RODOLJUB.
Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani.
Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom „Slovenskega druStva" poSilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr., če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništva „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj
so frankirati. — Rokopisi so no vračajo.
20. štev.
V Ljubljani, dne 17. oktobra 1896.
VI. leto.
Klerikalno postopanje
V Galiciji se gode" grozne sleparije pri volitvah. Stvar je prišla tako daleč, da sta bili dve deputaciji prišli na Dunaj tožit o velikih krivicah. Opratili pa deputaciji seveda nista ničesar, ker ministerski predsednik grof Badeni vendar ne more obsojati teg«, kar je on storil kot bivši gališki namestnik. Odredila se je bila neka preiskava, ki je pa našla, da so vse pritožbe neopravičene ali pa vsaj grozno pretirane. Obljubilo se je pač, da bode vlada gledala, da se v bodoče v Galiciji ne bode vršila nobena nerednost.
Toda vsem obljubam ni dosti verjeti. Najzanesljivejša opora vladi je sedanji poljski klub. Zato se bode zopet glodalo, da pridejo skoro vsi sedanji poslanci v državni zbor. Videli bodemo zopet, ko bodo cesarski uradniki, katoliški duhovniki, graščaki in židje vse sile napenjali, da preprečijo izvolitev kakega pristaša kmetske stranke. V Galiciji se najbolje vidi, kako je s tistim klerikalnim zabavljanjem proti Židom. Ondi, kjer ugaja klerikalnim koristim, so katoliški župniki in židovski oderuhi često najboljši prijatelji, zato pa že v več krajih oboje ljudje jednako sovražijo, če bi se svobodno volilo in bi bila svobodna agitacija dovoljena, bi na kmetih v Galiciji ne bil izvoljen skoro noben sedanjih poljskih poslancev.
Da vladi res ni na tem, da bi se v bodoče volitve svobodno vršile, je pač vidno iz tega* ko m že sedaj v Galiciji prepovedujejo shodi kmetov ali delavcev. Celo shodi volilcev se ne dovoljujejo, ako jih skliče kak poslanec, ki ne pripada k vladni stranki. Jednemu poslancu se je naravnost reklo, da je imel že dovolj shodov in mu jih za poročanje volilcem več ne dovolijo. Očitalo se mu je, da le ljudstvo bujska in agituje, kakor da bi agi-tovanje po kazenskem zakonu bilo prepovedano.
Drugje se je sklical shod za povabljene goste, katerega po društvenem zakonu policija ali orožniki ne smejo nadzorovati. Toda tudi tak shod se je prepovedal. Okrajni glavarje trdil, da'pod tak shod spadajo le shodi, na katerih se o politiki nič ne govori. V drugem kraju je bila božja pot ovira shodu. Ko so kmetje došli na sbod delavcev, so shod orožniki rar.gnali, ker kmetje nimajo ničesar na takem shodu iskati. Drugje so pa bila bolezni uzrok, da se je shod prepovedal. Jednega deželnega poslanca kmetake stranke so brez uzroka zaprli, da so le shod preprečili. Seveda so ga potem izpustili.
Taki slučaji pa v Galiciji niso osamljeni, temveč se vedno dogajajo. Ker se Galicija ne da zapreti s kitajskim zidom, je stvar prišla v tuje liste, kajti v Galiciji bi vsa
LISTEK,
Ob mrtvaškem odru.
Sličica. Spisal Srečko Laščan. (Dalje.)
Zapazil je, da brat o lepih nočeh zapušča svoje ležišče. Nekoč ga pa je zasačil in krenil za njim. Sledil mu je vedno za petami previdno, tiho, po mačje. Tamkaj pod Lisjakovo kočico je videl Ivana, kako se je oni vzpel na okno. Štrlel je z mačjim pogledom v temno noč, da opazi, je li sloni Ivan na oknjaku ali je morebiti zlezel v notranjščino. S paznimi, lahkimi koraki se je bl-žal oknu, previdno dušeč sapo. Oči svetile so se mu po risj^, nekaj čudnega ga je prevzelo, ko je opazil, da je Ivan izginil v hišo. Vzpel se je na skladalnico in prisluškoval.
Čul se je boječ jok, tiho, hripavo, otožno.
Ivan je tolažil nekoga, govoril nekaj o starem, pri-duševal, rotil se, obljubljal . . .
„0, vsaj me bodeš moral vzeti — oh, jaz nesrečnica — kaj sem mislila — moj Bog !a
Nekdo je zopet pričel ibteti.
„ Takoj ne morem . . . vsaj veš, očeta poznaš, skrivaj — molči —a
„Ali ne morem več, oh, vsaj veš — oh, reši me sramote — beži preč — pusti me, ti me — ti me ne ljubiš — moj Bog —u
Tinetu sta postali nogi mravljince vi. Prestopil je in podrl par polen, da so z malim šumom zaropotale. Ivan je prestrašen skočil na prosto, moten po nepotrebnem poslušalcu.  Tine se je bil že previdno odmaknil in se
taka poročila zaplenili. Sedaj je bilo celo poljskega kluba sram takih razmer in sklenili so zaradi tega inferpelovati vlado v državnem zboru. S tem so pa le hoteli svet preslepiti, kakor bi ne odobravali isto. Nadejali so se, da vlada na interpelacijo niti ne odgovori in stvar bode zaspala.  Svojo čast so si le oprali.
Ta njih namen je pa skazil poslanec Levakovvski, ki je bil lani izključen iz poljskega kluba, tiste poštene družbe, ki se ima raznim sleparijam zshvaliti za svoje mandate. Ta je stavil v državnem zboru nujni predlog, v katerem se vlada pozivlje, da varuje ustavne pravice gališkega prebivalstva pred samovoljnostjo uradnikov, da varuje imuniteto poslancev, to je njih pravico, da smejo poročati svojim volilcem, in da se okrajni glavarji pokličejo na odgovornost. Kakor hitro je prišel ta predlog na vrsto, je poljski klub že zasukal pl«šč in tisti poslanci, kateri so poprej ministra vprašali, kij misli storiti, da nezakonitostim naredi konte, so nakrat našli, da je v Galiciji vse v redu in zagovarjali ondotne razmere. Slišalo se je, da je kmetska stranka socijalno-demokratična, da podkopuje vero, ljubezen do domovine, in kdo v6, kaj še vse. Popolnoma so pustili iz vida pravičnost in se postavili na stališče naših klerikalcev, da je vsako nasilje in krivica doToljena, da se le nasprotni stranki zamaše" usta. Poljski poslanci so po svojih nazorih vredni tovariši tistih junakov, ki so bili v Starem Trgu nahujskali kmete, da so razgnali shod narodne stranke in preprečili, da slovenski poslanec ni mogel poročati svojim volilcem. Oboji dobro ved6, da zastopajo slabo stvar, katere se ne
upajo braniti 8 prepričevalno besedo in se zato poslužujejo sile.
Nujnost predloga Levvakovskega se je odklonila, ker so zoper njega glasovali poslanci Hohenwartovega in Dipaulijevega kluba. Torej proti predlogu, ki ne zahteva drugega, kakor varstvo državljanskih pravic, sta glasovala kluba, v katerih sede »najboljši katoličani". To je vredno, da se zapomni. Katoliški nemški listi to s tem opravičujejo, da je grof Badeni ugodno odgovoril na interpelacijo zaradi solnograškega katoliškega shoda. Klerikalci stoje torej na stališču, da sme vlada narodove pravice svobodno teptati, ako le v klerikalnem smislu vlada.
To stvar smo pa zaradi tega pojasnili, ker so naši katoliški listi, zlasti »Slovenec", navidezno vneti za pravice poljskih kmetov in se še celo delajo, kakor da bi jih le veselilo, če morda poljska plemenitaška stranka propade pri volitvah. Značilno je pa, da ti listi nimajo nobene grajalne besede za katoliška kluba, ki sta s svojim glasovanjem izrekla, da odobravata pritiskanje poljskih okrajnih glavarjev. To postopanje nsših klerikalcev je jako značilno. Njih zvito postopanje kaže, da se radi delajo za prijatelje naroda, hitro pa vse to pozabijo, če gre za njih strankarske koristi. Koliko so po „Slovencu" lepega pisali o krščanskem socijalizmu, a ko je bilo treba voliti naskdnika Klunu za državni zbor, so se pa z nogami in z rokami branili, da na Dunaj ne pojde mož, ki bi tudi v zbornici zagovarjal krščanski socijalizem. Iz vsega je vidno, da klerikalci z vsem svojim delovanjem narod le slepć, da v motnem tem ložje ribarijo.
