ISSN 0350-5561 za konec tedna Danes in v petek bo oblačno, možne tudi plohe in nevihte. Hladneje bo. V soboto in nedeljo bo večinoma sončno. 57 let številka 31 četrtek, 5. avgusta 2010 Mladi radi urejajo svoje mesto Velenje, 4. avgusta - Šolske počitnice so se za dijake že prevesile v zadnjo polovico, študenti, tisti, ki so opravili že vse študijske obveznosti, bodo prosti še do 1. oktobra. V Velenju bo kar 550 mladih to poletje preživelo dobesedno na ulici. In to delavno. Toliko jih bo namreč do konca septembra preko projekta Čisto moje Velenje urejalo svoje mesto. Ne le, da si bodo s tem povečali debelino denarnice; ob delu spoznavajo nove prijatelje, tudi nove kotičke mesta in se hkrati učijo. Kako pobarvati ograjo? »Mi že znamo,« so nam včeraj povedali dijaki, ki so se »lotili« ograje pri podhodu pri Pošti. ■ bš Nadzorniki Vegrada kritični do uprave Velenje, 3. avgusta - Nadzorni svet Vegrada je upravo družbe pozval, naj do petka pripravi celovito poročilo o izpolnjevanju pogojev solventnosti družbe, drugače bo sklepal, da je Vegrad insolventen. Kljub temu da uprava zagotavlja, da so še vedno plačilno sposob- ni, postaja vse bolj verjetno, da temu ni tako. Na to opozarjajo delavci, ki več mesecev čakajo na plače ter na lanski in letošnji regres in dobavitelji ter podizvajalci, ki nimajo plačanih poslov. Prav tako pa tudi Vegradovi blokirani žiro računi. Če bodo nadzorniki to sta- nje potrdili, bodo predlagali stečajni postopek. Nadzorniki so bili kritični tudi do po njihovih besedah nepreglednega delovanja uprave in samovoljnega sklica skupščine družbe brez predhodnih sklepov nadzornega sveta. ■ Na Ljubnem ob Savinji se je ob 50-letnici Flosarskega bala m zvrstila v minulih 10 dneh vrsta prireditev, največ jih je bilo posvečenih obujanju in ohranjanju spominov na nekdaj zelo pomembno dejavnost. Splavarstvo je namreč nekoč rezalo bogat kos kruha tamkajšnjemu prebivalstvu, s tem pa kraju prineslo razcvet. ■ tp Stavka v energetiki? Na to vprašanje so morda v sindikatu dejavnosti energetike včeraj, ko smo mi tiskali časopis, že odgovorili. Na ta način so želeli opozoriti na slabe razmere v slovenski energetiki, predvsem pa preprečiti morebiten ko laps, ki bi se po besedah predsednika Franca Dolerja lahko zgodil. »Problem je, da na direk-toratu za energetiko peljejo zastavljene nedodelane projekte (pravzaprav jih tako niti ni mogoče poimenovati) naprej, ti pa so po našem mnenju zastavljeni tako, da bo zanesljiva in poceni oskrba z električno energijo v Sloveniji v prihodnje vprašljiva.« Na to so opozorili ministrico Darjo Radie in premierja Boruta Pahorja in upali na dogovor, saj si stavke nikakor ne želijo. 1,50 EVR VELENJE Vroča sindikalna jesen? Bojana Špegel Le redko kdo od zaposlenih ni član sindikata. Panožnega, kot je recimo za zaposlene v zdravstvu Fides, za zaposlene v šolstvu Sindikat vzgoje in izobraževanja, za zaposlene v energetiki Sindikat delavcev energetike. Trgovci imajo svojega, novinarji in »kovinarji« tudi... Tako je bilo v zadnjih desetletjih in tako je še vedno. Največ zaposlenih v naši državi je še vedno včlanjenih v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki naj bi imela preko 200 tisoč članov. Koliko je teh v Velenju, je trenutno nemogoče reči. Ker smo sredi nemajhnega konflikta dveh sindikatov, ki naj bi se rešil šele to jesen. Zgodba se je odvijala nekako takole. ZSSS naj bi v Velenju hotela ukiniti območno enoto, člane pa »preusmeriti« v Celje. Čudno!, ker je imela menda v Velenju celo več svojih članov kot v Celju. Temu so se v Velenju uprli. A, kako? Velenjska izpostava ZSSS se je v mesecu maju uradno preimenovala v Šaleško - savinjske sindikate. In izstopila iz krovne ZSSS. Ob tem so obdržali iste prostore v stavbi velenjskega sodišča, imajo isti transakcijski račun, telefon in faks. V želji, da s podjetji, v katerih so imeli svoje člane kot predstavniki ZSSS ohranijo dobre poslovne odnose, so jih v maju z dopisom, pod katerim je podpisana sekretarka Alenka Selič, obvestili o svojem preimenovanju. In v mnogih podjetjih v Šaleški dolini so jim, vsaj po mojem, članarino mesečno nakazovali naprej. Brez da bi člani ZSSS vedeli, da so v novem sindikatu. In da bi sploh vedeli, kaj jim ta nudi, kaj jim zagotavlja. In da bi jih sploh kdo vprašal, ali se strinjajo s tem, da so člani povsem novega sindikata. No, bodimo natančni - morda so jih kje, povsod pa zagotovo ne. Ko smo želeli preveriti, kako zapletene so te velenjske sindikalne zdrahe, smo ostali pred zaprtimi vrati. V obeh sindikatih, tako novem velenjskem kot na novo odprti izpostavi ZSSS, so na kolektivnem dopustu. Začeli so ga isti dan, vrnejo se isti dan! Na katera vrata naj potrkajo delavci, recimo Vegrada, ki v teh dneh mrzlično iščejo nasvet, pravno pomoč? Sicer pa je vprašanje, če v Šaleški dolini sploh še vedo, v katerem sindikatu so. Komu plačujejo članarino? Ob takih zgodbah tudi zaupanje v sindikate, v njihovo vlogo in moč, lahko le upada. Človek pa se resno vpraša, če ne bi bilo bolje, da se delavci namesto v sindikat včlanijo v kakšno športno društvo in mu nakazujejo denar, ki ga sicer mesečno odmerjajo za sindikalno članarino. Bodo imeli vsaj za igre, če že v borbi za kruh nimajo zaveznika. Obeta se vroča sindikalna jesen! Poletje je za večino najlepši letni čas, še posebej, ker smo več prosti in najdemo več časa tudi za lepe trenutke. In v svoji neposredni bližini naenkrat opazimo veliko lepega, tako lepega, da nas očara in razvedri. Takšnih kotičkov je tudi v Šaleški dolini res veliko. Krono pa zagotovo predstavljajo labodi. Le kdo se jih ne razveseli? 9770350556014 »asias lokalne novice Da desni breg ne bo v »mrku« Velenje, 2. avgusta - Prejšnji teden je bil promet na Kidričevi cesti od križišča s Tomšičevo proti osnovni šoli Miha Pintaija Tole-da zaradi gradbenih del rahlo oviran. Prometna signalizacija je voznikom sporočala, da gradijo nov pločnik. Ko smo na MO Velenje preverili, zakaj in ali ga bodo tudi razširili, smo izvedeli, da Elektro Celje po trasi pločnika vleče nov električni vod za predel mesta na desnem bregu Pake. To naj bi bila stranska veja elektro- Promet po Kidričevi so prejšnji teden urejali mobilni semaforji, saj so zaradi varnosti delavcev in nemotenega poteka del morali cestišče zožiti. voda, ki bo zagotavljala večjo varnost pri dobavi električne energije. Da ne bi razkopali cestišča, so razkopali pločnik, ki ga bodo po opravljenih delih uredili nazaj v isti širini, kot je bil doslej. ■ bš Pričetek gradnje igrišča z umetno travo Šoštanj - Podjetje Andreje, d. o. o., je začelo urejati malo nogometno igrišče z umetno travo velikosti 40 x 20 m pod Vilo Široko. Dela bodo zaključena predvidoma do konca septembra letos. Igrišče financira Občina Šoštanj v sodelovanju s Premogovnikom Velenje, del sredstev pa bo zagotovila Nogometna zveza Slovenije (umetno travo, gole, reflektorje, lovilne mreže, odbojno ograjo). Rekon strukcija mos tu čez potok Topli co Šoštanj - Občina Šoštanj želi obnoviti most čez potok Toplico ter cesto in javno pot od Mlinarja do odcepa za Topolšico v Pohrast-niku. Dela naj bi potekala do sredine septembra, v tem času pa bo promet na tej cesti oviran. Nekaj časa je predvidena tudi popolna zapora. Sanacija treh velikih plazov v Lokovici Šoštanj - V juniju in juliju je občina Šoštanj že sanirala šest manjših plazov (Razbornik, Močnik, Beričnik, Dobnik, Kešpret, Der-mol), sanacija dveh pa je še v teku. Sanacija treh največjih plazov Molan, Janžovnik, Anclin in odvodnjavanje plazu Molan pa naj bi potekala v avgustu in septembru, ko naj bi Ministrstvo za okolje in prostor zagotovilo potreben denar. Izredna seja sveta Šmartno ob Paki - Po informacijah naj bi se predvidoma v ponedeljek, 9. avgusta, sešli na izredni seji sveta šmarški svetniki. Tema seje naj bi bil pro storski načrt. Župan Alojz Podgoršek je informacijo potrdil, izredno sejo sveta pa sklicuje zato, ker želijo v lokalni skupnosti pohiteti s postopki, povezani s prostorskim načrtom. Za javno razgrnitev sprememb in dopolnitev teh načrtov pa je potreben sklep občinskega sveta. »Občina s spremembami veljavnih prostorskih aktov želi pomagati občanom, ki so podali pobude za spremembo namembnosti rabe svojih zemljišč. Postopek za spremembo veljavnih prostorskih načrtov je veliko krajši od postopka sprejemanja občinskega prostorskega načrta. Lokalna skupnost še vedno vodi postopek sprejemanja slednjih, a je izdelava zaradi mnogih sprememb zakona in podzakonskih predpisov in navodil precej upočasnjena,« je pojasnil Podgoršek. Nov direktor občinske uprave Šmartno ob Paki - Že nekaj časa se je v Šmartnem ob Paki govorilo in napovedovalo, da bo prišlo do menjave direktorja občinske uprave oziroma tajnika. To delo je do sedaj opravljal Gregor Petrovič, s katerim bodo vteh dneh, na njegovo prošnjo, sporazumno prekinili sodelovanje. Na razpis za omenjeno delovno mesto je prispelo 34 vlog, od teh jih je devet ustrezalo zahtevanim pogojem. Največ točk je dobil domačin, ki že ima izkušnje s takim delom. Več v zvezi z novim kandidatom naj bi bilo znano konec tedna. Mostovi čez Pako vse bolj trdni Most na Selah končan - Še letos tudi obnova mostu na Prešernovi cesti, na promenadi pri gimnaziji Velenje, 2. avgusta - V začetku tedna je most čez reko Pako na Selu dobil novo, sodobno in lepo podobo. Čeprav gre za manjši most, so ga na desnem bregu reke živeči krajani zelo veseli. Na njem ni več lukenj, pa tudi ograja je lepa in trdna. S tem na MO Velenje izpolnju- jejo obljubo, da bodo postopno obnovili vse mostove čez reko, ki Šaleško dolino deli na dva bregova. »Večina mostov čez reko Pako ima že lepo starost, od tri do štiri desetletja je za njimi. Zime in korozije so naredile svoje, zato smo že lani obnovili most v Šaleku in prvi most na Selu, sedaj je končan tudi drugi. Še v tem poletju pa želimo obnoviti tudi most pri velenjski gimnaziji. Objavili smo javni natečaj za oddajo del in kot najugodnejšega izbrali Cestno podjetje Maribor. Vrednost investicije bo 80 tisoč evrov, z njo pa verjetno ne bomo začeli vsaj še mesec dni, saj je eden od prijavljenih na ta razpis vložil ugovor in zahteval pregled doku- mentacije. Gradbenih del na trgu je malo, posel pa je zanimiv, zato se na naše razpise prijavljajo izvajalci iz vse Slovenije. Kljub zapletom upam, da bomo obnovo tega mostu končali še v letošnjem letu,« nam je povedal Tone Brodnik iz MO Velenje. Po Jenkovi še »poskočno« Po projektih, ki jih je MO Velenje uvrstila tudi v proračuna za leto 2010, bi morala letos priti na vrsto tudi obnova Jen kove ces te, na delu od Prešernove do Tomšičeve ceste. Gre za del ceste, ki vodi mimo osnovne šole Antona Ašker- ca, domačini, ki se bojijo za podvozja svojih vozil, pa se ji izogibajo zaradi (pre)visokih cestnih ovir na njej. Na tem delu naj bi obnovili tudi most čez reko Pako. Vendar pa letos do te obnove še ne bo prišlo. Tone Brodnik pojasnjuje: "Jenkova cesta je zagotovo potrebna obnove, zato jo že nekaj časa načrtujemo. Ob njej bo treba odstraniti tudi platane, ki so prerasle, zato jih bomo zamenjali z drugo drevesno vrsto. Uničeni so tudi pločniki, zamenjati je treba spodnji ustroj celotne ceste.« Da letos še ne bo prišla na vrsto, je krivo tako pomanjkanje denarja v mestnem proračunu kot načrtovana novogradnja športnega igrišča med šolama Antona Aškerca in Gustava Šiliha. »Odločili smo se, da bomo cesto obnavljali istočasno z gradnjo tega športnega kompleksa, ker bo spremenjen tudi izvoz z Jenkove ceste do igrišč. Da bomo pripravili vse potrebne načrte in pridobili dovoljenja, pa potrebujemo še najmanj pol leta. Računamo, da bomo dela na Jenkovi začeli v letu 2011. ■ bš a* % M HZ Most čez Pako na Selu je sicer eden manjših, a krajani, ki se vsak dan vozijo po njem domov na levo stran reke, so obnove zelo veseli. RADIO VELENJE Temperatura je malo pojenjala Razmere kot vreme: spremenljivo - Za elektriko nazaj, za elektriko več - Vojničani v Topolšico - Spodnjesavinčani in nesrečni Vegrad - V Celju uradno dva proti dvema Težko je reči, ali se blok 6 res »ohlaja« ali je to le zatišje pred (do)končnim viharjem. Ampak kakšne resne razprave, v katerih bi znova napovedovali kakšno rezanje glav, zadnje dni ni bilo. In če izvzamemo pisanje nekdanjega prvega energetika Tomšiča, tudi pravega polemičnega pisanja ne. Seveda je tudi lahko res, da je nevarno, če se nekaj »podtalno« kuha. Saj nikoli ne veš, kako bo izbruhnilo na dan, ko se bo sprostila nakopičena energija. Rušilno ali ustvarjalno. Nekako se umirjajo tudi drugačne električne zadeve. O vračanju preveč plačane elektrike. Zdaj so menda že skoraj vsa elektro distribucijska podjetja pristala, da bodo prostovoljno vračala preveč plačani denar oziroma bodo delala poračune. A bolj ko jeza med porabniki električne energije pojenjuje in ne pozabijo povedati, da so si elektro podjetja »premislila«, ko se je zgodilo množično podpisovanje izjav, na osnovi katerih bi vložili množične tožbe proti takih podjetjem, bolj med nekaterimi narašča jeza zaradi odvetniških stroškov, za katere so zvedeli iz medijev. V javnost pa so jih dala seveda elektro podjetja. Tudi v zvezi s tem nekateri še ne vedo, kako se bo stvar dejansko dokončno razpletla. Kdaj in koliko bodo odjemalci električne energije res dobili povrnjenega denarja in ali bo prišlo do kakšne tožbe. Nekatere zdaj že bolj skrbi višja cena električne energije zaradi višje trošarine, ki jo je predpisala država. Za gospodinjstva to naj ne bi bil prehud udarec, večji bo za gospodarstvo. Prvi mož Gorenja Bobinac je na to opozoril že ob zadnji skupščini delničarjev: namesto da bi jim država z raznimi aktivnostmi pomagala dvigniti konkurenčnost, jim je obesila dodaten kamen okoli vratu. V Vojniku pa so si nekateri že oddahnili. Tisti predvsem, ki jim niso bile všeč napovedi, da bi tamkajšnjo psihiatrično bolnišnico (spet) pripojili Bolnišnici Celje. Novi minister za zdravstvo Darijan Marušič je taka predvidevanja zanikal, tej bolnišnici je celo napovedal krepitev. Saj naj bi svoje oddelke odprla tudi na Koroškem in tudi v Topolšici. Slednjo Marušič dobro pozna, saj je nedolgo tega, ko še ni bil minister, pomagal reševati nekatere spore. Zdravstvene težave druge vrste imajo v Ločah, ki so še vedno del konjiške občine, čeprav bi radi postali samostojna občina, in na Planini pri Sevnici, kjer nekateri tudi menijo, da bi lahko prerezali popkovino s Šentjurjem. V Ločah bi krajani na vsak način radi zadržali stari zdravstveni dom in se ne bi selili v novo zdravstveno poslopje, kjer sicer deluje zasebna zdravnica. In ker so proti taki »selitvi«, se nekateri tudi ne strinjajo, da bi poslopje starega zdravstvenega doma občina preuredila v vrtec. Pa čeprav prostore za predšolske otroke potrebujejo. Vsak ima svoj prav, in kjer imajo tako vsi prav, je nekaj narobe. V Spodnji Savinjski dolini pa se te dni odločajo, ali bodo tudi oni še dodatno zategnili zanko okoli Vegrada. Pri gradnji kanalizacijskega omrežja so jim še dvakrat podaljšali rok, a ta skoraj 17 milijonov evrov vreden projekt še vedno ni končan. Nekatere stvari pa bi morali popraviti. Pa je tako možno, da se bodo tudi oni odločili za drugega izvajalca, ki bo končal dela. Drugod imajo povsem drugačne težave. Medtem ko v nekaterih občinah ni nikakršnega povpraševanje po županskih stolčkih, se v Celju zdaj uradno potegujejo že štirje, peti je z najavo »tik pred zdajci«. Uradno pa se potegujeta dve dami in dva gospoda. Med damama je prva kandidaturo napovedala poslanka Andreja Rihter (SD), v ponedeljek še zdravnica Jana Govc Eržen (LDS). Med moškima pa je po Janku Požežniku (SDS) uradno kandidaturo napovedal tudi sedanji župan Bojan Šrot (SLS), ki se bo tako potegoval že za četrti mandat. Pričakujemo pa najavo vsaj še enega kandidata, Branka Lobnikarja (Zares). ■k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvodaje 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 % četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. AKTUALNO Dokončno o šestki jeseni Čeprav zaenkrat še vedno ostaja, da vlada podpira izgradnjo šestega bloka, si je pustila vrata še malo odprta - Dr. Uroš Rotnik ostaja na čelu Termoelektrarne Šoštanj, proti prvemu možu Holdinga Slovenske elektrarne Borutu Mehu pa so se postavili sindikati in zaposleni v vseh družbah te skupine - Generalna stavka v celotni energetiki? Mira Zakošek »Negradnja« šestke bi stala 2 milijardi Nadzorni svet HSE ocenil, da je bil projekt izgradnja šestega bloka voden tako, da ni razlogov niti za razrešitev Boruta Meha niti Uroša Rotnika Direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rotnik stoji trdno za projektom bloka 6 in zagotavlja, da so ga vodili kot dobri gospodarji. Da to so, redno dokazujejo z dobro proizvodnjo električne energije (po kriterijih kakovosti dosegajo evropske vrhove). Poleg tega pa so tehnološko in strokovno opremljeni tako, da se lahko hitro in učinkovito odzovejo tako na povečane kot zmanjšane potrebe po energiji v Sloveniji. V poprečju je zagotavljajo tretjino. Poglobljeno in s predložitvijo številnih dokazov so odgovorili tudi na vse očitke, ki so bili navedeni v prvem poročilu vodstva HSE, in na očitke direktorja direktorata za energijo Janeza Kopača. Tudi za to se verjetno napoved, da bo vlada pred tednom dni razrešila s položaja dr. Uroša Rotnika, ni uresničila. Nadzorni svet družbe HSE seje sestal prejšnji teden dvakrat, v ponedeljek in sredo, pozornost pa so namenili oblikovanju odgovorov na sklepe vlade, ki je zahtevala dopolnitev poročila o vodenju izgradnje nadomestnega bloka 6 TEŠ ter zahtevanim dopolnitvam investicijskega programa za gradnjo nadomestnega bloka 6 z deli, ki vanj domnevno še niso bila vklju- Predsednik nadzornega sveta HSE dr. Franc Žerdin: »Projekt Blok 6 je ekonomsko upravičen.