Po pošti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h
pol leta četrt „ mesec
13 L .
6 „50, 2 , 20,
V upravništvu prejeman:
za
eelo leto naprej 20 K — h
pol leta *etrt „ mesec
10, 1 ,
70,
Z« pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod,
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Serae-niških ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 256.
V Ljubljani, v četrtek 8. novembra 1900.
Letnik XXVIII.
Volilno gibanje. Shod zaupnikov katoliško-narodne stranke
Včeraj se je jako sijajno vršil v »Kat, Domu« shod zaupnikov katoliško narodne stranke. Udeležilo se ga je okoli 300 naj-odličnejših zaupnikov iz cele dežele. Volil nemu shodu naših zaupnikov je predsedoval dekan Arko iz Idrije. Zborovalci so se posvetovali o oklicu, katerega izda katoliška narodna stranka povodom državnozborskih volitev, o kandidaturah in sploh o vsem taktičnem in agitacijskem postopanju naših somišljenikov v tej volilni borbi.
V vseh točkah, ki so bile v razpravi, je vladalo popolno soglasje, najmanjša dise-nanca ni kalila navdušenja, ki je na shodu vladalo ves čas zborovanja. Zaupniki so iz raznih krajev poročali o volilni agitaciji in poročila so kazala, da se splošno somišljeniki resno pripravljajo na volitve.
Kandidature, katerih smo že včeraj omenjali, so bile vse soglasno vsprejete in zaupniki so si obljubili, da bodo zastavili vse svoje moči za zmago naših kandidatov. Naši zaupniki gredo v volilno borbo prepričani, da zmagajo, ako vsi naši somišljeniki store svojo dolžnost. Zborovanja je trajalo od 1. —4. ure ter so se udeleženci razšli složni in navdušeni za naporno volitveno delo.
Izjava.
Z ozirom na dopis iz Idrije v »Slov. Narodu« izjavljam, da ne poznam na svetu nikogar, ki bi mi mogel ubraniti ali prepovedati vsprejeti kandidaturo za V. skupino. Nisem pa tako mlad in naiven, da bi hotel na ljubo brezdomovinskim, nesocijalnim liberalcem, ob enem še zaveznikom najgorjih nasprotnikov našega naroda in osobito delavskega stanu, nemških velepos. delati v tem važnem trenotju razdor mej katoliškimi volilci. Ako se idrijskemu »delavcu« zdi liberalna stranka prava, slobodno mu, to je njegov ukus in njegovo soc. prepričanje, ki pa kaže le, da mu je liberalnega mogotca poklon ljubši, kakor delavčev kruh. Tacih
»delavcev«, ki svojemu st»nu obešajo na vrat jarem liberalnega biča, mi ne upoštevamo drugače, kot z željo : Bog vsem norcem razsvetli pamet!	Jos. Gostinčar.
Volilno gibanje v Trstu.
I z T r s t a so nam piše : Volilno gibanje jo v polnem teku. Politično društvo »Edinost« je ustanovilo posebno pisarno, kjer daje pojasnila glede volitev in reklamacij Naši pridno reklamirajo. Zlasti nepopolni so volilni imeniki za V. kurijo. Tudi za 3. kolegij se brigajo okoličani in Slovenci v mestu prav resno. Sam »Piccolo« mora priznati, da skrbe Slovenci mnogo bolj za svojo volilno pravico nego pa Italijani. Na-damo te, da nam novopečeni »cittadini« ne bodo preveč škodili, dasi so jih sedaj imenovali že okolu 450. Baš sedaj, pred volitvami, so iztaknili toliko mož, vrednih, da postanejo meščani prvega avstrijskega trgovskega mesta. Po mestnem štatutu je meščanstvo izjema; o podelitvi istega treba natanko preiskati, da li je prosilec neoma-deževano živel in da li ima dovolj premoženja ali primerno obrt, da bo ni bati, da bi njegova družina kedaj obremenila občino. To se seveda sedaj ni preiskovalo, ker niti ni bilo časa za dopisovanje političnim, sodnim in policijskim oblastim.
Čudno je nadalje to, da nobeden teh 450 »prosilcev« ni plačal sprejemne pristojbine, dočim sme vendar mestni svet osvoboditi koga vsprejemne takse le v posameznih, posebnega uvaževanja vrednih slučajih. Iz vsega tega je razvidno, da je vse imenovanje le volilni manever v svrho, da bi Progresso zopet majoriziral Slovence.
Mi pa vložimo proti sklepom tajnih sej mestnega sveta tržaškega protest na namestništvo ter zahtevamo, da isto te sklepe, ki so nasprotni tudi gmotnim koristim občine, sistira. No, bodemo vsaj videli, ali ima primorska vlada še kaj smisla za štatut tržaški, ali ne. — Italijanski nacijonalci mislijo baje za V. kurijo kandidirati dr. Spa-donija. Camberjev »Avanti« se že veseli tega kandidata, proti kateremu ima nabra-
nega precej pikantnega gradiva. — Kakor stoje stvari danes, ne smemo obupati, da zmaga v 3. kolegiju vendarle pravična slovenska stvar.
Politični pregled.
v Ljubljani, 8. novembra.
Škofovska posvetovanja so so pričela, kakor naznanjeno, dno 6. novembra dopoldne ob 9. uri pod predsedstvom kardinala knezonadškofa dr. Grusche. Prve seje so se udeležili: kardinal knezonadškof dr. Missia, knezonadškofa baron Skrben-sky in dr. K a tsch t ha 1 e r, knezoskofi dr. Jeglič, dr. Napotnik, dr. Kahn in dr. P u z y n a , ter škoije : dr. Š te r k , dr. R o s s 1 e r in dr. B a u o r.
Vprašanje o gradnji železnic v Bosni jo bilo včeraj definitivno rešeno, vendar pa nihče še ne ve, kdo je bil konečno zmagovalec in ali je obveljal naznanjeni kompromisni predlog, ki ga je po poročilih dunajskih listov stavil zunanji minister grof Goluhovski. Prepričani pa smemo biti, da so Mažari niso udali in da tudi niso dovolili zveze Dalmacije z Banjaluko ozir. Sarajevom, zagotovili so si pa direktno zvezo s Solunom, h katerim stroškom bo Avstrija donasala 65*6 odstotkov. Niti male proge Aržan-Bugojno si avstrijska vlada po poročilih iz Budimpešte ni mogla izposlovati. Dovolilo se jej je le milostno, da sme misliti na svojedobno gradnjo te proge. Načelnik generalnega štaba ter skupni vojni minister se nista udeležila zadnjih posvetovanj, kar je dokaz, da so prišli v strategi-škem oziru že poprej na jasno. Seveda sta se morala tudi ta dva državnika pokoriti mažarskim zahtevam. Zadnje posvetovanje ni bilo celi čas skupno; posvetovali so se sedaj avstrijski, sedaj ogerski ministri ter še le pri sklepnem posvetu imeli skupno sejo. Včeraj jo vsprejel vladar v avdijenci oba minister,ska predsednika, ki sta poročala o izidu obravnav. Ministerski predsednik Korber seveda ni mogel povedati druzega,
LISTEK.
Par dnij med Srbi.
Piše D. C.
(Dalje.)
Na »agenciji«, kakor pravijo, pregledajo natančno vse, kar nosi kdo seboj. Zlasti, če vedo, da je došel »iz prčka«, si ga skrbno ogledajo. In ta »agencija« v Šabcu Srbiji precej nese. Vsako leto dobe' preko pol milijona dinarov. S tem je že skoro Milan poplačan, in to je nekaj! Saj pa nalagajo tudi silno veliko porezo na vse, kar pride iz Avstrije, najhuje je z zlatnino in srebrnino, s suknom itd. Hudo so pa godi tistemu, ki bi kaj prikril, a ga zalote. Plačati mora dva-najstkratno vrednost prikrito stvari, če nima, ga pa zapro, potem se ga Bog usmili; saj so znane srbske ječo.
Mnogo nas je čakalo, da nas pregledajo. Tu pa tam se je kdo popravljal krog ledij ali po hrbtu, da bi no opazili pregle-dovalci kake stvari, katera morebiti ni zanje. Neki seljak jo pokazal nekaj kosov svinjine, tebi nič meni nič so mu jo vzeli; »vatrogasac« jo jo odnesel, da jo vrže — v prohod. Nič ni pomagalo, da se jo kmetič zaklinjal pri solncu in »ntifori«, da je svi-
njina namenjena njt-govi strinji; vse, kar je mogel storiti, je bilo to, da je prav jedrnato opsoval mater vsem skupaj. Neusmiljeno so računali od vsake stvari, no, meni se ni bilo bati. Prišel sem na vrsto.