Novo Mesto, dolenjska metropola.
Ni res, da vse na kmetovalcu leži, kar je človeški družbi potrebno. Ob časih, kadar se rabijo kmetski glasovi, se s tem kmetovalcu dobrika. Kakor je sedaj človeška družba sestavljena, treba je tudi meščana, tržana, mestnega in trškega delavca, kajti kmet potrebuje meščan«, meščan pa kmeta Trgovec in rokodelec sta kmetu potrebna, prvi zategadelj, da mu odkupi za-se in da naprej speča njegove pridelke ter mu proda, kar si kmet na
kmetiji dobiti ne more; drugi, namreč rokodelec, da mu napravi vse to, kar si sam napraviti ne more. Ta dva: meščan in kmet sta bila in bosta vedno v trdni zvezi, naj se že življenje mej ljudmi spreminja, kakor bodi. Zato bo treba zmiraj mest, v katerih se združitev, oziroma menjatev kmetskega, trgovskega in rokodelskega dela odpletava. Ako ima tedaj kaka dežela dobro stoječa mesta, tudi kmetu'ni hudo.   Gmotno dobro podkovan
spustil v nagli tek. Ivan je pobral debelo grčavo poleno in hajd za onim po neravnih thh. Divja jeza ga je klala, da ga je nekdo prisluškoval in hotel se je osvetiti, hotel se je znesti nad njim.
Drvila sta se najprej nizdoli po bregu, čudno se ogibajoč raznemu sadnemu drevju; potem po ravnem mimo njiv, pašnikov, logov, starin, trat, lazov, mimo raznih grmov in nasadov, mimo potov, stez, cest in jarkov, vse vprek dalje in dalje. Če je tekel prvi urno, hitel je drugi, če je begun ponaglil tek, storil je preganjalec isto, le dalje in dalje . . .
Ivan razburjal se je vedno močneje, hropel je težko, kri pa mu je bila udarila v glavo, da je bil malone v nezavesti.
Toda vedno dalje po nočni tmini . . .
Slednjič je Valentin obnemogel. Pljuča mu je hotelo raznesti, tako se je bil zasopel. Pal je na zemljo, ko so ga zapustile močf. Kakor kragulj na svoj plen, navalil se je bil Ivan na lastnega brata.
„Molči, duša hudičeva, boš vedel stikati za ljudmi, ki ti ne storč nič zalega!"
Nebroj udarcev usulo se je na onemogleca, ki se je penil in zvijal v bolečinah. Porabil je svoje zadnje moči, dvignil se kvišku in prijel z norčevo močjo protivnika. Pretisnil ga je čez vrat in ga bil po glavi. Oni pa mu je vračal s krepelcem in mu zadajal smrtne udarce. Ko je spoznal Ivan brata, postal je še divjejši. Izbulile so mu oči, katere je takoj zalila kri in voda, napravljena iz solz.
„Hudič, tega ne boš pravil nikomur, kar si čul!" . . .
To ni bil več pretep; v jezi je nastala želja po umoru.
meščan je znamenje, da tudi kmet v njegovi okolici ni revež. Jeden brez drugega ne more obstati in zato je napačno, če kateri teh dveh bodi kako ošabno na drugega gleda. Tudi morebiti večja omika meščana ga ne sme k ošabnosti zapeljati, kor, ako meščan pogUda na to, kar kmet vse zna in znati mora, potem ga bo vsaka ošab-nost minil«. Če kmet v deželi gmotno dobro razvita mesta vidi, mora mu to biti ljubo, ker ta so v nekem oziru tudi njegova last, vsaj trgovišča so to za njegove pridelke. Stari rek pravi: Mesta so srce, v katerem se zbira kri in od tam zopet hodi nazaj po drugem telesu, oživljaje celo telo. Dolenjci imamo več mest, ali pred vsem nam mora biti važno jedno, in to jo Novo Mesto, ki leži skoraj v središču Dolenjske. Okoli tega mesta se stekava;', ceste iz vseh krajev, to mesto leži sredi rodovitne Dolenjske in na progi proti onemu delu Hrvatske, ki ima isto kmetijstvo, kakor Dolenjska. V tem mestu so višji uradi in šole. Dokler ni b lo do Novega Mesta železnice, se ni dosti poznalo, da ima to mesto nalogo, biti središče Dolenjske; trgovina imela je tedaj svoje velike trge le bolj v Karlovcu ter v Ljubljani. Po železnici se je to vse pre-drugačilo in že se vidi, da se je z železnico tudi trg v Novem Mestu popravil in hoče postati velik. Z železnico se je podala priložnost, da se pridelki že v Novem Mestu dad6 na železnico. Že to spravlja več ljudi v to mesto. Trgovina, prodaja, nakup pridelkov privablja ljudi
Politični
Državni zbor zboruje od 1. oktobra. V prvi seji je finančni minister predložil proračun, ki izkazuje potrebščin 692,161.183 gld. in dohodkov 692,703.950 gld. Potem se bode vzelo 50 milijonov na posodo za grajenje železnic, uradnih poslopij i. t. d. V proračunu je tudi 50.000 gld. za urejenje Save, 23.310 gld. za zgradbo sodnega poslopja v Ljubljani in 50.000 za nakup vojašnice v Novem Mestu v sodne namene. — V državnem zboru vladajo čudne razmere. Ntmški liberalci se posebno jezć na vlado, ker se je bil grof B»deni v državnem zboru izjavil, da je solnograškemu namestniku naročil pozdraviti
Več, kakor je mogoče človeku, več sta izkazala jeden drugemu moči. Narava pa je zahtevala svoje in naposled sta se izpustila. Tine je krenil naravnost domov krvav, blaten, raztrgan, opraskan, razmršen, razbit in poteptal, da je čim preje ovadil brata pri očetu . . .
Joj! Stric je ropotal, klel, divjal, da mu je bil sin napravil tako sramoto. Celo življenje ni toliko izpil, kakor tiste čase, ko je čul, da bodo dobili pri Lisjaku otroka, kateremu je očetoval njegov sin. Brrr! Mraz ga je pretresel, spomnivši se, da bode stari oče Lisjakovemu zarodu. Možak je bil do tedaj, ki je znal prenašati gorja in bolesti, to ga je pa vendar toliko prevzelo, da je bil prišel popolnoma ob moč, nekdaj ponosni, bogati Strle\ Ćelo se mu je zgubilo, lasje močneje posiveli, cela postava spremenila se je v gluhega, grbavega starčka.
in ker ti Iožje z železnico prihajajo, množi tudi to bodisi začasno, bodisi stalno prebivalstvo mesta. Pa tudi stalne trgovine ustvarja železiica v Novem Mestu in jih bode čimdalje več. Trgovina s pridelki, kakor sadjem, vinom se bode utaborila v tem mestu. Dolenjska priredi veliko število svinj. Bližnja Hr?aška jih priredi v bližini dolenjske meje na tisoče. Dolenjec in tudi kmet je že iz mladih nog vajen trgovstva s »vinjami. Vsaj polovica te prašičje trgovine se lahko premesti iz Karlovca in Ljubljane v Novo Mesto. In ta trgovina je najvažnejša za Dolenjsko. Od tukaj se lahko veliki del potrebščin po rejnih in rejenih svinjah preskrbi in ta trgovina nosi veliko več denarja kmetu in trgovcu, kakor reja konj ali goveje živine. Ta trgovina, dobro razvita, privabi tisoč in tisoč ljudi v Novo Mesto. In vzemimo, da se dolenjski vinogradi zopet pomladijo, in vinorejci vedo ravnati z vinom in se nauče\ ga tudi mej drugi širnejši svet razpečavati, kak lep trg postane lahko Novo Mesto za ta pridelek! Dolenjska vina tostran Gorijancev ugajajo sedečim ljudem. Imajo neko prijetno kislino, ki prebavlJ8nju dobro služi in niso pretežka in premočna. Pred 10 leti se je dolenjski cviček prodajal vedno po 5 gld., sedaj pa po 13 do 17 gld. To pa ne zaradi tega samo, ker vina ni dosti, ampak zaradi tega, ker so isterska in druga vina, ki so dohajala v d< želo, se pokazala premočna in manj ukusna.
