Lefo LXVIF1 Odi. nov. dalj« naročnina mesečno 80 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, za inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva ul.6/ITT. Tel. 40-01 do 40-05 Poštnina plačan« v gotovini V Ljubljani, v sredo, dne 13. novembra 1940 »lev. 261 a Cona 2 din Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznikn. Cek. ra?.: Ljubljana št. 10.650 za naročnino in štev. 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-05 Po dr u ž.t Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje. Molotov pri Hitlerju Sovjetski obisk v Berlinu pomeni sklenitev pobrati 111 stva med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo Molotovu je bil prirejen pompozen sprejem - Zastava s srpom in kladivom na berlinskem kolodvoru Molotov v Berlinu Berlin, 9. novembra. Ko boste v uredništvu to pismo sprejeli, no že ves svet stal pod vtisom važnega sovjetskega obiska v Berlinu, o katerem smo časnikarji pravkar bili obveščeni od nemške uradne strani. To je zelo važen dogodek, ki mu v tukajšnjih uradnih krogih pripisujejo velik pomen in ja« hitim, da vam ob tej priliki nekoliko poročam o splošnem gledanju, ki ga imajo nemški krogi na sovjetsko-nemško razmerje. Kajti o samem obisku in o tem, kaj se bo govorilo in sklepalo ob posetu sovjetskega zunanjega ministra in ministrskega predsednika Molotova, nam zaenkrat ni še ničesar z"anega, ako seveda ne upoštevam najrazličnejših kombinacij, ki so se že začele pojavljati v časnikarskih krogih. Z gotovostjo lahko rečem, olj seveda v nasprotnem talx>ru, ki so hoteli verjeti, na je tesno prijateljstvo med boljševiško Rusijo in narodno - socialistično Nemčijo v zadnjem času na svoji iskrenosti kaj utrpelo in ki so pričakovali, da bo prišlo na diploma-tičnem ali pa celo vojaškem polju do kakšnega trenja med Nemci in Sovjeti. Vsa takšna pričakovanja so z Molotovim obiskom postavljena na laž. .Sovjetsko - nemška pogodba, tako mi zatrjujejo v tukajšnjih krogih, je že z vsega početka pomenjala silno presenečenje za ves svet. Zato je umljivo, da so kmalu pričeli nasprotniki pogodbe govoriti, da bo skoraj prišlo do nasprotij med pogodbenicama zaradi ideoloških razlik. Ideologiji boljševizma in naronnega socializma, pravijo tukaj, res nista istovetni, toda zopet ne tako nasprotni, da ne bi moglo priti do trajnega sodelovanja med obema režimoma. In to zlasti zaradi tega, ker prijateljsko sodelovanje prinaša koristi obema pogodbenikoma. Samo prijateljsko razmerje do Nemčije in sodelovanje z Nemčijo je Sovjetom omogočilo, da so mogli v zadnjem letu razširiti svojo oblast nn dele Finske, na vse tri Baltske države in končno je tudi zmaga Nemčije nad Poljaki Sovjetom naklonila polovico poljske republike. Vse to veoo prav dobro tudi v Moskvi. Zaradi tega so nepoučeni popolnoma zmotno sklepali, dn je prijateljstvo med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo omajano zaradi tega, ker je prišlo nekaj sovjetskih čet v Besarabijo, ker so nemške čete prišle v Romunijo, ker so Nemci dobili gotova oporišča na Finskem, da imajo tako hitrejši in lažji dostop na skrajni evropski sever, ali pa, ker je bil sklenjen trojni pakt med Berlinom. Rimom in Tokijem. Zmotno je bilo mišljenje tistih, ki so sklepali, da ti dogodki, kakor recimo pojav nemških čet v Romuniji in na Finskem, pomenjajo žuganje Sovjetski Rusiji. Nemčija, izjavljajo tukaj, nima proti Sovjetski Rusiji popolnoma ničesar. Interesna področja med Sovjeti in Nemčijo so jasno določena in Sovjetija je zadovoljna s svojo vlogo onkraj meja, ki jih je določil nemški življenjski prostor, in torej ni nobenega razloga, da bi se Nemčija v čemer koli s Sovjetsko Rusijo prepirala. Na tej osnovi je prijateljstvo Nemčije oo boljševikov iskreno in popolnoma solidno. Sovjetija v celoti priznava nemški življenjski prostor, kar omogoča trajno prijateljstvo med obema državama. Zelo se tisti motijo, ki mislijo, da Nemčija ne nožna položaja na vzhodu Evrope. Nemčija dobro ve. kaj zmore ona in tudi, kaj zmore Sovjetska Rusija. Nemčija prav nič ne misli nn vojno proti Sovjetiji, ker ji taka vojna prav nič ni potrebna. Še manj seveda pa Sovjeti mislijo na vojno proti Nemčiji, ker se pošteno zavedajo, da boja proti Nemčiji ne morejo tvegati. In to je spet eden izmed razlogov, da je prijateljstvo med Moskvo in Berlinom v interesu obeh držav Nemčija računa, da bo vojna trajala še kako leto in je torej zadovoljna, ako iina mir in varnost na vseli drugih frontah. Za njo je tudi važno, da se že zdaj kolikor moč i>oveže z raznimi nevtralnimi državami, da jih tako odtegne angleškemu vplivu. To velja zlasti za Sovjetsko Rusijo in pa za Balkan, s čemer bi po mnenju berlinskih krogov bila postavljena mogočna protiutež anglosaški politiki, ako bi se zlasti zdaj po Rooseveltovi ponovni izvolitvi Amerika morda odločila za vojno.ob strani Anglije. Ni izključeno, dn bo ta točka zelo odločilne važnosti v berlinskih razgovorih. Nemška politika je znana po svoji dinamiki in tudi j>o tem, da zna prehiteti večkrat zelo uspešno svoje protiigrnlce. Med Nemčijo in Sovjetijo je torej čista miza. Nemčija si ne želi vojne na dveh frontah, Sovjetska Rusija pn je hvaležna, in še bolj njen boljševiški režim, dn ga Nemčija pusti v miril Zato tudi Sovjeti Nemčiji po svojih najboljših močeh dobavljajo surovine, ki so koristne za vojskovanje in za> prehrano prebivalstva. Trgovinska bilanca je v zaonjem letu zelo ugodna za Sovjetc, ker dosti več prodajo v Nemčijo kakor pa kupujejo, V tej zvezi boni še omenjeno, dn so ponekod tudi popolnoma napačno tolmačili razne preklice, ki jih je od sovjetske strani izdajala v zadnjem času uradna agencija »Tass«. Od nemške strani se je vsakokrat takoj ugotovilo, da Sovjeti niso nikdar demontirali nemških obvestil, ampak so Sovjeti preklicali takoj vsakokrat angleška in druga nevtralna tolmačenja. ki so bila tako prikrojena, da bi se iz njih moglo sklepati, da obstaja kakršno koli nasprotje med Sovjetijo in Nemčijo. Tega nasprotja ni in pn po vsej verjetnosti tudi v bodoče nc bo. Nemčija ii< Sovjetija ima*n kot totalitarni državi največji interes, da se zru- Berlin, 12. nov. b. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov je danes dopoldne končno prispel v Berlin. Postaja je bila okrašena z dvema velikima zastavama. Na eni je bil kljukasti križ, na drugi pa srp s kladivom. Prihod posebnega vlaka z 71 potniki Prehod na Anhalter postaji, po katerem je šel Molotov, je bil okrašen z rumenimi krizante-mami. Častna četa je izkazala čast sovjetskemu državniku, prav tako pa je godba zaigrala koračnico, čeprav so vsi pričakovali, da bo zaigrala internacionalo. Na peronu so pred samim prihodom bili vsi visoki predstavniki nemške vlade, predvsem zunanji minister Joachim von Ribhen-trop, državni tajnik von Weizsiicker, generalfeld-maršal Keitel, minister dr. Lammers. voditelj nemškega tiska dr. Dietrich, voditelj SS Himmler, voVlitelj SA Liilze, berlinski poveljnik general Seifert, župan Steeg, voditelj nemške fronte dr. Ley in drugi. Od diplomatov so bili na peronu poslaniki Jaj>onske, Kitajske in Turčije ter odpravnik poslov Italije, ker je poslanik Alfieri bolan. Na peronu je bil tudi predstavnik sovjetskega jK>slaništva Zemljenov z osebjem. Vsi so bili na svojih mestih. Časnikarji in foto-reporterji so prav tako zavzeli mesta na zgradbah in strehah sosednih vagonov. Radio-na|>ovedovalei so neprestano govorili v mikrofone. Govorili so v nemškem in ruskem jeziku. Sprejemni obredi sproti javljeni po radiu Milijoni poslušalcev so bili obveščeni o vsakem najmanjšem dogodku in o prihodu. Napovedovalci so poudarjali, naj ves svet izve, kako Nemčija pričakuje svoje goste. Ob 11.50 so napovedali prihod. Ogromna črna lokomotiva je zavo-zila v Anhalter postajo z 20 vagoni in 71 potniki. Iz vagona je naprej stopil gospod srednje postave, precej zavaljen, nasmejan, jasnega obraza in dobro razpoložen. Ogrnjen je bil v plašč in siv klobuk. To je bil sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov. Med onimi, ki so ga pričakovali, je zavladalo veselje. Molotov je hitro pregledal častno čelo. V tem trenutku so se približali številni foto-rejx>rterji in fotografirali sovjetske predstavnike. Godba je spet zaigrala koračnico. Molotov se je vsedel v avtomobil z Ribben-tropom in sovjetskim poslanikom Škvarčevim ter tolmačem za ruski jezik, svetnikom nemškega poslaništva v Moskvi Iliilgerjem. Nato so se odpeljali s jx>staje. Prvi je vozil avto berlinske policije, nato avto, v katerem je sedel Molotov s spremstvom, takoj za njim pa avto nemške Ge-stapo in sovjetske GPU. Za njimi so se po vrsti vozili diplomati in predstavniki nemške vlade ter odličniki. O samem prihodu so bili časnikarji obveščeni šele tik pred prihodom vlaka. Na ulicah pred postajo so nemško čete napravile špalir, bilo pa je tudi precej občinstva. Berlin ni bil okrašen z zastavami, ker gre za običajni diplomatski sprejem, ki ima okrepiti sodelovanje dveh držav, čeprav gre tudi za odločilne dogodke, ki bodo imeli brez dvoma usodepolni pomen za ves svet. Sam program obiska ni bil objavljen. Znano je, da je Molotov takoj po prihodu odšel v dvorec Bellevue v ulici >Unler den Linden«, ki mu ga je dala nemška vlada na razpolago. Ob 11.30 je sovjetski komisar za zunanje zadeve obiskal nemškega zunanjega ministra von Ribben-tropa v zunanjem ministrstvu v Wilhe!mstrasse. Zvečer je priredil nemški zun. minister von Ribbentrop na čast Molotova in drugih sovjetskih gostov v Kaiserhofu slovesno večerjo. Prvi sestanek z Ribbentropom Berlin, 3. nov. t. Associated Press. Prvi sestanek med nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom in predsednikom sovjeta narodnih komisarjev ter komisarjem za zunanje zadeve Molotovim je trajal dve polni uri. Oba državnika sta proučevala vsa vprašanja, ki se pojavljajo na dnevnem redu, ter sta ugotovila, da vlada popolno soglasje med naziranii obeh vlad glede teh vprašanj. Po sestanku je Molotov kosil pri sovjetskem poslaniku Skvarčevu. Ob godbi fanfar k Hitlerju Popoldne je bil sovjetski komisar Molotov sprejet pri Hitlerju v palači državnih kanclerjev. Pred vhodom so bile sovjetskemu državniku izkazane vojaške časti od dveh bataljonov pehote in nekaj vrst narodnosocialističnih bojevnikov. V palači sami je bila v službi in izkazovala Molotovu vojaške časti Hitlerjeva osebna garda četnikov SS. Razgovori so trajali sorazmerno zelo dolgo in so bili prisrčne narave. Prisostvoval jim je tudi zunanji minister Ribbentrop ter tolmači iz Mototov- šijo demokratični režimi v Evropi, Ameriki in tudi drugod. Zaradi tega je popolnoma napačno pričakovati, da bo med njima prišlo do kakšnega spora. Obisk Molotova v Berlinu je najbolj svečana potroitev tesnega prijateljstva med Nemčijo in .Sovjetijo, kateremu se bo verjetno tudi formalno priključila fašistična Italija. Že se nekaj šušlja tudi o skorajšnjem obisku Ciana v Berlinu.- Ijevega spremstva, ker zna Molotov samo rusko. Molotov se je pripeljal točno ob 15.30. V spremstvu Molotova sta bila nemški zunanji minister von Ribbentrop in sovjetski poslanik v Berlinu Skvar-čev. V Wilhelmstrasse delata red državna policija in oddelki SS. Na trgu je zbrano nekaj ljudstva, ki opazuje dogodke pred palačo državnega kanclerja, ne da bi jih komentiralo. Na kanclerski palači visi Hitlerjeva zastava. Nebo je oblačno in pripravlja se k dežju. Berlin, 12. nov. AA. DNB poroča naslednje obvestilo: O današnjem sprejemu predsednika sovjeta ljudskih komisarjev SSSIl Molotova pri voditelju Nemčije so se zvedele še naslednje podrobnosti: V Švici: Usoda Turčiie Bern, t), nov. t. Associated Press. Švicarski listi objavljajo dolga poročila k obisku sovjetskega komisarja Molotovn v Berlinu. Dopisniki švicarskih listov pravijo, da pričakujejo v nemških političnih krogih v Berlinu zelo veliko od tedn obiska. Nekateri švicarski listi celo nami-gavajo, da bodo v Berlinu razpravljali nekaj podobnega, kar so razpravljali pred več kakor enim letom v Moskvi, ko je Nemčija Sovjetom prepustila ves Baltik samo zato, da ostunejo v vojni nevtralni. To pot znajo Sovjetom ponuditi, piše »Tribune de Geneve«, zelo velike ugodnosti v prednji in bližnji Aziji. Med njimi brez dvoma Dardanelske in Bosporske ožine ter verjetno še velika ozemlja v prednji Aziji južno od Kavkaškega gorovjn. V Berlinu da bodo poskusili natančno zvedeti, knteri so sovjetski interesi v južnovzhodni Evropi. Skušali bodo Molotova dovesti do tega, da jih natančno opiše, nakar mu bodo skušali vsestransko ustreči, kar bo tem lažje, ker bo Molotov za ceno miru sprejel visoko dnrilo. Sovjetska protiuslugn bi bila sporazum z Japonsko, kakor tudi svobodne roke, ki bi jih Sovjeti dali nemški in italijanski politiki v borbi proti Angliji tudi na južno-vzhodnem prostoru. V Rimu: Zveza Nemčija-Sovjeti-ltalija-Japonska Rim, 13. nov. b. Po informacijah italijanskih dopisnikov iz Berlina bodo posvetovanja med sovjetskimi in nemškimi državniki, ki so se pričela danes v palači državnega kanclerja pri Hitlerju, končana jutri zvečer, tako da bo Molotov v četrtek zjutraj odpotoval nazaj v Moskvo. Berlinski dopisniki »Piccoln« in »Gazette del Popolo« poudarjajo, da bodo predstavniki Nemčije in Sovjetske Rusije nadaljevali svojo dosedanjo politiko sodelovanja. Vse kaže, da London šc danes noče pogledati stvarnosti v oči V Moskvi - molk Moskva, 3. nov. t. »Associated Press«. Zelo značilno je, da sovjetski tisk o obisku zunanjega komisarja Molotova v Berlinu ne poroča ničesar, razen malenkosti » obredih sprejema na državni meji in v Berlinu. Niti en sam list še ni objavil kakšne razlage o tem dogodku. Angleški veleposlanik sir Stafford Cripps je bil včeraj, v ponedeljek, sprejet pri Višinskem, pomočniku zunanjega komisarja, ter se ž njim raz-govarjal tudi o okolnostih, ki so dovedle do potovanja zunanjega komisarja Molotova v Berlin. Višinski je dal nekatera pojasnila. V Italiji - navdušence Rim, 3. nov. b. Prihod sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova v Berlin komentira italijansko časopisje in radijske postaje zelo obširno in navdušeno. Zlasti poudarja italijansko časopisje, da je v spremstvu Molotova 32 političnih predstavnikov Sovjetske Zveze in okrog 40 pravnih in gospodarskih strokovnjakov ter da že to dokazuje, kako ogromnega pomena bodo posvetovanja, ki jih bo vodil Molotov v Berlinu z nemškimi državniki. V Ameriki - zamera Newyork, 12. nov. AA. DNB. V zvezi z obiskom komisarja Molotova v Berlinu se zdi, da bo washingtonska vlada prekinila — kakor jx>roča »Associated Press« — pogajanja za zboljšanje od-nošajev s Sovjetsko zvezo, in to toliko prej, ker so ta pogajanja zelo počasi napredovala. V Vfashing-tonu smatrajo, da ir trpba Molotovljev obisk v Nemčiji tolmačiti kot odločenost Sovjetske zveze, da začne tesneje sodelovati z državama osišča. Pre- šel protokola poslanik v. Dernberg je odšel na stanovanj komisarja Molotova ter sovjetskega državnika pospremil do pisarne voditelja Nemčije. Na dvorišču nove pisarne nemškega kanclerstvn je bila postavljena četa telesne straže, napadalnih oddelkov »AdolT Hitler«, ki je pri prihodu \lolotovn izkazala vojaške časti, medtem pa je igrnln godba fanfar. Pri slavnostnem vhodu j<> pozdravil sovjetskega gosta šef pisarne, nemški minister dr. Meissner v spremstvu osebnih in vojaških pribočnikov voditelje rajha. Skupno z ministrom Meissnerjem in omenjenimi drugimi osebnostmi je Molotov odšel skozi dvorano, vso okrašeno z mozniki, in skozi veliko galerijo do pisarne voditelja Nemčije. in noče verjeti, dn Moskva svoje težnje najlažje uredi ob sodelovanju z Berlinom. Sovjetska zveza po mnenju Londona vodi nekako mefisto-felsko politiko, ki gre za tem, da poceni pride do nekaterih ozemelj, le in ko se za to nudi prilika, ne bo se pn eksponirala za Nemčijo in tudi nc bo storila kaj resnejšega, kar bi moglo škodovati Angliji. Tako mnenje temelji na domnevi, dn se Moskva boji zmage Nemčije. Moskva pa se tega ne boji. temveč nasprotno želi, dn Nemčija zmaga. Toda London se bo kmalu prepričal, dn ni tako in da je ta obisk daljnosežnega pomena. Politični razgovori, ki jih je pričel Hitler na zahodu, se nadaljujejo sedaj z obiskom Molotova v Berlinu. Ti razgovori se tičejo Vzhoda. Sovjetsko - nemška posvetovanja v Berlinu ne bodo služila samo okrepitvi odnošajev med Moskvo in Berlinom, temveč bodo dala tudi pobudo za nove dogodke, ki bodo šli v smeri ustvaritve organizacije nn svetu. Italijanski dopisniki končno poudarjajo v svojih poročilih, da nemški tisk, med njim tudi glasilo maršala Goringa »Essener National Zeitungc, stavlja za vzgled ustvaritev velikega evropsko-azijskega bloka, kakršnega človeštvo še ni videlo in v katerem bodo sodelovale štiri velesile, in sicer Nemčija. Sovjeti, Italija in Japonska, pri čemer se bodo razmejile interesne sfere. V Berlinu: Nobenih političnih daril Berlin, 13. nov b. A.P. Nemški uradni krogi posebno poudarjajo, da s podpisom nekaterih sporazumov ni treba, da Sovjetska Rusija odstopi od svoje nevtralnosti. Po nekem mnenju glede berlinskega sestanka je treba smatrati, da so se odnošaji med obemo državama poglobili, nikakor pa ne, dn bi okrepitev nemško-sovjet-skegn gospodarskega sodelovanja šln na račun nekih političnih dajatev, ki jih je baje zahtevala Sovjetska Rusija. vladuje mnenje, da so prizadevanja Amerike in Anglije za zboljšanje razmerja s Sovjetsko zvezo osta-la brezuspešna. Ameriška vlada še ni zavzela stališča do lega vprašanja. Washington, 3. nov. b. Snočnja izjava ameriškega zunanjega ministra Knoxa zaradi Mololov-Ijevega obiska v Berlinu je izzvala veliko senzacijo. Knox je izjavil, da je popolnoma jasno, da Nemčija želi okrepiti svojo moč za nadoblast v svetu ob sodelovanju Sovjetske Rusije. Na lo nevarnost Združene države ne bodo odgovorile z besedami, temveč z dejanji. Y Angliji - ugibanra London, 12. nov. b. V Londonu se zavedajo, da bo Molotov razpravljal z nemškimi državniki tudi o važnih političnih vprašanjih. Po zadnjem sestanku med Molotovim in Ribbentropom sta za Sovjete nastopila dva važna dogodka: I. sklenitev trojnega pakta, 2. grško-italijanska vojna, ki je bojišče približala Dardanelam in petrolejskim vrelcem na Bližnjem vzhodu. Glede dardanelskega vprašanja in politike osiščnih držav na Bližnjem vzhodu Sovjetska Rusija doslej še ni zavzela nobenega določenega stališča. »Times« domneva, da bo Moskva na željo Nemčije prepustila obrambo Dardnnel Angliji in Turčiji, sama pa si bo zgradila pot do morja skozi A zijo v Perzijski zaliv. Zemunskn vremensko nnpoved: Toplo vreme. Oblačno z dežjem' in ohladitvijo nn zahodni polovici države, odkoder =e bo oblačnost razširila tudi proti vzhodu. V vzhodnih krajih b« nekaj časa še jasno. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno a padavinami, Kaj... in o čem...? Ugibanja švicarskih in drugih listov Odmevi obiska boljševiškega komisarja v Berlinu Nemški Kulturbund v Mariboru V graški »Tagesposti« bereuno poročilo o letnem občnem zboru mariborske skupine nemškega Kulturbumla ob največji udeležili članov iz vseh slojev. Zborovanje, ki je imelo slavnostni značaj, jo bilo v Gambrinovi dvorani. Prod zborovanjem je zaigral trio komorne glasbe gg. prof. Priseli, Pelikan in Jetmar prvi stavek Boethovnega Iria. Nato pravi poročilo: »Ko je predsednik Josef Klingberg pozdravil gaufilhrerja Jobanna Barona in vse navzoče goste, je občni zbor potekel kakor navadno. Na koncu je govoril načelnik o težavah, v katerih je bilo treba delati, ter se zahvalil svojim sodelavcem. Njegov govor je izzvenel v veliko zahvalo in brezpogojno zaupanje, ki ga vsi izražajo svojemu gaufilhrerju. Pri volitvah, ki jih je vodil Julius Pfriemer st., je bil izvoljen stari odbor, ki je nekoliko spopolnjen. Nato je med splošno pozornostjo spregovoril gaufiihrer. Njegov kratki govor v jekleno trdih stavkih je bil en sam izraz neuklonljive volje. I!il je prepričevalna izpoved za novega nemškega človeka, za pravi narodni socializem. Njegove ognjevite besede so vžgale viharno navdušenje. Globoko pretreseni so na koncu vsi zapeli pesem Nemcev v tujini: »Niemand kann uns \veh-ren, treu und deutsch zu sein!< — Nihče nam ne more braniti, biti zvesti in nemški. Novo izvoljeni odbor je takole sestavljen: načelnik Josef Klingberg, bančni uradnik; njegov namestnik Rudolf llolzer ml., stavbenik; drugi zapisnikar Gottfried Grill, uradnik; prvi blagajnik dr. Edvard Bučar, odvetnik; drugi blagajnik Maks Weiss, kotlar; pre-gledovalci računov Peter Anrather, čevljarski mojster; Gerhard Galle, zdravnik; Karlo Kiffmann, uradnik; llans Schori, trgovec-, odborniki: Otto Dadieii, mehanik; Albert Egger, zobni tehnik; Rudolf Finkes; llans Rochl, mizarski mojster; Ferdinand \Velt, mehanik; Oskar \Verbnig, skladiščnik; Fritz Winder, strugar; inž. Rihard VVaguer, obratni vodja.« Nacionalizacija gospodarstva na zadružni podlagi V svojem glasilu »Zemlja« se upravnik zveze srbskih zemljoradniških zadrug g. Vojislav Gjor-gjevič peča z vprašanjem, kako je treba naše gospodarstvo nacionalizirati. Med drugim pravi: »Nacionalizacije posameznih gospodarskih podjetij nikakor ni mogoče ločiti od pojma nacionalizacije gospodarstva sploh. Nacionalizacija namreč ne pomeni le spremembe lastnika. Treba jo je tako razumeti, da v prihodnje gospodarska podjetja ne bodo več služila posamezniku, marveč večini, to se pravi skupnosti. Treba je vsekakor opustiti dosedanjo prakso, da je podjetje bilo le sredstvo za obogatitev lastnika, obenem pa za izrabljanje širokih plasti pridelovalcev in odjemalcev. Nacionalizacija, ki se napoveduje, bo rc6 nacionalizacija, ako pojde po kooperativistični, zadružni poti, ker bi danes le ta pot pomenila pravo nacionalizacijo.« SUZOR naj se razdeli V nedeljo je bilo i Karlovcu veliko zborovanje hrvatskih delavcev, katerim je govoril tudi načelnik socialnega oddelka banske oblasti dr. Rasuhin. Govoril je tudi predsednik hrvatske delavske zveze Alojzij Pečnik. Ta je zlasti govoril o razmerah pri zagrebškem Okrožnem uradu ter naglašM, da v tej delavski ustanovi delajo ljudje, ki ne razumejo potreb delavstva. Zlasti pa je naglasil potrebo, naj se SUZOR razdali, da bi bilo potem mogoče ustanovili Hrvatski delavski samostojni urad. Na koncu je bila sprejeta tudi resolucija. Nemški občinski tajniki v nemških občinah Novosadski »DeuUshes Volksblatt« prinaša sporočilo acmtfcega vodje dr. Seppa Janka, kjer ta naznanja, f» svoječasno govoril s predsednikom vlade g. C*p«k Janez, posestnik v Podpeči št. 16, je prodni Ivanki Kunovarjevi, kamnosekovi soprogi in posestniki v Tomačevem del parcele štev. 385 in 382-5 gozd k. o. Jezero za 10.000 din in drugo parcelo za 5000 din. Petrič Miha. posestnik v Gumišču št. 11, je prodal Antonu Jakiču, posestniku in mesarju v Podlogu št. 4 pri Velikih Laščah, parcelo štev.' 591-10 k. o. Ladišče v izmeri 1189 kv. metrov za 9512 din. Kvadratni meter je bil po 8 din. * Odpremna dovoljenja za moko. V poslednjem času je ustavil Prizad izdajo odpremnih dovoljenj za moko, ker nakupuje večje količine moke v določene svrhe. Prevod bo pa kljub temu poskušal izposlovati priznanje sklepov, ki bi jih napravili slovenski kupci z vojvodinskimi mlini. Zato poziva vse kupce moke, da vedno prijavijo vsak nakup moke Prevodu z navedbo dneva zaključka imena prodajalca in kupljene količine moke. Na podlagi navedenih podatkov bo Prevod poizkušal doseči od Prizada dovolitev odpremnih dovoljenj. Odobravanje obresti za dolgove za uvoženo blago iz inozemstva. Finančni minister je dne 31. oktobra izdal naslednji odlok: 1. domači uvoz-' niki morejo brez predhodnega pooblastila odobravati v svojih knjigah obresti za dolgove za uvoženo blago iz inozemstva, v kolikor obrestna mera ne prekaša 4% in če ne gre za dobo, za katero se obresti odobravajo, pa ni daljša kot 3 mesece. — 2. Za odobravanje obresti inozemskim dobaviteljem za blagovna dolgovanja v vseh primerih, ki niso obseženi v prejšnji točki, je potrebno pismeno pooblastilo deviznega ravnateljstva. — 3. Izplačilo obresti za blagovna dolgovanja more biti le na osnovi predhodnih pismenih odobritev deviznega ravnateljstva Narodne banke, ki bo za vsak konkretni primer odredilo način izplačila in overov-ljenja. — 4. Devizno ravnateljstvo je pooblaščeno izdati potrebna navodila za izvršitev te« odloka. Cene mleka v Zagrebu. Banska oblasV je odredila za Zagreb ceno mleka na 3.50, in sicer za dobo od 15. novembra 1940 do 1. aprila 1041. Proizvajalci bodo dobivali naslednje cene: I. rajon 2.60 (doslej 2.10), II. rajon 2.50 (doslej 2), III. rajon 2.40 (doslej 1.75) in IV. rajon 2 (doslej 1.50) dinarjev. Zvijanje glavnice. Splošno jugoslovansko bančno društvo v Belgradu bo zvišalo delniško glavnico od dosedanjih 60 na 100 milij. din, torej za 40 milij. dinarjev in bo tako banka po glavnici ena od največjih bank v naši državi Kot znano je pri banki v veliki meri udeležen tudi nemilti kapital. Prijave in prošnje za odobritev ccn. Kr. banska uprava (referat za kontrolo cen) objavlja: Ministrstvo financ, oddelek za davke v Belgradu, je na tozadevno predslavko banske uprave dravske banovine z razpisom z dne 12. oktobra 1040, št. 60.720/111, izdalo tolmačenje, da so prijave, prošnje in potrdila, katere je vlagati v smislu čl. 2. uredbe o kontroli cen, oproščene plačevanja taks na podlagi točke 1., čl. 6., taksnega zakona, ker se tozadevne rešitve izdajajo v javnem interesu in ne v iuteresu prosilcev. Gojitev ricinusa. Minister za kmetijstvo je v sporazumu z vojnim in trgovinskim ministrom odredil, da je smatrati za rajon za gojitev ricinusa v letu 1941. donavsko banovino, moravsko in vardarsko banovino pa le glede državnih in bano-vinskih posestev. Priv. izvozna družba bo v sporazumu s kmetijskim ministrstvom odredila površino, kalero mora posejati vsako r^sestvo z rici-nusom, tako da bo ta površina najmanj 5% vse površine, odnosno 8% skupne površine za državna, banovinska in samoupravna posestva. Davčno pojasnilo glede prisilnega odkupa pšenice po zadrugah. Oddelek za finančne posle banovine Hrvatske je izdal glede nastalega vprašanja, kako se ima tolmačiti točka 7., čl, 76. zakona o neposrednih davkih glede prisilnega odkupa pšenice po zadružnih ustanovah, naslednje pojasnilo: Prisilni odkup, katerega izvršuje Priv. izvozna družba, odnosno Pogod, nima za ]x>sledico za zadružne ustanove izgube pravice na davčno oprostitev iz točke 7., čl. 76., zakona o neposrednih davkih, v kolikor je bila nabavljena pšenica po zadružnih ustanovah za potrebe svojih članov ali lastnih mlinov, ki z moko oskrbujejo člane-zadru-garje, to pa zato, ker se delo z nezadružniki, v kolikor je prisilne prirode, ne more smatrati za delo, ki je nasprotno predpisom točke 6. zakona 0 gospodarskih zadrugah. Trgovinska pogajanja s Švico. V soboto zvečer so bila v zunanjem ministrstvu zaključena pogajanja med našo in švicarsko delegacijo za sklenitev nove začasne trgovinske pogodbe, ki naj bi kasneje postala dokončna. Novi sporazum sta podpisala za našo državo pomočnik zunanjega ministra g. Milivoj Pilja in delegat švicarske vlade g. Jean Ilebrard. Novi trgovinski sporazum je sestavni del naših prejšnjih aranžmanov (plačilnih in blagovnih) iz let 1938 in 19v9. Ves dosedanji plačilni promet je ostal neizpremen jen, kar pomeni, da bo še nadalje na bazi plačila obojestranske trgovine v devizah in s pravico nuše države, du je naša trgovina aktivna. Glede blagovnega prometa so bilo določene liste kontingentov tako za naše kakor tudi za švicarsko blago. Kontingenti niso ostali samo nu dosedanji višini, temveč vpoštevajo tudi potrebe današnjega časa, zlasti glede surovin. Novi sjioruzum je stopil v veljavo z rinem podpisa. Kazni zaradi špckulucije. Po podatkih uradu za nadzorstvo cen v Belgradu je bilo v vsej državi obsojenih nu osnovi uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, na osnovi uredbe o naozorstvu nad cenami in na osnovi uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom meseca oktobra 1141 oseb, in sicer za vse prestopke. Pripominjamo, du je bilo maja izrečenih 724 kazni, junija 565, julija 473, avgusta 744. septembra' pa 891 kazni, No področju uprave mesta Belgrada je bilo izrečenih 51 kazni, na področju naše banovine 79, v donavski banovini 261; v drinski bandvini 221, v moravski 197, vurdarski 179, vrbaski 79 in zetski 74 kazni. Po kvalifikaciji del jih je bilo največ iz uredbe o ukrepih za preskrbo-vanje prebivalstva in vojske s kruhom ter uredlie o nadzorstvu nad cenami. Poleg tegu jc bilo 9 ljudi poslanih na prisilno bivanje, in sicer 7 v donavski banovini, 1 v Sloveniji in 1 v drinski banovini. Plačilni promet z nezasedeno Francijo. Devizno ravnateljstvo Narodne banke je izdalo okrožnico št. 113, na osnovi katere morajo poobl. zavodi ponovno sprejemati vplačila v kliring s Francijo, toda za sedaj samo za izplačilo koristnikom v nezasedenem lrancoskem ozemlju Ob vplačilu in izplačilu veljajo naslednji tečaji: 1. za Voa vplačila in izplačila, ki se bodo nanašala na uvoz in izvoz, izvršen po 1. novembru 1940, bo veljal tečaj 119 din za 100 francoskih frankov, kar odgovarja pariteti zadnjega notiranja francoskega franka. 2. Ves uvoz izvršen do konca oktobra 1940 se plača na osnovi tečaja 126 din za 100 franc. frankov. 3. Za klirinška vplačila tako novega kakor starega uvoza bodo pooblaščeni zavodi porabljali dosedanji obrazec štev. 328. Nacionalizacija podjetij. Iz Belgrada poročajo, da je jugoslovanska skupina delničarjev Jugoslovanske združene banke, Zagreb—Belgrad dosegla sporazum s švicarsko in angleško grupo o odkupu delnic te skupine, ki se nahajajo v njih rokah. Na ta način bo ena največjih bank v državi prešla v domače roke. — Nadalje poročajo, da je večja skupina jugoslovanskih gospodarstvenikov na čelu z banovinsko hranilnico banovine Hrvatske sklenila sporazum z največjimi delničarji Prve jugoslovanske tvornice vagonov, strojev in mostov v Slavonskem Brodu. Domača skupina je kupila namreč paket od romunske skupine Ausnit. Gre za 260.000 delnic. Znano je, da je eden glavnih delničarjev brodske tvornice že Prva hrvatska štedionica v Zagrebu. Glavnica podjetja znaša 55 milijonov dinarjev (razdeljena je na 550.000 delnic po 100 din imenske vrednosti. Jadransko podonavska banka, Belgrad sporoča v belgrajskih listih, da se jc odrekla zaščiti in da izplačuje vse vloge brez omejitev. Dne 12. novembra 1940. Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 52,778.656 din, na belgrajski borzi 47,790.000 din, od tega 48.490 in 5.000.046 mark. 360.000 drahem. 76.683 šv. frankov in 30.570 dolarjev. V efektih jo bil promet na belgrajski borzi 510.000 din. Ljubljnna — uradni tečaji: London 1 funt....... 175.15— 178.35 Ne\vyork 100 dolarjev .... 4425.00— 4485.00 Ženeva 100 frankov..... 1028.01_1038.04 Ljubljana — svobodno tržišče: London 1 funt.......216.61—219,81 London 1 funt.......216 61— 219X1 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Žr;ieva 100 frankov..... 1271.10—1281.10 Ljubljana — zasebni kliringi Berlin 100 mark...... 1772.00—1792.00 Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem....... 42.65_43.35 Cuvili. Pariz 0.88. London 17.10, Nevvvork 431.125. Milan 21.75. Madrid 40. Berlin 172.50 (rog. marka 50, trg. marka 29.50), Buenos-Aires 101.' Madridska univerza je dobila velik stadion. Ko so ga odprli, so imeli visokošolci večjo prireditev. Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 444—446 v Zagrebu 443—446 v Belgradu 444.50 denar Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98—100, agrarji 55—58, vojna škoda 444 —446, begluške obveznice 76—78, dalm. agrarji 60—71, 8% Blerovo posojilo 100 denar, 7% Blerovo posojilo 94—95, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101, 7% stab. posojilo 93 denar. — Delnice: Narodna banka 6.400—6.500, Trboveljska 345—350, Kranjska industrijska družba 136 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 98 denar, agrarji 5o denar, vojna škoda promptna 443—446 (444), begluške obveznice 78 blago, dalm. agrarji 71 blago. 6% šumske obveznice 71 blago, 4% severni agrarji 52.75—53.25, 8% Blerovo i>o-sojilo 100 denar, 7% Blerovo posojilo 95.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 7% stab. posojilo 95 denar. — Delnice: Narodna banka 6.450 blago, Priv. agrarna banka 192 denar. Trboveljska 347.50—350 (347.50), Occania 700 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% invest. jx>sojilo 99.50 denar, agrarji 58 denar, vojna škoda prompl-na 444.50 denar (444), begluške obveznice 70— 77.50 (75), dalm. agrarji 69.50— 70, 6% šumske obveznice 69.50 denar, 8% Blerovo posojilo 100.50 —101 (100.50), 7% Blerovo posojilo 84.50—95 (94.