Gerkveue zadeve. Škofovska slavnost sv. Očeta Leona XIII. Življenje Gospodovo na zemlji je bilo polno trpljenja. Med svoje je prišel iz nebes, in ga niso vsprejeli; otroci tega sveta so ga črteli in zalezovali ves čas njegovega blaženega življenja na zemlji; naposled so ga pahnili iz njegovega lastnega mesta, pribili na križ in mu prebodli srce: no zdaj bo vendar enkrat mir, zdaj so ga rešeni. Ubogi slepci! Ponižni Kristusovi nevesti, sv. cerkvi, se ravno taka godi. Vsa stara zaveza ni imela drugega pomena, kakor pripravljati ua novo zavezo ; človeštvo je z Izraelci zdihovalo več tisoč let po mesijanskem kraljestvu in blagru; ko je pa res prišlo, mililo se jim je pustiti stari, težki jarem in vsprejeti novo breme, sladko in lehko. Komaj se je sv. cerkev začela, že so jo pisano gledali — in bi se je zopet radi znebili! Že prva krščanska rodbina: Jezus, Marija in .Jožef, že prvi papež, sv. Peter, in prvi škofje, sv. apostoli, so imeli dosti trpeti. In ravno tako velika krščanska družina, sv. cerkev, v teku stoletij. Ze tisoekrat bi jo bili sovražniki radi zadušili in pozobali, in brezbožni Voltčr je prerokoval, da nje čez 50 let ne bo več. Vladarjev se nihče prav ne potegne za njo, sovražnikov ima brez števila, ki rovljejo proti njej skrivno in javno; sam hudič je njihov vodja. Poglavar sv. cerkve, rimski papež, nimajo druga, kakor svojo hišo in vrt; vse drugo so jim Taljani poropali; pa Še v svoji hiši so sv. oče jetnik in živijo od samih milodarov. Tako plava ladija Petrova, sv. cerkev, med strašnimi viharji proti večnosti. Ko bi ji ne bil Kristus obljubil večnega obstanka in pričujočnosti, illovek bi veasi res mislil, da se bo pogreznila v divjih valovih. Ali preden je šel Kristus Gospod v nebesa, je rekel zbranim apostolom, ki so bili žalostni, da jih zdaj zapušča: Nič se ne bojte, jaz sem svet premagal; le pojdite po vsem svetu in učite vse narode, učiti jih spolnjevati vse, karkoli sem vani zapovedal; in glejte, j a z z e m z v a m i vse dni do konea sveta. In tako govori tudi naslednikom sv. apostolov, namreč Skofom in vsem oznanjevalcem sv. vere, posebno pa rimskemu papežu. Ne, ladija Kristusova se ne bo nikdar pogreznila in ne bo nikdar preinagana. Rog jo čudovito vodi, kakor nekdaj Izraelce v obljubljeno deželo. Toliko sijajnih zmag ne more nobeno kraljestvo našteti. Zgodovina pove, da je iz najhujih bojev vstala zmagovita v novem. veejem blišči. Med vsem žalostnim preganjanjem jo Bog krepi in tolaži. Razen drugih milostij pošilja velike može in jih napolnjuje s svojim duhom, da jo osvetljujejo pred narodi; to so veliki papeži, škofje, učeniki in svetniki, neštevilni in svetli, kakor zvezde na nebu. V sedanji dobi pa nam je dal Leona XIII., našega papeža, pravo »luč z neba«, kakor ga imenuje staro prerokovanje. Nadalje je v zadnjih letih obsipal Gospod svojo nevesto, sv. cerkev, z večiini veselimi slovestnostmi ali jubilpji: Lcta 1867 je obhajala sv. cerkev osemnajststoletni spomin mučeniške smrti sv. Petra in Pavla, 1871 jubilej zmage kristjanov čez Tuke. 1874 sv. cerkvenih učenikov HovenLure in Toinaža Akvinskega, 1880 očaka zahodnili menihov, sv. Renedikta. 1886 sv. Alfonza Ligvorija, 1886 je bilo svcto leto, 1888 jubilej zlatomešnika Leona XIII., 1890 trinajststoletni spomin povišanja Gregorja I. Velikega na prestol sv. Petra, in dvestoletni spomin smrli zveličane Marije Margarete Alakok, 1891 pijelepi jubilej sv. Alojzija, in že vee drugili slovesnostij. Lelos 1893 pa zopet jubilej! Ni ae zabadavo pri zlati maši Leonovi vzdigovala proti nebu goreča niolilev iz srca in usl neštevilnih zvestib sinov in heera rinskega papeža — podrlaje do Vsegamogočnega, ir> dal nam je škofovski jubilej sv. očeta, to je slovesnost, v kateri se slavi spomin, da so Leo XIII. že 50 let škof. Takih slavnostij pa je zelo malo; PjJ IX. so jo obhajali leta 1877, pred njimi pa morebiti še nobeden papež. Pa • več ko stara dva donašata živeža mladičem v gnezdo, Lolj eivkajo in bolj široko zevajo s kljunčki, da bi kinalu zopet mastna gosenica pobožala goltanec. Katoličani že namreč za naprej prosijo Hoga, da bi dal sv. očetu veakati »dni sv. Petra« ali vsaj biserno sv. mešo. /a zdaj pa vredno slavijo škofovski jubilej in hvalijo Hoga, da je Hog dodelil sv. očetu railost, da že Leo XIII. tako dolgo in tako vspešno delujejo. (Dalje prih.) Mili darovi za družbo vednega oeščenja: Devica Marija v Puščavi 4 gl. 74 kr.,, Sv. Rupert v Slov. gor. 4 g]., Sv. Jurij na južni žel. 21 gl. 7 kr., č. g. J. Vreže 2 gl., Sv. Lovrencij v Slov. gor. 10 gl., Solčava 11 gl. 38 kr., Hv. Franc Ksaverij 6 gl. 47 kr., Kozje 5 gl,. Olimje 2 gl., Sv. Vid na Planini 8 gl., Šmarije 5 gl., Griže 40 gl.