PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE t*0 X. - Stev. 58 (2677) Poštnina plačana v gotovim TRST, torek 9. marca 1954 Spedizione in abbon. post. 1. gr. Izhod iz krize je v odločni borbi vsega prebivalstva za osamosvojitev tržaškega gospodarstva. Cena 20 lir jgočiM s. mimom-TEMPA «a sbbpm seji obbh bomb updske skupščine flkj' Peko Dapčevič Močan razvoj Industrije označuje" gotfolno pot lueoslov.iiosnodarstva ®Ulte o porastu industrijske proizvodnje še ne Izražajo prat/e stopnje razvoja, feer se mnogi šele dokončujejo - Povečanje števila delavcev in sprememba strukture prebivalstva °rocIIo Mome Markoviča o zveznem proračunu nasega dopisnika) se&mRA?'.8- ~ Pod P«13' šlnes dnnAi^Sa iiacie sta se ?vet ir, P°!dne sestala zvezni 5hipn0 ; Proizvajalcev na Prej na ^ateri so naj- Š-&U in P°r°čilo o prora- foževiri iZ ?-e.m načrtu porov, n.‘ skupščinskih odbo-^vezat.rraem sta v imenu v°riia ® u^rsnega sveta go-®roračun,rrUo^enem načrtu in ftovijsjj Svetozar Vukma- kovič. n^po ,ln Moma Mar- '■Sa Prisodit PS,Čine nekaj Pina P^ost.Yovala tudi sku- padlo samo 61,7% od skupnega števila prebivalstva Jugoslavije. Razvoj kmetijstva po vojni ni šel vzporedno z razvojem industrije. Da bi se nadoknadil zastoj v kmetijstvu, predvideva družbeni načrt preusmeritev in hitrejši razvoj kmetijske proizvodnje. Predvideni so poleg tega kratkoročni krediti za nabavo kmečkih gnojil, semen, zaščitnih sredstev za rastline in vrsta novih ukrepov za stimulacijo kmetijske proizvodnje. Samo za kreditiranje individualnih proizvajalcev za nabavo kmetijskega orodja sta določeni 2 milijardi dinarjev. V zvezi z zunanjo trgovino je Vukmanovič poudaril, da je po vojni nastopila precejšnja sprememba v strukturi jugoslovanskega izvoza in - »»» milijard j uvoza. Medtem ko je bilo toelii I, lJOn°v dinariev ’ te- : Pred vojno od skupnega ste-* '>dnoa,-°Snovni Postavki, da viIa izvoženih izdelkov 58,3% ihw, *0SI v —*.... — neobdelanih, je lam število neobdelanih proizvodov padlo na 33,6%. Istočasno pa se je • ki novinarjev, .. ameriških lokalnih l0?r’ad S° v^era3 prispeli v p , Vršt>egae?sednik Zveznega iz-* svoiern a Vukmanovič je ** c. označuje » vena <■ J industrije ter Tv in nafvS?®kega razvoia' iai *> šoli i J1- industrijski Stipeta končujejo in ker tu1-6 ni vPre£lelovalne indu-T1 iiW,ln lani v zadostni .C. lscena- til **Voi ^ . . je omogo-števila za- 3e 0 sievua za-v ; a^cev. Medtem ko leVnd,uns4riii in rvdar Ssn ^ dpl=, zaposlenih je bilo lani Si ^stio 5.98-012 delavcev. ilpH. 8trUktn» e sPremenila tu-S^6i\7'a Prebivalstva. Pt«i° tla le Pre- v nos? Hočiminhove “ A *Vrši,°Cl od Petka na le til i s -nov naPad na k 1Šče Catbi pri . v*«] vojaški16 med najvaž- f K 40 i d°kini i , oporišči v i i j1 «o*me^ihI\kjer Je ok°- Sli,Pte(lba?okovnjakov' K Im i da st i!m Prišl> « »o ll skrbijo za leta- P0Slale v •*Uhi Jo i« i? to1)4 ljudi '2vrSlla majhna trdi se da 9 Sc‘ji na°1® “anjša kakor le k ,allšee Glalam- olj ki e Hočim,nhJet Povelj-Nl izjavil i*vc st0,ni' lili d«0 rnoz da je bilo V" P° Vasrh u? že ne- k blizu leta- prGcoj VV .^eriškTTf?. kjer W 0 bile « etala' ker ni biu , razsvetlje-1 Pii končana 'ČSn^t.h Sie Pr‘- i« 1“hi,.1!Popadov k, bll“ v^|C Vm?1« kl 3e pri ^'i°vP°Sk0d0Val1 1% J* 'Silaki11 >treČj° Zma’ °vop„„ ■. lO lovskih le- KS* °rQa v Cat- letaia tn 9 Za 8e 1u -slavni K'k ^C.^rbovan?'* R ’ ' druniu J Dlen jNo iB eih POSto- vSžklUd/, ° večal vaš izvoz, ki je potre-; njene obrambe. Dogovor, na- JJMlZiUV V nVSirijl ben za plačevanje vašega daljuje poročilo, predvideva da Nbcona, da bo v njenem imenu odgovoril na Stevensonove obtožbe, da stranko sestavljati »na pol MacCarthy in na pol Eisenhower». Nixon bo govoril v soboto. V govoru, ki ga je imel v Bostonu, je bivši predsednik Truman izjavil, da popolnoma podpira Stevensonovo siališčp, zlasti glede cčitkov vladi, da je le medlo reagirala na Mc Carthyjevo ravnanje. Truman je tudi dejal, da upa, da bo Stevenson kandidat demokratične stranice tudi na prihodnjih predsedniških volitvah in mu obljubil vso svojo pomoč. Današnji «Ne\v York Times« pravi o Stevensonovem govoru proti MaCarthvju. da je voditelj demokratične stranke govoril «ne samo kot predstavnik stranke, temveč kot zaveden ameriiki državljan«. Na govor bodo morali odgovoriti oni republikanci, ki jih ljudstvo pozna in spoštuje, pravi list in nadaljuje, da je potrebna «jasna in konkretna odločitev o vprašanju Mc Carthyja». Tudi »New York Herald Tribune«, ki zastopa republikanske tendence, priznava, da ima Stevenson «dobre temelje, s katerih lahko napada McCarthyja». List nadaljuje: ((Dokler bo McCarthy lahko deloval brez • nadzorstva, bo republikanska stranka v težavnem položaju. Republikanci ne morejo podcenjevati o-gorčenih besed nekega politika samo zato, ker je slučajno v drugi stranki.