220. številka.
■
Trst, v soboto dne 27. septembra 1902.
Tečaj XXVII
..EDINOST"
fehaja enkrat d« »lan. razun nedelj in prmrnitoT. oh 4 uri i">iM>iu<l»e
Naročnina znaša :
ca celo leto........24 kron
ca pol	........12
wm, fetrt leta........ #
za en	........ 2 kroni
Nam« ni»w> je f>>:i<>rati naprej. Na na-J<re7	naročnine uprava
ne ozira.
Po toh»t*rnali v Tr«in «e prodajajo jk>-mjtmi'«' :te\i!k< }>o 6 -totink 3 nvr.l: iiTen Ti»t.i f«a j>o 8 stotiiik >4 nve >
Tflefnn r. S~n.
Glasilo političnega društva ..E<linost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
m* računajo po vrstah v petim. Za večkratno naročilo * primernim popustom Poslana, osmrtniee in javne zalivale domači oglasi it«!., se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi <e ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnistvo. Nnročnino in oglase je plačevati loeo 1'rst
Uredništvo in tiskarna -»• nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo >tv. II. nadstr
Uda;atelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Razum za unijatstvo na Slovenskem.
Politika, kakoršna ^e uganja dandanes na Slovenskem, posebno na Kranjskem, do Kazuje cd dogodka do dogodka, da poklicani možje nimajo ne razuma, ne prave volje za rešenje slovenskega naroda. Dejanja kažejo, da človek ne more biti dovolj pesimističen, ker ga vedno novi dogodki prehvapljajoproti vsemu pričakovanju. Dowlj smo imeli vzrokov, da ?mo ostali pesimistični radi delovanja in pc stopanja katoliške stranke na Kranjskem in pot«m tudi jednakih njenih pomočnikov sp«<'ijelno tudi na (loriškem. A da ee tudi više katoliško pastirstvo na Kranjskem pokaže v p« sebni svetlobi, kakor se je to zgodilo nedavno, te^a se vendar nismo bali. Ali motili smo se. Ker je neki svečenik slovenski, na povabilo razsvetljenega župnika jedne ljubljanskih župnih cerkva, prišel v J Ljubljano maševat po obredu katoliških uni-jatov, čutil se je viši kranjski katoliški pastir prisiljen«ga posebe razglasiti, kako naj se kaj takega vrši v bodočnosti. S tem ško lovskim listam je viši hierarh kranjske vla-• likov i ne do!:azal z najkrajšo možno izjavo, da ne umeje ne današnje, tudi za katoliško cerkev nevarne politične dobe in ne prave potrebe za r e-šenj e slovenskega naroda v bodočnosti. K a mest > da bi bil vladika ljubljanski k sebi p ovali i 1 dotičnega župnika (ter ga objel z radostjo v Kristu) in bi dokazal = tem, tla umeje dobo, p< trebo in interes ■arae o i prosvet"jenepa Leona XIIf. vladane vesoljne cer«ve, pa je šel tja in dal javno zaušnic t istemu župniku n vsem tistim — mora jih pač malo biti — ki so v svečeni-štvu jednakega mišljenja z dotičnim župnikom.
Kake učitelje in sovetnike mora pač imeti kranjski vladika ? Ali naj se je dal voditi kakor- in po komur-koli, poučen ni bil dobro! Io, kakoršae so danes politične stvari, ne nadejami se, da bi se dal boljše poučiti. Žalostno je, da ima ravno Kranjska v svojem središču toliko doktorjev sv. pisma in tudi takih, ki se zanimajo za občo politiko, in ki se nekako ponašajo z znanjem teoretičnega in praktičnega družb nega razvoja naše dobe, a nimajo toliko razuma ali moralnega p^ffuma, da bi poučili svojega vitega pa-
PODLT8TEK
lo2
MELITA.
Povesi iz naše dobe.
Opisal Josip Kvjren Tomie; prevedel Kadi.
J > r u g i del.
VIL
Ste li v resniei vi, Melv ?< je spregovoril on radostno in glasno, ponndivši Meliti roko, katero je ona živo prijela.
^aj sem vam pisala, da pridem enega teh dni !c je rekla Melita z milim glasom, žareča v obrazu.
»fn ostanete dolgo pri nas?«
»Nefcoliko dni.«
»Ah. to je fatalno, ker mene ne bo tukaj«, je rekel Alfred, nemilo zadet.
s Vi ne boste doma, Alfred!« je vprašala Melita poraženo in se je takoj spremenila v obrazu. Prebledela je in veseli izraz je zginil z obraza.
»Mi moramo jahati na distanco ... do Monakovega.«
»To 1k> trajalo?«
»Na vsak način nekoliko dni.«
»Kako ste mogli to stvar tako urediti.... ravno o mojem prihodu !«
stirja o spletkah svetovne politike, k i
hoče tudi slovensko naseljenje kranjske in drugih dežel spraviti s površja grešne zemlje, ali pa je pretopiti v protestantske vernike novega protestantskega cesarstva! Kaki možje morajo biti ti svetovalci ljubljanskega vladike, ko ni majo toliko razsvetljenja, da bi obred slovanskih uuijatov označevali vladiki kakor obred odrešenja slovenskega naroda od protikatoliške in obče narodno politične nevarnosti ? !
Ali pa ljubljanski vladika veruje bolj protislovenskim zistemom obče politike, nego pravim — če se nahajajo — svojim svetovalcem ?!
Bodi kakor koli : ti, ki hočejo t-lovenski narod rešiti še v poslednji uri, morajo računati z dejstvom, da od viših pastirjev in vseh tistih, ki se uklanjajo njih političnim nazorom, slovenski narod ne dobi pravočasno primerne zaščite, ki bi jo drugače dobil v obredu slovanskih unijatov.
Ako pa je to dejstvo — na veliko ža-j lost vseh mislečih slovenskih politikov — j ako je to dejstvo, pravimo, danes neoporečno, potem je dolžnost politikov slovenskega naroda, da se sami zganejo in ne pričakujejo pomoči, od koder, kakor se vidi, jim ne more priti in ne pride ! Potem ni dovolj kazafi samo na m o ž n o s t, da pride Čas, ko si j pomore narod sam: ne, to ni dovolj, temveč narodu treba pomagati, da se zave, česa m ti se je oprijeti v lastno rešenje ! ! »Slovenski NaioJ«, ki je opozoril ob priliki objavljenja lista ljubljanskega vladike, bi bil dolžen tedaj tudi delovati v tu podanem smislu za slo venski narod v obče in tudi na Kranjskem. Ravno to opuščenje smo mi ob letošnjem ncivem letu stranki, katere organ je »Slov. Narod«. posebe ičitali kakor velik na-r o d e n g r e h, ki se ponavlja od jeseni leta	naprej. Za to očitanje so hoteli
vreči polena pod kolena podpisanemu ; s tem ja svoje napake niso popravili in se niso zganili niti do danes; vsled tega ostaja liberalna stranka na Kranjskem še nadalje šibka, kakor je bila ! Saj bi s poučevanjem naroda o potrebi unijatskega obreda kranjska libe ralna stranka dobila z >pet tla med narodnimi muožicami, kjer si jih je izpodkopavala leta in leta s pogubno svojo taktiko. Oe kedaj in kod, ima sedaj kranjska liberalna stranka
»Pri nas gre vse po zapovedih . . .. •laz bi seveda raje videl, da so me pustili doma.«
».laz vam verujem«, je rekla Melita, odvrnivsa obraz od njega.
»Melv ! Vi ste nepravična nasproti meui ! Dajte mi roko ... do svidenja!«
»Jaz naj vas čakam ?« je vprašala ona ter ga pogledala koketno.
»Vi morate!« je rekel tišim glasom, ».laz vas prosim !« je dodal takoj vroče.