(Konec prihodnjič.)
pregled.
katoliški shod. Levičarji so že pretili, da preprečijo rešitev proračuna, kar se pa menda ne zgodi. — Mladočeški poslanec dr. Herold je stavil pr»dlog, v katerem se zahteva, da 8 3 bolje varujejo češke manjšine v nemških mestih na Češkem. — Slovenski poslanec Koblar je vprašal finančnega ministra, če mu je znano, kako se pri davčnih uradih na Kranjskem pristranski in nepravilno postopa pri imeuovanju uradnikov in se ne gleda na znanje slovenščine. — Državni zbor je dovolil vladi pobiranje vojaških novincev, in sicer 59.211 za redno vojsko in 10.000 za deželno brambo. — Sedaj se posvetuje o
Od tistega dne ni bilo o Ivanu ni duha, ni sluha.
Breme gospodarstva ni mogel in ni maral več nositi, zato je oženil Tineta, dobrega pol leta po odhodu Ivanovem. Vse je izročil mlajšemu sinu, samo dober kot si je bil zapisal. Ivanu pa ni izgovoril niti dote, niti stanovanja, popolnoma ga je prezrl, vsaj ni vedel, če je še živ.
Pri Lisjaku v Medvedjeku pa se je godilo vse tako, kakor se je moralo goditi. Od sv. Jakoba do sv. Jurija je ravno tolko časa, da je takrat Lizika porodila zalega dečka.
Strle je postal stari oče nezakonskemu otroku takrat, ko je bil že na kotu — — —
(Konec prihodnjič.)
domovinskem zakonu, da bi slednji imel ondi domovinstvo, kjer biva že deset let. Temu se pa posebno ustavljajo krščanski socijalisti, ker se bojć, da bi Dunaj moral več plačevati za preskrbovanje ubogih.
Slovenci in Hrvatje v državnem zboru. .Obzorov" dopisnik z Dunaja poroča, da je imel pogovor z nekim poljskim državnikom, ki mu je pravil, da je izvedel od uplivirga Slovenca, da bodo Slovenci in Hrvatje složno glasovali za proračun. Razcepili se pa bodo, ko bode šlo za 50 milijonov goldinarjev, ki se zahtevajo za potreb ščine, in pri zakonu o izdaji rentnih obveznic. Slovenci bodo glasovali za oboje, Hrvatje pa proti. Uxrok je temu to, da vlada ni vsprejela v redni proračun niti v izredne potrebščine za železnico od Spleta do Aržana. Hrvatje pa mislijo storiti še kak korak. Ako pa vlada ne spozna, da krivico dela Dalmaciji in svoje brezozirnosti ne popravi, bodo Hrvatje morda celo ostavili državni zbor. — S slovenskega stališča bi to bilo pač obžalovati, ker potem izgine vsaka nada na skupen jugoslovanski klub. Če Slovenci ne bodemo v državnem zboru s Hrvati združeni, se nas ne bode nič vpoštevalo.
Mladočehi in Vlada. Grof Badeni m sli baje še poskusiti, da pridobi Mladočehe. Na vresuičenje češkega državnega prava tudi Badenijeva vlada ne misli, a hoče se baje ozirati na češke jezikovne zahtere. Mladočehi zaradi tega' gotovo vlade ne bodo ves ča« podpirali, a od slučaja do slučaja se pa to utegne zgoditi. Seveda Cehi se ne zadovolje" samo z lepimi besedami, temveč bode vlada zanje zares morala kaj storiti. Ker bode zjedinjena levica propadla, in tudi konservativci utegnejo izgubiti kak mandat na protisemite, je pričakovati, da bodo v novem državnem zboru Čehi še bolje vladi potrebni kakor so v sedanje.m. To bodo pač češki politični voditelji si znali izkoristiti. Želeti je, da bi Mladočehi se ozirali tudi
na potrebe Šlezije, da se naredi konec sedanjim ondotnim razmeram. Kako se prezirajo Slovani v Šleziji, je vidno iz tega, da letošnji državni učni proračun zanje ne izkazuje niti krajcarja.
Ruski car je bil obiskal Pariz. Sprejem je bil veli-kansk. Car je pri več prilikah naglašal prijateljstvo mej Francijo in Rusijo, tako, da sedlaj ni nobene dvombe, da ostoji mej tema državama zveza. To pa posebno jezi Nemce in Angleže, ker sedaj nimajo več takega upliva. Francija, ki že skoro ni imala nobene veljave v Evropi, se sedaj dosti manj ne upošteva, kakor se je za cesarstva. Dolgo so se Nemci nadejali, da mej samodržuo Rusijo ia republikansko Francijo zveza ni mogoča; sedaj se pa vidi, da so se varali.
Armenci V Turčiji. Izdal se je neki ukaz proti Armencem. Po tem ukazu se morejo Armenci, ki se hočejo izseliti, zavezati se, da se nikdar več ne povrnejo. Oni, ki so se izselili, zgubč turško državljanstvo, ako se v dveh mesecih ne povrnejo. Armenci, ki prihajajo s tujimi potnimi listi, se ne bodo pustili v Turčijo Ta ukaz ne velja za Armence, ki so se izselili že pred dvajsetimi leti. Tujim Armencem se ne bode več dajalo turško državljanstvo. Ukaz ima očiten namen, da ne bodo mogli Armenci pod varstvom tujih vlastij bivati v Turčiji. Dosedaj so mnogi Armenci imeli ruske ali pa angleške potne liste, zanaprej se pa ne bodo več pustili v Turčijo, ker turškega državljanstva ne bodo več mogli dobiti. Sedaj so Armenci lahko zbežali v tujino, če so nastali neredi, v bodoče pa ne bodo mogli, ako nočejo izgubiti državljanstva. — Več Armencev so poslednje dni zaprli. Slučajno so pa zaprli le tiste, katerim so turška država, sultan, generali ali višji državni uradniki kaj dolžni. Spravili jih bodo s sveta, da jim dolga ne bode treba plačevati.
Dopisi.
Is J>ohi, 25. septembra. [Izv. dop.] (Prijatelji naše požarne hrambe.) V zadnjem dopisu iz Dola, kateri bi imel pravilneje naslovljen biti „Iz Kleč pri Dolu", kar mrgoli lažnjivih obrekovanj. Ta dopis je bil gotovo namenjen za „Domoljuba". Laž je, da se gasilno društvo sedaj nahaja v prav žalostnem položaju. Društvo šteje 32 delavnih udov — za deset več, kot pod prejšnjim načelnikom — in so v njem zastopane vse vasi cele občine v najlepši slogi. Tega poprejšnji načelnik ni mogel doseči. Zadnje leto poslovanja prejšnjega načelnika ni do-neslo dohodkov več, kakor 27 gld. 35 kr., letos pa ima društvo do 15. septembra uže 189 gld. 72 kr. dohodkov, ki se pa do konca leta še precej pomnože. Pod sedanjim načelnikom ima društvo zapisnik vseh došlih dopisov, pod prejšnjim še sledu takega zapisnika ni bilo. Sedaj ima društvo zapisnik za občne zbore in odborove seje, od poprej pa nič drugega, kot prvi sklep računov za sedemmesečno dobo prvega, odbor pa nobene seje imel ni, ker ni bil nikdar sklican. Zadnje leto prejšnjega načelnika ni
bilo niti jedne vaje, dawiravno so bile večkrat napovedane, a niso se mogle vršiti zaradi pomanjkanja udeležbe udov, in ravno zato je prejšnji načelnik odstopil — vsaj tako je pismeno naznanil svoj odstop — odstopil, a ne, kakor piše dopisnik z dne 30. avgusta, bil izbacnjen. Odstopil je prejšnji načelnik zaradi neposlušnosti in nepokorščine največ onih članov, v katerih smislu je dopisnik dopisa z dne" 30. avgusta skrpal lažnjivi in obrekovalui svoj dopis. Skrajni čas je bil, da je odstopil, kajti „zavozil" je društvo že tako daleč, da bi bil v kratki dobi ostal načelnik sam brez udov. Dopis bi bil imel pisan biti dne 3 0. avgusta 189 5. 1., takrat bi se bil vjemal z društvenimi razmerami Pod novim načelnikom pa se je društvo znova začelo razvijati in se v primeroma kratki dobi okrepčalo tako, da bi imela prejšnji načelnik in dopisnik najmanj dve leti dela, da bi ga „zavozila" zopet tako daleč nazaj, kot je bilo takrat, ko ga je sedanji načelnik prevzel. Številke govore! Letos je imelo društvo 15 rednih vaj. Oni, kateri se jih niso udeleževali, bili 80
po pravilih izbacnjeni — mej njimi tudi dopisnik — seveda po odborovem sklepu. Ko so se začela največja poljska dela, se ni vaj sklicalo in se jih tudi zanaprej v tem času ne bode, ker so udje večjidel posestniki ali pa njih sinovi. — Društvo se slavnosti in zborovanja v Novem Mestu ni udeležilo, ker ni hotel nobeden ud na svoje stroške tja iti, društvena blagajnica pa v to svrho ne sme denarja rabiti, dokler ima še toliko dolga na brizgalni. — Kar se pa tiče društvene vesJice, naj bi se dopisnik z vremenom skregal ali nam pa boljšega iz-posloval. Zadnja društvena veselica dne 13. m. m. v Beričevim obnesla se je povoljno in društvu donesla lep dobiček. Sedaj je vodstvo v drugih, narodn.h rokah — prejšnji načelnik jt bil Nemec — in značaj sedanjega načelnika nam jamči, da bode v prospeh in slavo društva še nadalje neustrašeno deloval, čeravno mu hočejo nekateri zavistni in častihlepni ter prepiraželjui „ hujskači" greniti življenje in društvo z lažmi in obrekovanjem blatiti. Pa naj blatijo, vsaj 8e blato le njih prime.