« čena oziroma prikazana. Predstaviti so morali stroške, ki bi nastali s prekinitvijo izvajanja projekta, med drugim tudi predčasnega zapiranja Premogovnika Velenje. Nadzorni svet, ki ga vodi dr. Franc Žerdin, se je odločil, da bodo spremenili akt družbe, s katerim bodo razširili nadzorni svet v TEŠ na šest članov in tako izpolnil zahtevo EBRD, ki bo v nadzornem svetu v času trajanja financiranja projekta imel svojega člana, uzakonili pa bodo tudi možnost širitve poslovodstva družbe. Dogovorili so se tudi, da bo HSE opredelil obvezno navodilo, s katerim bo naložil TEŠ, da takoj prouči načine upravljanja s finančnimi tveganji, ki izhajajo iz sklenjenih in bodo čih pogodb z name nom, da se vrednosti posameznih segmentov investicije obdržijo v okvirih investicijskega programa. Vladi so predlagali, da aktivira projektno skupino za spremljanje investicije v nadomestni blok 6 oziroma da predlaga odgovorno osebo, ki bo projekt spremljala. »Poudariti želimo, daje svetovalna družba PÖYRY izdelala tehnično skrben pregled projekta; poročilo izrecno navaja, da je projekt tehnološko na izjemni ravni, saj gre za super kritične parametre pri kurjenju lignita. Prav tako ugotav- lja tudi, da je projekt ekonomsko upravičen, da pa je potrebno nameniti obvladovanju tveganj, ki izhajajo iz eskalacij ske klavzule, maksimalno pozornost,« je dejal predsednik nadzornega sveta dr. Franc Nadzorni svet TEŠ naj bi razširili na šest članov, večja pa naj bi bila tudi uprava Vlada si je vzela še nekaj časa Premier Borut Pahor in ministrica Darja Radie se bosta še srečala z vsemi odgovornimi za projekt bloka 6 Premier Borut Pahor in ministrica za gospodarstvo Darja Radie sta po seji vlade povedala, da se želita še enkrat sestati z vsemi odgovornimi za projekt bloka 6, da bi tako res razjasnili vse nejasnosti. "Ker so nekatere stvari, ki bi jih rad dvakrat premislil, bi si rad vzel dovolj časa, da se posvetujem, kaj nekatere ugotovitve pomenijo," je med drugim dejal Pahor in dodal, daje pred slovensko politiko v jeseni izjemno pomemben nov nacionalni energetski program, ki bo tudi določil usodo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Po njegovem mnenju država druge izbire, kot da nadaljuje projekt izgradnje Teš 6, nima. "Še vedno sem prepričan, poznavajoč različne informacije in interpretacije teh informacij, da energijo iz šestega bloka potrebujemo," je dejal in dodal, daje kljub temu treba potegniti vse poteze, vključno s premislekom o vlogi nadzornega sveta in uprave. V jeseni na vladi nov nacionalni energetski program Žerdin in dodal, daje bil po mnenju nadzornega sveta HSE projekt doslej voden, tako v TEŠ kot tudi v HSE, skrbno, četudi so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti, ki so po njihovem mnenju pri vodenju tako zahtevnega projekta neizbežne. Zato vladi tudi niso predlagali kadrovskih sprememb. Nadzorni svet je tudi ocenil, da bi stroški, ki bi nastali s prekinitvijo izvajanja projekta, presegali dve milijardi evrov, največji delež tega pa bi bil strošek predčasnega zapiranja Premogovnika Velenje. Vztrajajo pri odstopu Boruta Meha Predstavniki sindikatov in svetov delavcev vseh podjetij skupine HSE so se zbrali v petek na seji na sedežu Dravskih elektrarn. Na sejo so povabili tudi prvega moža holdinga Boruta Meha in mu povedali, zakaj zahtevajo njegov odstop, pri katerem še naprej vztrajajo. Pričakujejo, da bo o njihovih ugotovitvah razpravljal nadzorni svet v najkrajšem možnem času. Kot je povedal Branko Sevčnikar, predsednik sindikata v TEŠ, niso prav nič spremenili zahteve, ki so jo že posredovali na Holding in tudi predsedniku vlade. »Še naprej vztrajamo pri vsem, kar smo zapisali, oziroma smo po zadnjih pogovorih še bolj prepričani, da imamo prav. Nikakor se ne moremo sprijazniti z dejstvom, da je bilo poročilo, ki ga je HSE pripravil za vlado, najprej poslovna skrivnost, potem pa je bilo objavljeno in lahko smo videli, da vsebuje polno neresnic, ki jih nikakor ne moremo sprejeti.« Po več letih znova več dolžnikov kot preplačnikov Med razlogi za doplačila storitev komunalnih dobrin v prvih letošnjih šestih mesecih predvsem dolga zima in prenizke akontacije - Poračunu se je mogoče izogniti - Prihodnje obvestilo bolj enostavno Tatjana Podgoršek Komunalno podjetje Velenje je v minulih dneh obvestilo uporabnike komunalnih storitev v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki o stanju porabe in plačila komunalnih dobrin v obdobju janu-ar-junij letos. Po več letih se je zgodilo, da je seznam dolžnikov daljši kot tisti, na katerem so uporabniki, ki so plačali preveč za porabljene količine vode, toplote in odvajanje voda. Od nekaj manj kot 6.000 gospodinjstev v Šaleški dolini j e 44 odstotkov takih, ki bodo dobili denar vrnjen (najvišji znesek v dobro je 650 evrov), ostali pa bodo morali za opravljene storitve s komunalnega področja še doplačati. »Dolg« uporabnikov znaša blizu 42 tisoč evrov, najvišji znesek, ki ga mora plačati občan, pa je skoraj 1.100 evrov. Možno tudi obročno odplačevanje Mateja Knez, vodja prodajno-nabavne službe na velenjski komu- Mateja Knez: »Vse pripombe bomo zbrali in upoštevali tis te, ki jih lah ko.« na li, je poveda la, da sta pri veči ni glavna razloga za negativno stanje glede porabe in plačila storitev komunalnih dobrin v letošnjih prvih šestih mesecih predvsem zelo nizke zunanje temperature, ki so se »držale« vse do maja, in prenizko nastavljene akontacije posameznih uporabnikov. »Ne glede na omenjeno bi se lahko upo- rab ni ki pora ču nu izogni li, če bi nam sporočili, da želijo imeti na položnicah višje zneske. Akontacijo izračunamo namreč na osnovi prejšnjih primerljivih obdobij za vsako posamezno storitev.« Druga možnost, ki jo je omenila Kne zova in ki vam omo go ča, da se izognete neljubim poračunom, je redno spremljanje stanja na merilnih napravah. Ob koncu vsakega meseca pa sami sporočite stanje na števcih. Morate pa ob tem vzeti v zakup dejstvo, da bodo na položnicah v zimskih mesecih zneski višji kot v poletnih. Če pa plačujejo enake akontacije, se obveznosti porazdelijo bolj enakomerno. »Vsak uporabnik se naj sam odloči tako, kot je zanj najbolj ugodno.« Uporabnikom, ki ne morejo plačati obveznosti naenkrat, omogočijo obročno odplačevanje. Na pogovoru na sedežu podjetja skupaj ugotovijo znesek, ki ga lahko glede na prilive plača, in določijo rok, do katerega mora poravnati svoje »komunalne« obveznosti. Najpogosteje se dogovorijo za štiri oziroma pet obro kov. Če ne gre drugače, tudi pre ki ni tev oskrbe Na vprašanje, kako ukrepajo, če porabniki svojih obveznosti ne poravnajo, je Knezova odgovorila: »Izvedemo izterjavni postopek.« Sledijo opomini, vse do tožbe in vložitev izvršilnega predloga, kar povzroči dodatne stroške, blokiranje osebnih računov. Če se z dolžnikom nikakor ne morejo dogovoriti o nobeni obliki plačila, se odločijo za prekinitev oskrbe. »To je sicer res skrajni ukrep, a je možen. Tega se poslužujemo bolj za podjetja kot za gospodinjstva. Lani smo posredovali kar nekaj nalogov za prekinitev oskrbe, dejansko pa sta bili izvedeni dve.« Če upo rab nik meni, da pora čun ni pravilen, ga lahko reklamira -pisno ali ustno na sedežu podjetja. Čas, ki ga ima za to na voljo, je zapisan na obvestilu. Če ugotovijo, daje bila reklamacija upravičena, zagotavlja Knezova, napišejo dob ropis. Prihodnje obvestilo bo bolj enostavno Na ugotovitev, daje način obrazložitve poračuna zelo zapleten in da bi bilo bolje, če bi jim posredovali obvestilo, ki bi ga razumeli tudi tisti brez fakultetne izobrazbe, seje Knezova odzvala: "Nekaj pripomb glede oblike poračuna smo prejeli tudi mi. Po končanem reklamacij-skem roku bomo vse zbrali, upoštevali tiste, ki jih lahko, in poskušali pripraviti prihodnji poračun bolj enostaven.« Kot je pojasnila, prihaja do težav pri razumevanju predvsem zaradi tega, ker obračun vključuje le merljive količine oziroma variabilne stroške. Ne pa tudi fiksnih stroškov, kot so stroški štev-nin, priključne moči ... »Te stvari bomo poskušali poenostaviti tako, da bodo porabniki vedeli, kakšna je bila njihova poraba, koliko so doslej že plačali in koliko še morajo in ali so plačali preveč,« je sklenila pogovor Mateja Knez. I KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA Tel.: 03/89612 56 PE VODOVOD IN KANALIZACIJA Tel.: 03/88914 20, 03/889 14 00 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST_ Tel.: 03/896 64 490 GSM: 031/041 390 138, 031 375 041 V primeru reklamacij glede obračuna pokličite: Za individualne hiše: 03/896 11 50 ali 89611 52 Za blokovno gradnjo: 03/896 11 46 ali 89611 48 Za industrijo: J j J 03/896 11 44 —*6ks V Vegradu kriminalisti Na novinarski konferenci o sumih kaznivih dejanj v Vegradu - Kršitve zaradi neizplačevanja plač, regresa, kreditov, povzročitve plačilne nesposobnosti in neizročitve solidarnostno zbranih 14.000 evrov? Vesna Glinšek Na Policijski upravi Celje so v petek sklicali novinarsko konferenco, na kateri je vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto Damijan Turk podal izjavo o preiskavi sumov kaznivih dejanj v Vegradu. Pri tem je poudaril: »Kriminalisti policijske uprave Celje obravnavajo štiri sklope dogodkov in pojavov, ki bi lahko imeli znake različnih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo ali kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost, in sicer zaradi zaznanih sumov zlorab ali nepravilnosti v zvezi z administrativno-izpla-čilnimi prepovedmi za delavce družbe Vegrad, d. d., sumov kršitev delovnopravne zakonodaje (predvsem glede izplačila in odrejanja nadurnega dela, izplačila Konkretnih odgovorov (še) nimajo. Na sliki Damijan Turk, vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto. regresa za leto 2009, izrednih odpovedi delovnega razmerja iz različnih razlogov ter izplačil plač delavcem); sumov zlorab ali nepravilnosti v zve zi z neupravi če nim zadrževanjem prostovoljnih prispevkov delavcev, zbranih za družino enega od preminulih zaposlenih v skupni vrednosti približno 14.000 evrov, in sumov zlorab, povezanih s poslovanjem družbe in povzročitvijo nelikvidnosti oziroma nesolventnosti.« Marca in maja so policisti že podali poročilo na Okrožno državno tožilstvo v Celju, sodelujejo pa tudi s pristojnimi inšpekcijskimi službami. Ker je preiskava še v začetni fazi, pa konkretnejših informacij niso podali. Prav tako niso želeli govoriti o kakršnihkoli imenih. Kdor dela, mora dobiti plačilo! Potem, ko je bil pre mi er Borut Pahor v petek obveščen, da delavci Vegrada že več mesecev niso dobili plač in da je vložena kazenska ovadba, je poudaril, da bo država sprejela ukrepe, da se prepreči to, kar se dogaja zaposlenim v tej družbi. Od inšpektorata za delo je dobil poročilo o delu inšpektorjev v primeru Vegrad. Ker je gradivo zaupno, premier ni želel razkriti vsebine. Dejal pa je, da razmere v Vegradu niso le posledica finančno-gospo-darske krize. Dejal je, da bo vlada storila vse, da se pravice delavcev zaščitijo. "Kdor dela, mora za to dobiti plačano, to je pravica delavcev. Če te pravice ne more zagotoviti lastnik, jo mora zavarovati država, kar bo tudi storila," je še poudaril Pahor. Asko 8. blagovna znamka Gorenja Gorenje je že spomladi napovedalo prevzem, prejšnji teden so ga uresničili, kupili so vrhunsko švedsko družbo Asko - Odpirajo si vrata na skandinavske trge, v Severno Ameriko in Avstralijo - Prevzem uresničili s pomočjo dokapitalizacijskih sredstev - Druga faza dokapitalizacije oktobra Mira Zakošek Gorenje je že ob zadnji dokapitalizaciji napovedalo širitve, prejšnji torek pa tudi udejanjilo nakup 100-odstot ne ga last niškega deleža v švedski družbi Asko Appliances Group. To je že drugi tovstni prevzem, prvega so opravili pred dvema letoma, ko so kupili nizozemskega proizvajalca in prodajalca vgrad-nih aparatov višjega cenovnega razreda ATAG. S tem so si odprli trge Beneluksa, s tokratnim nakupom pa bodo lahko bolj kot doslej prisotni na trgih nordijskih držav, pa tudi Severne Amerike, Avtralije in Nove Zelandije. Gre za vrhunskega švedskega ponudnika gospodinjskih aparatov. V vodstvu napovedujejo številne sinergijske učinke in hitrejšo rast. »Gorenje s tem uresničuje strategijo hitro rastočega vseevropskega igralca v panogi gospodinjskih aparatov,« pravi predsednik uprave Franjo Bobinac. Asko je Gorenje kupilo od itali- Gorenje si odpira pot na skandinavske trge, v južno Ameriko in Avstralijo. Asko je vrhunski švedski proizvajalec in prodajalec gospodinjskih aparatov janske skupine Antonio Merloni Group, gre pa za vrhunskega švedskega proizvajalca in prodajalca velikih gospodinjskih aparatov v najvišjih segmentih trga. Njegova lastna proizvodnja obsega pomivalne, pralne in sušilne stroje v Vari na Švedskem ter kuhalne aparate, Asko s sedežem v mestu Vari na otoku Götaland ima okoli 900 zaposlenih, 80 odstotkov izdelanih aparatov pa izvozi na trge Norveške, Danske, ZDA, Avstralije, Nove Zelandije in Rusije. Njegove izdelke prodaja tudi 20 neodvisnih distributerjev. Asko ponuja stroje višjega cenovnega raz-re da. Gorenje je najvrednejša slovenska blagovna znamka, ocenjena na pol milijarde evrov nje dopolnjuje pralno-pomivalni program, ki ga v Velenju ne proizvajajo. Ob tem zagotavljajo, da ta nakup ne bo vplival na zaposlene v proizvodnji Gorenja v Sloveniji. Pogodbo o nakupu je Gorenje sklenilo v času kolektinih dopustov, o podrobnostih nakupa pa bodo javnost seznanili 17. avgusta. Asko je tako postal osma blagovna znamka Gorenja (Gorenje, Sidex, Korting, Mora, Etna, Pel-grim, Atak in Asko). Pod lastnimi blagovnimi znamkami prodajo več kot 90 odstotkov svojih izdelkov, sicer pa je blagovna znamka Gorenje najvrednejša slovenska blagov- na znamka, ocenjena je kar na okoli pol milijarde evrov. Prevzem je Gorenje uresničilo s Oktobra drugi del dokapitalizacije pečice in likalne sisteme v Lahtiju na Finskem. Vodilna blagovna znamka Asko sodi v najvišji tržni segment, blagovna znamka Upo pa v srednjega. Asko ponuja tudi niš-ne polprofesionalne izdelke, ki predstavljajo področje z visokim potencialom rasti. S tem nakupom Gore- Askotova lastna proizvodnja zajema pomivalne in pralne stroje ter bobnaste sušilnike v Vari na Švedskem ter kuhalnike, pečice in likalne sistemev Lahtiju na Finskem. pomočjo dokapitalizacijskih sredstev. Kot je znano, je spomladi vstopila v lastniško strukturo Gorenja z vplačilom 12-odstotnega deleža ameriška korporacija IFC, drugi del dokapitalizacije, v katerem bodo sodelovali sedanji lastniki Gorenja, pa naj bi izpeljali oktobra letos. Asko je za svoje izdelke prejel več prestižnih oblikovalskih in okoljskih nagrad. Različne oblike pomoči za delavce Vegrada Velenje - Z razmerami v Vegradu sta se pred nedavnim na pogovoru s predstavniki sindikata podjetja seznanila tudi prva moža Mestne občine Velenje - župan Srečko Meh in podžupan Bojan Kontič. Nato so se na pobudo Srečka Meha sešli na seji člani oktobra lani ustanovljenega Odbora za pomoč občanom in občankam mestne občine Velenje. V njem so predstavniki lokalne skupnosti, velenjskega centra za socialno delo, Zdravstvenega doma Velenje, velenjskega območnega združenja RK, Karitas, Festivala Velenje, Aktiva delovnih invalidov Premogovnika Velenje ter tukajšnjih društev - za boj proti raku, humoristov, šaleških likovnikov in Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje. Na seji so se dogovorili za različne oblike pomoči. Območno združenje RK je prejšnji teden že razdelilo 220 paketov prehrane in pralnega praška. 234 delavcev, ki bivajo v Vegradovem samskem domu ali pri zasebnih najemodajalcih (teh je 30), lahko vsak dan med 15. in 18. uro v velenjski javni kuhinji dobi topel obrok hrane. Sodelavke Centra za socialno delo Velenje v Vegradovem samskem domu pomagajo delavcem pri pisanju vlog za pridobitev izredne socialne pomoči, do katerih so upravičeni, in jih »opremljajo« z informacijami o oblikah pomoči, ki so jim na voljo, z vsemi naslovi ter stiki, ki jim pri tem pridejo prav. Na Mestno občino Velenje lahko delavci naslovijo tudi vlogo za enkratno izredno denarno pomoč, ki jo dodeljuje lokalna skupnost. Zbirajo tudi podatke o šoloobveznih otrocih iz družin Vegradovih delavcev, da jim bodo s potrebščinami pomagali ob začetku šolskega leta. Z vodstvom Komunalnega podjetja Velenje tečejo dogovori o odlogu oziroma odpisu plačil za komunalne storitve (odvisno od tega, ali bodo delavci dobili plače ali ne). Od 4. avgusta dalje bo v prostorih Mestne občine Velenje ponovno na voljo brezplačno pravno svetovanje, in sicer ob torkih od 14. do 16. ure, vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 12. do 14. ure, vsako drugo in četrto sredo v mesecu od 15. do 17. ure in vsak četrtek od 8. do 10. ure. Naročijo se lahko na telefonski številki: 03/896 16 20. Odbor bo še naprej spremljal razmere in po potrebi organiziral še druge oblike pomoči delavcem Vegrada. ■ tp Črni oblaki nad Koroško Prevent gre v stečaj Slovenj Gradec, 3. avgusta - Uprava Prevent Globala je podala predlog za stečaj družb Prevent Global in Prevent avtomobilski deli. Do sprejetja sklepa o uvedbi stečaja na sodišču sicer še obstaja možnost, da uprava predlog umakne, če dobi ustrezen predlog potencialnega partnerja, je povedal prvi mož Prevent Globala Renato Krajnc, a je za to le še malo možnosti. Potencialni partner bi moral biti pripravljen takoj vložiti v družbo določen znesek denarja, kije potreben, da se plačajo plače in vsi tekoči stroški. Hkrati bi moral ponuditi tudi zelo jasno in argumentirano možnost o tem, da lahko družba pridobi tako kratkoročne kot tudi dolgoročne posle. Neposredno je zaradi tega ukrepa ogroženih 1260 zaposlitev, posredno pa še nadaljnjih 1490 hčerinskih podjetij Preventa, katerih uso da zaen krat še ni zna na. Dogajanja v Preventu bodo močno pretresla trg dela in dvignila brezposelnost na Koroškem s sedanjih 12 kar na 18 odstotkov. Na velenjski enoti zavoda za zaposlovanje, ki pokriva tudi Koroško, so se na to katastrofo sicer dobro pripravili. Gre pa za zelo velik logistični zalogaj. »Trenutno kaže, da bo prišlo do stečaja Preventa Global in hčerinskega podjetja avtomobilski deli, kar pomeni, da moramo računati, na dodatnih 1250 brezposelnih, med njimi je največ žensk, ki bodo težko dobile priložnost za novo delo,« pravi Robert Rajšter, direktor območnega zavoda za zaposlovanje Velenje, ki ima Koroškem štiri urade za delo, na katere bodo usmerili morebitne bodoče iskalce zaposlitve in jim omogočili čim hitrejši dostop do socialnih pomoči. mz GOSPODARSTVO Kljub soncu še brez elektrike V Velenju bodo letos postavili tri, v prihodnjih letih pa po dve sončni elektrarni na strehah javnih zgradb Bojana Špegel Velenje, 29. julija - Podjetje Bisol, edini slovenski proizvajalec foto-napetostnih modulov na masovni industrijski ravni, je na strehi stavbe velenjske mestne hiše v manj kot mesecu dni postavilo prvo sončno elektrarno na javnih zgradbah v mestu. Sončni moduli so nizki, zato jih mimoidoči sploh ne bodo opazili. Elektrarna elektrike zaenkrat še ne proizvaja, saj čakajo na potrebna dovoljenja, je pa tehnično že pripravljena za priklop v elek-tro omrežje. Letno naj bi na dobro osončenih strehah javnih zgradb postavili vsaj dve sončni elektrarni Streha občinske hiše je dobila novo funkcijo - na njej stoji prva sončna elektrarna v mestu, ki pa sonca še ne more izkoriščati, ker še ne deluje. Vodja urada župana na MO Velenje Alenka Rednjak nam je povedala, da so vlogo za priklop v podjetju Elektro Celje oddali pred tremi tedni. Oddali so tudi vlogo za subvencijo za prodajo energije v omrež- je. Na odgovor naj bi čakali še vsaj mesec dni. »Ko bomo pridobili vso to doku men tacijo, bomo lah ko opravili tudi testni zagon,« še dodaja Rednjakova in nadaljuje: »Predvidevamo, da bomo od prodaje električne energije letno pridobili nekaj manj kot 7 tisoč evrov. Stroški postavitve elektrarne pa bodo nekaj več kot 52 tisoč evrov.