»Dobro, jaz vas počakam . . . Evo vam roko! Jako! A sedaj pojdite.« Ona mu je tako srčno stisnila roko in pogledala ga tako omamljivim pogledom, da je Alfed sedel kakor pribit na konju in jo motril molčč.
»Pojte! Sicer zaostanete preveč!« ga je spomnila njegovih sodrugov, a takoj zatem je zapovedala kočijažu, naj požene konja. Kočija se je odpeljala dalje, a Alfredu je bilo, kakor da mora pohiteti za njo, vrniti se domov, da bi bil pri njej. Naposled se je zavedel, obrnil konja in poletel v skoku za svojim- sodrugi. B:1 je ves razburjen, kakor nikdar prej, ko ze je srečava! z njo. Prošlo je Teč nego leto dni, odkar je ni videl : mislil je, da je že pozabil na njo in da je ugasnila v njegovem srcu tudi zadnja iskrica do nje, a evo, o prvem srečenju je videl, da
priliko in vzrok, da gre med narod in da tudi tu označeno napako katoliške stranke ic. katoliškega višega pastiratva popravi in porabi na naroda in svojo korist.*) Ali pa bo liberalna stranka imela toliko poguma, da zataji svojo napačno minolost in se poprime, med drugimi, tudi tu opisanega sredstva ? ! Vederemo !
F. Podpornik.
Politični pregled.
? Trstu, 27. septembra 1902.
Kongres društva,Dante Alighierr.
Znano je, da je bivši italijanski minister in senator Villari potoval te dni po našem obrežju. Sedaj je jasno, da je imelo to potovanje namen, informirati se o odaošajih za poročilo na kongresu »Dante Alighieri«. Danes nam ni možno — radi pomanjkanja prostora — da bi prinesli točen posnetek njegovega poročila. To storimo prihodnjič. Za danes beležimo le. da je njegovo poročilo jako natanjčno, da je podrobno poročal o stanju italijanstva v naših pokrajinah, oziroma o razmerju istega do Slovanov, da ne samo da priznava našo ekzi-stenco v teh pokrajinah, marveč da kaže celo na nevarnost, ki preti italijanskemu gospod stvu tudi v Trstu in v Istri, med tem ko v Dalmaciji in na Reki išče edinorešitev še v pomoči od strani Madjarov. Kakor rer»eno, danes He ne spuščamo v analiziranje Villarijevih izvajaoj in mnogih protislovij, v katere se je za-plel : glasno pa moramo zaklicali v svet dejstvo : da se je inozemsko italijansko društvo, v katerem je totorično mnogo visokih oficijelnih oseb in tudi generalov, bavilo z notranje-av-strijskimi stvarmi, ki se tičejo koža Slovencev in Hrvatov. Mi nočemo opozarjati avstrijskih državnikov na to okolnost; javlj tmo pa to naši slovenski in hrvatski javnosti z namen« m, da bodo rodoljubi pripravljeni za časa na vse eventuvalnosti.
>Kulturelna zajednica« gospoda ministra Hartela in deželni šolski nadzornik »neodrešene Italije . Ne le
zadostno dolg, ampak tudi mnogo zanimivega obetajoč naslov — kaj ne ? ! Praška »Poli-tiKa* razpreja ta predmet in predstavlja, kako si tisto »kulturelno zajednico«, o kateri je naš naučni minister Hartel toli navdušeno govoril na kongresu v Karlovih va-
Fiat applieatio ! tudi /.a Goriško!
Pis.
je ne more pozabiti, in da je l>il ogenj prve njegove ljubezni samo zakrit, a ni ugasnil nikdar. Čutil je, da mu je ona, kakor nekdaj, najmilejše bitje na svetu, njegova edina, prava ljubezen.
A Melita? Ona je s svojim bistrim očesom takoj zapazila utis svojega pojava na Alfreda, videla je, da ie on še vedno ves v njeni oblasti in da ee od nekdanje ljubezni ni zgubilo nič v njegovem srcu. Ona se ni prevarila v svojem Alfredu! Kako jo je to veselilo ! Sedaj se niti ni brigala za vspeh svojega načrta. Alfred jo še vedno enako ljubi, a to je, kar odloči, kar jo povzdigne na vrhunec njenih želj.
Ljubica je pričakovala Melito v vili z odkritosrčnim veseljem. Prvo, kar jej je po pozdravu priobčila, je bilo, da je Alfred odšel in da se povrne še le za nekoliko dni.
»Vse to mi je znano . . . Sva se srečala na poti.«
»Torej sta govorila eden z drugim !*
»Vse mi je povedal . . . Skoro sem se razsrdila nanj. Prvi hip sem mislila, da je on tako hotel.«
»Odpotovati ob tvojem prihodu? Ah, draga Melv, kako se je siromak izjemal in branil ravno radi tvojega prihoda, katerega se je tako veselil, ali ni pomagalo nič. Pri
rili, naši odrešeni in neodrešeni Italijnai predstavljajo v praksi ! ! To predstavljanje se izraža v dejstvu, da je italijanski senator iu bivši naučni minister kraljestva ital., Villari, postal nekak »šolski nadzornik v »neodrešeni Italiji««!! Kje pa je ta neodrešena Italija ? Morda na Malti ali Korziki, kjer res ne postopajo najrahleje s tamošnjimi Italijani l Ah, tam ne, ker Angleži in Francozi ne umejo nikake šale v takih stvareh in bi se utegnilo žalostno završiti tako »odreševanje«.
Zato »odrešujejo« Italijani raje dežele, kjer take alotrije še — podpirajo !
Na avstrijske in turške dežele (Avstrija in Turčija v paraleli : ni slaba misel to . . . !) je rimska consulta vrgla svoje 1 oko. Ali dočim je s temi italijanskimi argo-navti, ki so šli tja, da si prisvoje Tripoli in ! Albanijo, Turek znal postopati z brezpre-mernim humorjem, povabi vsi jih prijazno k ' sebi v Carigrad in o d p o s 1 a v š i jih lepo d o m o v, obložene z - - redi in odlikovanji, pa trpe razni politični krogi na Dunaju na takoimenovani slepoti za barve, zbok česar ne razlikujejo med črno-rumenimi in črno-belimi in črno rumenimi in zeleno-belo-rudečimi barvami.
Dočim je na severu naš naučni minister nekako vsenemški nadahnen, pa seje pri nas n a j ti g u e t a b l i r a 1 pravi italijanski naučni minister in p a r-t i b u s ter inspicira L?gine šole da je veselje, kakor da je zeleno belo-rudeča meja že premaknena do dinariških alp (tja do bosanske meje). Villari je inspiciral šole v Arba-nasih, v Šibeniku, Spljetu, ter se je vedel o tem, kakor da je — doma ! Učiteljem na Reki je izdal pravi pohvalni dekret, drugod je zopet grajal radi nezadostnih vspehov v raznarodovanju slovanskih otrok.	Villari,
bivši italijanski minister za nauk in sedanji minister za šole izven Italije, je izvršil v Dalmaciji in Istri svoje — službeno potovanje. Ali spada vse to v okvir »brezmejnega patrijotizma«, o katerem ie govoril minister Hartel v Karlovih vari h ? !
Kam plovemo? vsklika »Politik«. Kam smo že dospeli — vprašujemo pa mi — ob
I avstrijski slepoti, ki nas je srečno dovela do institucije kraljevsko-italijamkih šolskih nadzornikov v avstrijskih obmorskih pokrajinah?! Ekscelenca Hartel, ali bi ne hoteli malce odgovoriti ?
vojaštvu je prva stvar: poslušati. Alfred ima slučajno dobre konje v polku, izvrsten jezdec je in tako je nanj pal polkovnikov izbor. To je odlikovanje, ali njemu bi bilo dražje, da bi si ga takrat ne bil pridobil.«
»Nič zato, vendar se bova videla z Alfredom, makari tudi le za kratek čas.«
»Ti boš čakala, dokler se vrne?« je vprašala Ljubica veselo.