1/. SemU>it v Belokrajini, 29. septembra, [izv. dop.] Tako vender jedenkrat se je za Belokrajino nekaj po deželi, državi storilo, kar služi vsemu prebivalstvu, vodo dobimo in izborno pitno vodo, vodovod se že dela, ki bode preskrbijo val Semič ter Črnomelj in okolico z dobro pitno vodo! — Menda se že od istega časa, kar je Belokrajina avstrijska, ni nič storilo po deželi in državni za njo. Pobirali so se le davki in fantje v vojake. Zdaj bode država in dežela nekaj tisoč goldinarjev potrosila za omenjeni vodovod. Pa kdaj bi se to delo že lahko bilo zgodilo! Tako visoko in tako blizu in tako dcbro pitno vodo je g. inžener Hraskv našd, in vsa stvar stala bo le kakih 90 tisoč goldinarjev. V par dobrih vinskih letih bi ljudstvo te tisočake povrnilo. Pa pustimo očitanja, sedaj pa dobimo dobro vodo. Našel &e je močan izvirek v visoko nad belokranjsko ravnino
ležečem Russbachu na poti doli proti koćeveknn Čei-mošnicam. Zvedeoci mislijo, da izhaja ta izvirek iz notranjega jezera, ki mora v tamošnjih gorah biti. Vode je tam in nizdolu proti navedenim Čermošnicam ter Toplicam veliko, ki iz hribov izvira. Vode, ki se bo vodila po železnih cevih v Semič ter Črnomelj je toliko, da je ne more zmanjkati. Pa kaka voda je to! Pili smo jo pri izviru, ki 4 metre globoko izvira. Mrzla, trda in čista je, človek, ki je navajen le na Lahinjo, ali Se žalostnejšo Krko kot vodopivec, se kar le ločiti ne more od te dobre pitne vode. Menda take vode tudi Velikolaščani nimajo, ki se radi ponašajo z najboljšo pitno vodo. Izvirek te vode leži blizu tako visoko, ko bleško jezero. Treba bo le par rezervoarjev, nabiralnikov in voda bo tekla brez kakega mlina ali parne sile nizdoli. Kaka dobrota za Črnomelj, Semič in vasi doli pod izvirom te žlahtne vode bo ta vodovod! Nikjer na Kranjskem nimajo tako slabe vode, ko tukaj. Živina pije mlake in človek mora po vinu ali pivu poseči. Lahko se je reklo, da se nikjer toliko vina ne popije, ko v Belokrajini. Vročina po letu, kakor v Italiji in ne kapljice dobre vode; kapnenica, kdo jo bo pil, ko je zelena, kakor žabja luža! In zdaj najlepša, najboljša pitna voda. Krčani imajo dobro pitno vodo, ali mehka je, Velikolaščani imajo kot visoko stanujoči ljudje dobro trdno vodo, ali čez to iz Russbarha je menda ne bo na Dolenjskem. Novomeščani, ki bodo, če stvar ne bo zaspala, kar se na Kranjskom rado do gaja, dobili iz takozvane Težke vode svojo pitno vodo, bodo naše kraje zavidevali za ta nebeški dar, to žlahtno vodo; Težka voda je pač le bolj mehka. Tako se začne tudi za skrajno Dolenjsko kaj storiti. Seveda bodemo tudi sami plačevali stroške vodovoda, ali kaj to, gremo pa nekaj časa v Ameriko in prinesemo denar domu. Hvala vsem onim, ki so nam to dobroto naklonili.
Slovenske in slovanske vesti.
(Dopolnilna deželno zborska volitev) za ribniško-kočevski okraj namesto pokojnega kauonika Kluna bode dne 29. oktobra. Kakor je sedaj znano, mislijo narodni volilci se odločiti za državnega poslanca, gosp. Krimu 1 iiillkttrja. deželnosodnega svetnika in načelnika okrajnemu sodišču v Ribnici, ki je bil v deželnem zboru zastopal ta okraj. Ta kandidat je izveden in delaven mož in ima srce za narod, dočim se o klerikalnih usiljencih trditi ne more. Klerikalna stranka ima dva kandidata, za katerega se bode odločila, se še ne ve\ Prvi je „velik prijatelj" kmetov, dr. Sušteršič; drugi pa Nace Mrhar. O poslednjem je le to znano, da bi se pridružil k vsaki stranki, da le deželni poslanec postane. Narodne volilce opozarjamo, da že pri prvotnih volitvah gledajo, da se prepreči izvolitev kateregakoli nasprotnika.
(Železniški minister podmaršal vitez Gutten berg) se je pripeljal z Dunaja v Ljubljano in si ogledal tukajšnjo državno železniško postajo. V imenu mesta pozdravil ga je župan Hribar.  Minister se je po njem dal
poučiti o mestnih rečeh in na povabilo županovo, naj si ogleda mesto, odgovoril, da pride prihodnje leto ogledovat dolenjske železnice in da ostane takrat nekaj Časa v Ljubljani.
(Otvoritev „Narodnoga doma".) V soboto in v nedeljo je bila v Ljubljani znamenita slavnost. Otvoril se je „Narodni dom", v katerem najdejo razna slovenska društva svoje zavetje in kateri bode zbirališče Slovencev v Ljubljani. V soboto je bila slavnostna predstava v deželnem gledališču, po predstavi je pa bil v »Narodnem domu" vojaški koncert. Drugi dan ob 11. uri dopoludne je bilo slavnostno zborovanje, pri katerem je predsednik društva „Narodni dom", gosp. dr. Bleiweis vitez Trsteniški, opisal zgodovino „Narodnoga doma" in se spominjal zaslug raznih mož za to stavbo. Tajnik, gosp. Evgen Lah, je prečital obširno poročilo, kako se je osnovala misel o osnovi ,Narodnega doma, kako se je zanj nabiralo in kako se je gradil. Deželni glavar, gosp. Oton Detela, je počastil otvorjenje s svojo navzočnostjo in v svojem govoru izrekel nado, da bi „Narodni dom" bil skupni dom
108
20 štev.
naroda v čast in slavo in spomenik narodne sloge in ljubavi. Ob 2. uri popoludne je bila slavnostna pojedina, katere se je udeležilo kakih 200 oseb. Naudušene napit- j niče vrstile so se druga za drugo.  Počastili so to slav-nost tudi naši bratje Hrvatje. Došlo je dolga vrsta brzojavnih čestitk, kar očitno kaže, da se je ves narod za to ' znamenito slavnost zanimal.  Zvečer je bil „pri Maliču" priredil mestni župan, gosp. Ivan Hribar, za mestne odbornike in tuje goste prijateljski  večer, v „Narodnem domu" pa je bil sijajni ples, katerega je priredda Narodna čitalnica. Tako lepega plesa Ljubljaua dosedaj še ni imela, posebno kar se tiče prekrasnih ženskih oblek. — Drugo leto, ko se otvori vrt, se pa priredi večja narodna slav- i nost,  h  kateri se povabijo narodna društva iz vseh slovenskih pokrajin. — „Narodni dom" je lepo poslopje, J ki je stalo 220.000 gld., ki dosedaj še niso vsi plačani. Nabralo se je v ta namen samo 104 000 gld.  Upati je, da se bodo rodoljubi še nadalje spominjali te prepotrebne hiše in nadaljevali nabiranje, da „Narodni dom" prej j pride v last „Matici Slovenski", kakor je določeno. Sedaj, ko imamo tu Slovenci svoj dem, upamo, da se krepkeje razvija narodno življenje, kar bode uplivalo na vso deželo.