« Ker pravne osebe za investicijo postavitve sončnih elektrarn subvencije ne morejo dobiti, občina zanjo tudi ni zaprosila. Računajo pa, da bodo uspešno pridobili subvencijo za prodajo električne energije. Ve se, kje je največ sonca Sicer pa bo Zavod Ksenna še letos jeseni sončni elektrarni postavil tudi na strehah osnovnih šol Livada in Gustava Šiliha. Zakaj prav tam? »Na Ksseni so pripravili študijo osončenja vseh javnih Sončna elektrarna na strehi velenjske mestne hiše sodi med majhne tovrstne elektrarne. Ima moč 17,4 kilovata, letno bo proizvedla 17 megava-tov električne energije. Z njeno prodajo naj bi zaslužili skoraj 7 tisoč evrov. Bisol v boju za prestižno evropsko nagrado Podjetje Bisol - lastnik in direktorje Velenjčan dr. Uroš Merc - je zastopnik Slovenije za prestižno evropsko poslovno nagrado Ruban d'Honneur s področja fotovoltaike. Končne zmagovalce bo žirija razglasila 16. novembra v Parizu. Evropske poslovne nagrade se podeljujejo že četrto leto zapored najuspešnejšim podjetjem, ki dokazujejo inovativnost, poslovno odličnost in stabilno rast. Nagrade prejmejo inovativna podjetja z odlič- nimi poslovnimi dosežki, ki pozitivno vplivajo na socialno okolje, v katerem delujejo. »V teh štirih letih smo prejeli visoko kakovostne prijavnice podjetij, ki s srcem opravljajo svoje poslanstvo. Samo nekaj najboljših med njimi pa lahko zastopa svojo državo in se poteguje za naslov najboljšega podjetja v Evropi,« pravi Adrian Tripp, direktor evropskih poslovnih nagrad. Direktor podjetja Bisol dr. Uroš Merc ob tem uspehu pravi: »Počaščeni smo, da smo nominirani za tako prestižno nagrado. V podjetju smo navdušeni, da skupaj še z nekaterimi domačimi podjetji zastopamo Slovenijo. V fotovoltaiki uspešno delujemo štiri leta in vsekakor je velika čast biti prepoznan kot eno vodilnih podjetij v državi. Veselimo se naslednjega kroga in morebitnih nadaljnjih uspehov.« stavb v mestu in pokazalo se je, da sta najbolj primerni za postavitev sončnih elektrarn prav omenjeni šoli. Tudi na njih bosta stali mali sončni elektrarni, obe z močjo 53 megavatov. Vrednost investicije bo nekaj več kot 300 tisoč evrov. Celotno investicijo, skupaj s pripravo dokumentacije in izbiro izvajalca del, vodijo na Ksseni, ki bo postavitev tudi financirala. Občina jim bo pomagala pri pridobitvi kredita, ki se bo odplačeval s subvencijami in prodajo električne energije,« odgovarja Alenka Rednjak in doda, da naj bi s prodajo elektrike iz vsake od teh dveh elektrarn letno zaslužili 20 tisoč evrov. Izve de li smo še, da bodo son čne elektrarne v prihodnjih letih postavili na vseh strehah javnih zgradb, ki so dobro osončene. Letno naj bi postavili vsaj dve. Kitajska delegacija v Velenju Podjetje Fori namerava še tesneje sodelovati s kitajskim gospodarstvom - Načrtujejo dve novi investicijski vlaganji Velenje - Pred štirimi leti je v Qingdavu na Kitajskem skupina Fori ustanovila družbo Qingdao Sinositec Engineering Textile Co., Ltd, ki se pretežno ukvarja s proizvodnjo vodoodpornih trakov in tehničnega tekstila za kabelsko industrijo. Glede na poslovno strategijo in zahteve v prihodnjem srednjeročnem obdobju načrtujejo še nova investicijska vlaganja na Kitajskem. Največji projekti bodo izgradnja nove proizvodne hale, površine 7 tisoč kvadratnih metrov, povečanje zmogljivosti proizvodnje tehničnega tekstila ter vzpostavitev razvoja produktov za zdravstveno oskrbo. Ocenjena vrednost prvega dela druge faze Gospodarske novice investicije je 4 milijone evrov, od tega je za opremo in tehnologijo predvidenih 3 milijone evrov. Zaključek projekta je predviden za konec leta 2012, njegova celotna vrednost pa je ocenjena na 10 milijonov evrov. Forijevi poslovni partnerji so se pred dnevi mudili na obisku v Velenju, kjer so jih sprejeli tudi na občini, obiskali pa so še gospodarsko zbornico Slovenije, Muzej premogovništva Velenje in Medpodjetniški izobraževalni center. Gorenje na 50. sejmu IFA Berlin - Sejem IFA je največji svetovni prikaz dosežkov v beli tehniki že pol stoletja. Organizatorji pričakujejo, da bodo na jubilejnem petdesetem sejmu padli novi rekordi v številu predstavljenih inovacij in sklenjenih poslov. Po odmevnem nastopu v letih 2008 in 2009 bo na tem berlinskem sejmu globalne tokove inovativnega dizajna izzvalo tudi Gorenje, ki letos praznuje svoj šestdeseti rojstni dan. Lani so se predstavili z inovativno kolekcijo Gorenje designed by Karim Rashid in linijo Gorenje Simplicity. Obe sta prodajni uspešnici. Številne novosti napovedujejo tudi za letos, saj ocenjujejo, daje sejem izjemna priložnost, da utrdijo svoje obstoječe poslovne odnose ter da sklenejo nove. Lani je Gorenje na svojem razstavnem prostoru gostilo preko 2.300 poslovnih partnerjev z vsega sveta. Ta mesec montaža novega odkopa Velenje - Velenjski rudarji so še ta teden na kolektivnem dopustu, njihovih 40 sodelavcev pa skrbi za varnost na deloviščih. Čeprav bo teklo delo na obeh sedanjih odkopih še vse do novembra, bodo začeli že ta mesec montirati odkop »-50« v Jami Pesje. Delavci Esotecha montirajo kabel ske povezave V sklopu izgradnje novega telekomunikacijskega vozlišča v Termoelektrarni Šoštanj montirajo delavci Esotecha kabelske povezave med obstoječimi objekti in novim prostorom »Varnih celic«. ■ mz MESTNA OBČINA VELENJE Sporočilo za javnost Poziv k zatiranju alergene ambrozije Od maja zakon o zdravstvenem varstvu rastlin pelinolistno ambrozijo in druge neofitne vrste iz rodu Ambrosia opredeljuje kot škodljive rastline, pri katerih se izvajajo fitosanitarni ukrepi. V skladu z zakonom morajo tako imetniki zemljišč ambrozijo zatreti, najbolje še pred cvetenjem in semenitvijo, s problematičnimi zemljišči pa morajo nemudoma seznaniti pristojne fitosanitarne organe. V Mestni občini Velenje smo Podjetje za urejanje prostora PUP Velenje d. d. nemudoma pozvali k pregledu prisotnosti ambrozije na zemljiščih v lasti Mestne občine Velenje. V primeru ugotovljene prisotnosti bomo takoj začeli s postopki zatiranja te rastline. Pri odkrivanju rastišč ambrozije bodo pomagali tudi dijaki in študentje, ki sodelujejo v projektu Čisto moje Velenje. Pelinolistna ambrozija, ki jo je moč najti skoraj po vsej Sloveniji, je zaradi povzročanja inhalacijskih alergij ena najpomembnejših vrst, ki jih je potrebno zatirati. Medtem, ko njeno prepoznavanje v maju in juniju zahteva strokovno pomoč, se v poznem poletju rastline lažje in hitreje opazi, saj so večje in tako bolj prepoznavne. Na neobdelanih strniščih in nekmetijskih površinah je primeren čas za odkrivanje teh plevelnih rastlin konec julija. Podrobnejše informacije o pelinolistni ambroziji so v priloženi zloženki. Vse pristojne službe in posameznike pozivamo k tvornemu sodelovanju pri zatiranju te škodljive rastline. »»Has i ■ 1 1 Od srede do torka - svet i n domovina Sreda, 28. julija Petek, 30. julija Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Samuel Žbogar in Gordan Jandrokovic, sta se sešla na Jesenicah na Dolenjskem. »Postopoma in vztrajno gradimo zaupanje, spoštovanje, kar je temelj tudi za krepitev sodelovanja in partnerskih odnosov, ki obstajajo med Slovenijo in Hrvaško,« je dejal Žbogar. Poslanci poslanskih skupin SDS, SLS in SNS so na ustavno sodišče naslovili zahtevo za ustavno presojo zakona za zagotavljanje finančne stabilnosti evra. Ministrica za kulturo Majda Šir-ca je predstavila osnutek novega zakona o medijih in novinarjem dejala: »To je vaša mala ustava.« Joško Joras je medije seznanil s pismom varuhinje Čebašek Travnik, ki ga je poslala premierju. V njem Pahorja prosi za seznanitev z dosedanjimi prizadevanji za rešitev Jorasovih težav. V bližini pakistanske prestolnice Islamabad se je ponesrečilo potniško letalo pakistanske letalske družbe. V njem je bilo 152 ljudi, nesreče ni preživel nihče. V Preventu se je zgodba končala: podjetje gre v stečaj, na cesto pa okoli 1300 ljudi. Sindikat seje povezal z Rdečim križem in Karitas, da bi ljudem omogočili vsaj osnovno - hrano. V parlamentarnih strankah so ob tem izrazili obžalovanje za odločitev za stečaj Preventa in opozorili, da bi to lahko imelo hude posledice za celotno koroško regijo. So pa bili tokrat enotni v koaliciji in opoziciji, ko so dejali, da stečaj Preventa pomeni velik udarec za Koroško. monsunsko deževje v zgodovini. V poplavah je življenje izgubilo že več kot 1.100 ljudi, najmanj milijon ljudi pa so prizadele posledice poplav. Nedelja, 1. avgusta Veljati so začele številne podražitve: več bo treba odšteti za električno energijo in zemeljski plin, pa tudi za cigarete. Ministrstvo za notranje zadeve je v želji po zmanjšanju nesreč, v katerih so udeleženi vozniki začetniki, predpisalo dodatni program usposabljanja, ki bo od 13. avgus- le pred valom nasilja, ki je podoben terorju, ki je v 70. letih hromil Italijo. Ameriški predsednik Obama je znova zatrdil, da se bo sodelovanje ameriških vojakov v bojnih operacijah v Iraku zaključilo konec avgusta, kot je bilo tudi predvideno. Torek, 3. avgusta Napovedan je stečaj Preventa. Štirim koroškim občinam, Slovenj Gradcu, Ravnam na Koroškem, Radljam ob Dravi in Dravogradu bo prinesel najmanj 25-odstotno povečanje brezposelnosti. Hudo je tudi v Vegradu. Končno so se zganili nadzorniki v tem podjetju in zahtevali, da uprava do petka pripravi celovito poročilo o plačilni sposobnosti družbe, sicer bodo sklepali, da je Vegrad plačilno nesposoben. Letalske nesreče ni preživel nihče od 152 potujočih. Francoska policija je pridržala par, potem ko je na njunem nekdanjem posestvu v kraju Villers--sur-Ter tre na severu Fran cije naš -la trupla osmih novorojenih otrok. Spodnji dom italijanskega parlamenta je potrdil 24,9 milijarde evrov vre den sveženj varčeval nih ukrepov in tako izglasoval zaupnico vladi premierja Silvia Berlusco-nija. Četrtek, 29. julija SDS in SNS sta vložila interpelacijo zoper ministra Lukšiča. Ta je dejal, da interpelacija ni utemeljena na dejstvih, njeno besedilo pa ni vredno slovenskega parlamentarizma. Vsi v koaliciji so se strinjali, daje interpelacija pravzaprav naperjena proti ljubljanskemu županu Jankovicu. 1852 zdravnikov je preklicalo soglasja za prostovoljno nadurno delo in oddalo izjavo o nesoglasju za opravljanje dodatnega nadurnega dela. Po podatkih Fidesa je nesoglasja oddalo od 85 do 90 odstotkov zdravnikov, ki dežurajo. Odloči tev seveda pome ni, da bodo nesporazume med državo in zdravniki na plečih nosili bolniki, saj se bodo podaljšale čakalne dobe. Na cestah smo spet doživeli slike dolgih kolon, promet pa je bil povečan tudi na mejnih prehodih. Policija je domnevnima slovenskima avtorjema virusa Butterfly bot zasegla 75 kosov računalniške opreme. Predstavnik FBI je sodelovanje s slovenskimi strokovnjaki opisal kot ravnanje »na do zdaj redko opazni ravni strokovnosti«. Potem ko je Silvio Berlusconi iz stranke izključil podpredsednika Gianfranca Finija, ta ni želel odstopiti s položaja. In medtem je 33 poslancev, sicer Finijevih podpornikov, oblikovalo novo stranko. Sobota, 31. julija V koalicijskih strankah in SLS so pozdravili dogovor premierja Pahorja in premierke Kosorjeve o rešitvi dolga hrvaških varčevalcev Prevent gre v stečaj. ta obvezen za voznike začetnike. Grčija je obstala. Čeprav se je stavka voznikov cistern z gorivom končala, so bila ob cestah zapuščena vozila, turisti so odpovedovali aranžmaje, bencinske črpalke pa je z gorivom oskrbovala vojska. -i;-m Grčija je obstala. Nizo zem ska je po šti rih letih, v katerih si je njenih 1.950 vojakov pridobilo visoke ocene za učinkovitost, končala svojo vojaško udej-stvovanje v Afganistanu. Varuhinja človekovih pravic je predstavila nekaj primerov kršenja Varuhinja človekovih pravic je na predstavitvi primerov kršenja človekovih pravic dejala, da »beležimo porast pobud s področja sociale, okolja in delovnopravnega področja.« Oglasil se je tudi Rajko Kenda, predsednik zdravstvenega sveta, ki je povedal, da bo bela stavka zdravnikov ogrozila zdravstveni sistem, zato morajo zdravniki in vlada znova za pogajalsko mizo. Zaradi številnih požarov izredne razmere še vedno vladajo v Rusiji. V bližini Moskve je zgorelo 13 hangarjev z letali. I-f -s? Ur- [I _J hm Zdravniki bodo s svojo odločitvijo podaljšali čakalne vrste. Približno 138 ljudi je umrlo, ko se je v slabem vremenu v Demokratični republiki Kongo prevrnila ladja, prenatrpana s potniki in blagom. Policija v Atenah je s solzivcem razgnala na stotine stavkajočih voznikov tovornjakov, ki ne ubogajo vladnega odloka o končanju stavke. ■H Točno po enem letu sta se spet srečala. LB. Premierja sta namreč po enour-nem pogovoru v Bohinju napovedala, da se bodo strokovnjaki, visoki predstavniki za nasledstvo obeh držav in drugi sodelavci v okviru tihe diplomacije takoj lotili dela na tehničnih podrobnostih dogovora. Borut Pahor je ob tem dodal, da pričakuje rešitev vprašanja v treh mese cih. Franc Žnidaršič je ustanovil svojo stranko - Demokratično stranko dela in solidarnosti. Revizija poslovanja Slovenske turistične organizacije je pokazala nepravilnosti v zvezi z namenskostjo in gospodarnostjo porabe denarja. Direktor Dimitrij Piciga pa je vztrajal, da je poslovanje dobro. V Rusiji so se spopadali z najhujšo vročino v zadnjih stotih letih in z obsežnimi požari. Umrlo je več kot 40 ljudi. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je zaradi požarov razglasil izredno stanje v sedmih ruskih regijah. Pakistan je prizadelo najhujše Denar ministrstva le projektu Stožice: devet milijonov evrov. Ponedeljek, 2. avgusta žabjor p©rspektiv m., vlakna i"«1'"' -'»C1'".'« L. acidophil' % • •*• PP - LCA brez sadnega dodatka z žiti LCA sadni v okusih: jagode, borovnice, višnje, breskve, jabolka/hruška, slive/fige/žita 3831051000360 Rudarji plavali, domači zadevali Velenjčani doživeli nepričakovano visok poraz v lokalnem derbiju - Se bodo v soboto z dobro igro proti prvakom vsaj delno oddolžili zanj Po gostujoči zmagi v uvodnem krogu v gosteh proti Olimpiji in veliki točki ob jezeru proti Mariboru gotovo nihče ni pričakoval, da bodo rudarji v tretjem krogu doživeli ponižujoč poraz z 1 : 5 s Celjani, ki so v prvih dveh krogih osvojili le točko. Uradni napovedovalec se je spomnil, da so domači s to zmago izenačili dosedanjo rekordno razliko v zadetkih po letu 1994. namreč pred tekmo in med polčasom zelo namočil, zaradi česar je bila žoga hitra, za rudarje prehitra. Toda takšna je bila tudi za nasprotnika ... Prehitri so bili zanje tudi domači napadalci. Najprej po dobrih petih minutah igre tudi nekdanji rudar Gorazd Zajc, ki je po dolgi globinski podaji ušel gostujočim branilcem in načel velenjsko mrežo. Zajc je bil kmalu za tem spet prehiter za Cipota in Bojan Prašnikar, Rudarjev trener po tekmi: »Težko je reči kaj dobrega o naši igri. Domači nogometaši so zasluženo visoko zmagali, saj so izkoristili izjemno slabo igro naše obrambe. Preveč je bilo napak v zadnji vrsti in ob taki igri kaj drugega kot poraz tudi ne more biti. Toliko napak nismo napravili na prejšnji desetih, petnajstih tekmah skupaj. Bolje pa je, da jih toliko napraviš na eni tekmi, kot pa da jih porazdeliš na več. Oba osrednja branilca sta 'botrovala' vsem zadetkom. Ne morem razumeti, zakaj na eni tekmi toliko napak. Če obramba ne igra, kot bi morala, potem se to odraža v igri celotne ekipe. Res pa je tudi, da nam ni ustrezalo izjemno namočeno igrišče, ki ni omogočalo prave igre. V soboto moramo pokazati povsem drugačen obraz. Tedaj so na Skalni kleti zmagali s 4 : 0. Po že omenjenem spodbudnem začetku letošnje prvenstvene sezone so mnogi že razmišljali, da se bo morda ponovila lanska, ko so prvi poraz doživeli šele v 7. krogu. Tokrat pa je streznitev prišla že v 3., kar je morda tudi dobro. Predvsem, da bodo nogometaši, tako tisti starejši kot mlajši, spoznali, da je vsaka tekma dogodek zase, da je na vsaki treba izgoreti, če želiš vesel zapuščati travnato površino. Velenjčani so tokrat 'izgoreli' v slabi igri, nezbranosti, kar predvsem velja za obrambno vrsto, zlasti novinca Nenada Novakovica, pa tudi veliko bolj izkušenega Fabjana Cipota, ki sta nekajkrat 'zaplavala' v napačno smer. Prav srednja branilca sta s svojo nezbranostjo največ prispevala k potopu Velenjčanov. Dobesedno. Po tekmi so namreč nekateri krivca za poraz iskali tudi v igrišču. Njegov upravljalec ga je Novakovica. Rudarjev vratar Boban Savic se mu je vrgel pred noge, po sodnikovem mnenju nepravilno. Zajc je dobil enajstmetrovko, Savic pa rumeni karton. Z bele točke je na 2 : 0 povišal Velenjčan v celjskem dresu Amel Mujakovič (njegov brat Alem tudi tokrat ni bil v Rudarjevem širšem izboru) in zapečatil usodo gostov, saj so bili v drugem delu domači igralci še bolj razigrani. Dosegli so še tri zadetke (Roman Bezjak in dva Rajko Rep), gostje pa so ob svojih redkih priložnostih le eno žogo uspeli spraviti za hrbet na tej tekmi dokaj nezanesljivega domačega vratarja Amela Mujčinovica. To je bilo v 70. minuti, ko so domači že vodili s 3 : 0. Po hitrem nasprotnem napadu in podaji Uroša Koruna je s približno 11 m po tleh zadel Rok Kronaveter. V soboto bodo rudarji gostili Luko Koper, aktualnega prvaka. Le z zmago lahko opravičijo slab sobotni večer v celjski Areni 1. SNL, 3. krog CM Celje - Rudar 5:1 (2:0) Strelci: 1:0 Zajc (5.), 2:0 Mujakovič (24, 11 m), 3:0 Bezjak (55.), 3:1 Kronaveter (69.), 4:1 Rep (83.), 5:1 Rep (85.). CM Celje: Mujčinovic, Andjelkovic, Brezič, Zajc, Bezjak (od 77. Štraus), Bakarič, Mijatovic, Gobec, Močič (od 73. Rep), Mujakovič, Medved (od 63. Purišič). Rudar: Savic, Jeseničnik, Novakovič, Cipot, Korun, Trifkovič (od 46. Grbič), Djermanovič, Kronaveter, Bratanovič (od 46. Mešič), Dedič, Metelka (od 74. Tolimir). Drugi izidi: Maribor - Hit Gorica 3:1 (3:0), Olimpija - Nafta 0 : 1, Domžale: Primorje - Domžale 0:0, CM Celje -Rudar Velenje 5:1 (2:0), Nova Gorica: Luka Koper - Triglav Gorenjska 1:1 (0:1). Vrstni red po 3. krogu: Maribor 7 (8 : 1), 2. Domžale 7 (3 : 0), 3. 