« Delegati na konferenci za državljanske pravice v okviru mednarodnega sindika e-lektričnih delavcev, radioteh-nikov in mehanikov so danes poslali McCarthyjevemu uradu v Washingtonu poslanico, v kateri mu sporočajo, da verjamejo obtožbam, ki jih je proti McCarthyju izgovoril bivši senator William Benton. Ta je obtožil McCarthyja lažnega pričevanja in premišljenega sleparskega varanja a-meriškega ljudstva. McCarthy je Bentona tožil in zahteval dva milijona dolarjev kot odškodnino, vendar je v petek tožbo umaknil, žeš da njegovi odvetniki niso našli nikogar, ki bi Bentonu verjel. 2e včeraj pa je industrijalec iz Connecticuta Walter Wheeler zatrdil, da je pripravljen pričati, da verjame tem obtožbam, in dodal, da je McCar-thy «nevaren tip«. 16 smrtnih žrtev uvoza. Sporazum o nakupih in sporazum o raznih gospodarskih vprašanjih bosta služila tako vašim kot tudi našim koristim. Po tem sporazumu bodo ameriški kmetje prodali 500.000 ton pšenice in 100.000 ton ječmena, Japonska bo plačala vse to po za njo ugodnih pogojih in ne da bi ji bilo treba šteti dolarje. Dogovor o medsebojni o-brambni pomoči je seveda glavna stvar. Ko je Dulles govoril o programu za medsebojno varnost za Japonsko, je poudaril, da bo ta dogovor čisto obrambne narave in izključno namenjen za ojačenje obrambne in notranje varno- ustanovitev skupine vojaških svetovalcev, ki bo sodelovala pri razvoju japonskih obrambnih sil, za katere vzdrževanje bo morala skrbeti Japonska.« Za trajanje dogovora ni bil določen noben rok, toda predvideva se, da ga ena ali druga stran lahko odpove in za to odpoved velja odpovedni rok enega leta Po mnenju političnih opazovalcev bo Japonska s tem dogovorom postala aktivni zaveznik ZDA in se z njim tudi dokončno obvezuje, da se bo zopet oborožila. Dogovor bo v nekaj mesecih spopol-njen z revizijo ustave in položaja japonskih obrambnih sil, katerih število 122.000 mož sti japonskih otokov. Po tem se bo letos zvišalo za približ-dogovoru naj se pomaga Ja- no 40.C00 m pozneje za pri-ponski, da bo prevzela večji; bližno 30.000 na leto, tako da del svoje lastne obrambe. To i bodo postopoma nadomestile naj približa cas, ko japonski | ameriške sile na Japonskem. DUNAJ, 8. — Snežni plazovi so to soboto in nedeljo povzročili v Avstriji 16 novih žrtev. Število človeških življenj, ki jih je to zimo bela smrt zahtevala v Avstriji, je tako narastlo na 157. Doslej so našli trupla treh smučarjev, ki jih je zasul plaz na Gornjem Štajerskem, in šestih žrtev, med katerimi je pet nemških turistov, na Tirolskem. Vse avstrijske radijske postaje ponavljajo medtem svarila pred nevarnostjo plazov. Dunajski meteorološki zavod o pozarja, da se pričakuje porast temperature, kar lahko povzroči nove plazove v Zahodnih Alpah, kjer je po vrhovih v zadnjih dneh zapadlo do 30^ cm svežega snega. O žrtvah poročajo tudi i* Bavarske, kjer so plazovi v zadnjem tednu zahtevali osem človeških življenj, »rOHlKMKI UBIEVI Na današnji dan so leta 1945 enote IX. korpusa likvidirale sovražno postojanko Sv. Križ pri Železnikih. DANES, torek 9. marca Frančiška, Bodin Sonce vzide ob 6.31 In zato«J 18.02. Dolžina dneva 11.31. Jr«) vzide ob 8.16 in zatone ob «• JUTBI, sreda 10. marca Kvat., 40 muč., Danima _ LETOŠNJE PROSLAVE 8. MARCA - DNEVA ŽENA Glede na vztrajne govorice po mestu, ki smo jih zabeležili tudi v našem dnevniku, o pripravljanju iredentističnih demonstracij ob bližnji obletnici zloglasne tristranske izjave iz l. 1948, je župan Bartoli smatral za koristno, podati v imenu ((Odbora za obrambo italijanstva Trsta in Istre» izjavo, v kateri pravi med drugim dobesedno: «Odbor je izvedel, da pripravlja ZVU baje varnostne ukrepe, da bi preprečila incidente ob 20. marcu — šesti obletnici tristranske izjave — ter sporoča, da ne bo na ta dan organiziral nobene javne manifestacije. Odbor bo ta dan v tržaškem in italijanskem tisku opozoril javno mnenje na neuničljivo in nepozabno vrednost zavezniškega dokumenta. Odbor že sedaj poziva meščanstvo, zlasti pa mladino, naj da ta dan še en dokaz dostojnega ponosa in globokega ter vedrega patriotizma, tako da bodo sovražnikom Trsta in Italije odvzeli vsako pretvezo za nerede in odgovor nanje.» Spričo te izjave je treba ugotoviti predvsem naslednje: S podobnimi izjavami in pozivi je nastopal tržaški župan in njegov imenovani odbor tudi ob priliki lanskega 8, oktobra, vendar to ni preprečilo, da ne bi novembra prišlo do organiziranih izgredov, za katere vemo, da jih je finansiral prav omenjeni odbor, saj je bilo pred sodiščem dokazano, da je plačeval posameznim škvadristom za njihovo udeležbo pri izgredih po 5000 lir na dan. Sicer pa v samem poročilu o seji imenovanega odbora v «Giornale», t. j. na isti seji, na kateri je