(Višja dekliška šola) se otvori v Ljubljani letos in se bode vanjo vpisavalo dne 5. in 6 novembra.
(Vtelesenje Vodmata v mestno občino ljubljansko) Z Najvišjo odločbo z dne 17. septembra 1896. 1. potrdil je presvitli cesar zakon glede prenaredbe meje mej selsko občino Moste in mestom Ljubljano. Po tem zakonu vtelesi se na levem bregu Ljubljanice ležeči del katastralne občine Vodmat mestni občini ljubljanski, ki se razteza do železnične proge dolenjske železnice. Odslej nahajala 86 bode nova deželna bolnica v ozemlju mestne občine ljubljanske; ljubljansko prebivalstvo pa se pomnoži za več nego 1000 duš.
(Železnica Loka Divača) Vladni „Fremdenblatt" je te dni prijavil članek o drugi železniški zvezi s Trstom, po katerem bi se dalo sklepati, kakor da je ministerstvo že opustilo misel na zgradbo železnice iz Škofjeloke v Divačo. V dotičnem listu pravi ta list mej drugim: „Od mini8terskega posvetovanja, ki je je za (o stvar priredil železniški minister spomladi, se ni o tem nič čulo in šele ministeraki predsednik grof Badeni se je doteknil na svojem potu po Primorskem tega vprašanja in iz njegovih besedi se da izpoznati, da se vlada vedno peča s tem predmetom. Da je druga železnična zveza mej državnim središčem in mej našim pristanom konečno sklenjena, je gotovo. A dalje stvari še niso dospele. O nameravani progi črez Ture ni pri dotičnih ministerstvih res nobenega različnega mnenja; odločili so se za gostinsko progo in načrti so že v toliko napredovali, da so že skoraj do podrobnosti izdelani. Drugače pa je glede na nadaljevalno progo, o kateri se je že naprej pojavilo I večje število načrtov, in vsled tega tudi prog. Vzlasti so se mej drugimi predlagale: predilska, bohiujska in loška železnica. O progi Ljubelj-Loka se sme sedaj trditi, da je zavržena, in v prvi vrsti sta torej predilska in bohinjska želez.
niča. Čez Ture in Predil bi stala 31 milijonov goldinarjev; 31 milijonov bi odpadlo na tursko. Drugi načrt, ki se je šele zdaj jel obravnavati, se tiče bohinjske železnice kot nadaljevanja turske proge preko Biirnthala. Ta zveza bi stala — 82 milijonov goldinarjev. Za tursko predilski načrt govore denarni in, kot se vidi, tudi trgovski oziri največje važnosti in zato se zanj poteguje železnično, finančno in trgovinsko ministerstvo."
— Naši poslanci bodo seveda zastavili vse sile, da preprečijo namero, zgraditi drugo železniško zvezo s Trstom čez Ture ali skozi Bohinj, upanja pa ni mnogo, da bi to dosegli. Zoper loško železnico so židje, ker se boje, da bi potem preveč škode ne imela južna železnici, ki je v njih rokah.
(Nova pošta) Trgovinsko ministerstvo je dovolilo v Godoviču ustanovitev nove poštne postaje.
(Preveč šol.) Deželni poslanec Schvveiger je na volilnem shodu v Starem trgu pri Poljanah, kjer je svojim volilcem čital tudi „R<mskega Katolika", med drugim zatrjeval, da je preveč šol. A kaj se je zgodilo? Vstal je neki župan in zahteval, naj se v njegovi oblini ustanovi
— šola. Schweiger se je kar ustrašil in začel jecljati, da šola preveč velja. Nato se je oglasil še neki drugi župan in zahteval najbrž pod utisom Schweigerjevih izvajanj, naj se tudi v njegovi občini ustanovi — šola! Ljudstvo hoče omike ali „jedini pravi prijatelji ljudstva", kakor Schweiger in drugi taki mu je ne privoščijo.
(Dr. Julij Gregr f) Smrt je pobrala jednega najzaslužnejših čeških rodoljubov in najpogumnejših bo-riteljev za pravice češkega naroda. Umrl je dne 4. t. m. izdajatelj in lastnik „Narodnih listov" dr. Julij Gregr. Ta znameniti vodja naroda češkega se je porodil 1831. 1. v Bfezhradu pri Kraljevem Gradcu. Politično je začel delovati 1860 leta, ko se je v Avstriji upeljala ustava. Čehi so takoj čutili potrebo večjega političnega lista. Dr. Julij Gregr je dobil od policijskega ministerstva dovoljenje za izdajanje tacega lista in z januvarjem 1861. 1. so začeli izhajati „Narodni Listv". Okrog njih so se združevali najodličnejši češki rodoljubi in politiki. List je z veliko odločnostjo in rezkostjo zagovarjal pravice češkega naroda. Zaradi tega je dr. Gregr prišel kot odgovorni urednik v preiskavo in bil je obsojen v desetmesečno težko ječo, zgubo državljanskih pravic in 3000 gld. zgube na kavciji in za dva meseca se je ustavilo izdajanje lista. Obsodba dr. Gregra je vzbudila občno sočutje in spoštovanje za tega narodnega mučenika. 90 mest in 160 občin mu je podarilo častno meščanstvo oziroma občanstvo. Ko je ostavil ječo, se mu je v Pragi bil priredil slavnostni sprevod. Belcredijevo ministerstvo mu je potem zopet podelilo državljanske pravice. „Narodni Listv", katerih duša je bil vedno dr. Julij Gregr, so se razširili tako, kakor noben drug češki list. Leta 1863. 80 postali glasilo mladočeške stranke, katera se je ločila od staročeške. Njegovo politično delovanje se je omejevalo bolje na urejevanje lista, ki je dobival vedno večji upliv in največ pripomogel, da so Mladočehi dobili v roke politično vodstvo na Češkem. Leta 1877. je prišel
v deželni odbor, ko so Mladočehi popustili pasivno po litiko. Tudi v državni zbor je bil 1879. leta voljen, a je že drugo leto bil odložil svoj mandat. Dr. Julij Gregr je bil začel hud boj proti Staročehom, posebno potem, ko so bili podpisali znane dunajske punktacije. Jenjal ni poprej, da je staročeška stranka bila popolnoma poražena. Njegov brat je deloval po taborih, dr. Julij Gregr je pa bolje deloval v svojem listu. On je s stfojim listom nekako vodil vso borbo proti Staročehom, proti Nemcem in proti vladi. Pogreb je bil tako velečasten, kakor jih je že malo videla zlata Praga.
(Svoji k svojim.) Podvzetni trgovec g. Schvventner v Brežicah prodaja tudi izvrstna peresa z utisnjenim na • pi8om: „Prešeren-pero".
(Umrl) je ZDani posestnik in župan, g. Ferdinand Perozzi, v Dornbergu, vrl narodnjak, star 52 let. Naj v miru počiva.
(Znamenje časa.) V Celju je vzbudilo občno za čuđenje, da na cesarjev god na poslopju okrajnega glavarstva ni bila razobešeua cesarska zastava, kakor na vseh drugih uradnih poslopjih in celo na občinski hiši, in kakor se je tudi na poslopju okrajnega glavarstva raz-obešala prejšnja leta. Mnogi sklepajo, da je bilo temu vzrok nemškonarodno mišljenje glavarja grofa Attemsa.