7. Nafta 6 (3 : 2), 4. CM Celje 4 (6 : 3), 5. Luka Koper 4 (5 :4), 6. Hit Gorica 4 (4 : 5), 7. Rudar 4 (4 : 6), 8. Triglav Gorenjska 2 (2 : 7), 9. Olimpija 1 (3 : 6), 10. Primorje1 (2 : 6). Petrol. Začetek tekme bo ob 18. uri. ■ vos Smučarski skoki za pokal flosarja Minulo soboto je bila v smučarsko skakalnem centru Ljubno ob Savinji tradicionalna tekma v smučarskih skokih za pokal flosarja. Vidno vlogo so imeli tudi mladi skakalci in skakalki SSK Velenje. V kategoriji dečkov do 10 let je zmagal domačin Marsel Lihteneger, 4. mesto pa je zasedel Domen Oblak, deklice do 11 let: 1. Jerneja Brecl, 3. Pia Slamek; dečki do 12 let: 1. Vid Vrhovnik, 2. Ožbej Jelen, 4. Rok Jelen, 5. Sven Zagomilšek, 6. Aljaž Osterc, 9. Gašper Brecl, 11. Denis Pikelj, 18. Domen Oblak; deklice do 13 let: 1. Tanja Fricelj, SSK Ljubno BTC, 2. Jerneja Brecl, 3. Pia Slamek, dečki do 15 let: 1. Matevž Samec, 4. Vid Vrhovnik, 6. David Strehar, 7. Aljaž Osterc, 8. Sven Zagomilšek, 10 Gašper Brecl, 11. Rok Jelen in 14. Ožbej Jelen. Ta teden pa se kar 16 tekmovalcev in 2 tekmovalki nahajajo na pripravah v Zakopanah na Poljskem, kjer bodo pod vodstvom trenerjev Igorja Jelena, Luke Ograjenška in Darka Kaligara poiskušali s čimboljšo formo priti v sklepni del poletnih tekmovanj. V klub vabijo vse mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki, vsi začetniki pa lahko pričnejo trenirati z alpskimi smučmi. Več o klubu si lahko ogledate na spletni strani www: velenje-skijump.si ■ Jožef Ograjenšek Buč dvanajsti Na 20. evropskem prvenstvu v atletiki, ki so ga pripravili prejšnji teden v Barceloni, je bilo letos rekordno število tekmovalcev in poročevalcev. Atleti, atletinje in predstavniki medijev so v katalonsko prestolnico prišli iz 50 držav. Slovenska reprezentanca, ki se je predstavila s 33 tekmovalci, 17 atleti in 16 atletinjami, se je v ponedeljek vrnila v Slovenijo. Njihov letošnji izkupiček so štiri finalne uvrstitve, a brez medalje. Velenjčani smo imeli na tekmovanju tri predstavnike: Maja Mihalinec in Dejan Skoflek sta bila v rezervi štafete 4 x 100 m, Boštjan Buč pa je v teku na 3.000 m z zaprekami osvojil 12. mesto, kar je najboljša slovenska moška uvrstitev na tem prvenstvu. ■ Želja - boj za čim višjo uvrstitev Rokometaši Gorenja pridno nabirajo moč na Rogli in se uigravajo za novo zahtevno tekmovalno sezono. Prejšnji teden je bilo konec poletnih počitnic tudi za slovenske pod-prvake, rokometaše velenjskega Gorenja. Zasedba je v primerjavi s tisto, kije končala prejšnje prven- vsekakor upajo, da bodo Velenjčani skupaj s Celjem Pivovarno Laško in Koprom, glavnima kandidatoma za novi naslov, igrali veliko vlogo v boju za sam vrh prvenstve- i Tremblay. Od 3. do 5. septembra pa bo Gorenje Velenje skupaj s špan skim Real Ade mar Leo nom, nem škim Rhein-Ne ckar Lowenom in danskim Silkeborgom sodelova- Na prvem zboru še niso bili v popolni zasedbi. stvo, precej spremenjena. Trener Branko Tamše ima pet novih igralcev; - to so Manojlovic, Stanojevic, Musa, Miklavčič in Gams. Urnik priprav bo zelo zahteven. Po uvodni vadbi, testiranju igralcev, zdravniških pre gle dih so v nedeljo odšli na desetdnevne višinske priprave na Roglo. Do začetka prvenstva 9. septembra, ko bodo gostovali pri Merkurju v Škofji Loki, bodo odigrali tudi veliko prijateljskih tekem, da bi bila ekipa čim bolj uigrana za novo tekmovalno v sezono. Tudi v njej bodo imeli velike ambicije. Najmanj, kar si želijo, je ponovitev lanskega uspeha, ljubitelji rokometa v dolini pa ne lestvice. Prvo prijateljsko tekmo so odigrali včeraj, ko so na Rogli gostili moštvo Slovenj Gradca. V ponedeljek, 9. avgusta, pa se bodo pomerili s Klimo Petek Maribor. Od 13. do 15. avgusta se bo moštvo predstavilo ljubiteljem rokometa v velenjski Rdeči dvorani na tradicionalnem Jarnovičevem memo-rialu (bilje med začetniki rokometne igre v Šoštanju, od koder tudi izvira sedanje moštvo). Vsekakor bodo tekme na tem turnirju zelo zanimive, saj bo zelo močan. Sodelovanje so obljubili državni prvaki Celje Pivovarna Laško, Nexe Naši-ce, KadettenSchaffhausen, Bosna lo na kvalifikacijskem turnirju v nemškem Karlsruheju za igranje v ligi prvakov. Vodstvo velenjskega kluba je upalo, da bo turnir v Rdeči dvorani. V teh prizadevanjih pa so jih premagali Nemci, ki gotovo spadajo med najmočnejše evropske klube in imajo tudi zaradi tega več naklonjenih mož na sedežu Evropske rokometne zveze v avstrijskem glavnem mestu Dunaj. Omenjena turnirja bosta gotovo zelo koristila trenerju Branku Tamšetu in njegovim igralcem pri uresničevanju želje, da bi tudi v novi sezoni igrali čim bolje in segli čim dlje oziroma na vrh prvenstvene lestvice. Za konec sezone še štiri medalje in ekipno šesto mesto Končala so se letošnja poletna prvenstva Slovenije v plavanju. Še zadnji so od petka, 30. julija, do nedelje, 1. avgusta, v Radovljici imeli svoje posamično in ekipno prvenstvo dečki in deklice. Na prvenstvu je nastopilo 199 plaval- so osvojili štiri medalje in ekipno šesto mesto. Največji uspeh je dosegel Kristjan Meža, kije osvojil zlato medaljo na 100 m hrbtno in bronasti medalji na 50 m prsno ter 200 m hrbtno. Bronasto medaljo v najdaljši ženski disciplini, 800 deklic. Dosežena sta bila tudi dva klubska rekorda za dečke (Kristjan Meža 2:24,85 na 200 m hrbtno) in deklice (Nuša Erjavec 37,49 na 50 m prsno). V ekipnem vrstnem redu, v katerem so upoštevali vse uvrstitve v finale A in cev, starih 11 do 14 let, iz 22 slovenskih klubov. Med njimi je 12 plavalcev Plavalnega kluba Velenje tekmovalo po sistemu dopoldanskih predtekmovanj in večernih finalov. Tudi ta gene ra cija velenj skih plavalcev se je izkazala. Skupno m prosto, je z odličnim finišem osvojila tudi Ema Josic. V A finale med najboljših osem so se uvrstili še Nuša Erjavec, Urša Erjavec in Medeja Jevšnik med deklicami, Blaž Kugonič in Aljoša Gradišek med dečki ter štafete dečkov in finale B, je Plavalni klub Velenje osvojil zelo dobro šesto mesto. Zmagali so plavalci Olimpije pred Branikom in Radovljico. ■ Marko Primožič ŠPORT IN REKREACIJA Varovanje življenja ali šport V Velenju znaj o gojiti tradicionalne in sodobne borilne veščine - največ pozornosti pritegnej o karate, j udo in taekwondo - V zadnjih letih so usmerj ene k športnemu urjenju Po vsem svetu in v vseh zgodovinskih obdobjih so stara ljudstva predvsem za samoobrambo razvijala borilne veščine. Te so s popotniki potovale v domače kraje, kjer so tradicijo prenesli na druge ljudi. Tako so karate, taekwondo in judo, ki imajo korenine na daljnem vzhodu, razširjene povsod po svetu. Tradicionalne borilne veščine so se v modernem svetu uveljavile po drugi svetovni vojni, ko so se začeli nastopi na olimpijskih igrah. Sprva sta se olimpijski karavani pridružila boks in rokoborba, kasneje pa še judo in VTF taekwondo, ena od verzij te borilne veščine. Kitajska, Japonska in Koreja so središče razvoja borilnih veščin, evropske pa so grški pankreas in savate iz Francije. Ljudstva so jih razvijala za samoobrambo, ob tem pa so moč telesa vedno usklajevali z ostrino duha. Dober bojevnik je uravnovešen in pozna filozofijo svojega ljudstva ter svoje bojevniško poslanstvo. Zato danes to izročilo prevzemajo številni ljudje po svetu, ki si želijo vzgojiti zdrav duh v zdravem telesu, osvojiti praktične prijeme za samoobrambo ali se ukvarjati z zdravim športom. Mehka pot Tako bi lahko prevedli besedo judo, ime borilne veščine, ki jo je leta 1882 ustanovil učenjak in profesor na univerzi v Tokyju Džigo-ro Kano. Od takrat se je ta sistem borilne veščine širil po vsem svetu, leta 1964 pa je prišlo do obče uveljavitve juda, saj je postal olimpijski šport. V zadnjih tridesetih letih so se nevarne tehnike iz juda izločile in so na tekmah prepovedane. Te se še uporabljajo za samoobrambo in jih mojstri še prenašajo na učence, vendar jih kodeks v praksi prepoveduje. Tako je moderni judo bolj šport kot borilna veščina. Judo se od drugih borilnih veščin bistveno razlikuje v borbi v parterju, na nogah pa gre za premagovanje z načinom meta. Prisotne so tehnike davljena, lomljenja, vzvodov, izločajo pa udarce. Potrebni so hitrost, moč, eksplozivnost in dobra koordinacija. Na treningih redko prihaja do poškodb, zato je rekreativni judo primeren tako za otroke od šestega leta kot tudi za starejše do sedemdesetega leta. Seveda pri tradicionalnem judu ni bilo tako. Bojevniki so lahko postali le tisti, ki so vzdržali boleče urjenje. Ko se je judo prevesil v šport, se je odprl za širše množi- ce. Leta 1961 je judo prišel tudi v Velenje. Iz Ljubljane, kjer so ustanovili prvi judo klub v Sloveniji, je znanje prinesel Marcel Medved. Od takrat v klubu zvesto gojijo kulturo juda. Predsednik kluba Zdenko Slatnar, ki po35 letih bojevanja pozna marsikatero skrivnost juda, je ponosen na mlade tekmovalce, ki so letos osvojili kar nekaj odlikovanj: »Tekmovalna doba za judoiste je približno do tridesetega leta. Potem se posvetijo rekreativnemu judu. V našem klubu je približno sedemdeset aktivnih članov, med njimi pa nekaj uspešnih tekmovalcev. Trenutno je prav na robu državne reprezentance Aljaž Slatnar, dobro tekmuje Nejc Delopst, med mlaj ši mi pa so se izka za li Niko Lemež, Miha Slatnar in Veronika Mohorič.« Dobri rezultati mladih športnikov dajejo klubu zagon. Zal nimajo idealnih pogojev za treninge, saj se selijo v različne prostore. Kljub temu v klubu ne manjka volje za nadaljevanje tradicije, zato vsako leto pričakujejo več članov, kijih učijo bodisi zmagovati na tekmovanjih bodisi zdravo živeti z veščino juda. Nima dna Vsestranska borilna veščina taekwondo, ki ima korenine v glavnem mestu Severe Koreje, seje po smrti ustanovitelja razdelila na tri dele. VTF je postala olimpijska disciplina, v prihodnje pa se bo po vsej verjetnosti združila z ITF taekwon-dojem. Kljub športni uveljavitvi taekwondo ostaja zvest prvotnemu izro či lu in se ne odmi ka od tradicije. Doživel je napredek v razvoju, vendar ne v sami tehniki. Razvil se je za samoobrambo, danes pa je korejski nacionalni šport. Cenijo ga tudi v policiji in vojski, kjer je vsakdanja praksa obvladanja nasprotnika. Tako tudi sodobni taekwondo ni le prikaz starodavnega znanja in se dejansko uporablja v resničnem svetu, kar dokazuje, da bo taekwondo vedno ostal borilna veščina. Pri tej borilni veščini j e poudarek na nožni tehniki, čeprav združuje največ različnih tehnik. Bojevniki se tako urijo v dvoboju ali spa-ringu, samoobrambi, testu moči in specialnih tehnikah. Tako je za vsakega bojevnika obvladanje taek-wondoja življenjski projekt. To je namreč borilna veščina, ki nima dna. Sprva je resda lahka, vendar že v naslednjih fazah urjenja, ko se v kre pi tev tele sa vplete tudi skladnost duha, postane vse bolj zanimiva, težka in lepa. »Taekwondo gojiš vse življenje. Ko je tekmovalni del za tabo in se z veščino začneš ukvarjati kot s športom zase, spoznaš, kako lepa je. Duh je zelo povezan s telesom. Še posebej takrat, ko bojevnik začuti borilno veščino v sebi in odkrije njeno lepoto. Potem spozna pravi užitek,« pravi trener velenjskega klub Skala Peter Landeker. Po njegovih izkušnjah je taekwondo primeren za otroke in starostnike, poškodb je malo, na treningih pa težav nimajo niti bolniki. V taekwondo klubu Skala, kjer se trenutno pripravljajo na mladinsko svetovno prvenstvo, urjenja ne usmerjajo le v tekmovanja. Taekwondo namreč ni samo obvladanje telesa, ampak tudi duha. Da v klubu Skala gojijo tudi filozofske veščine, dokazujejo številni uspešni reprezentanti, ki zastopajo barve države. Landeker je posebej izpostavil tekmovalke Tanjo Verboten, Sabino Javornik in Darjo Krt ter Gašperja Reka in Matjaža Lešnika. Veliko vztrajnosti in talenta kažejo mladi tekmovalci, ki so po tehniki že med prvimi v Evropi. Tudi tisti, ki jih športno udej-stvovanje ne zanima, bodo v taek-wonodju našli svoje mesto, saj je lahko odlična rekreacija. Vidimo ga v filmih Kdo bi si mislil, da pravi karate, kakršnega gojijo le še redki mojstri, lahko vidimo predvsem v filmih. Starodavna veščina bojevanja se je razvila med kmeti na japonskem otočju Okinava, ko so jim veleposestniki prepovedali nošenje orožja. Tako je karate že v svojih koreninah namenjen učinkovi- Li Tako je videti karateistični boj. ti samoobrambi in je zato tudi bolj nasilen od drugih. Takšnega pa obvladajo le še redki, saj je tradicionalnega karateja v svetu vedno manj. Karate, kakršnega poznamo danes, je izluščil mojster Gičin Funakoši v 60. letih, ko je »divji« karate preoblikoval v športni in ga tako približal sodobni civilizaciji. Tak pa se je kmalu razširil po vsem svetu. Na tekmovanjih so sprva še gojili veščine izročila, kasneje pa so jih uprizarjali tako, da so bile bliže gledalcem in bolj privlačne za opazovanje. Tudi danes večina pozna le športno podobo karate-ja. Velenje je bilo pred leti središče karateja v Sloveniji. K nam ga je leta 1968 iz Zagreba prinesel dr. Ervin Pečnik. Sedež slovenske karate zveze so kasneje preselili v Ljubljano, velenjski klub pa je še vedno eden od strokovno najmočnejših v Sloveniji. To dokazujejo tudi številni uspešni tekmovalci, med njimi pa imata najboljše rezultate Alena Musič in David Gojkovič. Mojster Dušan Borovnik klub spremlja od samega začetka: »Še vedno zagovarjam tradicionalno veščino, ki jo danes lahko vidimo v starih filmih. To je pravzaprav pravi karate. V Evropi tega ni več, saj se je tradicionalni karate prenesel v športno urjenje.« Karate od drugih veščin ločita dimaničnost in vsestranskost. V primerjavi z judom, kije kontakten, je karate dinamična veščina, ki se izvaja proti enemu ali več nasprotnikom. Bojevnike odlikujejo hitri udarci s celim telesom. Danes je tehnika kontrolirana, saj so pesti in stopala zaščitena, da ne pride do poškodbe nasprotni ka. Pri karateju je usklajenost telesa in duha izjemno pomembna. Karateist ni popoln, če ne skrbi za svojo notranjo uravnovešenost. Čeprav se tradicionalni in športni karate razvijata vsak drugače, je duhov- nost pri obeh enako pomembna. Filozofija karateja je v notranjem sproščanju, krepitvi telesa in notranjega jaza. Ključ dobrih bojevnikov je uravnovešeno psihofizično staje, ki ga dosegajo s poglabljanjem vase in v izročilo. S karate-jem se mera samozaupanja dvigne, zato je primeren tudi za otroke, ki jim primanjkuje samozavesti. Med urjenjem se človek namreč učvrsti in spozna samega sebe, kar je poseben čar te veščine. ■ Tina Felicijan Na letošnjem evropskem prvenstvu v Italiji so člani taekwondo kluba Skala osvojili 8 medalj: eno zlato in srebrno ter šest bronastih. Judo tekmovanja so dobro obiskana. Otroci se ob tem zabavajo, nagrada pa jim je v veselje in ponos. ZV • • V ä • V ä ivi s športom in za sport Pogovarj ali smo se z nordijskim kombinatorcem Gašperj em Berlotom - Lani nastopil na zimskih olimpijskih igrah - Prvi cilj te sezone j e dobra uvrstitev na svetovnem prvenstvu Vesna Glinšek »Fitnes, dobojka, nogomet, košarka, tek, kolesarjenje ... Pravzaprav rad počnem vse, kar je s športom povezano. Skorajda ne mine dan brez športanja,« pripoveduje nordijski kombinatorec Gašper Belrot, ki zase pravi, da živi s športom in za šport. »Kombinacija je za tekmovalca fizično zelo naporna, sploh tek. Ampak sedaj mi je to postalo že nekaj povsem vsakdanjega, saj se s tem športom ukvarjam že dol- ga leta in sem se preprosto navadil trdo delati.« Vsakodnevni treningi so se lani obrestovali, saj je bil Gašper uvrščen na zim ske olimpij ske igre, ki so bile zanj nova, a prijetna izkušnja. »To so želje vsakega športnika in zame je bilo to tekmovanje nekaj povsem novega. Res pa je, da se na koncu ni izteklo tako, kot sem si želel. Kljub temu da sem na tako velikem tekmovanju nastopil prvič, sem hotel narediti dober rezultat oziroma se uvrstiti med 25 ali 30 najboljših. Vendar tokrat ni šlo Lanska sezona ni bila najboljša. Bo letos bolje? po mojih načrtih, zato bom vztrajal do naslednjih iger. Vsekakor pa so mi tudi te, ker so bile prve, ostale v posebnem spominu. To je bila super izkušnja na največjem tekmovanju na svetu.« Lanska sezona sicer za Berlota ni bila najboljša. »Ker sem bil zadnje leto mladinec, je bil moj prvi cilj medalja na mladinskem svetovnem prven stvu. Ze leto prej sem bil blizu, četrti, zato se mi je ta cilj zdel povsem realen. A v skokih se mi ni posrečilo, tako da je bil moj zaostanek za medaljo enostavno prevelik. Smo pa medaljo osvojili v ekip- nem delu tekme.« V sezoni, ki prihaja, ga čaka svetovno prvenstvo v Oslu, kjer bo Gašper poskušal izboljšati 26. mesto s prejšnjega tekmovanja. Še prej, avgusta, pa je na vrsti poletni Grand prix. »Na začetku meseca, 7. in 8. avgusta, bomo tekmovali v Obersdor-fu, 13. in 14. pa v Oberwiesenthalu. To so štiri tekme pred zimo, da tekmovalci ocenimo svojo pripravljenost. Ker ni snega, tečemo na rolkah. Prava sezona se nato začne takoj, ko zapade sneg, torej konec novembra, začetek decembra.« Kaj pa slovenska velikanka? »Vsako leto se tako, za veselje, preizkusim tudi v Planici. Da vidim, kako daleč lahko poletim. To sezono je bila moja dolžina 175 m, kar je, glede na to, da sem kombinatorec, dobro. A želja vsakega skakalca je tista magična meja 200 m. Čez njo bom seveda sku šal poleteti tudi jaz.« modrobmA kronika 5. avgusta 2010 Prodajalec posode želel več kot denar Velenje, 2. avgusta - Ponedeljkovo dopoldne si bo verjetno še dolgo zapomnila ženska, ki jo je na njenem domu obiskal tuj državljan in ji sprva v nakup ponujal posodo. Potem pa so mu očitno zadišali meseni užitki. Začel jo je spolno nadlegovati, kar je preraščalo v silo. Oškodovanka je policistom povedala, da se je nekako uspela ubraniti in pobegniti v hišo. Ker si je zapomnila barvo in tip storilčevega vozila, so mu policisti že na sledi. Ko ga bodo prijeli, bodo zagotovo ustrezno ukrepali. Ob tem pa policisti opozarjajo, da bodite ob srečanjih s prodajalci različnih predmetov na domu zelo previdni. Ni namreč redko, da po tem, ko jih spustite v svoj dom, tudi krajšo neprisotnost lastnika izkoristijo za tatvine zlata, denarja in drugih vrednejših predmetov. Gre predvsem za tujce z območja Romunije in Bolgarije. kazen pa ne bo majhna, saj bo plačal tako za povzročitev nesreče kot pobeg. Trčenje v Kavčah Velenje, 31. julija - Ob 17.33 sta v Kavčah čelno trčila osebna avtomobila. Do nesreče je prišlo zaradi nepravilne smeri vožnje voznice, ki je trčila v pravilno vozečega voznika. Ena oseba se je pri tem poškodovala. Posredovali so gasilci iz PGD Velenje, ki so odklopili akumulatorje na vozilih ter počistili kraj prometne nesreče. Soseda lovil s traktorjem Ravne pri Šoštanju, 27. julija - Kako daleč lahko gre medsosedski spor, so spoznali velenjski policisti, ki so jih prejšnji torek poklicali v Ravne pri Šoštanju. V jutranjih urah sta se soseda tako hudo sprla, da je eden sedel na traktor in z njim lovil drugega, kije tekel čez naselje. Ko gaje traktorist dohitel, gaje ustavil in brez vzroka udaril v predel obraza. Policisti bodo zoper razgreteža podali kazensko ovadbo za lahko telesno poškodbo. Trk med voznikom in kan di dat ko Arnače, 28. julij a - V sredo popoldne - ura je kazala 14.30 -so velenjski policisti ugotavljali, kako je prišlo do prometne nesreče na lokalni cesti v Šentilju pri Velenju, v kateri sta trčila voznik osebnega vozila in voznica kandidatka v avto šoli. Policisti niso mogli razjasniti vseh okoliščin prometne nesreče, zato so zadevo zaenkrat zaključili z uradnim zaznamkom. Nad žejo z alkoholom Velenje, 2 avgusta - Velenjski policisti so v minulih dneh pridržali dva voznika, ki sta žejo tešila z alkoholom, potem pa sedla za volan. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so v ponedeljek pridržali 38-letnega voznika, ki mu je alkotest pokazal 1,20 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Enemu od povratnikov pri kršenju cestnoprometnih predpisov pa so zasegli osebni avto. Srečal se bo tudi s sodnikom za prekrške. Privlačno električno orod je Žalec, 2 avgusta - Policisti so v ponedeljek raziskovali vlom v gradbeni zabojnik v Arnavskem gozdu, od koder so neznani storilci odnesli več električnega orodja, vrednega okoli 2.800 evrov. Za njimi še poizvedujejo. Stric ga je vrgel iz stanovanja Velenje, 28. julija - V sredo okoli pol enajste ure zvečer je policiste na Jenkovo 11 poklical mlado let nik, ki jim je povedal, da ga je stric po tem, ko se je znesel nad njim, vrgel iz stanovanja. Jez-noriti stric je po ugotovitvah policije kršil zakon o javnem redu in miru, zato so mu na kraju samem izdali plačilni nalog. O dogodku bodo obvestili tudi center za socialno delo. Zara di nesre če eden v bolnišnici Velenje, 29. julija - Prejšnji četrtek ob 14.42 sta na cesti Škale-Ple-šivec trčili osebni vozili. Ena oseba se je pri tem poškodovala. Gasilci PGD Velenje so zavarovali kraj nesreče, odklopili akumulatorja na vozilih in z vpojnim sredstvom na cestišču odstranili razlito motorno tekočino. Reševalci nujne medicinske pomoči Velenje pa so poškodovano osebo prepeljali v celjsko bolnišnico. Trči li in pobe gni li Velenje - Šoštanj, 29. julija - V četrtek so velenjski policisti obravnavali dve prometni nezgodi, po katerih sta povzročitelja pobegnila. Prva se je zgodila na Kardeljevem trgu na parkirišču, kjer je neznanec trčil v parkiran avto in pobegnil. Druga pa seje zgodila na cesti Šoš-tanj-Gaberke, kjer je do trka prišlo zaradi nepravilnega srečevanja avtomobilov, povzročitelj pa je po njem pobegnil. Na osnovi registrske tablice so ga policisti kmalu ulovili, Izsi li li ji je pred nost Velenje, 2. avgusta - V ponedeljek okoli poldneva se je v centru mesta zgodila prometna nesreča, do katere je prišlo, ker je pravilno vozeči voznici osebnega avtomobila na prednostni cesti prednost vzel neznani predrznež. Po trku je s kraja nesreče pobegnil. Policisti ga zaenkrat še niso odkrili. Pojasnjena smrt v Šmartinskem jeze ru Celje, 2. avgusta - 21. julija so policisti javnost seznanili, da so ribiči prejšnji dan v Šmartinskem jezeru našli moško truplo. Policisti in kriminalisti so pričeli zbirati obvestila, opravili so ogled kraja najdbe trupla, odrejena pa je tudi obdukcija. Identiteta pokojnega takrat še ni bila potrjena, sumili pa so, da gre za 5 5-letnega moškega iz Celja, kar so kasneje tudi potrdili. Obdukcija je pokazala, daje vzrok smrti utopitev. To je potrdila tudi preiskava, tako da je tuja krivda izključena. Iz policistove beležke Pijan spodbujal k pre te pu Topolšica, 29. julija - Prejšnji četrtek je bilo veselo v lokalu Bel-ledejur v Topolšici, kjer je vinjen gost spodbujal ostale goste k pretepu. Na pomoč so poklicali policiste, vendar je veseljak lokal zapustil pred njihovim prihodom. Skrbni lastnik lokala sije zapisal registrsko številko njegovega avta, zato so ga kmalu izsledili. Kasneje je lastnik lokala še enkrat poklical na policijsko postajo in povedal, da mu je razgretež grozil po telefonu. Na sodišču se bo moral zagovarjati zaradi ogrožanja varnosti, položnico za kršitev javnega reda in miru pa je verjetno že prejel. Bakreni žlebovi (spet) izginjajo v noč Velenje, 31. avgusta - Ne mine poletje, da se ne bi velenjski policisti ukvarjali s tatovi barv nih kovin. Očit no je na črnem trgu spet mogoče dobro prodati baker, saj so velenjski policisti prvo tatvino žlebov na kar dveh stanovanjskih hišah obravnavali že minulo soboto. V nedeljo pa so si ogledali tudi ostrešje cerkve svetega Martina, kjer so v noči iz sobote na nedeljo prav tako izginili bakreni žlebovi, kar se ni zgodilo prvič. Župnik se je strinjal s policisti, da skušajo nepridipra- vom čim prej stopiti na prste in denarnico. Občanom pa policisti svetujejo, da so v nočnem času pozorni, če so v bližini njihovih hiš, ki so opremljene z bakrenimi žlebovi, parkirana sumljiva vozila. Ljubitelji zabav Velenje, 30. julija - Velenjski policisti so ob koncu minulega tedna kar nekajkrat obiskali ljubitelje zabav in nočne, preglasne glasbe. Prednjačili so mladi, ki so verjetno dobro izkoristili čas kolektivnih dopustov, ko so bili mnogi sami doma. V petek so Gasilci tokrat pre ma ga li vodo Velenje, 2. avgusta - Ob 21.17 j e na Jenkovi cesti v Velenju, v 10. nadstropju stanovanjskega bloka, iztekala voda v spodnje stanovanje. Gasilci PGD Velenje so zaprli ventil na sistemu za centralno ogrevanje stanovanjskega bloka ter v spodnjem stanovanju posesali nateklo vodo. Ženo tepel vpričo otrok Šoštanj, 2. avgusta - Policisti so prvi delovni dan v mesecu avgustu obravnavali tudi družinsko nasilje. V Šoštanju je mož doma pretepal ženo, kar so gledali njuni otroci. Policisti so mu za 6 ur odvzeli prostost. Ko so ga izpustili, so mu prepovedali približevanje družini, napisali pa bodo tudi ovadbo za nasilje v družini. Delavec Vegrada grozil z bombo Velenje, 29. julija - Prejšnji četrtek popoldne je delavec, zaposlen na Vegradu, med sindikalnim sestankom podjetja, na katerem so govorili o neizplačanih plačah, izgubil živce. Zagrozil je, da bo poskrbel, da menza podjetja ne bo več delovala, saj bo vanjo vrgel bombo. Zaradi tega so policisti delavca takoj poiskali in pregledali. Za pasom naj bi namreč -mel kovinski predmet, ki bi lahko bil tudi bomba. Izkazalo seje, da ni. V razgovoru z delavcem so ugotovili, daje šlo za lažno grožnjo, verjetno izrečeno v obupu. Vseeno pa bodo o dogodku obvestili tožilstvo. policisti posredovali v Stari vasi, kjer so zmotili glasno zabavo rojstnega dne. Kršitelj je takoj upošteval vse njihove pripombe. V soboto so bili glasni mladostniki, ki so si v centru mesta na javnih in zasebnih krajih pripravili piknike in zabave. Vsi so bili opozorjeni, da motijo nočni mir. In vsi so opozorila tudi upoštevali. V nedeljo pa so ob 1. uri ponoči obiskali stanovanje na Goriški cesti, iz katerega je donela glasna glasba. Za nočno kaljenje miru so tokrat izdali plačilni nalog. KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Tel.: 03 898 49 70, www.kz-saIeskadolina.si AKCI VRTNI TRAKTOR Nj92 1.350,00 € - motor: GGPwm 12,5 - oljno črpalko - širina kosišča 90 cm - koš: 210 litrov - moč: 9,2 kw (12,5 KM) slQJar (Bc|) Prodaja, servis, rezervni deli! »SLADKOR, 25 kg 16,55€ •GNOJILO ASEF za cvetoče balkonske rastline, 21 »JEČMEN v rinfuzi •PŠE NIČNA KRMILNA moka, 40 kg •GNOJILO UREA, 40 kg 12,32 € (cena velja za gotovinsko plačilo nad eno paleto) 6,50 € 0,142 €/kg Brezbrižnost ob vodi Piše: Adil Huselja Poletni počitniški čas velika večina ljudi zaradi višjih temperatur preživlja ob vodi. V zadnjih dneh lahko gledamo posnetke iz svetovnih prestolnic, kjer nimajo rek ali jezer, ljudje pa se zaradi visokih temperatur hladijo ob vodometih ali ob navadnih vodovodnih pipah. Seveda, najbolj oblegane vodne površine so tiste, ki so namenjene turistom oziroma kopalcem in omogočajo plavanje, zabavo in sprostitev. Toda brezbrižnost ob vodi lahko hitro postane tudi nevarna okoliščina, ki lahko vpliva na varnost ljudi in njihovo zdravje. Najbolj črno statistiko so letos zabeležili v Rusiji, kjer temperature podirajo vse rekorde in bo do ohladitve črna statistika še bolj tragična. V zadnjih tednih so samo med vikendi obravnavali po nekaj sto smrtnih žrtev, ki so bile v večini posledica kopanja na nezaščitenih mestih in vinjenosti kopalcev. Tudi pri nas so podobno kot v prejšnjih letih policisti obravnavali utopitve tako na bazenih kot v rekah, jezerih in morju. Med glavnimi razlogi teh dogodkov je tudi brezbrižnost. Brezskrbnost v počitniškem času, sproščenost, ki jo veliko ljudi išče ali vzdržuje s pomočjo alkoholnih pijač, prepovedanih drog ali drugih kemičnih substanc se lahko hitro spremeni v ogroženost zdravja in življenja. Če pustimo ob strani zdravstveni vidik kombinacije visokih temperatur, potreb organizma ter alkohola ali kemičnih substanc, zaradi brezbrižnosti pozabimo na določene aspekte obnašanja oziroma življenja. Kako drugače razložiti nevarno in neodgovorno obnašanje ljudi ob vodnih površinah in na njih? Zato ni presenetljivo, da se vsake toliko časa zgodijo utopitve. Dejstvo je, da vode, tako kot mnoge druge stvari v življenju, ne moremo in ne smemo podcenjevati. Ne samo otrokom, tudi nam odraslim je težko razložiti, da se lahko v navidez mirni in povsem nenevarni vodi utopimo. Primeri iz prakse to (žal) potrjujejo in to tudi v primerih, ko so bili na urejenih kopališčih reševalci. Zato moramo ob brezskrbnosti upoštevati tudi varnostna pravila, na katera ne smemo pozabiti tudi takrat, ko smo najbolj sproščeni. Še zlasti, če so z nami otroci, ki se nevarnosti ne zavedajo in se ob pripomočkih za plavanje ali igranje počutijo bolj varne, čeprav ti izdelki ne zagotavljajo popolne varnosti. Več utopitev ali poškodb se zgodi zunaj urejenih kopališč, tudi zaradi tega, ker je tam manj ljudi in ni reševalcev. Poleg kopanja je nevarna tudi vožnja s kajaki, čolni na vesla ali motorni pogon. Prepuščanje naključjem ni dobra rešitev, zato se moramo pred vsako dejavnostjo na vodi zavedati svojih sposobnosti, trenutnega stanja in okoliščin, ki so v danem trenutku prisotne. Uživanje alkoholnih pijač in zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti pa je nevarno, ne glede na to, ali se želimo le ohladiti s skokom v vodo, zaplavati ali se zapeljati s čolnom. Kdor ne zmore brez mrzlega piva ali kakšne druge opojne substance, naj se raje drži sence in počiva, saj sta brezbrižnost in nezavedanje okolice pri vinjenem človeku veliko večja kot pri treznem. To pa pomeni, da sta zanj tudi bolj nevarna in bolj ogrožajoča. Cena za to pa je lahko velika. Brezskrbnost, kombinirana z zdravo pametjo, je na koncu veliko bolj prijetna, lepša in predvsem varna. Ne pozabimo tega. Srečno! MEGA M informacijske tehnologije d.o.o. Z vami in za vas! :: BREZPLAČNI POSLOVNI TELEFONSKI SISTEM :: KLICI GARANTIRANO CENEJŠI KOT PRI TELEKOMU Informacije: 03 777 0077 UTRIP m oroskoo Oven od 21. marca do 20. aprila Želeli si boste, da bi bilo po vaše. In, kolje že v vaši naravi, pri tam tudi glasno vztrajali. Prav nihče ne bo imel moči, da vam zamaje vera v to, kar si boste zapičili v glavo. Tudi partner ne bo prav dolgo vztrajal, čeprav bo tudi on prepričan, da nimate prav. Potem pa se zna zgoditi, da vam bo nekdo, ki ga zelo cenite, odprl oči. Ker vam bodo zvezde v naslednjih dneh naklonjene, se bo zaplet rešiltako, da boste na koncu zelo zadovoljni. Pazite se prehladov, saj so spremembe temperatur velike, vi pa že nekaj časa bolj krhkega zdravja. Ste že razmislili o spremembi prehrane? Bik od 21. aprila do 21. maja Letošnji avgust, ki je šele dobro zakorakal v deželo, za vas letos ne bo veliko dišal po brezskrbnih dnevih, ki so sinonim za poletje. Kar čez noč se vam bo življenje rahlo postavilo na glavo, saj boste imeli krepko več dela kot nekaj preteklih tednov. Kar nekaj naslednjih dni se boste počutili čudno, saj ne boste vedeli, ali energijo izgubljate ali dobivate. Vsekakor je pred vami na ljubezenskem področju razgibano obdobje, v katerem vam bo uspelo vse, kar si boste zadali. In to brez velikih naporov in odrekanj. Izkoristite ta čas, saj ne bo trajal večno. Vas pa, nenazadnje, že grabi panika. Čeprav znate biti sami, ste ljubezen že močno pogrešali. Dvojčka od 22. maja do 21. junija Tolažili se boste. In to zelo uspešno. Drži, vedno in tudi vtem primeru bi lahko bilo še huje. Konec koncev je tudi že bilo. Zato, ker boste težave reševali sproti in optimistično, lahko računate na to, da bodo že kmalu začele kopneti. Obrnjeni v prihodnost se boste začeli odločati za zelo pomembno naložbo, ki bo življenje že to jesen spremenila vam in celi družini. Dela boste imeli vse do konca poletja veliko, zato vam bodo misli vse pogosteje bežale k sprostitvi. Privoščite si jo vsaj ob koncu tedna, ker ni res, da nimate časa zase. Treba si ga je le vzeti, vam pa je prava sprostitev že dobra družba, v kateri znate pozabiti na vse, kar vas tare. Rak od 22. junija do 22. julija Ni kaj, avgust bo letos vam zelo naklonjen mesec. Vsako leto znova se ga razveselite, sploh, če je topel in lep. Če se bo le dalo, boste v teh dneh še užili nekaj vročih dni, v naravi, pretiravali pa ne boste. Raje boste začeli delati načrte za naslednje mesece, vse tja do novega leta. Pri tem boste zelo skrivnostni, načrtov ne boste razlagali niti najbližjim. Zakaj, veste zaenkrat samo vi. In prav je tako. Sorodniki vam pripravljajo prijetno presenečenje. Pokažite jim, kaj vam pomenijo, ker to tudi pričakujejo. Kar se zdravja tiče, pa ne boste imeli pripomb. Le pri športu bodite pazljivi, da se ne boste precenili. To hitro vodi v poškodbe. Lev od 23. julija do 23. avgusta Mnogi se sprašujejo, kaj se dogaja z vami, saj si tudi za prijatelje ne znate več vzeti časa. Prav izogibate se jih. Resnica je skrita v dejstvu, da se vam partner močno odtujuje. Predvsem zaradi vas, kar vas še toliko bolj boli. Vse težje ga boste prenašali, kar mu boste tudi krepko pokazali. In reagiral bo čisto drugače, kot ste pričakovali. Ni tako potrpežljiv kot ste mislili. Film mu zna počiti že v nekaj dneh. Šele, ko bo prišlo do tega, pa se boste znašli pred res velikim problemom. Kam zdaj in kako naprej? V življenju si velikokrat stvari razlagate povsem po svoje in poenostavljeno. Dejstvo pa je, da toliko kot dajete, toliko tudi dobite nazaj. Devica od 24. avgusta do 22. septembra Odločili se boste, da bo vsaj prvi del avgusta čas za zabavo in druženje. Zato boste veliko več časa kot sicer preživeli izven doma. K sreči vam v naslednjih dneh tega ne bo nihče ne očital in ne zameril. Celo privoščili vam bodo in to krepko. Boste pa zato že kmalu začutili, da tudi takšno življenju ni tisto, ki si ga želite. Bolje bo šele, ko si boste na celi črti priznali, kaj si sploh želite. Pa četudi boste to morali skrivati pred javnostjo. Vseeno bo to, da boste bolj družabni, dobro vplivalo na odnose s sodelavci in dolgoletnimi prijatelji. Sobota bo vesela, nedelja utrujena, v ponedeljek pa bo vrnitev v realnost precej težka. To pa velja tudi za odnose s prijatelji. Nekaterih med njimi, tistih najbližjih, ne boste več mogli slepiti. Predobro vas poznajo. Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra Položaj planetov bo res kriv za marsikaj, kar se vam ne bo izšlo po željah, malce pa lahko vse, kar se vam dogaja, pripišete tudi vašim dejanjem. Do težav prihaja predvsem zaradi nestrpnosti, ki jo čutite ob urejanju nekih uradnih zadev. Da res ne gre čez noč, se bo treba enostavno sprijazniti. Bližnjic v vašem primeru ni videti. Ko se boste končno umirili in pustili stvari toku, ki je pač normalen, bo šlo vse lažje. Prepirljivost vas bo minila šele sredi prihodnjega tedna. Zato se izogibajte vsem, ki bodo podobno nastrojeni kot vi. Najmanj, kar rabite, je prepir za prazen nič. Škorpijon od 24. oktobra do 22 novembra Spremembe v življenju včasih pridejo pričakovano in načrtovano, včasih pa krepko presenetijo. Vam se bo začelo dogajati slednje. Ker bodo pozitivne, boste srečni. Vsak dan bolje se boste počutili, ko bodo začele za vaše delo deževati tudi pohvale, pa sploh. Četudi tega ne boste pokazali navzven, bo v vas vse kipelo od razburjenja in navdušenja. Pozabili boste na vse napore in začeli krepko misliti na prihodnost, v kateri imate ogromno načrtov. Če boste znali prav organizirati čas, so prav vsi izvedljivi. Le preveč naenkrat ne boste smeli hoteti. Saj veste, počasi se daleč pride. Strelec od 23. novembra do 22. decembra Dneve tega tedna boste še dolgo nosili v svojem spominu. Zelo prijetno bo. Obkroženi boste z ljudmi, ki jih imate najraje na svetu in to vam ogromno pomeni. V samoti sicer včasih celo preveč uživate, v naslednjih dneh pa ne boste. Radi se boste družili z ljudmi, radi boste v direndaju, še najraje pa boste v naravi, tako v lepem kot slabem vremenu. Ja, tudi sprehod po gozdu človeku da energijo in vi to dobro veste. Počutje bo tudi zato odlično, zdravje tudi. To se bo poznalo tudi na vaši kreativnosti, ki bo dobila krila. Zvezde vas opozarjajo, da nikar ne zapravljajte preveč. Kot kaže boste že kmalu potrebovali večji kupček denarja. Kozorog od 23. novembra do 22. decembra Avgusta se bo vaše življenje umirilo. Žal pa bo s seboj povleklo kar nekaj težav, pred katerimi ste si v preteklih dneh in tednih zatiskali oči. Sedaj boste vsak dan bolj prepričani, da ne bo več mogoče obuditi čustev, ki so dolgo umirala. Veliko vprašanje je, če si to res želite, saj že dolgo niste srečni v vaši partnerski zvezi. A ker ste izjemno prilagodljiv človek, vedno popustite. Ne zapirajte vrat, da vam ne bo krepko žal. Le pogovorita se, saj se je nabralo toliko nerešenih težav, da vas že dušijo. Se morda tudi zato ne počutite tako, kot bi si želeli? Odgovore morate poiskati sami. Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Dogodki si bodo sledili hitreje kot bi vi želeli. Divje bo, kot že dolgo ne. Vsak dan vas bo presenetil vsaj en dogodek, o katerem niste niti razmišljali. Po nekaj dneh boste ugotovili, da je to zelo naporno, zato boste začeli ustavljati konje. Pa ne bo šlo tako zlahka. Enostavno je v vašem življenju prišel čas sprememb. Ali na bolje ali na slabše, je še nemogoče reči. Vsekakor bo tako, da bodo dobre strani imele tudi slabe in obratno. Želeli si boste, da bi spet bilo tako kot nekoč. Vse bolj počasi. In da bi končno spet imeli več časa za tiste, ki jih imate resnično radi. Še vsaj dva tedna se vam želje ne bodo uresničile. Ribi od 19. februarja do 20. marca Misli vam bodo bežale k nekomu, ki se vam zdi nedosegljiv. A vse ni izgubljeno, le prvi korak bi tokrat morali narediti vi! Ker počutje ne bo najboljše, boste začutili, da se morate ustaviti, premisliti in šele potem ukrepati. Nikar ne mislite, da boste rešitev našli v enem samem dnevu, saj so se težave nabirale kar nekaj let. Vsekakor vam bodo zvezde naklonjene na materialnem področju, kjer lahko pričakujete velike spremembe na bolje. Tudi zato, ker bo nekdo poravnal svoj dolg do vas, vi pa boste uspeli plačati prav vse račune. Tudi tiste, ki vam ne pustijo spati. Malo manj sreče vas čaka na delovnem področju; naslednji dnevi bodo za večino rib minevali hitro, a bodo zelo naporni. Potrebujete več zabave. Ukrepajte! Šoštanjski animatorji v Poreču Že drugo leto zapored smo se šoštanjski animatorji odpravili na skupne počitnice na Hrvaško, v manjši kraj Rošini blizu mesta Poreč. Skupina mladih v Šoštanju deluje preko župnije Šoštanj že kar nekaj let. Tudi letos je za nami uspešno pastoralno leto, saj smo sodelovali na različnih področjih. Vodili smo birmanske skupine v domačih krajih birmancev, oratorijske dneve, družinske maše, duhovne vaje na Svetem križu ... Najbolj zahteven projekt pa je bil Oratorij 2010, ki se je pričel konec junija in je trajal 1 teden. Vsak se je moral potruditi po svojih najboljših močeh, kdaj malo potrpeti, ampak z medsebojnim razumevanjem in sodelovanjem nam je uspelo. Letos smo ponovno ugotovili, da nam je skupaj lepo in da čas kar prehitro beži, ko pozabimo na vsakdanje skrbi in obveznosti. Na morje smo se odpravili sredi meseca julija in tudi vreme nam je dobro služilo. Z nami so bili tudi kaplani, ki so organizirali ta skupni dopust, in sicer Tadej Linasi, Janez Kozinc, Klemen Jager, za nekaj časa pa se nam je pridružil še velenjski kaplan Janko Rezar. Ker nas je bilo animatoijev okoli 25, smo potrebovali tudi kuharici. Marija Sovič in Micka Špeglič sta ves čas skrbeli, da ni minil niti trenutek, da bi bil kdo lačen. Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki so nam omogočili skupno druženje! Pred nami so počitnice, med katerimi pa že razmišljamo in zbiramo ideje za naslednje pastoralno leto, ki bo v Šoštanju zopet zelo pestro. ■ Marko Potočnik Krajani so stopili skupaj Zaradi pomanjkanja denarja so se v občini Šmartno ob Paki pred dvema letoma odločili, da bo lokalna skupnost sodelovala pri uresničevanju potreb krajanov v tistih vaških skup nos ti, ki se bodo tudi same vključile v prizadevanja. To so pred nedavnim storili krajani vaške skupnosti Skorno, in sicer pri urejanju muld na cesti, ki jo je občina posodobila konec leta 2006 v dolžini dveh kilometrov. Pri vsakem večjem nalivu je namreč deževje odneslo bankine, na cesto pa je voda nanosila pesek, zemljo. Krajani so se z občinskim vodstvom dogovorili, da bo poskrbelo za beton, vse ostalo pa bodo uredili sami. Tako je tudi bilo. V akciji je sodelovalo 10 krajanov. Že lani so krajani te vaške skupnosti prostovoljno uredili kar nekaj metrov kanalov za odvaja- nje meteornih voda in se s tem izognili marsikateri nevšečnosti ob lanskih neurjih. Letos namera- Z akcije (foto: Žiga Gorjup) vajo udarniško urediti še ekološke otoke. ■ Tp nikoli sami '107,8: Zgodilo se je • • • od 6. do12. avgusta - Ob koncu 19. stoletja se je z vedno večjim obiskom gora in razvijanjem planinstva prenesel boj za slovenske gore in slovenščino tudi v hribe. Triglav, simbol slovenstva, ni bil izjema. Največ zaslug, daje ostal slovenski tudi v tistih težkih časih ima duhovnik Jakob Aljaž, navdušen planinec, pesnik, predvsem pa zaveden Slovenec. Za 5 goldinarjev je odkupil vrh Triglava in ga podaril Slovenskemu planinskemu društvu, po njegovi zamisli in načrtu pa je klepar Anton Belec s svojim pomočnikom v petih urah postavil in utrdil na vrhu Triglava stolp, znan z imenom Aljažev stolp. Otvoritev stolpa je bila 7. avgusta leta 1895; - 8. avgusta 1862 je škof Anton Martin Slomšek posvetil večjo cerkev sv. Križa na Sv. Križu nad Belimi Vodami; - okraj Šoštanj so 8. avgusta 1945 razdelili na 42 krajevnih ljudskih odborov, spadal pa je v okrožje Celje. 2. marca leta 1946 je bil okraj Šoštanj ukinjen ter skupaj z okrajem Gornji Grad preimenovan v Šaleško-savinjski okraj s sedežem v Mozirju, ki je bil razdeljen na 41 krajevnih ljudskih odborov; - 8. avgusta 1998 sta Radio Velenje in tednik Kaj v Dravogradu izvedla veliki finale pevske prireditve »Poletnih 13«, na kateri je nagrado Zlato sonce osvojila Velenjčanka Natalija Verboten; - Jolanda Batagelj (takrat Čeplak) je 8. avgusta 2002 osvojila zlato medaljo na 18. evrop- skem prvenstvu v Mün-chnu; - 9. avgusta 1995 je na območju občine Šoštanj že drugič tisto poletje divjalo silovito neurje. Potoki Velunja, Strmina in Slanica so prestopili bregove in povzročili pravo razdejanje. Nastalo materi al no ško do, ki jo je povzročilo neurje, so ocenili na 500 milijonov takratnih tolarjev; - avgusta leta 1953 so po načrtih arhitekta Otona Gasparija in inženirja Stanka Bloudka začeli z udarniškim delom graditi velenj ski sta di on Ob jeze ru; - 10. avgusta 1962 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, kije zahtevala življenja štirih rudarjev; - od 2. do 11. avgusta 1996 je v Velenju potekalo svetovno prvenstvo Naviga, to je svetovno prven- Sv Križ (arhiv Muzeja Velenje) stvo v daljinsko vodenih modelih čolnov. Pripravlja: Damijan Kljajič TV SPORED —*6ks 5. avgusta 2010 ČETRTEK, 5. avgusta tv slo rr 06.50 Kultura 07.00 Odmevi 07.40 Na zdravje! 09.00 Tiger Severin, ris. 09.05 Mojster Miha - Miha ima prost dan 09.15 Marči Hlaček - mustangi 09.35 Modro poletje, 29/38 10.05 Bibiji: cedilo, ris. 10.10 Telebajski: gremo na vlak 10.35 Oddaja za otroke 11.05 Berlin: trapasti hormoni, 18/20 11.35 Sveto in svet: evropsko leto boja proti revščini 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Danes dol, jutri gor, nan. 13.50 Vrtičkarji: avto za stanovanje 14.20 Vrtičkarji: tudi kozle streljajo 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Vipo: Benetke - Beti ugrabijo, 3/26 16.00 Fifi in cvetličniki, 3/26 16.10 Moj dom je na otoku, dok. film 16.20 Enajsta šola: orientalski ples 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Gledamo naprej 17.30 (Ne)pomembne stvari: magija 18.25 Žrebanje deteljice 18.40 Bela, risanka 18.45 Katkina šola, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Čez planke: Bosna in Hercegovina 21.00 Domovina Petra Klepca, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.35 Mednarodna obzorja: Grčija, pon. 00.20 Tv dnevnik 5.8.1992 00.50 Dnevnik, pon. 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Infokanal 07.00 12.00 12.20 13.30 Zabavniinfokanal Infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Tv prodaja Tv dnevnik 5.8.1992 Bres reza: ugodovinski in družbeni vidiki cenzure V osemdesetih vrtovih okoli sveta: srednja amerika 14.30 Slovenska jazz scena 15.25 Evropski magazin 15.55 Med valovi, tv Koper 17.00 Mostovi 17.30 To bo moj poklic: slaščičar 2.del 18.00 Prava ideja, poslovna oddaja 18.35 Slovenski vodni krog: Unica 19.00 Veliki spomladanski koncert 20.00 Gospod jeudoviti, am. film 21.35 Frida, am. film 23.45 Samosežig, angl.-kan. nad. 01.15 Zabavni infokanal pop 07.00 Tv prodaja 07.30 24ur, pon. 08.35 V imenu ljubezni, nad. 09.30 Čarovnija ljubezni, nad. 10.20 Tv prodaja 10.50 Iskrice v očeh 11.40 Tv prodaja 12.10 Čista hiša, resnič. ser. 13.00 24ur ob enih 13.30 Najboljši domači videoposnetki 14.00 Kot oče in sin, am. film 16.00 Iskrice v očeh, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Čarovnija ljubezni, nad. 18.00 V imenu ljubezni, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 As ti tud not padu?!, gostje rokerji Skočir, Meglič, Tokac 21.35 Mentalist, nan. 22.30 24ur zvečer 22.50 Kronike Sare Connor, nad. 23.45 Vohun v nemilosti, nan. 00.35 24ur, ponov. 01.35 Nočna panorama 09.00 Dobro jutro, informativna 10.20 Videospot dneva 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti (462)» 11.00 Čas za nas, mladinska 11.40 Videospot dneva 11.45 Popotniške razglednice: Aljaska 12.35 Mura Raba TV, informativna 13.05 Naša Evropa, izobraževalna 13.50 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Glasba za otroke 19.55 Pravljica za otroke 19.10 Video spot dneva 19.15 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.20 Regionalne novice 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo -Vagabundi, Sašo Avsenik 22.45 Hrana in vino, kuharski nasvet, 463. oddaja 23.15 Skrbimo za zdravje, izobraževalna oddaja - Krčne žile 00.00 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila tv slo rr 06.50 Kultura 07.00 Odmevi 07.40 Na zdravje! 09.00 Tiger Severin - Severin in žirafa 09.05 Mojster Miha - magnet maksi 09.15 Marči hlaček: mladi medvedki 09.35 Modro poletje, 30/38 10.10 Bibiji: hranilniki 10.20 Bisergora: zakaj je čas včasih dolg 10.35 Martina in ptičje strašilo: uspeh 10.45 Moj dom je na otoku, dok. film 10.55 Enajsta šola 11.25 To bo moj poklic: slaščičar 11.50 To bo moj poklic: slaščičar, 2. d. 12.15 Osmi dan 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 K-2, dok. odd. 14.00 Knjiga mene briga 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Doktor Pes, 50/52 15.55 Risanka 16.05 Iz popotne torbe: sanje 16.25 Sola Einstein, 23/52 17.00 Novice, šport, vreme 17.25 Posebna ponudba, potr. odd. 17.40 Gledamo naprej 17.50 Duhovni utrip 18.05 ZGNZ - big father/2, 14. odd. 18.35 Larina zvezdica, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Danes dol, jutri gor, 34. del 20.30 V dobri družbi: po slovensko 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Polnočni klub: dobrodošli, želite prosim 00.15 Duhovni utrip 00.30 Tv dnevnik 6.8.1992 00.55 Dnevnik 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 11.40 Tv prodaja 12.10 Evropski magazin 12.40 Črno beli časi 12.55 Tv dnevnik 6.8.1992 13.35 (Ne) pomembne stvari: magija 14.40 Sport špas: Izola 15.05 Koncertni cikel Festine 2009 13.30 Mulčki: vrtec Slovenj Gradec 16.50 Pisave: Saša Vuga, portret 13.55 Glasbeni večer 17.20 Primorski mozaik 17.50 Mostovi 18.25 Istra skozi čas, 3/6 19.00 Zlata šestdeseta, nostalgija z Borom Gostišo in Belimi vranami 20.00 Vrnitev svetopismemskih nadlog, dok. ser. 20.50 Lovec na krokodile, avstr. film 22.25 Čarovnika, film 00.10 Zakon v modrem: Etruščanska nevesta, 11/12 01.05 Zakon v modrem: italijanska nadaljevanka, 12/12 02.00 Zabavni infokanal pop 07.00 Tv prodaja 07.30 24ur, ponov. 08.35 V imenu ljubezni, nad. 09.30 Čarovnija ljubezni, nad. 10.20 Tv prodaja 10.50 Iskrice v očeh, nad. 11.40 Tv prodaja 12.10 Čista hiša, resnič. serija 13.00 24ur ob enih 13.30 Najboljši domači videoposnetki, zab. ser. 14.00 Mož ki je ljubil ženske, am. film 16.00 Iskrice v očeh, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Čarovnija ljubezni, nad. 18.00 V imenu ljubezni, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 As ti tud not padu?!, gost 6 Pack Čukur 21.35 Mentalist, nan. 22.30 24ur zvečer 22.50 V zadnjem trenutku, am. film 01.00 Sest modelov, nan. 01.35 24ur, ponov. 02.35 Nočna panorama 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.20 Videospot dneva 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti (463) 11.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Naj viža - Vagabundi, Sašo Avsenik 13.00 Skrbimo za zdravje: Krčne žile 13.50 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Miš Maš, oddaja za otroke -origami 19.15 MIS MAS, otroška oddaja - kako je nastalo kolo 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.20 Regionalne novice 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 22.20 Hrana in vino, kuharski nasvet, 464. oddaja 22.50 Iz našega arhiva: Veselite se z nami, turneja skupine AVE po Avstraliji, 1. del 00.00 Vabimo k ogledu dneva L10 Videostrani, obvestila SOBOTA, 7. avgusta tv slo rr 06.10 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: sanje 07.20 Križ kraž: sledi Mihec in Maja: kožuharjev Jože sledi Ribič Pepe 08.40 Oddaja za otroke 09.20 Sven in podgana, norveški film 10.35 Polnočni klub: dobrodošli, želite prosim 11.50 Čez planke: Bosna in Hercegovina 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.30 Praznični dan, franc. film 15.55 Sobotno popoldne sledi O živalih in ljudeh 16.10 Iz sobotnega popoldneva 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne sledi Poletni Zakaj pa ne 17.35 Na vrtu 18.00 Popolna družina 18.10 Z Damijanom 18.40 Prihaja Nodi, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Gledamo naprej 20.05 Zguba, am. film 21.30 Prvi in drugi 21.55 Poročila, vreme, šport 22.30 Legende velikega in malega ekrana: Dečo Zgur 23.35 Bitka za Ljang, kitajski film 01.50 Tv dnevnik 7.8.1992 02.15 Dnevnik, ponov. 02.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.00 Infokanal 06.30 Zabavni infokanal 08.05 Tv prodaja 08.35 Skozi čas 08.45 Tv dnevnik 7.8.1992 09.10 Posebna ponudba, potroš. odd. 09.30 Minute za ..., tv Koper 10.00 Vrnitev svetopisemskih nadlog, dok. odd. 11.20 Emil in detektivi, nem. film 13.10 Zimski spomini: Vancouver - ZOI 2010 14.50 Vrhunci SP v nogometu: Argentina-Mehika 16.20 Vrhunci SP v nogometu: Nemčija-Anglija 17.55 Ljubljana: nogomet 19.55 Vittoria: košarka: Litva-Slovenija 21.50 Alpe, Donava, Jadran 22.50 No Dubt live, posnetek koncerta 23.10 Sobotno popoldne, ponov. 01.25 Zabavni infokanal pop 07.30 Tv prodaja 08.00 Harold in vijolična voščenka, ris. ser. 08.25 Poštar Peter, ris. ser. 08.50 Jaka na Luni, ris. ser. 09.00 Florjan, gasilski avto, ris. ser. 09.15 Jagodka, ris. ser. 09.40 Radovednica Bibi, ris. ser. 10.05 Pingvini v vesolju 10.25 Dežela pred časom, ris. ser. 10.50 Kim Possible, ris. ser. 11.15 Divjina Evrope, dok. ser. 12.15 Skrivnost Antarktike, dok. ser. 13.10 Velike ideje za majhen planet, dok. ser. 13.35 Skrivna življenja drugih žena, kan.-am. film. 15.15 Poirot, nan. 16.15 Življenje ni šala, am. nan. 17.05 Umori na podeželju: Davitelj, ang. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 As ti tud not padu?! gostja Alenka Tetičkovič 21.45 Rdeči zmaj, am. fi 00.00 Rojstvo zla, angl.-franc. film 02.20 24ur, ponovitev 03.20 Nočna panorama 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev - origami 09.45 Ali baba in 40 razbojnikov, risani film 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (464) 10.40 Videospot dneva 10.45 Iz našega arhiva: Veselite se z nami, turneja skupine AVE po Avstraliji, 1. del 11.40 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 12.50 Videostrani, obvestila 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 To bo moj poklic: Slaščičar - 1. del, izobraževalna oddaja 19.25 Glasba za otroke 19.40 Pravljica 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna, informativna oddaja 20.30 Posnetek koncerta skupine Decouter 21.10 Videospot dneva 21.15 Obrazi Porabja, 1. del dokumentarne oddaje 21.40 Jutranji pogovori 23.10 Parni valjak, posnetek koncerta, 1. del 00.05 Vabimo k ogledu 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila NEDELJA, 8. avgusta tv slo rr 07.00 Živ žav sledi Telebajski, 70/90 sledi Pika nogavička, 12/26 09.55 Sport špas 10.25Animalija: metulji in zima, ris. 10.55 Ozare 11.00 Primorska znamenja: kraški pili 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 V dobri družbi po Slovensko 14.30 Prvi in drugi 14.50 Temna stran lune, mlad. film 15.35 Morje v času mrka, slov. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Domovina Petra Klepca, dok. odd. 18.10 Čudodelni urok, igrani film 18.30 Toni in Boni, risanka 18.35 Musti, risanka 18.40 Čarli in Lola, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 20.05 En dan resnice, tv komedija 21.00 Žiga Virc, Trst je naš, igrani film 21.35 Žrebanje lota 21.45 Intervju 22.40 Poročila, vreme, šport 23.05 Vse njegove ženske, am. film 01.05 Tv dnevnik 8.8.1992 01.30 Dnevnik, ponovitev 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Infokanal 06.30 Zabavni ifokanal 08.40 Tv prodaja 09.10 Skozi čas 09.20 Tv dnevnik 8.8.1992 09.45 Slovenski magazin 10.10 30. srečanje tamburašev in mandolistov Slovenije, 5/5 10.35 Abeltje, niz. film 12.45 prisluhnimo tišini 13.15 Med valovi, tv Koper 13.45 K-2, dok. oddaja 15.05 Plavaj zdaj. športna oddaja 15.20 Zimski spomini: Vancouver - ZOI 2010 16.20 Vrhunci SP v nogometu: Alžirija-Slovenija 17.50 Vrhunci SP v nogometu: ZDA-Slovenija 19.50 Vittoria: košarka: Spanija-Slovenija 21.50 Stevardese letijo v nebo, am. film 23.15 Rim, angl.-am. nad, 2/10 00.05 Rainbow Warrior, franc. film 01.50 Zabavni infokanal pop 07.30 Tv prodaja 08.00 Harold in vijolična voščenka, ris. ser. 08.25 Poštar Peter, ris. serija 08.50 Jaka na Luni 09.00 Florjan, gasilski avto, ris. ser. 09.15 Jagodka, ris. ser. 09.40 Radovednica Bibi, ris. ser. 10.05 Pingvini v vesolju, ris. ser. 10.30 Dežela pred časom, ris. ser. 10.55 Hevreka! 11.10 Preverjeno, ponov. 12.00 Velike ideje za majhen planet, dok. ser. 12.30 Izsiljevanje, kan. film 14.05 Reka, am. film 16.20 Življenje ni šala, am. nan. 17.10 Willy 2, am. film 18.55 24 ur vreme 19.00 24ur 20.00 As ti tud not padu?, gost Sebastian Cavazza 21.45 Don Juan DeMarco, am. film 23.30 Ogleddalo, am. film 01.45 Palača, nad. 02.40 24 ur, ponovitev 03.40 Nočna panorama PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja - knjiga. moja prijateljica 09.45 Miš maš, otroška oddaja - kako je nastalo kolo 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 1855. VTV magazin, regionalni -informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Šport, športna informativna oddaja 11.05 Poslanska pisarna: Lojze Peterle, poslanec v Evropskem parlamentu, ponovitev 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, ponovitev - Vagabundi, Sašo Avsenik 13.25 Videostrani, obvestila 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Pozdrav pomladi 2010 - 1. del - nastopi mladinskih in otroških pevskih zborov 20.00 Hrana in vino, kuharski nasveti - tedenski izbor 21.00 Skrbimo za zdravje, izobraževalna oddaja - Krčne žile 21.50 10. Dorijev večer - 2. del, posnetek prireditve 23.10 Videostrani, obvestila PONEDELJEK, 9. avgusta tv slo rr 07.05 Utrip 07.20 Zrcalo tedna 07.40 Na zdravje! 09.00 Tiger Severin - Severin in netopir, ris. 09.05 Mojster Miha, ris. 09.15 Marči hlaček, ris. 09.35 Modro poletje, 31/38 10.05 Bibiji: leteča želva, ris. 10.15 Benetke - Beti ugrabijo, 3/26 10.25 Fifi in cvetličniki: čmrlek ima nahod, 3/26 10.35 Šport špas 11.00 Veliki v Sredozemlju, 12/25 11.25 Šola Einstein, 13/52 11.55 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Naši vrtovi, dok. ser. 13.40 Polnočni klub: dobrodošli, želite prosim 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Pika Nogavička, 8/26 16.05 Risanka 16.10 Buba Guba: pisma, 9/10 16.30 Podstrešje: pošta, 9/10 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Gledamo naprej 17.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Klovn Kiri, risanka 18.45 Pujsa Pepa, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Naša KS: z opeko po zakonu, nan. 20.40 Starši v manjšini, 13/13 21.10 Istra skozi čas: beneška republika in Habsburžani, 4/6 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Podoba podobe: U3 23.30 Glasbeni večer 01.20 Tv dnevnik 9.8.1992 01.45 Dnevnik, ponovitev 02.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.45 Infokanal 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 09.45 Tv prodaja 10.15 Sobotno popoldne 12.55 30. srečanje tamburašev in mandolistov Slovenije, 5/5 13.15 Slovenski utrinki 13.45 Posebna ponudba, potro. odd. 14.05 Tv dnevnik 9.8.1992 15.05 Osmi dan 15.35 Alpe, Donava, Jadran 16.00 Prvi in drugi 16.25 To bo moj poklic: vzdrževačec 16.55 Budimpešta: EP v plavanju 19.00 Rožnati panter: traperja, ris. 19.05 Rožnati panter: losos, ris. 19.10 Iz sobotnega popoldneva 20.00 Avstralija in Nova Zelandija, 21.05 Gori , deklica moja, češ. film 22.20 Knjiga mene briga 22.40 Bratje 2, avst. film 00.10 Avstralija in Nova Zelandija, 01.10 Zabavni infokanal pop 07.00 Tv prodaja 07.30 24ur, ponovitev 08.35 V imenu ljubezni, nad. 09.30 Čarovnija ljubezni, nad. 10.20 Tv prodaja 10.50 Iskrice v očeh, venezuelska nad, pon. 11.40 Tv prodaja 12.10 Čista hiša 13.00 24ur ob enih 13.30 Zadnji ples, am. film 15.35 Regina, 1.del romunske nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Iskrice v očeh, nad. 18.00 Čarovnija ljubezni, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Naša mala klinika, nan. 20.50 Poročiva se, am. film 22.35 24ur zvečer 22.55 Kronike Sare Connor, am. nad. 23.50 Vohun v nemilosti, nan. 00.40 24ur, ponovitev 01.40 Nočna panorama 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.20 Videospot dneva 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Nanovo, mladinska oddaja 11.10 Hrana in vino, kuharski nasveti - tedenski izbor 12.10 10. Dorijev večer - 2. del, posnetek prireditve 13.35 Videospot dneva 13.40 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Muca Copatarica, igra za otroke 18.55 Pravljica za otroke 19.10 Mladi upi, otroška oddaja 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.20 Regionalne novice 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Problemi v slovenski energetiki, ponovitev pogovora 22.30 Vabimo k ogledu 22.35 Videospot dneva 22.40 Hrana in vino, kuharski nasveti, 465. oddaja 23.10 Abba the show, posnetek nastopa 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila TOREK, 10. avgusta tv slo rr 06.50 Kultura 06.55 Odmevi 07.40 Na zdravje! 