bil sprejet gornji županov poziv, govore, da je znašala pomoč «žrtvam» novembrskih dni nič manj kot 35 milijonov lir! Zato si tega Bartolijevega poziva ni mogoče tolmačiti drugače kot poskus izogniti se vsaki odgovornosti za morebitne izgrede, ali kot bi rekli Italijani: »mettere le matu avanti». Sicer pa je Bartoli govoril samo v imenu zloglasnega odbora, kateremu je predsednik in kot tak direktno odgovoren zanj, kar ne izključuje, da ne bi bilo kar koli pripravljenega pod kakšno drugo iredentistično-fašistično etiketo ali pa tudi brez nje. Končno bi to bilo samo v slogu demokrščanskega je-zuitstva, ki eno pridiga a drugo dela. Žene potrdile svojo privrženost borbi za bratstvo in napredek Mogočen uspeh osrednje proslave v Skednju z uprizoritvijo drame - Odločitev - Proslave v Bar kovljah, pri Sv. Jakobu, v Nabrežini in Dolini V mestu in na deželi so napredne žene dostojno proslavile svoj praznik v duhu prijateljstva med narodi, za mir in za uresničitev socialnih in narodnih pravic. Po proslavah, v soboto zvečer so bile razne prireditve tudi v nedeljo; sinoči pa ,;e bila prav gotovo najlepša in najbolj obiskana proslava 8. marca v škedenj-ski kino dvorani. Se pred začetkom prireditve je Dila dvo. rana nabito polna zlasti žena, pa tudi mladine in moških, tako da ni bilo več praznega kotička, Najprej je sopranistka Greti Juretič zapela arijo iz operete «Vesela vdova« in arijo iz Verdijeve opere «La Traviata«. Pri klavirju jo je spremljala prof Ema Vrabčeva. Občinstvo je sopranistko nagradilo z burnim ploskanjem za njeno lepo petje, članica ženske organizacije pa je izročila pevki in pianistki šopek cvetja. Nato je občinstvo napeto sledilo in z igralci doživljalo, «Odločitev», ki jo je uprizorilo SNG. Prevzeti od vsebine in dobrega podajanja igralcev so prisotni večkrat ploskali kar pred odprto sceno, zlasti pa ob zaključku predstave. Barkovljanske žene so v nedeljo popoldne priredile uspe. lo proslavo na sedežu prosvetnega društva s pestrim sporedom Tovarišica Tatjana Starčeva je imela priložnosten govor, v katerem je orisala pomen tega praznika, po. sebno pa borbo za mir, za narodne, socialne in kulturne pravice žena na našem ozemlju. Nato je domači ženski pevski zbor pod vodstvom tov. Milana Pertota zapel nekaj narodnih pesmi. Sledile so deklamacije marljivih barkov-ljanskih dečkov in deklic in uprizoritev enodejanke «Dve nevesti«. Tovarišica Pina Do-les je zapela dve pesmi, nato pa so najmlajši zaigrali še nekaj pesmic na klavirju, ob zaključku pa so prikazali še neki šaljivi prizor Dvorana je bila nabito polna. Tudi članice ASIZZ III, o-kraja so v nedeljo popoldne praznovale 8. marec v prostorih prosvetnega društva Ivan Cankar pri Sv, Jakobu. Tovarišici Alma Zalašček in Alma Reschitz sta govorili prisotnim, ki so napalnili dvorano, o borbi, ki jo vodijo žene na našem ozemlju. Po deklamaciji male pionirke se je razvila prisrčna družabna zabava, SESTANKA OSVOBODILNE FRONTE NA PROSEKU IN NA OPČINAH USPEH PREPRIČEVANJA PROTI EMIGRACIJI V AVSTRALIJO Mnogi, ki so se ie prijavili za izselilev, so svoje prijave preklicali1 Ožiqo sanje hlapčevske politike vodstva SDZ - Razgovori o letošnjem I. maju Proslava, ki je bila v nedeljo zvečer na sedežu OF v Dolini, se je udeležilo obilno število žena, ki so z zanimanjem poslušale govor o pomenu tega praznika in o borbi ter nalogah žena po vsem svetu, posebno pa na našem ozemlju. Po končanem govoru je najstarejši pevec tov. Ščuk poudaril važnost borbe žena za svoje in naše pravice. Dolinski pevski zbor je nato zapel nekaj pesmi nato pa so ob zvokih harmonike še zaplesali. Tudi nedeljska proslava 8. marca, ki jo je organiziral okrajni odbor ASIZZ za na-brežinski okraj v kulturnem domu «Igo Gruden«, je nadvse dobro uspela. Udeležba žena iz vseh vasi okraja je izredno razveseljiva. Po govoru, ki ga je imela okrajna taj. nica, so sledile recitacije in solospevi Pevske točke je izvajal oktet iz Sempolaja pod vodstvom pevovodje tov. Zidariča. Na splošno željo je moral zbor ponoviti pesem «Tobak», ki je vsem navzočim zelo u-gajala. Sledila je prosta zabava s plesom. • * * * Tajništvo ASIZZ se na ta na. čin zahvaljuje za čestitke, ki jih je prejelo ob prazniku žena iz našega področja kakor tudi od drugod in želi vsem ženam na Tržaškem, da bi imele v svojih prizadevanjih na vseh področjih javnega življenja čimveč uspehov za dobrobit napredka in bratskega sožitja Danes zborovanje delavcev GUBA Danes ob 16. uri bo na sedežu Delavske zbornice zborovanje delavcev CRDA, na katerem bodo obravnavali ladjedelniško krizo in vprašanje delavcev, ki so v barakah. V ta namen bodo vsi de-iavci zapustili delo v ladjedelnicah in v Tovarni strojev ob 15.30 uri. Mladina prireja 21. marca ob spominskih svečanostih kraškega