(Ponemčevanje) Pred šestdesetimi leti so bili v Rogatcu samo štirje Nemci. Od tistega časa je pa v tem štajerskem trgu nemštvo tako napredovalo, da je pri zadnji deželnozborski volitvi dobil slovenski kandidat ondu samo tri glasove. Pri vsem tem pa nemški listi tožijo o poslovenjevanju.
Razne
(Nesreče.) Ponesrečil se je v Idriji dne 26. m. m. 151etni delavec Fr. Hladnik, ko je na neki stroj v zbiralnici za rudo obesil jermen. Ta je zgrabil delavca za obleko ter ga ovil okoli kolesa. Hitro priskočivša paznik J. Oblak in mazač J. Kogej potegnila sta ga izpod jermena ter ga tako hitro rešila mučnega položaja. Delavcu zlomilo je levo roko nad komolcem. Kriv je sam svoje nesreče, ker ni bil on odločen, obešati jermena na kolesa.
— Dne 4. t. m. z»ečer ponesrečil se je na kolodvoru na Javorniku neki delavec. Hotel je skočiti na že odhajajoči vlak, a izpodrsnil in padel je pod kolo, ki mu je šlo čez trebuh. Bil je takoj mrtev.
(Tatvine.) Delavec Janez Šetina in služkinja Marija Kočevar bila sta dne 9. t. m. aretovana in sodišču izročena; prvi je na sumu, da je hlapcu Ignaciju Zupanu ukradel za 8 gld. obleke, poslednja pa, da je svoji gospodinji Mariji Vrančič vzela in si prisvojila razno efekte.
— Gospej Mariji Pukelstein ukradel je dne 4. t. m. iz njenega stanovanja v Kladeznih ulicah št. 11 neznan tat raznih rečij v skupni vrednosti 54 gld., in sicer: srebrno žepno uro z verižico, zlato verižico z obeskom, potem nekolko obleke in denarnico s 7 gld. Tatu se dosedaj še ni prišlo na sled. — Pekovskemu pomočniku Alojziju Mlakarju ukradel je baje njegov tovariš Anton Prime iz Lip mošnjiček s 30 gld. Prime, ki je iz Ljubljane pobegnil, se zasleduje.
(Samomor.) Povozil je železniški vlak dne 9. t. m. zvečer blizu kamniške postaje okolu 50 let staro žensko, katera se je najbrž nalašč vlegla na tir. Samomorilka je
(Uboga pesniška dolina!) Škoda, ki sta jo toča in povodenj napravili letos v pesniški dolini na Štajer skem se je cenila na 120.000 gld.
(Slovenska šola v Velikovou.) Koroški deželni šolski svet je brez ugovora potrdil slovensko šole družbe sv. Cirila in Metoda v Velikovcu in se otvori dne 25. t. m.
(Osem kandidatov za jeden mandat) Za državno-zborski mandat, kateri je izpraznjen vsled smrti kneza Hohenlohe-a, se poganja kar osem kandidatov, in sicer : vodja goriških Lahov dr, Pa jer, sodni pristav Albreht grof Coronini, sin deželnega glavarja, goriški župan dr. Venu t ti, občinski svetnik goriški dr. M ara ni, umirovljeni tajnik tržaške trgovinske zbornice dr. Bujatti, posestnik grof Henrik Dubskv, grof Henrik A t te m s v Gradcu in odvetnik dr. Lovisoni v Červinjanu. Izbira bo težka!
(Odbita pritožba.) Ko je za časa koalicije pravosodni minister grof Scbonborn ukazal napraviti pri ister-skih sodiščih dvojezične napise, sešli so se laški župani isterski v Trstu in ugovarjali zoper rečeni ukaz, kateri je vlada tudi hitro preklicala. Občinski svet tržaški je na to sklenil napraviti v spomin tega zborovanja lašk'b županov spominsko ploščo in jo vzidati v mestni dvorani. Namestništvo je sklep razveljavilo, in mestna občina se je pritožila na upravno sodišče, ki je pritožbo odbilo.
(Slovenska pratika.) Knjigarna Kleinmavr in Bamberg je tudi letos izdala svojo slovensko pratiko, katera poleg kaledarja in sejmov obsega še več drugega gradira in ima tudi nekaj podob. Velja 13 kr.
vesti.
bila nekdaj posestnica v Polju pri Vodicah, zadnji čas pa živela ob miloščini.
(Zasledovani cigaui.) Pri deželnem sodišču v Ljubljani vrši se preiskava zaradi mnogih tatvin, katerih so obdolženi cigani. Osobito so to tatvine konj, a nekaj tudi vlomov v prodajalnice. Vse te tatvine so bile učinjene v sadnih 3. do 4. letih, a primeroma največ letos, in to v razuih krajih na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem. Samo konj je ukradenih 50 in le malo jih je prišlo zopet v roke svojih lastnikov. Skupna škoda iz vseh tatvin znaša blizu 7 0 00 gld. in ta škoda je tembolj občutna, ker 80 vsi prizadeti kmetovalci, katerim je ukradena živina bila znaten kos imetja in neobhodno potrebna pri gospodarstvu. V preiskovalnem zaporu nahaja se sedaj 29 ciganov in cigank, zasleduje se jih pa še 11. Ker je preiskava jako težavna, dokler niso v zaporu vsi osumljeni cigani, obrača se preiskovalni sodnik deželnega sodišča v Ljubljani tem potom do slavnega občinstva, da pomore oblastvora zaslediti preganjane cigane in da izvoli vsakdo naznaniti takoj bližnemu orožništvu, ako vidi koga v nastopnem popisanih ciganov: 1.) Jurij Hudorovič, imenovan „Pipi", 35 do 40 let star, srednje velikosti, grdega, močno kozavega obraza z rujavo, redko brado. 2.) Miha Hudorovič, brat prejšnjega, 17 do 20 let star, velike tenke postave, bolj belega in čedaega obraza, nosi majhne brke, ali pa je golobradat; leta živi s spodaj pod 6.) navedeno Frančiško Hudorovič in ima ž njo leto starega otroka, zelo bele polti. 3.) Matija Hudorovič,
imenovan „Matijče", okoli 17 let star, srednje velikosti, precej široke postave, golobr&dat, bratranec prej nave denih dveh c;ganov in sin hrvatskega cigana Luke iz Kukuljanova, ki je radi tatvine v kazenskem zaporu pri tukajšnjem deželnem sodišču. Ti trije cigani so zelo drzni tatovi in nimni jako mnogih tatvin. 4.) Jože Hudorovič, kakih 55 let star, velike močne postave, nekoliko kozav, nosi polno brado temne barve in ima debel nos; njegova ženska je pred 2 letoma v Rakitni, okraja vrhniškega, umrla; on je stric doslej imenovanih treh ciganov. 5.) Marij« Hudorovič, hči prprejšnjega, okolu 22 let staia, velike postave, podolgsstega, nekoliko kozavega in suhega obraza, imo zavite lase in debele oči. 6.) Frančiška Hudorovič, sestra poprejšnje, 16 do 17 let stara, močne postave, (ženska ped 2) na-Vfdenega Mihe). 7.) Miha Hudorovič, imenovan „Luder", brat pod 3.) navedenega „Matijčeta", okoli 30 let star, rojen v PoljaDah pri Škofjiloki, srednje mučne postave, ima sive oči in rujavkaste brke, živi z „Anico" hčerjo cigana „bogatega Janeza Pavleta"; „Luder" je glasovit konjski tat. 8.) Matija Hudorovič, oče pod 1.) in 2.) imenovanih ciganov, okoli 70 let star, srednje, široke postave, ima sive lase in sivo polno brado. 9.) Miha Hudorovič, okoli 18 let star, rojen pri Brezovici pri Ljubljani, sin Franceta Hudoroviča iz Košane, ki je umrl v Nevljah pri Kamniku ; on je velike, tenke rasti, ima rujave, zavite lase ter je škilast. 10.) Jožef Hudorovič, sin umrlega Jurja iz Vrbovskega na Hrvatskem, okoli 30 let star, srednje, zelo široke postave debelega obraza, ima črno polno brado; rojen je nad Podkloštrom na Koroškem. 11.) Tone Hudorovič, brat poprejšnaga, okoli 28 let star, velike postave, su-hege obraza, ima rujavo brado in take lase, rojen je v Rovtah nad Logatcem.