»Kaj imate v zavoju?« me vpraša ne preveč uljudno prvi vojak.
»Jedno srajco; še ta je precej slaba.«
Zamahnil je z roko, naj odidem. A tedaj zarohni od drugo strani četnik, kako to, da se odpuščajo ljudje, ne da bi se jim ogledala prtljaga! Brez obotavljanja in prav uljudno sem mu ponudil svojo »prtljago«; nevoljno mi jo je vzel, pa so je prepričal, da ne nosim svile v papirju. Mislil sem mu povedati, da je treba tudi zaviti, ako se kaj odvije; seveda sem to misel le za-se ohranil.
Veselo sem preskočil prag. A glej ga zlomka! Nova vrsta vojakov, in tudi ti imajo puške. »Vatrogasec«*) me je poučil, da treba mimo njih v komisarijat. Izvlečem naglo svoj potni list in hajdi naprej. Prečitam napis:
V Srbiji pravijo redarjem, policajem - v a-trogasci; isti izraz se rabi tudi v svojem prvotnem pomenu, kakor naš ognjegasec. Gotovo ne vem, zak'j in odkod je dobila beseda ta pomen; pač sem opazil nekje v Sremu, kjer imajo redarji, imenovani vatrogasci, v resnici tudi to nalogo, da hite gasit v slučaju požara.
IIine.icTBo oh-pyra IIo^puHCKor. Kpa-i. CpncKO. —
(Načelništvopodrinskegaokroga. Kralj, srbsko). Pohitim naglo skozi vrata, da mi ne bode treba predolgo čakati. Za mizo je sedel resen mož z nanosniki in črnimi brkami; po uniformi je bil podoben srbskemu častniku, po svojem skrbnem, važnostno resnem obrazu pa kakemu oficijalu na ljubljanskem magistratu. Pred meno je ravno obdelaval pet najstletnoga dečka, ki je prišel brez vsake legitimacije.
Rojen jo bil v Šabcu, a zadnji čas se je učil krojaštva v Mitrovici; mojster ga je prejšnji dan malo pretrdo prijel za ušesi, zato jo pobegel nazaj. Komisar mu sprva ni verjel; a ko mu jo prebrisani vajenec na tanko opisal vse mestne ulice, ga jo vendar izpustil. — Tudi z menoj so bile težave. Pokazal som mu potni list, a vrlemu komisarju je bila pisava, kakoršna jo pri ljublj. okrajnem glavarstvu v navadi, nerazrešljiva; opisati sem mu moral najprej geogralično lego naše Ljubljane, razložiti vse mogoče pritikline, ki so slučajno zvezane z mojo osebo, in vendar me je spremljal prav skozi vrata nezaupni pogled komisarjev, ko sem odhajal. — Prejšnja leta ni bilo tako silno strogo, a odkar so poskušali streljati na Mi lana, so grozno boje, da bi ne prišla čez mejo kaka nevarna oseba.
nego da je pogorel z vsemi važnimi zahtevami.
Dr. Ebenhoch o parlamentarnih razmerah. Na občnem zboru kalol. političnega društva za Gorenjo Avstrijo je govoril, kot smo omenili, dne 6. t. m. bivši državni poslanec in deželni glavar dr. Ebenhoch o parlamentarnem položaju v zadnjem zasedanju ter o eventuvalnih premembah v bodočem parlamentu. Pojasnil je stališče katoliške ljudske stranke napram narodnostnemu vprašanju Jezikovno vprašanje v Avstriji so mora rešiti zakonitim potom in ravno njegova stranka je bila, ki je predlagala, naj se izvoli jezikovni odsek, ki naj izdela načrt jezikovnega zakona za vse kro-novine na podlagi popolne ravnopravnosti. Ta poskus so pa provzročili Mladočehi in takrat se je razbila desnica. Kaj se zgodi sedaj, ne more nihče povedati. Gotovo je le, da bodo osamljeni Čehi, ako vztrajajo pri dosedanji taktiki. Ali bodo nadalje obstruirali ali ne, ni gotovo ; če so pametni, bodo opustili obstrukcijo. Ako pa je ne opuste, bodo poraženi, ker ni prav nobene gotovosti, da bi v tretje zmagali. Gotovo pa je, da Be v tem slučaju združijo vso delavne stranke, ker je taka delavna večina nujna potreba za rešitev velevažnih vprašanj. Njegova stranka se bo potegovala vsikdar za obstoj centralnega parlamenta in nasprotovala vsaki delitvi države. Državnopravni poskusi so morajo za vedno odstraniti. — Iz teh izvajanj je razvidno, da se stranka povsem strinja z nazori poljskega kluba.
Volivni boji na Tirolskem. Akoravno je bila zadnje dni zadostno pojasnjena znana kompromisna afera mej Schopferjem in Zallingerjem, vendar prvi še noče odnehati, marveč ruje še vedno proti jedinemu ljudskemu zastopniku v peti skupini baronu Dipauliju. In pri tem rovanju ima mož kolikor toliko vspeha, kar je pokazala volitev volivnih mož v Briksenu. Kakor znano, je vseh deset volivnih mož somišljenikov krščansko socijalne stranko, ki bodo volili profesorja Schopferja. Toda vspeh je le radi tega tak, ker se Dipaulijeva stranka volitve
Tako sem se torej srečno otresel teh potrebnih sitnostij ter se odpravil v mesto. Ali naj je opisujem ? Splačalo se ne bi. Pravijo, da je Šabac najlepše srbsko mesto za Belgradom. Kakšna so potem druga mesta, tega no vem. No, prav za prav Šabac ni ravno grdo mesto: hiše nizke, večjidel samo pritlične, lepo pobeljene, brez vsakih nepotrebnih okraskov. Cesto in ulico so skoro vse broz izjeme široke, kakoršnih v Ljub-jani ni, potlakane so večinoma z okroglimi kamenji, a vseskozi so čiste in snažne. Velikih stavb ni, razven par trgovin na »piaci«. — Najzanimivejšo je predmestje »ciganska mala«. Na obeh straneh široko ceste leže neredno majhne, strgane in na pol podrte lesene bajto; streho so krite večinoma s starimi preperelimi deskami, vrhu teh je nakopičeno na slabejših mestih kup slame; steklo nadomešča pri oknih masten papir; marsikatera koča je podprta na vseh koncih in krajih s koli in drvmi, da so no so-ede. In kako življenje je v »ciganski mali« ! Pred bajtami sedo razpletene in pol razgaljeno ciganko z lulami v ustih, kriče s svojimi hripavimi grli, prepirajo se med seboj; ne-redkokrat se 'udi spopadejo, pomečejo si lule v glave in se pograbijo za lase.
ni udeležila. Katoliški volivni odbor je namreč sedaj izdal naslednji komunikej: Ker se je vsled Zallingerjevega volivnega kompromisa provzročila mej volivci velika zmešnjava, ker »Brix. Chronik« prijavlja vedno neresnična poročila o takozvanih volivnih dogovorih, in ker konečno do 2. novembra 6e niso bile avtentično pojasnene razne v javnosti kolportirane govorice, sklenil je katoliško konservativni volivni odbor za Bri-ksen, da za volitev dne 5. novembra ne postavi nikakih volivnih mož in ne voli kršč.-socijalnih kandidatov. — Ker pa ta komu nikej ni bil pravočasno razglašen, je umevno, da so mnogi volili Schoplerjeve volivne može, vsled česar je prišlo do naznanjenega izida.