09.00 Severin in krokodil, ris. 09.05 Mojster Miha, ris. 09.15 Marči Hlaček, ris. 09.35 Modro poletje, 32/38 10.05 Bibiji: veter v trsju, ris. 10.10 Na potep po spominu sledi Zlati prah: o dveh sosedih 10.25 Mladi znanstvenik Janko, ris. nan. 10.40 Feliksova pisma, ris. nan. 10.50 Zgodbe iz školjke: Rdeča kapica 11.20 Zgodbe iz divjine, 7/20 11.55 Intervju 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Podoba podobe: U3 13.40 Duhovni utrip 13.55 Primorska znamenja: kraški pili 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Izganjalci vesoljcev, 6/26 16.10 Risanka 16.15 Profesor pustolovec, 10/10 16.30 Potplatopis, 10. odd. 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Gledamo naprej 17.30 Naravni park Slovenije - slovenske Alpe 18.00 Naši vrtovi: Maksimiljan Sterle, dok. ser. 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Bacek Jon, risanka 18.45 Pokukajmo na zemljo, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Vrtičkarji: mesto žensk, nad. 20.25 Vrtičkarji: kufri gor, kufri dol 21.00 Kras - življenje med nebom in peklom, Odmevi, 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Leto 1917, dok. odd. 00.00 Prava ideja!, posl. odd. 00.35 Naravni park Slovenije -slovenske Alpe, dok. ser. 01.05 Tv dnevnik 10.8.1992 01.30 Dnevnik, ponovitev 02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.30 Infokanal 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 11.35 Tv prodaja 12.05 Dober dan Koroška 12.30 Tv dnevnik 10.8.1992 12.55 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.20 Duhovni utrip 14.35 Prisluhnimo tišini 15.05 V dobri družbi po slovensko 16.55 Budimpešta: EP v plavanju 19.00 Intervju: Katarina Kresal 20.00 Ljubljana Stožice: košarka Slovenija-Španija 22.35 Slovenski glasbeni dnevi 2010 00.00 Umazana vojna, angl. film 01.35 Zabavni infokanal pop 06.25 Tv prodaja 06.55 24ur, ponovitev 08.00 Čarovnija ljubezni, nad. 08.55 Iskrice v očeh 09.45 Tv prodaja 10.15 Regina, rom. nad., pon. 11.40 Tv prodaja 12.10 Čista hiša 13.00 24ur ob enih 13.30 Najboljši domači videoposnetki 13.55 Prišlek na otoku, fran. film 15.45 Regina, rom. nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Iskrice v očeh, nad. 18.00 Čarovnija ljubezni, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 20.45 Zakonske skrivnosti, kan. film 22.25 24ur zvečer 22.45 Kronike Sare Connor, nad. 23.40 Vohun v nemilosti, nan. 00.30 24 ur, ponovitev 01.30 Nočna panorama 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.20 Videospot dneva 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti (465) 11.00 Mladi upi, otroška oddaja 11.40 Problemi v slovenski energetiki, ponovitev 12.40 Abba the show, posnetek nastopa, ponovitev 13.50 Vabimo k ogledu 13.35 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Videospot dneva 18.35 Glasba za otroke 19.00 Pravljica za otroke 19.10 Nanovo, mladinska oddaja 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.20 Regionalne novice 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 1856. VTV magazin, regionalni - informativni program 21.55 Kultura, informativna oddaja 22.00 Šport, informativna športna 22.05 To bo moj poklic: Slaščičar - 2. del, izobraževalna oddaja 22.30 Videospot dneva 22.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, 466. oddaja 23.00 Iz VTV arhiva: Koncert ansambla Spev v Vinski Gori, 2. del 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila SRE DA, 11. avgusta tv slo rr 06.50 Kultura 06.55 Odmevi 07.40 Na zdravje! 09.00 Severin in panda, ris. 09.05 Mojster Miha, ris. 09.15 Marči Hlaček, ris. 09.35 Modro poletje, 33/38 10.15 Bibiji: konjiček, ris. 10.20 Obisk v akvariju, 6. del 10.30 Kot ata in mama, 7/7 10.55 Profesor pustolovec, 10/10 11.10 Potplatopis, 10. odd. 11.30 Naravni parki Slovenije: slovenske Alpe 12.05 Kras - življenje med nebom in 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Naša KS: z opeko po zakonu 13.50 Družina: drevo in jabolko 14.20 Alpe, Donava, Jadran 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Maks in Rubi, risanka 15.50 Milan, risanka 15.55 Medvedek, risanka 16.05 Pod klobukom 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Gledamo naprej 17.30 Široki vrh - Broad Peak, dok. odd. 18.30 Bojan, ris. 18.35 Leni in čivka, ris. 18.40 Vrtni palček Primož, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Gledamo naprej 20.05 Spominski drobci, kan.-grški film. film 21.45 Žrebanje lota 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.15 Brez reza: rojstvo slovenske demokracije 00.35 Široki vrh - Broad Peak, dok. odd. 01.25 Tv dnevnik 11.8.1992 01.50 Dnevnik, ponovitev 02.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.50 Infokanal 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 09.35 Tv prodaja 10.05 Tv dnevnik 11.8.1992 10.30 Knjiga mene briga 10.45 Glasbeni večer 13.05 Legende velikega in malega ekrana: Dečo Žgur 14.05 Črno beli časi 14.20 Slovenci po svetu, tv Maribor 14.50 Plavajoča hiša, nem. film 16.20 Mostovi 16.55 Budimpešta: EP v plavanju 19.30 Z Damjanom 20.00 Šport 21.55 Bolha v ušesu, tv priredba SLG Celje 23.40 Slovenska jazz scena 00.30 Zabavni infokanal pop 06.30 Tv prodaja 07.00 24ur, ponovitev 08.05 Čarovnija ljubezni, nad. 09.00 Iskrice v očeh 09.50 Tv prodaja 10.20 Regina, rom. nad. 11.35 Tv prodaja 12.05 Živeti zeleno 12.30 Mali vragci 13.00 24ur ob enih 13.30 Beethovnovo življenje 15.30 Regina, rom. nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Iskrice v očeh, nad. 18.00 Čarovnija ljubezni 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 As ti tud not padu?!, gostja Jolanda Čeplak 21.35 Mentalist, nan. 22.25 24ur zvečer 22.45 Kronike Sare Connor, nad. 23.40 Vohun v nemilosti, nan. 00.30 24ur, ponovitev 01.30 Nočna panorama 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.20 Videospot dneva 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti (466) 11.00 Nanovo, mladinska oddaja 11.40 1856. VTV magazin, regionalni - informativni program 12.05 Kultura, informativna oddaja 12.10 Šport, informativna športna 12.15 Videospot dneva 12.20 Iz VTV arhiva: : Koncert ansambla Spev v Vinski Gori, 2. del 13.30 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Muca Copatarica, igra za otroke 18.55 Glasba za otroke 19.15 Čas za nas, mladinska oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.20 Regionalne novice 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Popotniške razglednice: Ekvador z Galapaškim otočjem 22.20 Videospot dneva 22.25 Hrana in vino, kuharski nasveti, 467. oddaja 22.55 Mura Raba TV, informativna 23.25 Naša Evropa, izobraževalna 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva 00:05 Videostrani, obvestila PRIREDITVE Knjižne novosti Jen Green: Muzej dinozavrov Vsi, ki obožujete svet dinozavrov, boste navdušeni nad tem čudovitim muzejem v knjižni obliki. Sprehodili se boste skozi različna obdobja teh nenavad nih praz go dovin skih bitij in ob tem interaktivno spoznavali značilnosti in življenje mesojedcev in rastlinojedcev, zanimivosti sveta dinozavrov, njihova različna življenjska obdobja in okolja ter skrivnosti njihovega izumrtja oz. preživetja. Vstopili boste lahko tudi v paleontološki laboratorij, kjer si boste lahko ogledali fosile, pokukali pod knjižni mikroskop, primerjali velikost dinozavrov s človekom in ga umestili v obdobje s pomočjo časovnega traka. Knjigo odlikujejo čudovite postavljanke in ilustracije dinozavrov ter preprosta in razumljiva razlaga osnovnih pojmov in dejstev. Namenjena je otrokom od približno petega leta dalje. Naj se raziskovanje prične! Jerneja Jezernik: Alma M. Karlin, državljanka sveta Prelistajte in preberite to čudovito monografijo, ki celovito osvetljuje življenje in delo Alme Maximiliane Karlin (Celje, 1889 -1950); pisateljice, popotnice, umetnice in ene najbolj nenavadnih žensk 20. stoletja. V knjigi je predstavljena njena življenjska zgodba: rojstvo, otroška leta, prva potovanja, učna leta in raziskovanja po Evropi, njeno edinstveno potovanje po svetu med leti 1919 in 1928, obdobje po nje- ni vrnitvi domov ter zadnja leta, ki jih je preživela v družbi prijateljice Thee Schreiber Gammelin. Izjemnost Alme M. Karlin je v njeni upornosti proti meščanskim pravilom in v njenem pogumu, saj je bilo za žensko v začetku 20. stoletja nenavadno in celo nevarno, da bi šla sama na pot po svetu. Upala sije živeti telesno, duhovno in duševno neodvisno življenje, kar jo je zaznamovalo kot napredno žensko s pogledom na življenje, daleč pred njenim časom. Njeni celo za današnji čas nenavadni življenjski zgodbi so dodani novi prevodi iz njenih literarnih del, pričevanja znancev iz časov življenja na Pečovniku pri Celju in misli umetnic, ki sta jih navdihni- la Almina osebnost in delo. Knjiga zajema bogato slikovno gradivo (fotografije, rokopise, risbe, razglednice in predmete, ki jih je Alma zbirala in prinesla s petih celin in ga hranijo različne institucije). Zapise je zbrala velika poznavalka in dolgoletna raziskovalka Almi-nega življenja in dela, prevajalka in publicistka, Jerneja Jezernik. Kat hle en E. Woodiwiss: Snubec proti svoji volji Colton Wyndham mora izpolniti obljubo svojega očeta; že od otroštva je namreč obljubljen lady Adriani. Ko se po dolgih letih vrne iz vojske, kamor se je zatekel, da bi se izognil prihodnosti proti svoji volji, ga še vedno čaka dvorjenje obljubljenemu dekletu. Med tem časom pa se je Adriana razcvetela v pravo lepotico in oblegajo jo številni snubci. Tu sta bogati in uglajeni Riordan ter pohlepni Roger, ki se želi pod krinko usmiljenja povzpeti v višji družbeni sloj, zato na vse načine skuša preprečiti ljubezen med Coltonom in Adri-ano. Coltonov ponos, razum in mišljenje, da ljubezni ni mogoče vsiliti, se med dvorjenjem razorožijo, saj se privlačni in čutni Adriani ne more upreti. Coltona skuša z zvijačo omrežiti še igralka Pandora, nevarna Adrianina tekmica. V spletu dogodkov se končno pokaže Rogerjev pravi značaj in njegovi morilski pohodi, vendar na koncu vendarle zmaga požrtvovalnost in ljubezen obeh glavnih junakov. Kathleen E. Woodiwiss je prva pisateljica moderne zgodovinske romance. Njeni romani so še vedno med najbolj branimi in pri-ljublje ni mi po vsem svetu. Maria Steinbrugger: Pre pro sto, hit ro in okus no V hitrem tempu življenja, ko nam primanjkuje časa za pripravo jedi v domači kuhinji, bo kuharski priročnik, ki ga predstavljam, koristen pripomoček za nove ideje pri sestavljanju enostavnega jedilnika. Avtorica jo je namenila vsem, ki nimajo veliko časa, veselja ali poguma, da bi za obed pripravili kaj okusnega in zdravega. Tisti, ki redno kuhate, boste večino jedi prepoznali iz domačih jedilnikov, gotovo pa boste našli tudi kakšno jed, ki bo obogatila vaš jedilnik. Recepti so preprosti, jedi pa cenovno dostopne in dosegljive. Za hitro kuhanje je avtorica v recepte vključila tudi polpriprav-ljene izdelke. V navodilih za pripravo nam avtorica podaja nasvete za pripravo jedi, čas priprave jedi ter fotografije pripravljenih jedi. V priročniku lahko najdemo tudi osnovne pojme o pripomočkih v kuhinji, o zalogah osnovnih živil in njihovem shranjevanju ter o merah in količinah živil. Knjiga za različne okuse in preprosto kuhanje. ■ Pripravila: Vesna G.P. A II' P raU 102.6 mhz CELJE 107.0 VELENJE VELENJE Četrtek, 5. avgust 10.00 - 12.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 - 12.00 Galerija Velenje Mala šola risanja 13.00 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice za starejše 14.00 - 20.00 Mla din ski cen ter Vele njeM la di v popol dan skem cen tru 21.00 Kavarna Lucifer Poletna branja Petek, 6. avgust 10.00 - 12.00 Mest no otroško igri šče Polet ne počit ni ce na otroš kem igri šču 10.00 - 12.00 Galerija Velenje Mala šola risanja 10.00 - 12.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 20.30 Atrij Velenjskega gradu Kon cert Ženske pevske skupine Qualy -Gruzinsko ljudsko večglasno petje 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večerGlasba & klepet Sobota, 7. avgust 8.00 - 13.00 Ploščad pri Centru Nova Kmeč ka trž ni ca 9.00 Ploščad pri Centru Nova Glasbeno poletno dopoldne na kmeč ki trž ni ci 16.00 - 20.00 Mest no otroško igri šče Delavnica Pod soncem 2010 18.00 Mestni stadion Velenje Kdaj - kje - kaj Nogometna tekma I. SNLNK Rudar : FC Luka Koper 21.00 Mladinski center VelenjeKlubski večer Glasba & klepet Nedelja, 8. avgust 10.00 Velenjski grad Poletje v Muzeju Velenje Igrajmo se srednji vek 15.00 - 20.00 Mest no otroško igri šče Delavnica Pod soncem 2010 Ponedeljek, 9. avgust 10.00 - 12.00 Knjiž ni ca Vele nje, prav ljič na soba Igral ne uri ce 10.00 - 12.00 Mest no otroško igri šče Polet ne počit ni ce na otroš kem igri šču 14.00 - 20.00 Mladinski center VelenjeMladi v popol dan skem cen tru 21.00 Pred Domom kulture Velenje Polet ne film ske pro jekci je Zvezde pod zvezdami - Ljubezen se zgo di Roman tič na dra ma Torek, 10. avgust 10.00 - 12.00 in 16.00 - 20.00 Travnik pri Domu kulturePoletje na trav ni ku Oblikujmo svoj nakit 10.00 - 12.00 Mest no otroško igri šče Polet ne počit ni ce na otroš kem igri šču 14.00 - 20.00 Mladinski center VelenjeMladi v popol dan skem cen tru 19.00 Kul tur ni ca - lite rarna kavarni ca Po let na bra nja 21.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Potopis ni film in pre da va nje Smeh v osrčju Afrike Poletna vrnitev v srednji vek Velenje, 8. avgusta - V nedeljo ob 10. uri Muzej Velenje vabi otroke, da se na Velenjskem gradu udeležijo nedeljske muzejske ustvarjalnice. Skupaj se bodo preselili v srednji vek, se spremenili v pogumne viteze in prijazne princeske ter v igri in raziskovanju spoznavali, kakšno je bilo takrat življenje. To bo lep uvod v letošnji srednjeveški dan, ki se bo na Velenjskem gradu zgodil v nedeljo, 29. avgusta. Muzej Velenje ga tudi letos pripravlja skupaj s Turističnim društvom Velenje. Prireditev postaja tradicionalna, vsako leto pa privabi več obiskovalcev. ■ bš radio($*alfa <5 m O CM "5 OO [0 CO 11- Sreda, 11. avgust 10.00 - 12.00 Mest no otroško igri šče Polet ne počit ni ce na otroš kem igri šču 10.00 - 12.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igral ne uri ce 14.00 - 20.00 Kraš ke jame v oko li ci Laš kega in Celja Mladi v popoldanskem centru in eks kur zi ja v kraš ke jame Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60). Prireditve, ki so označene ležeče, ne potekajo v občini Velenje. ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 5., petek, 6., ponedeljek, 9., torek, 10. in sreda , 11. avgusta: Od 10.00 do 21.00 Hiša mladih Poletno počitniško dogajanje v Hiši mladih (družabne igre, igre z žogo, ročni nogomet, ustvarjalne delavnice, ...) V petek, 6. avgusta še: 20.00 Nova dvorana ob Hiši mladih Razstava nastalih likovnih del udeležencev likovne delavnice ''Človeška figura v mreženju struktur prostora'' TRGOTUR Agencija za posredovanje zaposlitve TRGOTUR, d.o.o., Kadrovski inženiring Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje Tel.: 03/ 898 62 57, E-mail: monikaStrgotursi 1. POSLOVODJA: svetovanje strankam in prodaja športnih oblačil, obutve in ostale športne opreme blagovne znamke Hummel. Poslovodenje prodajalne, skrb za urejenost prodajalne, skladiščno poslovanje, prevzem blaga,... 2. TISKAR: na ploskve na večbarvnih tiskarskih strojih 3. VODJA LOGISTIKE: končana vsaj V. stopnja strok, izobrazbe (zaželeno grafične smeri] 4. KOMERCIALIST: trženje pakirane zelenjave na terenu po Sloveniji Podrobnejie informacije so Vam na voljo na www.trgotur.si ali na tel. štev. 03/898-62-57 (Monika). KINOVELEN JE:: SPORED VELIKA DVORANA HOTELA PAKA: PREDATORJI Znanstvenofantastični akcijski triler, 107 minut Režija: Nimrod Antal. Igrajo Danny Trejo, Adrien Brody, Topher Grace, Laurence Fishburne, Alice Braga, Derek Mears, Walton Goggins idr. Petek, 6. 8., ob 21.00 Sobota, 7. 8., ob 21.00 Nedelja, 8. 8., ob 18.00 Skupina neznancev se v nepojasnjenih okoliščinah znajde na neznanem planetu, skupen pa jim je zgolj sloves neusmiljenih vojakov in morilcev. Raziskovanje skrivnostne pokrajine se spremeni v krvavi boj na življenje in smrt, saj jih zasleduje in mori neznano bitje. Hladnokrvni bojevniki sprejmejo izziv in se pripravijo na spopad, a se ne zavedajo, da so jim za petami najspretnejši lovci vesolja, odločeni, da v svoje vitrine postavijo nove človeške trofeje. SHREK ZA VEDNO (Shrek Forever After) - sinhroniziran Animirana komedija, 93 minut Režija: Mike Mitchell Slovenski glasovi: Dario Varga, Tanja Potočnik, Sebastijan Cavazza, Jose, Lučka Počkaj, Iztok Valič, Jernej Kuntner, idr. Petek, 6. 8., ob 19.00 Sobota, 7. 8., ob 19.00 Nedelja, 8. 8., ob 16.00 - Otroška matineja Čemerni, toda dobrosrčni orjak Shrek se ne more sprijazniti z dolgočasnim družinskim življenjem, zato pristane na čarovnijo prebrisanega Špicparkeljca. Znajde se v vse prej kot sanjski deželi, kjer njegova žena Fiona vodi odpor proti zlobnemu tiranu, in nima časa za ljubezen. Na hladen sprejem naleti tudi pri nekdaj najboljšem prijatelju Oslu, vedno bojeviti Obuti maček pa se je močno polenil in poredil. Shrek se odloči vzeti stvari v svoje roke, kar povzroči kopico novih zabavnih norčij in prigod. KATIN (Katyn) Vojna drama, 118 minut Režija: Andrzej Wajda Igrajo: Maja Ostaszewska, Artur Zmijewski, Jan Englert, Magdalena Cielecka idr. Nedelja, 8. 8., ob17.00- mala dvorana Nedelja, 8. 8., ob 20.15 Nekaj tednov po vpadu nemških oboroženih sil septembra 1939 in sovjetski okupaciji vzhodne Poljske so poljske častnike, rezerviste, policiste in intelektualce zajeli Sovjeti. Okoli 15.000 vojnih ujetnikov so spomladi leta 1940 na Stalinov ukaz pobili. Ko so Nemci tri leta pozneje odkrili množična grobišča, je sovjetska oblast zanikala vpletenost in okrivila nemško vojsko. Pri tem jim je pomagala tudi poljska vlada, ki je vseskozi podpirala sovjetske trditve, zagovornike resnice pa preganjala in strogo kaznovala. Film prikazuje predvsem sorodnike ubitih vojnih ujetnikov, ki so leta čakali na vrnitev svojih mož, bratov, sinov in očetov. S podporo Ministrstva za kulturo! PLOŠČADI PRED DOMOM KULTURE VELENJE: ZVEZDE POD ZVEZDAMI (poletna filmska projekcija): LJUBEZEN SE ZGODI (Love Happens) Romantična drama, 109 minut Režija: Brandon Camp Igrajo: Jennifer Aniston, Aaron Koledar imen Avgust/veliki srpan 5. četrtek - Marija 6. petek - Ljubo 7. sobota - Kajetan 8. nedelja - Miran 9. ponedeljek - Janez 10 . torek - Lovrenc 11 . sreda - Suzana Luni ne mene 10 . avgusta, mlaj (prazna luna), ob 5:07 KAM NA IZLET? petek - sobota, 6. - 7. 8.: TRIGLAV - Sekc. Premogovnik; -sobota, 7.8.: OTVORITEV PLANINSKEGA MUZEJA V MOJSTRANI -PDV in PD VG, ter nedelja, 8. 8.: TURNO KOLESARJENJE - PDV. VABLJENI! Nagrajenci nagradne križanke Kmetijske zadruge Mozirje, objavljene v tedniku Naš čas, 22. 7. 2010 so: 1. Vinko Derča, Ločica 24 a, 3313 Polzela (bon v vrednosti 20 €) 2. Janko Oštir , Paka 69, 3320 Velenje (bon v vrednosti 15 €) 3. Jasna Gruden, Slatina 13 a, 3327 Šmartno ob Paki (bon v vrednosti 10 €) Rešitev: PRODAJNI CENTER Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Vrednostni bon nagrajenci dvignejo v Prodajnem centru Zadruge Mozirje v Ljubiji. Eckhart, Martin Sheen, Judy Greer, Sasha Alexander, Dan Fogler idr. Ponedeljek, 9. 