pesnika Srečka Kosovela množični izlet v Sežano in Tomaj Spominske proslave bodo v nedeljo dopoldne ob rojstni hiši pesnika in nato v dvorani, popoldne pa v Tomaju na pesnikovem grobu. Pri proslavah bodo sodelovali tudi tržaški pevski zbori in prosvetna društva. Vpisovanja za izlet vsak dan od 18. do 20. na sedežih organizacij v Ul. Roma 15; v Ul. Alfieri 8; v Ul. Rug-gero Manna 29 in v Ul. Montecchi 6/IV. Za Trebče vpisovanje pri Anici Kralj in za Opčine na sedežu prosvetnega krožka. V Lonjerju se vpisuje na sedežu prosvetnega društva dnevno od 20. do 21. ure. — Vpisovanje se zaključi v petek. Za prevoz z jugoslovanskega bloka do Sežane in iz Sežane do Tomaja preskrbljeno. Izlet v Sežano organizira ob isti priložnosti tudi okrajni odbor OF Nabrežina. — Vpisovanje v Sv. Križu pri Švabovih; v Saležu pri Grzunovih; v Sesljanu pri Mariji Gorjan; za Vižovlje, Mavhinje in Cerovlje pri Emilu Legiši: za Devin, Stivan in Medjo vas pri Lilijani v Medji vasi; za šempolajski sektor pri Furlanovih; za Nabrežino na sedežu pri Svetlič Ivanki; za Repentabor pri Mirku Guštinu. Za 'isti izlet vpisujejo do 11. t. m. tudi motoklubi : «MLADOST» - Nabrežina ■— «AMATORI» - Trst «JADRAN» - Opčine. (Mi*aa»K.J8w rezmCmvA.') ,,Lipa“ iz Bazovice gostovala v Lokvi Prosvetno društvo «Lipa« iz Bazovice je priredilo preteklo nedeljo društveni izlet v sosednjo Lokev. Treba je bilo vrniti Lokavcem lanski obisk. Preteklo jesen je namreč SKUP »Tabor« iz Lokve gostoval v Bazovici s trodejan-ko in pevskim nastopom. Bazovci so nastopili v lepi prostorni dvorani zadružnega doma s šaloigro «Hlače» in pevskim koncertom. Med sporedom je zbor »Ta-bora» zapel gostom »Pozdrav«, nakar je članica SKUD tov. Sonja Placar pozdravila goste in izročila pevovodji prof. Boštjančiču lep šopek nageljnov. Zastopnik Prosvetnega društva »Lipa« se je zahvalil za lep sprejem in številni obisk, poudaril kulturno povezavo z matično domovino in prikazal globoke prijateljske in sorodstvene vezi obeh vasi. Dvorana je bila nabito polna občinstva, ki je pozorno sledilo programu, se od srca smejalo veseloigri, nagrajevalo igralce z aplavzom in pevce za dobro izvajan pevski spored. Se razume, da so morali pevci »Ribniško« na splošno željo občinstva ponoviti. Tudi komični kuplet »Moja Spela«, ki ga je izvajal tov. Tonček Silčev, je žel priznanje in uspeh. Poleg pevcev in igralcev se je izleta udeležilo še nad 100 drugih vaščanov iz Bazovice, ki s simpatijami spremljajo društveno delovanje v vasi PODATKI TRGOVSKE IN INDUSTRIJSKE ZR0RNICE ZA JANUAR Zmanjšani e kupne moči rezultat naraščanja brezposelnosti Število meničnih protestov je v mesecu januarju znašalo 2389 v skupni vrednosti 64 milijonov lir Število brezposelnih pa se je povečalo za 1714 oseb V nedeljo dopoldne je bila v novem sedežu na Proseku seja okrajnega odbora OF za Prosek, Kontovel, Sv. Križ in vasi zgoniške občine. Na tej seji, ki je bila v zadnjem času druga po vrsti, so obravnavali razna politična in organizacijska vprašanja. Najprej so se prisotni tovariši razgovarjali o letošnji proslavi 1 maja, nato pa so razpravljali o razdeljevanju članskih izkaznic ter sklenili, da bodo vse izkaznice razdelili v tem mesecu. Medtem časom bodo tudi organizirali sestanke krajevnih odborov ter pripravili vse potrebno za sklicanje okrajne skupščine. V diskusiji so tovariši obravnavali tudi vprašanje odnosa Agnelettove SDZ do predstavnikov rimskega imperializma ter ugotovili, da to pomeni odstopanje od njihove dosedanje linije ter sodelovanje z najhujšimi sovražniki slovenskega življa na tem o-zcmlju, ki nas hočejo iztrebiti ter pripraviti teren za dosego svojega cilja. Obravnavali so tudi vprašanje Kominfor-ma ter ugotovili, da je delovanje kominformističnih celic v zadnjem času le neznatno. Po diskusiji o teh vprašanjih so sklenili, da bodo pojačili akcijo razčiščevanja pojmov bodosi med pristaši SDZ bodi«! med kominformisti Tovariši s Proseka in iz Sv. Križa so nato prikazali diskriminacije pri SELAD, saj pošiljajo domačine na njihove stroške v Trst, medtem ko prevažajo Tržačane v okolico. S tem so seveda domačini močno prizadeti, saj si mora-j i sami preskrbeti vozne listke ter plačati kosilo v Trstu, tako da jim od majhne plače lt prav malo ostane. Končno so prerešetali tudi nekatera vprašanja kulturno-prosvetnega značaja. Tudi na sinočnjem sestanku OF za openski okraj in repen-taborsko občino so razpravljali o letošnji proslavi prve-ga maja, potem pa so skle-mli, da bodo sklicali sestanke krajevnih organizacij, na katerih bodo pregledali dosedanje delo ter razpravljali o vseh vprašanjih lokalnega in splošnega značaja, posebej pa še o organizacijskih vprašanjih. Z zadovoljstvom so ugotovili, da Je pravilna propaganda in pojasnjevanje dnevnega tiska