- ffi®^ Imperfect in Original Geslo: Za vero in narod — zi pravico in reimco — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1 IN ZAPADNE SLOVA NSKE ZVEZE V DENVER. COLO. STEV. (No.) 53. CHICAGO, ILL., TOREK, 7. APRILA — TUESDAY, APRIL, 7, 1925. LETNIK XXXIV. Hindenburg - kandidat. , TUDI HINDENBURGU SE JE ZAHOTELO PO PREDSEDNIŠKEMU STOLČKU NEMŠKE REPUBLIKE. — ZUNANJI MINISTER STRESSEMANN PROTI KANDIDATURI OTTO GESSLERJA. — RESNA NEVARNOST ZA OBSTOJ REPUBLIKE. Berlin. — Desničarski blok FRAMPTIA TM v Nemčiji si je zbral za svoje- 1 "AilVlUli lil ga ]5VedseHska stranka s tem strinjala. Hindenburg je pri volji sprejeti kandidaturo stranke, katere kandidat je bil pri prvih volitvah dr. Karel Jarres. Zunanji minister REPARACIJEJ VESELE IN BLAGOSLOVLJENE | velikonočne praznike želimo vsem našim | j | | cen j. delničarjem, zastppnikom, naročni- | | | | kom, dobrotnikom, sotrudnikom in vsem | J I I prijateljem tega lista! j | Vsem mnogo pirhov in božjega blagoslova! J | Uredništvo in upravništvo. | | Iz Jugoslavije. MORJE IN JUGOSLAVIJA. — RAPALLSKA IN TUDI POZNEJŠA POGODBA NI PRINESLA ZAŽELJENtfGA. — VELIKO JUGOSLOVANSKO PRISTANIŠČE V JADRANU. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Francoski industrijci v skrbeh _ . . - - __ ker Nemčija preplavlja s — ~ Jugoslovanski Qfjg svojim blagom Francijo na parlament je potrdil razen se-račun reparacij, kar uničuje domačo industrijo. Pariz. — Voditelje francoske Stresse- industrije tare skrb, kaj bo z raann je preprečil, da se ni i- domačo industrijo, katero o-menovalo Otto Gesslerja kan- groža uvoz nemškega blaga na didatom, iz stališča, ker ni pri- 1 stih vse novo izvoljene poslance, glasovalo se je za državni proračun za prihodnje štiri mesece in odobrilo pogajanja za posojilo. Pričakuje se, da bo Pašič odstopil, a takoj nato formiral novo vlado, v katero bo OTROK POBEGNIL. ljubljen zunaj Nemčije. V splošnem vlada v Nemčiji mnenje, da bo desničarski blok, čim se bo imenovalo Hinden-burga, takoj pokazal svojo pravo barvo za monarhijo. Hindenburg je velik prijatelj mo-'komotiv in potrebščin za želez narhističnega gibanja, katero nice je poslal pismo francoske- racun reparacij in so se glede! P™lo več novih članov, nato obrnili do vlade s prošnjo,, — Kingston, Jamaica. — naj se jemlje od Nemčije le.Člani odseka zakonodaje v Ja-proizvode, po katterih ne bi trpela domača industrija. M. Dardel, predsednik sindikata francoskih tovaren lo- hoče spraviti 17-letnega najstarejšega sina bivšega prestolonaslednika na prestol. __o- Industrija in kupčija pod vladno kontrolo ni vspela. Moskva. — Sovjetska vlada je prišla do spoznanja, da industrija in trgovina pod vladno kontrolo, gre rakovo pot; uvideli so, da je treba poklicati na pomoč, da se odpomore e-konomični krizi — privatni kapital. Sedanje naredbe glede prodaje blaga privatnim pod-/ jetjem potom državnega tru-sta in kooperativnih organizacij se bodo odstranile in davki na privatne kupčije se bodo veliko znižali. Prišli so do spoznanja, da je zastonj v kupčiji veliko bolj škodljiv ekonomičnemu vstroju države, kakor pa privatni kapitalizem. Sovjetska vlada pripozna, da silna kampanja, ki se je vodila proti privatni kupčiji, je do malega uničila rusko notranjo kupčijo in privedla državo na rob ekonomične krize. Vrjetno je, da je vest o tej reformi bila sprejeta z radostjo pri privatnih podjetnikih, ki so lansko leto bili primorani prekiniti kupčije, vsled odloka vlade o monopolizaciji industrije in kupčije. -o- mu finančnemu minustru, v katerem pravi: "Ako bo Nemčija plačala, smo uničeni." Po weisbadenski pogodbi bi mora- nih voz, v vrednosti $4,000.000, katera svota, naj bi se po mnenju Dardela porabila v domači industriji. Oče desetih otrok, bivši prote-stantovski pastor pobegnil 3 svojo svakinjo katera ima ^ Reve, se množe tudi dva otroka. — Oblasti . , _ ... . glasovi, ki pravijo, da se nam ju iscejo. __| hočejo z reškim konzorcijem __ . _ °~Tir ~ , . ' odvzeti še te ugodnosti in nas Xe».a, O. — W. Culp, star potisniti popolnoma v odvis_ nost italijanske paroplovbe. Italijani so dobri kalkulan-ti, naši Srbijanci pa samo kori-tarji in se ne potegujejo za u-gled svoje države, za to so v Morje in Jugoslavija. j Nova sodna palača v Belgradu. Rapalska pogodba, kakor, V Belgradu so razna sodišča, tudi kasnejša pogodba glede .raztresena po vseh delih mesta. Keke in njenega pristanišča ni Sedaj je vlada odobrila potre,b-prinesla zaželjenega pristani-ne kredite za zgradbo nove Sodne plače, v kateri dobe mesto vsa sodišča in sodni uradi. Palača bo zgrajena v Aleksandrovi ulici v bližini Narodne skupščine. Z gradbenimi delt začno še letošnjo jesen. -o- šča ob Jadranu. Prva, kakor druga nas je odrinila od morja, hoteč s tem pomagati samo Trstu in Reki. Prva nas ni oropala samo Trsta, ampak tudi 800.-000 naših najboljših sinov, druga nam je pa milostno priznala Sušak, Delto, Brajdico in eksploatacijo pomola Thaon maici protestirajo proti vladni. 37 let, ki je bil pastor prote-naredbi obdavčenja tiskovnega stantovske cerkve in sedaj de-papirja, žganja in gasolina. O-; lavec, oče desetih otrok, je poni vtemeljujejo svoj prottest na( begnil s ženo svojega brata, dejstvo, da vlada lahko najde katera ima tudi dva otroka, druge vire, za kritje deficita. Pred dvemi leti je pobegnil z — Pariz. — Poslanska zbor-| neko 18-letno deklico, a se je niča v Franciji je dala zaupni-j vrnil, ko se ga je našlo v nekem co premierju Herriotuin sicer mestu države Michigan, za kar ^ enakopravne,"^ se pogajanja morala vršiti tudi n anašem teritoriju. Tako se pa vsa pogajanja vrše le v "kulturni" Italiji. Žeparji pri novi maši. V Studencih pri Mariboru so imeli dve novi maši. Prišlo je k tej slavnosti veliko ljudi iz mesta in okolice. Zaznali pa so zato tudi predrzni žeparji, ki so pustili za nekaj časa železniški in tržni promet in se vtihotapili med novomašniške svate. Niso pa se zadovoljili samo z lepo in gostoljubno pogostitvijo, marveč so posegli tudi v žfc-očeh ostalega sveta, čemur Ita-j pe gostov in odnesli precej do-lija veliko pomaga — manj bro napolnjenih denarnic, list- vredni. Ako bi nas smatrali I- 530 glasov je bilo za in le 26 je bil kaznovan na $500 globe la Nemčija izročiti 4500 oseb- Proti. Finančni minister Etien- in eno leto v prisilno delavnico. ne Clementel je resigniral, na kjer je pa iz nepojasnjenega katero mesto je bil imenovan vzroka presedel le nekaj dni. Anataple P. A. de Monzie. j Oblasti si prizadevajo, da bi — Kankakee, EL — Od tu- ga dobili v roke, ker družina je j kaj poročajo, da so banditi popolnoma brez sredstev. Otroci so v starosti od 18 mesecev nic in drugih vrednosti. — Zgradba nove bolnice na Su-šaku. V kratkem začno na Sušak 11 graditi veliko novo bolnišnico. Iz radostjo se pozdravlja ki bo ena najmodernejših v dr-glas, da se bavi Jugoslavija z žavi. Kot začetni kredit je do- V pismu tudi omenja pred -, izvršili velik rop, policistti z av-sednik, da je Francija zdaj bolj ^^ so jim bili takoj- za peta_ do 18 let. v stanu kakor je bila kdaj po- mi> a so jih banditi razorožili prej zadostiti vsem zahtevam in jim vzeli avto> s katerim so Silni potres v Mehiki, potrebe lokomotiv in sploh jo odkurili. j Mexico City, Mehika. — Od vseh železniških potrebščin, _ Madrid, Špansko. — O- tukaj poročajo, da je potres k^jti letno se lahko naredi sem učencev je bilo ubitih in napravil veliko materialne ško-5000 lokomotiv, dočim se jih štirje raT1jenif ko se je podrla de na poslopjih mesta Chalchi- vprašanjem, da se mora zgraditi v severnem Jadranu, ob Kvarneru veliko moderno pri-j voljenih 10 je v. milijonov . dinar- stanišče, ki naj bi nas čim pre- Gradnja prve železniške zveae ______. . , *___1 • />________ za Francijo rabi le okrog lOO.j streha šolskega poslopja v va-Med vojno je bilo uničenih na gi Laujar v Almeris provinci, severu veliko tovaren, a zgradili so na jugu za časa vojne druge, ki so odgovarjale vojnim zahtevam. Po premirju so pa huites, od koder je prebivalstvo iskalo zavetja v Durango City. Washington. — PrezidentjV omenjenemu mestu ni niti e-Coolidge je imenoval John ne hiše,ki bi ne bila poškodova- Van A. MacMurraya, pomožnega državnega tajnika posla- dr. Jacob Gould Schurmana. na severu, kjer so bile prejšnej nikom v Peking, da nadomesti postavili nove in veliko večje, kot so pa bile prejšne. Dalje tudi omenja v pismu Dardel, da francoska industrija nima trga kamor bi pošiljala svoje proizvode, drugega kakor Balkan, a tam pa ni denarja, da bi plačali. -o- na, isto tudi poročajo iz sosednjih mest. — Marseilles, Francija. — Tudi od tukaj poročajo o hudem potresnem sunku, ki je rešilo tujega robstva. -o- Žrtev obrekovanja. V Varaždinu se je zastrupila farmacevtka Minka Domin-ko, ker jo je njena tovarišica med Srbijo m Črno goro. Minuli mesec so pričeli polagati tračnice na progi Podgorica—Plavnica, ki tvori prvo železniško zvezo med Srbijo in Črno goro. Trasirali so to pro- obrekovala, da krade zdravila go že Avstrijci. Dolga je 21 km. in jih prodaja. Dominkova je pe]^ pri katerih bo zaposleno v bolnišnici umrla. -o- Revolucijonarna zarota v Bul-gariji razkrinkana. Sofija, Bulgarija. — Bulgar-ska vlada ima v posesti dokumente, ki pričajo, da se nahajajo zarotniki po celej državi, Zaslužena kazen. Hartfort, Conn. — Gerlad Chapman, kateri ima na vesti ki imajo nalogo podžgati Ijud-nešteto ropov, tatvin in umorov, jstvo za revolucijo, katera bi i-bo dobil zasluženo plačilo na.mela izbruhniti dne 15. aprila, temu svetu dne 25. junija, ka- Istočasno bi se mogla uničiti br-teri dan je določen, za njegovo zojavna in telefonična napelja-smrt na vešalih. va po celej državi, mostovi bi Chapman je bil imenovan ra- se imeli porušiti in na gotovih di njegove drznosti kraljem hu- j točkah bi se razdejalo železni-dodelcev. Zadnje njegovo de-,ško progo. Znano je tudi, da se janje ostudnega posla je od-j je nameravalo več članov vla-igral dne 12. oktobra lanske- de, usmrtiti in da bi se na o-ga leta, ko je usmrtil policista (menjeni dan uničilo nekate-James Skelly-ja. jra javna poslopja. Bulgari o j živeči v Jugoslaviji bi se tudi i- Ameriške ječe prenapolnjene 'meli pridružiti temu gibanju. Leavenworth, Kans. —- Od Vladi je tudi prišlo v roko pis-tukaj poročajo, da so ječe po mo od tretje internacionale iz Ameriki prenapolnjene. V tu-J Moskve, ki priča, da je sovjet-kajšni jetnišnici je zdaj 3185 ski vladi znan ves načrt, po ka-jetnikov, to je največje števi-lterem bi se strmoglavilo Can-io, od kar je bila ta ječa po- kovo vlado. stavljena. V letu 1918. jih je -0- bilo le 1600. Iz Atlanta, Ga. — Capettown, Južna Afri-poročajo isto, kjer je tudi več ka. — Uprli so se domačim ple-jetnikov kakor pa imajo prosto- mena Rehobot,-ki so oboroženi ra zanje. Ne smemo pozabiti, z modernimi puškami. Poslano da je temu, da se polnijo ječe, j je bilo vojaštvo Velika tatvina na poštnem uradu v Kranju. V noči na soboto je bilo vlomljeno v poštni urad v Kranju. Neznani roparji so si nedvomno že prej temeljito ogle- republika je občutila štiri sil-i ------ * — t 228 v Spodnji Šiški vpokojenr ne potresne sunke. O škodi o- da!' ?