»Obljubila sem.«
»Ah, to je divno! Torej se moraš, draga moja, tekoj preseliti k meni .... Takoj jutri, saj sem ita c sama. Tukaj skupnima nama bo boljše.«
Melita ni hotela vsprejeti te lj u bez njive ponudbe.
»Niti za-se nimate preveč prostora, zakaj bi vas nadlegovala ? . . . . Ne, tega ne vsprejmem. Nikakor.«
Meliti ni moglo biti po volji to bivanje pri Ljubici, v tem tesnem prostoru, kjer bi jej bila v oviro s svojo večno družbo. Njej je bolj ugajalo, da ostane v svojem hotelu, odkjer bi po volji obiskovala Ljubico. A na Vrbskem jezeru bi našla prilik v izobilji, da bi se shajala z Alfredom in da bi dajala duška svojim ljubavnim muham.
(Pride še.I
Ćeška obstrukcija in Jugoslovani.
Izvrševani odbor mladočeške stranke je imel
predvčerajšnjim svojo sejo v Pragi, katere so se udeležili vsi odličnjaki stranke, ne iz-vzemši Kngela. V tej seji so storili sklep, ki bi mogel imeti nedoglednih posledic za naše notranje politično življenje. Sklenili so o b b t r u .' r a t i n a g o d I > o z Ogrsko, ako se odprava jezikovnih odredeb ne prekliče. O tej pril'ki so ojstro napadali vlado in opozarjali posebno na postopanje iste o imenovanju uradnikov. Ali še ne vidijo na od-čilnih mestih, kakov usoden pogrešek so napravili s tem, da so se uklonili pred nem ško parlamentarno revolucijo in odpravili jezikovne naredl>e in kako — mesto da l»i blažili — še poostrujjjo ta pregreš;k * na- ; 'laljnjim postupanjem ?!
A izvrševalni odbor mladočeške stranke je storil predvčerajšnjim še drug sklep, ki obudi gotovo veliko zadoščenje med Jugoslovan:. <».>spoi P odg rnik je nedavno temu v na-em istu apostrctiral Cehe, naj dokažejo, da so pijonirji avstrijskega Slovanstva, s tem. da s prisvoje vse njihovim analogne narodne zahteve Jugoslovanov. Nočemo reči, da je ta apostrofa kaj izdala, nam zadošča, da — so jej nstregli!!
Dr. Pacak je namreč prečitsd pismo poslanca S p i n č i r h v katerem le-ta slika naše razmere in prosi Mladočehe, naj podpirajo -Jugoslovane v raznih stvareh. Izvrševalo!
nja republika absolutno zanašat' na vojsko l! In če se ne morejo — kolika je zavezniška vrednost Francije v čri g. Combe« ?! S tem vprašanjem pa je v tesni zvezi nadaljnji obstanek zveze med Rusijo in Francijo. A to je ravno, kar mora vznemirjati vse Slovane.
Stariši teh otrok so si pa morali najeti (tako govori »oncrevole« Villari) laškega učitelja, ako so hoteli govoriti s svojimi otročiči ! ! !
Villarija s«) sicer naši Italijani »nafar-bali«. Morda se je dogodil sličen s'.učaj : ab-
ugodilj pri trdi vsi 8 stavljenim zahtevam, ki se tičejo izlasti vsprejemanja in odpušča vanj a težakov in razdeljevanja dela, ko primanjkuje istega. Tako bi bila ta atera ugodno rešena, kar treba pozdravljati le z zadovoljstvom.
Nasprotno pa nadaljuje štrajk sodarjev.
Tržaške vesti.
Kekurz za slovenske šole v Trstu — od ininisterstva odbit. Danes je tukajšnji magistrat dostavil v roke dra. Gustava Gregorina, pooblaščenca prositeljev za slovensko šolo v Trstu, to le rešitev o. kr. ministerstva za bogočastje in nauk : St. 5931 2 VI Gospodu
.Tos;pu Vodopivcu in drugom
Tukaj.
Vsled odloka c. kr. namestništva od dne 19. t. m. št. 24511/VH. se naznanja, da c. kr. ministerstvo za bogočastje in nauk z odločbo od dne avgusta li.»02. št. 21102. de lS'.U'. ni Ugrodilo vašemu rekurzu proti namestniškemu odloku od dne 2. maja 181 K*, št. 3453/VII., nanašajočemu se na zavrnitev vaše prošnje za ustanovljenje ljudske šole tč slovenskim učnim jezikom v mestu tržaškem in to iz razlogov, obseženih v odločbi, proti kateri ste se pritožili.
Ta odločba temelji v prvi vrsti na
u važe vanju, da v predležečera slučaju ne gre odbor pa j- .toril *klep v tem zmislu za	kaU?re ustanovitev ae 8me naložiti
Slavje na Bolgarskem. Bolgarska	preti volji onega, kateri je dolžan isto v*dr-
je notri sredi slavnostnih dni : čuti naroda	ževati ter da je kakor takega v konkretnem
bolgarskega so te dni |»osvečeni spominu na	s učaju smatrati občino tržaško samo.
veliko delo lastnega osvobojenja in — osvo-	Za župana :
boditeljem.	Asesor Vemeda.
Ze začetek siavnosti se je vršil v zna	S to odločbo, katero je c. kr. minister-meni u te hvaležne -ti naroda. Zastopnik carja,	8tvo /a l>ogočastje in ^nauk presojevalo cela veliki knt/ Nikolaj Nikolajev;«-', je dospel v	tri leta, storili smo zof>et en korak naprej na Varno pred včeraj nji m na parni ku »Pobiedo-	trnje vein potu boja za slovenske šole v noecev« :n hitro se mu je |>oklonil knez	Trstu — pravimo: naprej — vkljub ne-Bolgarski ob gminenju topov. Veliki knez	ugodni rtšitvi, ker nam je s to f">rtnalno reje vrni! knezu bolgarskemu obisk na par-	šitvijo vsaj dana prilika, da sč svojo opravičeno niku »Nadežla«. Ko so se visoka gospoda	zahtevo pridemo enkrat pred upravno sodišče, s spremstvi izkicavali, pozdravljale sojih entuzi-	j katero je, kakor se je naglašalo večkrat v jaetično ntštete množice. Na obrežju so jdi	podobnem slučaju, sodilo v prilog či tatom v po; Irav :i m o -ersk predsednik dr. Danev,	gališkem mestu Brodv, kateri so zahtevali mitr »jm)1 i r, duhovščina, oblasti in predsednik	nemško šolo od poljske občine, sobranja. Veliki knez in knez bolgarski sta	Dotična razsodba upravnega sodišča je se svojimi spremstvi odpeljala z železnico v	izrekla načelo, da se je «» ustanovljanju šol I arnovo. drugi ruski gostje pa na parniku	v že obstoječi šolski ol»čini ozirati na d e-v Burgas. Danes so gostje že v soteski	jansko potrebo v zvezi z določbami >ipka, kjer se bodo vrnile prave slavnosti	člena XIX. državnih osnovnih zakonov. O □ ve! ke vojaške vaje, ki |»odajo verno	dejanski potrebi slovenske š >le v Trstu pa sako zgodovinskih l»ojev pred 2b leti za	pač ne more dvomiti nikdo — najmanje pa oevobojenje Kolgarske.	državne oblasti ! Da zahteva načelo ravno-
Dogodki na Francozkem morajo	pravnost), da se tržaškim Slovencem da vsaj
navdajali le z žalostjo vsacega resničnega	ena ljudska š>la, ko jih imajo Italijani tri-
prijatelja toli potrebne zveze med največo	najst, o tem menda tudi ne morejo dvomiti
slovansko državo in Francijo: kakor prepo-	iste državne oblasti.
