Kako izplavati iz teh nemirnih gospodarskih tokov?, se sprasujejo gospo- darstveniki tudi v nasi obcini. Zato smo k razmisljanju povabili Rada Roterja, preds. SO Ljubljana-Siska Kljub številnim neznankam smernice so Zadnji meseci, predvsem zadnje cetrtletje so bili vsako leto burni pa tudi razburljivi zaradi diskusij o vsebini druzbenoekonom-skega razvoja in ekonomske politike v na-slednjem letu. Letos je obseg te aktivnosti se posebej povecan zaradi izredno negativ-nega gospodarskega polozaja, nepricako-vane v'soke rasti inflacije oziroma ce zapo- pademo situacijo z nekaterimi strokovnimi termini - dozivljamo globoko druzbenopoli-ticno in gospodarsko krizo, gospodarski polozaj pa oznacujemo kot stagflacijo. V praksi to pomeni, da ne dosegamo nobenega od plantranih letosnjih ciljev in da tako stanje ni samo na podrocju vseh oblik porabe (splosne, skupne in osebne) pad pa tudi v akumulativnosti gospodarstva in zato tudi v nedoseganju planiranega celotnega prihodka, dohodka, cistega dohodka. Ne uresnicuje se nobeno od delitvenih razmerij v primami in sekundarni delitvi, pa zaradi tega prihaja do povecevanja izgub v organi-zacijah zdruzenega dela; administrativni posegi na podrodju osebnih dohodkov in v financiranju druzbenih dejavnosti pa pogo-jujejo stevilne ekscesne pojave, vse do pre-kinitev dela. V sedanjem obdobju - zaradi izrecne zahteve delavcev v zdruzenem delu, da morajo biti se pred koncem letoSnjega leta znani vsi pogoji gospodarjenja, pa se name-sto skupnega dogovarjanja o politiki v letu 1988, predvsem pogovarjamo o protiinfla-cijskem programu, ki ga je ponudil ZIS v potrditev delegatom v skupscini SFRJ ozi- roma celotni jugoslovanski javnosti kot program za resitev vseh kriznih zarisc, pa ob tem niso podane niti izhodiscne bilance niti ni dana kvantifikacija vseh predvidenih ukrepov (po I. varianti 120 tock, po II. varianti od 9. 11. 1987 pa 126 tock ali ukrepov). Program je grajen na predpostavkah, ki niso §e uresnicene, kot je nameravano reprogramiranje nasih dolgov v tujini, ki je sicer nujno zaradi poraznih rezultatov letosnjih ekonomskih odnosov s tujino, ko zaradi slabih deviznih prilivov nismo v stanju izvrsevati obvez do tujih partnerjev, niti zagotavljati ustrezen obseg uvoza za potrebe proizvodnje oziroma uvoza opreme za posodobitev proizvodnih zmogljivosti. Za uresnicevanje protiinflacijskega programa niti niso dane vse ustavne predpostavke, niti predpostavke v zakonu o zdruzenem delu in drugih sistemskih zakonih. Poleg tega je se vrsto drugih neznank za drugo leto: - kako zadovoljiti financne zahteve veli-kih sistemov za pokritje izgub in tekoce pos-lovanje - kako zaustaviti padanje konkurencno-sti na svetovnem trgu, hkrati ko moramo doseci vecji devizni priliv Nadaljevanje na 2. str. Nadaljevanje s 1. str. - kako uskladiti odnose med ponudbo in povpraševanjem, če se resnično želimo spopasti z visoko inflacijo. Ali smo se odločili, da je izhod iz stagfla-cije, s tem pa tudi politika v letu 1988, v dinamični proizvodnji rasti s spodbujanjem samoiniciative v gospodarstvu. Izenače-vanje pogojev za gospodarjenje je možno na tržnih osnovah, ne pa v izenačevanju (administrativnem) poslovnih rezultatov. Združeno delo mora dobiti jasno informacijo o ciljih in ukrepih za večje delovanje trga, za realno vrednotenje vseh proizvodnih dejav-nikov, za spodbudno izvozno politiko, za razbremenjevanje gospodarstva in spodbu-jevalno vlogo osebnih dohodkov. Cilji v letu 1988 v našem družbenem in ekonomskem razvoju bodo: - zagotoviti hitrejšo preobrazbo gospo-darstva in družbenih dejavnosti; - obremenitev gospodarstva mora ostati največ na dosedanjem nivoju; - preprečiti moramo širjenje pravic na področju splošne in skupne porabe; vplivati moramo na prestrukturiranje in boljšo orga-nizacijo v tej sferi v pogojih realno enakih sredstev; - porast osebnih dohodkov je treba odločneje vezati na porast produktivnosti; - povečati moramo rast izvoza konverti-. bilnega področja in izboljšati njegovo struk- turo zaradi cenovnih efektov; - povzročiti moramo hitrejše kroženje in koncentracijo kapitala in s tem učinkovitejšo uporabo; - v produktivne naložbe moramo poleg • tujih pritegniti tudi sredstva občanov; - preseči moramo tehnološko zaosta-janje; - zagotoviti moramo vse potrebne pogoje za hitrejšo rast drobnega gospo-darstva;- - rast zaposlovanja se mora zaustaviti, , predvsem nekvalificiranih delavcev in zmanjševati je treba neproduktivna delovna ¦ mesta; - skrbeti moramo za hitrejše plasiranje proizvodnih programov in izdelkov; - zniževati proizvodne stroške; - uvesti stimulativnejše obdavčevanje; . da bi na ta način dosegli 2,5 % rast družbe-nega proizvoda. Od 89 % na 87 % se bo zmanjšal razpoložljivi del družbenega proiz-voda za vse oblike porabe; da bi tudi na ta „' način pripomogli k finančni konsolidaciji gospodarstva, pa vendar zadržali realen obseg sredstev za skupno, splošno in osebno porabo. Na ta način bi pridobili za 10 % višjo akumulacijo gospodarstva. V tem istem sklopu so predvideni tudi posegi "* na področju infrastrukture, kjer se razvoj ne uresničuje niti v organizacijskem, niti v upravljalskem in materialnem pogledu. Doseči moramo organizacijsko in uprav-Ijalsko fleksibilnost ter učinkovitost in (o v pogojih ničelne rasti finančnih sredstev; tudi na področju družbenih dejavnosti. Navidezno zapletena računica je lahko vendarle izhodišče za aktiviranje delovnih Ijudi pri uresničevanju plansko določenih nalog v letu 1988. To še zlasti zaradi tega, ker bo od uresničevanja nalog odvisno kakšni bodo osebni dohodki in ti bodo lahko tudi večji, če bodo re?.i'lfa;i dela vecji. na račun zmanjšar1- zaraCi večje produktivr.OL»ii ¦ ¦ '/konšcanja proizvodi. Tc ii f_, .-jh. v letu i;. .,- .. večje težave./r '¦.-,. i -¦•._._. ' '.\~do'ftoter