°stn° ^ V i brzojavni mojster Karol Schne- najbrze popolnoci, so prišli od| jjer Opetovano se je izražal, — Cave City, Ky. — Delo se je pa trajal le dve sekundi iv;' je zopet začelo po izkušenih 1 ni napravil nikake škode. — XT . .. . .v, j . I_ Z. , o. 1 j 1 i nj"- Neznani roparji so si ne-rudarjih, da bi se prišlo do tru- San Salvador. — Salvadorska ____^____. 1_____ pla ponesrečenega raziskovalca jam Floyd Collinsa. Delavce je najel brat ponesrečenca Homer. Do trupla upajo priti v dveh tednih. — Berlin. — Na novo postavljeni dimnik v Boehlen se je podrl in na tla pobil 11 delavcev, ki so bili na mestu mrtvi. - -o- Ogenj uničil tovarno. Chicago, 111. — Ogenj je izbruhnil v trinadstropni tovarni za risalne potrebščine na 3635 North Hamlin ave. in jo popolnoma uničil. Škoda je cenjena na $100.000. Ko je o-genj nastal ni bilo nikogar v tovarni in se domneva, da je nesrečo povzročil kratki stik. -o—-— Katoliški Slovenci moramo dobiti svoj katoliški dnevnik! samo vojaštvo, bodo dovršena v štirih mesecih. Samomor. V nedeljo dne 8. marca zvečer okoli 5. se je obesil v svojem stanovanju v Novi ulici št. potresne ziroma človeških žrtvah poročilo ne pove. -o- Ameriški poročnik usmrtil zaročenko. Manila. — Poročnik J. S. Thompson, je z revolverjem u-strelil do smrti Miss Audrey Burleigh, ko sta se nahajala v avtomobilu, s katerim sta se peljala proti domu deklice. Po storjenem činu je poročnik peljal svojo žrtev na vojaško poveljstvo kamor je spadal in se podal oblastim, kjer je umor pripoznal. Vzrok umora ljubosumnost. Miss Burleigh je pastorka kapitana Calmesa, ki služi pri ameriškemu bolniškemu oddelku v Manila. -o- Širite "a. s. » edinost* Zahvala in priporočilo! Vse naše zavedne slov. trgovce in obrtnike, kakor tudi druge, ki so naročili svoje oglase v tej velikonočni številki najprisrčnejšd zahvaljujemo. Cenjene Čitatelje pa opozarjamo, da preČitajo pazno koristne oglase ter posetijo za praznike in ob drugih prilikah trgovine, ki oglašajo v našem listu. Naročniki podpirajte trgovce, ki oglašajo v Vašem listu! Uredništvo. zadaj Čez vrt do poštnega po slopja. Tam so si izposodili iz drvarnice par metrov dolg in zelo močan kol, ki so ga ošpi-čili ter z njim raztrgali mrežo v oknu. Skozi to odprtino sta se nato splazila dva vlomilca v notranjost, tretji je pa čakal zunaj, da pazi. Roparji so bilij zelo pazljivi. Kajti o polnoči jej šel mimo poštnega poslopja na( Glavnem trgu upravnik kranjske pošte g. Cof in ni videl ničesar sumljivega. Približno ob istem času so morali biti vlomilci že pri odpiranju blagajne. Z ostrimi škarjami so izrezali v trikotu kos blagajne ob strani, izrezali istotako drugo steno in tako so prišli do bogate gotovine — Din 64.945, ki so jo naglo pobasali v svoje globoke malhe. Z mastnim plenom pa se vlomilci niso vrnili po stari poti nazaj, ampak so odprli glavna vrata na Glavni trg. Od tukaj so po popihali nemoteno v Stražišče, kjer so s? denar razdelili in odhiteli proti jutru v bližnje hribe. Sumi se, da so odšli proti Sv. Joštu. Vse sledi kažejo, da so storilci Tržačani. To se sklepa radi dejstva, da se zadržujejo samo v kranjskem kotu blizu meje, je...... da si bo vzel življenje. Od 9. zvečer so pokojnikovo truplo prepeljali k sv. Krištofu. Dejanje je izvršil v umski zmedenosti. DENARNE P0ŠILJATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. - AVSTRIJO. ITD. Naša banka ima svoje lastne s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraja in naše pošiljat ve so dostavljene prejemniku na dom ali nm zadnjo pošto točno in brez vsake?« odbitka. Naše cene za pošiljke ▼ dinarjih In rah bo bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din .... .... S 8.80 1,000 — Din ____ .... $ 17.25 2.500 — Din ____ .... $ 43.00 5.000 — Din ____ .... S 85.50 10.000 — Din ____ .... $170.00 100 — Lir .... .... $ 4.90 200 — Lir ____ ____ $ 9.45 500 — Lir .... .... S 22.75 1,000 — Lir .... .... $ 44.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. »l* nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano. Je absolutno nemogoče določiti cen* vnaprej. Zato se pošiljatve nakažej* po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO HIŠ • AMERIKANSKI SLOVENEO* IN "EDINOST." Chicago, III. Mesecu aprilu pravijo doma že odnekdaj, da je zvitorep. Stari ljudje so dejali: "Mesec april — je rilec zavil; zdaj pi-Tia,zdaj greje, v dol dež, v hrib sneg seje!" Te različne sodbe 0 mesecu aprilu so deloma resnične, ker ponavadi se v tem mesecu vreme jako rado spreminja. Zato ni nič preveč, če se mu pravi zvitorep. Spomlad se vrača v deželo. Solnce zadobiva stalno večjo moč ter vsak dan bolj ogreva mater zemljo. Rastline kot cvetlice in drugo počasi odpirajo svoje glavice in pokukavajo iz svojih posteljic, kamor jih je v jeseni položila prihajajoča zima. Tuintam že zeleni, bilka za bilko se dviga, s svojimi zelenimi peresci in glavicami. Tako za par ur vsak dan, kadar solnce sije, kadar pa brije še mrzla burja se vse sklonijo nazaj v svoja ležišča in čakajo ljubkega solnca, da. jih zopet probudi s svojimi prijaznimi zlatimi nebeškimi očmi. Tako se vrši naravni proces vsako pomlad. V Ameriki nimamo mnogo spomladanskega časa. Do maja meseca, skoro do sredi maja je ponavadi hladno, potem tia enkrat postane vroče — sil-1 » a vročina, da vse zija. Staro-krajska spomlad se začne že v marcu in traja do sredi juni-j 1 Kako lepo pomlad ima stara domovina. Tukaj ne pozna-| mo take. Kar pa stara domovina nima, ima Amerika — lepo lesen, katero Amerikanci imenujejo "Indian Summer" — in-( dijansko poletje. Začne se kon-, cem avgusta in včasih če je le-j po leto se vleče do sredi novembra p?, tudi do Zahvalnega; dne. Ti dnevi so navadno lepi, solnčni in suhi. Noči so hlad-j ne, a dnevi solnčni in lepi brez' •deževja. preje začne z nadaljevanjem šole. » Nekaj zelo potrebnega za našo naselbino bi bilo organizirati iz vseh igralskih moči, ki so med nami v Chicago na razpolago posebni dramatični klub. Ta klub naj bi imel v rokah vse dramatične prireditve v naselbini. Tako bi lahko vprizorili več dramatičnih predstav vsako sezono. Napravila bi se lahko tudi neka zveza z enakim dramatičnim klubom združenih katol. društev v Waukeganu. Na ta način bi se lahko več iger zamenjalo vstako sezono. Če je naših i-gralcev in igralk volja se lahko v tem oziru nekaj ukrene, kar bi bilo gotovo velike važnosti. Igralci igralke razmišljajte o tem! Več naših trgovcev bodo i-meli ta teden pred velikonočjo razprodaje raznega blaga. Rojaki ozirajte se na oglase v našem listu in podpirajte tiste trgovce in podjetja, ki v Vašem listu oglašajo. Kdor podpira Vaš list, tega podpirajte Vi! Če kdo želi lepe velikonočne razglednice jih dobite v našem uradu. Urad je odprt ob večerih. -o- Barberton, Ohio. Lepi so bili dnevi med 22. in 29. marcom, ko smo imeli v naši naselbini sv. misijon, katere-1 rega je vodil znani slovenski misijonar Rev. P. Kazimir Za-krajšek, O. F. M. Kako krasne pridige je imel preč. g. misijonar vsak dan po dvakrat, trikrat in kateri dan celo več. j Zvečer med večerno pobož-, Pustimo vreme in letne čase ter pojcfimo h drugim predmetom. Za slovensko naselbino v Chicago je v današnjih dneh najvažnejše vprašanje večja slovenska farna šola. Ljudstvo prihaja iz drugih lokalov v naš slovenski lokal radi mladine, da jim je mogoče pošiljati svoje otroke v slovensko farno šolo. Kdo izmed Slovencev pa ne sliši rad, da njegovi otroci govorijo njegov materni slovenski jezik, ter da so vzgojeni v pravem katoliškem duhu. Malo je tistih, ki bi zametavali te dve narodne svetinji. Zato pa se družine čezdalje bolj seli j i o v siovensko naselbino okrog slovenske cerkve in šole. To pa X>omeni. da je vsako leto več o-( trrok za slov. šolo. Prihodnjo jesen jih bo že toliko, da ako se do tedaj ne dozida še eno nadstropje, da bo veliko slovenskih otrok moralo v druge šole. Nasa župnija bi ne imela 1>rez sole nobene posebne bo dočnosti. S šolo ji je bodočnost zagotovljena, zakaj mladina vzgojena v domači farni šoli, ne pozabi nikdar svojega gnezda naselbine in vedno rad prihaja nazaj, kakor ptica v svoje gnezdo. V Chicagi je treba torej zlasti na to računati. Kampanja za nadaljevanje šole je v teku. In ravno od kampanje je vse odvisno, ali bo mogoče začeti s šolo že to leto ali ne. Dozidano nadstropje bo kolikor znano nekako! prede-Ijeno, polovico bo tvorilo nekaj šolskih sob druga polovica Alyorane za društvene seje, prireditve itd. Na ta način bo šola in dvorana odgovarjala vsem riamenom prihodnjih deset let. Pa tudi šolsko poslopje, ki bo imelo dva nadstropja bo izgledalo jako lepo, ki bo v ponos vsej -okolici. Zato rojaki, kateri še niste prispevali v ta namen za šolski sklad storite to ste, da se nostjo dolg misijonski govor, zatem spovedovanje do pozne ure. Zjutraj ob 5. uri so že ma- j sevali in še predno smo odšli na delo so zopet imeli kratko j misijonsko pridigo. Tako se je za nas trudil preč. g. misijonar, i V naselbini sedaj vlada popolnoma drug duh. Tisti, ki so toliko kričali v Prosveti in Gl. Naroda delali šum proti temu sv. misijonu sedaj hodijo okrog, kakor poparjeni kužki. Narod pa je spoznal, kje je resnica in vse, kar je pri pravem razumu je krenilo na pravo in pošteno pot življenja. Mi vsi pa, ki smo se napili pri tem resnično oživljajočih naukih hodimo odslej to pot naprej, na katero je nas pri-vedel zadnji misijon. Delujmo z vso vnemo za svojo hišo božjo in čast božjo. Ne dajmo se premotiti zapeljivcem nikdar več, naj nas skušajo s kakorš-nemkoli sredstvi, stojmo trdno, kakor hrast, ki ga noben vihar ne omaja. Obenem apeliram tem potom na vse naročnike tega katoliškega lista, da naj se ta mesec potrudijo in pridobe kolikor največ mogoče novih naročnikov na ta list, da bo čimpreje postal dnevnik. Zakaj ničesar ni nam katoličanom bolj potreba, kakor močnejšega kato-škega časopisja. Želim vsem čitateljem tega lista veselo Alelujo! Naročnik. -o- Forest City, Pa. Cenjeni g. urednik: — Čeravno sem nezmožna j dopisovanj a se vseeno hočem potruditi, da napišem en par vrstic za Vaš list Amer. Slovenec — Edinost. Vidi se, da se je začelo polagoma dvigati zanimanje za katol. časopisje. V naši naselbini že. Da bi le še po drugih naselbinah tako, pa bo nasprotno časopisje kmalo pojenjalo s svojim surovim napadanjem na našo vero in duhovščino. % Vem, da smo po večini v&i, ki smo prišli iz starega kraja prinesli seboj v srcih biser vere. Toda vprašanje nastane, koliko nas je» še, ki smo jo o-hranili? Vsi gotovo ne. Veliko se jih je izgubilo v teku let in v to jih je pripravilo protika-toliško časopisje. Zato pa dragi rojaki, ki še čutite ljubezen do tega lista delujmo z vsemi močmi za katoliško časopisje, kakor en mož. Ako hočete znati, zakaj je narod izprijen poglejmo samo v slovenske hiše in videli bomo veliko časopisov. In kakšnih? Katoliških prav malo, pač pa proti-verskih. In kdo je tega kriv kot mi katoličani sami, ki se tako malo brigamo za katoliški tisk. , Ali bi mi katoliški Slovenci ne mogli imeti že pred leti katoliški dnevnik, prav lahko, ampak smo bili malomarni. Zato nikar