trebnega protitežja proti eksp inzivnosti in	Upajmo torej, da upravno sodišče, na
agresivnosti germanski. Nam, katerih ob-	katero se obrnemo, ugodi opravičeni zahtevi
stanku grozi tisti nemški val, nam je ob-	naši. Na vsak način pa je dolžnost vlade,
^tanek rečenega j roti težja dajal nekak čut	da temu neznosnemu položaju, ako ne gre
varnosti. jMunirjenja. Zato nas morajo vzne-	J drugače, napravi konec s tem, da za tisoče
ni rja ti teml»olj |»ojavi v Franciji, ki morejo	\ slovenskih otrok v Trstu ustanovi šolo na
francozko-rusko zvezo spraviti v resno nevar-	državne troske, kakor je to storila za peščico
nost. ker manjšajo v očeh zaveznika vrednost	nemških otrok.
zveze z Francijo. Fran<-ozko-ruska zveza je	To smemo in moramo zahtevati od naše
vojaške nravi. Ako naj ima zadostno vred-	vlade, ter ne dvomimo, da nam bodo v tej
nost za Kosijo, nc t?ine biti dvoma, da ima	zahtevi to vso odločnostjo stali na strani naši
fiiplemacija — vojsko za sel>oj. To pa je	slovenski in, upamo, tudi drugi slovanski dr-
ravno, kar vzueinirja, da namreč dogodki ne	žavni poslanci.
dopuščajo i* kucega dvoma, da med sedanjimi	Nam je vse edno, kdo nam da šjlo, ali
oblastniki na Francozkem in trancozko voj-	šolo moramo imeti! To zahtevamo v
«sk<> zija prepad. Mnogi visi častniki so se	menu pravičnosti ia — kulture !
začeli kar očitno upirati vladnemu /istemu ter	Slovenskim starišem. Te dni je bil v
odrekajo pokornost in se puščajo raje stavljati	našem Primorju italijanski senator in pred-
solutno izkliučeno pa jc. da bi slovenski stariš , j Na stavljeni ultimatum delavcev so gospo-dospevši v Trst, za-ae najemali italijanskega j darji še nekoliko privolili glede poboljšanja učitelja.	j plačil dejavcem na dan in nekaterim parti-
Tega pa ne moremo tajiti, da je ne jam delavcev na pogodbo. Delavci pa so na malo slučajev, ko stariši le za silo govore shodu Binoči odklonili tudi te ponudbe, skli-laški, otroci njihovi in — ne znajo niti be- cujč se, da so ponuđeni poboljški paralizi-sede slovenski !	zirani s tem, da za praznike ne bi dobivali
Skrajni čas je, da se odpravi ta sramota, plačila, kakor hočejo gospodarji. Delavci Sramota, katero izrabljajo celo v daljnih pravijo: ali zvišanje plačil v tisti meri kakor laških mestih nam na škodo in v nečast. je zahtevajo oni ; ali pa kakor je ponujajo Stariši ! Nastopajmo z vso energijo proti gospodarji, toda v tem slučaju s plačilom takim starišem ! In to na vsej črti, tako, tla. tudi za praznične dneve med tednom.
ko se priklati zopet k nam kakov Villari, ne bo mogel več sramotiti nas in našega naroda na gori omenjeni način !
Nekdaj in sedaj. Iz delavskih krogov smo prejeli :
Prejeli smo in objavljamo.
I redništvu »K d i nost i«
Z
oz:rom na
Trstu. 19. -tiskovnega zakona.
Nekdaj, v začetkih socijalno - demokra-
zahtevam, da sprejmete sledeči popravek no-
tične ere v Trstu, in ko smo bili mi še mladi, mladi — tako mladi, da smo tudi mi v svoji mladeniški naj i vnosti sodelovali na tačasni »Conlcderazione operaia« (Delavska zveza), smo se na svojo žalost morali slednjič preju'i-čati, da je bila ta delavska zveza ustvarjena s t a c i j s k e m shodu pri sv. J a -
tiče »Vse to je tudi — internacijonalno« v št. 21t> od dne 23. t. m. v rubriki »Tržaške vesti«, sprejmete v isti obliki in na istem mestu :
1.) Ni res, da sem na mani I" e -
iz dveh namenov.
Prvi namen je bil lep : pomagati delavstvu v obče ; drugi pa nelep : dokazati, da je v Trstu le italijanski delavec oni, ki more in sme zapovedovati, vsi ostali delavci pa da smejo prispevati za organizacijo in — ubogati !
< > tem se je moral prepričati vsakdo, ki ni imel mrene na očesu.
Slovenskim delavcem je bilo dovoljeno, da smejo imeti predavanja v slovenskem jeziku, a to le ob gotovih, v to določenih urah in prostorih ! Nadpisa ga nisi videl ra-zun laškega. Časopisi v društven' čitalnici so
kob u kričal, da »si (»venski h ni treba, da jaz y saj ne bodem dal svojih otrok v slovenske sole, d a j i h bodem dajal raje v laške in nemške. Kes je le, da sem z drugimi socialisti protestiral proti od poročevalca predlaganimi resolucijam.
:?.) N i r e s, d a sem na dvorišču »pri S k u r e t u< (blizu »dvanajstih murv« v Rojanu) v n a v z o č n o s t i v e -čih žensk kričal, da naj strela u b i j e v s e s 1 o v e n c e, t e r da s e ai p r i d o d a 1, da ne bodem pošiljal svojih otrok v take f a r š k e šole.
bili že tedaj mnogoštevilni, ali po slovenskih ii^s je pa, da na omenjenem dvorišču o tej si zastonj povpraševal! Ako se je posrečilo stvari sploh nisem govoril, tedanjim slovenskim socijalistom dobiti kak	Trst, dne 24 /9./ll>02.
slovenski časopis, je ostal v čitalnici le toliko 1	Fraoc Jernej č i č.
časa — dokler ga ni »posušil« kak »mejna- j Gospodu Jernejčiču je ustraženo. Prirođen« laški »sodruge !	hodnjič bomo imeli mi besedo. Na svi-
Voditelje smo imeli že tedaj popolnoma , denje ! nesposobne za vodstvo posebnega oddelka,	Ženski podružniei družbe sv. Cirila
oziroma za dosezanje prvega, gori označenega iu Uetodija je podarila g.a Justina (iasper-namena. Zato smo tudi skoro zapustili dru	3 R p0aružnici so pristopile kakor nove
štvo, ki naj bi osrečevalo delavca, in se zopet udinje na nag0varjanje gč. J. sledeče gospe pridružili narodni stranki naši.	j in g03pjce . g.a Žerjal, g.a Daneu, g.a Košir.
Kasneje ss je posrečilo slovenskim so- ^ p pa je pridobila družbi sledeče udinje : drugom dobiti boljše in bolj spretne vodite- g o j Vatovec, g.o A. Seles, gč.o M. Seles,
Ije, ki so pa, uvidevši, da ni tu terena in dispozicije za pravo delovanje v resnično socijalnem zmislu, odšli zopet tja, od koder so prišli.
g.co M. Sajne, g.o Jaklič, g.o Peršič, g o Vitez.