in ustno tolmačenje posameznikov pripomoglo, da so se mnogi izmed tistih, ki so se že prijavili za emigriranje v Avstralijo, premislili in svoje prijave preklicali ter sklenili ostati na svoji rodni zemlji. Spoznali so, da Jim tujina ne more nuditi ničesar razen bede in izkoriščanja in da je kljub težavam treba ostati na svoji zemlji in se tu boriti za boljše življenjske pogoje. Potem ko so obsodili agne-letovsko sodelovanje z rimskimi emisarji ter politiko hlapčevstva, so ugotovili, da je treba še naprej na vsakem koraku razkrinkavati vodstvo SDZ in njegovo izdajstvo slovenskih nacionalnih interesov. Na koncu so se razgovarjali še o vprašanjih kulturno-pro-svetnega značaja, pri čemer so poudarili velik uspeh uprizoritve ((Odločitve« na Opčinah ter izrazili željo po še drugih sličnih prireditvah, ki ugodno vplivajo na ljudi Poročila tržaške trgovske in industrijske zbornice so z jasnim jezikom številk dokazala težak udarec, ki je zadel tržaško gospodarstvo z znanim sklepom 8, oktobra, da mora Trst priti pod Italijo. V oktobru, novembru in decembru preteklega leta so tako vrtoglavo porasli menični protesti, dvignilo se je število zastavljenih predmetov, narasla je brezposelnost od decembra do januarjo za 1714 oseb in zelo močno je padel obseg kupčij. Qd dogodka, ki je povzročil na tržaškem trgu pravo paniko, je minilo že več mesecev in bi bilo pričakovati, da se bo položaj ustalil in normaliziral, Poročilo tržaške trgovske in industrijske zbornice za januar pa dokazuje, da ni niti govora o kaki normalizaciji ter da je stanje vedno hujše. Oglejmo si gibanje meničnih protestov, ki najbolje in najtočneje odražajo- stanje na trgu, ker edino tu lahko zabeležimo točne, nesporne ste vilke, medtem ko imamo povsod drugod opravka v glavnem z ocenami, V Trstu so tako 1951. leta zabeležili mesečno povprečno 1.363 meničnih protestov in leta 1962 1636. Porast je bil že v teh dveh letih zelo občuten. Leto 1953 se je začelo s 1,973 meničnimi protesti, kar predstavlja nov skok. Mesečno povprečje prvih desetih mesecev preteklega leta (torej brez novembra in decembra, ko je nastopila kriza) pa znaša že 2.047 meničnih protestov, V novembru smo ", tega povprečja skočili na 2.472, v decembru na 2.515, v |a-nuarju tekočega leta pa znaša to število 2.389. Številke govorijo, da se je oktobrska panika sicer nekoliko polegla, da pa je istočasno nastopila resna kriza, ki sili vedno večje število ljudi k zanemarjanju svojih dolgov. Postopni porast meničnih protestov je sicer negativen pojav, a do neke mere opravičljiv s povečanjem šte vila nakupov in z razširjanjem prodajanja na obroke. Skoki, katere smo zabeležili v preteklih mesecih, pa niso tega značaja, temveč so odraz zmanjšanja kupne moči, so rezultat brezposelnosti, znižanja delovnih urnikov — so rezultat krize. Iste težnje kaže tudi gibanje meničnih protestov izraženo v denarju. 1951. leta so tako mesečno povprečno veljale vse neplačane menice 36 milijonov lir, 1952. leta 40 milijonov lir in za prvih deset mesece preteklega leta znaša to povprečje 48 milijonov lir. V novembru 1953 pa smo že na 68 milijonih, v decembru na 67 in v januarju na 64 milijonih. Skok v vrednosti je celo nekoliko višji kot pri številu protestiranih menic, kar je razumljivo, saj so se proti koncu preteklega leta znašle v resnih težavah celo stare, dobro poznane in trdno stoječe trgovine, ker se je znižala prodaja in niso razpolagale s potrebno gotovino. Novi ravnatelj oddelka za pravne zadeve Z upravnim ukazom št. 11, veljavnim z dne 6. marca 1954, je bil imenovan za ravnatelja oddelka Zavezniške vojaške uprave za pravne zadeve ameriški podpolkovnik Frede-rick C. Lough, JAGC. Dosedanji ravnatelj, ameriški polkovnik R. McDonald Gray, JAGC, je bil razrešen te dolžnosti, ker je bil dodeljen drugam. IVova pooblastilu nevelniku pravnega oddelka ZVU Upravni ukaz štv. 13, veljaven z dnem podpisa, pooblašča ravnatelja oddelka ZVU za pravne zadeve, podpolkovnika Frederic-ka C, Lougha, in mu daje izključno pravico in oblast, da potrjuje, spremiula, zmanjšuje ali zavrača vse sodbe zavezniških vojaških sodišč, katere ne presegajo dve leti zaporne kazni ali S00.00O.— lir globe ali oboje skupaj in odreja njih izvršitev. Omenjeni ukaz mu prav tako daje Izključno pravico tn oblast podeljevati pomilostitev ali odpustitev kazni bodisi s spreminjanjem ali zmanjševanjem pod pogoji, ki jih on določi. To velja za vse sodbe, ki so Jih že izrekla ali jih bodo še izrekla sodišča Zavezniške vojaške uprave ali katero si bodi civilno sodišče, pri katerih kazen ni večja od pet let zapora ali 500.009.