Francoski parlament je imel včeraj prvo sejo v novem jesenskem zasedanju. Napovedana »rumena knjiga« o dogodkih v Kini včeraj ni bila predložena, pač pa je ministerski predsednik Waldeck • Rousseau povedal, kako delo čaka poslansko zbornico: proračun ter predlogi o premembi oziroma uredbi nekaterih davkov, potem pa o pre membi društvenega zakona, ker je prva naloga republikanske stranke, da odvrne nevarnost, ki preti javnemu premoženju in mo-rališki jedinosti dežele. Konečno je napovedal zakon o preskrbi delavk za starost. Na dnevnem redu je že načrt, ki stavi pogoj vstopu v kako državno službo, da mora vsak vsaj tri leta pohajati v kako javno šolo. Večina teh zakonov je kajpada naperjena proti katoliškim višjim šolam in društvom. Konečno je še Millerand izjavil, da je bil vedno nasprotnik temu, da bi se socijalna vprašanja reševala b silo. Razprava o splošni politiki se nadaljuje v četrtek.
Sladkorne premije. Te dni so imeli v Parizu sladkorni baroni nekako predpo-svetovanje glede določitve premij za izvoz sladkorja v inozemlje. Posvetovanja so se udeležili avstro-ogerski, nemški in francoski delegatje sladkornih tvorničarjev. »Pester Lloyd« ve poročati, da se ni doseglo nikako sporazumljenje. Vspeh je neki samo ta, da je francoska vlada dovolila znižati neposredno premije za 50 odstotkov, kar bo baje slu žilo za podlago nadaljnih obravnav v Bruslju, ako se bodo sploh vršila, kar pa še ni določeno. Avstro-ogerski delegatje so se vrnili iz Pariza in niso oddali francoski vladi nikakih obveznih izjav. Sploh pa avstrijsko prebivalstvo ne more gojiti prav nikakih nad na kako znižanje sladkornih cen.
Knjige in časopisi.
»Dom in Svet«. Vsebina 21. zvezka je naslednja: Spomini na dr. Frančiška Lampeta. I. Spisala Pavlina Pajkova. — f Dr. Fr. Lampetu. Zložil Alojzij Mrhar. — O ta testament! Novela. SpisalPodgoričan. (Dalje.) Novo življenje. Povest iz našega trga. Spisal I. Kremen. (Dalje in konec.) — Nevestin sen. (Zložila Mira.) — Socijalni pomenki. Piše dr. Ivan Ev. Krek. (Dalje.) — Čutilo za ohranitev ravnotežja. (Spisal dr. Simom Šubic. — Književnost: Slovenska književnost. Hrvaška književnost. — Umetnost. — Razne stvari. — Na platnicah: Raznoterosti. — Slike: Dr. Frančišek Lampe pri svojih gojencih.—Pred praznikom v marijaniški kapeli. (Fot. dr. Fr. Lampe.) — Trnovo na Notranjskem. — Igra na paši. (Slikal M. Jama.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. novembra.
Predavanje v »Katol. Domu" v
Bredo 7. t. m. G. dr. Krek je opisoval nasledke suženjstva v rimski dobi, ko je suženjstvo ugonobilo kmetski, obrtni in vo jaški stan. Ker so Rimci prepuščali vso delo sužnjem, so se naposled prosti Rimci začeli dela sramovati. Delo je bilo po njih mnenju nesreča in sramota. Zato so zaničevali reveža, ki je moral delati, ako je hotel živeti. Pri Rimcih se je razvilo polagoma mnenje, da je človek ustvarjen prav za prav le za uživanje. Te sadove rimskega suženjstva je primerjal govornik z razmerami današnjega časa. Posebno je povdarjal ob sklepu, da je bil nauk Zvcličarjev popolnoma nasproten mišljenju poganov, ki so živeli ob Kristusovem času. Tedaj je reveža vse preziralo, Zveličar pa jo precej pri prvem nastopu izrekel, da je prišel revežem evangei.j oznanovat. — Prihodnje predavanje bo
v sredo 14. t. m. Govoril bo g. kanonik S u š n i k o pariški razstavi.
Društvo za krščansko umetnost
je v odborovi seji dne 6. t. m. pretresalo
0	nameravani popravi župne cerkve v Kranjski gori. G. Janez Vurnik je sestavil seznam knjig, katere naj si društvo polagoma oskrbi.
—	G. dekan M. Sitar je utemeljeval svoj predlog o zimskem tečaju za zidarje in tesarje. Osnova naj bi bila približno taka : Zimski tečaj, za zidarje in tesarje posebej, naj traja osem tednov; poučuje se dopoldne tri ure, popoldne dve uri. Predmeti naj bi bili : geometrijsko in prostoročno risanje, nauk o črtežih, o konstruiranju, o stavbin-skih slogih in o proračunih Tak tečaj naj se osnuje najprej v Ljubljani, pozneje tudi zunaj Ljubljane v važnejših središčih. Da se pokrijejo stroški, se prosi drž. in deželne podpore. Ker je predlog ugajal, so do prihodnje seje sestavi podrobni načrt. — Društvu je daroval preč. g. kanonik J. Smrekar ilustriran molitvenik iz 1. 1769. in veleč. g. dr. I. Krek 3. knjigo zgodovinskih in umet niških spomenikov na Ct-škem.
Narodni dom v Trstu. Iz Trsta se nam piše: Namestništvo je potrdilo pravila društva, kateremu je namen, združevati in pospeševati slovanska društva v Trstu in okolici ter v to svrho zidati ali nakupovati in vzdržavati v Trstu in okolici primerna poslopja, kjer se nastanijo pod mogoče ugodnimi pogoji slovanska društva. Do usta-novljenja takih narodnih domov bo novo društvo preskrbovalo slovanskim društvom potrebno prostore potom najema ali podna-jema. V hišah, kjer bo nastanjenih več ta kih društev, bo imelo novo društvo pravico za udobnost udov in prijateljev teh društev ustanoviti gostilne s prenočišči in kavarne-
—	Prvi korak je storjen; sedaj nam daj Bog in trdna naša volja kmalu vidnih vspehov!
Novosti v istrskem dež zboru. Iz
Trsta se nam piše: Tukaj govorijo, da je premeščanje ali boljo nameščenje istrskega deželnega zbora v Pulju fait accompli. Dosedaj, kakor znano, istrski deželni zbor ni imel stalnega mesta. Bil je podoben nesrečnemu Kajnu, ki tudi ni našel nikjer miru. Kajn je ubil brata Abela, istrski »rumpfpar-lament« pa bi hotel ubiti Slovana. No, če ■je ta prispodoba preostra, recimo, da je bil Dodoben cirkusu, ki je gostoval zdaj tu, zdaj tam. Tako ga je šaljivi deželni glavar Campitelli v nekem zasebnem pogovoru sam imenoval. No, o tem si je mož še nekaj domišljal na svojo ulogo kot direktor. In lahko je bil ponosen na svoje vspehe! Tako ganljivih smrtnic »našemu« kralju onkraj luže ne zna govoriti kdor si bodi; tako pristnih solz ne zna pretakati vsak komedijant. Le tega ni opazil gospod ravnatelj, da so iz njega brili norce njegovi lastni klovni. Sedaj pa, žal, bo tudi tega bckemskega skita-nja konec in konec Campitellijeve ravna-teljske slave. Upokoje ga baje z visokim redom in noben petelin ne kikirika za njim Pred vrati stoji že drug mož : najbistrejša glava italijanske stranke v Istri, puljski župan dr. Rizzi. Vederemo, ali bo znal tudi ta ravnatelj imeti za velike scene pripravljenih dovolj piščalk, palic in podobnega zakulisnega gradiva?!
Trgovska šola v Trstu. Iz Trsta se nam piše: Slovenskim trgovskim pomočnikom se je posrečilo ustanoviti nedeljsko trgovsko šolo. Za sedaj se bo podučevalo le v najpotrebnejših predmetih, in sicer v knjigovodstvu in meničnem pravu (gospod Ulčekar, ravnatelj posojilnice in docent na trgovski akademiji), v slovenščini (suplcnt na gimnaziji gospod. Merha), v korespondenci (gospod Peruschek) in v računstvu (gospod Ivlemenčič). Podučevalo se bo vsako nedeljo od 7,4. ure naprej. Za sedaj se je prijavilo okolo 40 slušateljev. Pozneje se ustanove tudi večerni kurzi za trgovske vajence. Društvo se nadeja, da pridobi svoji šoli sča-som pravico javnosti. Veselimo se tega lepega pojava v slovenskem trgovstvu ter mu želimo obilo vspehov — več, kakor jih ima »Russki kružok«, o katerem ni slišati ničesar.