Is-trena hvala vrlim gospem in gospi-cam ! Opozarjamo pa častite družabnice, da Kakor se ni posrečilo prvim slovenskim tudi .iruge izpolnijo svojo obljubo glede voditeljem tržaške slov. frakcije, da bi dosegli nabiranja novih u d i n j ! Leto se popolno enakopravnost z laškimi socijalisti, tako b|]ža koceu ;n	zhor bo sklican precej
so tudi drugi sprevideli, da se tu ne da doseči po novem ietll) a j^ko žalostno bi bilo. da popolne enakosti med Slovenci in Lahi v uži- ^ do tetjaj ne imele še niti p0i0VIC.e številu vanju pravic. Za tem so nastopili današnji i QOvih Ufjinjj kakor smo si obljubile na zad-kolovodje, ki pa nimajo ne volje in tudi ne njem cbčnem zboru. Pr< simo tudi one dru-nade, da bi dosegeli ono, za kar so se za- žabnice, ki imajo bloke družbe sv. Cirila in
stonj potegovali njihovi predniki in kar mc-
Metodija, da te razprodajo do občnega zbora,
pred vojn* sodišča, nego r*a bi služili zi-stemu. Ti častniki govore pred sodiščem — kakor se je zgodilo nedavno teinu — da poleg vojaške discipline marajo slušati tudi svojo vest. A ta vest da j.m ne dopušča služiti sedanjemu zistemu... ! Sedaj imamo zopet
sednik društva »Dante Alighieri« — znani Villari. Prišel je, da s-i na licu mesta pouči o tukajšnj h razmerah, o narodnem in političnem boju med Lahi in Slovani.
Včeraj je pa ta človek predsedoval obč nemil zboru društva »Dante Alšgh eri«, ki
takov slučaj. Pred vojnim sodiščem v Nan- se je vrš l v Sieni v Italiji.
tesu je stal major Lerov- Ladurer, ker se je branil prevzeti poveljstvo nad jedno stotnijo, ki je bila določena, da bo posredovala na zapiranju kongregacijskih šol. Obtoženi major je sicer |>odal svojo demisijo, ali prepozno, zbok čt-ar smatrajo njegovo postopanje kakor odrekanje p »kornosti. Tudi ta major je izjavil, da mn njegova vest ne dovoljuje sodelovati na protiverskih odredbah. Vojno sodišče je majorja odstavilo od službe.
To so žih»stni simptomi. Kajti ni dvoma, da ima ta major med častniki mnogo mnogo somišljenikov v nasprotstvu proti sedanjemu zistemu, tako. da se treba zaresno baviti z vprašanjem: morejo-li sedanji oblastniki z gotovostjo računati na vojsko, se li more seda-
V svojem govoru je Villari označil utise, ki jih je odnesel od naše Adrije, in ti 11 tisi niso nam v čast.
Prepustivši uredništvu »Elinosti« even-tuvelni komentar o tem govoru Villarija, hočem zabeležiti le, kako je Villari naslikal nas Slovence !
Hrvatje in Slovenci — je menil -- ki prihajajo v Trst, Koper in Pulj, ne samo, da postajajo takoj Italijani, ampak se oprijem-ljejo takoj tudi laškega mišljenja !
Slišil je govoriti o neki slovenski družini, ki je prišla ined Lihe. Otroci te družine so začeli takoj (!) govoriti laško in niso hoteli govoriti več svojegi materinega jezika.
rajo absolutno doseči, ako hočejo, da bo slo-	^ tll(j; še poprej, če mogoče. Ganite se
venska fckupina vspevala in se razširjala v	vem]ar) Slovenke ! Narod pričakuje rešitve
intenzivnem in ekstenzivnem zmislu. Luihi so	orj vaS) a ^jer ni življenja, kjer ni nepre-in ostanejo najprej Lahi — in še le potem so 3taaega delovanja, tam nas zasači sovražnik
socijalisti. To so dokazali opetovano in do-	najiožje 1 Ali ne vidite, kako pleni on našo
kazujejo tudi še danes.	rodno zemljo, našo slovensko deco ! Ali ne Pred malo dnevi je bil neki slovenski j vidite, kako se vzdigajo mogočna poslopja,
sodrug v društvenih prostorih v ulici Bo-	v potujčenje naših otrok ? ! Ali vam ne kr-
schetto. Na mui, obloženi z nemškimi, la-	vavi srce, ko vidite, kako plačuje naš slavni
škimi in drugimi časopisi, je zastonj stikal	magistrat z našimi žulji svojo kliko '■ Kako
po kakem slovenskem listu ! Ko pa ni mogel	samovoljno postopa z našim denarjem ! A mi
najti niti glasila slovenskih sodrugov, je pov-	da bi morali gledati vse to in molčati?! Da,
prašal ogorčeno enega navzočih : kje da drže	mi molčimo na videz, ali v nas vre, k i p 1
slovenske liste? I	in razsaja vulkan, kateri bi mogel slednjič
Dotičnik mu je pokazal na neka stranska	izbruhniti s tako elementarno silo, da se bo
vrata, rekši: »Pojdite tja, tam je	svet čudil, kje ima neki krotko jagnje toliko
Kopač, on vam postreže!«	poguma, toliko moči ! Zdaj pa nam v n e -
Iz tega je razvidno, da vlada danes v	m o Č i ne preostaja druzega, nego intenzivno
»sede riunite« ravno isti »internacijonalni«	delovanje in samopomoč .
duh. ki je vladal v začetku tržaške delavske	1 itateljl naj narn blagohotno oproste,
ako je danes izjstalo marsikaj.
Dražbe premićuln. V p)ned., dne 2\K
organizacije.
Ako je v »delavskem donui« prostora za vse radikalno rrža^ko časopisje — in to ultra nacijonalno! — bi morali — ako bi bili gospo la res internacionalni — imeti tudi razne slovenske časopise na razpolago društvenikom ! Ker pa tega ni, je to znamenje, da je vsa tržaška socijalloi ča:t stvar tudi sedaj ista kakor je bila — nekdaj !
Delavsko gibanje. Težakcm-nakladal-cem in razkladalcem na, oziroma z Llovdo-vih parnikov je dotični konsorcij podjetnik
sept. i,b 10. uri preupoiudn© ae bouo vaied ft&ret be tuk. c. fc r. okrajnega soitisoa vilne stvari vršilo sledeče dražbe pre«ui6nin : na trgu S. Caterina št. 1, hišaa oprava ; v zagati S. Tecla št. 8, hišna oprava ; v ulici Chiozza št. 3, hišna oprava; v K jcolu št. 640, hišna oprava; v ulici Chiozzi št. 11.A, hišna oprava.
> renenskl ventoik. Včeraj : topLmer jt> 7, uri njutraj 13 0 ob 2. uri popoln m«
_?<>.oC.e— Tlakoncer oh 7. uri ejuuaj 7»*><s.5 dij, ki niso tujci, ki s« tli doma. — l>aaa* plima oŠ 7.1*prelp. ^n oh 5.5* tu avojo — domovino! pop. : cpeka oh 0.4** predpolndn« >n oh 0.42
popoln d n >».
Društvene yesti.
Jutri vsi V Uojatl M aola 90 tri leta,
ki imajo j	l«rozna katastrofa.