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 100.75 denar (100.50). — Delnice: Narodna banka (6.500), lfrivi agrarna banka 197.50 denar. Žitni trg Položaj za pšenico je neizpremenjen. Mlini v Vojvodini se pritožujejo, da ne morejo dobiti blaga, tudi dovozi kmetov so majhni. Vse blago jemlje Priv. izvozna družba in jo mlinom še naprej prepovedano kupovati pšenico od producentov in trgovcev naravnost. Večino več vojvodinskih mlinov ustavlja obratovanje. Položaj za moko je pri-lično isti kot za pšenico. Že nekaj časa se izdajajo odpremna dovoljenja iz Vojvodine in kupuje sedaj na trgu le Priv. izvozna družba. Tendenca za sušeno koruzo je nekoliko čvr-stejša. To je pripisovati majhnim dovozom producentov na trg, saj imajo dovolj dela sedaj na polju. Za kasnejše termine ni nobenega posla, kupčuje se le s promptno robo, ki prihaja itak dovolj kasno radi pomanjkanja vagonov. Š staro koruzo se več ne trguje. Novi Sad. Koruza bae. nova sušena pariteta Indjija 263—265; bač. nov. suš. pariteta Vršac 261—263. Tendenca stalna. Promet srednji. Sombor. Rž bač. 330—332.50; ječmen ba?. okolica Sombor 835—337.50, srem. isto; fižol bač. beli 2% 427—432.50. — Tendenca neizpremenjena. Promet majhen. Oene živini in kmetijskim pridelkom Cene živini in kmetijskim pridelkom v okraju Ptuj 2. novembra! Voli I .8.75, II. 7.50, III, 6; te- lic I. 9, II 7.50, III. 6; krave I. 8-9.50, II. 7, III. 6; teleta I. 9, 11. 8; prašiči špeharji 13.50, pršutarji 12 din za 1 kg žive teže — Goveje meso 1. 14—16, II. 12—14, svinjina 20, slanina 22, svinjska mast 28 do 29; čisti med 24; 6urove kože goveje 24, telečje 26. svinjske 9 din za 1 kg. — Pšenica 375, ječmen 400, rž 375 oves 350 .koruza nova 325 fižol 500, krempir 140, seno 90, slama 50, jabolka I. 600, II. 500, III 450 hruške I. 1000, II. 800, III 500; moka pšenična 900, ajdova 600, koruzni zdrob 600 din za lOOkg. — Trda drva 150 din za kub. metr, jajca 1 50 din komad, mleko 2 din liter, surovo maslo 30 din 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 7—9, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 9—13 din za 1 liter. Cene živini in kmetijskim pridelkom v okraju Ljutomer 7. novembra; Biki I. 8.50, U. 6.50—7.50, III. 5-6.50: telice II. 6.50-8. III. 5 50—6.50. krave II. 5.50—6 50, III. 4.50—5.50; teleta II 8—9; prašiči pršutarji 9—12 din za 1 kg žive teže — Goveje meso 11. 14—16, III 12—14, svinjina 18, slanina 24, svinjska mast 25; surove kože goveje 20—25 telečje 20-25 din za 1 kg. — Pšenica 300, ječmen 280, rž 290, oves 300, koruza 250. fižol 500, krompir 120, lucerna 120. seno 100, slama 70, jabolka 1. 600, II 450, III. 300: maka pšenična 500 - 900, koruzna 600 dinarjev za 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 8--12, finejše sortirano vino pri vinogradnikih od 12 din naprej za 1 liter. Okraj Laško, dne 7. nov. Voli L vrste 8—9 din, voli II. 7.75 din. voli III. 7.50 din; teliro I. 8—8.75 din. II. 7.50 din. III. 7.25 din; krave I. 8 din. II. 7 din. III. 6—6.75 din; teleta I. 9— 10 din, II. 8 din: prašiči špeharji 16 din, pršutarji 14 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 16-18 din. II. 14 din. III. 10 din. svinjina 22 din. slanina. 24 din. svinjska mast 26 din, čisti med 25 din. goveje surove kože 22 din, telečje surove kožo 26 din, svinjske surove kože 18 din za 1 kg. — Pšenica 450 din. ječmen 450 din. rž 500 din. oves 400 din. fižol 500-650 din. krompir 175—200 din. seno 70-80 din. slama 30—35 din. jabolka l. 600— 700 din. pšenična moka 500 — 900 din. koruzna moka 400 din. aidovn moka 700 din za 100 kg. — Trda drva 110-120 'lin zn 1 kub. meter, jajca 1.50—1.75 din za 1 komad. mleko 2-2 50 din za 1 liter, sUiUvo maslo 30—36 din za 1 kg. Uršulinsha gimnazija v Ljubljani Uršulinski samostan bo zgradil novo gimnazijsko poslopje Ljubljanska mestna občina je letos sklenila, Ha bo odprla in podaljšala Šubičevo ulico, ki je sedaj zgrajen« le med vrtom Narodnega muzeja jn poslopjem policijske uprave. Dosedaj nadalj-nega podaljška ni bilo mogoče zgraditi, ker je ves svet, po katerem naj bi šla Šubičeva ulica, bil v območju vrta uršulinskega samostana. Sedaj je postavljeno, bo prišel na vrsto priključek dvonadstropne gimnazijske stavbe. Na zunaj bo v Šelenburgovi ulici v pritličju podaljšana ureditev trgovskih lokalov kakor jih ima sedaj Nova založba. Prav tako bo urejen v tem smislu primerno severni del te stavbe, ki bo gledal na Šubičevo ulico. Ni treba posebej poudariti, da bo novo gimnazijsko poslopje v višini pritličja obloženo z obdelanim kamnom, nad vhodom pa bo kamnita obloga segala do vrha prvega nadstropja. Gimnazija, ki je bila že nujno potrebna, bo verjetno dograjena do prihodnje jeseni. Želimo samostanu, da bi srečno prebrodil tudi vse težave zaradi narašča- Polarni raziskovalec general Nobile sedaj učitelj za letalstvo v Ameriki General Umberto Nobile, nekdanji poveljnik italijanske polarne ekspedicije v zrakoplovu »lta-lia«, ki se je, kakor vemo, nesrečno končala, živi sedaj kot učitelj letalcev v ameriški zvezni državi Illinois. Pred enajstimi leti se je tragično končala italijanska polarna ekspedicija in od takrat ni bilo več mnogo slišati o generalu Nobilu. Po povratku General Umberto Nobile, v domovino se je umaknil v svoj majhni dom na bregu Tibere, v javnosti pa ni bilo več slišati o njegovem imenu. General Nobile pa ni ostal dolgo v Italiji. Napotil se je v Zedinjene države. Iz ponosnega in smelega moža, kot je bil general Nobile pred polarno ekspedicijo, je po nesreči postal mehek in zlomljen starec. Skozi deset let ni bolel dati o svojem poletu nobene izjave, te dni pa se je izpovedal nekemu ameriškemu časnikarju. »Bilo bi bolje, da bi ostal na ledu severnega poln in tam umrl. Lažja bi mi bila smrt kot teh deset let muk, ki sem jih moral prestali. Bil sem joče draginje in srečno izpeljal zamišljeni načrt, ki bo ne le v okras, ampak ludi v korist Ljubljani. TTTT irm irrni irrrizirmzzim slaven in čaščen po vsej domovini, ko sem Se leta 1921) vrnil s prve polarne eksjjedicije. Tedaj sein pilotiral Amundsenov zrakoplov »Norge«, ki je prišel iz Rima do severnega |>ola in preko Aljaske v Ameriko. To je bil sijajen uspeh italijanskega zra-koplovstva in v domovini so mi prirejali prave triumfe. To bi mi moralo biti dovolj. Jaz pa sem hrepenel jio novih uspehih, po večjih delih in tako sem organiziral ekspedicijo z zrakoplovom »llaliat. Za izhodišče som si izbral zaliv Kingsbay na Spitzbergih. Od tam bi morali iti preko Griinlan-dije na severni pol. Motorji so izvrstno delovali, toda vreme je bilo slabo. Moj prvi namen, da z dvema prijateljema ostanem na severnem polu, zrakoplov pa naj bi se vrnil, je moral odpasti, ker letalo zaradi slabega vremena ni moglo pristali. Tako smo lahko samo preleteli severni jiol in nič več. To jo bila prva napaka moje ekspedicije. C o se prva točka mojega načrta ni posrečila, bi se moral vrniti. Mraz je postajal vse večji in predlagal sem, da sploh ne bi leteli proti severnemu polu, ampak iz Kingsbava do izliva reke Mackenzie, ki je oddaljen 1200 milj. V tej smeri bi nam pomagal ugodni veter. Toda švedski učenjak dr. Finn Malm-gron me je pregovoril in krenili smo proti severnemu polu. Na gornji strani zrakoplova se je naredila velika ledena skorja. Zrakoplov je postajal vse težji in je začel zgubljati ravnotežje v zraku. Kakih <>0 miij pred Spitzbergi ga je teža ledu pritisnila tako nizko, da je udaril ob ledene bregove in se razbil. Zadnji del zrakoplova s sedmimi člani posadke je odnesel veter dalje. Vsi smo bili ranjeni. Jaz sem imel zlomljeno nogo in ključnico. Postavili smo rdeče zastave, da bi nas laži' zapazili, in čakali na pomoč. Malmgron, Marinno in Zappi so šli dalje in iskali pomoči. Kakor je znano, je Malmgron izginil brez sledu, lfiCC, Koledar Sreda, 13. novembra: Stanislav Kostka, spozna-valec; Didak. Četrtek, 14. novembra: Nikolaj Tavelič; Jozafat Kunč. Novi grobovi t V Ljubljani je umrl znani ki splošno priljubljeni brivski mojster gospod Ivan Gjud. Pogreb bo v četrtek, 14 novembra ob 3 popoldne z Žal, kapelica sv. Janeza, na pokopališče k Sv Križu. t V Slovenskem Javorniliu jc v 69 letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspal gospod Matevž Rabič st,, posestnik in trgovec. Pogreb bo v četrtek, 14. novembra ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti Slov. Javornik št. 66 na župnijsko pokopališče na Koroški Bel« f V Špitaliču pri Konjicah je v 85 letu starosti umrl gospod Jurij Zidanšek, posestnik na Šrangah cerkveni kliučar Pokopali ga bodo v četrtek. Naj |im sveti večna luč! Žalujočroi naše iskreno sožaljel Osebne novice = Poročila sta se v cerkvi sv. Družine v Ljubljani—Moste g. inž. Alojzij Sluga iz Podgorja pri Kamniku in gdč. Ivka Jakličeva, hčerka rajnega nadučitelja in državnega poslanca Franca Jakliča. Bog jima daj obilico blagoslova in sreče! reraiera danes! ©pasme ste V glavni vlogi: Bob Baker Kino Moden i Vi o Predstave oh 1S„ l't, i u '21, uri Pomagajmo otrokom, ki stradajo V Sloveniji je po zadevnih podatkih okrog 70.001) šolo obiskujočih otrok, ki nimajo zadostne hrane. Med njimi ie nekaj desettisočev, ki dobesedno gladu jejo. Unija za zaščito otrok prejema skoraj vsak dan .številne obupne prošnje od svojih krajevnih odborov, šolskih uprti-vilelislev, občin, drušlov, javnih mladinsko zaščitnih delavcev ild., naj bi se nakazala njihovemu kraju ali šoli podpora, bodisi v denarju ali živilih. Dolžnost vseh nas Slovencev je, da tem otrokom pomagamo. Sredstva Unije so premalenkoslna, da bi bilo mogoče zadostili vsaj najnujnejšim prošnjam. Javnih kreditov v te svrhe doslej ni. Tako nam oslaja na pragu letošnje negotove zime edina pol prosili vse one, ki bi lahko kaj dali, tla prispevajo. Zalo tem volom apeliramo nn celokupno slovenska javnost, ustanove, društva, zasebnike itd., dn pomagajo tešiti (llnd otrokom svoieqa naroda. Pošljite svoje prispevke ali v denarju ali v živilih. Karkoli je uporabljivo, vse se bo hvaležno sprejelo. Denar nakazilile na poštno ček. račun šl. 115.882 s pripombo: »za šolske kuhinje«. Količino in vrsto brane, ki sle jo pripravljeni nakloniti slradajočiin otrokom, nam sporočile, da vam takoj dostavimo obveslilo, kam jo boste poslali. Vse, kar bosle poslali, se bo porabilo izključno za prehrano stradajočih otrok. Vse prizadele prosimo, da vzamejo ta apel na znanje. Posebne prošnje se ne bodo pošiljale. Imena darovalcev bomo objavili v dnevnem časopisju —- Jugoslovanska Unija za za-ščito otrok, sekcija za dravsko banovino, Ljubljana, Aleksandrova 4. • — Prosvetni oddelek kraljevske banske uprave poroča, da ie bilo dne 19. oktobra t. 1. kolavdirano dozidano šolsko poslopje v Andrcjcih, okraj Murska Sobota. Poslopje ima sedaj 2 učilnici, pisarno in manjše stanovanje za šokkega upravitelja. Stroški iznašajo din 75.000. — Tečaj za nemško stenografijo začne v četrtek 14. t. m. Prijave sprejema: Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. Posebni tečaj zvečer. Kaj JpKa Bliža se zima Icr z njo skrbi in težave. Zaradi rastoče draginje so se cene kurjavi, obutvi in drugim poleg prehrane neobhodna potrebnim stvarem občutno dvignile. Tako da dandanes veliko ljudi s strahom pričakuje zime. Kako malo usmiljenja in socialnega čuta do bližnjega imajo v današnjih težkih časih nekateri ljudje, ko bi nas prav sedaj morale skupne težave zbližati, da drug drugemu z deli krščanskega usmiljenja pomagamo v nadlogah, katere je povzročita okrog nas besneča vojna, naj pokaže sledeči primer, ki se je dogodil nekje blizu Ljubljane. Neka gospa, katere mož ima okoli 1000 din mesečne plače, jc kupila za svoja dva otroka čevlje, ker sta bila brez obutve ter eden od njiju že nekai dni zaradi tega ni mogel v šolo. Zaradi tega ni mogla pri tamkajšnji trgovki, kjer že peto leto jemlje življenjske potrebščine, poravnati dolga, katerega je doslej še vsak mesec poravnala. Poslala jc po svojem sinu k omenjeni trgovki 200 din na račun, a ostalo je obljubila poravnali v nekaj dneh. Trgovka pa se je nad otrokom neolikano izkričalrt, kar jc slišalo več odjemalcev, ki so se mudili v trgovini, tako da se je otrok ves prestrašen vrnil domov. Dan kasneje je trgovka poslala svojo pomočnico I; omenjeni gospe po denar. Ker g n prt ta ni mogla dati, je prišla sama v spremstvu svojega sina in pri tem surovo napadla gospo Icr je. neprestana jo suvajoč ud sebe. kričala: »Povedala bom vašemu možu. ki menda tudi ni dosti vreden, naj vas pretepe in nauči reda. On vam je denar izročil, vi pa ste ga zapravila. Kaj me brigajo vaši otroci, čc so bosi, vrnite mi ukradene stvari, sicer vas tožim. Mar je meni za odjemalce, ki jemljejo za 400 din mesečno.« Med vreščanjem je šla v njeno shrambo ter ji pobrala vso špeccrijo, katero jc gospa vzela za tekoči mesec. Mislim, da se v današnjih časih redko naj-idejo ljudje, s lako malo srčne izobrazbe. Tcga se omenjena trgovko gotovo ni naučila pri nacionalnih in nacionalno socialnih organizacijah, kjer je sodelovala in menda še sodeluje. Kal pravile f. — Za domačo kapelo polrebujemo srednje velik tabernakelj. Gospode župnike, ki bi lahko pogrešali lak tabernakelj, prosimo, da ga prepuste brezplačno ali vsaj po nizki ceni. Tozadevne prijave sprejema iz prijaznosti knezoškolijski ordi-nariat v Ljubljani. — Hotel Milinov prevzela Dubrovačka plovid-ba. Oli prevzemu hotela po Dubrovački plovidbi so se širile govorice, da je hotel zaprt, kar pa ne odgovarja resnici. Motel jc odprt in posluje neovirano. Nova lastnica bo spremenila ime hotela Milinov v hotel »Dubrovnik«. — Vsem založnikom monopolske velikoprodaje soli v Sloveniji. Podpisana vabiva vse založnike monopolske velikoprodaje soli v Sloveniji, da sc v lastnem interesu gotovo udeležijo sestanka, ki bo v petek, dne 15. novembra ob 13 popoldne v prostorih /druženja trgovcev v Celju. Ivan Grosek, Franc Čeh. — Avtomobilist podrl dva kolesarja. Včeraj popoldne se jc zgodila na Ježici v bližini gostilne »Pri Florjančku« huda prometna nesreča Po klancu navzdol sta se peljala na kolesih pravilno po desni slrani 13-lebni sin tovarniškega delavca Ko-man Janko iz Male vas pri Jež'ci in kakih 50 ni za njim 25-letni Mirko Oražcm, brezposelni pečarski pomočnik doma na Glincah. Nasproti jima je pripeljal osebni avtomobil, ki je preeqj drvel. Avto jc zadel v prvega kolesarja, ki ic v tem trenutku od-lctel s kolesa. Avto pa je zgrabil kolo in ga vlekel še kakih 20 metrov naprej. Pri tem je oplazil avto Bob je pravi kovboj 7. divjega zapada 7, vsemi vrlinami, ki odlikujejo le romantične uinake: hrabrost, moč, sigurna roka, plemenito srce in zdrav humor. Poleg tega igra Bol) odlično na kitaro in ima lep 111 priljubljen glas tako. da je tudi kot pevec odličen umetnik. s kolesom, ki ga je vlekel s seboj še drugega kolesarja, ki je tudi odletel s kolesa. Poklicani 60 bili reševalci, ki so oba ponesrečenca prepeljali v ljubljansko bolnišnico. 