več tako naprej, ampak storimo vsaj sedaj, kar je v naši moči za katoliško časopisje. Glejmo, da bo v vsaki katol. hiši katol. časopis ki bo branil našo sv. vero in obenem dokazoval našim katol. rojakom, kje je resnica in kje ni. Pojdimo v boj proti rdečim časopisom, ne samo z jeziki, ampak tudi z dejanji se pokažimo, da smo pripravlja^ ni tudi delati in žrtvovati za katoliško časopisje. Pokažimo, da je naša mera polna in da ne dovolimo nazaj-naprednjakom več, da bi nas farbali in blufa-li s svojimi lažmi. Vsakdo, kdor čiia lepe vs-podbujevalne članke Rev. Cer-j neta, Mr. Anton Grdinata, Martina Kremeseca in drugih za dobro stvar vnetih mož, se bo gotovo odzval klicu in ta-j ko pomagal razširjati katoliško časopisje, da bo Amerikan--ski Slovenec — Edinost postal čimpreje dnevnik, da se bo dvignil krog naročnikov vseh naših katol. časopisov kot Glasila K. S. K. J. in tudi nabožnega lista Ave Maria. Podvojimo vsem število naročnikov! ' Slovenci pojdimo vsi te dni krepko v boj za katoliško časopisje! Vsak naročnik naj za praznike skuša pridobiti vsaj enega naročnika listu Ame»v SI. — Edinost, da bo nas potem čimpreje pozdravil kot dnevnik. J. K. čas. Vzdramimo se in delujmo z vsemi močmi, da dobimo s prvim majem dnevnik in ga poklonimo v dar naši ljubi Nebeški Kraljici Majniški ter njej se tudi priporočamo in zmaga bo gotovo naša. Iskrene pozdrave vsem čitateljem (cam) A. S. — Edinost in Vam g. urednik! Mary Toleni. -o- Houston, Pa. Prosim Vas, da priobčite v list Amerikanski Slovenec__ Edinost teh mojih par vrstic. S zanimanjem sem čital lepe članke izpod peresa Mr. Kremeseca gl. porotnika K. S. K. J. Njegove lepe besede so me presenetile in vsled tega hočem tudi jaz nekoliko od svoje strani izpregovoriti. ustanovljeno pred Štirimi leti., vzemite delnice, čim več, tem V teh letih si je potom tega bolje. Naj ne bo nikogar, ki ne društva slovensko ljudstvo v bi bil upisan v tem društvu, tej naselbini samo s tedenski- (Ravnajmo se vsi. po geslu: mi prihranki prihranilo nad |"Varčuj in hrani ter lastuj last-sto tisoč dolarjev, kar je goto- ni svoj dom.' vo lep vspeh. Društvo deluje v treh razredih, imenovanih A, Za Slovensko stavbinsko in posojilno društvo v Waukega- Ivanetich, tajnik. -o— B in C. V razred A se plačuje nu, North Chicago, 111. — Math 25c. tedensko za vsako delnico po sto dolarjev. V šestih letih in okrog treh mesecev je delnica dozorela in se izplača polna svota sto dolarjev. V razred C se plačuje 12^c. tedensko za vsako delnico. V preteku 12 let in 6 mesecev so te delnice dozorele in izplačljive. V razred B se plačujejo le o-krogle svote po sto dolarjev za delnico, ki nosijo obresti letno 4i/2%. Vplačljive so vsaki čas po 30 dnevni odpovedi. Ako Rojaki resnica je, da smo kdo ne more ali noče več plače- NAZNANILO SLOVENSKI JAVNOSTI. Slovesen blagoslov našega začasnega samostana in boslov-ja v Lemontu bo 14. junija, kakor je določil Nj. Eminen-ca kardinal Mudelein, ki bo izvršil slovesen blagoslov. Ves spored se bo o pravem času sporočil in naznanil, ven- katoličani veliko zamudili, in dali v najlepših časih nasprotnikom priložnost, da so agiti-rali za svoje časopisje in organizacije. Sedaj na stara leta to uvidevamo in spregledujemo, kaj smo zamudili. Zato smo začeli zadnje čase zlasti pod vodstvom našega požrtvovalnega gl. predsednika K. S vati razred A ali C, lahko svoj dar že sedaj to sporočamo vsem denar ven vzame s 3% obresti/društvom in posameznikom v kadarkoli hoče. Tu so orisani trije načini hranjenja, le malo dobre volje je treba, pa poj de. Par centov vsaki teden, se nič ne pozna .A s par leti se pa le nabere velika svota. Priporočamo Chicago in okolici, da se bodo vedla ravnati. V kolikor je sedaj določeno . bo dopoldne slovesna pontifikalna sv. maša, katero bo imel eden izmed škofov ali nadškofov, katere bomo povabili, ako se bo kateri od- zaj, kar smo izgubili. Zakaj naš narod je dober, samo po- --«,- ------------- — ■ .. ! j. ■ j - . izval povabilu. Med sv. mašo bo K. J. Mr. Anton Grdina delo-jzlas,tl ™lad,n>V da °Pn,re te" 'slavnostna pridiga, katero bo i- vati na vso moč, da dobimo na- *.a drustva' Namesto^ da * no" mel kak drugi cerkveni dosto- sili svoje cente vsaki teden v . ° tt ,, . ... . •• „ janstvemk. Ob treh popoldne "movies, naj jih prinesejo v' . , — f,. • * v. . :,-uiko slovesen sprejem društev kazati mu je treba po kateri ^^k.rdin.1. Mude.eina in slove- poti najshodi v bodoče. Naro-1sretna bodocnost Je zaKOttn sen vhod v kapelico. Slavnostni Ijena. o* u- i • ~ j govor bo zopet imel kak cerk- Stavbinsko in posojilno dru-, . , , . „ „ .v ... .. i ___i veni dostojanstvenik. Na to bo stvo prvič ljudi navaja k var-' , , - čevanju, in drugič pomaga lju.. blagoslov cerkv.ce in samosta- denr do njih lastnega domova-!"3' Na*° Pr°sta zabava "f nja. Pa ne samo to/skrbi tudi, if3™11" Po, b'agoslovu s. bo vsak da ima vsak v par letih popol-ilah^° °.K!edal vso notranjščino noma plačan dom. Tu ni treba Iposlop,J ln samostana' Tak°J j potem se pa zapre samostan in se začne takozvana klavzura. du ni zameriti, da je zašel na napačna pota, ker so ga vodili taki, kakor je newyorski švi-gašvagarski list, ki že odnekdaj napada našo duhovščino in vse, kar je nam svetega. Zato se tudi jaz strinjam, da je edina potreba in sicer najnujnejša pojačenja katoliškega plačevati nobenega "komišna/ pri posojilih ni treba skrbeti, časopisa, predvsem katol. dnev , . . . , , , „ . nika. In če je nam kaj za bo-i*daJ bo tre,ba obr,esU .. j - . . . „ t. d., ampak se plača vsaki te- LlT^r^L^iden z malo svotico. kar se sko- * .^"ost■ Te dni bo Vel. P. Komisar razposlal povabila na vse strani tisk. ker samo močnejši tisk bo, .... .„ w ^ j_____, . j i ^ - ,ro bi rekel, me ne pogreša. Da nas dovedel do končne zmage. . v. . . Mihael Tomšič ',ie nacin posojevanja denar-^ ja najbolj pripraven, jasno ka- že, ker ima to društvo v štirih letih obstanka posojenega de-Zadnji četrtek je bilo vse narja na prvo vknjižbo (first Leadville, Colo. Slovenska društva naj blagovolijo upoštevati ta dan, da ne bodo priredila, kake druge slavnosti. Ta slavnost naj se pa ne zamenja z malo slovesnostjo 24. razburjeno, ko je počil glas, dajmortgage) nad dvesto tisoč do- majf' ki bo P°PoInoma privat- leži v neki šenti na Front cesti larjev. ustreljen Filip Anžur. Spočetka se je mislilo, da se je moral iz- društvu, da vložijo prošnjo za vršiti umor. Pozneje so vse o- jo denar izposoditi pri tem kolščine kazale na samomor, posojilo čim prej, da se jim Anžur je pred leti bival na denar lahko izplača o pravem Tioga, Wis. Naznanim Vam, da sem! prejela knjige "Goriške Matice," ki ste mi jih poslali, za-kar Vam tudi pošljem prilože-, no svoto in se Vam za točno pošiljatev istih najlepše zahvaljujem. Knjige so cvet slovenskega slovstva, zato je tudi. dolžnost slehernega Slovenca (ke), da podpira to narodno podjetje goriških rojakov. Knjige so pa tudi drugače polne pravega katol. duha in zanimivosti. Ko bo gorkeje vreme in bomo šli ven v božjo naravo in se sestali s znanci in prijatelji se bom potrudila zato, da pridobim Vašemu listu kakega novega naročnika, ker znam, da je katoliško časopisje z eno besedo VSE za naš ljubljeni pa žal tako zapeljani narod, ki je sicer najboljšega srca, a le pre-rad verjame sleparjem, ki gledajo in delajo le. za svoj nikdar siti žep. Vsakemu domoljubnemu Slovencu (ki) more srce krvaveti, ko vidi in gleda z lastnimi očmi, kam drvi naš ubogi narod v pogubo zapeljan po grdih umazanih brezverskih časopisih, ki so edini krivi vse nesreče in gorja in vse razprtije med Slovenci v tej novi domovini v deželi svobode in bratstva. O, ko bi vendar spregledali ti ubogi zapeljani in pometli iz svojih hiš nesramno izdajalsko časopisje, ker vedite, da je nepo-bitna resnica, da kdor ne ljubi Boga, ne ljubi tudi svoje domovine, kjer se je rodil in kjer sedaj živi, on ni pravi domoljub. Zato je pa tudi naša sveta dolžnost vsakega posameznega in skupno, da pomagamo, kjer je mogoče in prilika zato, da postane naše časopisje močnejše, da dobimo v kratkem dnevnik za katerega je že skrajni Johnyhillu, se preselil v Cleveland in prišel pred nekaj dnevi sem sam brez žene. .Vse kaže, da se je moralo možu mešati in ni bil pri pravi razsodnosti. Truplo so prepeljali v Cleveland. — Nesreča ne počiva. F. Kam-bič si je zlomil nogo, ko mu je v topilnici spodrsnilo. Pred nekaj časom je nanagloma zbolela hčerka I. SmoliČa, S. Smo- na, ko Se bo blagoslovila slika Apeliramo na vse, ki si želi- MariJ|na> Brežiške Marije Po- magaj in prenesla slovesno iz začasne kapelice v cerkvico, kjer bo potem ostala za stal-| no. OO. FRANČIŠKANI času, kajti ravnati se moramo: ...» po reku, kdor prvi pride, prvi Pn Mar,J1 Pom**aj v Lemontu. dobi. Prošenj za novo posojilo ima sedaj društvo na rokah o krog 75 tisoč dolarjev. ROMARJEM V STARO DOMOVINO. Omeniti hočemo še, da se vrši glavna celoletna seja in volitev novih treh direktorjev v soboto 25. aprila zvečer točno Naznanjam, da je še nekoliko tednov časa, da se priglasijo, kdor hoče iti v domovino. Vsa pojasnila in navodila se ob sedmih. Opozarjajo se del- dajejo z veseljem. Kdor torej ničarji vseh treh razredov, da se gotovo udeleže zborovanja. misli iti naj se takoj oglasi in naj ne'čaka na zadnji mesec. lič, na vnetju slepiča. Po zelo Ako vam ni mogoče se osebno Šli bodo tudi slovaški Sokoli, ki hudi operaciji se ji je obrni- udeležiti, pa gotovo izročite polo na bolje. — Dalje časa bo- j oblastilo, katerega bodete do-lan na ledvicah je tudi John bili po pošti par dni pred sejo, Kolenc. Zdelo se je, da gre na kateremu uradniku ali druge-bolje, a bolezen se je zopet vr-1 mu delničarju, da glasuje v va-nila, da so ga morali prepelja- šem imenu za vse stvari, ki priti v bolnišnico. — j dejo na dnevni red. To je ze-Pokopali smo Mihajla Deli- lo važno. Pridite, ako le mogoča, ki je dolgo trpel na raku. če osebno na sejo, saj ne bo bodo nastopili v Ljubljani pri vse Orlovskem velikem taboru, ki bo koncem avgusta, katerega se bomo tudi mi udeležili, ki bomo tam. Rev. P. Kazimir, O. F. M. -o- Ponesrečeni gasilci. Chicago, 111. — Ogenj je iz-Bog ga je rešil hudega trplje-; dolgo trajala, ali pa gotovo iz- bruhnil na 3630 Roosevelt road nja. Hrvati so mu napravili 1 ročite komu pooblastilo. Opo- v tovarni za barvo, kateri se je dostojen pogreb. V Dalmaciji zarjajo se vsi onir ki so spre- z naglico širil. Ko so si gasilci zapušča vdovo in dvoje otrok.; menili naslov, ali si postavili prizadevali kar največ mogoče N. v m. p.! — Menda bo le pri nas tudi polagoma vigred, dasi nam sitni sever nakašlja vedno nekaj sne- ga. — Umrla je po dolgi novo hišo, da tajniku izroče na- rešiti, je v kleti eksplodirala slov, kjer živijo, da jim more nafta. Razstrelba je bila tako pooblastilo na dom po pošti močna, da je opeko in kose le-poslati. Vsak naj prinese na sa razmetalo na vse strani in papirju napisano ter odda taj-, ranilo 7 gasilcev, nekateri od bolezni niku. Ako kdo tega ne stori, njih so zadobili težke poškod- the best in the world . . . -o- Waukegan-North Chicago, 111. Le malokdaj čitamo v časopisju