— lir globe, ali oboje skupaj. Resnica o „fojbah“ Film «Anni facili» italijanskega režiserja L. Zampe, bi morali že pred časom predvajati v Trstu. Ker pa je to bilo kmalu j,o krvavih novembrskih dogodkih, je bilo njegovo predvajanje prepovedano, tako se vsaj zdi, iz gole zaskrbljenosti za razrahljane živce lokalnih fašistov. V nedeljo pa so ta film le predvajali v kinematografu uF,xcelsior«, vendar samo za nlane univerzitetnega centra za kinematografijo Toda /asi. stom je šlo tudi za ožji krog rezervirano predvajanje tega Ulma, v katerem je obdelano oživljanje italijanskega fašizma na način, ki je močno užalil znanega fašističnega generala Grazianija v zvezi z njegovim zborovanjem starih fašistov v Arcinazzu, na živce. Pred kinom so zato na prvem drevesu izobesili improviziran plakat, opremljen s fotografijami nekih trupel, ki naj bi predstavljala »infojbira-ne» in z vsebino, ki je bila približno naslednja,- »Spomnite se na sobojevanje italijanskih vojakov z ruskimi in Titovimi vojaki. (!) Spomnite se na junaško žrtvovanje »meda. glie d’oro» Ettora Mutija (fašistaJ in še nekoga in na 3000 infojbiranih «cameratov» itd. itd.« Tu in tam se je kdo ustavil pri tem lepaku, ga prečital in se brez komentarja odstranil. Končno tudi ni kaj komentirati. Priznanje je jasno: ljudje, ki jih je doletela zaslužena kazen (če jih je res bilo 3000) niso bili, kot hočejo prikazati pri «Giornale» itd., nedolžne žrtve svojega italijanstva, pač pa 'krvoločni črnosrajčni »ca-merati», ki so le plačali za svoje zločine. Stare in nove Ze vet dni se nadaljuje kongres tržaške socialdemo. kracije, ki jo poznamo pod imenom »Partito socialista detla Venezia Giulia«. Ze sam naslov te stranke dokazuje, da za tem imenom deluje predvsem navadna italijanska šovinistična organizacija pod vostvom ljudi, fcj si domišljajo »socialne reforma v sodelovanju z kapitalističnim razredom, ki smatrajo za socialističen uspeh, da so po 8. oktobru preprečili povišanje cen tramvajskih tarif, ki pa se po drugi strani vedno bolj tesno vežejo za voz rimskega in tržaškega klerofašizma v vseh bistvenih gospodarskih, socialnih in političnih vprašanjih.« Nočemo s tem trditi, da ni med člani te stranke poštenih delavcev in intelektualcev, ki ne bi želeli resničnih socialnih reform, Toda šovinizem jih je tako zaslepil, da so postali lahek plen rimske imperialistične politike do Trsta in Jugoslavije, kar nam dokazuje predvsem govor političnega tajnike stranke prof. Lonze. Prof. Lonza je oh začetku kongresa govoril tudi tri ure. To je bilo glavno politično poročilo dosedanjega vodstva stranke. V tem dolgem govoru jg potrdil vse njihovo sodelovanje z rimsko politiko do Trsta, ki hoče po raznih poteh jo fašistično nupadatno vojno. I tako naivno, da je nemogoče Glede obiska komisije sociali- j vzeti za resno. stične internacionale v Trstu je dejal, da je bi! ta obisfc za njih »pozitiven«. Kasneje pa je v istem poročilu povedal, da so oni in PSDI na milanskem kongresu socialistične internacionale skušali izsiliti od te mednarodne so-cialdemo-kratske organizacije konkretna zagotovila za rešitev tržaškega vprašanja v prid Italije. Priznal je, da so bile te njihove zahteve zavrnjene, »ker bi lahko zaprle vrata Jugoslaviji« Najdalje se je prof. Lonza zadržal na tržaškem vprašanju. Ponovil je njihovo staro tezo o »plebiscitu«, ki naj bi gotovo dal zmapo italijanskim težnja m. Glede plebiscita je priznal, da je fašistična Italija spremenila etnični značaj področja. Takoj nato pa je poudaril, da se oni strinjajo tudi s plebiscitom po posameznih občinah na osnovi prebivalstva, rojenega v Trstu do 1918. leta. Ta njegova teza je zelo preprosta. To kar je Italija v 25 letih okupacije nasilno potujčila v mestu Prstu, tisoči Slovencev, ki so bili izgnani iz Trsta in se niso nikoli več vrnili tn končno postavljanje mesta Trsta, ki predstavlja ta. ko po številu prebivalstva kot tudi gospodarsko — lahko re doseči to. kar jc zgubila s suo- | čemo — celotno področje je Glede note 8. oktobra je bil prof. Lonza zelo nejasen Najprej je povedal, da je bil obveščen o tem predlogu že 1. in 2. oktobra, ko ga je v Rimu sprejel Pella. Dejal je, da so bili oni takoj proti temu predlogu, ker »ne zagotavlja Italiji cone B» Nato se je skliceval na 8. oktober in poudaril, da bi. morali od zaveznikov zahtevati spoštovanje obljub in garancije, da se ne prejudicira vprašanje cone B. Toda ponovno je izjavil, da osebno ne verjame, da bodo Anglo-američan i sploh kdaj iz. vedli ta svoj predlog itd. itd. Pozval pa je kongres, naj stranka še nadalje podpira dosedanjo politiko uveljavljenja znamenite »resolucije občinskega sveta o plebiscitu«, ki so jo sprejeli tako kominformisti kot tudi fašisti. Tožil je, da v tej akciji niso imeli podpore predvsem pri krščanski demokraciji. Prof Lonza bi moral vedeti sam, da je tista resolucija tedaj služila Rimu, da je lahko dokazal svetu, »da so vsi Tržačani