13-letni Koman Janko jo ie hudo iz,kupil, pa |e vendarle precej potolčen po životu, rof ni^sta posluževala orožja pretepačev, krvavega no-• ža, marveč Merske steklervce in kamna. Tam pri j Sv. Neži v tržiškem kotu je bil 28. decembra lani ples v neki gostilni. Med plesom je nastal prepir in pretep Nekdo jc po mizi udaril z litersko steklenico, upihnil luč in potem z vratom steklenice zadel v desno roko Dorotejo Dobravčevo tako, da ji je prerez.al žilo odvodnico in je bila velika nevarnost, da bi dekle popolnoma izkrvavelo, ko ji ne bi takoj nudil pomoči zdravnik dr. Bitcnc. Prvotno so smatrali poškodbo za smrtn one varno. Pozneje se je izkazalo, da je bila pošitodba lažjega značaja. Mlinar France Ankerst iz Vi60Če je bil obtožen zločina hude telesne poškodbe, senat pa ga je obsodil le zaradi lahke telesne poškodbe na 5 mesecev zapora in na povprečnine 100 din. — Posestnik Generoso Zlabnar iz Godiča pri Kamniku je 18. avgusla letos v neki gostilni v Zagorici izzival, psoval goste, tako, da 60 ga odnesli iz gostilne pod kap. V jezi je pobral težke kamne in jih vrgel v sobo. Eden kamnov je zadel orožnika Josipa Adamiča, ki ni bil v službi, prav v glavo, da mu je prebil lobanjsko kost. Obtoženec se ie izgovarjal na vinjenost. Pred orožniki in v sodni preiskavi ie Zlatnar priznal dejanje. Pred sodniki malega senata pa je včeraj tajil in zatrjeval, da jc popolnoma nedolžen. Bil je zaradi zločina težke telesne poškodbe obsojen na 1 leto navadnega zapora Poškodovanemu orožniku Adamiču ftna plačali 6000 din za bolečine in 1840 din 7.a druge stroške in zdravnika. Zlatnar je proti sodbi prijavil reviziio in priziv. Državni tožilec pa priziv zaradi prenizke kazni, po cbi&avi * Lep spomin na pokojnega prijatelja. V Belgradu imajo dobrodelno društvo, ki nima nobenega odbora in tudi predsednika ne. Člani društva so prjatelji pred desetimi leti umrlega inž. Jovanoviča Mikša, ki je bil velik prijatelj in dobrotnik revežev in vedno vesel človek. Da bi ohranil spomin nanj, so njegovi prijatelji sklenili vsako leto obUči in obuti več revežev. Doslej so vsako leto obuli in oblekli po dvajset revnih otrok iz denarja, ki so ga med seboj zbrali ali pa nabrali od svojih šaljivih prireditev. Društvo nima imena, pa tudi člani se ne pojavljajo v javnosti s svojimi imeni. I etes ob desetletnici smrti pokojnega prijatelja bodo obdarovali še več otrok kakor navadno. * Huda letalska nesreča na zračni progi Berlin —Belgrad. Letalo, ki opravlja promet na črti Berlin—Dunaj—Belgrad, je 7. novembra v okolici Dres-dena čisto nepričakovano zašlo v izredno mrzli zračni tok. Kmalu je bilo letalo obdano s tako močno ledeno skorjo, da ni moglo nadaljevati poleta in je padlo na tla. Vsi ljudje, ki so bili v letalu, šest mož posadke in 23 potnikov, so se ubili. Ponesrečeno letalo je bilo itirimotorni Junkers model št. 90. Z njim se je lahko peljalo 42 potnikov. * Italijanski parniki so spet pričeli voziti. Italijanska paroplovna družba »Fiumana« je po daljšem času spet uvedla stalni potniški in tovorni promet med italijanskimi in našimi pristanišči. V nedeljo popoldne je priplul v Split parnik »Stami-ra« in v ponedeljek zjutraj ob 4 nadaljeval svojo pot. Ta parnik bo vozil med Reko, Lošinjem, Za-drom, Šibenikom, Trogirjem, Splitom, Dubrovnikom in Kotorjem. V Split bo prihajal vsako nedeljo popoldne, iz Kotorja pa se bo vrašal ob sredah zjutraj. * Odhod našega parnika v Ameriko. Po daljšem presledku je preteklo nedeljo odplul iz Splita parnik »Vis«, družbe »Occania«, v Smirno, odkoder bo nadaljeval svojo pot v Združene države ameriške. * Lov na sardele. Od nedelje na ponedeljek je bila zadnja noč mraka in lova na sardele v Jadranu. Topot so imeli srečo edino ribiči z Brača in iz okolice Trogirja, ki so ujeli okrog pet vagonov sardel. Če bodo ugodne vremenske razmere, bodo ribiči še v decembru skušali loviti sardele. * Zavod za južno sadje. Iz Dubrovnika poročajo, da namerava »Prizad« že dali časa ustanoviti v Dubrovniku zavod za južno sadje in oljke. Zastopniki »Prizada« so sc nedavno mudili v Dubrovniku, pregledali razna zemljišča v mestu in okolici ter ugotovili, da za ta namen najbolj odgovarja zemljišče Rajmunda Negrinija na Lapadu, ki meri 65.000 km5. »Prizad« je to zemljišče že kupil in bodo kmalu začeli s pripravljalnimi deli za zavod za južno sadje in oljke. * Smrtna nesreča otroka. Edini sinček družine Pintarič v Klenovniku, star dve leti in tri mesece, je med igro padel v jarek, ki je bil poln vode. Otrok je padel tako nesrečno, da je obležal z glavo navzdol. Ko so ga potegnili iz jarka, je bil že mrtev. * Opeko fe dajal med mast. Mesar Nikola Zup-čič iz Osjeka je dobavljal trgovcem mast. Neki trgovec pa je mast preložil iz kant v zaboje in pri tem našel v vsaki kanti po eno opeko, vse opeke pa so tehtale 24 kilogramov. Trgovec je ovadil goljufivega mesarja policiji, ki je mesarja takoj in- JLjubl^ Gledališče Drama: Sreda 13. nov. Pohujšanje v dolini šent-florjanski. Red B. — Četrtek 14. nov.' Revizor Red Četrtek. — Petek 15. nov.! Skrivalnice. Red A. — Sobota 16. nov.! Lepa Vida. Izven. — Nedelja 17, nov.: Ob 15. Neopravičena ura. Izven Znižane cene od 20 din navz.dol. ob 20 Cigani. Izven Opera: Sreda 13. nov.: Figarova svatba. Red Sreda. — Četrtek 14. nov.: Carmen. Red premier-ski. Radio Ljubljana Sreda, 13. novembra: 7 Jutranji koncert — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan vončok veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Okrogli napevi (plošče) — 12.50 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Veseli spomini (piošče) — 14 Poročila — 17.30 Dijaška ura — 18 Pojte 7. nami (g. L. Kramolc) — IS.40 Visokošolke 111 mladinsko soc. skrbstvo (gdč. Marija Keržif) — 19 Napovedi, poročila — 19 2o Nae. ura — 19.40 Po domače (plošče) — 20 Vijolinski koncert: g prof. L. Miranov, pri klavirju g. prof, M'. Lipovšek — 20.45 /Mosče zavrtimo — p9 malo zaplešimo! — 21.15 Samospevi gdč. .Miro Bašič. pri klavirju g. prof M. Lipovšek — 22 Napoveoi, poročila — 22.15 Bežigrajski aev. ski zbor. Drugi programi Sreda, 13. novembra: Belgrad: 20 Opera — Zagreb: 21 Ork. in vok. konc. — Praga: 18.25 Schillerjeva drama — Sofija: 20.30 Tbomasova opera »Mignon« — Beromiinster: 20.20 Mendel-sohnove skladbe — Budimpešta: 19.20 Jazz — Stockholm-Horby: 20.55 Simf. kone. — Ital. postaje: 19.30 Wagnerjeva opera »Siegfried« — Sot-tens: 20.30 Flavta. Belgrajska kratkovalovna postaja: Yl)A, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — Yl)F (19.69 m): 0.30 Poročilu v slovenščini za Južno Ameriko — YIJC. (19.69 m): 3.30 Poročiii v slovenščini za Severno Ameriko. Predavanja Krščansko žensko društvo vabi članice in so-mišljenice k predavanju prof. dr. Vinka Šarabona, ki bo drevi ob 8 v Akademskem domu. Tema; Sprehod po svetu. Prosvetno društvo Trnovo ima danes ob 20 skioptično predavanje pod naslovom: »Koroška in kraji, kjer je živela sv. Ema« Predaval bo g. ravn, Vinko Zor Prvo letošnje predavanje Pedagoškega društva bo v ponedeljek, 18 t. m. ob 18 v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi. Ob priliki 20 letnice smrti našega pedagoga Hinka Schreinerja bo predavala ga. A. Černeieva »O pomenu Schreincr-jevega dela za slovensko pedagogiko«. Po predavanju se bo vršil redni letni občni zbor društva. Sestanki F. 0. Lj. -Sv. Jakob ima izredni sestanek drevi ob 8 v društveni sobi telovadnice v Vegovi ulici. Udeležba je za vse strogo obvezna 1 Naše dijaštvo Akademska kongregacija pri 00. frančiškanih ima drevi točno ob osmih svoj tedni sestanek v frančiškanski kapeli. Vsi akademiki iskreno vabljeni. AKD Pravda ima drevi ob 6 v društvenem lokalu svoj II. redni občni zbor. Lekarne Nočno službo Imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Poizvedovanja Gospa v rumenem plašču, ki je kupovala dne 12. novembra t. 1. otroške igrače v trgovini na Sv. Petra cesti 22, naj se zglasi istotam, kjer bo dobila izgubljeno nazaj. Pošten najditelj rjave aktovke z raznim orodjem in drobnarijo, pozabljene pri obcestnem kamnu par sto metrov od Št. Vida v nedeljo zvečer, je naprošen, da jo odda proti nagradi v upravi »Slovenca« ali na orožniški postaji v Št, Vidu. Zlata damska ura je bila izgubljena v nedeljo, dne 10. t. m., na poti s Šmarne gore do tramvajske postaje v Št. Vidu. Pošten najditelj je naprošen, da jo odda v trgovini Marinko, Ljubljana, Prisojna ulica 7. V nedeljo, 10. t. m. je bila najdena na Šmarni gori pletena moška jopica. Dobi se pri Kompare, Galetova ulica št 10-1. Ljubljana 7. Zadavila je lastnega otroka in ga pokopala Golenko Neža se bo za zločin pokorila 7 let v ječi Celje. 12. novembra. Veliki sena! okrožnega sodišča v Celju je danes dopoldne razpravljal o groznem zločinu 22 letne služkin je Golenko Neže. pristojne v štrigovo pri Ljutomeru, ki jo 29. julija v Grajski vasi pri GomiNkem 9 dni po porodu zadavila svoje lastno dete in ga pokopala ob potoku Boljski. Golenko Neža je tiho pripovedovala sodnikom. kaj jo jc dovedlo do pretresljivega dejanja. Pred letom dni se je seznanila, ko jc služila pri Pavšu Rudolfu v Krčevini pri Ormožu, umrli so ji namreč starši in nima niknkih so-roonikov, 7. IS letnim Ivanušem Matijo. Zaradi tega je izgubila službo že meseca januarja. Nato je dobila služI*) pri posestniku Turinu Antonu v Ivanjkovcih, kjer pa ni ostala dolgo časa in si jc 2. maja poiskala novo službo pri gostilničarju Kumru Ivanu v Kaplji pri Vranskem. 21. julija je porodila zdravega dečka, kateremu so dali pri krstu ime Franc. Ker pa je ona sirota brez staršev in sorodnikov in ker je vedela, da nezakonski oče ne bo mogel skrbeti za otroka, ona pa služi pri tujih ljudeh in ga tudi ne bo mogla preživljali, je napravila sklep, znebiti se otroka. Njen gospodor Kmner Ivan je siccr ni odslovil, vendar jo je mučila misel, kako naj poleg težkega dela še neguje iu oskrbuje y tuji hiši svojega otroka. Ko jo je dne 29. julija obiskala Kumrova natakarica Vrbek Angela in ji kupila 3 m flanele za otroka, je Golenko Neža po odreobi zdravnika zapustila bolnišnico in vzela otroka s seboj ter sc odpeljala z avtobusom v Savinjsko dolino, krenila ob potoku Boljske v Grajsko vas, kjer je na samotnem kraju prijela z eno roko otroka za vrat in z drugo zn nos ter ga tako stisnila, da se je mornl zadušiti. Nato je izgrebla 25 cm globoko jamico in v njo položila golega mrtvega otroka, jamo jasula in jo tako previdno pokrila s tratnico, da je zbrisala za seboj vsako sled, Na vprašanje Kumrovih, kje ima otroka, je ponovno zatrjevala, da se ga je usmilila ncku ženska iz Št. Petra v Savinjski dolini ter ji odvzela otroka za svojega proti temu. de ga otia kot mati nikoli več ne bo pogledala. Da je otroka usmrtila In pokopala, jc priznala orožnikom šele potem, ko so ji naročili, da bo morala pokazati hišo rednice in otroka, liakar je na poziv sama poka/nla grob, kjer so orožniki trupelce res tucii našli. Golenkovn je po izjavi priče dr. Kokolja Franca že nekaj dni po porodu v bolnišnici izjavila. da bi sc otroka zaradi pomanjkanja sredstev rada iznehila. — Senat je po kratkem razpravljanju izrekel sorllio: Golenko Neža jc obsojena na 7 let robije in na trajno izgubo častuih državljanskih pravic, ternirala v Udbini, obenem pa se je začel tudi proces pred sodiščem. Mesarja je policija takoj odvedla v Udbino, ne da bi smel počakati na odločbo sodišča. V Donji Lapac pa je bil poslan veletrgo-vec Hirschler iz Koprivnice, ker ni hotel prodati nekemu trgovcu 5 kilogramov olja, čeprav ga je imel tedaj na zalogi nad 500 kilogramov. * 70 metrov visoko stavbo bo zgradila v Belgradu znana veletvrdka Vlada Mitič. Zgradba bo imela 12 nadstropij ter še osem metrov visok stekleni stolp. Načrte sta naredila neki berlinski in neki belgrajski inženir. Stavba bo stala sredi Belgrada. Pri zgradbi bodo porabili poldrug milijon kilogramov železa, okrog štiri milijone kilogramov cementa in 10.000 kubičnih metrov peska. Stavba bo služila za poslovne prostore veleblagovnice, stanovanja pa za tvrdkine nameščence. Palača bo najmodernejše urejena in opremljena z v6em, kar mora moderna mestna hiša imeti. * Žalostna posledica uživanja alkohola. 211etni Ivan Maljevac iz Male Soline pri Petrinji je bil po opravkih v Glini. Tam se je napil in ko se je vračal, je vzel na svoj voz nekega soseda, ki je bil tudi piian. Pijanca sta z vso silo podila konje. Med vožnjo pa jc veter odnesel klobuk sosedu in Ivan je hotel skočiti z voza, da bi pobral klobuk. V pijanosti pa je izgubil ravnotežje in padel z voza, ko so konji najhujše dirjali. Priletel je z glavo na kamen in obležal nezavesten. Konji so dirjali naprej proti domu. Ko so našli nezavestnega Ivana, so ga takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa je čez par ur umrl. Anekdota Angleški kralj Rihard ITI. je prebral nekem« svojemu dvorjanu iz Irske svoje lastne stihe. Irec, odkrit in iskren človek, se je drznil, da je kritiziral pesniške umotvore kralja. Rihard, znan po svojem nepravičnem nastopanju in hitri jezi je dal Irca v ječo. Ko je bil Irec izpuščen iz zapora, mu je kralj spet prebral nekaj svojih pesmi. Molče je Irec poslušal, molče se je dvignil, in ko je kralj nehal brati, je šel proti izhodu dvorane. »Kam greste?« zakliče Rihard. »V zapor, Veličanstvo!« je mirno odgovoril Irec. Al Prvi uspehi zaščitne šole Delo zaščitne šole, te važne in koristne ustanove mestnega zaščitnega urada, je v pol-ncin teku. Poročali smo že, da je šola pričela s poukom 4. novembra t. 1. in pričela vežbati najprej industrijske zaščitne ekipe, ki bodo ob morebitni nevarnosti prve morale razviti svoje (jelo v obrambo našega gospodarstva. V soboto 9. t. m je bil tak tečaj zaključen in vodstvo šole se je lahko ob tej priliki prepričalo o visoki morali našega industrijskega nameščenca jn delavca, ki se oobro zavedata svoje dolžnosti do države in jo tudi vestno izvršujeta. Dokaz temu je disciplina v obiskovanju tečajev, ki je taka, da si vodstvo šole boljše sploh želeti ne bi moglo, saj je 100%. Pa še k nečemu drugemu si vodstvo šole lahko čestita: oh zaključku obeh tečajev, tako gasilsko-tehničnepn kot zdravstveno-kemičnejra, so prihajali udeleženci k vodji šole prof. Stepišniku z zahvalami jn prošnjami, da jim dovoli še enkrat obiskovati tak tečaj takrat, ko bodo prosti službe in se bodo lahko še bolj posvetili delu v korist splošne varnosti. Vsak tečaj je zaključen z izpitom. V soboto je izpite vooil ravnatelj mestnih uradov Jan-čipaj kot načelnik zaščitnega urada, izpraše-vali pa so: v gasilsko-tehničnem tečaju namestnik načelnika mestni višji komisar Grnsselli, inž. Dolenc in vodja poklicnih gasilcev Furlan, v zdravstveno-kemičnem tečaju pa mestni fizik dr. Hns in vodja šole prof. Štepišnik. Rezultati v obeli tečajih so več kot zadovoljivi in so pokazali udeleženci obeh tečajev, da so v tečajih delali resno. Zahvala udeleženke zdrnvstveno-komičnega tečaja, ki se je ob zaključku zahvalila preprosto, toda zato tem bolj prisrčno, naj bo vodstvu šole samo skromno priznanje in v naduljnjo pobudo za delo in skrb za našo varnost. V spomin f Ivanu Rogerju Te dni je bil v Ljubljani ob veliki udeležbi poslovnih prijateljev, sorodnikov in znancev pokopan upokojeni ravnatelj generalnega zastopstva zavarovalnice »Sava« in reprezentant zavarovalnice »Assicurazioni Generali« v Ljubljani. Pokojnik, Ljubljančan in znana osebnost, je dočakal 77 let in je bil še do pred kratkim mladeniško čil in prožen. Po mučni bolezni je previden s sv. zakramenti kot dober katoličan zatisnil svoje oči za vedno in se preselil v večnost. Pokojni Ivan Roger se je rodil 18. 3. 1864 kot sin trgovca I. Rogerja v Ljubljani na Ambroževem trgu. Po končanih šolah je 20 letni mladenič vstopil v službo v banko J. C. Mayer v Ljubljani. Leta 1893 se je poročil z Gabrijelo Payerjevo, hčerko ravnatelja tobačpe tovarne. Soproga mu je umrla leta 1925; iz tega zakona pa se je rodil sin dr. Janko, ki je enako kot njegov oče — znan strokovnjak v zavarovalstvu. Leta 1900 je prevzel pokojni Ivan Roger generalno zastopstvo zavarovalnice »Assicurazioni Generali« za bivšo Kranjsko, ki jo je zaradi visoke starosti odložil takratni pooblaščenec Emerik Mayer. Leta 1921, po prevratu, je nato še prevzel vodstvo pri generalnem zastopstvu zavarovalnice »Sava« v Ljubljani ter je služboval do svoje upokojitve v letu 1935. Zavarovalstvo je v pokojniku izgubilo markant-nega in agilnega sodelavca ter ga bo ohranilo v najlepšem in častnem spominu. Naj v miru počival MffiCTMfflfflHBm KINO MATICA telefon 22-41 Predstave ob 16, 19 in 21 Danes premiera duhovite veseloigre dober aparat, toda ni opremljen z najmodernejšo uro, k* bi točno mogla naznačitl, koliko časa je potre« trajal, kdaj 6e jc pričela zemlja tresti in kdaj je bil potres končan Ob drugih potresnih sunkih prejema meteorološki zavod iz važnih postojank hitra poročila iz najrazličnejših postojank Slovenije. Doslej zavod o nedeljskem potresu ni od nikoder prejel nikakega poročila. I Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno naproša p. n. občinstvo, naj prihaja točno na začetek predstav v Drami in Operi in naj ne moti z zakasnitvijo poteka dejanja na odru in občinstva. Razen tega so prišle na upravo pritožbe da ovirajo damski klobuki, ki jih obdrže gospe na glavi, pogled na oder, zato prosimo, naj jih odložijo v garderobi. — P. n. abonentom sporočamo, da zapade v plačilo tretji obrok abonmaja do 15. t. m. 1 Prvič v letošnji sezoni bodo uprizorili Bizeto-vo opero »Carmen« v četrtek za red Premierski. Zasedba je ista kot lani: naslovno partijo bo pela Mila Kogejeva, nadalje: Franci, Janko, Ribičeva, Poličeva, Polajnarjeva, Lupša, M. Sancin, B Sancin in Anžlovar. Režija jc Debevčeva, inscenacija ing. Franzova, dirigiral pa bo dr. Švara. Zanimivost bosta dve novi koreografiji Borisa Pilata, 1. in 3. ples v III. dejanju. Pilato se je posvetil med drugim tudi specialnemu študiju španskih plesov, ki jih je študiral tekom svojega bivanja v Parizu pri Dolores Moreno. 