o stavbinskih in posojilnih društvih. Tako važen faktor, ki je blagor vsake naselbine, bi moral vzbuditi več zanimanja v slovenski javnosti. Vsaka slovenska naselbina bi morala imeti tako društvo svoji sredi. Naj nam bo torej dovoljeno, spregovoriti nekoliko besed o Mrs. B. Majerle. Prej je dru- mu bo pooblastilo poslano na žina spadala v našo cerkev, a stari naslov, so se pridružili Angležem. —j Ker se prične letna seja v so-Z delom v majnah še gre, a tu-, boto 25. aprila ob sedmih zve-di le bolj rivamo. Obljubuje se ( čer, se ne bo denar pobiral v boljše delo, pa so Amerikanci j soboto, ampak v petek zvečer v obljubah radi, kakor povsod, 24. aprila ob sedmih. Ravnotako se bo pričel denar pobirati na 11. aprila že ob pol šestih zvečer. Obresti od razreda B se bodo plačevale na glavni seji 25. aprila. Vsi, ki imate denar vložen v tem razredu, gotovo pridite osebno na zborovanje, da prejmete obresti, ter tako blagajniku prihranite mnogo dela v in truda. Končno apeliramo na vse rojake v Waukeganu be. Celo vas uničil požar. Dunaj. — Od tukaj prihaja poročilo, da je ogrsko vas Gy-oerfyszeg, katera se nahaja na jugoslovanski meji ogenj popolnoma uničil. Prebivalci so se tešili v Jugoslavijo. Od več sto hiš, jih je ostalo samo deset nepoškodovanih. Vas je bila na glasu, kot jako bogata ker do malega vsi vaščani la-stujejo obširna polja. -o- — Allendale, N. J. — John O'Dea, star 26 let, lastnik hotela je stopil v svoj avto, da bi se odpeljal, v tistem trenotku in North je pa eksplodirala bomba, ki Chicagu, da pristopite k preko- j je bila podtaknjena v avto in našem North Shore Bldg. andjristnemu društvu. Nova serija j O'Dea-ta raznesla na drobne Loan Ass'n. To društvo je bilo se ižda zopet 2. maja. Pridite, i kosce. ( mammKmmmmammmmsuamm MHaJhiril Tvoj nedeljski tovariš. Rev. Kazimir Z&kr&jiek, O. F. M. la še-le biti v petek, soboto in Odrešeni smo. soče družinah pokopan. Orga- ga na svojih shodih pozdrav- nedeljo. Narod je videl na zu- Nam more kdo zameriti, čejnizacije in listi so grob njegov! Ijali? Ali ne vidite danes naše naj, ni poznal še hudobije in s tolikim slavljem slavimo vsa- zapečatile in zastražile. Pa — slovenske cerkve vse polne, pre-njenih tajnih potov, ni poznal ko leto ta lepi dan? Ne, ne! Kristus? — Je uničen? Ne! polne? Kondati, Kristani, Za- TEDENSKI KOLEDAR. Velikonočna. — Vstajenje. doba nežnosti človeške duše, sužnosti hudičeve. V raju je 12 Nedelja — Velikonočna, f zma^al satan nad človekom in 13 Pondeljek — Hermene-gild, muč. 14 Torek — Justin, muč. 15 Sreda — Helena, kraljica. 16 Četrtek — Benedikt. 17 Petek — Anicet, papež, muč. 18 Sobota — Apoloni j, muč. -o- "Zveličar naš je vstal iz groba Aleiuja !*' Cerkv. pesem. r ga vklenil v strašne verige strasti in hudobije. Kako je zdiho-val ubogi človek v tej sužnosti! Kakor slepec je taval od zmote do zmote vedno globlje in globlje v blato greha in naravno — v nesrečno življenje. Ni bilo ljubezni, ni bilo čednosti. Vsesplošna pokvarjenost je kakor strašna rak-rana razjedala ubogo človeštvo. Divje zveri, ostudne pošasti, grde kače, neumno žival, nemo naravo je postavljal človek na altar H ! svojega sovražnika. i Vesel prepevaj o kristjan. Vsi Kondati so padli v grob, M Prav takrat, ko je navduše- 3. Samo tri dni je hudobi- drugi že padajo vsak v svoje-no ljudstvo s tolikim slavljem ja triumfirala. O, kako odurno ga v dvajsetih letih bodo vsi v peljalo svojega zmagovalca v je dajala duška svoje zmage j—grobu, v peklu uničeni! Kri-mesto, je hudobija kovala na- na gori Kalvariji. Kri namaka stus pa? klepe, tajne naklepe za *konč-| zemljo. V strašnih bolečinah I O, ali ga ne vidimo prav kar, no odločilno bitko. Satan, da bi se zvija na lesu križa človeško se bil dal tako lahko premaga-, telo. Je tu, vspričo tega groz-ti? Ne, ne! Ljudstvo, ne v^raj.nega prizora, tolike krutosti, se! satan si je upal skušati tri-; prostor in čas za proslavljanje krat tega vladarja v puščavi, zmage? da bi ga bil preslepil in tako Nimate nič srca, vi farizeji, premagal. Cele tri leta je bes-j vi vojaki Luciferjeve vojske? nel jeze in srda, ko je ta voj-, Ne, ne! Če nimate še količkaj kako slavno vstaja. Ali niste čuli veselega krika tisoče lju- vertniki--kje je vaša zmaga ? Kje vaš trud ? Kje zapečateni grobovi ?--Ha . . . I Vi se danes skrivate ? Prav imate, le skrijte se in se sramujte --svoje premage. Mi se pa veselimo s Kristusom, ki tudi med ameriškimi Slovenci vsta- skovodja zmagoval in si osva- človeškega čuta, ne! vendar! jal ljudska srca. Ko je bil iz-, kako so rajali okoli teka Križa bečih ga slovenskih src, ko so! ja. — Amen. IZRAZITE SE S CVETLJICAMI!- na velikonočno nedeljo dne 12. aprila ganjan iz nesrečnih obsedenih src, ali si moremo misliti da se in ga kleli in si naslajali kot krvoločne hijene ob njegovi mu je dobro zdelo? Ne! Ne!; Krvi. In grob njegov so zape- kot svoje bogove in se jim klanjal. Da, še več! Svoje najniž- "Zmaga ! Zmaga ! Zivio! Slava!" Tako je kričalo vse . vprek po celem svetu, ko se je|Je strastl' m*senost, nemoral-po svetovni vojski raznesel! nost' tat™° ltd" Postavljal glas, da je sklenjeno med bo-jujočimi silami v Evropi premirje. Kakor bi bilo vse pono-: Satan se ne da ugnati. Tako je sredi tega slavlja cvetne nedelje po svojih srcih, katere si je popolnoma osvojil in jih popolnoma vklenil v svojo službo, čatili. Pa zastonj je bilo vse. Premagani so bili popolnoma. Ali se ne ponavlja ta zgod-. ba od tedaj do danes nepre- - V naši cvetličarni imamo na stotine velikonočnih lilij po različnih qenah za vsako priliko, ki jo imate. Med spomladnimi cvetlicami imamo lepe dišeče hijacinte, tulipane, jonkvile, katere prodajamo po nizki ceni kot $1.00. In najlepše "Rombles Roses" v rdeči in bledo rdečkasti barvi, ki cvetejo vse poletje, ako se .jih pusti zunaj na prostem. Vsi ste povabljeni, da pridete in si ogledate naše razstavljene cvetlice v tem velikonočnem tednu. na te svoje altar je in se jim kla- sklepal načrte za končni na_ fitano ? AH ne križa satan g 8VO_ njal. Človek, bitje z razumom gkok . ,n reg! Q kako ža_ — pa je tako padlo? — Da . . . relo. tako je vse rajalo in pro- i Strašna tema, strašna sužnost. losten je bil veliki ptek, za vse, ki so pričakovali zmage. Vse je uničeno! Vse izgubljeno! Trije križi stoje na Kalvariji. Na slavij alo ta dogodek. In Po pra-| Ovi oblaki ga rosite! Zemlja, vici! Kako težki so bili časi dol- °dpn ^ m daJ na™ ^veličarja,....... __ _ .......... gih pet let te vojske. Kako brit-! navs, bo resiL Jako vso Jfcala srednjem visi ta zmagalec cvet človeška srca v tej suznosti. , .. 0 T ,...*. A, 'ne nedelje, pribit uničen. O, 2. In slednjič je pr*f£l Od-' , , . . . . . .. q1q Tn; ko so jo čutili po nekaterih deželah. Vojska je peklo. Zmaga je sladka. FRANK JINDRICH FLORIST 2127 — West 22nd Street, Chicago, 111. Phone: CANAL 1787 jimi apostoli: neprestano tega Kristusa? Se ne bori proti njenim že dva tisoč let. Ali ga ne polaga v grob? Prostozidar-stvo itd., cele trume, vsaka doba ima svoje. Kako besne. Pa g vspeh ? {•3!IUIIIHUOIIIIIIIIIIinnill!IMIID!lltilillUIQII^^ rešenik, vojskovodja in napo- kako je zloba triumfirala. In( Velikanoč za velikonočjo se>| phone • CANAL 2910 :potem — grob, zapečaten grob!, ponavlja. Kristus vstaja leto za . § Velikonočna nedeljo je dan v!dal temu poglavarju sveta in j Q da da, Vge je uni5eno , letom, od dobe do dobe. Ved-j j zmage. Danes se raduje celi S^f0^1 X adi^ojs-o. da ta kra|J j stvarstvu! Zvezdica je zamig-rujejo v Kristusa, se radujejo ko,ncno »»««»1. Trumoma je; ,ja,a zvezdici, cvetka se je pri- danes. In popra vici! Dan zrna-, šelza njim in sledil njegovi klonila cvetkif ptiček je zapel Želi vsem svojim odjemalcem vesele velikonočne praznike in se jim priporoča v nadaljno naklonjenosti r? ge je! Dan premirja je! Pravi- zastavi. In res je bil že blizu ca in resnica sti zmagali. Naš *°n.žne zma*e" Se Poteklo ne-vojskovodja je zmagal. Glej de'jo, na cvetno nedeljo, ga je ptičku — da celo stvarstvo je zavriskalo — zmaga! Aleiuja! In človek--? Rešen! Str- zlomljene pečate! Glej odprt narocj v slovesnem sprevo- fce go suženjske verige : Svobo______________________________ grob! T je je hudobija preteče- du J v mesto m proslav- ,, prostost j Konec teme! O, vprizorili veliki petek. Strašni g ni petek položila SVOjO Žrtev ill 3 svojega premagalca, |^va«««* 17* Slabe ,ast" ^ kopali ilovco za opeko, nosti m napake. Ne znajo potrpeti eden z drugim in zato jih Pri tem so našteli kopači na zasleduje, kakor zalezujoča kača sam prepir in med*phrt/™ f". I ? m, Kopači na sovraštvo. in medsebojno čudno zobovje. Takoj so obve- n ii- . . linški muzej, ki je poslal u, nepotrpezljivi ljudje, ali se ne spominjate kai ip nai i • i . . MirAi ~ ..J opy uuijdie, Kaj je nas strokovnjaka na lice mesta in /-velicar Kristus rekel o svojih sovražnikih predno je umrl * "Oče odpusti jim, vsaj ne vedo kaj delajo." Mi pa za vsako najmanjšo stvar zamerimo do smrti svojemu bližnjemu? Ga sovražimo in preklinjamo? Naj tako ravnanje v življenju ki je nam odmerjeno, da si potom trpljenja prilastimo nazaj pravico do raja, privede do srečnega posmrtnega življenja'' Kaka logika je tukaj! Človek premisji! Zato pa človeški rod ne more nikamor. V sovraštvu se potaplja in živi živalsko življenje. Na svetu ni miru in ga ne bo, dokler se ljudje ne bodo obrnili h Kristusovim naukom, ter iz njih črpali moč ljubezni, moč potrpežljivosti za življenje. Kristus je nam pokazal s svojo neskončno ljubeznijo kako se d^ozdraviti človeško družbo, kako se da reformirati družine, narode in ves človeški rod, da bi se ljubil med seboj in živeli boljše življenje. Kristus nam pokazuje s svojim trpljenjem, da človek mora biti potrpežljiv, da mora, če potreba na strašno Kalvarijo; in po smrti, čim hujše je trpljenje, tem lepša zarjla Vstajenja in večnega življenja človeku zašije. To nam pojasnjuje Gospod Jezus Kristus na Veliki petek s svojim brezmejnim trpljenjem; in na Veliko nedeljo v svoji neskončni zarji nebeške slave, ko je vstal od mrtvih _ ter cialnega reformatorja, največjega sociologa, največjega uče tiika, ki ga je mati zemlja kdaj nosila. Kot kristjani se zavedamo, da takega reformatorja, takega socialnega zdravnika, kakor je Zveličar Jezus Kristus iti imel svet ne pred njim in ne za njim. Zemlja ga ni mogla dati — dalo ga ie nebo. V Jezusu Kristusu kot človeku se \e nam razodel Bog sam. Pokazal je nam pot v življenje, po Icateri naj hodimo če hočemo po zemeljskem trpljenju doseči krono veselejšega in boljšega večnega življenja. Ko sta prva človeka zgubila s svojim grehom pravico do Zveličarju? likor hujše je trpljenje — toliko slajše pride veselje onstran groba In tako stoji pred svetom na Veliko nedeljo v vsej svoji slavi s zastavo večnega življenja v roki glasno govoreč: Tu-' kaj sem, da vam potrdim svoje besede in obljube Ali je treba večjega dokaza, kakor je Vstali Zveličar sam, da nas čaka posmrtno življenje? Kje ste Vi, ki tajite posmrtno življenje? Zakaj tajite, zakaj blufate s svojimi listi, zakaj la-• zete narodu, da ga ni, ki ga vendar vsak jasno vidi v Vstalem stavil škodljivo delovanje profesorjev stare šole. Srečna Rusija ! o- Smrtna kota. _____________ V petek 13. m. m. je umrl spravil stvar na varno. Dogna- na Cviblu pri Žužemberku g. lo se je, da gre za zobovje ta-' Franc Mrvar, p. d. Bobnar, vzo-kozvanega divjega konja (e-j ren krščanski mož in vrl pri-quus hemionus Pali) iz ledene'-staš SLS. Bil je svoj čas dolgo-dobe, ki se je v ilovici prav do- ' leten občinski svetovalec, do bro ohranilo. Lastnica opekar-J smrti odbornik hranilnice in ne je podarila dragoceno naj d- drugih naših društev, bo gornjeavstrijskemu muzeju _____..._ v Lincu. _o_ ^ J. DANIEL Šola rdečih profesorjev v sovjetski Rusiji. Head to Foot Outfitter Centralni komite ruske komunistične stranke je sklenil, For men. women and Children, otvoriti v šolskem letu 1924.