8., ob 21.00 Burke je pred leti tragično izgubil ženo, a je njegova knjiga o soočanju z žalovanjem postala mednarodna uspešnica. Med vodenjem seminarja za samopomoč ljudem v romantičnih stiskah spozna zabavno in privlačno Eloise, toda med njunim zbliževanjem spozna, da se v resnici še vedno ni resnično soočil z izgubo ljubljene osebe. Da bi lahko znova zares začutil ljubezen, mora najprej razčistiti dileme v svojem srcu. ZVEZDE POD ZVEZDAMI (vstopnine ni) Ob slabem vremenu bo projekcija v preddverju doma kulture! Naslednji vikend, od 13. 8. do 16. 8., napovedujemo: akcijsko komedijo KOT NOČ IN DAN, akcijsko dramo ROBIN HOOD, romantično dramo RAZMETANE POSTELJE, otroški pustolovski film PREDMESTNI KROKODILI. V ponedeljek, 16. 8., na ploščadi ob Domu kulture Velenje - Zvezde pod zvezdami, napovedujemo akcijsko vojno dramo, BOMBNA MISIJA v vsakem vremenu! Nagradna križanka Avto Škorjanec V ŠOLI MI NIČ NE MANJKA! Akcija zbiranja šolskih potrebščin za socialno ogrožene družine na Celjskem! Citycenter skupaj z območnim združenjem Rdečega Križa Celje organizira zbiranje šolskih potrebščin, ki jih bodo predali šoloobveznim otrokom iz 150-ih socialno ogroženih družin na področju Celja, Vojnika, Štor in Dobrne. Kako lahko pomagate? Morda je vaš malček zamenjal šolsko torbo, stara pa je še povsem uporabna in čista? Vam je ostal velik kup barvic, flomastrov, »temperk«, čopičev ... pa ne veste kam bi z njimi? Ste našli zvezke, ki jih niste potrebovali? Morda se odločite za nakup novih potrebščin za namen akcije. Vse našteto lahko do 25. avgusta oddate pri informacijski pisarni v pritličju Citycentra. »Že vrsto let si prizadevamo, da bi tudi otroci iz socialno šibkejših slojev vstopili v šolske klopi z vsemi potrebščinami, ki jih šolarji potrebujejo. Upamo, da bo odziv obiskovalcev Citycentra velik, za pomoč se vnaprej zahvaljujemo«, je akcijo pospremil sekretar območnega združenja Rdečega Križa Celje, g. Igor Poljanšek. Brezskrbna šolska leta so obdobje, ki si ga vsak osnovnošolec zapomni za vselej. Z vašo pomočjo bodo vsi imeli pri roki vse kar potrebujejo za kreativno pridobivanje znanja. OBMOČNO ZDRUŽENJE Celje city/center Vse najboljše avt(j)hiša škorjanec E3 DAIHATSU VSE ZA VAS AVTO Trgovine z rezervnimi deli WWW.AVTO-SKORJANEC.SI Velenje, Partizanska 10 Trgovina, avtodeli, oprema za vsa vozila tel.: 898 34 92 Celje, Mariborska 115 Salon, trgovina avtodeli, oprema za vsa vozila, rabljena vozila tel.: 426 08 70, 426 08 80 Celje, Gaji 42/a (industrijska cona) Servis - hitri servis, karambolirana vozila, rabljeni deli, zbirni center za reciklažo tel.: 426 08 85, 426 08 86 24 ur pomoč na cesti in vleka: 041/ 667 380 Rešeno geslo izrežite in pošljite najkasneje do 16. 8. 2010 na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom "Križanka Škorjanec". Izžrebali bomo 3 praktične nagrade, ki jih prispeva Avto Škorjanec, PE Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti. habit nepremičnine Hoblt, d.o.o., Kersnikova 11, Velenje tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 PRODAMO/ODDAMO Parcelo 3000 m2,2 km do centra Šoštanja, na mirni, sončni legi ob gozdu.V bližini je asfaltna cesta. Možnost nakupa dveh parcel. Cena 65.000 €. Bivalni vikend v izmeri 85 m2, parcela 780 m2, v okolici Velenja (Lubela - Cirkovce), zgrajen 1998, primeren za bivanje ali kot počitniški objekt. Cena: 95.000 evr. 3-sobno stanovanje na Šercerjevi, 74 m2,2/8 nad., letnik 1979, zelo prostorno in dobro vzdrževano. Cena najema 83.000 €. 2-sobno stanovanje na Šercerjevi, 61 m2,1.1973,4/4 nad., obnovljeno in lepo vzdrževano. Cena 75.300 €. več na www.habit.si GIBANJE PREB. Upravna enota Velenje Poroke: Brigita Verdelj, Šalek 14, Velenje in Boštjan Čeh, Šalek 14, Velenje Smrti: Rozalija Poljanšek, roj. 1929, Gornji grad, Tajna 2; Edvard Kokot, roj. 1922, Mozirje, Aškerčeva ul. 68; Stanislav Bizjak, roj. 1937, Šmartno ob Paki 61; Ladislav Horvat, roj. 1981, Velenje, Koroška c. 8a; Martin Rebernik, roj. 1945, Velenje, Kardeljev trg 6; Franc Setnikar, roj. 1920, Žalec, Čopova ul. 2; Jožef Buršič, roj. 1924, Ljubljana, Tugomerjeva ul. 6; Dragotinka Lesnjak, roj. 1919, Šmartno ob Paki, Gavce 4; Marija Robida, roj. 1914, Topolšica 129; Alojzij Gorenjak, roj. 1933, Slov. Konjice, Bezina 62; Stanislav Simončič, roj. 1933, Zagorje ob Savi, Na bregu; Stevan Poperžen, roj. 1959, Velenje, Jenkova c. 5; Ivan Delopst, roj 1935, Topolšica 109; Roman Praprotnik, roj. 1969, Velenje, Ul. Janka Vrabiča 10. RADI O V ELEN J E ČETRTEK, 5. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 6. avgusta I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. čila; 19.00 Na svidenje. 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 7. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 8. avgusta 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 9. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 10. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.je; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 11. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Šolski radio; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicin ske pomo či. Na to tele fon sko šte vil -ko pokličite SAMO VNUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro že no življe nje in je potreb no takoj -šnje ukre pa nje eki pe za nuj no medi cin -sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: 7. 8. in 8. 8. - Janežič Ivan, dr. dent. med. (zasebna zobna ordinacija, Efenkova 61, Velenje, od 8. do 12. ure). Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 26. jul. 2010 do 1. avg. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikrograma SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 26. jul. 2010 do 1. avg. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/ m3 zra ka OBVESCEVALEC mali OGLASI NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za vse poštene ljudi, različnih generacij, nazorov in pričakovanj od vsepovsod. Gsm: 031/836-378, tel.: 03/572-63-19. Brezplačno do življenjskega sopotnika pridejo mlajše ženske, ostale plačajo 14 evrov, za neomejeno število kontaktov. Ugodna spoznavanja tudi za moške gsm: 031/505-495 ŽENSKA stara 36 let, v življenju in ljubezni razočarana, samska, se preseli k prijaznemu moškemu. Tel.: 090 62 86 (1,99 eur/min) OSAMLJEN, razočaran fant, ki nima sreče v ljubezni, si želi po tej poti navezati stik z prijazno punco, s katero bi po spoznavanjih živel. Odpišite samo resne. Gsm.: 031/860-668. FANTJE IN GOSPODJE, zakaj bi samevali, saj je veliko zanimivih, osaml- jenih deklet in dam iz vse države in zamejstva, ki vas želijo spoznati za trajna, poštena razmerja. Tel.: 090 62 86 (1,99 eur/min) gsm.: 031/836-378 DEKLE za skupno delo in življenje želi spoznati prijazen, odkritosrčen obrtnik z iskrenimi in dobrimi nameni. Gsm.: 041/240-403 DRVA cepljena bukova, z možnostjo dostave prodam. Gsm.: 031/651-917 VRTNO pohištvo, vrtna garnitura iz masivnega lesa in samostojna vrtna klop. Gsm.: 040/202-181 MLIN za sadje, nov, prodam z motorjem ali brez. Gsm.: 041/818-899 PRIDELKI IZGUBLJENO V CENTRU mesta sem izgubila beležko s telefonskimi številkami. Najditelja prosim, če mi jo proti nagradi lahko vrne. Gsm.: 041/969/210, tel.: 03/5869-558 JABOLCNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. KORUZO silažno, prodam. Cena po dogovoru. Gsm.: 070/714-504 ŽIVALI PODARIM SIMPATIČNE, mlade muce oddamo. Tel.: 03/5895-118 TELICO, simentalko, staro eno leto, prodam. Gsm.: 041/853-868 PUJSKE in odojke prodam. Gsm.: 031/542-798 NEMPREMICNINE VOZILA DVE zazidljivi parceli v Dobrni prodam. Gsm.: 041/763-358, Aleš RAZNO BAZEN za mleko Nieros, 1200 l, star štiri leta, ugodno prodam ali menjam za telice. Gsm.: 041/239-651 OPEL KADETT, oldtimer, letnik 1976 prodam. Cena po dogovoru. Gsm.: 031-626-102 PEUGEOT 307 SW, l. 2004, 9000 km, z vso opremo, tudi dodatno, prodam. Gsm.: 031/375-049 Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. ZAHVALA Zapustil nas je dragi sin, oče, brat, tast in dedi MARTIN REBERNIK Kardeljev trg 6 20. 9. 1945 - 25. 7. 2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mama Alojzija, hčerki Klavdija in Renata z družinama ter sestra Nevenka Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Poslovila se je naša zlata mama ANA MENIH 1918 - 2010 Od nje smo se na njeno željo poslovili v najožjem družinskem krogu v soboto, 31. julija. Iskrena hvala za neizmerno skrb in ljubezen Marjani Avberšek, dr. Žubrovi in dr. Kikcu ter osebju celjske bolnišnice. Hvala tudi g. kaplanu za opravljen obred. Otroci Nina, Tanja in Tomaž z družinami ZAHVALA Za vedno se je poslovila naša mama, babica in tašča IVANA POLOVŠAK, rojena ROGOVNIK iz Hrastovca 27 a 27. 7. 1924 - 17. 7. 2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane svete maše, molitve, sveče in cvetje. Še posebno hvala sosedom Brešar, Pocajt, Kontič in Rotovnik za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se Urgentni službi ZD Velenje, osebju Internega oddelka Bolnišnice Topolšica, gospodu Andreju Mazeju za pogrebni obred, Samu Kopušarju za prelepe besede slovesa, pevcem in Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Vsem, ki ste našo babico pospremili na njeno zadnjo pot, še enkrat iskrena hvala. Žalujoča: hčerka Jožica z možem Tonetom ter vnukinja Mateja POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 • POGREBNE STORITVE V CELOTI • PREVOZI • UREDITEV DOKUMENTACIJE • NABAVA CVETJA ft MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV | POSLUJEMO 24 UR DNEVNO ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tašče KAROLINE LESNJAK iz Gavc, Šmartno ob Paki 21. 10. 1919 - 28. 7. 2010 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani in ste jo v tako velikem številu pospremili k njenemu večnemu počitku. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovane svete maše in cerkvene potrebe, molitev in sveče. Zahvala gospodu dekanu Ivanu Napretu in gospodu župniku Damjanu Ratajcu za darovano sveto mašo in pogrebni obred. Posebna zahvala zdravniku Stuparju, dr. med. za zdravljenje in besede tolažbe v času njene bolezni. Hvala gospe Zdenki za izbrane besede slovesa, moškemu pevskemu zboru, praporščakom ter Pogrebni službi Usar. Posebna zahvala sosedama Nadi in Mariji za pomoč v času njene bolezni ter sosedom Samborovim, Krkovim, Kumrovim in Korenovim za pomoč ob smrti. Bog povrni vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči: vsi njeni Zdaj bom molčala, nič več, ničesar vas ne bom spraševala! Moje srce ve vse, saj v miru počiva že. (Karolina Lesnjak) »Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo.« (J. Medvešek) V SLOVO sodelavcu Romanu PRAPROTNIKU 9. 1. 1969 - 30. 7. 2010 S svojim bitjem si nas bogatil. Ohranili te bomo v naših srcih in najlepšem spominu. Sodelavci kolektiva Preste, d. o. o., ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. MARIJA ROBIDA Topolšica 129 29. 1. 1914 - 29. 7. 2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni MARIO (28. 1. 1990) V SPOMIN 2. avgusta minevajo tri leta, odkar sta naju tragično zapustila Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. ( J. W. Goethe) DIVKOVIC Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu. Zora in Dario Divkovic ZVONKO (4. 9. 1961) Ploščad brez tlakovcev Po začetnih zapletih naj bi obnova Kardeljeve ploščadi sedaj tekla hitrej e - Občina l e v pogodbi predvidela tudi sankcil e, če bodo izval alci z obnovo zamuj ali V začetku tega tedna je Kardeljeva ploščad že izgledala kot pravo gradbišče. Preden bodo začeli izvajati dela v podzemnih garažah, bodo o tem obvestili stanovalce. Velenje, 2. avgusta - V torek, 13. julija, se je uradno začela temeljita obnova Kardeljeve ploščadi in garaž pod njim. Na Mestni občini Velenje pravijo, da so se nanjo dolgo in skrbno pripravljali, enkrat tedensko pa se dobivajo tudi z izvajalci del in predstavniki tamkajšnje mestne četrti. Čeprav so že pred začetkom obnove prebivalcem razdelili dovolilnice za parkiranje v conah A in B, ker naj bi ti zaradi del avtomobile umaknili iz garaž in jih tudi ob dovoznih poteh ne bodo mogli puščati, zaenkrat dela še niso tako daleč. Kdor se je v prete klem ted nu sprehodil čez ploščad, je lahko opazil, da so stroji redko prisotni -večinoma so dela opravljali delavci ročno. Zato nas je zanimalo, kaj se dogaja, še posebej, ker je čas kolektivnih dopustov močno zmanjšal število tam živečih, ki so odšli na dopust. To pa je idealen čas za gradbene posege, ki zagotovo krojijo tudi vsakdanjik stanoval cev. Tone Brodnik, predstojnik urada za javne gospodarske službe na MO Velenje, nam je ob izteku minulega tedna povedal: "Dela smo na razpisu oddali najugodnejšemu ponudniku, to je ljubljansko podjetje Smelt inženiring. Ta je za podizvajalca izbral velenjsko podjetje Vegrad. V prvih dneh so zavarovali in pripravili gradbišče, takrat tudi niso potrebovali toliko delavcev. Potem so začeli odstranjevati stare tlakovce na ploščadi, pri čemer pa se je res dogajalo, da dela niso tekla po naših željah. Ker redno nadziramo potek del, smo izvajalca opozorili, da poskrbi za dodatne delavce ali pa zamenja podiz- vajalca del, če ima ta težave. Vsi vemo, da Vegrad je v težavah, pred tem si ne moremo zatiskati oči. Opozorilo smo izrekli po tem, ko se je zgodilo, da so z gradbišča umaknili vso mehanizacijo. Naslednji dan so jo pripeljali nazaj in nadaljevali deloi.« Dodal je še, da je rok za dokončanje del konec oktobra, MO Velenje pa je v pogodbi natančno opredelila sankcije, če bodo dela zamujala, in garancije, če ne bodo kvalitetno izvedena. »Prepričani smo, da se bo izvajalec del potrudil in da po teh porodnih krčih ne bo več težav,« je še dodal Brodnik. Sedaj morajo ugotoviti, kakšna je struktura plošče na Kardeljevi ploščadi. Ko jo bodo sprali, bodo nanjo položili novo hidroizolacijo in nadaljevali polaganje novih tlakovcev in vsega, kar bo ob končni podobi stalo na ploščadi. Garaže še polne Brodnik nam je povedal, da zaradi del zaenkrat niso opazili večje gneče na okoliških parkiriščih, sta- noval ci pa so takoj po začet ku del že zače li umi ka ti avto mo bi le iz garaž. To še ni bilo potrebno, saj bodo vse, ki imajo garažna mesta »pod zemljo«, natančno obvestili, kdaj morajo jeklene konjičke premakniti na parkirišča na prostem. »Tesno sodelujemo tudi z vodstvom mestne četrti in predstavniki stanovalcev. Vsaj štiri dni pred začetkom del v garažah bomo poslali obvestila, saj ne želimo, da pride do kakšnih poškodb.« ■ bš Tokrat z novim nadstreškom Lovska družina Škale je v soboto pripravila 16. tradicionalno srečanje s tamkajšnjimi kmeti, lastniki zemljišč in ostalimi krajani. Kot vsako leto so bili tudi tokrat pri lovskem domu na Lubeli. »Srečanje namenjamo zbliževanju vseh, ki so z našo družino kakorkoli povezani. Z vsemi se sicer srečujemo, ko smo na lovu, a takrat za daljše postanke nimamo časa. Zato se vsako leto zberemo, da se pogovorimo, kaj pojemo, popijemo in kakšno rečemo tudi glede lova, divjadi in morebitne škode na posestvih. Zadnja leta opažamo, da so prav zaradi takšnih srečanj naši odnosi vedno boljši,« je o srečanju povedal starešina Lovske družine Škale Vinko Blazinčič. Letos pa je imelo srečanje še poseben pomen. Namenu so namreč predali nadstrešek, pod katerim bodo lahko izletniki zdaj posedeli, kaj popili ali pojedli. »Nastal je na pobudo krajanov, predvsem tistih, ki se tu rekreirajo. Z njihovo pomočjo in pomočjo vseh, ki so nam darovali les ali nam kakorkoli drugače pomagali, smo to idejo uresničili. Ob tem smo imena zapisali na spominsko ploščo, ki stoji ob objektu. Rad bi poudaril, da sam objekt ni namenjen nam, ampak res pohodnikom. Da se lahko tu spočijejo, malo posedijo, kaj prigriznejo ...« še pojasni. ■ vg Sončno nedeljsko popoldne, odprta vrata vile Čira-čara in Pika. Dobra kombinacija za veselo zabavo. Vila Čira-čara je oživela Velenje, 1. avgusta - Pikin festival se hitro bliža. In ne dvomimo, da mnogi tudi letos komaj čakajo, da se Pika za teden dni vrne v mesto. Za eno popoldne pa se je vrnila že minulo nedeljo, ko je Festival Velenje na široko odprl vrata vile Čira-čara v TRC Jezero. Pika je prišla pogledat, če priprave na največji slovenski otroški festival potekajo po načrtih. Zagotovo je bila zadovoljna, saj se ji je že v nedeljo na travniku ob vili, kjer bo septembra na veliko večji površini zraslo pravo Pikino mesto, pridružilo kar nekaj družin. Ta dan tim rajanjem. Pikine zabave so vedno nepozabne in ne dvomimo, da sedaj tisti, ki so se je udeležili že v nedeljo, še težje čakajo 19. september, ko se prične letošnji Pikin festival. ■ bš je namreč ob svoji lepi hiški pripravila pravi poletni piknik z zabavnimi igrami, poletno obarvanimi ustvarjalnicami ter živahnim, pikas- Županova miška Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki bo v sodelovanju s tamkajšnjo občino tudi letos popestril dopustniški čas s poletnim festivalom. Letošnji bo 4. po vrsti, zvrstilo pa se bo pet prireditev. Še posebej omembe vredna je predstava sekcij šmarškega kulturnega društva, ki bodo združile moči v predstavi z naslovom Županova miška. V njej bodo nastopili pevci, gledališčniki, folkloristi, premie-ro pa bo bodo zaigrali v začetku septembra. Sicer pa bo prva prireditev poletnega festivala Pod kozolcem na sporedu 13. avgusta, zadnja pa v četrtek, 9. septembra. ■ tp To pa sta bila ulova V Škalskem jezeru v Velenju plavajo tudi, kot pravijo ribiči, kapitalne ribe, po katerih gotovo hrepeni vsak ribič - Nekateri so doslej že imeli srečo in so jih tudi potegnili iz vode Tako zadovoljen, kot je bil prejšnji četrtek Zdravko Pod-koritnik, pa menda ni bil še nihče. To popoldne je kipel od sreče. Iz vode ni potegnil le eno, ampak kar dve veliki ribi in navdušeno pripovedoval: »Zame je današnji četrtek resnično srečen dan. Najsrečnejši doslej, če imam v mislih ribolov. Skorajda deset let sem čakal, da se zgodi to, kar se je danes. Doslej te sreče ni bilo. Ko sem že mislil, da sem blizu, da jo imam, se je plen snel, pobegnil. Danes pa je bilo drugače. Iz vode nisem potegnil le enega 'velikana', ampak kar dva. Najprej je zagrabil 17 kg težak krap. Pa mu je nekaj reklo, da je danes njegov dan. Ostal je ob jezeru in še naprej namakal trnek. Spet je zagrabilo. »Tokrat som, največji škodljivec v treh vodah, 23 kg, dolg 153 cm. To je sploh moj prvi som v 21-letni ribiški karieri. V jezeru so še večji. Boj za krapa je trajal približno dvajset minut. Hotel je pobegniti pod sode, ki so na vodi, a ribič se ni dal. Ali popusti ali zmagaj! Nisem popustil.« Pri somu pa sprva sploh ni vedel, da je prijel. »Primem palico in začnem vleči. Najprej sem mislil, da sem 'zahaklal' kakšen ploh ali nekaj podobnega. Toda hitro sem se prepričal, da gre spet za nekaj velikega. S pomočjo kolegov sem bil spet zmago-valerc. Ja, mučili smo se približno 25 minut.« Pa Zdravko vendar le ni bil toliko navdušen, da bi nehal ribariti: »Ne bi bil pravi ribič, če ne bi stremel še za večjimi ribami. Manjše so preteklost, večje prihodnost. Seveda pa imamo ribiči svoj moto: ulovi srečo, poslikaj jo za spomin in vrni za prihodnost ...«. Veliki luknji, ki sta nastali po tem velikem ulovu v vodni globini, pa so ribiči medtem že zapolnili ... Zdravko (na desni) je skupaj s kolegom ponosno dvignil svoj življenjski plen.