RIM 27. (B.) Poročila iz M od i ca pra-Tu je torej tisto nesoglasje. ako se ne-ivijo, da je del mesta porušen. Potoka San gira obstanek domovine, a se oh enem opo-! Franoesco in Santa Marin, ki tečeta skozi zarja ljudi na njihovo domovinstvo v Nabre- raesto in sta lik rat u narastla vale mase blata ž ni...! Tu pa nam sili v pero jako kočljivo, in kumenja, sta udrla v hiše in prodajalnice vprašanje... Mari ni isti gospod Kopač, ki in sta slednjič odnašala mrtva trupla ljudij
govori, da je sramota za Nabre/.ince. da si
odkar je pevsko društvo >Zarja« blagoslovilo	uka70vati 0<1 pt(ljeev> raari ni iBti
svojo zastavo. Slehern; zaveden Slovenec se	^ _ ^ prj nas?! Jq vendar oo spominjal, koliko je to društvo moralo	priliaja ?emkaj pmi5evat na9 in nam rfajat pretrpeti od onega časa pa do danes. \ materijainem oziru to društvo ni v dobrem položenju, ker iina razraerno velikih stroškov za poučevanje i>etja. Svoje stroške mora pokrivati skoro izključno od dohodkov od ve-	(wcijall|ih demokratov, vidimo, da to-selic, da vzdržuje svoj obstanek m vrš. svojo	^ y 8tpokovnem klesarskem društvu, koli-
naloga v tem tužnem Kojanu.	kor y llolnifiki biagajni gospodarijo tujci! In
Jutri torej so vabljeni Slovenci iz I rsta
n okolic«, da se udeleže obletnice »Zarje«
VELIKA ZALOGA
snovij za moške obleke
iz tu- in inozemskih tovarn
navodila !
To je, vidite, zopet tako nesoglasje med socijalistiško teorijo in praktičnim nastopanjem. In dalje: če pogledamo v tukajšnja j oseb prišlo ob življenje.
in živali, pohištva in blago. (Nem hiš se je porušilo, mnogo jih je hudo poškodovanih. J Dosedaj so izvlekli iz jiotokov *S0 mrtvih trupel, katere so p hranili v raznih cerkvah, dočim je druzih nO že pokopanih.
Ni pa še določeno polno Število ponesrečenih o tej katastrofi. V Sciole je 12
V (,'assaro je v*e
posebno nam je tuji«- načelnik poslednje iraeno-
porušeno. V Palazzolo, Acreida, Perla in Geretana je [škoda neizmerna. Vojaštvo ee neustrašeno udeležuje na rešilnem delovanju. Ker je bizijavna zveza pretrganz, ni pobliž-
er priskočijo na pomoč revnemu društvu. Program je lep in obširen. Z* mladino je preskrbljen ples na podu do poluno<'-i.
Vet pni na na veselico 25 n*Tč., otroci, uvedeni |H> stariših, so vstopnine prosti. — Začetek točno ob 4. uri poludne. Prostor : »Pri ziatš kroni« blizu župne cerkve. Na svidenje torej jutri v Kojaiu !
Rn>kij kružok v Trstu. Opozarjamo še enkrat v~e čiene in členice na občni zbor, kateri -e b - vršil nocoj, v soboto ob 8. uri
in pol zvečer v prostorih »Slovanske čital-	p	,
ni»-e ulica S. Kran^s^cn št. 'J. h sledečim vesti iz KranjsKe.
dnevom redom : 1. port «w-ilo tajnika; "J. po-	* Slavnost petind vajsotletniee rea I ke
ročilo blagajnika; '». volitev novega odbora ; \ Ljubljani. »Slovenski Narod« poroča, da 4. eventuvelni predlagi.	so diference, na vstale radi prireditve slav-
Na obilno udelež1«* ulju lno vabi	nosti, poravnam. Zat > poživlja slov. abituri-
o d b o r. jente, naj prijavijo slavnostnemu odboru svojo Pevsko društvo »Slava« pri sv. M. : udeležbo.
vane blagajne, o čemer najbolje priča takt, njih direktnih sporočil.
d. m,ž ne umeje d, ta«fc» ,:..veo.k:,.. »XXXXXXXXXXXXXXX
Ako bi bili socijalisti dosledni, ako bi ^g	"k vo'im!	^^
jim bilo do tega, da bi bilo s-glasje med	VOJ1 svojim.	^
njihovimi besedami in praktičnim postopanjem,	/Al/)(i A bi delali na to, da oe bi tak mož načeloval y bolniški blagajni v Nabrežini! j JJ
Ali oi jim do tega, ker menijo, da jav- Jg	J*-*' ^^ ~ — —■ —- w w	^
nost ne opaža te diskrepance, tega neso- jg	dobro poznane	^;
glasja. Zato pa smo mi smatrali za svojo | Jg	Jo^g MUNlti ZaflrUP Y (jOHti (SOll®	X j
nI. Bnrriera vecchui f j.
Velik izbor:
perila, perkaljn. cetira, satena.
Specijaliteta podlag (foflre) in drobnarij za Krojače.
Naročbe za moške obleke po meri se izvrše po zelo ugodnih cenah
v 24 urah. Na zahtevo vzorci brezplačno in poštnine prosto.
P
l
>
\ i
pohištva|
dolžnost, da opozorimo nanje.
K
K
X
Novo ljudsko kuhinjo
sem odprl v 110 /i hisi
*
M. spodnji priredi jutri v nedeljo dne 28. t m. jm poludne domačo rabavo b sodelova-
* Vodovod v Postojni. L>ela za napravo vodovoda so že pričeln in v Postojni se na
X
x
x
X X X
S ulica Salice št. 27.
jg i ter se priporočam cenjenemu delavstva ^ za l»lu*oho'tuo podporo, kajti tudi moja
X X X X
n;em domače godbe na vrtu krčme gospoda dejajo, da pride se letos do otvoritve. Dela •losi pa M i klavca. Začetek ob -o. uri poj>o- : izvrši tvrdka liumpel na Dunaju, kije »lose ludne. Vstop svoboden vsakomur. Prijatelji daj zgradila že nail 150 večih volovodov v petja dobro došli ! popolno zadovoljno3t občin. Plesni odsek »Trg. lEohražev. društva« j	-
avl>,:	. ,..	Vesti iz Štajerske.
\ > Slovanski c.talnic«« se vrše v, a ko	_ Pr|prj|ve /a voHtre. Volilno giba
nedeljo m praznik za začetnike olesne vaje > .	,	m i.
1	. . »je je v polnem razvoju. 1 udi Slovenci se
pridno pripravljajo.
Dne 12. t. m. je bil v Celju cžyi shod
od ">. do ure popoJudne. Na te vaje d<>volj"U vetop !e tistim osebam, k; se predstavijo z izkaznico. Ista je veljavna -:mo ru oselK>, na kamere* se glasi. Vpisovanje je rd o<l 4. ure pred začetkom vaj. Kdor bi se rad zistematiČno učil navadne in sestavljene plese, prijavi naj se pravočasno v eori označenih prostorih, ker nečlenov * bo i vsprejet i le gotovo število. K»dne plesne vaje začenjajo ob <». uri ter trajajo d> 10. ure zvečer. Na te poslednje gospine in členi ne pltič^jo vstopnine, nečleni pa po 40 nvč. ! Vodstvo plesnih zabav je poverjeno g. plešo-j vodji « meku.
zaupnikov iz Spodnjega Stajerja. Doe ^4. t. m. je bil ožji sbod zaupnikov iz maribor
vpisane zadrug*31 z omejenim poroštvom
prej ^inton Čemigoj
Trst. Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Solidnost zajamčena, kajti les ae osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s tem-[■»■riiuiro 'jO stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
•T Album pohlitev brezplačen.
X$ XXXX^XXXXXX«yK
Trgovina z izgotovljeniuii oblekami.
Onlovmi po,,te della Fabbra 5tv. 2, vogal wctlcirini u!. Tor rente. Fodru/.nica Ulica Poste nnove št. Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke priporoča posebno za biukoštne praznike in birmo; obleke za moške ol gUl. 6.50 do 24, za dečfce o I gl<l. 4 ">0 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. u do S- suknene hlače od glo 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. 0 do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let oJ el(l. 2.50 dc 9, od platna ali satena v razuih barvah od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih ceiah. Hlače od mole-kina (zloljeva koža) za za trdna dela pri VOZOVlh proti delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v
Kode skrl>, da dobro in točno postrežem s kavo, riitami, sknbo (mim^tro) itd. lom prirakovanji si- beležim
Anton Benolič.