1 Strelsko okrožje v Ljubljani obvešča svoje članstvo da je umrl agilni in požrtvovalni podpredsednik Hinko Ločnikar, vojni ferefent v Kranju, ter poziva svoje članstvo, da se udeleži polnoštevil-no njegovega pogreba, ki bo v četrtek, 14. t. m. iz vojne bolnišnice Zaloška cesta ob 9 dopoldne. 1 V počastitev spomina pok. gosp. ravnatelja Rogerja je daroval za dom slepih direktor zavar. družbe Dumav gosp. Vrtovec znesek din 500. Bog plačaj! Združenje brivcev, frizerjev in kozmetikov v Ljubljni obvešča svoje članstvo, da je umrl član g. Gjud Ivan, friz. moj., Ljubljana, Stari trg. Pogreb blagopokojnika bo v četrtek ob 3 z Zal, kapelica sv. Janeza. Prosimo članstvo, da pokojnika 6premi na njegovi zadnji poti. 1 Filmsko reportažo o odkritju spomenika kralju Aleksandru v Ljubljani ima na sporedu sedaj kino »Union« To delo je prvi daljši reportažni film, izdelan ves doma. Odkritje spomenika je tako v sliki kakor v zvoku prikazano živo spretno in slikovito, tako da prav nič ne zaostaja za tujimi zvočnimi žurnali, če vpoštevamo tehnične pomanjkljivosti, 6 katerimi 6e moramo pri nas še boriti. Organizacijo snemanja je oskrbelo lastništvo »Emona filma«, posnetke z reportažnimi kamerami pa so napravili gg. prof. J. Ravnik, Franc Cerar in E. Planinšek, s stoječo kamero pa je snemal dr. M. Foerster. Skrb za zvok je bila poverjena g. R. Omoti, ki je opravil tudi vse drugo laboratorijsko delo. Film je dokazal slehernemu gledalcu, da smo končno tudi Slovenci dobili filmsko ustanovo, ki bo lahko z uspehom podprla kulturna stremljenja naše prosvete. 1 »Vdova« je naslov filmu, ki ga preivajajo sedaj v kinu »Union«. Je to italijanski film, ki ima za ogrodje preprosto zgodbo. Dejanje pa je igrano tako učinkovito, da je film prav gotovo eden doslej najboljših italijanskih filmov, ki srno jih videli pri nas. Tudi imena igralcev, kakor Enima Gram-matica, Isa Polla in Ruggero Ruggeri, dekazujejo, da je italijanska produkcija hotela ustvariti prav poseben film, v katerem je režiser Alessandrini dokazal s pretresljivo prepričevalnostjo, da tudi enostavna 6nov lahko doživi v filmu največji učinek. Film je v celoti odličen. 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »KRANZ-J0SEF« grenčice. I Po uredbi o pomožni vojski in državni obrambi so vsi moški jugoslovanski državljani od dovršenega 16. leta (rojeni 1. 1923 in dalje) do dovršenega 70. leta, sposobni za umsko delo odnosno do dovršenega 65. leta starosti za tiste, ki so sposobni za telesno delo, z izjemo BHBYmiRII krema se uspešno uporablja zoper spuščae, rane, praske, opekline, hraste, lišaje in vse nečistosti keže pri otrocih in odraslih, Naglo suSi od potn ali aeči vneto in odrgnjeno kožo. Dobiva s« v vseh lekarnah In drogarllah p« cani din 10-— za fkatllco gradbeni in sanitetni stroki in imajo že vojni delovni rn/pored. Ako kdo izmed njih prejme poziv, nuj ga vrne zaščitnemu uradu in naj izpolni samo rubriko št. I, ') in 16. Kdor bi se ne javil na zaščitnem uradu, ako bi ne prejel poziva, z namenom, da se odtegne uvrstitvi v pomožno vojsko c.ržavne obrambe ali kdor bi podul napačne podatke ustno ali na pozivu, zapade kazni po Čl. 82. uredbe o pomožni vojski državne obrambe (zaporna kazen do dveh let in denarna globa do 5000 din). Pripominjamo, tla spadajo pod obveznost prijave tudi osebe, ki so začasno nesjiosohne za vojaško službo, kakor tudi rezervni častniki, rezervni vojaški uradniki in obvezniki vojne sile, ki so ali še IkiiIo oproščeni vpoklica k vojaškim eoinicam v mobilnem in vojnem stanju. Poudarjamo, da služba v pomožni vojski nikakor ni identična s služl>o v pasivni zaščiti, t. j obrambi pred letalskimi napadi, in da razjioreditev v pasivno zaščitni službi ne opravičuje nikogar, da bi se zaradi tega ne zglasil in ne mogel uvrstiti v pomožno vojsko državne obrambe. Vsi oni, ki doslej tega še niso storili, se morajo prijaviti v zaščitnem uradu najkasneje do 20. t. m. 1 Trgovcu so zaplenili kože. Trgovec in prekupčevalec z vsem mogočim Dolič, doma iz Livna v banovini Hrvatski, je pretekli teden prišel v Ljubljano in začel nakupovati surove volovske, kravje In telečje kože. Hotel je namreč nakupiti več kož in jih izvoziti iz Ljubljane na Hrvatsko, pri čemer b« zaslužil lepe denarje. Dolič je namreč ponujal za surove kože 2 do 6 din pri kilogramu več, kakor pa so to dovoljevale maksimalne cene. Ljubljanski mesarji so kaj radi prodajal« kože po tako visokih cenah in so pri tem zanemarili svoje stalne odjemalce kož. Dolič je seveda vsako kožo fproli plačal in je na primer ta bikovske kože dajal po 28 d'n za kilogram, a volovske kože po 28 do 30 din ta kilogram Iz teh kož izdelani kruponi bi se podražili za najmanj 20 din pri kilogramu. Za to nakupovanje. ki mu gre edino pravilno ime venžni-štvo, je zvedela uprava ljubljanske policije. Zaplenila jc Doliču okrog 740 kilogramov raznih kož, ki so bile vredne nad 21000 din. Nato jc bil Dolič ovaden sodišču, zaradi prestopka proti uredbi o pobijanju draginje. Sodišče je zaplembo kož že potrdilo. 1 Žrtev žeparja je postal Pire Ivan iz Ljubljane. Zepar mu je izmaknil denarnico na zadrgo in pri teni odnesel bogat plen v znesku 1450 din. I Suknje in obleke kradejo. Tcmnosivo napol podloženo moško 6iiknjo, vredno 300 din, jc neznan tat odnesel Štelliu Karlu iz gostilne »Lloyd« na sv. Petra cesti V žepu suknje je bila tudi denarnica s 300 din Dve moški delovni obleki, vredni skupaj okrog 600 din, je nekdo ukradel železniškemu kurjaču Karlu Klopčiču iz zaklenjene kletne drvarnice. Mariborski peki -oproščeni Maribor, 12. novembra. Danes dopoldne se je nadaljevala razprava proti mariborskim pekovskim mojstrom, ki je bila dne 17. oktobra pred okrajnim sodiščem preložena zaradi zaslišanja novih prič in doprinesenih novih dokazov. Kakor smo že tedaj poročali, je bilo obtoženih 14 mariborskih pekovskih mojstrov zaradi nočnega dela v pekarnah ter zaradi prodaje svežega kruha v ponedeljkih. Pekovske mojstre so ovadili njihovi pomočniki, da so prekršili uredbo o preskrbi prebivalstva s kruhom, ki določa, da se delo v pekarnah ne sme pričeti pred četrto uro zjutraj in da se mora odjemalcem prodajati en dan star kruli. Pekovski mojstri so pred sodiščem izjavili, da morajo v ponedeljkih delati na vsak način ponoči in da morajo prodajati omenjene dneve svež kruh, ker v nedeljan ne pečejo, kruh, ki se peče iz enotne moke v soboto, pa v ponedeljek ni več užiten ter ga stranke vračajo in se pritožujejo. V obrambo so navajali, da so prosili bansko upravo za tozadevno dovoljenje, ki je upravičenost njihove prošnje uvidela, ter jo je priporočila ministrstvu za trgovino, obenem pa je odredila svojim organom, da se do končnoveljavne rešitve vprašanja proti pekovskim mojstrom ne postopa, če prodajajo v ponedeljkih svež kruh. Takšno zagotovilo je dobila od g. bana tudi posebna deputacija pekov, ki se je pri njem mudila. Sodišče je zaradi potrdila teh dokazov razpravo preložila ter se je danes nadaljevala. Vseh 14 mojstrov je bilo obtoženih zaradi prestopka po čl. 13., odstavek 1. in 2. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom, ker so dne 23. septembra (ponedeljek) prodajali kruh še istega dne, ko je bil pečen in so ga za-mesili istega dne ponoči brez dovoljenja oblasti. Tudi danes so se zagovarjali, da kruh, pečen v V gl. vlogah: Gustav Frohlich, Theo Lingen, Maria Andergast. — Smeh! — Komične situacije! — Burkasti domislekil — Povest o bogati dedidnji, ki hoče na vsak način priti v najboljšo družbo . ,. Duhovit konec s srečno ljubeznijo . .. B Ruzprodnue pred-'I stovo pričajo, da ■ je film Vdova 7n rubrikah in ga v treh dneh od dne prejema osebno vrniti zaščitnemu uradu mestnega poglavarstva, Mestni trg 2-1, soba 34 (nad prodajalno mestne elektrarne), kjer ga odda za to določenemu uradniku, ki bo izpolnjeni poziv pregledal glede na točnost in popolnost izpolnjenih piodatkov. — Kdor bi ne prejel poziva, pa spada v pomožno vojsko, se mora, če ima v Ljubljani domovinsko pravico ali biva v Ljubljani že vsaj 3 mesece, kljub temu brezpogojno zglnsiti na zaščitnem uradu in tam podati potrebne podatke. Osebe, starejše od izpolnjenih 70 let (umski r.elavci) oziroma od izpmlnjenih 65 let (telesni delavci), se Inliko javijo na lastno željo kot prosiovoljci pomožne vojske. Ni |in se treba zglositi osebam, ki spadajo med upravno in strokovno osebje in strokovne delavce v industriji, obrti, gozdarstvu, rudarstvu, prometu Povratek nemške podmornice, ki |e sodelovala pri nočnih napadih na dva angleika konvoja ter jc pri tef priliki potopila ali poškodovala 43 velikih parnikov s 327.000 tonami soboto, v ponedeljek ni užiten ter se ne more prodajati. Z ozirom na to so napravili prošnjo na bansko upravo in na ministrstvo, obenem so pa s posebno deputacijo prosili g. bana za dovoljenje, da smejo do rešitve ministrstva v ponedeljkih peči in prodajati svež kruh. Po pričah, ki so bile v de-putaciji, je bilo dokazano, da je g. ban res dovolil, da se v ponedeljkih sme peči kruh in ga še istega dne prodajati. Z ozirom na to so bili obtoženi pekovski mojstri oproščeni. * m Skrivnost znamenite slike v mariborski stolnici. Zelo dolgo je visela v mariborski stolnici na steni glavne ladje ogromna oljnata slika, ki predstavlja »Snemanje s križa«. Slika je res ogromnega obsega, 4 metre široka in 5 metrov visoka ter je že njen okvir tako težak, da je bil pritrjen na poseben način na steno. Ko so začeli prenavljati notranjščino stolnice, so sliko sneli ter je bila shranjena poleg zakristije. Slika je najbrž posnetek kakega drugega dela ter ni predstavljala nobene posebnosti. Na ogromnem platnu je samo 9 figur, tako da je večina ploskve prazna. Ni pa zapisano v nobeni kroniki, kdaj jo je stolnica dobila in kdo jo je naslikal. Najstarejši ljudje se pač spominjajo, da je visela slika tudi v njihovi mladosti v stolnici. Sedaj, ko se prenavlja vsa cerkev, je dobil mladi mariborski restavrator, akad. slikar g. Franjo Golob, naročilo, da sliko pregleda in očisti. Ko je začel s svojim delom, pa je presenečen ugotovil, da je ta slika že enkrat preslikana in da je pod vrhnjo plastjo barve nekaj čisto drugega — prizori snemanja s križa, pa z veliko večjim številom oseb, kakor jih je bilo na sliki doslej. Pred mnogimi desetletji je pač neki nestrokovnjak sliko prenovil na ta način, da je večino oseb enostavno preslikal. G. Golob je začel s svojim delom šele v ponedeljek, pa je že odkril štiri osebe. Gotovo bodo odkritja prav zanimiva ter bodo podala dokaz o veliki vrednosti slike. O odkritju je g. stolni župnik msgr. Umek nemudoma obvestil banovinskega konservatorja g. Mesesnela v Ljubljani. m »Prijatelji Kobansko-Koroškc«. V Mariboru se snuje »Društvo prijateljev Kobansko-Koroške«, ki ima namen pospeševati gospodarski, socialni in kulturni napredek teh do sedaj zapuščenih krajev naše severne meje. Pravila novega društva so že sestavljena ter bodo sedaj predložena v potrditev. Društvo bo delovalo na sličen način, kakor delujejo v Ljubljani »Prijatelji Bele Krajine« ali »Prijatelji Slovenskih goric«. m Gledališki avto Murska Sobota—Maribor. Gledališki interesenti, ki stanujejo ob avtobusni progi Maribor—Murska Sobota, so sporočili gle- dališki upravi željo, naj bi se jim omogočila po-poldanska predstava ob nedeljah in praznikih na ta način, da se za take dni izpremeni odhod avto- busa iz Maribora od 17 na 19 ali vsaj na 18.30. Gledališka uprava je v tem smislu zaprosila za spremembo voznega reda upravo mestnega avtobusnega prometa. m V četrtek bo premiera. Za včeraj določena premiera operete »Na cesaričin ukaz« bo jutri, v četrtek zvečer. m ZKD vabi vse katoliške nameščenke in vse članice dekliških krožkov na duhovno obnovo, ki se vrši 17. nov. ob pol S zjutraj pri oo. jezuitih. m Strogi pasji zapor. Ker sc jc dne 10. novembra pojavil nov primer pasje stekline v Mariboru, so jiozvane vse osebe, ki so bile morebiti ugriz-njene od psa, da se javijo mestnemu lizikatu. Ukinja se omiljeni pasji zapor ter se zopet odreja strogi pasji zapor. m Primeri trpinčenja živali so zadnje čase številen pojav na mariborskih ulicah. V tem se odlikujejo posebno vozniki, ki vozijo zemljo s stavbišč. Posebno opazujejo to ljudje z mosta na stavbišču p>od Glavnim trgom. Prav ogaben primer so opazovali ljudje z mostu v Taborsko ulico, kjer jc neki voznik skušal z dvema shujšanima konjema potegniti težek, s tovorom naložen tovorni avto na breg, ker je motor odpovedal. Ubogi živali sta se mučili na vse načine jer se zvijali pod udarci biča, ki so neusmiljeno padali po njih. Ljudje so iskali stražnika, da ne bi ostalo dejanje nekaznovano, pa ga žal ni bilo v bližini. m Stroga kazen za male grehe. Pred mali senat mariborskega okrožnega sodišča je prišla včeraj 32 letna Helena Skledar iz Hrastovca. Na za-tozno klop so jo spravile majhne sleparije lansko leto. Ko je stanovala v Ritoznoju, je izvabila na ime neke posestnice od okoliških trgovcev manjše količine blaga. Sodba je bila stroga: 4 mesece strogega zapora in 180 din denarne kazni. m Vlom sc razvozljava. Poročali smo o vlomu v tovarno na Frankopanski cesti. Vlomilec je odnesel 3500 din vreden pisalni stroj, drugega plena na ni našel. Policija je skrivnost tega vloma deloma že razvozljala. Neka sumljiva oseba se že nahaja pod ključem, našli pa so tudi pisalni stroj, ki je bil zakopan v baraki v Magdalenskcm predmestju. m Mariborska žeparica straši naprej. Spet se je pripetil primer žepne tatvine, ki jo je izvršila skrivnostna žeparica, ki krade sicer najrajši na trgu, to pot pa je izmaknila Alojziji Kunej iz Selnice ob Dravi v čakalnici Borze dela denarnico s 30 din gotovine. — Okraden je bil tudi čevljar iz Stanetincev Matija Anžel, kateremu jc izmaknil nekdo v gostilni iz žepa dva stolaka. Gledališče Sreda, dne 13. novembra: zaprto. — Četrtek, dne 14. novembra, ob 20: »Na cesaričin ukaz«. Premiera. Žrtev zavratnega napada Kapela, II. novembra. Dne 9. t. m. so naši šolski otroci šli pogozdovat. Posadili so nad tisoč lepili smrečic v najlepšem redu na posestvu g. Mlinarica v Očeslavskem vrhu in se v redu vrnili domov. Iz hvaležnosti, da je vse delo tako lepo uspelo, je gospodar pogostil otroke in učiteljstvo Ob novratku pa je zaostal eden izmed učiteljev. To priliko je zlorabil neki zlikovec in ga napadel iz zasede pri belem dnevu. Zasadil mu je oster nož v hrbtenico tako močno, oa se je učitelj takoj zgrudil in ni bil več v stanju, da bi svoje stanovske tovariše poklical nn pomoč. Končno se g a jc usmilil neki delavec in ostal pri njem. Prepeljali so ga nato v hišo gospodarja. pri katerem so pogozdovali, vendar pa niso obvestili njegovih tovarišev, ki so, nič hudega sluteč odšli vsak na svoje stanovanje. Ko se jc ranjenec zaradi izgube krvi onesvestil, so pozno jKinoči poklicali zdravnika, ki mu je iz-Čislil rano in nasvetoval, naj pa prepeljejo v bolnišnico v Mursko Soboto, kar pa se je zgodilo šele drugo jutro. Po pregledu rane so pa takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer še sedaj čaka nadaljnje usode. — Zgražamo se nad takimi, pri nas pogostimi zlonejstvi mladoletnih predrznežev, ki se dobro zavedajo,- da zaradi mladoletnosti ne morejo biti tako občutno kaznovani, kakor bi za svoje zločiue zaslužili. Iz razlogov, da so se ta grozodejstva tako hudo razpasla v naših krajih, prosimo merodaj-nc činitelje, da zavzamejo proti tem mladoletnim zlikovcem najstrožje ukrepe, sicer nihče več ne bo varen pred njimi. KULTURNI OBZORNIK ^sgr. Stanko Premrl, redni profesor Slovenske glasb, akademije, praznuje svoj šestdeseti god Katoličani v ameriški vladi Non omnis moriar — ne umrem ves. V sončnem vipavskem št. Vidu jo pred šestdesetimi teti sv. Stanislava dan verna družina prvikrat praznovala god dečka, ki je dober mesec prej, '.'8. septembra svoj prihod v hišo naznanil z nežnim jokom; dečka, ki takrat pač nihče ui mislil, da bo kdaj s svojo plemenito glasbo napolnil Slovenijo, polnil z njo cerkve, polnil družinske prostore, polnil pa ludi koncertne dvorane, srca odmikal vsakdanjosti, nje težavam in motnjam, pa duše dvigal k Bogu — nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom po mogočnih stolnicah pa tudi po pozabljenih hribovskih cerkvicah; da bodo prisluhnili možje z vso glasbeno učenostjo prepojeni, pa se božajočim na-pevom do zamaknjenosti predajali otroci. In še lo: da sloves njegovega mojstrstva preleti lesne meje domovine in se s častjo uveljavi siedi velikih sosedov. Izredno glasbeno rahločutnost so na njem