-25. novo šolo za rdeče profesorje, tremi fakultetami: splošno,| Gilbert, Minn. FRANK KOSHAR & CO. Slovenskemu občinstvu na- pravniško in naravoslovsko. Zgodovina tehnike in naravo-slovska znanost se morata po, njihovi sodbi razvijati v mark-J sističnem duhu. Vsled tega je ... treba ustvariti komunističen no z grocerijo in mesom. posebnost bodo domače suhe klobase za velikonoč, ter obenem Vam voščimo vesele velikonočne praznike ' znanjam, da smo začeli trgovi- Naša rr»ja sta bila poslana v svet, da se potom zemeljskega življenja sama in nju rod v potu svojega obraza in trpljenja odslužita kazen ter po smrti dosežeta zopet raj nad zvezdami r nebeškem kraljestvu. Toda ljudstvo tega ni razumelo, zato je čez dalje bolj propadalo v nižinah grešnega življenja. In Bogu se je zasmilil svet. Znova ga je hotel rešiti in zato je na svet prišel Sin Božji v njem sam Bog ter se je s svojim neskončnim in nazasliša- Pomni človek, da ti je od Boga odločeno, da boš mo^el r.em trpljenjem človeku pokazal, kot Zveličar človeškega nekoč k poslednji sodbi. Ne pozabi pa tudi, da ti je Gospod Je-rodu. j zus sam pustil recept s svojim neskončnim trpljenjem in po Skozi trpljenje je nam pokazal zveličavno pot nazaj pro- smrti na Križu ti je pokazal s svojim veličastnim Vstajenjem, ti raju. S svojim trpljenjem je pokazal ljudstvu, da človeški kaj čaka tebe onkraj groba in da kako ti je živeti na zem-rod je radi greha prvih dveh v raju obsojen v trpljenje in smrt. J ji. «ko hočeš sam sebi dobro, da boš nekoč tudi ti kot On veli-Pokazal pa je vsemu svetu v svojem neskončnem trpljenju za častno vstal s zastavo boljšega večnega življenja ! O, prav gotovo, pa naj brezverci miljonkrat zapišejo, da se s smrtjo vse konča, bo vsak, ki je kedaj, ali bo kedaj živel na zemlji enkrat vstal iz groba in bo moral pred večnega sodnika. In zato je prav, da se večkrat vprašamo, kakšno bo to moje vstajenje? Bom vstal s zastavo upanja boljšega večnega življenja, ali vstal s zastavo, na kateri bo zapisano moje večno trpljenje ? NAJBOLJŠA BODOČNOST ZA SLOVENCE SLOVENSKA NASELBINA FLORIDI. Box 533 Gilbert, Minn. 5 ki častno vstal ras greh, kako se je nam obnašati, kako moramo živeti, ako C1 ovek, dvoje imaš pred seboj, dobro in slabo. A glei nočemo po smrti dobiti nazaj pravico do nebeškega raja, ka-lfl» si izbereš dobro, da boš nekoč obhajal veselo vstajenje, da tefo smo radi greha prvih dveh izgubili.- In če pogledamo danes med družine, med narode, ali ne najdemo samo brezmejno nezadovoljstvo ? Brat proti bratu, mož proti ženi in obratno, temu slede žalostne razporoke, narodi proti narodu, temu slede narodni prepiri in vojske — in zakaj vse to? boš prepeval z izvoljenimi veselo "ALELUJO" na Kristusovi strani. Sledi Kristusu in njegovemu zgledu, posnemaj ga v življenju, sprejemaj trpljenje in zagotovil si boš večno vstajenje! Sledi Gospodu Jezusu Kristusu, ker On ti je pokazal pot v življenje ! Nastavlja se v Melbourne, Fla. slovenska naselbina, zemlja je najrodovitnejša na svetu. 5 milj od mesta in morja na glavni poti, 5 milj od železniške postaje. Prodaja se od akrov do 20 akrov. — Oni, so resni ter želijo biti neodvisni, naj se oglasijo pri; Mr. MARTIN LAURICHU 1900 West 22nd Place. CHICAGO, ILL. Phone' CANAL 5777 — ali pa pri: ALBERT D. JANSICK-U 162 N. State Str. Phone: STATE 4072. Pot v Florido in nazaj bo plačana tistim, ki si hočejo zem-j 1 jo ogledati. VICTOR AHO First Class Shoe Repairing Gilbert, Minn. East 18 — Broadway A. F. CHERNE CO. Plumbing and Heating Eveleth, Phone 65—W Minn. Dr. Miners Eveleth, F. T. FAWEY Dentist National Bank Bid*. Minn. Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj. L. HITI Hardware and Furniture Paints and Varnishes 420 — Grant Ave. * Eveleth, Minn. CITY DRUG STORE The Rexal Store Eveleth. Minn. Zdravniški predpisi točno izvršeni, za-, kar imamo skušnje. t "Pod čudno zvezdo si se rodil, moj siri," je rekel Mermes, "in jaz "ne vem, kam te bo vodila: "bogove prosim, naj bi ne bila meteor, ki nenadoma vzblesti na nebu in potem iz-frine, da se ne vrne nikoli več. Vse ljudstvo j-COvori o naklonjenosti, ki ti jo je kraljica pokazala, namesto da bi te obsodila na smrt za dejanje, s katerim si ji vzel soproga; postavila te je na čelo armade, tebe, mladeniča, in te je sprejela v tajni avdijenci, s čimer kralj le malokoga odlikuje. Usoda, ki je meni vzela kocke, jih je dela v tvojo mlado roko, toda kako bodo padle, ne vem in menda tudi ne bom doživel, da bi videl." "Nikar ne govori tako zloslutnih besed, oče," je odgovoril Rames nežno, zakaj oče in sin sta se ljubila. "Zdi se mi, da smrt sega le po meni, zakaj prevzel sem čudno in obupno nalogo: sporočiti grem mogočnemu kralju novico, da sem z lastno roko umoril njegovega edinega sina. O mati, ki poznaš dobro knjige modrosti in vidiš reči, ki so našim očem skrite — ali nimaš nobene besede tolažbe za naju?" ~ "iSin moj," je odgovorila Asti, "preiskovala sem bodočnost, toda z vso svojo umetnostjo sem mogla le malo pogledati v njene skrivnosti. Nekaj sem pa le videla. Velika usoda te čaka in menim, da se bova midva še c,ešla. Toda od svojega ljubljenega očeta se poslovi I" Pri teh besedah se je, Rames obrnil, da ■skrije solze, toda Mermes ga je prosil, naj se ne žalosti, in je rekel: "Velike so skrivnosti naše usode, sin moj. Nekateri ljudje pravijo, da smo samo mehurčki, ki jih reka rodi in reka pogoltne, da smo potomci slučaja, kakor zveri ali ptiči, da smo enodnevnice, ki nekaj trenotkov plešejo v •fcolneu in potem izginejo. Toda jaz tega ne verjamem in sem prepričan, da so nas bogovi odeli s to obleko mesa v svoje lastne namene in da je duh, ki je v nas, bil od vsega začetka in bo na vekomaj. Zato se ne bojim življenja in ^e ne bojim smrti, ker vem, da so to le vrata do večne hiše, ki nam je pripravljena. Kraljevsko kri, ki se ti pretaka v žilah, si prejel od svoje matere in od mene, toda če je najina usoda bila neznatna, dočim bo tvoja morda sijajna, te ne zavidam, ker sem morebiti bil zato potreben, da se ti rodiš. Ti od- hajaš, da izpolniš svojo usodo, o kateri mislim, da je mogočna, jaz ostanem tukaj, da iz-_ polnim svojo, ki me vodi v grob. Nikoli te ne bom videl v slavi, če postaneš mogočen, in tvoji zmagoslavni koraki ne bodo motili mojega spanja. A čeprav boš hodil, Rames, po zlatih preprogah in po tilnikih svojih sovražnikov, čeprav bo ljubezen tvoj tovariš in diadem tvoja krona, čeprav se bo laskanje dvigalo okrog tebe kakor kadilo pred altarjem, dokler se ne zazdiš samemu sebi bog, pomni vendar, da ti tvoji koraki vodijo v tisti črni grob in skozenj do sodbe. Bodi mogočen, če moreš, toda bodi prav tako dober kakor mogočen. Nobenemu možu ne jemlji življenja, ker ti je dana moč in ga sovražiš; nobeni ženski ne"stori žalega, ker se ne more braniti in jo smeš prodati. Pomni, da bo imel morda beračev otrok, ki se igra, odločilnejšo vlogo kakor ti, kadar se vsi zemeljski računi obračunajo. Pomni, da dihaš isti zrak, kakor govedo in črv. Pojdi svojo pot, uživaj svojo lepoto in mladost ter darove, ki ti jih bogovi podelijo, toda vedi, Rames, da bom ob koncu vsega jaz, ki čakam v senci Osirisovi, jaz, tvoj oče, zahteval računa o vsem in da stoji za menoj bog pravice in da • bo pregledal tkanino, ki si jo stkal. Sedaj sprejmi, moj sin Rames, moj blagoslov in blagoslov tistega, ki nas je ustvaril, in potuj srečno !/' Nato ga je Mermes poljubil na čelo, se obrnil in odšel iz sobe; videla se nista ltiko- > Vesele velikonočne praznike i; ve c. Asti pa je stopila k njemu, mu pogledala v oči in rekla: "Ne žaluj ! Slovo ni nič novega, smrt ni nič novega; vse te bridkosti so bile na svetu milijone let in bodo še milijone let. Izživi svoje življenje, raduj se dnevov, ki so dobri, bodi zadovoljen, če so slabi, ne obžaluj ničesar, razen svojih grehov, ne boj se ničesar, ne pričakuj ničesar, ker je vse usojeno in se ne more spremeniti." "Slišim," je odgovoril ponižno, "in ne bom pozabil. Naj uspem ali padem, sramovala se me ne boš." Sedaj se je tudi mati obrnila, da odide, a je še obstala in rekla: "Darilo imam zate, Rames, od nekoga čigar imena ne smem imenovati." "Daj mi ga," je odgovoril naglo, "bal sem se, da je vse bilo zgolj sen." "O," je odgovorila Asti in mu je pozorno pogledala v oči, "torej se ti je nekaj sanjalo? Ali morda takrat, ko ti je Amenova hči, moja rejenka, dajala nocoj skrivne uka- želimo vsem našim številnim vlagateljem in klijentom! Zahvaljujemo se vsem za naklonjenost in prijaznost v preteklosti in obenem se vsem priporočamo še v naprej! KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Imovina $20,000.000. Glavnica in prebitek $2,000,000 VARNA BANKA ZA VLAGANJE VAŠEGA DENARJA. m v Peters Bldg. Eveleth, Minn. Kruh je najboljša jed, zato jejte več domačega kruha HENDRICKSON BAKERY Eveleth, Minn. Najnovejša modna oblačila Eveleth, Minn. J. KETOLA & CO. Narejene ženske obleke Eveleth, Minn. 314 — Grant Ave. POTREBŠČINE < * katere boste rabili za velikonočne praznike pridite ' 1 kupiti v NAJSTAREJŠO EVELETHSKO TRGOVINO ki je najbolj zanesljiva in znana VESELO ALELUJO želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem FRANK BRUDER SLOVENSKA MESNICA 143 — Gooding St., La Salle, 111. COLUMBIA CLOTHING HOUSE G. H. Perlman . Eveleth, Minn. VESELO ALELUJO želi vsem klijentom in vlagateljem The Miners National Bank Eveleth, Minn. Popolna in točna bančna postrežba! Phone: 748 NAZ-NANJAM tudi, da sem otvoril na Oglesby, 111. podružnico in sicer GROCERIJO IN MESNICO. Oglesbyčani si naj o priliki naročil zapomnijo našo telefon številko, ki ISj ie za Oelesbv 264. g" 1 je za Oglesby 264. naroČila razvažamo na domove Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočamo v naklonjenost. Pri nas dobite vedno najboljše sveže in prekajeno suho meso, klobase, itd. Podpirajte domače slov. trgovce! 00000®0®000<9®00®0®0®pelje Škenderbega do njega, in grški princ je kmalo potem stopil v šotor turškega generala in ga pozdravil. Po običajnem pozdravu je Karambeg namignil z roko in šotor je bil kmalo prazen; ostal je samo glavni tajnik Musa, Karamov ljubljenec. "O pravem Času si prišel, Škenderbeg, da pomagaš pri uničenju krščanskih psov/' je rekel Karambeg. "Pijani svojih zmag so prišli predaleč. 