V Postojini so na novo blagoslovili razširjeno pokopališče na praznik vseh svetnikov popoldne. Po opravljenih slovesnostih j v ccrkv'.	i udeležil tudi občinski
1	zastop.	al dolg sprevod pobož-
nega ljudstva po trgu na pokopališče; zastopniki občine so stopali za domačo duhovščino. Na pokopališču so so najprej: opravile molitve za rajnike, potem pa je gospod dekan Fr. Gornik izvršil sv. opravilo blagoslovljena. Med udeleženci smo opazili tudi komisarja c. kr. glavarstva gospoda Ekeh.-— Pokopališče je prav okusno prenovljeno in po najnovejših zahtevah prirejeno. Tudi prijazna kapelica na pokopališču je zares mojsterski prenovljena. Mimogrede bodi omenjeno, da je v ličnem oltarju prav zanimiva slika: Kristus obudi Lazarja od mrtvih. Pozornost obiskovavca vzbuja tudi novi križ sredi pokopališča, ki je zares dostojno, lepo delo.
Iz Št. Jerneja. Po šentjernejski župniji se širi zadnje dni novica, da je poslanec Pfeifer izposloval postavo, po kateri mora dajati občina župniku 100 gld, kaplanu pa 80 gld. (po varijanti le 50 gld.) za vsakokratno selitev! Namen laži je jasen, proč s poslancem, ki nalaga kmetom novih davkov v korist duhovnikom. Kdo si je izmislil to silno nepremišljeno laž, ni znano ; znano pa je, da zadnji čas je že začel zahajati med naše kmete prorok v osebi dr. Slanca, ki nagovarja ljudstvo, da naj voli nemškutar-skega graščaka Globočnika. Slišalo se je tudi pred kratkim, da je prišlo na tukajšnjo pošto večje število »Slov. Narodov« z uvodnim člankom : „Zatičina-Pleterje". Že vemo, zakaj so jih poslali !
..Kogar zapušča spomin, tega zapušča pamet«. »Narodov« »delavec« je postal popolnoma konfuzen. Znpisal je te-le krilate besede: »Slovenec« z dne 80. oktobra pravi : Dr. Ivan Susteršič, naš kandidat, je branil proletarce proti »liberalnemu« naziranju, ki je priletelo iz »naprednega tabora«, in ki se je glasilo, da pri volilni pravici ni staviti na isto stopinjo svetovno uglednega vseučiliškega profesorja in pouličnega po-metača«. Pač žalostno, če mora navadni delavec »veleučenim« »Slovenčevim« urednikom pomagati do spomina, da dotične besede niso priletele iz narodno naprednega tabora, temveč, da jih je izrekel neki bivši državnozborski poslanec na nekem shodu v Novem mestu. Dotičnega poslanca je narodna napredna stranka postavila pred alternativo, naj se izreče, ali kandiduje pri prihodnjih državnozborskih volitvah na podlagi strankinega programa, ker stranka ne pozna pol tiča pol miša«. — Torej dvorni svetnik Šuklje ni bil v narodno naprednem taboru in vendar je bil — strankin poslanec! Ali je »Narod« kaj protestoval proti mnenju dvornega svetnika glede volilne pravice ? Nič! Se odobraval je to stališče in branil na uvodnem mestu to stališče s tem, da je očital dr. Susteršiču revolucijo nam o politiko in namigaval, da bodo d e-lavci kradli, ako dobe volilno pravico. To je dejal »Narod« dne 80. avgusta 1900, ne da bi kaj za to vedel dvorni svetnik Šuklje. Tako lepo ste se strinjali ž njim proti splošni direktni in tajni volilni pravici. Vi »Narodovi« nedosledni pi-sači! Ako je Šuklje pal, ni pal radi »pouličnega pometača«, ampak pal je radi Slanca in ker se ni strinjal z njegovim brezmiselnim početjem. Dne 27. avgusta ste pisali v »Narodu«, da so zahteve po volilni pravici »neprimerni nameni«, in očitali ste nam, da hočemo s tako volilno pravico »potisniti narodnostno vprašanje v kot in v prvo vrsto postaviti politična in socijalna vprašanja«. Ali ao take besede prijazne splošni volilni pravici, ali ste prijazni tej naši zahtevi, ako moža, ki se zanjo poteguje, opsujete z »doktorjem Zaletel« in pravite, »da je imel poslanec Šuklje popolnoma prav, ko je pribil, da je na Kranjskem preminula konservativna stranka in da se na njenem mestu šopiri radikalno demagogiška frakcija«. Z radikalno demagoško frakcijo ste opsovali nas, ki se borimo za razširjenje ljudskih pravic! »Slovenec« nikdar ni branil, kot je to storil »Narod«, nepravega stališča poslanca Šukljeja proti splošni, direktni in tajni volilni pravici, ampak je kot pošten list pri-poznal njegov trud za volilce dolenjskih mest. Vidiš »Narodov« delavec — kako te zapušča spomin. Ponavljam naj za to tvoje besede: »Kogar zapušča pamet«. Zato seno čudimo, če so v uredništvu »Narodovem« tako hitro pozabi, kar se je pisalo pred ne-
koliko tedni. Torej ni čudo, če uredniki •Narodovi« v enem listu kaj hvalijo, v drugem pa pobijajo. Povej to svojim tovarišem urednikom »Narodovim«, da ne bodo uganjali pred volitvami predpustnih šal z delavstvom.	Protiliberalen delavec.
Terorizem v ljubljanskem ognje-gasnem društvu Nedavno smo v »Slovencu« pojasnili razmere, ki ovirajo zdrav razvoj ljubljanskega prostovoljnega ognje-gasnega društva. Od tedaj je preteklo precej dnij, a poklicana oblast, mestni magistrat ljubljanski, ni storila nič, da se razmere po-jasne, oziroma, da se požarno brambo spravi v tak red, ki je za ognjegasno društvo glede velike njegove odgovornosti — nujno potreben. Krivica, ki se je storila šesterim članom s tem, da se jih je brez povoda in popolnoma nepravilno izključilo, se noče popraviti. Napredni terorizem meni, da mora pred kričečo krivico ukloniti glave vse moštvo ognjegasnega društva. Vrlo moštvo pa je druzega mnenja. Ker so pravila za to tu, da se izpolnujejo, se je pred tedni uložila na nadziralno oblast t. j. na mestni magistrat dobro utemeljena pritožba, katere vsak stavek je dokaz, kako nepravilno se je postopalo napram izključenim članom. Župan Hribar je deputaciji obljubil, da bo skoro rešil pritožbo in da čaka še odgovora od odbora ognjegasnega društva, kateremu je pritožbo poslal v vpogled.. Pri zadnji odborovi seji je bil načelnik Stricelj vprašan, kaj je s pritožbo, in mož je izjavil, da ni nič prišlo na odbor. V taki luči se je pokazala verodostojnost ljubljanskega župana! In „Narod" se upa še tožiti, zakaj ljudje nočejo nič dati na moške besede liberalcev? G. župan je svoji moški besedi in županski časti dolžan, da pojasni, ali je imel prav g. Stricelj, ker sicer bo lahko vsakdo mislil, da je g. Hribar v zadevi ognjegasnega društva v svoji brezmejni domišljiji, da se mu mora vse vedno- pokoriti, vso krivico sam insceniral. To bi bilo malo čudno in bi imeli za nasledek občo nevoljo, da si upa župan na tak žaljiv način postopati proti moštvu prostovoljnega ognjegasnega društva, ki je lahko vsak hip poklicano, da naj požrtovalno brani imetje občinstva. Ker na pritožbo ni odgovora, vložilo je moštvo ognjegasnega društva na odbor zahtevo, da so skliče izven-redni občni zbor. Dasi je treba za tako zahtevo le eno tretjino članov, podpisalo je vlogo skoro dve tretjini članov, pravih mož, ki imajo pravico glasovati in voliti. Ta vloga ima naslednje besedilo: Slavni odbor prostovoljno požarne brambe ljubljanske : opodaj podpisani člani imenovanega društva zahtevajo po društvenih pravilih, da se skliče v teku štirih tednov izvanredni občni zbor iz sledečih vzrokov: 1. Ker nam ni bilo mogoče na izvanrednem obč. zboru z dne 23. septembra t. 1. priti do naših zahtev glede naših nepravilno izključenih odbornikov in članov. 2. Ker se seja z dne 22. septembra t. 1. ni pravilno vršila. Dolžnost naša je, cla vstopimo za svoje tovariše, ker smo mi kot priče, da niso nič zakrivili proti društvu, ter zahtevamo, da se vrši zborovanje s sledečim dnevnim redom: 1. Razveljavljenje nepravilne seje z dne 22. septembra t. 1. 2. Zopetni vsprejem izključenih odbornikov in članov. 3. Raznoterosti. 3. Podpisani člani se ne udeleže društvene 30-letnice, dokler ni stvar poravnana. — Ljubljana, dne 5. novembra 1900. — Sledi 46 podpisov.
Priobčili smo besedilo te vloge, da bo občinstvo tem ložje obsodilo tiste, ki ne bodo nič storili, da se zahtevi moštva ugodi, in ki se upajo že sedaj kričati: »Zupan bo rekel: Kdor noče biti pri požarni brambi, pa naj gre!« Znani Mažar, ki je postal ljubljenec slovenskega magistrata, kriči seve okolu, da mora biti proslava tridesetletnice na vsak način, ker župan to hoče. Zato tu v javnosti odločno apeliramo na župana Hribarja, da drži svojo besedo in nujno ukrene vso potrebno za odpravo nečuvenih krivic in nepravilnega postopanja gospoda Striclja, ako hoče imeti mir in proslavo 301etnice radi — bakljade županu. Nikakor ni res, da bi obveljalo atricljovo mnenje, ki so glasi, »naj narede, kar hočejo, zdaj se do maja ne naredi nič«. Na svetu so še ljudje in oblasti, ki bodo skrbeli, da taka drevesa ne zrasto do nebes, moštvo pa bo, kakor upamo, tudi
vati nek donesek v dež. blagajno, ni dobil cesarjevega potrdila.
Praga, 8. nov. Miadočehi so sklenili, da na češkem kandidujejo naraestu prof. Oelakovskega zastopnika šlezijskih Čehov dr. Vencla Hrubyja iz Opave. Dr. Kramar sedaj kandiduje v mestni skupini Tabor.
Pizek, 8. nov. (Hilsner pred porotniki.) Sodišče je sklenilo pozvati vse načelnike onih oskrbovalnih postaj, kjer se je na svojem potovanju oglasil Hilsner. Zaslišanih je bilo včeraj še več prič, ki so izjavile, da so videle Hilsnerja v Zhoru in pri izletu. Orevljar Lang je izjavil, da je čul pogovor mej Hilsnerjem in dvojico Rapp, ki so govorili o nekem strahu radi umora. Lang pravi, da poprej vsled strahu pred židovskim maščevanjem ni hotel tega izpovedati.
Novi-York, 8. nov. Pri zadnjih volitvah je zmagal Mac Kinley v 29 državah, mej temi v Kentucky in Ne-braska, Bryan pa v 16 državah; prvi je torej dobil 305, Bryan pa 142 vo-livnih glasov.
London, 8. nov. Jutranji listi poročajo iz Durbana: Buri so v ponedeljek napadli blizu Standertona iz Pretorije došli vlak. Ubit je kurjač.
London, 8. nov. Reuterjev urad poroča iz Grad očka 4. t. m.: Devet milj južno od Kimberleya je 20 Burov napadlo vlak z živili iu vojnimi potrebščinami, ki ga je stražilo deset (?) angleških vojakov. Buri so se polastili vlaka brez streljanja ter razbili stroj.
Vojska na MitajNkem.
Rim, 8. nov. „Agencia Štefani" javlja iz Pekina 5. t. m.: Iz Italijanov in Nemcev obstoječi oddelek je došel iz Paoting-fu v Pekin in šteje lo 250 mož. Napadel je 1500 Kitajcev, jih razorožil in jim vzel osem topov. Ranjena sta samo dva moža. — Drug oddelek so je pri Ci-fu bil s kitajsko artilerijo in jo pognal v bližnji kanal. — Nadaljni boj se je vršil pri Yangtungu mej bokserji iti 50 Italijani, ki nimajo nikakih izgub.
London, 8. nov. (0. B.) Jutranji listi objavljajo iz Shanghaja vest, da je umrla cesarica-vdova.
London, 8. nov. (0. R) ..Standard" poroča iz Shanghaja: V Oingvvantasu je neki ruski častnik vkljub ugovoru angleškega častnika ukazal sneti a n g 1 e š k o zastavo t e r j o pohodil. Angleži mu niso mogli zabraniti, ker so bili Rusi v premoči. Pozneje so se Rusi opravičili in se sodi, da jo sedaj zadeva poravnana.
v naprej, kakor dosedaj, jedino v obrambi pravice, ker isto, kar se je zgodilo izključenim, zgodi se lahko vsakemu požarnemu brambovcu. Kako se postopa od strani načelnika, videlo se je v tem, da je odborove člane, katere je moštvo na njegov poziv izvolilo, samovoljno odstranil in v seji nadomestil z drugimi možmi, ki se ž njim strinjajo. To je silno razburilo ognjegasce, ker beseda ognjegascev nikdar ne pride do veljave. S takimi razmerami se mora korenito pomesti, tudi v interesu občinstva, zato pa smo na te nečuvene razmere še jedenkrat opozorili, v nadeji, da se z lepa takoj napravi red in mir!
Zopet se je čeljustmi »Slov. Narod« v svoji sobotni notici iz Šmartna pri Litiji. Zgraža se nad godbo v gostilni pod župniščem vseh Svetnikov dan že zvečer med zvonjenjem — in ravno ta gostilna je že dolgo sem zbirališčo »Narodovih« mamelukov, vsa zaljubljena v n j e g o v o gnojnico. Tableau!
»Orazer Tagespost« v službi slovenskih liberalcev! Odkar sta nastopila
—	Plantan v dolenjskih mestih in Hriba r v štajerski peti skupini kot kandidata, se graška »Tagespost« s posebno vnemo peča z našimi volitvami in peha se v potu svojega obraza — za liberalce! Seveda, iz same pristne ljubezni za blagor štajerskih Slovencev in naših dolenjskih mest! Kako korist ima »Grazer Tagespost« od tega, če se Hribar izvoli za poslanca štajerskih Slovencev ? Na to vprašanje želimo odgovor — pa tudi na to, zakaj da se ta list peha za Plantana? Čudno, kar cele dolge članke prinaša v tem pogledu! Gospod Plantan je očividno kar vstopil v politične borbo v velikem slogu. No, čestitamo Plantanu in »Tagespošti«, obema je čestitati, ker sta jeden druzega vredna. Za Plantana dolenjski volilci ne marajo — za »Tagespost« se pa nemški volilci že zdavna ne zme nijo, osobito v Gradcu ne. Torej ne preostaja temu listu nič druzega, nego pečati se s slovenskimi volilci in tu poskusiti svojo srečo, Plantanu pa tudi prav pride, da vsaj pri »Tagespošti« najde ljubezen, koje pri volilcih zaman išče. Tako je za oba prav.
—	Enako se bojda godi tudi gosp. Hribarju, ki menda upa program: Vse za vero, dom in cesarja — s pomočjo graške »Tagespost« uresničiti.
Martinov večer priredi prihodnjo nedeljo »Katol. društvo rokodelskih pomočnikov« v svojem društvenem domu. Društ veni pevski zbor nastopi z mnogimi zbori, poleg tega so na vrsti razni kupleti in veseloigra »Hišnik v zadregi«. Pričetek točno ob 6. uri. Vstcp brez vabila ni dovoljen. Opozarjamo na ta velezanimivi večer ter se nadejamo, da bode udeležba polnoštevilna, kakeršno tudi zasluži izredni trud vrlih rokodelskih pomočnikov.
G. dr. Karolu Slancu na uho. G. Slane napada včeraj v »Narodu« radi našega sobotnega resničnega dopisa o notarju Plantanu mil. g. prošta dr. Elberta. G. dr. Slancu povemo na uho, da so njegovi napadi popolnoma neutemeljeni. Mil. gospod prošt dotičnega dopisa ni pisal in sploh v znano alero Sukljejevo ni nič posegel ni pismeno ni ustmeno, ni pred Sukljejevim shodom, ni po Sukljejevem shodu.