opazovali že v najuežnejši mladosti. Če jo mati zapela žalostno pesem, je stekel k njej. se jc oklenil, zajokal in kakor ves iz sebe prosil: Ne — ne — ne.. Na Dunajski akademiji so njegovi učitelji še poznejša leta s spoštovanjem izrekali njegovo ime zaradi velike nadarjenosti in vzorno delavnosti. Saj je akademijo končni z odliko in kot najodlič-nejši povrhu dobil še državno plaketo — S talenti in velikim znanjem jo I. 1000. kot vodja glasbe v ljubljanski stolnici zastavil lcmež in zaoral v še neobdelane celine. Njegovo izredno uspešno delo pri ljubljanski stolnici, ki je bilo zgled vsej slovenski cerkveni glasbi in nje merilo, jc stolni kapitelj prav letos z vsem poudarkom priznal v pismu, s katerim je 1'remrlovo odpoved na vodstvo stolnega kora sprejel in so mu kol izredno vestnemu, požrtvovalnemu', neugnane-mii delavcu z iskreno toploto zahvalil za neutrudno uspešno delovanje v ■.zadnjih letih napornega,dola kakor v prvih letih plamenečega ognja .' Eno in trideset let je vztrajal — na kakšen višek je glasbo v stolnici dvignil, pa ne ve samo Ljubljana in Slovenija, ampak so z občudovanjem priznavali zlasti tuji obiskovalci. Ce je Prenirlovo delo v stolnici samo za razvoj naše glftsbe dovolj pomembno, ta pomembnost še mogočno zrase, če pomislimo, da je bil vsa ta dolga leta tudi vodja ljubljanske or-glarske šole, kjer je vzgojil stotine — cel rod slovenskih organistov, ki pridno, veliko njih k.'ir vzorno, delujejo po vseh krajih naše domovine. Pa ne samo po cerkvah, ampak ludi po prosvetnih domovih, pri najrazličnejših prireditvah. Kaj premorejo, sla pokazala oba nastopa na Stadionu pri zadnjih dveh velikih kongresih, kjer tujci niso mogli verjeti, da bi bil lo zbor, po veliki večini sestavljen iz preprostih kmetiških pevcev, in veličastni koncerti i.Pevske zveze«. Da se je glasba pri nas mogla tako bohotno razcveteti, kakor se je, da nas tujci zlasti po vojski za naš neverjetni napredek zavidajo, je poglavitna zasluga teh, ki jim jc Premrl s sodelavci v orglarski šoli dal podlago in primerno izobrazbo. Zgled so pa imeli pri njem na stolnem koru. Enako pomembna je bila njegova šola v Glasbeni Matici in pozneje na konservatori ju, kjer je nepretrgano vrsto let učencem dajal temeljito znanje ustaljenih harmonskih oblik in njih zanesljivega razpleta in na orglali vzgojil ves naš više izobraženi orglarski rod. To je ena — manj vidna pln! Premrlovega dela. Druga -- bolj vidna — je njegovo sklndateljsko področje. Skladal je največ seveda za cerkev. Štiri maše za mešani zbor — vse z orkestrom, eno — prvenca — za moški zbor. Najlepša ali vsaj naj-milša bo pač še neizdana Žaloslni Materi božji«, najudarnejša pa Sv. Jožefu j na čast. Pomembni so 1 Tamle konec poletja se je med glasbene kroge raznesla beseda, češ da je msgr. Premrl s stolnega kora odšel zoper svojo voljo. Da je taka govorica čislo neosnovana. je pokazala že objava zahvalnega pisma stolnega kapitlja, iz katerega se vidi, da je msgr. stolnemu kapillju službo pri stolnici sam odpovedni. Saj kako naj bi si stolni kapitelj zn vse delo in trud in zasluge kaj takega drznil? Ne! ne! Pač pn je g. prof. gl. akad. že nekaj let sem kapitu-larje na to opozarjal, da bo trobn pri stolnici misliti nn naslednika, ker se je sam ž.o utrudil in mu je delo včasih prav težko Prav podrobno jo celo povedal željo, knko nnj bi se mu skromen pokoj uredil. Ko je postni profesor na glasbeni akademiji, je kapillju po prijatelju sporočil, da stolnice ne misli obdržali. Kapitelj je odgovoril, naj svoje želje sporoči pismeno. In vložil je še pismeno prošnjo za odpust in potem večkrat popraševal, kdaj in kako se bo rešilo, da bo dolžnosti prost. Kapitelj ga je zaradi zaprek mogel službe oprostiti šele z julijem; začetek avgusta mu je — kakor je »Slovenec obširno poročal — iz hvaležnosti v vsem prijateljstvu v priznavanje neprecenljivih zaslug za stolnico priredil slovesno poslovilnim od zbora! kakršno ie kak stolni kapelnik težko kdaj učakal. ujegovi, po večini ludi še ne izdani graduali — po izvirni zamisli, iskrenem občutju in s harnion-skim bogastvom prekašajo bržkone vse, kar imamo Slovenci tovrstnih del, zlasti oba izdana slovesno nežna božična in velikonočni s čudovito, mogočno, koncertautno sekvenco. ln še in še nešteto zbirk .masnih', Marijinih, olihajilnih, svetniških pesmi. Mikavno jih je primerjali; saj ima vsaka čisto svojo lice, ki je vselej veren odsev tačasnega Premrlovega glasbenega nazora in čustvovanja. Tako svoje lice, da bi glasbenik, ki Premrla ne pozna, na prvi pogled 110 verjel, da vse to more biti plod istega duha. Iz vsake zbirke gloda iskanje za novim, pred vsem harinonskim izrazom — iskanje, ki pogosto prehaja že kar v boj. trd boj za novo, zlasti hormonsko poglobitev. I11 Premrl je po svojem notranjem bistvu in prepričanju harmonik. S harmoničnimi pripomočki pred vsem daje svojim skladbam mogočni vzgon, z bujno harmonično barvitostjo venomer preseneča, dasi se seveda ne straši trdih, kar ske-lečih zapletov. Njegova povsem ustaljena harnton-ska načelna — toliko da 110 rečeni — trmasta, brezobzirna doslednost se ne ustraši ničesar, ne klone pred nobeno težavo: kjer bi marsikoga zadrževali razni pomisleki in mehkobni oziri, 011 svojo misel izpelje do konca, čeprav kdaj do bolečih skrajnosti. Čemu so umikati, če pa vse poteka po notranji zamisli? Seveda iz tega nujno prehaja v ponosno »splendid isolation« — »bleščečo osamljenost«. Dasi je njegova »šola* imela veliko posnemav-cev — glasbenega vrslnika, prijatelja, ki bi bil njegov drugi jaz, nima nobenega in ga tudi iskal ni — sam hodi nemoten po izbranih višinah, ki jih pač ni brez ostrih, štrlečih kleči. Seveda pa ne smemo pozabiti, da navzlic tej harmonski usmeritvi popolnoma obvlada tudi kon-trapunkt in zna tudi v tej smeri ustvarjati veliko vredna dela, kar je najbolje dokazala njegova najnovejša zbirka orgelskih skladb, kjer temo in moti vo žene v prepričujoče, v mojstrskih fugah učinkovite viške. Kontrapunkt je pa v nujni zvezi z mel od i ko, saj jo kontrapunkt najviše dvignjena, plastično rabljena melodika. Tudi tu je spreten; če ga gledamo i>o njegovi harmonski plati, nas melodično močno preseneča, zlasti kadar hoče napev približati ljudskemu občutju in izrazu. Čislo preprost postane, prisrčen, božajoče naiven, in napev odene šo v harmonijo tako mirno, prozorno, da je le šo lahna, komaj zaznavna, napev obkrožajoča meglica. Seveda pa za nasprotje rad vplete kratko trpko mesto, da je miloba še liiilša, nežna mehkoba že bolj očarujoča. Če bi takih nasprotujočih vdevkov ne bilo, bi bilo lo ali 0110 pesem ljudstvo že davno povzelo. Zlasti ljubke so njegove otroške pesmi. Nič čuda potemtakem, če imajo njegove skladbe lako različno lice, kakor pri komaj katerem drugem skladatelju. V tem poseka menda še Foersterja. Za cerkveno glasbo je nad vse pomembno Prenirlovo delo pri »Cerkvenem glasbeniku«, ki ga vsa ta leta ureja. Kaj je tam nagrmadil spisov in skladb, kdo bi pregledal, kdo precenil? Skladbe so marsikatero lelo do polovice in čez njegove. V spisih enako odločno, brezkompromisno zagovarja svoja načela, svojo misel, svoj nespremenljivi nazor. Rajši spis odkloni ali v svoji neuklonljivi doslednosti nevšečno, nasprotno misel pisatelju kar sproti popravlja. Pri vsem delu za slovensko cerkveno glasbo je bil Premrl ves čas prvi, najodličnejši delavec. Pa je gojil tudi vse druge vrste glasbe, pisal skladbe za klavir, izdajal samospeve; orgnni-stom je pripravil več zvezkov klenih orgelskih skladb, ki so deloma izšli že v več izdajah. Sploh na književni trg postavlja zvezek za zvezkom, izdajo za izdajo. Sodeloval je odlično pri vseh glasbenih založništvih. Njegovih značilnih, krepkih skladb so polne izdaje »Glasbene Matice«, »Novih akordov«- »Pevca« itd. Italijanski lisli so njegovim orgelskim skladbam odmerjali kar cele številke. Povsod je dobrodošel, povsod so s hvaležno roko sprejemal i njegove izklesane prispevke, ki so navzlic. vsej harmonski drznosti brez vsakršnega po-greška, kakor vlili, brez formalnih slabosti že prvi, začetniški. Največjega se jo pokazal v simfoničnih delih. Najprej že v četvero iznajdljivo, z nasičenimi barvami iustrumentiranih mašah. Za soliste, zbor in orkester je napisal »Sončno pesem sv. Frančiška-, za gledališče med drugim uverturo'in medigre k Pregljevemu »Azazelu«, ki so nam odkrile njegov močni dramatski talent. Njegove so ljubeznivo mogočno božične suile za orkester in zbor. Vsaj zadnji del moramo večkrat slišati s stolnega kora, vsaj o sv. Treh kraljih. Mnogo skladb pa še v rokopisih čaka vstajenja. • Vse to bo kakor koli ostalo — in h is non moriar... Eno pa ne ostane — tisto, kjer jo morda največji: njegovo silovite improvizacije na orglah. Pri njih smo vedno strmeli nad čudovitim neposrednim izlivom Prenirlovo močne glasbene osebnosti. Velikokrat smo obžalovali, da nimamo priprave, ki bi sama od sebe — avtomatski za njim pisala... Kako je bilo lepo, ko je včasih zaorglal kako večjo odličnejšo skladbo velikega mojstra. Sredi igre se je kar iznenada vzpel iznad dela in po svoje nadaljeval, da smo hileli gledal, od kod to? Kateremu skladatelju so se utrnili ti sijajni domisleki? Velikokrat tuje skladbe, ki jo je igral, nismo poslušali — ni imela v sebi nič toliko mikavnega. Pa nas ogenj, ki se nenadoma vžge, kar vse prevzame, da presenečeni napelo prisluhnemo in skoraj skušamo razbrati, od kod ta plnmeneči žar — pa smo videli, da mu oči niso v notah, ampak so zamišljene v kdo ve kake dalje — — — in smo vselej znova morali pritrditi besedi P. llu-gulina Sattnorja, ki jo je rad ponavljal: »Premrl najlepše, najbolj dovršeno, najbolj iznajdljivo igra — brez not...« Ali je poleni kaj čuda, da sta ga odlikovali cerkev in država? Pa so se oči odločujočih pri ustanavljanju nove akademije uprle prav vanj, v tega nikoli mirujočega snovalca, nikoli upehanega sejavca, da še na to njivo poseje bogato seme. ki jo v njeni dozorelo? Franfiškavska dramski družina je otvorila v nedeljo, 10. I. 111., igralsko sezono z Ooldonijrvo komedijo »Gostilniiarkat Igra, polna sltuaci jske in karaklerne komike, nam slika zvitost ženske, ki uporablja vse trike, da spravi Človeka, ki ženske sovraži, da blazne ljubezni. Na eni strani nam kaže, kako pridobivajo ženske moško, nn drugi strani pa. kako uporabljajo moški vsa sredstva, da pri- I dcio do ženskega srca. i Z imenovanjem Franka C. Walkerja v poštnem ministrstvu jo prišel v zgodovini Zedinjenih držav osmi katoličan v vlado. Sicer je znano, da sta bila oba v prejšnji Rooseveltovi vladi tudi dva člana krščena katoličana, vendar pa nista prišla v vlado in v njej delovala kot katoličana, bivši blagajnik demokratičnega nacionalnega komiteja in predsednik narodnega socialnega sveta Krank C. Walker je tretji katoličan, ki služi v kabinetu Franklina Roosevelta. Predsednik Roosevelt je imenoval prav za prav štiri katoličane za člane svojega kabineta, toda za pravosodnega ministra imenovani senator Thomas J. VValsh je umrl preden je bil zaprisežen. Walker je tudi tretji poštni minister, ki je katoličan. Pred njim sta bila zaporedoma oba poštna ministra tudi katoličana. Prvi katoličan, ki je bil član ameriške vlade, jo bil Roger Brocke Taney de Maryland, ki je bil v vladi predsednika Andrewa Jacksona. Njegovega drugega imenovanja se ni hotel več potrditi. To je bil prvi primer v zgodovini Združenih držav, da je senat odkloni' člana vlade, ki ga je imenoval predsednik. Leta 1836. ga je imenoval predsednik za predsednika najvišjega »odišča, kar je ostnl do svoje smrti 1. 1864. Drugi katoličan in prvi poštni minister, James Campell iz Fila-delfije jc bil v vladi predsednika Franklina 1'ier-ceja od 1. 1853. do 1857. Za predsednika Wil!iama Kinleya je prišel kot prvi katoličan za katoliškega ministra v republikansko vlado Jožef Kenna iz Kalifornije. O11 je bil po številu tretji katoliški minister v Zedinjenih državah. Bil je pravosodni minister v letih 18'J7. in 1808., nato pa postal sodnih vrhovnega sodišča. Četrti katoličan je bil poštni minister Robert John Wvnne iz Ne\vyorka v letih 1004. in 1905. Do 1. 1910. je bil nato generalni ameriški konzul v Londonu. Petega katoličana je vzel v vlado predsednik Theodore Roosevelt v osebi Charlesa I. Bonaparte, ki je bil najpreje minister za mornarico, nato pa pravosodni minister. Pod predsednikom Rooseveltom je prvič prišlo več katoličanov v vlado. Italijani so našli v Abesiniji U3 vrst zdravilnih zelišč Posebni italijanski raziskovalci zdravilnih rastlin v Abesiniji so našli 113 vrst različnih zdravilnih zelišč. Od teh je 33 vrst ugodnih za zdravljenje kožnih bolezni, 26 za zdravljenje prebavil, 20 vrst za zdravljenje revmalizma, 10 za zdravljenje tako imenovanih ženskih bolezni, 10 za zdravljenje ve-neričnih bolezni, oči in mrzlice. Med zdravilnimi zelišči, ki so jih uporabljali tudi Abesinci, je vredno meniti tamarindo, iz katere delajo zdravila proti mrzlici, in eukaliptus, ki ga uporabljajo za zdravljenje kroničnega katarja. Angleška (lotila luksuznih motornih čolnov, ki jih sedaj uporabljajo za patrolo. Neki turški kaznjenec si je odgriznil jezik Hišni pravilnik kazenskega zavoda v Inira-lju na Turškem določa hude kazni za tiste obsojence, ki oklevetajo svojo tovariše kaznence. Sodbo nad takimi klevetniki izreče poseben odbor, sestavljen iz samih kaznjencev. Nini Ali ja je bil poklican pred tako »sodišče«, da bi se zagovarjal za neko kle\eto. Ko jc prišel pred odbor, je izročil predsedniku papirnati zavoj, v katerem je bil njegov jezik, ki si ga je odgriznil in se tako sam kaznoval za klevelo. S 1» O M T Tekme v namiznem tenisu za prvenstvo banovine Hrvatske Tekmovanje za prvenstvo v namiznem tenisu banovine Hrvatske se je končalo proti jutru v noči od nedelje na ponedeljek. Zaključne borbe so prinesle naslednje rezultate: V finalnih tekmah moštev so igrali STTC Su-botica in zagrebški Ilašk. Zmagala je Subolica z rezultatom 5 : 3. Borba je bila zelo ostra. Single seniorjev si je osvojil Harangoso Ti-bor (STTC), ki je premagal v finalni borbi Do-linarja Žarka z rezultatom 3:0. Tretje in četrto mesto sta zasedla Blaži od »Uranije« in Ilerško-vič od »Makabija«. Double moških je dobil par Harangoso I, II. Na drugem mestu sta Herškovič in Dolinar. V singlu juniorjev je zmagovalec Harangoso II (STTC), na drugem mestu pa je Prohaska (Ilašk). Single dam si je osvojila Blanka Pečnik (Hašk), ki je premagala v finalu svojo klubsko tovarišica Semido Vukovič. Mixed double. Zmagal je par Harangoso I — Pečnik; na drugem mestu je par Harangoso II — Knežič. Rokoborba — Hajduk : Jugoslavija 6 1 Igra je v režiji g. Zakrajška sijajno uspela. Vsa teža igre je slonela na Mirandolini (Gerjo-lova). ki je podala tip preračunane, rafinirano zapeljive ženske. Popolnoma enakovieden ji je bil vitez (Šega), katerega je zlasti odlikovala jasna izgovorjava in deloma siluacijska komika. Gospod Šervik nam je predstavil skopega barona, ki je pogumen samo v besedah, g. Zakrajš"k pa tip grofa, ki no pozna mejo v Izkazovanju ljubezni. Ni- V Sarajevu je bilo tekmovanje v rokoborbi med rokoborci Hajduka iz Sarajeva in onih od belgrajske Jugoslavije. Borbe so bile zelo dobro obiskane, saj je moralo mnogo prijateljev tega športa oditi domov, ker niso dobili vstopnic. Vsega skupaj je bilo sedem zanimivih borb, v katerih so podlegli rokoborci Jugoslavije svojim tovarišem iz Sarajeva z rezultatom 6 :1. Babin premagan k. o. od Župana V Belgradu so se vršile boksarske tekme, za katere je vladalo zelo veliko zanimanje, zlasli šo za srečanje med Dalmatincein Babinom in Županom. Vse je pričakovalo zmago in dobro borbo od Babina, o katerem se je toliko pisalo in ki je z uspehom nastopal v Ameriki in Rusiji; toda vse je razočaral, ko je bil v tretji rundi knok-outiran od Župana. Ogorčeno borbo sta nudila boksarja srednje težke kategorije Banič in Ta-dič, vendar je bil boj neodločen. Najbolj pa sta navdušila gledalce boksarja-amaterja Pfefer in Subotnik, ki sta se borila neodločeno in brez katerih ne bi ta boksarski nastop nic pomenil. Nemčija : Finska v telovadbi 346,2 : 342,5 Nemški in finski telovadci so se pomerili zadnjo nedeljo v Berlinu v orodni telovadbi. To je bilo že četrto srečanje med omenjenima dvema telovadnima reprezenlancamn. Pred 12.000 gledalci so ludi tokrat zmagali Nemci s 316.2 točkami napram 342,5. ki so jih prejeli za svoja izvajanja Finci. Med