2e dvakrat so poskusili prodreti preko gorovja in vsakokrat so bili z velikimi izgubami primorani se umakniti. Prehodi so dobro zadelani s hlodi in skalami. Psom je upadel pogum; in mraz in glad jih morita. Naši ogleduhi pripovedujejo, da se nameravajo umakniti. Kakor hitro se to zgodi, moramo planiti nanje in jih uničiti." "Ali je Hunijad tudi pri armadi?" vpraša Škenderbeg. "On je tukaj," je odgovoril Karambeg, "osebno, ta pes vseh psov! Njegova glava, Škenderbeg, bi bila Amuratu lepo darilo za ramadam. To je glava, ki je vredna tri repe, mislim." Glavni tajnik Musa se je vzpričo tega dovtipa natihoma nasmejal. Škenderbeg se je nasmehnil. "Aki se umaknejo, jih moramo na vsak način napasti," je rekel Škenderbeg zamišljeno. "Prerokovalo se mu je, da se bova Hunijad in jaz kmalo srečala." "Da bi bilo prerokovanje le resnično.!" vzklikne Karambeg. "Prav nič ne dvomim o tem. Hunijad je prihranjen za tebe, beg. Še bomo nosili glave pokoncu na dvoru. Šken-derberg. Ali si prejel kaka pisma zadnje Čase?" "Nekoliko nevažnih poročil." "In naju se seveda nič ne omenja?" "Ne, razun nekoliko pohvalnih besedi o tvojem pogumu in previdnosti." "Mi storimo, kar največ moremo. Naš presvetli oče ne pozabi svojih otrok in Isabeg je zelo hraber poveljnik." "Ali nisi čul, da pride semkaj ?" je vprašal Karam. "Ali si ti?" je odgovoril previdni Škenderbeg. "Samo govorica se čuje," ije odvrnil Karam. "Ali meniš, da je v Adrijanopolju ?" "Morebiti; jaz prihajam iz Aten, kakor veš." "Da, da. Porazili jih bomo, Škenderbeg, uničili jih bomo!" "Tudi jaz imam najboljše upanje," odvrne knez in vstane, da bi odšel. — "Sedaj pa moram k svojim vojakom. Po-izvedeti moramo še več o gibanju kristjanov, predno se odločimo za napad. Najraje bi šel sam ogledovat. Kako daleč utegnejo biti?" "Ni dovolj prostora, da bi se mogli postaviti v bojni red med njimi in gorami," odgovori Karam. "Dobro! Vspeh naj bo s pravoverniki! Ob jutranji zori bomo vedeli kaj več!" IV. Škertderbeg se je povrnil k svojim vojakom. Noč je bila zavladala in ognji so na vseh straneh goreli in se svetili. Bilo je jasno, a zelo mrzlo. Škenderbeg stopi v svoj šotor, se zavije v plašč iz sobolovine, zajezdi svojega konja, odkloni vsako spremstvo in odjezdi. Kmalo je na planem iz okrožja tabora. Nato obrne svojega konja proti najbolj divji soteski in oddirja z največjo hitrostjo. Pot je postala strma in skalovita. Kamenje je oviralo njegovo ježo, toda njegov tnatolski dirjavec ga je v presledkih še vedno urno nesel dalje in tekom treh ur je dospel do vrha gore Haemus. Krasen mesec je razlival svojo svitlobo preko širnih bulgar-skih planjav. Obnožju gorskega grebena so rdeči stražni ognji kazali lego krščanskega tabora. Škenderberg je z drzno hitrostjo jezdil navzdol proti taboru, njegov Čas je bil dragocen. Pred polnočjo je dospel do sprednjih sovražnikovih straž, ki so ga ustavile. "Kedo prihaja?" "Prijatelj kristjanov." "Geslo?" "Ga ne poznam; le mirno. Sam sem, vendar ne oborožen. Prihajam od daleč in prinašam velikemu Hunijadiju važnih novic; popelji me k poveljniku." "V tla naj se uderem, ako to storim," je odgovoril stražnik, "predno ne vem, kedo in kaj si. Stoj na mestu, ako nočeš okusiti moči poljske kroglje," je nadaljeval vojak." "Prijatelj, ti si bedak," je rekel Škenderbeg, "toda čas je predrag, da bi se še dalje razgovarjal s teboj." S temi besedami je turški poveljnik razjahal, prijel močnega vojaka in ga z največjo lahkoto vrgel preko svoje rame, mu zagrozil, da ga takoj ubije, ako bi se ustavljal, ter ga pokril s svojim plaščem in stopil v tabor. OBLEKE za ženske, za spomladno sezono po posebnih cenah. R. D. JIRAMES Dry—Goods—Store Eveleth, Minn. . AUGUST PACIOTTI Meso in grocerija Drva ,in premog Izborna postrežba Eveleth, Minn. I. H. WINER Meiana trgovina Grocerija in druge dnevne potrebščine. Eveleth, Minn. Phone 420. KADITE VEDNO najboljše "La Tosca" smodke. katere izdeluje TONY BOUBON Eveleth, Minn. RANGE HARDWARE FURNITURE CO. THE WINCHESTER STORE * 1 «iiiiiiiiiitiic3iiiiiiiiiti>niuiuiiiiua(iiiiiiuiiianiiRmiuai!iuiuu.« PEOPLES f HARDWARE I & I FURNITURE CO. S POKLON od BROUNELL. Eveleth JNELLDRUChStOR] 318 -f Grant .Ave. Mi ORE Minn. ŽENSKI KLOBUKI za spomlad\posebne vrste po 13.95 THE FAIR\STORE Eveleth, \ Minn- JOHN MITCHELL Soft Efrinks Eveleth, and Cigars Minn. Eveleth, Minn. § S želi vsemu občinstvu vesele velikonočne praznike! O a Eveleth, Minn. Odjemalcem, se zah- | valjujemo za naklonje- | nost v preteklosti ter se | za isto priporočamo za | v bodoče. | Obenem želimo vsem | vesele velikonočne praz- | nike! MUHICH and TOPLICKY lastnika. \ " g iiiiiiiuiiii^ Veselo Alelujo želi vsem PEOPLE—MEAT—MARKET 113 — Grant Ave. Eveleth. Minn. SERVICE GARAGE 506 — Grant Ave. Eveleth, Minn STEPETICH BROTHERS, Poskusite nase delo! LIKE NEW SHOPE Fine shoes and repairing — Dry Cleaning — Eveleth, 306 Grant ave. Minn. Phone 616 Dr. L. W. KUKAR Slovenski zobozdravnik Eveleth, Minn. ^mmmrmjm/mm^ Progres Linoleum & Carpet Store P. NOVIČKI g GOLD SEAL CONGOLEUM 9X12 v enem kosu samo $7.75. VELIKA ZALOGA SVILENIH PREPROG S3 9X12 preje $45.00 — sedaj $27.00 Linoleum z gumi podlago kvadratni jard preje $1.45 sedaj sa-|U rao.....................$1.07. [jj V Vašem interesu je, da si pred nakupom ogledate to za- Phone: Canal 1505 Za boljše vrste blago, za boljšo pov strežbo in ugodnejše cene pridite k nam MINERS MEAT AND GROCERY COMPANY Eveleth, Minn. logo. 1738 West 18th St.. CHICAGO, ILL. J INFLUENCA Ne zanemarjajte prehlada. Zanemarjanje vodi do INFLUENCE in PLJUČNICE. Takoj ko se počutite prehlajenega se poslužite pravega ANCHOR PAIN EXPELLER Varstvena znamka reg. U. S. Pat. Off. — Z drgnjenjem se odpravijo vse bolečine. Kupite takoj eno steklenico v lekarni in imejte jo pri rokah. JOSEPH PAVLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER V CHICAGI. Ns razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za p< grebe, krste in ženi*ovanja. — Cene zmerne. 1814 — So. Throop Street, TAL 5903 in 5666. Chicago. Skupno potovanje v Jugoslavijo priredi SLOVENSKA BANKA Zakrajšek & Češark 70 Ninth Ave., New York, N. Y.t in sicer z najboljšim parnikom francoske linije Paris-om, ki odpljuje iz New Yorka na 25. aprila. S potniki bo potoval tudi uradnik naše banke, ki bo skrbel za čim judobnejše potovanje potnikov tega potovanja. Ako ste namenjeni v domovino to pomlad, ne zamudite te prilike! Vedite, da so "Retur-l»rte" za potnike III. razreda znatno ceneje kakor so bile, istotako so znatno cenejši jugoslovanski potni listi, ki so sedaj veljavni za eno leto. Poleg tega dobijo nedržavljani poseben "PERMIT" na podlagi katerega se lahko v teku enega leta nemoteno vrnejo v Ameriko. Še danes pišite po nadaljna pojasnila. ~ Kadar pošiljate denar v stari kraj, bodisi v dolarjih, dinarjih, lirah ali v avstr. kronah, se vselej obrnite na našo banko. Mi imamo direktne zveze z največjimi bankami v starem kraju. ■ M ' m fJLi Katoliški Slovenci moramo dobiti svoj katoliški dnevnik! LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe ljam na dom. Prevažam pohištvi ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21*! Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221. MMMM LLl.ll.LJ ****** A* A* AM WM ■ da so krtl naši ded-moj»» ni sovražniki, da med nami in Tedaj se je zgodilo, da je krti ni in biti-ne more nobene-Jurček, junaški sin župana na £a sporazuma." Telebanovem — njegovo ime! Viharno odobravanje je preje zapisano z zlatimi črkami kinil° govornika. Celo mali u-v spominski knjigi tega kraja Jetnik Je dvignil ušesca in še-— da je junaški Jurček neke- *avo sedel na zadnjo plat, ker ga dne ujel živega krta in ga v železni kletki prinesel do- je menil, da on zabava ljudi in da njemu ploskajo. Govornik mov. Na trgu pred cerkvijo je | Pa Je nadaljeval: "— da med bila potem postavljena miza, j nami in krtl ni ln bltl ne more na njo djana in pribita kletka nobenega sporazuma." In odo-s krtom, in vse ljudstvo je vre- bravanje je zaorilo iznova. lo vkup, da vidi sivega zločin- j "Čislano občinstvo!" de na ca. Preklinjevaje ga in mu pre- to govornik, skoro malo uža-te je ljudstvo navalilo nanj, in {ieni: "Zadeva je preresna, da orožništvo je imelo od sile po- bi J° z vzkliki obravnali ko masla, da ga je branilo pred Ijud- lovredno zadevo. Gre vendar skim srdom, preden se izteče za to» izbrati danes tako, ka-redna sodba. In sodba se je zen» da bi ta malopridni rod iztekla z obsodbo na smrt. U- strahu onemel, dasi je že nem; bogi grešnik si pa tega ni gnal ™ groze osivel, četudi je že k srcu — kar je dražilo ves S1V- °d strahot trepetaje naj se VELIKA NOČ. A leluja ! Kristjan vesel, Poj : Zveličar je vstal iz groba. Želo ostro je smrti vzel, Zdaj ne straši nas več trohnoba. Smrtni s telesa otresnil je prah, Vstal je v veliki svetlobi in slavi; Groza obide čuvaje in strah, Aleluja Gospodu v višavi I Vstal boš tudi ti, kristjan. Njega vstajenje upanje tvoje; Vzbudil bo, ko napoči dan, V večno življenje verne svoje. Zima beži, prihaja pomlad. Novo življenje po zemlji vzbuja; Cvet vesel obeta in sad, Pojmo veseli: aleluja! narod — ampak je kukal s svo- zbere ta rod v tolpe in enkrat jimi svetlimi očesci prav rado- za vselej zapusti pokrajine Te-vedno po ljudeh in poredno Iebanovega, pa od roda do ro-povohaval s svojim gobčkom iz-I fa pripoveduje potomcem, kaj za žice svojega zapora. — Me nekoč enega izmed, njih doletelo na Telebanovem. Ne na Visoki sodni zbor pa še ni|visiice z njinif ne ob glavo ne bil edin v tem, kake smrti naj na kol( ne na grma(io s hudo-se zločinec konča. Toliko je bi- delcem! lo gotovo: najbolj grozne smr- Najgroznejše smrti naj umr-ti se mu mora izbrati, da ena- !je, fej se j0 je m0g0če izmisli-ke ne pomni ta rovalski rod.j ti zanj. Krutost je tu držav-Eni so bili za to, naj se obesi, j Ijanska čednost in pod nje vti-toda zločinec je imel za to pre- som jaz predlagam: "Živega kratek in predebel vrat: vrv bi pokopljimo!" bila smuknila z njega. Drugi | Visoki sodni svet in ves na- šo bili za to, naj da glavo, toda visoki zbor je bil mnenja, da je to prečastna smrt zanj. Tudi predlog, naj se sežge na grmadi, je bil odklonjen in sicer zato, ker bi bili po smrti v qignju še posebno ožarjeni zadnji hipi zločinčevi. In ko so se tako prerekali sem in tja, je vstal belolas in dolgobrad starec — skoro zdelo se je, da ni rodom s Telebanovega — in je jel govoriti, ko je v globokem molku posluhnil ves narod: "Velemodri sodni svet na rod je potonel v urnebesnem odobravanju. Odpeljali so kletko ven na trato, oprezno vzeli iz nje krta, in čez nekaj minut je bila obsodba izvršena. Ko je neka razporočena žena v Parizu zvedela, da je njen bivši mož zadel temo in da bo dobil 50 tisoč zlatih frankov se je hudo zjezila in je dejala: "T-a-a-a-ko! Jaz vem, da je on to nalašč naredil samo, da me jezi rt ŠIRITE "A. S. m EDINOST" hrepenenju je za-čula zemlja zvo-nenje, prihajajoče iz daljave; budilo je kot klic k vstajenju. Vedno glasnejši so bili srebrno potrkavajoči zvoki, kakor bi se čuli za gorami.. . zdaj že na hribu. . . že v naši dolini, prav med nami so peli potrkavajoči zvonovi glasno pesem vstajenja. Zadihala je zemlja vonj prvih