Išče
se takoj spreten kolar
Korminu ol gld. l.:J0 do 2.
Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce cld. 120. Velika zaloga snovij za moške na meter
ekega, slovenjebistriAkepa in Aentlenarskega ! Hli tudi za naročbe na oblek.", ki ae izgotovijo z naj
Vesti iz ostale Primorske
• Socijilistii'Di u«*!»oslasjH. Iz Na
o r e ž i n e smo prejeli:
okraja. Včeraj je I>:1 z >f>et ožji sho;l zoip-ni ko v v Celju za vtn Spodnji S taje r. V7 Ptuju so imeli predvčerajšnjim tmli shod za upnikov iz vsega voli nega okraja. Prihodnji četrtek, dne okt. l>'> velik zaupen slio;l za mariborski, slovenjebistriški in šenllenarski j okrai. I*o 'J. oktobra se bodo vršili še tuli inanjš" zaupni in posvetovalni sliodi v vsa 1 kem imenovan h treh okrajev. Dq3 ^S. t. m r bo pogovor vol 11 cev za ljutomerski volilni \ ^ , okraj. Nasprotniki trosijo lažnjivo vest,
bodo' Slovevci v »ab-stinenci«, to je, da se ne j J® 1 l>odo udeleževali ne volitev volilnih mož, ne ■ ^^
večjo točnostjo v slučaju potrebe v 21. urah.
dobri plači. Obrniti se je v kamnolom „Derin" pri Sv. ivanu pri Trstu.
|AlBUanil8r Le?i Mihi ©
© ©
Prv» ic sejvegja tovarn« puhlitr* vrst.
•s T H S T
sr
TOVARNA	1	.
Via Teta. v iga! VI f. LhKittMS
Telefon it. 6 70. --OM
Sf
Si gf
§S
Sladkor havana!
Naravni rnjavi cenej i nego lanskega leta vdobi se v moji prodajalni v Novi
• Piazzs Rosarft Ah 7 gjj ulici (Via Nuova), nasproti lekarne Za-I (šolsko poriiooie;	/	• v	i
| In Via Rfbsrg: i' 2? ® ,	Ul' enem pnporocam svojo zalogr,
WJ raznovrstne kave po juk<> nizkih eenali.
Na javnem -h . In s.—jaln li ilemukratuv I volitev v 'ieitlni r.Uar. To pa ni res, ampak i 0
&
Ine 4. t. m. je rekel gospod Kopač, rta je	ravno nasprotno: bio venci se
bila Nahrežina nekdaj komun etična občina,	letos živahno udeleževali v p e h
ali ni nam poja-iil dalje pojma »komunizem*.	volitev. Slovenci, po/.or najprej na vo-
<ro:'»YO biio zanimalo vsakogar c»d na-?,	volilnih mož! — Nevstrašeno v vc-
ako bi !>il čul kaj več o tem i/, zgodovine,	bvni boj !
kako si na- pradedje kom ni i stično živeli, ko	— Regulacija Bistrice i vi Ložuiee pri
-e n bilo asi ninske pravice. Mari pa tudi	Slov. Bistrici. Po prizadevanju okrajnega
goepod Kopa" sam ni prav »doma« na tem	načelnika g. A. S^erja se je ustanovila v
polja...? "^koda!	Slov. Bistr ci vodna zadruga, k' uredi onii-
ScK'ijalisti treč vedno, da delavec nima	njena gorska potoka. Takoj je pristopilo '.'50
domovine. Kamor £t je slučaj zanesel, tam	interesovandi |KJ9estnikov.
ia je doma, oz roma : on da Di nikjer doma!	— /a slovenske obrtnike. V večam me-
Ta nazor je gosped Kopač še posebnoakcen-	ttu Slov. Štajarja naseli se lahko sodar in si
tura! na omenjenem shodu v Nabrežini, rekši,	osigura bodočnost. Le delavni, izskušeni in
ia delavec m >re povezati svoj »punketček«,	odločni možje s potrebnimi sredstvi za zače-
pak — hajd v svet ! !	tek caj se r glasijo pri »Slov. obrtnem in Ali mi opažamo kričtče nesoglasje ravno trgovskem društvu v Celju«, kaLero daje
med tem toli povdarjaoim nazorom, oziroma	potrebna pojasnila, senteaco, da delavec nima domovine, pa med
iru^in joaktičnim nastopanjem sjeijalistiških	BrZOISl^ltS pOfOCil^
vaditeljev ravno v naši Nabrežini.	Imenovanja v policijski stroki.
< e delavec nima domovine, oziroma, če	Dl'NAJ 27. (B.) »\Viener Zfitung« ob je povsod ;n nikjer doma, potem pa ne ume-javlja : Mi m »te rs ki predsednik kakor voditelj
jemo. kako «la z. Kopač na »hodiii v > a-	ministeratva za notranje stvari je imenoval
hrežini v si kd ar najostreje govori proti —tuj-	višega redar, komis. Zekelv-a redar, sveto
^em r ! < eš : tujci da gospodarijo vsem! To	valcera, red. Kom rja Oskarja Todbermga
daje velika sramota za domačine, ker si	j višim redais:venim komisarjem in redaratve-
pupčajo g jspodovati in komandirati od —	nega kjneipista Josipa Mlekusi redarstvenim
£ujcev ! !	komisarjem redamvenega ravnateljstva v
Kako nam je?! Kako stališče zav/.em-	v Tistu.
ijejo - "*ijai;sti prav za prav?! Će ni domo-	Kraljeva dvojica roiiiuuska.
v:ne. če je človek povsod doma in nikjer,	DCNAJ ^7. (B ) Kraljeva dvojica ro-potem pa izginjat;* tudi pojma »domačin« —j munska je dospela semkaj ob tričetrt na 7.
tujec« ! t im pa g. Kopač govori proti tujcem	zjutraj in bo ob uri 10 minut nadaljevala v Nabrež ni, potem priznava, da je tu l u- svojo pot v Uomunijo.
Vt-Ik isLc Up^. arij, trt-.' ia »i!J: Iz »rinje a*.roć>»< tndl po poaebiUb a^črtib
Cer« t rei konkitretio«
iLUiTEOTlIJ	USTCII 15 TEiHO
Prodrr.fet! postavio ao na pa. o.^ro^ a t ieirzn co ra-KO

Si >voji zalogi imam tudi vsega drugega kolonijalnoga blaga in jestvin najboljše ® vrste in po nizkili euiali in sicer: te-S) stenine. olja. mila (žajfe). riža itd. Na zahtevo pošiljam tudi na deželo proti ŠJ} povzetju.
fc*':	Anton Godnig*,
trgovec.
Naznanilo.
Častim si naznanjati cenjenemu
občinstvu. <la sem
o tvoril na
Fiazza della Borsa štev. 4.
novo
trgovino modnega blaga.
Velikanski izl>or snovij i stote I za dame iu vsakovrstne svilenine iz tu- in inozemskih tovarn. Raznovrstne konfekcije za dame iu deklice po najnovejšem krojil.
konkurenčne cene.
priporoča cenjenim rodbinam udani
J. piano.
Najugodnejše
Za obilen obisk se
Obrtnijsko društvo v Barkovljah
(Narodni dom>. iš«V y;\ svojo gostilno izvežham-ga knmarja. Natanrneji pogoji zvedo pri podpisanem.
ODBOR.
FERDO GUŠTINČIC
klesarski mojster
T8ST im fiiiliiui U) — BAPUVLJE <xmes pokopališča
Stavlviusko podjetje
Stuvbinsko podjetje
in najfineja orna-pr. : oltarje, spo-
Izvršuje vsakovrstna mentalna dela kakor n. meaike. kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Več slik jc na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah.
Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor.
fg^" Cene po pogodbi in Jako nizke.
Priporočuje se slav. slovenskemu občin stvu za obile naročbe	udani
Ferdo G u š t in čič
Ift+or^li mojster.
S .	<
> Tržaška posojilnica io hranilnica
r	nftnmii ladrns-^ z omelpnioi nnrnšmim.
G. TONNIES
Ljubljana.
Tovarna n mizarslo orodje in parkete, stavMnsko in nmetno kljnčarstvo.
Delalcica za konstrukcijo železa itd.
Sprejema m r<čbe za v*»ki.viHiri* m • ■/*♦* U a deta kakor: kompletna okna začele starke tu t zložita okna na vreteno, vrata, /tortnle, oprave za prodajalne in druzega pohištva r vseh zlogih. — Vodovi v trhlo in trdi oseh rrst kakor: dešrirr. parkete, od jermena in narodu* ya lesa. Kou»pte.inn sbichinska koruška drla. stopnice, ogrn/e, £irt*c tnrr št, č^t^enr. catvornice na vretrno i ta. itd.
Proračuni brezplačno.
Reference prve vrste na razpolago.
Zahtevajte povsod
voščilo (biHs)
v korist družbe sv. Cirila in Metoda
se dobi |»rI sled?vih srn. irgoveih: Kinil (.'»mar Tr.< in Opeine, Vekn-dav PlesniĆar ul. Stadion. Ivan Toma/ie Barr. Vecchia. Ivan Prelo? P»:it. Vechia. .lo-ip 1'rdieli nI. Stadion. .Matej Mill»»nig ul »^ht-g:. v okolici : Fran šuman. Anton Sanci n v >kednui Skapin in Pirich. Anton Bak. Stanko Cndina. Svetk-H»nihal Skerlj pri -v. Ivanu; Ivan « ergol. i'olognat: Ben., .los p Pertot. Anton 1'riunat v Barkovljah ; .laka Stoka na Kontovelju Josip Gustinnč. Ivan >eles pr sv. Kri/u. Ivan I"r Mahnit'* v Bazovici.
Glavna zaloga :
tvrdka J. Drufovka v Gorici.
*XXXXXXXXXXXXXXOXXXXXXXXXXXXXXXX>'
Edina zaloga na Kranjskem
lekarna Piccoli
..PRI ANGELJU-Ljubljana. Dunajska cesta.
recistroT2M ninn i umtteaim porošrvca. ulica S. Francesco štev. 2,
Telefon »52.
I.
Hranilne nJope se »prejemajo od vsakega, (* tudi ni ud zadruge in ne obrestujejo po 4' , Renini davek od hranilnih ulog plačuje
zavod nam. Vlaga .se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se »amo zadružnikom in aioei na uknjižbo po 51,"., na inenjice po 6*/, na zastave po 5',",.
I radiu- nre s«: od M— \'2 dopoludne in oć
3—4 popoludue. Izplmtmje se: vsaki dan oh uradnih urah oh nedaljah in praznikih je urar! zaprt.
Poštno hranilnićni račun 816.004.
i <
< < < < < < < < < < < < <
LEKARJA
Piccoli - ja
v Ljubljani.
Dobiva H'vli'karnah
VIKTORIJA' moderci
Zadnji teden.
Srečke loterije c. i dim. redarstva
po 1 krono
15C0 dobitkov. mej temi ICO glavnih dobitkov v
efektivni vrednosti
kron 50.000 kron.
Prvi tr ie trla*m .lobitki kron 25.000. 5000, 1000 *e jZ]»l«ćajo Da zahtevan je p«> odbtku zakonitega davka
v gotovem denarju.
Vdobivajo »»e v vseh menjalnicah, tobstkarnah, loterijskih nabiralnicah in pri
Poiiiei-Lotterie-Bnreao, Dnuy. I Simerstmse 2.
kateri pošilja tudi vsakenu kupcu »reč .e brezplačno in franko izkaz prečkanja.

* t
Odlikovana
1894.
Odlikovana
1894.
1811.
ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5
s>" dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in < enj. odjemalce, da je jako pomnožila sv« jo zalogo kakor tudi povečala prostore s tem, da je Ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcem.
V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolše kakovasti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za mo-ke in ženske obleke, srsjee. ovratnike, ovratnice . tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blatra, prtov in pi tičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake
Sprejema naročbe na moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatan-neje po cenah, da se ni bati konkurence.
Poskušaj, da se prepričaš !
tooo
oo—oo
C C C
C C C
C C C
-ooo*
za gospe in gospice
po r>0. 70 UY«\. 1 -Id.. 1 "2't. 1 -30. 1-50. l-SO. -2"»«».	in 4-20.
Velik izbor
vseli predmetov za pomlad 11 poletje
obleke in kinčanje. velik izl>or trakov, ovratnikov, in sicer: saten, perkal. pikć za obleke in bluze v lepih risanjih. — Vsakovrstni svilnati predmeti za modnih specijalitet vsake vrste, rokavic iz svile, niti in koze ter dežnikov.
VHik izbor
perila dobiva se v mannfaktnrnej zalogi
JAKOBA KLEMENCA
v Trstu. — ul. Sv. Antona št. 1. — v Trstu.
Na zahtevanje dopo-djejo se uzorci z dotičnim i cenami pošt. prosto.
Odlikovana tovarna
na vodno in p:nno silo z najboljšimi stroji iz ]»rvili ncmškili tovarn
ter
Išče se
pridna šivilja sposolma za niožke nblekr. Naslov pov<: uminištvo.
SORIŠKA LJUDSKA. POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo,
v (iorici
Gosposka ulica hšt. 7., 1. nadstr
v lastni hiSi.
Hrauillie vlua:*' sprejemajo se o»l Všuoetr če tudi ni član društva in so obrestujejo p > 4l/Jt°/0, ne da lii se Ubijal rentn. davek.
Posojila dajejo fc-e sarno članom in m *er na menjiee \*o ti °/0 in na vknjižbe 51/*°/0. I r jduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopoi; in od 2. do o. ure popol. raz ven uedel in praznikov.
itauje to. vioi leta 1900. Kron 1,263.562» Poštiio-hran. račun str. 831.315.
Jedina patentovana zmes, pripoznana glede trpeznosti za tlakovanje, je
LEGNOLIl1.
►olj udolino. Jamstvo 10 let. Paziti je na ^ponarejanja, ki provzrorajo podove prašne.
krhke, nepravilne in podvržene razpokam. Vzorce, cenike in proračune pošilja brezplačno in franko
LEGNOUTH C.o v TRSTU, ulica Nuova št. 14.
velika zaloga vsakovrstnega pohištva £
i *
Ivan Mi ? Solkanu pri Gorici.
.Naj
Samostojna tvrdka V>rez vsake zveze z drugimi, ustanovi jena 1. ls.su. V lastri hiši.	Lastne žage.
T ovnu n irrf olrgn z niirauji,	< d najnuvadnejSili do najlinej^ili v>t*h
slogov, enako z ir.vn-tnimi struparji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji. tako. ilu lahko prevzem«* in izvrši v n«jkraj>tni času vsako <lelo vseh slogov; prevzame tuli mehliranje vil, prenočili, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom.
Za mizarje.
Vel ka zbirka obkladkov iren-esat. strugarskili in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zre/.anega in poollanega lesa, % sako vrstnih okraskov, gol. kornižev in vst-li drugih mizarskih potrebšnn.
V^Lii ktili iiiir i>l);i«<ta. 1-er f^e dela »no iz 1«^:'. posušenega v nalašr z to naprariljenih pečeh, ter se tvrdksi »Irži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi.
Vrhu tej;:, se junici za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan.