Out Write U« Today Advertising are REASONABLE____ GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki* * OTATBJB OraUKUM. no. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Afa> io niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poakninjo. TBLEPHON£: CHelsea 3—1242 btai«i m 8e«Mi Ctam MmUor SepMbcr ZIM, IMS al the Foal Offtat * Nmt I«i N. I, —ier Ad of Coacrm off March Sri. int. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOHK No. 166. — Stev. 166. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 19, 1939- V SREDA, 19. JULIJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVIL NEMCI V JUŽNEM HR0LU SE UPIRAJO PRESELITVI predloga naj bi bila sprejeta Se v sedanjem kongresu WASHINGTON, D. C., 18. julija. — Dasi ve-rina kongresnikov zahteva čimprejšnjo odgoditev kongresa, si prijatelji administracije na vse načine prizadevajo še v tekočem zasedanju oživiti nev-tralnostno postavo, glede katere je bilo že toliko debat in prerekanj. Gibanju na reje ni, kakoršnegu sta bila pa Japonski. 'gar ,po dvojem prihodu je sklical sejo naci jskih voditeljev, med katerimi sta bila tudi Hitlerjev namestnik Rudolf Hess in urethirk lista ** Voiposteu'* Wilhelm Zarske, ki nosi naslov ''gd&nski Goebbels". Naoijski viri ne povedo, kaj ra razpravljali na tej seji. Neko poročilo pa pravi, da so voditelji sklenili, da bodo razglasili tri temeljne točke z oziro m na od noša je s Poljnko. Prva točka bo "odkrita in javna izjalva**, da se hoče prt bivalstvo Gdanska _______ _______ "vrniti v WASHINGTON, D. C-, 18. Nemčijo/' Druga točka bo po- juiija. — Ameriška vojna mornarica gradi 101 bojno ladjo, ki bodo veljale okoli ene miljar-de dolarjev. Med temi ladjami je 9 malih l\nez Favle 15,000 ton. Z novimi bojnimi ladjami IkaIo imele Združene države 369 bojnih ladij z 1,265,690 to- vaflbilo na Hitlerja, da izposlu je združenje Gdanska z Vzhodno Prusijo in tretja točka, da Poljaki, ki so prišli v Gdansk po letu 1920, nimajo pravice živeti in delati v svobodnem mestu. GDANSK, 18. julija. — Sinoči je dospelo rv Gdansk -M) nemških vojaških tovornih avtomobilov iz Vzhodne Prusijc. Veliki, sivi avtomobili «o v t i snjen i vrsti priipeJjali iz nec iz Idaho, se je danes po- z;ic aueksiji Albanije ni zbli-svetoval s tovariši, ki nasprej^^ z Rim.Berlin. tifjejo neviralnostnemu pro- Ker knez pavJe kot re. gramu admmi^tracije. CW-|^nt v reslliei pravi vladar karjem je pozneje povedal, da Jog^vi^ ^lagajo vladni * mirovno fronto'*. — 11 Je ^J110 8 oklopnic, Angleži smatrajo za dobro zna- *** in t,ve oklopnici men je. da-se Jugoslavija nav-'P? t«", dve matični la- dji za aeroplane, 5 lahkih križa rk, 20 |>odmomic, 45 ruši!- ■ « r---J-------• » nami in je samo Anglija, ki i- Marienburga, blizu meje Gtlaa-ma \*ečjo vojno mornarico. PtJeg tega -o v delu nasled- vsi člani odbora, ki so glasova li zp odgoditev pretiloge, vztrajajo na svojem stališča. sedje so izjavili, da se je pred vk. m (--- — " ■»• .»'««. • v iu WW av že skušal tv Angliji dobiti kre- roplanov je >biia do seogotlbti za 1000 aero-Londonn, je odšel praznih rok, plan«v, ostala naročila pa bo-kakor romunski kralj Karol, ki do v kratkem oddana pa je pozneje dosegel^večjo na prekomon&ih armad, v Gdini ji. klonjenost Anglije. ROJSTNI DAN DR. MAČKA Izmed 34 ameriških tovarn za aeroplane jih 19 izdeluje vojaške aeroplane za ameriško, in tudi druge države. BKOGRA D, J ugoslavija, 17. julija. — Dr. Vladimir Maček je včeraj dopolnil svoje 60. leto in njegov rojstni dan so Obhajali po celi Hrvatski in v onem delu Srbije, kjer žive Hrvatje. Največje slay-je pa je bilo v Zagrebu. Nad 60,000 ljudi je bilo pri zali.alni maši na prostem, nato pa so korakali po uliach. Bilo je mnogo političnih govorov, v katerih so govorniki zahtevali, da je postavljena ne odvisna Hrvatska v okviru Jugoslavije. PAPENOVE PONUDBE Berlinski dopisnik "Dai!v Maila" |>otrjuje vesti o potovanju von Papena v Moskvo l>o nalogu nemške vlade, da sej tam pogaja o zaključku kredita v širini 42 milijonov funtov, ki bi jih Nemčija dala Rusiji. V Berlinu smatrajo, da bo izredno i>oslansftvo človeka Pa-penovih Odličnih sposobnosti imelo mnogo več izgleda, da se ■sklene .ta sporazum, nego če bi šli v Moskvo navadni strokovnjaki. RAZGLEDNICE Newyorike svetovne razstave DOBITE PRI KNJIGARNI "GLASNARODA" 21« WES1 ISth NEW YORK »S RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH. PREDSTAVLJAJO. ČIH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA MtiMt« 50c Vsote lahko poBJete ▼ _po « oMroaa po t otate. nOLIfl Ni BOD £" « New Yort t -— : — Wednesday, July i 9, 193$ as Naroda99 cifect or fn rfionk) AMI NEW YORK, N. I. 46th Year ■V ML T MI PXCIP T 1VXDATb ANP fiOUOAIfl Adeertlaasasnt ca Asreaasac ta bM« ■a pal tata htatrtlM v«|Ja Uat as Aaserlko t •••••••• tioc ••••M IS.'lO • ••••*•*•■ mm >1.1C «.* imi Za Ne* Tork m ealo lato .. «7 00 Za pok Ma ................|8 M j Za laoamstv* as ealo lato .. f7.J0 Ji^ol i^tA s«*«««««« •«• •• •• 98JM) ■ 1 till s Yearly "QUI NAJ KODA* UHAJA T«AKI DAM IZVZJEMdl NSDBLJ tU PRAVNIKOV "UUI N Al oda*, n« mr v * BIBUt NNW IOKK, N. 1. w*a t-ua HITLER JE BIL USTAVLJEN Francija in Anglija ste prvič prisilili Hitlerja, da se je ustavil. Fuehrer je pripravil vse, >ki Senat izjavil, da je bi-la ustava Gdanska vsebovana v versaillski mirovni pogodbi i i v pravilih Lige narodov in da ni več veljavna, ker se je Nemčija odpovedala vsem obveznostim mirovne pogodb iz 1. 191 H. Senat je tudi imel izjaviti, da je bila ustava fvsiljena planskemu prebivalstvu brez posvetovanja in da so sedaj zopet vpo-«tavljene praviee Nemčije do Gdanska. Razglas bi tudi izjavil, da sporoča Berlinu željo prebivalstva, da pride Gdansk zopet pod Nemčijo. Druga listina glede združenja Gdanska z Nemčijo vsebuje nas le« hi je: * izstavil suverenost Nemčije nad Gdan>kom. ( len 2: Nemški komisar -bo imel vse praviee, da se po-paja s poljsko vlado glede poljskih uradov v mestu. Hitler sam je tudi določil, da bo Gdansk nosil imel 'Gaunordmark'' (gan sferne marke). Za "gauleiterja" bi bil imenovan voditelj gdanskih nacijev Albert Foerster. Za sestavo teh listin so Hitlerju čestitali njegovi svetovalci, češ, da je obenem velik jurist, državnik in vojak, kajti njegovim doslednim besedam ne bi mogla nasprotovali notočna država, niti Poljska. Toda istega dne, v soboto, 1. julija, je Hitler prejel od poslanikov iz Londona in Pariza poročilo, da ste Angiija in Francija pripravljeni pomagati Poljski, pa se naj zgodi, kar /ioee, tudi če Nemčija zavzame Gdansk mirno. Poslanika str obvestila Hitlerja, da bo samo Poljska v tem slučaju razsodili. ako Nemčija ogroža njeno neodvisnost. Poslanika sta priporočila Hitlerju, naj prične nova podajanja z Anglijo in Francijo. Hitler pa je šeil takoj na delo in odgovoril, da «e ne bo pogajal, temveč da Nemčija in Italija vidita reeitev samo v tem, da je Poljska razdeljena. Hitler je tudi poslanikom sporočil, da je njegovo vodilno načelo: Morje Angliji; Evropa Nem«ji! Hitler je tudi zahteval, da Ang3*ja prekliče svoje pogodbe s Poljsko, Romunsko in Turčijo in da ne bo podpisala pogodbe z Rusijo. Naslednjega dne ,pa je Hitler naročil svojima poslanikoma, da obvestita angleško in francosko vlado, <\v bo Nemčija, če bosta Se dalje podpirali Poljsko, smatrala, da se vmešavata v njene notranje zadeve in da bo zato nekega dne odgovorila z orožjem. ako namerava« obiskati SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili MAPO Mesta New Yorlca BREZPLAČNO ako nabotll« Amerikanslri Koledar za im Ona Koledarja je: 50 centov Imamo jih že nekaj I s blago... COfCkli ZA POZEN POLETNI In MUM^ JESENSKI PRIDELEK gALATA: največja poletna glavnata KALATA, flsa rum ena trd ogla v ka SALATA, velika rajava LrdoglaTka HALATA. ljubljanska leden ka SALATA. v at raj na simaka glavnata ENIiIVJA, fina rumena kraviljana KXD1VJA, puuia selena kraviljana ENDIVJA, KguUna tUroka rumom KNDIVJA, puma Široka rumena KNDIV J A, poena jUroka rumena RADIO ZA SOLATO, pravi -goriSk." MOTOVILEČ, (repincel j) veUkl REDKEV, fina črna ostra zimska REPA, strutfčna l*sU ca kisanj^ FIŽOL, nizek rameni ali selen FIŽOL, visok rumeni aU selen GRAB, sladkorni, visok kasen..... Cena teh semen je lOc paket Zopet n«va palača is LMQne: BAffeOVEC "PLANINKA" ZDRAVILNEGA ČAJA: MAKIA ( ELk^LOD^IlKAPLScK yallka HJIk. 6 VEDSKE KAPLJICE « ieo*e. - Mala it^kl. Me, veU|a $L25. SUME GOBE, fine. četrt psft fanta Se. Mi plavamo potto. im ST, WIfi. SLOVENE (YTJG08LAV) DAILY ČLANICE DEKLIŠKE ORGANIZACIJE (iirl Scouts" križarijo z jadrnico "Libertv" po morju ter vrše -vse mornarska dela. POZOR LJUBITELJI PRIJETNE ZABAVE! V WILCOX, PENNA SE VAM 22. JULIJA OBETA ZABAVEN VEČER Začetek ob o-mi uri. Za ples igrajo priljubljene slo venske in angleške komade JOK KORACrN ANI) HTS SMX >VEXR ACKS Nekaj |MWpbncsa ImxIo pe^ke tcw"k<* SESTER K OR AC IN XASVTDKN.TE! Prireditelji. Plater • • • t • • • • Zgagž* SKRIVNOSTEN SAMOMOR Jakob Jager, IpifHM-j <*udna. Jager je izpo-j vedal, ila je najel hol>o z na-jmenom. da bi v nji oba skleni-kirhar, zapo-(la obračun z življenjem. Xa slen v Daj Daniu. 2(i let star samomor sta mislila že nekaj in obo sta se zaklenila poznal že delj ("asa 21-letno!že zelo zgodaj. V uimvalni-modistko Marijo Palhartiger-1 ku .sta prižgala ■>• špiritom poli-jevo z Bleda. Kaže, da se to oglje, nakar sta legla ter dobro razumela, ker sta delala jeakala na smrt. (hi se je zbn-načrte, da bi se poročila. Ven- dil ob 2. in nekaj ga j<* jmi- dar se je on zadnje ease ženi-tve zelo otepal. Ona je pa še vedno upala, da >e bosta lahko vzela. Toda zadnje ease se poslov Ha od k vet a. Končno sta sklenila končati si življenje skupno. V ta namen sta najela v Kolodvorski ulici v Ljubljani v ne ki gostilni sobo za dva dni. Kupila .sta oglje, in sta se za kleni 1 a v -sobo. Kaj se je zgodilo ■ponori, policija je v glavnem navezana le na izpovedi Jakoba Jagra. Toda Jager je prišel prijavit samomor na policijo -šele, ko je njegovo dekle ležalo že več kakor en dan mrtvo v najeti sobi. Tzpoved priče noji rečne smrti Pa I b a rt iger je ve jo pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Z« % 2.30 ....................Din. 14 f 4-50 ....................Din. 2C0 $ 6-00 ....................Din. 3vk* J1U.2T, ....................Din. 54JU ....................Din. 1000 $3»,— ....................Din. 2000 V Italijo: f * .......... Ur 100 t 12-— ....................Ur 200 I ....................LIH 500 t 57.— ....................Ur 1000 $ 112JI0 ....................Lir 2000 ................Lir 3000 8E CENE SEDAJ BJT*G MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI AXJ DOLI tm Ispuau wtiSSk «C«nJ und«M A aU llra^ Mlto NAKAZILA IZVKSl). ftnEMO PO CABLE LKTTES ZA PRISTOJBINO f L— S L O V E N I C PUBLISHING C O M P A. N Y| (TRATOL BUWL\IJ> «lf W. IMi St^ gnalo jK^konou. Ustrašil se je kmrti ter planil k oknu. ga odprl ter zaeel hlastno vdihavati noeni zrak. Ona je bila w mrtva. Jager je olitel zabrisati sledove sanvomora; zaeel je naglo pospravljati po »sobi, pomivati umivalnik, prati pobruhano posteljnino in koneno je postlal posteljo. Pri tem je moral tudi preložiti truplo nesrečnega dekleta. Ko je vse skHbno pr^7>ia\nl ter zabrisal sledove samomora — kdo ve eemu — je zapustil sobo. Mnogi kažejo, da Jagrova izpoved najbrž ni ^po\sem iskrena. OBSODBA DVEH 1 MORILCEV France Banie je bil v Novem mre-tu obsojen zaradi u-mora posestnika Jožefa Skvar-I ee na 20 let jeee ter na trajno izgu'lK) east ti Hi pravic. Marija LLparjeva, ki ga je pa nagovarjala k zloeinu, pa na 12 let jeee in na trajno i^eee zapora in 120 din jrlrvbe. 52. POŽAR V PTUJSKEM OKRAJU V .sredo 5. julija je ob eetrt na 1. ponori izbruhnil naenkrat jxizar na samem ležeči vi-nieariji posestnika V. Ribica iz Grajene pri Ptuju. Vinira-rija v kateri je stanoval vini-ear Zaje Frane z ženo Otilijo in H letnim otrokom, stoji v Kreevini občina Grajena pri Ptuju. Kritičnega ča^a je zbudilo viničarja Zajca iz spanja sumljivo prasketanje in rojK)t na podstrešju gos;podarskega Vsakovrstni ljudje morajo biti, sicer bi pa svet popoln ne brl. Na svojih ij>otovanjih isem naletel na neverjetne eksem |»larje. •Posebno se mi j*, vtisnil v .-pomiri rojak, ki mi je rekel: — Xak, l»ereiu pa nie ne. O. že dolgo let nt«. Veš, kraitjsko sem že prei'ej pozabil, angle-Sko pa se prav ilobro ne znam. r^p Ko so doseli Nemci v Prago, je biio njihovo prvo ueli izropati čelKislovaško državi o blagajno. Odnesli so nad št -rioeset milijonov zlatih cehu .-do vaški h kron. To je eej denarja. (eška jn Moravska sta prišli povsem po«i nemško oblast, doeim je |x i^tala Slovaška ''.samostojna" republika. Taka republika kot bi bila napr- ze pre- poslopja. Takoj je vstal in v yvojo grozo zaglegenj lahko delo. Pod streho ^^ ,U.vetiria takoj po rojstvu in do 10. leta. ZavaruJeS se Uhko od $250 do $5000 posinrtoine. V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci labko amramjejo t razredu aH MB.M Mesečni prispevek v mladinski oddelek Je selo nizek, samo 15e za razred "A" ln 30c za razed HB" in ostane stalen, dasl zavarovalniua > vsakim dnem narava. V slučaju smrti otro ka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 lu zavarovanega v razr*-du "B" ae plača do $1000.00 posmrtnln«. . . ROLNI&KA PODPORA: ZavarujeS se labko za $2.00; $1.00 ln 50c na dan ali $5.00 na leden. Asesinen'. primerno nizek. K. S. K..Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. Člani in članice nad 00 let stari labko orejmejo prtnsdajočo Jim rezervo izplačano v gotovini Nail ?0 let stari člani lu Sanice so prosti vseb na«UlJnlb assa- Jeduota ima svoj Usten Ust -Glasilo K. S. K. J^uotp". ki izoa-Ja enkrat na teden v sloreuskem in anglefikem Jeziku Im katerega di-blva vsak čUa lu dauica. > Vsak Slovenec iu Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) url K. 8. K. JeduotJ kot pravj tua^eri vdov ln sirot. O «e nisi člsn ali članica te mogočne In bogate podporne organizacije, putrudl ae In prt-sto|4 takoj. ..... V vsaki slovenski naselbini v £drufenlb dcSavsb bt moralo O^U društvo, spadajoče b K. S. K. J pO noti. Kjerkoli 6e nimate dniitva, spada jočega k tej kato»l«kl podporni ersMiizaclJl. uaUfwr^s n - t-p ba Je le osem oseb v starosti, od 16. do 0Q. leta. — Za nadaljna pojasnila In navodila pišite na glavnega tajnika: j^ m caicAGo anpKT, JOUUST. IWHW kot t ret i no. Hitler, ki je tako velikodušno podaril rlovaskciim narodu svobodo in neoa j&z vsak teden jnapisaiii dve ali tri storijce za tvojo kolono. S tem ti bo tlelo precej o-Jajšano. Prav hvaležen bi ji brl., Toda skušnja me uči, da ženske rie znajo borijo pisati, ampak jih Jinajo "Kaiiio pripovetlovatk In fciste, ki jih pripovedujejo, ponavadi niso za tisk. "Hcuic j. Di V New Yorku ie že prvo gro zdje naproilaj. Drobceno je in kiselkasto, toda za silo bi se že dalo iz njega kaj iztisniti. Sicer ^e pa -vino, odkar jo bila odpravljena, prohibicija, tako poceni naprodaj, da se ga ne izplača eniariti doma. In še nekaj ibi pripomnil, ka r se tiče vmsfcega trga v Xew Yorku: Kalifornijskega vine kolikor hočeš; v nobeni trgovini na debele., v nobenem salo. nu in v nobenem reftavrantu pa ne dobiš, niti kaplje new-vorskega vina, četudi bi ga ho-ted z zlatom plačati. g (.A g 5 A S O D A" « New to* Wednesday, July 19, <939 SLEPARIJA S "ČUDODELNO KASETO" Prpd pariškimi sodniki ^ loiu-nih .**Ot(MK) funtov in od£el iid ie dni nagovarjali preme !*»ui kleparji, ki «o opeharili za fcj,(MX) funtov Aterlinftdv naiv jega špekulanta Eobina, >ina igleitiie^a pan^ke^a indu-trij •a. K^liiii je v začetku leta IT OH irknri-ttl valutno razli^ i meti te<*ajerii Prancove in tu I ne po>ete iu je pri tej ilaeiji vtaknil v žep lejie do-i"ke 'An svoje tran^akeije «*»■ posluževal menjalnic** Krui*-i t^iacana na Avenue de* luaMj^-Elvses. Nekega <1 tic je v tej banfei f»eznaiiil z južnim Ameri kancem Abriatom. |k i ae je v "led neznanju fran ieo*«i-tne posluževal v ofoVvanju J i njim svojega tajnika, ft|>aneto", ki sta jo postavila na mizo, pripravljena, da začne požirati bankovce in jih metati iz sebe v podvojenem številu. Sveženj bankovcev je Robin )*olo/.il jmj-"čudodelne kadete/' "Najprej potrebujemo vode," je dejal 'Hovne Robinu. "Pojdite ponjo v kopalinco." Ko se je Rohin vrnil z vodo iz ko}»alnice, je Hoyo~ otisel ostal je le Abriata, ki je spravil v pogon kaseto in iz nje |*otegnil sveženj bankovcev. S tem svežnjem je odšel v kopalnico, «'eš, da mora bankovce *plakniti. Pri kadeti je ostal Robin sam, «fal je tam in ea-kal, toda zaman. Abriata je izginil skozi kopalnico za svo- glednli precej neprijazno "Kaj! Vi ste hoteli izdelova- 'mil in izjcottjvil **kaseto", ki ic" •• A • ' i x > "eudodclii ' ka l' ,|VJ J 7 1118 p 11 1 . , » T *, aJ 1 A 'ibankovci. (Mala je le prazna vtakne vanjo bankovec- za -to'41- , , , . f ,, „ , 4 v. . . i" čudodelna kaseta." Robmu funtov aterlisjrov, prideta iki'- , . , M . . * 1 . , preostala samo se pot na po- lzveJhi gotove manipulacije .. .. T7 > . • i « - . I«*U«- Ko je tam poiamni iz nje dva. Pogovor, ki se je I__• ,, * „ . , . , ^ . . ,.J *vojo zgodbo, so ara policaji za«-H pri luieanu. >e j#» nadalje- ' 1 J val pozne j<* v sosednjem baru in razlaga tega eudotvornejn* »parata je bila tako prepričevala, da ho je Robin dogovoril za sestanek na prihodnji dan. *4rudotvon»o kaseto" je oyos prinesel k R<»biiiu na dom; vtaknili so vanjo bankovec in v kratkem času sta iz nje pri«la dva. Zaradi kontrole je Robin orcnačil prvi banko vec * posebnim znamenjem, da sra je lahko ločil od drugeira, o katerem s«- je fta hotel prepričati, če ni ponarejen. Zato je d milega odnesel pokazat v luin-ko, kjer so mu zagotovili, da je pristen. Vsi trije ho nato topili v bližnji bar in naročili šampanjca, ki so ga plačali z drugim bankovcem, ki ga je bila vrgla iz «4>e "čudodelna kaneta." predigro, (Čajiek). »»a. Revizor, s. dejanj, tro* __ Vrtinec, dram« t 3 dejanjih__ Z« krU km ivM, Agrokai v fi. .4» .74 .45 Procedura je bila torej k-vr»4na. Razložili so £e R4*bi-nu, da so kemikalije, ki so potrebne za reprodukcijo bankovcev, zelo drage in da se ta način izxlelave iziplaea le, če je na razpolago kapital, če se iz dehijejo v velikem številu, ker le tako se dajo kriti stroški za drago investicijo in izvleči ve-lilc dobiček. "Jaz imam v I^ondonu naloženih 30.000 funtov šterlin-gov," je dejal navdušeno Robin. VlzvTVtno," sta odgovorila i/ kj t tp ADMA Abriata in Hoyo*. -V^. ao Vi n . Dne 20 junija lani je Robin GLAS NARODA" v Londonu dvignil v Iwinki na- 216 W. 18 ST., NEW YORK Društva, Id nameravajo prirediti dramatične prireditve, opozarjamo na: IGRE Id jih imamo v zalogi. dej.......... Richmond«, 4. ti denar? To je monopol angleške lmnke!" Preplašen jo je .gosfjod Robin <*lkuril nazaj v .svoj hotel in jo pobrisal nazaj v Pariz. Tu je zadevo prijavil policiji. ZaHi^ali so najprej menjalca Iračana, ki je izjavil, ankovcih iste, kakor na onih, ki jih je Robin dvignil 20. junija v Londonu. Pod težo dokazov je TTovos priznal sleparijo. Zasnoval jo je po njegovi trditvi Abriata, izumitelj "eudodelne kasete," je bil Argentinec U-rutv. TTovos je tudi povedal, kako so si razdelili 5,300,000 frankov in da je bil pri tem deležen tudi lastnik menjalnice Lacaiia. Za razpravo vlada seveda veliko zanimanje. SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Strupi Borgijevcev Kemiki, kriminalisti in zločinci so vedno poskušali, da bi razkrili skrivnost strupov, ki so jih uporabljali Borgijevci, da da sivoje nasprotnike spravljali na oni svet. Neštete teorije govore o teh strupih. Med tem ko so trezni zgodovinarji menili, da rio BoEgijevci uporabljali povsem navadni arzen, so drugi na podla$p poročil iz tistih časov doninevali, da je zloglasni strup "cantarella" nastajal iz j>rašičjih trebušnih delov, ki so jih po nekem skrivnem receptu mešali z arzenom, fosforjent in balerom. Neki dru^r f4ruf> so izdelovali spet iz drobovja medrvedov in raznih kemikalij. Na popolnoma drugačnem stališču -stoji londonska pisateljica Marjorie Pollardova, ki je ponovno iskala recepte bor-gijev.skih strupov, in jih je tudi nasia. kakor poroča "American Week Iv." Miss Pol lard o- va je proučevala vire za nov zgodovinski roman, ki je obravnaval zgodbo iz italijanske renesance. Pri tem je hotela dobiti tudi recepte za gori o-menjene strupe. Ker na Ang-leškam ni bilo človeka, ki bi ji znal o tem kaj določnega povedati, se je odpeljala v Italijo in *e je nastanila v Rimu, da bi svoje raziskave opravila na mec4ai. V razne liste je dala oglas, v katerem je obljubljala visoko nagrado človeku, ki bi ji preskrbe! recept Borgijevcev. Že naslednji dan sta prišla k njej dva moža, uradnika italijanske policije, ki sta hotela vedeti, zakaj je objavila ta oglas. Angležinja jinva je pokazala razne priporočilne listine, pa sta spe* orlšla. Tola še isti dan ervirali svojim gostom. Pristnost teli receptov sta ootrdila z dokazili, ki izvirajo iz časa Borginjeev. Najbolj presenetljivo je pri teh strupih to, da so vsi rastlinskega izvora in iz primesi, ki c»o same na sebi nedolžne. Rastline, iz katerih so borgi-jev.sk i strupi lase jo baje na na vsakem vrtu, z normalno porcijo plevela. Skrivnost je le v tem, da se nedolžne rastline zmešajo v pravilnem razmerju. Strup ki nastane pri tem, je brez okusa in duha. zadostujeta pa dve kaplji, da n-morita najkrepkejsega moža v četrt ure. Neki dragi strop pa je iz .prekuhane -sfcorje na-jvadnih topolov. Tudi ostali receipt i «o uporalbl jali takšne 'preproste sirovine. | Pollardova je zadovoljna od-I potklopno blagajno ali pa v tako zvani "kabinet smešnosti" kjer hranijo tudi recepte" za smrtne žarke in tibets'ke molilne hinnoze. hi!,i.iiiiiiiiri,l:iii!nMii|l|i,iirimiii,Ijltiiiiiii«,!l ADVERTISE IN "GLAS NARODA" Da rudna pravljica v S. dajanjih ................... Tončkove «uUe m Miklavž v veter, Mladinska Igre • petjem v S- dejanji*_____________ a I), a Orana v & dejaujlli • .45 j«nju> ................- Umi*1 «*ri » t» Nit Mih. 4. deianf«___ 11. «▼. Zapravljive« 12. it. SlM9oh M M ZMrka ljudskih t rastočega povpraševanja po krokodili jih kožah za damske torbice, pasove in čevlje. V nekaterih rekah, kjer je Še pred kratkim mrgolelo nevarnih kuščarjev, jih je treba danes skoraj dobesedno iskati z lučjo ob 'belem1 dnevu. ESKIMSKA VAS POD PEPELOM. Aljašfki je — prvič po letu — izbruhnil ognjenik v 2500 m visoki gori Sv, Benjamina. Takoj po izbruhu je na obronkih gore ležeče eskimske in indijanske va^i začel padati dež vročega pepela. Istočasno >0 vso Aljasko pretresali lahki potresni sunki. Pepel je padal tako na gosto, da je po naselbini Kignik padel najd 60 cm visoko. Redko naseljeno prebivalstvo se pripravlja, da bi ^e preselilo izpod nevarne gore, ako bi se izbruhi še ponovili. PRIPRAVE ZA VSAK SLUČAJ v Fort Dix, N. J^ »vec tisoč mladih fantov in mož. Oblečejo jih v In jih par tednov vežbajo v uporabi orožja. Spisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polha**" — Domen. — Dva prijatelja. n. ZVEZEK: Jurij Kebiia. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — Grad Ro-jinje. — Goli da. ID. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VIL ZVEZEK: Lepa Vida. - Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd« d bratoma. Vili. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz živlienja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti- — tipomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade;. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja Mac Al ana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma knlminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani.. . $1.20 Ivan Pregelj: Izbran Spisi Stefan golja m njegovi.—Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinsko slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki ds v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Pulver und Blei" ter biser naše ncrelistike: Goepoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 Bogbvec (Spisal Ivan Pregelj) Piaatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal- Romanu so dodana do-trebna pojasnila. Cena $1.50 Naročite pri: Knjigarni Glas Naroda 216 W. ISth STREET NEW YORK, N. Y. Zapiski gospoda ODISEJ IZ KOMENDE. - Lanspreškega. 269 strani. V tem TTT zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delti $7on že pred leti napisana večerniška zgodba o mlAr postnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno «liko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo ▼ njegovi življenjski modrosti pri čebelah, aa njegovem, gradu Lcnšprezu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-fcese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje to nje. In zato so tudi poljubi bolj vroči in iskreni. Karola se srtress v njegovem objema. 44Moj Hans; «e malo potrpi; vise bo kmalu boljše!" Hans pa si misli, da bo moral imeti mnogo potrpljenja, ako gre e&mo za to, da jo ddbi Toda pravi med vzdihom: 4 4 Težko mi bo, Karola, tako tuje te srečati o»b navzočnosti drugih ljudi." Karola ga nežno pogleda, 44Potem ibo toliko lepše, ko se bova mogla (pokazati pred očntf celega sveta. Počafkaj «e malo; preduo si misliš, bo čas najine p reiokučnje mmil." In pri tem ee ji rasi i je čez ustnice poreden nasmeh. Ko bi Hans vedel, kako kratek je se čas«, ki mu preostane, ko mora še njegova zaroka ostati tajna, bi «e (prestrašil. -Brez vmake slutnje se poslovi, vesel, da je zado^il svoji dolžnosti. * * * Senta je Stolbergu izročila «vojo prvo sliko. Bila je krasna slika in je mogla biti zadovoljna napi Stotbergovim zadiv-! jen jem nad Ugotovljenim delom Nekoliko pa jo je sram, ker je njeno delo tako navdušeno hvaliL Prijel je zopet na čajanko, ko mu je sliko izročila. Se prej pa jo je pokazala očetu, da bi od njega izvedela za 'nepristransko sodbo. Oče ji more reči samo, da je slika umetniško in zelo dobro delo. Toda Stofberg hvali mnogo bolj in njegovo navdraenje ji požene k ri v lice. Stofcbeng pravi, da bo sam nesel sliko v hišo, ker so sobe večinoma že dogotovljene in posebno njegova delovna sdba, kjer je hotel »sliko obesiti nad svjo pisalno mizo. * 4 4Naj mi vedno prinaša (pred oČL, od koder p rihajam. da vedno ostanem z nogami na zemlji," pravi snneje. Senta je vesela njegovega veselja in mu pravi, da bo pričela drugo sliko. Stolberg pa pravi, da naj najprej naslika pok raj m o jpr i gemdnem studencu, ker je sedaj toliko delavcev v parku, č«*š. da bi io motili in ravno mali mostiček je treba najprej popraviti Senta v to privoli, tedaj ipa se spomni, da jo je Harl« Dorno*4c prosil, da naj najprej naslika gozdni studenec, kjer bi se mogel ž njo nemoteno shajati. Sicer je Senta hrepenela po tem, da ga wupe4 vidi, toda boji se svidenja i njim.. 8<*!aj pa m more napraviti izpričevalo, da za to ni storila ničesar, ker je Stolberg želel, da napravi -najprej to sliko. Pri tej miHi postane nekoliko omahljiva in kri ji sine v obraz. To opazi I udi Stolberg in jo vpraša, zakaj je zardela. Tedaj pa se spomni, da mogoče želi, da bi ji plačal sliko. Mučno mu je pričeti to vprašanje ter potlači ta občutek. Saj je bilo vendar njeno življensko vprašanje, da si sluzi denar, o njegovih občutkih pa ne s luti ničesar Tedaj si misli Stol-l»erg, da mora celo 7adevo trgovsko rešiti. In tako pravi: "Ali ste že napisali račun, gospica KrlachT Slike bi rad takoj plačal." Senta zelo zardi in ga plaho pogleda. 44Računa ri treba, gospod Stolberg." '4 Potem pa mi morate povedati, koliko velja. Takoj vam bom napisal ček." Senta si z roko potegne preko čela in vprašujoče pogleda očeta, ki pa tudi ne ve, kaj bi rekel. 44Ne vem, kaj vam naj zaračunam sliko." Stolberg »bi jo najrajše objel in ji rekel: 44Vse, kar je moje, naj bo tvoje." Tdda sili se, da obdrži m jr. 44Da, ceno mi morate povedati" Senta sldene roke in ga obupno pogleda. "Se nikdar 1^ W^t 18th Street ^ New York, N. Y. GOSPODINJE IN DEKLETA, TO JE KNJIGA ZA VASI I VSE PARNIKE SLOVENIC POBL CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. If W. 18th 8C New Yes*. N. ¥. ZANIMIVI POKLICI. Percy Fat tig je v Vsojem življenju pojedel nad 10,000 Jack Stoney je zelo koristen član filmskih ateljejev v Hol-lywoodu. Njegova naloga je, raznih žuželk, os, muh, pajkov ^T^ pa,radiž.nike in itd. To je njegov poklic, P^obne stvar* v glavo tgralcu, Fat tig je namreč zaposlen pri ameriški tvndki, ki trguje z mineralnimi vodami. Zgodi se, da včasih najdejo odjemalci kako žuiželko v steklenici in kadar to zahteva komičnost prizora. Ne zgreši svojega cilja nikoli, tudi na 20 metrov ne. Za en posrečen lučaj dobi 5 dolarjev; za dva 7 dolarjev. L-i ikuko zuizeiKo v sieKiemci in 0 . ,. V , potem tožijo tvrdko, če*, da ?I°JO s,llf ° ™ deset jim je žuželka povzročila ne- ^ v po^lno zadovoljstvo svo- .Tih delodajalcev, t<*la varno zastrupi jen je. Pred "sodiščem ima Fattier nalogo dokazati, da je ta tožba neosnovana. Zato požre žuželko iste vrr4e brez vsake škode za zdravje in tvrdka je oproščena. Tako je nekoč moral požreti črnega pajka vt. centralne Amerike, čigar pik je zelo nevaren. Ko «o ga opozarjali na nevarnost, ki se ji iznostav-lja, je >samo odvrnil: "Kaj hočete, poklic je »poklic!" Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v 8tari kraj; i KADAR hočete poalati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pičite po brezplačna navodila in pojasnila na slovenic publishing co ::POTNl5KI ODDELEK "GLASA NARODA": 216 West 18th Street New York, N. Y v manjše zadovoljstvo prizadetih. Doslej .se še ni našH nihče, ki bi mu bil kcfc v tej vlogi. Kdo še ni imel "črne buške" pod očesom, vsaj v mladih letih? V New Yorku so pa take buške uše ibolj v navadi, kajti boksanje je tam bolj razvito, kakor kje drugod in je to najkrajši in najpriljubljenjši način medsebojnega Obračunavanja. Toda ameriške soproge nimajo rade, če se vrača morž domov s črno buško, ki je znak iprebojevitega temperamenta. To je privedlo newvorskega brivca Grilla do tega, da je od-Drl zavoi za zdravljenje busk. Za dva dolarja