posamezniki je bil najboljši Finec Šeste. Pred tekmo Italija—Madžarska Italijanska in madžarska nogometna reprezentanca se srečata v Genovi dno 1. decembra. Da se obe reprezentanci kar najbolje pripravljata za to kakor pa na- ni zadovoljil vitezov služabnik (Je-raša), ki je s svojimi nerazumljivimi monologi na stran in s svojo cirkuško geslikulacijo slabo vplival na vse okolje. V splošnem je igra uspela odlično in bilo hi želeti, da ostanejo tudi prihodnje predstave vsaj na tej višini. A. L. tekmo, je razumljivo, ker sta si svesti, da bo boj oster in zmaga zelo težko dosegljiva. Tako kot se pripravlja za lo tekmo madžarsko reprezentanca, pa se doslej še ni za nobeno. Namreč v vseh petnajstih letih niti enkrat niso premagali Madžari Italijane. Z ozirom na to je zvezna uprava madžarske nogometne zveze sklenila, da bo svojo enajstorico, ki naslopi proti Italijanom, tako pripravila, da bo Italijane na njihovih tleh premagala. Če se bo ta sklep uresničil in če se jim bo ta namera posrečila, pa je seveda drugo vprašanje. Vsekakor pa je zanimivo, kako veliko važnost polagajo Madžari ravno na letošnje srečanje. Povabili so zastopnike vseh onih klubov, katerih igralci pridejo v reprezentanco, ter se ž njimi dogovorili o več važnih stvareh, ki so za tekmo velikega pomena. Ob tej priliki so tudi sklenili, da se odjiove tekma med Gradjanskim in Fererfcvarošem, da se bo mogla madžarska reprezentanca čim boljo pripraviti za tekmo z Italijo. Madžarski zvezni kapetan je izbral šestnajsto-rico najboljših svojih igralcev, ki bodo pet nedelj trenirali pod njegovim nadzorstvom. Ves la čas bodo morali vsi igralci svoje življenje lako uredili, da bodo dosegli čim boljo kondicijo. Zvezni kapetan se prav posebno briga tudi za to, po kakem sistemu bo igrala madžarska reprezentanca v Italiji. O tej stvari se vrši v zadnjem času velika polemika med madžarskimi športnimi krogi; večina je najodločneje proti angleškemu »W« sistemu. Večina madžarskih klubov se pa vendar drži tega sistema in tudi zvezni kapitan je odločil, da bo igrala madžarska enajstorica angleški »W« sistem v Italiji. Končno bi še pripomnili, da se ho madžarska reprezentanca okrepila s štirimi igralci iz Erdelja, ki je prišlo pod Madžarsko; ti igralci so doslej igrali za romunske državne barve. »Tek zedinjenja« Akademski športni klub «Primorie< v Ljubljani priredi 1. decembra 19-10 propagandno atletsko tekmovanje po Ljubljani in preko ljubljanskega gradu v proslavo državnega in narodnega zedinjenja. Start ob ]ft dopoldne. Tekmovanje se imenuje «Tek zedinjenja« in ne bo vršilo ob tO dopoldne 1. decembra kol športno-spomin-ska proslava zedinjenja Tekmovanje bo po dveh ni z ličnih progah s skupnim Startom pred spomenikom kralja Aleksandra 1. v Zvezdi — in skupnim ciljem igtotam. Tekmovalni progi sta naslednji: Prva. daljša iin>ya; Kraljevi posmenlk — Kongresni trg — Gradišoe — Erjavčeva cesta — Blei-wcisova — Aleksandrova — Tyrševa — Tavčarjeva -Komcnskcga - Kesijeva — Kopitarjeva — Krekov trir — Študcntovska — Na okopih — Grad — Pol nn grud — Karlovškn — Prtvoz — Prule — Trnovski pristan -Krakovski nasip — Cojzova — Kmonska — Vegova — Kongresni trg — cilj pred kraljevim spomenikim. -Dolžina proge ca. 5000 in. Druga, krajša prnr/n; Kraljevi spominek — Kongresni trg — Gradišče — Rrjavčeva — Blehveisova -Aleksandrov a — T.vrševa — Tavčarjeva - Miklošičev« — Marijin trg — Stritarjev a— Mestni trg - Sin" trg — St. Jakobski trg — Trubarjeva — Cojzova — Kmonska — Vegova — Kongresni trg — cilj pred kraljevim spomenikom. - Dolžina proge ca. 270« m. Tekmovalci se delijo v naslednje kategorije: 1. vojska, 2. člani Zveze Sokola Kraljevine .luč"; slavije, ki niso verificirani zn športna društva, a. člani ZtO, t. smučarji. S neverificirani atleti do 1. 191!'. 6. »»verificiram atleti ;. t!tl!l. lil'.1«. .«'21, 7 nevcrifM-rani atleti 1 ln22. 102.1, 1024. 8. iuniorji 1 1022. 1» 1921. 9. juniorjl ]. 192S, 102(5, 1927, 10. seniorii še iu>-plasirani na prosgah preko S«1 m ln 11. seniorji plasirani na progah preko SO« m. Atleti, rolpni H'-in mlajši, ne morejo tekmovati v disciplini, omenjeni pod 1 (daljša proga). Tekmovanje se vrši po jravtllh in pravilniki" .TLAZ-e. Pravico nnstopn imajo vsi verificirani In neveri flolrani atleti, kakor tudi oni, ki se nahajajo pod brano nastopa zaradi prehoda ali kazni, člani kllib"v nacionalnih zvez in včlanjenih klubov v IA A F knK°r tudi klubov, ki niso včlanjeni v n teionalnih zvezali. Prijave a priloženo prljnvuino 5 din zn neverin-eirane atlete, za verificirano ntlote 30 din (Ino/.enisK' atleti so prljavnln« prosti! je poslati do sn. novembra ob 12 na naslov .Tek Zedinjenjar. LJubljana, Tavčar jovn ulica I-IV. Prilive l.rez priloženi- prljnvnlnc f ne »prejmejo Naknadne prijave se spr eiemnjo še n" dan tekmovanja eno uro pred pričetkom starta, In cer proti enojni prljnvnlni na startu. Razpis za morebitna prehodna darila objavim" pozneje. Kako fe Amerika volila Amerika se je odločila. Roosevelt je tretjič izvoljen za predsednika. Prav so imeli tisti Ameri-jani. ki so stavili, da bo Roosevelt dobil volivno bilko. Za nas Evropce je razumljivo, da jo je dobil. Manj razumljivo nam je, da je za doslej neznanega kandidata Willkieja glasovalo 21 milijonov. Ne moremo reči, ali je ta izid posledica odlične Will-liiejeve propagande ali slabo znamenje ameriške politične zrelosti. Vsak priprost Američan si je nioral reči: v tako razburkanih časih mora priti na vrh državnega vodstva izkušen, značajen in moder državnik in ne novi človek, ki je morda lahko prav tako dober ali še boljši, toda se še ni j/kazal, za poskuse pa sedanji čas ni primeren. It. Roosevelta so glasovale južne države, VVillkie pa se je zelo dobro odrezal v bogatih državah Ohio, Missouri, Massachusetts in Connecticut. V teh državah je posebno ponekod število VVillkiejevih glasov močno višje od Rooseveltovih Volivna udeležba je bila neznansko velika, večja kot kdaj koli. Volivci so zelo zgodaj prihajali na volišča. V državah srednjega zahoda, kjer republikanci doslej skoraj sploh na volišče niso prihajali, so letos dosegli precejšnje število glasov. Na vzhodu je bilo volivno navdušenje tako veliko, da je večina volivcev ob 11 dopoldne že volila. Podobno je bilo tudi drugod. Samo po sebi umevno je, da je vladalo veliko zanimanje za volitve v Newyorku. Posebno v ve-fernih urah je bilo v tem milijonskem mestu ob Hudsonu zelo živahno. Nad pol milijona ljudi se je trlo pred palačami velikih časopisov, ki so sproti objavljali volivne izide. Ko so se ob devetih zvečer zopet odprle gostilne, so množice drle v gostilne in restavracije na volivne pojedine in proslavljale zmago. Tudi ulice so bile polne. Posebno živahno je postalo, ko so začeli prihajati za Roosevelta ugodni volivni izidi iz posameznih držav. Mesto | Newyork je imelo rekordno volivno udeležbo. 96% I vseh volivnih upravičencev je volilo. V državi Now-york je zmagal Roosevelt z večino 723.000 glasov. Republikanski kandidat VVillkie je bil ta večer v glavni volivni pisarni, v hotelu »Coinmodore« v Newyorku. Večkrat se je nioral prikazati navdušenim pristašem, ki so oblegali hotel. Roosevelt je bil ta večer na svojem domu v Hyde-parku. S svojimi tajniki je sedel pri dolgi mizi v jedilnici in pričakoval volivne izide Pravijo, da je bil ves čas prepričan v svojo zmago. Ob devetih zvečer je bilo že popolnomn jasno, da je zmagal Roosevelt. Kmalu nato so že izšli »New York Timesi z velikim napisom o Hoosevel-tovi zmagi. Pomembnejši od Willkiejevega poraza je bil pri teh volitvah poraz delavskega voditelja Levvisa, ki je vodil v industrijski državi Pensilvaniji veliko propagando proti Rooseveltu. Njegova ostra volivna borba se je končala z Rooseveltovo zmago. Roose-veltova zmaga je tem pomembnejša, ker je bilo proti njemu 90% vsega ameriškega časopisja, od tega 90% takega, ki ima zelo visoke naklade. Pa še to je zanimivo, da je vodil Roosevelt to volivno borbo, kakor pravijo Američani, »z levo roko«. VVillkie je imel okoli 400 govorov, Roosevelt 14. Roosevelt tudi ni šel na običajno volivno potovanje po državi. Prijatelji in sovražniki so edini v tem, da za Abrahamom Lincolnom ni nobeden ameriški predsednik imel tako velikega vpliva na ljudsko dušo kakor Roosevelt. Edinstveno v zgodovini ameriških volitev je, da je letos zmagal kandidat, ki se je tako malo menil za volitve. Do leta 1945 bo ležala usoda Zedinjenih držav v rokah moža, ki ga imenujejo njegovi pristaši »prvega demokrata sveta«. Poučna slika za splošni položaj v Ameriki je tudi to dejstvo, da so »New York Times«, ki so v volivni borbi strastno podpirali Willkieja, v svoji | posebni izdaji Roosevelta prisrčno pozdravili in i mu želeli srečo. Med drugim so zapisali: »Najvišja dolžnost vsakega Američana je, v bodočih kritičnih časih podpirati Roosevelta.« Zelo nevaren moderen pofcfic: uničevanje sovražnih min V pomorskih vojnah so mine zelo pogosto in nevarno orožje. Navadno jih polagajo ob obalah na določenih mestih, zlasti na strateško važnih točkah, da onemogočijo prehod sovražnih ladij. Zelo pogosto uporabljajo mine tudi za uničevanje nasprotnikovega trgovskega brodovja. V to svrho polagajo mine na najproinetnejših pomorskih poteh. Za vsako orožje vedno iznajdejo tudi proti-orožje. Tudi proti minam so ga iznašli. Za uničevanje min uporabljajo posebne ladje, minolovce. V sedanji vojni služijo za lov na mine tudi navadne ribiške ladje, na katerih je dobro izvežbana posadka. Minolovci izplovejo zgodaj zjutraj iz svojih skrivališč. Ko pridejo na odprto morje, spuščajo v morje posebno napravo, ki je narejena v obliki velikih, zelo ostrih »škarij«. Mine »o zasidrane s pomočjo kovinastih vrvi, ki jih drže v določeni globini pod vodo. Minolovec se počasi giblje. Ko škarje »najdejo« kovinasto vrv, s katero je pritrjena mina, jo prerežejo. Mina nato splava na površje. Izvidnica, ki pazi na to, takoj javi, da je mina v bližini. Mine potom uničujejo na več načinov. Večkrat se ladja približa mini na določeno razdaljo, nato streljajo na mino s puškami in strojnicami. Če pa nalete na knko posebno mino ali na tako mino, ki je doslej še niso poznali, jo poskušajo narediti neškodljivo, da jo lahko dobe iz vode in potem proučijo. V tem primeru splava nekdo, navadno častnik, ki je za to izučen. previdno k mini in demontira iz nje vse dole, ki bi lahko izzvali eksplozijo. Pri tem delu je vedno v telefonski zvezi z ladjo in jo odpeljejo kani v laboratorij, da jo lahko strokovnjaki preiščejo. Brežice 2,o dolgo nismo imeli v Brežicah tako lepega dneva, kot je bil preteklo nedeljo, ko so se zbrali v našem starodavnem mestu otroci sv. Frančiška iz vsega Posavja. Nekateri oddaljenejši so prispeli ie v soboto zvečer. V nedeljo je bila že ob 5 zjutraj cerkev nabito polna: Vse spovednice so bile zasedene in obhajilna miza je bila oblegana v sveti zbranosti. Trikrat dopoldne in enkrat popoldne so tretjeredniki in drugi verniki napolnili veliko in lično samostansko cerkev sv. Antona. S posebno vnemo so poslušali govore o veliki in važni ustanovi sv. Frančiška Asiškega, o tretjem redu, ki ga cerkev tako zelo priporoča. Tretjeredniki so prihiteli iz daljne Kostanjevice na vozovih. Z njimi je prišel tudi kostanjeviški g. dekan Golob. Iz Rajhenburga je prišel s tretjeredniki g. konz. svetnik Tratnik. Otroci sv. Frančiška so prišli tudi iz oddaljenega Laškega, iz Radeč, iz Razborja, Sevnice, s Krškega in Leskovca, iz Cerkelj, iz Čateža in iz Velike Doline, z Bizeljskega in iz Pišeč in še od mnogih krajev. Kapucinske tretjerednike je pripeljal p. Mavricij Teraš iz Krškega. Pri prvih dveh jutranjih službah božjih se je po samostanski eerkvi glasilo mogočno ljudsko petje in ravno tako popoldne pri sklepni pobožnosti. Pelo je res vse. Kdo pa naj prepeva, če ne otroci sv. Frančiška. Priv pozni službi božji, ki jo je za ta dan mestni i j. župnik in svetnik Klasinc z veseljem prepustil I samostanski cerkvi, je bila pontifikalna sv. maša, ti jo je opravil novi rajhenburški opat oo. trapi-stop p. Pij Novak. Kaj takega Brežičani že dolgo niso videli in zato je prišlo toliko ljudstva, da ga prostorna cerkev ni mogla sprejeti. Verniki so pazljivo sledili zanimivim obredom pontifikalne sv maše. Pri tem nikakor ne smemo pozabiti brežiškega pevskega zbora, ki je ob 10 dopoldne dovršeno izvajal Mavovo latinsko mašo pod vodstvom organista g. Lempla. Pevski zbor je tako izvežban in tako umerjen, da prekosi marsikateri veliko-mestni zbor. Če se pridejo brežiški pevci enkrat pokazat v Ljubljano, se bodo zelo postavili in želi mnogo uspehov. Pri popoldanski službi božji so bile pontifikalne litanije in papežev blagoslov. Ljudstvo se je potem vse veselo in zadovoljno razšlo z željo, da bi doživeli še več takih dni. Radeče pri Zidanem mostu Občina Radeče je dobila sladkor za slajenje mošta. Sladkor je prišel sicer prepozno, kajti mošt je že ves odvrel, toda naši vinogradniki so si znali pomagati na ta način, da so si pri tukajšnjih trgovcih izposodili zaprošeno količino sladkorja, katerega so sedaj vrnili. In tako je dobra namera naših oblastev kljub zakasnelosti dosegla svoj namen. Glavna kolektura Drž. razr. loterije VRELEC SREČE ALOJZIJ PLANINŠEK, Ljubljana, Beethovnova ulica 14 sporoča izid žrebanja z dne 12. novembra 1940 II. razreda 41. kola: Premijo 303.000 din je zadela srečka št. 95.487 10II.OOO din št. 67.989, 8(1.000 din št. 88.290. 80.000 din št. 19.298. 30.000 din št. 65.121. 25.000 din št. 77.206. 10.000 din št. 4.523, 27.190, 38.506, 79.573, 82.364. 5.000 din št. 4.697, 20.476, 29.816, 39.474, 40.067, '8.359, 50.132, 60.792, 64.748, 6S.502, 84.546, 88.733. 3.000 din št. 1.530, 7.899, 10.886, 14.530, 14.596, «■259, 38.600, 42.726, 52.444, 52.752, 57.923, 82.261, 57.228, 88.553, 90.154. 1.000 din št. 6.445, 12.627, 15.736, 21.942, 35.007, ».759, 36.755, 37.215, 37.658, 49.787, 49.774, 51.225, '3.311, 54.028, 54.646, 57.139, 58.923, 59.151, 59.888, to.676, 69.126, 72.293, 76.084, 77.778, 80.424, 81.711, »3.907, 86,515, 87.444, 88.133. Nadalje je bilo izžrebanih še 1430 dobitkov [>o 600 dinarjev. Ker so bile Številke sporočene telefonično, evenluelna pomota ni izključena. Žrebanje III. razreda 41. kola bo 13. decembra. Zadete dobitke glavna kolektura »Vrelec "ečet izplača takoj. Celje ' Smrtna avtomobilska nesreča pri Stopčah V ponedeljek ob 8 zvečer se je pripetila v Stopčah blizu Št. Jurja pri Celju huda avtomobilska nesreča, ki je terjala smrtno žrtev — 62-letnega upokojenega železničarja Zupančiča Matija iz Celja, obenem pa zadela tudi 50 letnega ciii-karniškega delavca Vrhovška Jurija s Hriba sv. Jožefa, šofer Gobec Franc se jo peljal s tovornim avtomobilom v Šmarje pri Jelšah po mošt. Z vozom, naloženim s polnimi sodi, se je vračal okrog 8 zvečer proti Celju. V kabini avtomobila je imel poleg sebe še dva moška in eno žensko, dočim sta Zupančič Matija in Vrhovšek Jurij stala med sodi na vozu. Ko je avtomobil pripeljal čez Dol-ški potok, kakih 300 m od Kmetijske šole, se je šofer izognil nekemu kolesarju, pri tem pa zašel z desnima kolesoma na strmo obcestno travnato brežino. Vozil je potem po poldrugi meter globokem pobočju še 25 m, ni pa mogel izpeljati, ker je težko naloženi voz polzel po vlažni travi. Končno , sta desni kolesi zašli v blatni jarek in se ugrezuili, • avto pa se je prevrnil. Pri tem so se sodi zvalili, polomili desno stranico karoserije in pokopali pod seboj upokojenega železničarja iz Celja Zupančiča Matija, Vrhovšku pa zlomili levo nogo v členku. Ostali potniki, ki so bili v kabini, so dobili le nekaj manjših prask, verjetno od razbite šipe, dočim se šoferju ni pripetilo ničesar. Tudi avto je le neznatno poškodovan. Gobec je vozil vino za gostilničarja Baštovca. Na kraj nesreče so prišli orožniki in banovinski zdravnik g. dr. Svetina, ki je ugotovil smrt Zupančiča Matije, ostale ponesrečence pa so odpeljali z rešilnim avtomobilom v Celje. Cesta je na kraju nesreče široka 4.20 m in ravna ter dobro pregledna v dolžini kakih 300 m. Noč je bila jasna z mesečino. Truplo pokojnega Zupančiča so prepeljali iz Št. Jurja v mrtvašnico mestnega pokopališča v Celju. Pokojni zapušča 4 otroke, sin je uslužben v Mohorjevi tiskarni. Naj rajni v miru počival e Petstoletnico Gntenberga — izumitelja premakljive črke, proslavijo celjski tiskarji v soboto, dne 16. novembra ob pol 9 zvečer v mestnem gledališču z dramatskim prikazovanjem