(Imovita starka, ki umira od gladu!) V Trstu biva vdova Marija Gerstenberger iz Ljubljane, stara preko 70 let. Nje soprog je bil učitelj sviranja na glasovirju. Starka je bila nekoliko čudakinja, občevala ni z nikomur, svojega stanovanja ni izčitrtila nikdar, na ulico je izstopila le redkokedaj, da si kupi kaj mralega jedila, kajti toplega si ni privoščila nikdar. Ta skopa starka je imela vendar stanovanje v najemu, za koje je plačevala 370 gld. najemščine, toda par sob je oddala v pednajem. Minoli teden več dni ni bilo ne duha ne sluha o starki. Ljudje
*o si mislili, da je obolela ali celo umrla ter so obvestili policijo o tem. Komisija je dala ulorriti vrata stanovanja. Tu je bil grozen smrad, nered in nečistost. Starko so našli na tleh, povsem obnemoglo. Toliko, da je mogla zašepetati, da je obnemogla od lakote, ker nima s čem kupiti jedi. Zdravnik jo je ukazal takoj prepeljati v bolnišnico, toda pol mrtva starka bila je zadovoljna, da jo polože v voz, šele potem, ko so ji zatrdili, da ji ne bode treba plačati voza. Komisija je našla v neki miz-nici pod cunjami nekaj vrednostnih papirjev, ter knjižico ljubljanske hranilnice, glasečo se na 906 gld., uloženih že pred 20 leti, ne da bi bil ves ta čas vzdignen samo jeden novčič obrestij, torej se je glavnica že podvojila! In razvon tfh ulog in papirjev imela je skopa starka mnogo in jako lepega, seveda strašpnsko zanemarjenega pohištva, dragocenih svilnatih oblek, koje so razjeda vali moli, in mnogo vrednostnega v obče. In ta skopuhinja je umirala rajše od Inkote, nego da bi trosila za hrano! Morda ni pri pravi pameti ta starka?
(Nesrečen oče.) Srbski polkovnik Dragaševič je jeden najodličnejših srbskrh častnikov in v celi deželi jako ugleden mož. S svojo rodbino pa nima sreče. Starejši njegov sin te je pred dvema letoma kot poročnik pri kraljevi gardi udeležil roparskega umora, mlajši sin pa je izvršil več velikih goljufij, vsled katerih je bil zaprt, a je pobegnil iz zapora v Avstrijo. Stari pol-kovnikje vsled žalosti zblaznel.
(Žalosten konec novodobnega zakona.) V Oranien-burgu blizu Berolina živeči veleposestnik Tomczik se je pred nekaj leti poročil z neko siromašno gospodično iz stare plemiške rodbine. Žena je plebejskega moža prezirala in iskala vedno družbe mej aristokratičnimi damami. Občevala je le s krogi, v katere ni maral hoditi nje mož in imela vse polno čestilcev, zlasti častnikov. Možu to seveda ni ugajalo in so vsled tega mej njim in ženo čeatokrat nastali prepiri. V torek se je žena pozno zvečer vrnila z nekega izleta in ker jej je mož z ostrimi besedami očital nje nespodobno življenje, je žena vzela revolver in moža ustrelila.
(Največji zvon na svetu) »e je pred kratkim vlil v Cincinatiju v Zjedinjenih državah. Zvon je 30.000 funtov težak, odprtina meri 8 čevljev, visok je pa 7 čevljev. Kembelj je 700 funtov težak. Zvon je vlit iz 78 delov bakra in 22 delov cina.
Leskovška afera pred novomeškim sodiščem.
(3iTa,d.al3 e-vanj e.)
Na to se je zaslišala mežnarjeva žena Mica Va-kselj. Ta je izpovedala: Jaz sem vedela, da je Ana povila otroka; ljudje niso o tem dobro govorili; jaz sem vedela, da je moj mož zapleten v to stvar in vedela, da je on otroka skril. Mislila sem si, da je to vse, kar se je zgodilo z otrokom, nekaj hudega in kaznivega, bala sem se, da je moj mož tudi kaj kaznivega storil, in bala sem se, ko sem bila 1. aprila tega leta zaslišana, če resnico govorim, da svojega moža zakopljem, in zategadelj sem pričala po krivem.
Na to je bila zaslišana kuharica Ana Šterbenc. Ta se je zagovarjala tako-le: Jaz sem v noči 20. decembra 1894 povila otioka. Otrok je živel. Jaz sem se ulegla in zaspala, otroka sem zraven sebe imela, in ko sem se prebudila, sem videla, da je otrok mrtev. PosTala sem drugo jutro po mežnarja. Ta je prišel, jaz sem mu pokazala otroka in ga prosila, da naj otroka stran spravi. Rekla sem mu, da ga bom v fišterno dala. Ne vem kaj je potem z otrokom napravil. Dne 16. marca 1896 je
prišel Vakselj k meni in me vprašal, če sem že v Krškem bila. Rekla sem, da sem že bila in mu tudi rekla, kako sem govorila. Dne 1. aprila 1896 je prišel zopet k meni in je rekel, da je tudi on vabilo dobil in da mora v Krško in rekel je, da bo tako govoril kakor sem jaz. Jaz sem mu na to rekla: „"Vi ne morete tako govoriti, kakor sem jaz, saj vender ne morete vedeti, kako sem jaz govorila". Rekla sem mu potem, govorite, kakor hočete in on je odšel. Dne 7. aprila 1896 smo res bili vkup jaz, g. dekan in mežnar v fišterni in jaz sem res jokala, jaz sem pa tedaj rekla mežnarju, da naj gosp. dekana ve meša v stvar. Jaz gosp. dekanu nisem nič povedala, kaj se je zgodilo in tudi, ko me je vprašal, če imam res pričakovati otroka, sem tajila.
Zasliši se dr. Jurij Šterbenc. On pravi tako: Dne 24. decembra 1894 sem v kuhinji časopise bral. Vakselj je prišel in me poklical. Šla sva v mojo sobo. Imel sem tedaj dosti opraviti s pisarniškimi opravili, ali kar ostrmel sem, ko mi je Vakselj povedal, kaj se je v
farovžu zgodilo. Svojo nečakinjo Ano Šterbenc "sera bil gotovo 50krat vprašal, če ima otroka pričakovati in ona je zmiraj rekla, da ne.. Vakselj me jo vprašal, k:,j naj t-tori. Jaz 8^ m mislil vedno, da je bil abortus embrvo in sena Vakseljnu rekel, da naj to stvar pokoplje. Jaz svoje nečakinje nisem nikdar na kaki laži dobil, ona je resnicoljubna in jaz sem mislil, da je resnico govorila, ko mi je rekla, da je splav od nje šel. Jaz sem tedaj Vakseljnu le tekel, da naj splav zakoplje. Dne 19. marca tega leta je res Vakselj k meni prišel in mi pušico prinesel; jaz ne vem, kaj sva teduj govorila, odločno pa zanikam, da sem mu tedaj prigovarjal, da naj tako in tako govori, jaz sem mu le rekel, da naj tako govori kakor Ana, jaz tem tedaj namreč na splav mislil. Ni res, da sem mu 7. aprila tega leta rekel, da naj mene izpusti, ampak jaz sem mu le rekel: Kaj mene vtikate v to »tvar.
Predsednik ga vpraša, če je on Vakseljna vprašal 22. decembra 1894, če je otroka zakopal.
Dr. Šterbenc reče na to : „Da, ali jaz sem le na splav mislil".
Predsednik sodnega dvora prebere izjavo dr. Sterilne.', iz preiskave; takrat je povedal dr. Šterbenc, da mu je več ljudij pravilo, česa pričakuje Ana Šterbenc, da rcu je to tudi Vakselj povedal in da je Vakseljnu rekel, da naj otroka pokoplje.
Dr. Šterbenc na to odgovori: Jaz nisem v preiskavi na to mislil, da gre za otroka, bil sem tedaj nekaj zmoten, jaz sem le vedno mislil na splav. (V celi preiskavi se zmiraj govori le o otroku Ane Šterbenc in ne o splavi in tudi dekan ravno tako govori le o otroku.) Dne 1. aprila t. 1. — pravi dekan naprej — sem jaz Vakseljna vprašul, kaj je pri sodniji govoril in on mi je odgovoril: „Sem prisegel, da sem pokopal in da nisem pokopal, govoril sem tako, da je za vse prav." Dne
I^oterij«l*e srečke.