za plebiscit, ki ga je predlagal Pella«. Zato so prišli Rimu zelo prav tako glasovi kominformi-stičnega vodstva kot tudi fašističnega, po\eg ostalih italijanskih iredentističnih strank. V programskih točkah govo-1 pisali. ra je predložil v glavnem naslednjo politično linijo: 1. Avtonomija Trsta v okvi_ ru italijanske politike in italijanskega gospodarstva; 2-Denarna sredstva (posojila itd.) izkoriščati za industrijo, ki lahko zaposli veliko število brezposelnih delavcev; 3. Dati Trstu «prosto cono« (Zona Franca). Pri tem je poudaril, da bi mogla biti ta prosta cona pod nadzorstvom Rima. Dalje je omenil, da so nekatere osebe mnenja, da bi prosta cona oddaljila Tržačane od Italije in krepila lokalni patriotizem; 4 Revizija gospo-darsko-finančnih sporazumov od 8. marca 1948 med ZVU in Italijo, kar se tiče carinskih sporazumov in carinskega režima v Trstu. Ugotovil je, da »previsoke pristaniške pristojbine in predvsem tarife »Javnih skladišč« zmanjšujejo avstrijski promet skozi Trst«, zahteval je ustanovitev v Trstu podružnice IR1, ki naj bi bila neodvisna tn naj bi delovala ter tukaj nadzorovala tržaške pomorske druž. be. Prof. Lonza je tudi omenil potrebo po izboljšanju odnosov civilne uprave v Trstu z ZVU in dejal, da se ne strinja z obstrukcionistično politiko župana Bartoli ja do ZVU. O tem vprašanju in o gorniih programskih točkah bomo še POJASNJEN VLOM V STANOVANJU ALBANSKEGA TRGOVCA Trgovčeva ljubica - tatica zlatnine in drugih dragocenosti Simulirala je vdor skozi okno in odprtje blagaine s ponarejenim ključem, da bi zabrisala sled - Aretiran tudi njen sodelavec Ro vlomu v železno blagajno, ki jo je albanski trgovec Tahiri iz Ul. Muzio imel v svoji spalnici in o katerem smo pred dnevi pisali, je ie-teči oddelek policije uvedel preiskavo in že po nekaj dneh prišel na sled vlomilcem, če se jih sploh lahko tako imenuje. Agenti so namreč že takoj v začetku zasumili, da se o vlomu v blagajno s ponarejenimi ključi ne more govoriti. Nekaj prask na notranjem delu okna. skozi katerega naj bi vlomilci prišli v stanovanje, je prepričalo preiskovalne organe, da je vlom izvršila kaka oseba, ki je morala stanovanje dobro poznati in ki stanuje v njem. Majhen vijak, ki je bil odvit na notranji strani vrat blagajne pa je potrjeval, da je Pri upravi PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul TRST sv. Frančiška 20/111 Tel. 37338 lahko naročite SLOVENSKE in JUGOSLOVANSKE REVIJE literarne, pravne, zdravstvene, pedagoške, politične, itd. bila blagajna najprej odprta in da so hoteli nato neznanci, ki so si prilastili zlatnino in druge vrednosti, simulirati vlom. Sum je takoj padel na sostanovalko in ljubico Tahiri-ja, 35-letno Vittorio Gobbi, katera pa je imela razmeroma dober alibi. Vrhutega pa je Tahiri pred agenti kategorično izključil možnost, da bi si ona prisvojila valuto in zlatnino. Ker pa so bili a-genti prepričani o njeni krivdi, so začeli preiskovati privatno življenje Gobbijeve n so ugotovili, da je ta poznala potujočega trgovca 37-let-nega Filadelfa Greca doma iz bližine Siracuse in sedaj stanujočega v Trstu v Ul. sv. Marka 4. Ker je Gobbijeva zanikala to poznanje in trdila, da ne pozna nobenih moških oseb razen seveda Tahiri-ja, jo je policija zadržala v zaporu in jo začela pošteno zasliševati. To se je zgodilo popoldne 6. t. m. Po dolgem in napornem zasliševanju je ženska končno le priznala, da je s pomočjo Greca izvršila tatvino. Po tem priznanju so tudi Greca aretirali in tako se je policiji posrečilo zapleniti večino ukradenega blaga, ki je obstajal iz precejšnje količine zlatih prstanov vseh vrst, zlatih ur, verižic, zapestnic, zlatih novcev raznih držav in 600.000 lir v gotovini. Leteči oddelek nadaljuje preiskavo, da odkrije še morebitne druge sodelavce in da zapleni še ostalo manjkajočo zlatnino. Volitve odborov pristaniških družb Do konca tega meseca bodo v vseh treh pristaniških družbah volitve novih odborov. V nedeljo 14. t. m, bodo volili novi odbor družbe za prekladanje blaga na suhem, 21. t. m. odbor družbe za nakladanje in razkladanje blaga, 28. t. m. pa odbor družbe za premog in rude. Z vrelim asfaltom se je polil po roki Med popravljanjem strehe neke mehanične delavnice je 18-letni mehanik Giorgio Se-gulin iz Stare istrske ulice po nesreči prevrnil lonec vrelega asfalta, ki se mu je razlil po levi roki. Segulina so nato z zasebnim vozilom pripeljali v bol- nico, kjer so ga morali zaradi opeklin II. in III. stopnje na hrbtu leve roke pridržati na dermatološkem oddelku, kjer bo ostal verjetno 20 ali celo 30 dni. II Pozor na lažne uslužbence14 ACEGAT Lažni Acegatovi uslužbenci se zopet oglašajo po stanovanjih in zahtevajo za neizvr-šena dela kar 1.000 lir plačila. To se je dogodilo 52-let-ni Ani Beledič