razvoja pisanja od pračloveka do Gutenberga. Pri proslavi sodeluje železničarska godba. Celjsko javnost vabimo, da obišče to proslavo polnoštevilno! Dr. Alfonz Kuiist zaradi vpoklica do nadaljnjega ne ordinira! c Dajte delo najpotrebnejšim! Kljub naaršča-j'oči brezposelnosti in bedi poedincev so med nami še vedno ljudje, ki grabežljivo stegujejo roke, dokler jim ne uspe odriniti one, ki so v resnici potrebni dela in zaslužka. Tako morajo siromaki trpeti pomanjkanje. V neki celjski tovarni, kjer je zaposlenih nekaj čez 100 delavk, jo tovarnar skrajšal delovni čas delavKam brez ozira na njih socialni položaj. Žalostno je, da so prizadete po večini le tiste, ki so primorane skrbeti za svojce in zase. Me I temi, ki v strahu pred odpustom obupavajoč prosijo usmiljenja, so tudi takšne, kr imajo posestva, njih možje pa stalne službe. Bil bi 6k rajni čas, da delodajalci vodijo o tem račune, kdo je v sedanjih težkih razmerah resnično in najbolj " potreben zaslužka, kajti edino tako bi lahko preprečili naraščajočo brezposelnost. Sedanje razmere ne dopuščajo takega postopanja, zato naj tovarnar upošteva tudi ta glas, ki je izšel iz ust prizadetih. c Na belgrajski pravni fakulteti je bil diplomiran g. Konrad Kolarič. Čestitamol c Provineial kapucinskega samostana g. p. Li-nus Prah je nevarno zbolel in se priporoča »obratom in drugim v molitev. c Nova postojanka ZZD v Nazarjih. V nedeljo je bil v gostilni Remic v Nazarjih ustanovni sestanek ZZD v Mazarjih. Zbralo se je nad 80 lesnih delavcev, uslužbenih pri upravi Marijingrada, ki so se organizirali v ZZD. Zastopnik centrale g. Arnšek Jože je v nad dveurnem govoru tolmačil delavcem program in delo ZZD za zboljšanje delavskega položaja, kakor tudi o delu Delavske zbornice. Navzoči so z zanimanjem sledili tem izvajanjem. Izvoljen je bil končno pripravljalni odbor: predsednik Kos Lojze, podpredsednik Gregor Jože, tajnik Uratnik Lojze, odbornika Slatinšek Jože in Krefel Jože. V Nazarjih obstoji tudi skupina JSZ, ki pa le životari, ker ji delavci ne zaupajo, kakor je bilo to razvidno iz poročil, podanih na nadeljskem sestanku. Delavci zahtevajo nov zaupniški zbor iz delavcev, ne pa iz predpostavljenih paznikov. c 6 kg saharina in 1000 kamenčkov za zažigal-nike so zaplenili orožniki z Vranskega 29letnemu znanemu tihotapcu saharina Tratniku Jožefu iz Sv. Miklavža pri Gornjem Gradu. Tratnik Jože je oškodovan za okrog G000 din. Hajdina pri Ptuju Preteklo nedeljo smo imeli v cerkvcni Dvorani lepo uspel farni sestanek za fante in može. G. prof. šedivv iz Maribora nam je s krasnimi skioptičnimi slikami orisal življenje in delovanje sv. Vaclava. Vodil nas je po čeških krajih, kazal nam je največja češka umetniška dela, priklical nam je na platno največje češke može in žene, predvajal nam je običaje in navade češkega ljudstva in dokazoval, kako je skozi vsa stoletja češki narod tesno zvezan s češčenjem svojega kneza in svetnika sv. Vaclava, kateremu je zgradil v čast 342 cerkva. V najhujših časih črpa češki narod moč in tolažbo v svojem svetniku sv Vaclavu. G. govornik nas je prepričal, da ne morejo izumreti narodi, ki imajo svoje svetnike in jih časte. V tem je tudi pomen Slomškove proglasitve za svetnika. Ko nas je vodil po svetovaclavskih stopinjah, nam je g. profesor obenem vzbujal narodno zavest ter vžigal v nas ljubezen c.o naše vere, do rodne grude, do naroda, do naše države in do vsega, kar je naše. Z ostrimi in učinkovitimi besedami je obsodil vse tiste temne elemente, ki skušajo izpodkopati temelje naše vere, našega naroda in naše države. Katera ieVaša SREČNA BARVA pudra ^ŠN^OVEJŠi NI AN SE PARHA 9 Izmed 10 žena uporablja napačno barvo pudra. Napačna barva pudra Vam daje strašen, trd »olepšan« Izgled — napravlja Vos starejšo, kakor ste. Edini način, s katerim boste našli, VaSo pravo nlanso, Je, da preiz-l kusite eno barvo pudra na eni, | drugo barvo pa na drugI 6trani Vašega lica. Napravite še danes ta poizkus z novimt dražestnimi nlansamt pudra Tokalon. Te i najnovejše nionse so mešane l a pomočjo novega stroja — i »hromaskopa«. Kakor magično oko Izbira ta stroj barve z nepogrešljivo točnostjo. Zdaj nI več »olepšavajočega« pudranja Puder se teko dovršeno prilega koži, da ( Izgleda, kakor da bi bil njen sestavni del Puder Tokalon je po ' patentiranem postopku pomešan s »kremsko peno«. Ta doseže, da se drži na licu ves dan, celo na vetru in v dežju. Poizkusite še danes puder Tokalon. Opazujte, kako presenetljivo izboljšanje bo povzročil v Vašem tenu. (S '22 Francozi zapuica|o Indokino. Na podlagi dogovora s francosko vlado v Vichyju so Japoaci vkorakali v mesto Haiiong v francoski Indokini, istega dne pa so morale zapustiti mesto francoske kolonialne čete. Sobota Javno kuhinjo namerava ustanoviti soboška občina za zimsko dobo. Kuhinja bi bila nameščena v kletnih prostorih Delavskega doma, ki pa jih bo treba še izolirati pred talno vodo. V ta namen je občina najela posojilo 70 000 din. Proračun za javno kuhinjo znaša 20.000 din, ki naj bi jih zbrali med premožnejšimi Sobočani. O poteku akcije in darovalcih bomo še poročali. Glasbena Matica bo ustanovljena v Soboti. Na predlog ravnatelja inž. Zobca je občinski odbor že sprejel sklep o njeni ustanovitvi in obljubil tudi materialno podporo. Prav tako ie odbor sklepal o zgraditvi dekliškega doma za dijakinj" ki bi bil velikega pomena za vzgojo naših deklet. Prejemke občinskih uslužbencev ie zvišala soboška občina za 10%. Iz Julijske Krajine Vadimo se v varčevanju! Varčevanje je lastnost, ki je mnogim že prirojena, drugim pa že od mladih let nocela tuja in se je vse življenje otepajo ter jo v lastno škodo prezirajo. Pametno varčevanje je pa vsekakor lepa lastnost. Koristi človeku samemu, njegovi družini, narodu in državi Ustvarju zdrave, gospodarsko močne in samostojne ljudi in je temelj splošnega blagostanja.'Zato je važno in potrebno, da se vadimo v varčevanju io da zlasti mladino vzgajamo k varčnosti. Italijanski narod je znan po svoji skromnosti jn varčnosti. Smisel za štedi jivost je v njem zelo razvit in je naši brezbrižni razsipnosti lahko v zgled. Njegovi voditelji poznajo to njegovo ceonost in je ne pu-tijo zninreli. temveč jo skrbno in načrtno gojijo in ji dajejo vedno novih pobud, V ta namen so proglasili 31. oktober za praznik varčnosti. Ta dnn izdajo hranilni zavodi v vsej državi poročila o svojem uspesnein in plodnem delovanju in nakazujejo ugodnosti, pod katerimi 'ljudje lahko varno nalagajo svoje prihranke. Časopisi priobčijo za to priliko spodbudne in poučno članke in izdajo se tudi brošurice, ki zgovorno govore o pomenu varčevanja za posameznika in občestvo. I a ne samo z besedo, tuoi s praktičnimi ukrepi se skuša človeka privaditi in prikleniti k varčnosti. Naj nnvedemo «nmo majhen zgled! l/oriska deže nn hranilnica, nekdanji znani »Mont«. te sklonila, da pokloni lotos vsakemu otroku, ki se je v goriški deželi rodil 31 oktobra — na dan. ki jc posvečen pospeševaniu varčevanja — hranilno knjižico z vlogo tno lir kot krstno darilo. Na ta ljubezniv način sC skuša ze v mlada srca vcepiti lepo misel o pomenu varčnosti in otroka pritegniti k varte-vaniu. Umrl je po dolgotrajni, mukapolni bolezni, v 85. letu starosti, gospod posestnik na Šrangah, cerkveni ključar, odlikovan z redom sv. Save III. reda bo v četrtek, dne 14. t. m. 1940 na pokopališče Špitalič pri Pogreb Konjicah. Špitalič pri SI. Konjicah, dne 12. novembra 1940, Žalujoči ostali, Umrl nam je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod Josip Gruden okrajni nadzornik polic, agentov v pok. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 14. novembra oh pol štirih popoldne 7. Zal, kapelica sv Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, Zetale, Zagreb, dne 12. novembra 1940. Adeln roj. Steiner, soproga; Bogi por. IMpp, hčerka; Anton IMpp, zet; Andrejfek, vnuček in ostalo sorodstvo. Umrl nam je naš preljubljeni in blagi soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod brivski mojster Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 14. nov. ob 3 pop. z Zal, iz kapele sv. Janeza k Sv. Križu. Ljubljana - Zagreb, 12. nov. 1940 Katarina, soproga Ivan, Marjan, sinova; Pavla por. Vrhovec, hčerka in ostalo sorodstvo Zapustil nas je za vedno naš dobri, nepozabni soprog, oče, stari oče, gospod posestnik in trgovec v torek, dne 12. novembra 1940, v 69. letu svoje starosti. Pogreb dragega pokojnika ho v četrtek, 14. novembra 1940, ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Slovenski Javornik št. 66, na farno pokopališče na Koroško Belo. Slov. .Tavornik, Bled, Celovec, dne 12. novembra 1940 Žalujoči: Ana, soproga; otroci: Lojze, Justin, Matevž in T a I č i Bcrta roj. Zriinec, Mici roj. Ulčar, sinahi; Karol Mortl, zet Janja in Karli, vnuka in ostalo sorodstvo Kupi moj MALI OGLASI V malih oglasih volja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonsko, 5 mm visoka petltna vrstica po i din. — Za pismene odgovore glede molih oglasov treba priložiti znamko. Službeiičejo 1 Samostojna šivilja Rre kot pomočnica aH na dom šivat. Pismene -ponudbo upravi »Slovenca« pod »šivilja« St. 173(1«. grr> šivat na dom. Naslov v upravi »Slovcnea« pod št. 17368. (a Trgovski pomočnik mlad, vsestransko zanesljiv, želi službo v trgovini z mešanim blagom. Gre tudi za majhno plačo. Nastop takoj ali s 1. decembrom. Naslov v upr. »Slov.« pod 171S4. z večletnimi spričevali, išče službo. Oženjen, gre tudi brez družine. Nastop takoj ali po dogovoru. — Benedikt Splndler, Dovže pošta Mlsllnja. (a Ka avtomehanlko, takoj sprejmem. Prednost imajo. kateri so se že učili mehanike ali ključavničarstva. Mehanična delavnica. Suštaršlč, Tyr.še-va cesta 13. (v »IIHIIJ«] Dva urarska pomočnika Išče za takoj A. Janko, urar, Maribor, Jurčičeva St. 8. Tedenska plača 400 do 000 dinarjev. (b Postrežnico pridno, Išče mala družina. Naslov v upravi »Slo-vonca« pod št. 17307. (b Služkinjo čisto, pošteno, z daljšimi spričevali, vajeno nekoliko kuho, Iščem. Predstaviti so od 2 do 3 popoldne v Nunski ulici 21. pritličje, desno, ^b Gospodinjsko pomočnico pridno in resno, starejšo žensko, ki bi samostojno vodila večje gospodinjstvo na deželi, Iščem. Nastop takoj. Ponudbe, evcnt. s sliko, je poslati v upravo »Slovenca« pod »Mežiška dolina« st. 17378. (b Družabnika sprejmem k tovornem avtomobilu. Potrebno din 15 do 20.000. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Avto« št. 17398. (d »National« blagajno In 2 električni peči naprodaj pri Miklavžu pod lemcnatom v Ljubljani. Dokolenice (gamaše) priporoča Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova cesta 13. Italijansko cvetje ln jajca dobite vedno pri llaloh, Kolodvorska ul. 18. Telefon 39-06. Tricikelj nov, dobro izdelan, nosi do 200 kg, z najboljšimi Michelin plašči, pripraven za trgovino ali mleka rice - prodam. Ambrož, Ljubljana, Tyrševa 71. (1 Jabolka! Ali ste žo kupili zimska jabolka v trgovini Stular na Tyrševl cesti 37 b. Ce jih šo niste, pridite čim prej. Dobite jih še po ugodni ceni. (1 Trgovci! Dokler Jo še prilika se založite s celimi m Dobite v Medorni Ljubljana, Židovska ul. 6. »REAUTETA« zavod za nakup in prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Telefon 44-20 Kupujemo vsako količino starega železa, papirnatih odpadkov. vso vrsto staro-ga gumija, staro kovino, vso vrsto cunj In volneno odrezke po najvišjih cenah. Naslov: »Obnova«, d. d., Ljubljana, Vošnja-kova ul. 21. Poštni predal 95. ifiTOPEMl »Renault« poltovornl, za vsako ceno prodam. — »Metalia«, Gosposvetska cesta št. 16, telefon 32-88. (f Alphonse Daudets Jakec Prevedel Fišer Franc »Mnogo sem delal.« je zelo resno dejal svojim prijateljem... »Na zrak moram... Pojdimo nekoliko na sprehod . .« »Prav imaš,t je dejala Sarlota... »Pojoi ven, dobro ti bo delo« Sarlota je običajno stalno ztnirnla »svojega umetnika« doma, ker je mislila, da že vse dame Saint-Germainskega predmestja vedo za njegov novratek in da so že kar r*" vrsti vse pripravljene »izpiti kri iz njegovega srca« lega večera pa je bila izjemoma zelo vesela, da je odšel in da bo ostala sama s svojimi mislimi. Lahko bo vsaj brez skrbi jokaia, ne da bi se bala, da bi jo kdo hotel tolažiti: predala «e bo vsa svoji nesreči in svojim hudim slutnjam, ki si jih pa ne upa priznati, boječ se, c,a bi bila postavljena pred kruto dejstvo. Vidite, zato ji je torej celo služkinja bila na poti; namesto, da bi z njo klepetala v nedogled kot običajno, kadar je gos|>od spal. jo je tokrat poslala v njeno podstrešno sobico. »Gospa bi rada ostala sama?... ali se gospa ne boji..., tako žalostno je... Veter tako brije čez balkon « »Ah, ne! Pustite met ... Ne bojim se...« Končno je ostala sama: po mili volji lahko molči in premišljuje, ne da bi gospodarjev glas dejal: »Kaj premišljuješ:?.. « Mislila je lin svojega Jakca. primojdun! Na koga noj ni sicer mislila. Odkar je brala v časopisu tole žalostno vrstico: »O Cvdnusu ni nobenih vesti,« je imela stalno pred očmi sliko svojega otroka, kar blazncla je. ta slika jo jc ver.no spremljala. Poslušala je veter, ki je žvižgal in šc bolj jo je bilo strah. Na tem koncu na- brežja, kjer sta stanovala, je veter vedno imel tako različne glasove: zdaj je pihal jezno, zdaj strašno; tresel je stare oknice, božal zveneče šipe in vihral staro, odtrgano perzijsko preprogo Poda nekaj ji je pripovedoval, pu najsi je šepetal ali kričal. Govoril ji je besede, ob katerih matere in žene mornarjev preblede. Ta veter namreč prihaja od daleč, pribrzi iz. neviht; koliko dogodkov in nesreč je videl ta veter! Včasih je šaljiv, včasih grozoten: v eni sami minuti raztrga ladji jadra, ugasne svečo, dvigne plašč, pripravi nevihto in |>o-vzroči požar. Vidite: vse te stvari on pripove-oti.je in prav zaradi tega so njegovi glasovi tako različni, veseli ali otožni. Nocoj se silno žalostno oglaša. Piha čez balkon, trepeta na okenskih križih in žvižga za vrati Vstopiti hoče. Silno se mu mudi nekaj nujnega povedati tej materi; hrup, ki ga spremlja in trušč, ki nastaja, ko udarja z mokrimi krili no šip:ih, odmevata kot klic ali kot naznanilo. Udarci ur iz zvonikov in odaljcn žvižg lokomotive, vse ima isti otožni, zadržan, presunljiv zvok Ona dobro ve, kaj ji hoče Veter povedati. Videl je sredi morja — on je namreč vedno in povsod — veliko ladjo, ki se lmri sredi valov, boki se ji trgajo, jambori padajo, brezmočna se pogreza v prepad; bledi obrazi divjajo sem in tja, lasje so prilepljeni nad zblaznelimi pogledi, kriki, jok, 7.l>ogom in kletve odmevajo na pragu smrti. In njena no-mišljija je tako močna, da se ji dozdeva, da sliši med truščem daljn.jegn brodoloma nejasno in komaj razumevno tožbo: »Mati!« A v«e to je najbrž le njena domišljija, strašna prevara njenih nemirnih misli. »Mati!« Zdaj je bila tožba nekoliko močnejša... Toda ne, saj ni mogoče... Najbrž ji v ušesih šumi... Moj Bog, ali bo zblaznela... Da bi sc Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčfe na ugodne mesečne obroke I Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 otresla teli občutkov, je Šarlota vstala in odšla v salon Nenadoma jo je nekdo poklical. To je prišlo iz stopnišča. Steče in odpre vrata. Plinska svetilka je ugasnila in svetilka, ki jo drži v rokah, zariše na stopnice svoje obrise... Nič, nikogar... Kljub temu je prepričana, da je prav slišala, še se ogleauje, sklanja in dviga visoko svetilko Tedaj se zatilje na stopnicah nek nežen in presunljiv glas, kot bi ga jok in smeh zadrževala; velika senca vstaja in se vleče opirajoča se na zid. »Kdo je?« je zavpita treneta je .., Navdalo jo je divje upanje in pozabila je na strah. »Jaz sem. mati...« — »Oh, vidim te«... je odgovoril slaboten in hripav glas. Brž je stekla čez nekaj stopnic. On je bil, njen Jakec, ta visoki ranjeni delavec, opirajoč se na dve bcrglji in tako prevzet in ves iz sebe ob pogledu na svojo mater, da se je moral ustaviti sredi stopnic in presunljivo zaklicali. Vidite, kaj je storila iz svojega otroka! Nobene besede, nobenega krika, nobene ljubeznivosti ni bilo inec. njima. Stojita drug pred drugim, gledata se in jokata. Je nač čudno in smešno naključje, da nekateri ljudje nikdar ne drže svojih sklepov. Tako se je zgodilo, da jc tudi D'Argenton. ta kralj vseh »izpodletencev«, izdal ta večer vse svoje fklepe. Potem, ko je dolgo časa razpravljal s svojimi prijatelji o tej zadevi, je sklenil, dn bo usodno novico povedal šarloti,