cvetov, svetloba je segla od vzhoda do zahoda, tako žarka in jasna kakor bi se solnce razlilo nad zemljo, da je utonila slfeherna senca za obzorjem. Na vrt je legla ta svetloba, tako bela; po peščenih stezicah med gredicami se je razlila, obsijala je gosto vejevje in se je odbila od temnih debel, da je zat>lestela. In zarja, ki je vzrla v tem bisernem leske-, tu sebe, je dahnila na njo rdečkasti soj. V cvetovih je zadihal vrt, prerojen za vstajenje. . . Na polje je legla svetloba, da je zablestelo v mavričnih barvah. Nasejala je svojih žarkov po travnikih, da so rumeni, rdeči prameni pohiteli preko njih, da so zasijale temne brazde na njivah in žejno srkale svetlobo. V zelenju se je kopalo polje in čakalo vstajenja. . . Na gozd je legla ta svetloba, obsijala ga je vsega mračnega, da so skopnele temne sence pod drevjem in na obzorju se je nanj prelila svetloba z modrega neba v sinjino. Skrivnosten, rahel šepet je šel nad vrhovi, da je posluhnilo uho, a razumele so ga le gozdne globeli in so čakale na vstajenje. In občutilo je vsako bitje o-no skrivnostno pričakovanje pomladi; občutil je slavec v gaju, občutil prvi pomladni metulj pričakovanje prerojenja in vstajajočega življenja. Vsa zemlja je bil^ polna cvetja, polna zvonenja. . . Le človeško srce ni gledalo one svetlobe, ker je ni občutilo; blodilo je v temi samo, strto. . . tri velike, Črne kaplje so se izlile iz njega na grudo in jo napojile. Iz grude so pognala stebla, poraščena s trnjem. Prvo imelo odprt svet kot poželjive ustnice, drugo je imelo na vrhu štrleče liste in je bilo podobno roki, ki se dviga proti nebu in krčevito grabi s prsti, tretje je stalo ponosno vzravnano pokoncu, golo in brez listja, brez cveta. Stebla so se razraščala bolj in bolj bohotno. Narava je čakala v hrepenenju, da vstane. . . In z naravo je vstal On, samo On, poln svetlobe. . . Srce ni ugledalo one svetlobe, ni je občutilo; bilo je po- Velikonočna Legenda. greznjeno globoko. Naslajaloj veli, so mu nekoliko padali na se je s pohotnostjo, mamon ga visoko čelo. Gladko obrito lice je oslepil, poželjenje mesa in napuh življenja sta zakraljeva-la v njem. Iskalo je sreče v sebi in oboževalo sebe. In ko je bio- 'govern obrazu nekak surov iz- dilo v temi, ko je trpelo, je za-hrepenelo po oni svetlobi vstajenja. . . * * * Zdramilo se je jutro, polno se je bilo brez pravega izraza, le kadar je nalahno odprl ustnice, so dobile poteze na nje- raz. Zrl je Čez reko na mesto, ki je še počivalo v pokoju, oči so mu krožile od palače do palače, skrivnosten sijaj mu je za-t gorel v očeh. Njegovo čelo je tihote; na vzhodu je komaj za-lbilo možno zgrbančeno; imel je rdela zarja skozi oblake, še mračne misli in polglasno je vse sive in temne. Mir je plaval' šepetal skozi zobe: nad večnim mestom Rimom, le Tibera je šumela m motila ti-hoto v obrežnih gajih. Izza oljk in mirt je gledalo zidovje cesarske palače, črno in mrko. Vse je bilo mirno, kakor bi izumrlo življenje za tem zidov-jem ,kakor bi snival gaj pred palačo. Le včasih se je začul na pesku samoten korak preto-rijanskega vojaka, ki je stražil in zopet se je pogreznilo vse v tišino. Na stezi med oljkami se je "O mesto, počivaš še, ko si se naužilo naslad? Ali slutiš, da tvoj gospodar že čuva, že bdi nad teboj? Vem, da me v srcu sovražiš kot tirana, kot oholo kačo. A cesar Tiberij bo stri to sovraštvo, uklonilo se boš mesto. Glej, v tempelj si bom dal postaviti svoj kip, da bo ljudstvo poznih rodov še po-klekalo pred cesarjem Tiberijem ; koleno slehernega sužnja trpina se bo upogibalo pred mano kot največjim izmed ce- pojavila črna postava, ki se jelsarjem. bližala kakor bi se bolj in bolj motala iz mraka. Prvi žarki daljne svetlobe, ki je trepetala vsa ožarjena na vzhodu, so se razlili nanjo, ko je obstala na bregu. O mesto, globoko v tvojem srcu .fe rana, polna gnilobe. . . ti pa hitiš uživati, uživaš s polno slastjo in grabiš zzakladi, da ne bi začutilo pekoče rane, da bi pozabilo nanjo. Daljni Visok mož se je zavijal v narodi, sužnji v tvojih rokah, škrlaten plašč, ki je bil z zla- ti kopičijo zaklade, žuljaVe so tim vezivom obrobljen. Kratki, že njihove dlani, upognjeni kodrasti lasje, ob sencih že osi-1 njihovi hrbti od težkih napo- rov; kdaj bodo vstali izpod: jarma, izmozgani so, izmučeni do smrti. . . ti mesto, pa še kopičiš zaklad za zakladom, ste-zaš grabežljive roke. . ." Zabobnelo je v daljavi kot grom, kot bi se rušili in podirali hribi, kot bi se v velikanskem plazu podile odtrgane skale. Od vzhoda pa se je razlila hipoma čez nebo rožnata zarja, svetloba je presekala sive oblake, nebo je bilo bolj modro blesteče ko takrat, ko žari na njem solnce. Cesar se je vzravnal začuden nad prikaznijo, zatrepetal je, da so mu klecala kolena,1 prevzela ga je groza. Zazdelo se mu je kakor bi stopile iz gaja temne sence in ga obsto-j pile; razločil jih je dobro, v, njih je videl same znane obraze. . . bile so žrtve njegove o-' holosti. Svetloba pa je segla: v širokem pasu od vzhoda do zahoda in se dotaknila nasprotnega obzorja. Iz sredine se je' počez razlil pas svetlobe naj obe strani in križ je blestel za trenutek čez celo nebo; na obzorju pa so oblaki rdeli v zarji. . . . kakor bi se razprostrlo široko bandero s svetlim križem čez in čez. Globoko spodaj je še spalo večno mesto. Blagoslov Vstalega se je raz- lil nad njim. . . iz peterih po-veličanih ran, ki sq klicale: O blagoslovljeni vsi, ki trpite; iz trpljenja se vam bo rodilo vstajenje. . . Cesar si ni upal zreti v to svetlobo na nebu, omamljen se je ozrl na nebo šele potem, ko so oblaki že davno zabrisali prikazen. V njem je vstala neka bridka slutnja, na njegovem čelu se je začrtala med oči globoka guba. Skušal je zamoriti to britko misel, malomarno je zamahnil z roko. Tedaj je začul korake ne daleč od sebe, stopil je v ono smer. Iz sivkastega somraka med ofjkami se je pokazal pre-torijanec. "Kdo?" "Dominus et deus." — "Gospod in bog. . . odsedaj naprej sem to jaz in to moj naslov." Pretorijanec je spoštljivo pozdravil in se nekaj korakov u-maknil. Zrl je trenutek za odhajajočim cesarjem. Tudi on je videl svetlo prikazen na nebu, njegove misli so pohitele daleč tja v Jeruzalem, kjer je pred letom služil kot navaden vojak, spomnil se je Onega, ki je prerokoval vstajenje. In veroval je, da je danes prišel ta dan. . . ——o ŠIRITE "A. S. in EDINOST' IN Vesel dogodek starega gozdarja. OGLEJTE", je pripovedoval stari Bešter, ko smo sedeli nekega deževnega večera v vaški gostilni pri osvežujoči ka-v našem gozdu se ne pljici, prigodijo le resni ampak tudi šaljivi doživljaji! Pred več leti se je domislil grof, katerega gozd meji na naš državni, da si zagradi kos gozda, kjer bo redil divje pre-šiče. Vse je bilo dobro, kar jo je nekega dne eden teh velikih in močnih četveronožcev pobrisal na nepojasnjen način skozi ograjo. Naš nadgozdar je bil o tem obveščen, ker begunec ni mogel zbežati nikamor drugam, kakor v tukajšnji okraj. Grof je razpisal visoko nagrado onemu, ki mu pripelje zverino živo. Vsak izmed nas bi si rad prislužil denar, toda zver živo dobiti, je bila ravno težkoča. Ce bi smeli streljati, bi bila naloga hitro rešena. Večkrat smo videli prešiča, ki je drvil preko poti, ne zmeneč se za nas. Hra-stovja je bilo malo v tem kraju, kakor še danes, torej tudi želod, najpriljubljenejša hra-n^ tem mrcinam, zelo redka stvar. — Naš gost si je pomagal drugače, kakor sem počasi izvohal. Na večer jo je mahnil v bližnjo krompirjevo njivo, katero je ločila od gozda le ozka pot. Tam se je pošteno navečerjal, tudi krompir gre tem ščetincam zelo v slast. Sestavil sem načrt, kako vja-mem požeruha živega. Nadgozdar ju nisem o vsem niti besedice črhnil, ker sem hotel dobiti celo nagrado, tudi ako se mi lov posreči, bi bila to zame velika čast. Tik ob poti pred njivo sem izkopal široko in globoko jamo. Čez njo sem položil par tenkih palic, na nje pa plast mahu in tako pokrit odprtino. Preskrbel sem si skledo sveže pečenega krompirja in jo postavil na mah. Bilo je to že pozno popoldne, sam pa sem se podal po svojih opravilih z veselo mislijo, da je jutri prešič moj. Požeruh bo skokoma šel h vabljivi večerji in padel z njo vred v jamo. Pečeni krompirji še niso stali dolgo na svojem mestu ter mikavno vabili, ko se je vračala iz mesteca naša potovka po poti mimo njive. Potovka j« bila stara, precej obilna ženica. Na hrbtu je nesla koš, na njem kurnik z racami Potovka se je prestrašila novega došleca. Stisnila se je v kot s svojimi racami in s težavo ubranila lisici, da ni vdrla v kurnik. Zunaj, se je začelo zbirati k nevihti in nastala je zgodaj noč. Ta okoliščina je pomagala prestrašeni ženici, | da ni ostala celo noč s svojimi ; sosedi in končno še z merjascem v jami. Vsled nevihte sem se namenil Še'ta večer iti pogledat svojo "past". Ščeti-nar jo je ta večer vsled teme že preje kakor po navadi mahnil na njivo. Dišeča večerja ga je zvabila in ženica je v smrtnem strahu zakričala, ko je velikanska, sopihajoča pošast lopnila pred njo. Takemu sosedu ni bilo veliko zaupati. Potovka je kričala in vpila, da bi se je kamenje usmililo. Tako sem dospel do jame; nisem se malo ustrašil, ko sem slišal iz nje človeško klicanje na pomaganje. Ko sem pregledal vsebino svoje jame, sem prosil ženo, naj potrpi četrt ure, tekel v gozdarsko hišo, povedal nadgozdarju čudno pra- Za ši in zares. pa privezan za našega gospoda grofa. Radovedne so vse stare ženice in potovke še posebno. jPride mimo moje jame (tako mi je kasneje pripovedovala), pogleda jn zaduha pečen krompir, grozno se čudi, zakaj stoji tako okusna večerja na tem kraju. Seveda stopi bližje, — ženske morajo pač vsako stvar natanko ogledati — stopi na mah ter pade s košem in z racami, kakor je bila dolga in široka, v jamo. Poškodovala se ni nič, ker je bila zemlja mehka, ven-'vljico, pri čemer je neverjetno dar se ni mogla brez tuje pomoči rešiti neprostovoljne ječe. Ko se je zavedla svoje nesreče, je pričela v srce segajoče ihteti in klicati na pomoč, da bi jo kak mimoidoči osvobodil. Mlade račice so zastavile skupno z ženico svojo godbo. Nikogar ni bilo, da bi pogre-znjenko rešil. Nedolgo je potovka 4 svojimi račicami dobila družbo. Zajec, ki ga je preganjala lisica, je hotel najti v gozdu skrivališče, prisopihal je na mah, ki je bil razmetan že od ženice ter se kljub urnim skokom udri, lačna lisica mu je sledila čez nekaj sekund! Videla je, da ji je izginila za-željena pečenka, za trenutek je obstala. Zaslišala je račje glasove in pobesila ušesa. Oči so se ji poželjivo zabliskale. Race bi pač bile še okusnejša večerja kakor zajček. Pozabiv-ši na svojo zvijačo jo je hitro smuknila v jamo. zmajeval z glavo. Vzel sem s seboj nekaj ljudi, lestvico in vrvi. — Kmalu smo bili na licu mesta. Mah smo odstranili in sedaj sem šele spoznal, koliko bitjem je bila pripravljena skleda krompirja. Vjel sem: mrjasca, lisico, zajca ter potov-ko s košem in racami. Nadgozdar mi je, čestital. Jamske prebivalce smo izvlekli, pri čemer nam je delal največ preglavice mrjasec. Drugi dan sem dobil obljubljeno nagrado. Od tedaj nisem ujel nobenega mrjasca in nobene