Trst, dne 10. oktobra: 12, 55, 88, 87, 81. Praga, dne 14. oktobra:    49,   71,   30,   14, G0.
10. aprila 1894 bem mu le to rekel: „Če ste prisegli,
vender ni treba to vsem povedati."
Potem je začel državnega pravdnika namestnik dr. Travner jako interesanten pogovor z dr. Škrbencem. Dr. Travner jo ta pogovor mojstersko vodil in dr. Šterbenc* spravil v taka protislovja, da je vse strmelo. Drž. pravdnik je vprašal dr. Šterbenca, če mu je Ana povedala, da je otroka za krsti I a Na to je dr. Šterbenc odgovoril, da mu je to povedala. Na to državni pravdnik: „No potem ste pa g. dekan vender vedli, dn je bil otrok in ne splav, ker spl.iv se vender ne krsti ? Na to dekan ni nič odgovoril. Konec tega interesantnoga dvogovora e bil, da je moral dr. Šterbenc obstati, da mu je bilo pri vsem ravnanju vendar za to, da se njegova duhomiška čast in čast farovža brani, da bi ljudje o stvari ne govorili in je zaradi tega se moral splav skrivno zakopati.
Dr. Šterbenc rekel je prej v obravnavi, da bi Ano sproti iz farovža spravil, če bi vedel, da je otroka povila. Na to mu reče dr. Travner: Torej Vam je bilo v drugem pa vse jedno, kar je drugače uganjala.
Dr. Travner vprašal je tudi dr. Štrbenca, č« je Vakseljna 22. decembra 1895, ko je ta po njegovem mnenju otroka že pokopal, vprašal, Če ga je kdo videl.
Dr. Štrbenc reče: Da, jaz s«m ga vprašal. Dr. Šterbenc tudi g. dr. Travnerju prizna, da je Vakseljnu rekel, da naj ne govori okoli, da je otroka pokopal, ker mu je bilo za njegovo stanovsko čast
V tem stadiju obravnave bili so menda vsi sodniki in zagovorniki in vsi izmej mnogih poslušalcev mnenja, da je mežnar Vakselj resnico gororil ker, vse je videlo, da je ubogi mežnar le po svoji neumnosti padel tako nizko.
^ Konec prihodnjič.)
Ozira vreden zaslužek
posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam.
Pismena vprašanja pod „1)132", Gradec, po«4e reAtniifc. (5—17)
Tržne cene v Ljubljani
14. oktobra t. 1.
Avstrijsko podjetje
daje
postranski zaslužek.
Vprašanjapod „Zukunftsvorsorge" Gradec, poste restante
vozove|
izdeluje
Peter Keršič ^
1
konjezdravniški kovač
rS
v Spodnji Šiški pri Ljubljani m
in ima iste tudi v zalogi. ij^j
		gl.|kr.		Špeh povojen, kgr.    . .	,1. kr.	
Pšenica, hktl.....		7	so		—	1-2
Rež,	g ....	<;	20	Surovo maslo,  „       . .	_	72
Ječmen,	■ ....	5	:')()		—	3
Oves,	n ....	6	50		—	10
Ajda,	» ....	8	.00	Goveje           meso, kgr.	—	64
Proso,	M ....	6	40	Telečje             „ „	—	60
Koruza,	n ....	5	10	Svinjsko           „ „	—	64
Krompir,	n ....	i>	—	KoStrunovo        „ „	—	86
Leča,	n         •    •    • .	10	—		—	45
Grah,	n «...	10	—	Golob.......	_	17
Fižol,	n ....	10	-	Seno,   100 kilo ....	2	20
Maslo, iVJast,	kgr.   . .		96 TJ.	Slama, „    „ .... Drva    trda, 4 □metr. .	1 <;	80 80
^peh svež	•	—	66	„   mehka, 4 »	B	
ss
primes k bobovi kavi edino zdrava
k a v I n a pijača.
Dobi ■• povsod, pol kil* aa 15 kr. Svarilo!   Zaradi ničvrednih po-
narejenih izdelkov j« treba paiiti na izvirne zavoje a imenom;
Kathreiner
♦ ♦ ♦ ♦
Peregrin Kajzelj
Stari trg št. 13 (2-so)
priporočam slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini svojo bogato zalogo
lestencev, oljnatih podob, zrcal,
kakor tudi vse v njegovo stroko spadajoče predmete na pr. stekleno, porcela nasto belo in rujavo prsteno blago, raznovrstne svetilnice viseče in stoječe,
Ileriuunove   bIJ»kov»e   svetilnfce   in prave ItrogfJASte cilindre    Patent Murlan«*', kater? imam s um o jaz v zalogi *n Kranjsko.
$J2F~ Prevzemam tudi vsa steklarska dela pri stavbah ter jamčim za solidno in točno postrežbo.
Naj večji izbor, ^ :Š
'9ueo aPziufe(sj C_
Prihodnja številka dne 7. novembra 1896.
.RODOLJUBA" izide
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča UeiT po pošti. "^33
TRAOEMARK.
SCHUTZMARKf
NajboIJfte kakovosti, blagodejen, oži« i jiifoe, kreplkcu in zlasti sredstvo
/,a Vf.buja.Esje teku je
Marijaceljski liker
1 steklenica'20 kr., 6 steklenic 1 gld. 3 ducate steklenic 4 gld. 80 kr.
JNatlal je sca želodec: Kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic
1 gld. 3 tuct. 4 gld. 80 kr.
Odvajalne ali čistilne krogljlce čistijo želodec pri zanašanji, skaženem želodci. — bkatulja 21 kr., jeden zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr.
fffT Za prsa: "3t&g Zeliščni sok ali  prsni sirop za odraščene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlji.
— Steklenica 5t> kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
&8T Za trganje: -^a® Protinskl cvet (Gichtgeist) lajšs. in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., (> steklenic
2 gld. 25 kr.
Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobivajo v
lekarni
ww pl Trnkćczj-ja
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo poŠto razpošiljajo.
(1-20)
i
Otvoritev nove lekarne.
i
iwj Čast mi je naznanjati p. n. gg. zdravnikom in p. n. slavnemu občinstvu stolnega mesta Ljubljane in okolice, da sem mi
v/ dosedaj na Mestnem trgu žtev. 11 obstoječo lekarno „Pri Mariji pomagaj" vsled podeljene mi koncesije od gospoda y^ vfi Ed. Svobode kupovno prevzel in isto otvoril pod sedanjim imenom kVj
I Deželna lekarna „Pri Mariji pomagaj"!
I L
na Resljevi cesti štev. 1
"v 3a.IšI gosp. Levca poleg mesarskega mostu.
Po svojem dolgoletnem poslovanju v velikomestnih, kakor tudi v tukajšnjih lekarnah pridobil sem si dovolj strokovnega znanja; svojo popolnoma novo lekarno sem uredil po vseh zahtevah moderne farmacije in preskrbe] s svežimi in preskušenimi zdravili, kakor tudi z vsemi v farmacevtično-higijenično stroko spadaj očimi potrebščinami, katere bodem vedno v najboljši kvaliteti v zalogi imel.
Opozarjam šo slavno občinstvo na svrjo b-gato in veliko zalogo vseh domačih zdravil, katera se priporočajo po časnikih in lekarskih cenikih kot izvrstna zdravila proti raznim bolestim. Nadalje opozarjam slavno občinstvo tudi še na svojo dobro urejeno homeopatično lekarno, bogato zalogo najfinejših francoskih in angleških parfumerij, toaletnih in medicinskih mil, tu- in inozemskih specijalitet, kirurgičnih obvez in instrumentov, kakor tudi vedno svežih mineralnih vod.
Razpošiljarsa.  vsak  d.a.11  2 lcra,t po pošti. Nadejam se, da bode slavno občinstvo moje novo podjetje podpiralo z blagohotno naklonjenostjo, trudil se bodem vedno zadovoljiti je B najsolidnojšo postrežbo.
Z najodličnejšim spoštovanjem
V Ljubljani, dne 17. septembra 189G
Milan
lekarnar
s
Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisek „Narodne Tiskarne" v Ljubljani