»Narodovi" kozolci, »slovenski Narod« preobrača najneumnejše kozolce, ker smo razkrili herostratsko početje njegove klike, razbiti jugoslovansko jedinost. V zabavo svojim čitateljem moramo vendar vsaj nekaj v tem oziru povedati. »Slov. Narod« trdi najpred, da skupni klub ni bil za nič, ker „ni ničesar dosegel". Mi smo dokazali, da je klub več dosegel, nego mladočeški, na katerega se hočejo naši liberalci sedaj nasloniti. Na to „Narod" ne ve niti besedice povedati na naš ugovor glede mladočeškega kluba — pač pa naenkrat trdi, da so katoliško narodni poslanci šo celo veliko dosegli —■ a samo z a svojo str a n k o, nič pa zaliberalnostranko. Bravo Ali ni to najboljši razlog za v s a c e g a, pridružitise k a t o 1 i š k o n a r o d n i stranki. Liberalni poslanci pa niso bili v stanu prav nič doseči. Ferjančič je samo to dosegel, da jo postal podpredsednik p. slaniške zbornice — a to so je imel zahvaliti dr. šusteršič u, ki je kot tedanji vo-
ditelj slovenske delegacije izposloval za Fer-jančiča to častno mesto. Ko je dr. Šusteršič odstopil od poslanskega mesta — je pa dr. Ferjančič hitro zaigral svoje podpredsedniško mesto in s tem bistveno oškodoval ugled jugoslovanskega kluba. Znano je, s kako nesramnostjo so takrat »Narodovci" poskušali krivdo zavaliti na dr. Šusteršiča, s pomočjo Penižeka-Mtlnzelesa in kako je takrat dr. Šusteršič vso infamno spletko razkrinkal, in Penižek-Miinzeles, „Na rod" in njegovi pisači ostali so kot navadni lažnjivci in obre-kovalci na cedilu
»Slov. Narod" in »Gospodarska zveza". Ta vrlo razvijajoča se osrednja zadruga je seveda Narodovi kliki trn v peti. Zato pa tudi ni nobeno sredstvo preslabo, s kojim upa ugled te najpomen-ljivejše izmej slovenskih gospodarskih organizacij škodovati. Hvala Bogu, je Gospodarska zveza danes zavod, ki je vzvišen rad javkanjem klike in njenega glasila. Zato na izrecno željo ,Zveze' navadno molčimo o ravno tako hudobnih kakor neumnih »Narodovih« napadih. — Zadnji torek se je pa »Narod« drznil trditi, da je Gospodarska zveza „pri Tomaževi žlindri goljufala!" Na to nesramnost je pravi odgovor sledeča
Izjava.
»Slov. Narod« je v uvodnem članku dne 6. t. m. trdil, da je »Gospodarska zveza« pri Tomaževi žlindri goljufala. Podpisana zavrača to trditev kot nesramno laž in imenuje dotičnega, ki to trdi, brezvestnega lažnika in podlega obrekovalca. Da se pa vsa lažnjivost »Slov. Naroda" prav spozna, zato izreka podpisana, da plača vsakemu, ki do kaže, da je podpisana ,Z vez a' koga goljufala — bodisi tudi samo za en vinar — nagrado 1000 K, z besedami tisoč kron! Nagrado sta pripravljena podpisana člana načelstva plačati iz svojega žepa.
V Ljubljani, 8. novembra 1900. Gospodarska zveza v Ljubljani, rag. zadruga
z omejeno zavezo. Dr. Šusteršič 1. r.	Jos. Šiška 1. r.
No, g. Malovrh, sedaj je prilika, precejšno svoto na pošten način zaslužiti. Vi, ki ste v svrho zaslužka že marsikaj r i-s k i r a 1 i — bodete vendar radi zaslužili lepo svoto, ko prav nič ne riskirate, — nasprotno, operete svoj list predbacivanja, da je namenoma lagal! Torej!?
Bratca je dobil »Narodov« ljubljanski »delavec«. Včeraj ima »Narod« dopis od »delavca« iz — idrijskega okraja. Ta delavec pravi, da je narodna stranka vprašala volilce, katere može hočejo imeti. O tem niti narodno - napredni volilci nič ne vedo, ker sicer bi težko postal Luka Jelenec kandidat pete skupine. Niti o shodu zaupnih mož ni »Narod« nič javil, dočim so bili naši kandidati na shodu zaupnikov včeraj soglasno sprejeti in so že prej na številnih shodih dobili zaupnice od svojih volilcev. Kolikokrat pa so bili mej svojimi volilci liberalni poslanci ?! »Delavec« iz idrijskega okraja je še bolj neumen, nego njegov ljubljanski bratec, ali pa jedna in ista roka le malo bolj neumen dopis naredi, da bi se videla »razlika«. Ta »delavec« pravi: »Precej prileten sem že, pa kedaj sem poprej, dokler so imeli klerikalci moč v rokah, slišal, da nam bodo dali take pravice? Nikdar ne!« Naj nam pove »Narodov« delavec, kedaj so imeli v državnem zboru klerikalci moč v rokah. Liberalci so imeli v rokah parlament, njihova večina je dolga leta odločevala in vladala in tedaj, ko so liberalci imeli moč v rokah, niso delavcem dali pravic, ampak so delavcem pravice odrekali! In tako bodo za »delavce delali« liberalci vedno, ako v državnem zboru dobe moč v roke.
Protiliberalen delavec.
Iz Adlešič, 7. novembra. Kakor sem zvedel, bil jo neki pri nas tudi v nedeljo zvečer po 8. uri lahek potres, ki je prišel tudi od jugovzhoda, kakor zjutraj. Na Vr-hovcih, pol uro od nas, so neki celo okna zašklepetala. Vas je bolj na hribu in ima zgolj kamenita tla.
T	- novice. Planinski
veix	^ ..večer priredilo »Slovensko
plan. društvo«. Predaval jo g. prof. Orožen o potovanju na severno slovensko jezikovno mejo. Mej naznanili jo navzoče razveselila vest, da je »Slov. planinsko društvo« dogotovilo novo pot iz Mojstrane do Vintgarja ter da je društvena koča na Krnu gotova. Otvoritev bodo meseca junija prihodnjega leta. — ZaValvazorjev spomenik, ki bode postavljen v Ljubljani, bode izdelal kip kipar Gangl ter mu jo naučno ministerstvo za izvršitev modela, ki je potreben za ulitje kipa, dalo odpust do 15. septembra 1901. G. Gangl bode svoje delo izvršil na Dunaju. — Ušel je včeraj popoludne 341etni prisiljenec Martin Oven, pristojen na Dobrovo. Delal je na Codelli-jevem posestvu. — Samomor vojaka. Pred tedni smo poročali o samomoru vojaka Janeza Pečnika. Sedaj nas prosi oče njegov pojasniti, da se je na podlagi poizvedb pri stotnijskem poveljništvu dokazala resnica, da njegov sin ni nobenega denarja defravdiral, marveč, da je radi druzega vzroka smrt iskal in tudi našel.
Imenovana sta slugama davčnega urada provizorična pomožna slugi Matija Bolč v Črnomlju in Jakob Flek v Metliki.
Nova hiralnica v Idriji. Za dobavo načrtov in proračuna razpisuje mestni urad v Idriji javni konkurz. Nagrade so 200 K, 150 K. in 100 K. Projekte naj sc vpošlje do 20. decembra.
V Kamniku je bilo v preteklem polletju skupno 415 tujcev.
Otroci zažgali so posestnici Ani Dole v Drašičih gospodarsko poslopje. Ogenj je naredil 4000 K. škode.
Jubilejne spominske svetinje dobe vsled odloka vojnega ministerstva, dokler je kaj zaloge, opravičeni aktivni in neaktivni vojaki po znižani seni 14 v. komad.
Preložitev semnja. Letošnji Martinov semenj je radi nedeljo preložen na soboto, 10. t, m.
Dva shoda. Prihodnjo nedeljo priredi politično društvo »Edinost« zopet dva shoda in sicer v Bazovici in v Trebčah.
Petdesetletnica. »Edinost« poroča, da so dne 6. novembra t. 1. sledeči gospodje : Andrej Leban, vodja svetišča na sv. Gori pri Gorici; Josip Skočir, dekan v Devinu in Matija Šorli, ravnatelj poštnega urada v Ljubljani na sv. Gori pri Gorici obhajali svojo 501etnico prihoda iz Tolminskih ljudskih šol v Goriške normalne šole. Bila je to skromna, a prisrčna slavnost. Sv. mašo z zahvalno pesmijo je daroval č. g. dokan ob številni asistenci. B jg d*j še dolgo in srečno življenje tem gospodom, ki so si v pozna leta tako zvesto ohranili prijateljstvo iz mladih dnij !