potovke več," je končal stari gozdar. -o- V neki državni jetnišnici je jetničar okregal nekega kaznjenca, ker -se je slabo vedel. Ker mu je kaznjenec ugovarjal je zakričal nad njim: "Boste precej tiho?" Kaznjenec: "Kajpk, vi bote meni žugali ? Vas Jahko vsaki dan izpuste (iz službe), mene pa šele čez dvaset let!" ANEZ iz Muhovca je pri fantovskem pretepu izbil Francetu iz Mlake levo oko. Črez leto se nekje sreče-ta. — "France," vpraša Janez, "ali si še kaj hud, ko sem ti oko izbil?" — "E, kaj bi tisto," pdvrne France*, "sem že pozabil; toda povem ti, če mi še desno izbi ješ, te vse življenje več ne pogledam." ♦ * ♦ Pred sodnikom sta imela o-praviti Miha in Peter. Peter je Mihata tožil radi razžaljenja Časti, ker ga je baje imenoval goljufa. Sodnik je oficielno vprašal Mihata: "No, vi, ali ste res rekli, da je tožnik Peter goljuf? Ali je res?" Peter: "Res je, — samo rekel nisem." * * » Neki gospod se je razgova-rjal z nekim svojim znancem. Medtem ga tudi vpraša: "Kaj pa dela tvoj prijatelj in tovariš Janez?" Znanec mu odgovori: "Živi kakor lokomotiva!" — "Kako to misliš?" — "Cel dan leta semintja in kadi!" * * * Dva prijatelja A. in B. sta se pogovarjala o nekem baronu, ki ga je rad pil. Prijatelj A. pravi :"Lahko za barona, ki je podedoval očetovo grajščino in bogastvo. Zato ga sedaj lahko pije." Prijatelj B.: "Saj je žejo tudi po očetu podedoval!" * * * Zena je hudo ropotala nad svojim starim, ker vsaki ponedeljek je obhajal plavega in pil. Zato je nekega dne zaropotala nad njim vsa ogorčena: "To je že od sile. Zapazila sem, da si redno vsak ponedeljek pijan. O, dragi moj, to ne more iti tako dalje!" Mož: "Res je, res! 2e od sile! Toda veš kaj, morda ti ie Torek bolj priraven. Meni je vseeno ?,f i * • • Zamorska pripovedka. * Živel je Človek, ki je vsak dan kupil šest hlebov. Prijatelj, ki je to opazil, ga vpraša: "Kaj delaš s toliko hlebi?" A on odgovori: "Enega uporabim; enega vržem proč; z dvema plačujem dolgove, dva pa dajem v posojilo." Prijatelj mu reče: "Ali mi ne bi pojasnil zagonetko?" In on odgovori: "Enega pojem sam; enega dam svojemu dekletu ;dva dam svojim staršem, ki so me hranili s hlebom, zadnja dva pa dajem v posojilo svojim sinovom, da mi jih vrnejo, ko se postaram." Za dobrega človeka je molitev vir najčistejšega veselja. Ne omahuj v trpljenju! O-polnoči svetijo zvezde najsvet-leje in ob viharju je morski svetilnik najbolj zanesljiv. ♦ * Ničesar lenuha bolj ne ujezi, kakor, če se ga imenuje za lenuha; t. j. resnica oči kolje! * * • Bog ne plačuje vsako soboto; a kadar plača, tedaj plača dobro in temeljito. ♦ * * Slabo mladini, ki je brez 1-dealov! 1 ♦ * * Prav govoriti je težko — prav molčati še težje. -* * * # Kdor krivico prizna in jo obžaluje, je s tem že polovico krivde popravil.' * ♦ * Boj se Boga nadvse, potem se ljudi ne boš bal. ♦ * * Težko ti bo staremu iti pamet iskati, če jo bos mlad izgubil. Utrinki. p I VSAK, ki je črn v lice kovač; pa tudi ne vsak prijatelj, ki se ti smeje. Predno pokažeš na grbo svojega bližnjega, se dobro oglej, ako jo nimaš sam. * * * Kdor tiho leži, temu zvoni; t. j. kdor hoče napredovati mora pridno gibati. Grehov in let zmiraj imaš, kot sam priznaš. več Če te hudobneži ne črtijo, nisi v resnici dober. ~ * * * Kdor se ne uklanja Bogu, se uklanja malikom: denarju, časti in svojim strastem. * * * Kdor napiše slabo knjigo, je hujši od ubijalca. Zakaj ž njo ubije dušo in sicer obilo duš, ne ene same. * * * Nihče ni velik, če se ne čuti majhnega pred Bogom. UGANKE. Drevo ima dvanajst vrhov. Vsak vrh ima štiri gnezda. Vsako gnezdo ima sedem ptičev. Kaj je to? (•lAaup uapa} 'oasaui 'o^aq) * * # Polne so me gore in poljane, ko me zgrabiš, pAzna pest o- stane. Kaj je to? * * * Nekdo je star že 12 let, pa je imel samo tri rojstne dneve v življenju. Kako je to mogoče? (Ker je bil rojen v prestopnem letu 29. februarja.) --o- Katol. list seje seme katol. idej in naukov in dela pot katoliškim društvam in jedno-tam. Katol. list vrši to dan za dnem, zato vsi na delo za katol. dnevnik! "^IPlilllililllillM 1II1!1HIIIBP[|I!I|I|IIIH1T S POD VLADNIM IN "CLEARING HOUSE-A" NADZORSTVOM. ! Kapital $200,000.00 Prebitek $100,000.00 PROMET: skoraj $3,000,000 URADNIKI: X JOHN B. BRENZA, President. JOHN KROTKAS. Vice-president. S. A. SZYMKIEWICZ, Vicepresident. ŠTEV. S. TYRAKOWSKI, Vice-president. JULIUS C. BRENZA, Cashier. DIREKTORJI: ■mr m JOHN B. BRENZA, JOHN KROTKAS. S. A. SZYMKOWICZ. JULIUS C. BRENZA, JOS. ZIENTEK, EMIL A. BASENER, JACOB TYRAKOWSKI. EDWARD MAU, FRANK GRILL, JUSTIN MACKIEWICH, ALEX DARGIS. PREPRIČAJTE SE o naših jasnih faktih! Z c^irom na varnost in zdrave podlage je kliub temu, da je s svojim načelstvom pod stalnim vladnim nadzorstvom tudi v zvezi s chica-ško "Clearing House Association", kar je nadaljni dokaz, da je zavod vreden vsega zaupanja vsled dobre protekcije. THE METROPOLITAN STATE BANKA je redno in strogo inšpi-cirana po ekspertnih inšpektorjih bančne zveze in mora vse poslovanje natančno odgovarjati pravilom pravega poslovanja. ZATO ste kot klijent te bante popolnoma zagotovljeni glede nosti v največji meri, ker vaše vloge so najbolje zavarovane. i = var- MI PLAČEMO po 3% obresti na vloge. — Posojujemo, zavarujemo vsakovrstno poslopje proti ognju, tornadom, itd. — Dajemo v najem varnostne bakse, prodajamo hipoteke in bonde, ki dajejo 6% obresti. — * Pošiljamo denar na vse strani sveta. — Naša banka je dovolj velika, da vam postreže v vseh ozirih. — Zato ste povabljeni, da izvršujete vaše bančne posle z nami. METROPOLITAN STATE BANK 2201 W. 22nd ST. BANČNE URE: Banka je odprta vsaki d«u» od 9:00 zjutraj do 4:00 popoldne. Torek in Soboto od 9:00 do 8:30 zvečer. Chicago, I1L miiiiiiiiiiiikažM^ ■ ■ * : Mrtvaški ženin. Jo«. Stritar. B enajsti uri ponoči Vtopljena v solzah kleči pred Bogorodi-co mlada deklica, in koprneča bolesti ter ji potoži svoje gorje. Očka in mamka ležita v gomili, sestrico je vzel Bog v zib-t»f brat pa je padel v vojni. Od svojega ljubega pa nima že tri leta nobene vesti. Ob slovesu jI je naročil, naj seje lan in misli nanj. Prvo leto naj -»rede, drugo beli, tretje pa naj šiva košulje (srajce). In ko bo vse to končano, naj vije rožmarinov venec. Vse je že dokončala, rožmarin je že usahnil, a njega ni. Obupana prosi Marijo, naj ji že nocoj privede izvoljenca, i>li pa naj ji konča življenje, ker ji je brez njega pust vesoljni svet. Komaj izreče svojo pregrešno prošnjo, že se zgani na steni obraz, luč pred Bcgorodico ugasne, pred pragom S3 začu-lejo stopinje, na okno potrka. Oglasi sc ženin, Ki izve. da mu je ljuba ostala zvesta, in povabi dekle, naj gre takoj z njim. Po kratkem obotavljanju se dekle odloči in kmalu hitita skozi zapuščeno vas. Spremlja ju le tulenje psov, ki začutijo mrtvaški duh. Dasi je ura duhov, ko vstajajo mrliči iz grobov, neveste ni strah, saj je pri svojemu ženinu in ne sliši ne skovirja, ki ji naznanja nesrečo, ne žabjega zbora, ki regija pogrebno pesem. Med potoma izprašuje ženina, kje in kakšen je njegov dom, on pa ji vedno le odvrača, da izve vse doma. Ko opazi v njeni desnici molitveno knjižico, ji svetuje, (naj jo vrže vstran. Dekle uboga in že sta deset milj naprej. Tudi molek za pasom neveste mu je neprijeten; i ta mora proč in že sta dvajset milj naprej. Končno jo pozove, da odvrže še zlati kričeč, ki se ji sveti na vratu, da bo kakor ptič. Iztrga, vrže vstran in glej — že trideset sta milj naprej. Končan je pot in dekle s strahom opazi pred seboj pokopališče s cerkvijo. Mrtvi ženin ji pojasni, da je to njegov grad in vrt. Vabi jo, naj skoči z njim preko zida, kamor je že zagnal culico s košuljami. V spoznanju grozotnega položaja se dekle upira in prosi mrtvega ženina, naj ji on pokaže pot in prvi skoči preko zida. Mrtvec jo uboga. To priliko porabi dekle, da ubeži v mrtvašnico, katere vrata se z zapahom za-pro za njo. Zunaj pa klopočejo mrtvaki s kostmi in prepevajo svojo tužno in strahotno pesem. Mrtvi ženin zasleduje svojo nevesto in razbija po vratih mrtvašnice, v kateri leži na deskah mrtvec, pozivajoč slednjega, naj mu odpre in izroči nevesto. Dvakrat oživi mrtvec, da izvrši povelje in le dekletovi vroči molitvi se posreči, da mrtvec zamiži in se zvali z de-tretjem pozivu začne mrtvec vstajati, v smrtnem strahu tre-peče dekle« in se končno zateče v molitvi k Bogorodici s prošnjo, naj ji odpusti pregrešno željo in ji pomaga iz te strašne stiske. — Ravno tedaj pa zapoje na vasi petelin beli dan: mrtvec zamiži in se svali z deske na tla, mrtvaški ženin pred vrati pa izgine brez sledu. Ko gredo zjutraj ljudje v cerkev, strme opazijo odprt grob, v njem gole kosti, na vsakem ostalih grobov pa košček košulje. V mrtvašnici pa najdejo nesrečno dekle in jo j blagrujejo, ker se je izročila j Bogu in se otela, sicer bi jo bil-hudi duh raztrgal kakor košulje. -o- Katoličan brez katoliškega lista je nič! Zapomnite si, da vera je življenski sok, ki daje rast in razcvit posamezniku in vsej človeški družbi f da edino v Kristusovi veri in v senci njegovega "križa, je mogoče reformirati posameznika in vso družbo; da je edino* na zastavi Kristusovi zabelježena zmaga vseh, ki hočejo njemu slediti in Njegovi zastavi večno veljavnih resnic; da je katoliško časopisje najboljši in največji razširjevalec Kristusovih naukov in resnic in da v njih duhu deluje za boljšo in pravičnejšo človeško družbo; da je dolžnost torej vsakega katoliškega Slovenca in Slovenke, da deluje na vso moč, da se katoliško časopisje med Slovenci razširi; da je dolžnost vsakega katoliškega Slovenca in Slovenke, da nastopi od svoje strani, kakor se vidi njemu primerno proti sovražnemu tisku, ki blati vero Kristusovo in njegov častitljivi Križ. V to smo poklicani vsi katoličani brez izjeme! -o- NAVIHANEC. L. 1877. so Rusi oblegali turško trdnjavo Pleven v današnji Bolgariji. Obleganje je vodil najprvo general Skobelev. Pred šotorom Skobeleva pade granata na tla, a se ne razleti, neki vojak jo vidi, jo prime in vrže v sod vode. Skobelev to opazi, pokliče vojaka k sebi in mu reče: "Dobro si napravil, plačan moraš biti. Kaj imaš rajši, sto rubljev ali pa križec sv. Jurija?" — "Ekscelenca, koliko je pa tak križec vreden, če plačam kovino?" — "Trideset rubljev, a Čast je pa tudi nekaj vredna." — "Potem pa, eksce-lenca, prosim za križec in za se-^ demdeset rubljev." -o- Katoliški Slovenci xnoraxnr dobiti svoj katoliški dnevnik? VESELO ALELUJO . i ) • . in vesele praznike želim vsem mojim slovenskim prijateljem! E.A.Basener i J. REAL ESTATE CO 2116 West 22nd Street Chicago, 111. fCs © I Phone: Canal 2138. -o- 000®0®0000®00@®©0®0000®0000000000®00 VESELO ALELUJO in vesele praznike želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem MflTH Slovenski KREMESEC e Si ar Telephone: CANAL 6319 _ Y moji mesnici dobite vsak dan sveže in prve vrste mesp. — Najboljše prekajene šunke in vsakovrstno drugo suhq meso. — Po domačem načinu doma narejene PRAVE KRANJSKE KLOBASE. — Perutnino vsake vrste. Vse, kar spada v področje mesarske obrti, dobite pri meni vsaki čas! Slovenskim gospodinjam se najtopleje priporočam v naklonjenost! _>_ ____