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 8. nov. Iz oflcijelnega poročila o zadnjem ministerskem posvetovanju o gradnji železnic je posneti, da se gradi najprej proga Sarajevo d o Sandšaka, „ker je največje važnosti za interese monarhije" ; objednem se zgradi proga preko Višegrada do srbske meje. Ti dve progi se zgradita v treh letih. Pozneje se prične z zgradbo prog Aržan-Bugojno za zvezo z Dalmacijo ter Šainac Doboj za zvezo z Ogersko. Program v tem smislu se predloži obema parlamentoma istodobno. Gradnja prve pvoge se izvrši s pomočjo bosniškega deželnega posojila.
Dunaj, 8. nov. Poroča se, da je dr. Stransky na shodu svojih volilcev izrekel, da bo mladočeški klub po položaju odločil, prične-li v novem državnem zboru z obstrukcijo ali ne. Levico se mora" prisiliti, da pokaže barvo k vsem po § 14. izdanim določbam.
Gorica, 8. novembra. V tukajšnjem gledališču je včeraj tenor Rota v predstavi ustrelil iz revolverja, v katerem je bila krogljica iz papirja. Kroglja jo priletela po nesreči v ženo gledališkega sluge ter jo zadela v trebuh. Žena se je ranjena zgrudila na tla.
Celovec, 8. nov. Ravnatelj celovškega semenišča je postal P. Karol Ludevvig z Dunaja.
Celovec, 8. nov. Zakon, katerega je sklenil dež. zbor in kateri je določil, da se mora za izvrševanje lova plače-
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje.)
Zgodi se, kar jc nameraval doseči svet; velik del beračev zbeži iz mesta, da bi mogli drugje vsaj svobodno živeti in umreti. Vender so jih kljubu temu toliko nalovili, da je število radovoljnih in prisiljenih stanovalcev bolnice doseglo devet tisoč.
Žene in otroci so bili najbrže v posebnem oddelku, dasi nam poročila iz one dobe ne ved6 o tem ničesar povedati. Ne-dostajalo se ni predpisov in naredeb v svrho dobrega reda. A vsakdo si lahko misli, kako je bilo mogoče vzdržati red v onih izrednih okolščinah, pri toliki in tako različni množici, kjer so bili mej radovoljnimi bolniki tudi prisiljeni. Za tega je bilo beračenje potreba, sramota, za onega poklic. Ta je vzrastel na polji ali v svoji delavnici, oni jc vzgojen na ulici, v krčmah, v palači mogotcev, brez dela, za hudobije, ošabnost in nasilje.
Kakšna je bila njih hrana in kakšno stanovanje, sklepali bi lahko tudi brez zanesljivih poročil, katera pa imamo. Spalo jih je po dvajset ali trideset v jedni sobici, nakopičeni so bili na hodnikih na smrdljivi in gnjili slami ali na golih tleh. Zapovedano je sicer bilo, da sc mora slama pogosto menjati, a bila jc slaba, pokvarjena in stara-
Tudi se je zapovedalo, da se mora deliti dober kruh. A kdo je še kedaj rekel, da se mora deliti slabo blago? Kako bi se dalo izvršiti v teh okolščinah, pri ti gnječi, kar bi bilo nemogoče v bolj vsakdanjih okolščinah? V poročilih čitamo, da so v kruh mešali težke in neredilne tvarine, Verojetno je, da ta pritožba ni bila izmišljena. Tudi vode je bilo premalo, namreč zdrave in sveže vode. Skupni vodnjak je bila grapa, ki se vleče okrog bolnice; v bližini tolike množice postala je še bolj plitva, kalna in blatna ta.
K tem vzrokom umrljivosti, ki so razjedali bolna in šele obolela telesa, pridruži se še neugodno vreme: nepretrgano deževje, potem nepretrgana suša, nato pa huda in prezgodna vročina. K bedi se pridruži še zavest bede, dolgočasnost in nejevolja, spomini na prejšnje življenje, žalovanje po izgubljenih in odsotnih ljubljenih svojcih, mej-sebojno nadlegovanje in mrzenje, potrtost in besnost in druge strasti, ki so se rodile še-le v bolnici, če jih niso s sabo prinesli.
Ni bilo čudno, da je umrljivost v ti zagati rastla in rastla kot kužna bolezen. Mogoče so vse te združene in povečane okol-ščine samo pospešile pravo nalezljivo bolezen. Mogoče da je bila ta umrljivost res kaka vrsta kužnih boleznij, ki se pri manjših in menj časa trajajočih draginjah pogosto prikažejo. Za to bolezen so bila mogoče zelo ugodna in občutljiva tla telesa, katera je na to pripravila uže beda, slaba hrana, ne-zmernost, nečednost, utrujenost in podivjanost. Mogoče so bili ti pogoji za njo zelo ugodni, da se je zaredila, raztrosila.
Take izraze rabimo opirajoč se na podmeno, katero zagovarjajo nekateri zdravniki, v tem, ko jo neki marljiv in bistroumen zdravnik zavrača z veliko previdnostjo.1)
Mogoče se je bolezen rodila še le v bolnici, ker zdravstveni svčt ni bil dovolj oprezen s svojimi naredbami, mogoče da je že vsakdo njeno kal v sebi nosil, kar je zelo verojetno, če pomislimo, koliko časa je že trajala beda in kako so ljudje že preje umirali, in da se je pozneje v gnječi grozovito naglo razširila.
Naj bode resnična ta ali ona domneva, resnica je, da je umrlo vsak dan v bolnici nad sto bolnikov.
V bolnici je vse ječalo, mcdlelo, balo se, vzdihovalo in tulilo, oskrbovalni svet pa se je sramoval, strmel in obupaval. Možje se razgovarjajo in posvetujejo z zdravstvenim svetom. Ne preostane druzega, nego opustiti, kar se je s tolikimi žrtvami in mukami za-počelo. Bolnico odpro in odslove vse ne bolne berače, ki se besno-radostno vsujejo na ulico. Po mestu se zopet razlega prejšnje stokanje, a bolj slabotno in redko.
Ko je Ripamonti videl to še bolj usmiljenja vredno množico, topilo se mu je srce, ker se je nje število tako skrčilo v bolnici. Bolnike so prenesli v sedanje zavetišče re-vežev a Santa Maria della Stella, tam tudi večinoma umr6.
Mej tem začn6 polja rumeneti. Berači s kmetov hite zopet iz mesta, veseleč se bogate žetve. Dobri Federigo jim na pot da ') Del morbo petecchiale . . e degli altri con-tagi in generale, opera del dott. F. Enrico Acerbi. Cap. IU. § 1 e 2.
zadnji dar kot znak svoje ljubezni. Vsak kmet, ki pride pred njegovo palačo, dobi novcev in srp za žetev.
Z žetvijo poneha lakota. Nalezljiva umrljivost pa traja še do jeseni, ko se prikaže nova šiba božja.
Mej tem so se zgodile važne stvari velikega pomena. Ko je kardinal Richelieu premagal Roccello, sklenil je mir z angleškim kraljem in je s svojo tehtno besedo v francoskem državnem svetu dosegel, da se gre na pomoč vojvodi Nevers. Kralj sam naj bi peljal svojo vojsko.
Mej vojnimi pripravami sporoči grof nasavski, cesarski komisar novemu vojvodi v Mantovi, da naj deželo izroči Ferdinandu, sicer jo sam na svojo roko zasede. Vojvoda se v svojem obupnem položaju brani proti takemu silnemu in krutemu zahtevanju tem bolj, ker se bliža francoska pomoč. Izrazi se v nejasnih in dvoumnih besedah, kakor bi se ne hotel cesarju popolnoma podvreči. Komisar odide z grožnjo, da se vrne z vojno silo.
V sušcu odrine kardinal Richelieu z vojsko, katero vodi kralj sam, ter zahteva prehod skozi Savojsko.	(Dalje prih.)
Gena žitu na dunajski borzi
dne 7. oktobra 1900.
Za 50 kilogramov
Pšenica za pomlad . K	7'95 do K	7-96
Rž za pomlad . . »	7'67 » »	7'68
Turšica za ma| junij/01 »	5 33 » »	5 34
Oves za pomlad . . »	5 87 »»	5 88
Meteorologidno porodilo.
Višina nad morjem 806 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
J Stanje Oafi opa- l baro-zoTanja j metra t mm.
Tempe- ; ratura i
po Celzija
VetroTi
Nebo
I
3 S
.g* e
a ^
7| 9. Tve6| 7366 | 10 3 j sl. jzah.
jasno j oblač. I 0 4
oj 7. zjuti. I 738 0 1 9 2 i sl. svzh. °\2. popol. | 739 0| 11 2 [ sl ssv/.h | » | Srednja včerajšnja temperatura 9 8 normale: 5 6".
IzjiHSi.
Oni medicine«:, o katerem sem med vožnjo na Dunaj dne 6. m. m. pripovedoval, ni identičen z gosp. pilil. Srebrničem in tudi ne, kakor sedaj vidim, s katerim drugim članom ,.Danice", kajti jaz gosp. phil. Srebrniča do 20. m. m. nisem poznal in sem le pomotoma mislil, da je dotični medicinec, o katerem mi je neki tovariš tudi pomotoma zatrdil, da se imenuje Srebrnič, v istini tudi g. phil. Srebrnič. To svojo zmoto lojalno priznavam ter zajedno konštatujem, da ne stoji v prav nobeni zvezi z g. phil. Srebrničem ono, kar sem tedaj pripovedoval o dotičnem medi-cincu, kakor tudi ne s katerim drugim članom »Danice".
993 1-1
med. G. Hočevar.
Proti malokrvnosti.
v
Zeleznato vino
lekarnarja G. Ficooli
v Ljubljani
dvornega lalržnika Nj. Svetosti papeža
fcaST ima v sebi £)Okrat več železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča china-žeieznata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino.	1—12 Vsled lega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. II. 590 50-19 Dobiva se v steklenicah po pol litra.
Patenti! Iznajdbe!
Da gg. iznajdnikom dam priliko, se osebno dogovoriti zastran pridob:tve patentov v katerikoli državi sveta, pridem v četrtek dnč 16. novembra v Ljubljano ter ostanem „prl Slonu". Vabim na obileu obisk za čas od 9. do 12. ure dopoldne.
Inženir M. GelbhnuH,
oblastveno potrjen in zaprisežen oskrbnik za patente na Dunaji, 1., Graben 29 a. 987 3-2
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno naznanjava, da sva prevzela
g ostilno t«
vinotržca g. Alojzija Zajc a
v Šiški št. 52 S
ter bodeva točila le dobro znano pristno vino zgorej imenovanega, kakor tudi bodeva tast. gostom vedno lahko postregla z izvrstno dobro kuhinjo z gorkimi in mrzlimi jedili.
V nadi prav obilega poseta zagotavljava najsolidnejšo in vedno točno postrežbo ter se najtopleje priporočava.
,/V. >f. 11118.
994 3-1
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
Mizarska zadruga
v Št. Vidu pri Ljubljani
se toplo priporoča prečastiti duhovščini in ^ vsemu p. n. občinstvu v naročitev raznovrstne
g hišne oprave
^rS kakor tudi druge oprave, temne iu likane, ^	poljubno po želji izvršeno.
W Raznovrstne oprave izvršujejo se v vseh po-
{H	ljubnih slogih, lastnih in predloženih uzorcib,
/fS	najtrpežnejše in iz dobro izsušenega lesa po W nizkih cenah.
V prav obilno naročitev se priporoča
^	J. Arhar,
^ 759 11	načelnik.
HSflT" Na prodaj sta
2 križeva pota
jeden za gld. 65'—, drugi za gld. 250 —
pri	930 12-9
FR. TOMAN-u,
podobarju ln pozlatarju v Ljubljani, Valraorjev trg št, L
Najboljše Čistilno sredstvo
je svetovno znani Globus čistilni Izvleček za
vse kovine, kakor zlato, srebro, medenino, baker, kuhinsko opravo itd. — Vseobčna čistilna pasta
za zrcala in okna. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 227 6 11-
Ker se nočem v prihodnje s poljedelstvom baviti v toliki meri kakor do sedaj
prodam
lepo veleposestvo
blizo Ljubljane, tik železnice, obsezajoče : 140 oralov arondiranih, obdelanih in dobro-zagnojenih njiv in travnikov in zaraščenih gozdov,
krasno gospodarsko hišo
z velikim sadnim vrtom, velike za 50 glav živine zadostujoče hleve, nove svinjake in vsa druga gospodarska poslopja, nadalje konje, 36 glav lepe goveje živine, 20 prašičev najboljše pasme, pohištvo, vozove in drugo gospodarsko in poljedelsko orodje, vse v najboljšem stanu.
Posestvo je zelo pripravno za veliko mlekarijo ali katerokoli industrijelno podjetje. — Plačilni pogoji so zelo ugodni. Plačati je nekaj na račun, za drugo se čaka. — Posredovalci so izključeni.
Oziralo se bode samo na resne ponudbe. Natančni pogoji izvedo se pri meni.
Z odličnim spoštovanjem
990 3-1
Fran Štrukelj,
posestnik v Ljubljani, Kolodvorske ulice.
St. 36 310.
Razglas.
991 3-2
Z ozirom na § 25. zakona z dne 2. aprila 1873 (drž. zak. št. 41) in na pristavek k temu paragrafu (zakon z dne 14. junija 1896, št. 169 drž. zak.) se javno naznanja, da so<
imeniki volilcev ljubljanskega mesta
za razpisane občne nove volitve za poslansko zbornico državnega zbora in sicer: 1.) imenik volilcev za volitev iz občnega volilskega razreda in 2) imenik volilcev za volitev poslanca deželnega stolnega mesta Ljubljane že sestavljeni in bodo razgrnjeni
od 7. do 1-i. t. m.
v mestni dvorani na vpogled.
Ugovore zoper te imenike vložiti je tukaj do zadnjega prej določenega dneva in je vsakemu ugovoru priložiti dokazila za trditve ugovorov, ako bi iste ne bile občno znane.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 6. novembra 1900.
1 > u u a j 8 k a i i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, horzno posredovanje, posojila n-» vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 135 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
m Diuiafis, I., Ilerrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K.
Reservni zaklad nad 7,500.000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brno, Plznja, Budeievicah, Pardubicah, Taboru, Benesavi. Iglavi, Moravski Ostravi.
I> n n a j s k a l> o i- z a.
Dnč 7. novembra.
Skupni državni dolg v notab ... . . 97-40
Skupni državni dolg v srebru......97 15
Avstrijska zlata renta 4"/„.......114 65
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	98 55
Ogerska zlata renta 4°/0........114 80
Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ..........9035
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . ,	1695-—
Kreditne delnice, 160 gld................662 —
London vista ....................240 65
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž.veij	117-65
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dnč 7. novembra.
3-2°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/„, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . .
23-53 19 20 90-80
11-38
170 — 162- — 203-— 94 30
252 50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/„ Prijoritetne obveznice državne železnice » > južne železnice 3u/0 » » južne železnice 5°/0 > » dolenjskih železnic 40/0 Kreditne 3rečke, 100 gld. ... . . 4°/0 Brečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gid Ogerskega » „ » 5 » Budimpešt. bazilika ■ srečke, 5 gld. . . , Rudolfove srečke, 10 gld.....
106--93-75 410 — 322-50 119-50 99 50 393 — 350'— 4250 20-50 12 50 59--
Salmove srečke, 40 gld........175-—
St. Genčis srečke, 40 gld....... .	198 —
VValdsteinove srečke, 20 gld.......—'—
Ljubljanske srečke..........50 —
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . •	50
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 «1. st. v. ,	6215-—
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........796 -
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....110 —
Splošna avstrijska stavbiuska družba . . ,	151.50
Montanska družba avstr. plan. . . .	421- —
Trboveljska premogarska drutba, 70 gld.	468.—
Papirnih rubljev 100 ..................254"—
MdT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u I a n I n u izvršitev naročil ua borzi.
Menjarniona delniška družba
99
66
eile 10 in 13, Dunaj, I.,
2.
HtdT Pojasnila ~&S> ▼ vseh gospodarskih in finančnih »tvanih,
potem o kursnib vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocog* obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.