vd. Meladossi iz Zgornje Carbole, ki je včeraj prijavila policiji, da se je V soboto oglasil neki mož in izjavil, da ga pošilja Acegat za popravila plinskih naprav. Po končanem delu, ki je sestajalo iz navadnega brskanja po pipah, se je mož potem ko je zahteval 1.000 lir za plačilo, oddaljil. Nekaj minut po njegovem odhodu je njen sin. ki je delavca opazoval, pregledal štedilnik in ugotovil, da ni neznanec ničesar popravil. Takoj je po telefonu vprašal direkcijo A-cegata, če so poslali kakega delavca m ker je dobil negativen odgovor, je nagovoril mater, da je zadevo prijavila. Policija je uvedla preiskavo. Osvobodilna fronta V sredo ob 20.30 bo na sedežu seja okrajnega odbora OF za Ske. denj. Vabljeni so vsi člani odbora. * * * Sestanek širšega okrajnega odbora OF za dolinsko-miljski okraj bo v Dolini v četrtek ob 20. uri. Vabljeni so vsi člani odbora. KADARKOLI se Vam zdj in ne samo v začetku meseca se lahko naročite na «PRiMORSKI DNEVNIK« Dovolj, da telefonirate na štev, 37338 ali da izročite Vaš naslov našemu raznašalcu. GLASBENA MATICA V TRSTU Sez. 1953-54 VIII. koncert 1954 priredi danes 9. marca ob 21. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15/11. komorni koncert ki ga bo izvajal ljubljanski godalni kvartet: Leon Pfeifer, Albert Dermelj, Vinko Šušteršič in Cenda Šedlbauer. SPORED: A. Borodin; Kvartet št. 2 v D-duru: Allegro mo-derato, Scherzo, Nokturno, Finale. A. Dvorak: Larghetto iz kvarteta v F-duru: Valček. Odmor V. Ukmar; 2. stavek iz kvarteta št. 2. F. Lhotka: Scherzo, W. Warner: V mesečini in ples (iz suite Pixy-Ring). Vabila se dobijo na sedežu Glasbene Matice v Ul. R. Manna 29 in pred pričetkom koncerta pri vhodu v dvorano. PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR« Sv. Jakob bo priredilo v četrtek 11. t. m. ob 20.30 uri v društve in prostorih (Ul, Montecchi 6, IV.). Aškerčev večer s sodelovanjem pevskega zbora, tamburašev in recitatorjev. Predaval bo prof. dr. Andrej Budal. Razna obvestila JAVNA DRAŽBA V soboto 3. aprila bo v sobi št. 202 občinskega poslopja javna dražba za dodelitev prevzema dobave peska za zidavo, ravnega in krivuljastega železja, debelega kamenja in kock za vzdrževanje cest. Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. V sredo 10. t. m. od 18. do 21. ure običajni sestanek. Delitev novosti. mnmmm Cristallo. (Trg Peru^°Lrt! I ((Najbolj komična pranji*, 1 ta».’Toto, M. Britt. T. w*!f; Grattacielo. 16.00: «Nem'r"“ ? ljenje«, E. Taylor, F. L? ,nija Aiabarda. 15.00: »Zendm Je» S. Granger, D. Kerr. Ariston. 16.00: ((Davidova le- nost«, V Johnson. nv9 Armonia. 15.15: ((Dinastijai » štva«, B. Hale. R. G,r.e'n'*j« Aurora. 15.00: «Kruh, lJU«f fantazija«,_ G. Garibaldi. 15.00: ((Brlog jev«, G. Raft. , ....n,, l Ideale. 16.00: »Sin dr. JeKyu>’ HayoWa&30: «Kruh, 11** Impero. lu.ov: iirviuu, fantazija«, G. Lollobri g>®u Italia. 16.00: ((Suženjstvo*, Ak# Drago. Mladoletnim Pw dano. ,i„. St Viale. 16.00: «Muha Korit« rie«, M. Carol. „rta> Kino ob morju. Danes zaprt* tri: «Prvi greh«. . „.i, | Massimo. 16.00: «Preganjanc“ Kramer. .______.. jjjp Moderno. 16.00: »Nekdo me B. Hutton. ......unl Sv. Marko. 16.00: ((Sardinsko ščevanje«, W. Chiarl. . Savona. 15.00: »Prepovedan.? Fernandel. Mladini izP0® prepovedano. nn(j: Secolo. 16.00: »Mesto pod so»| M. Clift. Mladini izpod " i prepovedano. „„ M Vittorio Veneto. 15.301 JJTj divji cvet«, J. Jones. M®* pod 16 let prepovedano, a Azzurro. 16.00: ((Tisti fenom'1 je moj sin«, D. Marti, ie no- »Mori avi«”" Belvedere. 16.00: «Nori z' list«, R. Shelton. Marconi. 16.00: «Zaklad kot*'’ C. Wilde. „j|* Novo cine. 16.00: «Ni.sen>.’'. ja«, glasba A. Rubinstei« ■ j Odeon. 16.00: »Črni o*e™> Buferd. Mladoletnim P1 r dano. ( Radio. 16.00: »Nori PeV*^ Lewis. . -iš Venezia. 16.00: «Ljubeznl ' toda toda«, R. Rascel. TOREK, 9. marca CONA TK « 1 * 254,6 m ali 1178 KC (jJ( Poročila v slov. ob 7.00' P. te Dl vt it 0|j ta 19.00 in 23.30. ,,, ——. — — , - oh J 7.10 Jutranja glasba; ' tll(t - -j i • i « a orv i j- . 1 e 11 rl*Il * ab Bled tiska; 14.30 Kulturni1-^ di; 14.45 Stanovske nar« »fi mi; 17.00 Zabavne melodij (n,: vij in filmov; 17.30 Kl.avlltrf.p mu - igra ljubljanski ski! 17.45 Narodne pesmi, ru jrd Primorja; 18.00 Poročila »£[ ščini; 18.15 Operne arije t; [f.31 pranistka Anita Mezetov •)(£$:f Zabavali vas bodo znam in solisti; 20.00 Rihard . .jjjjJ »Tannhauser« opera v .3 “ |)t 22.40 Melodije in ritmi z“v it noč; 23.00 Zadnja poročil« j,; janščini; 23.10 Glasba « noč. TRST I«- 306,1 m ali 980 kc-sf8 jf 11.30 Zabavni orkestrh 1 j vsakega nekaj; 13.00 (jti»i;l’l; željah; 14.00 Ciganski m“t' jji« Kulturni obzorniki * m' * t tangi; 17.30 Plesna glaS° Poulenc: Koncert za dvai uv ja in orkester; 18.20 Caa 40 5 italijanskega capriccia: 1 jjrij8 venski samospevi; 19.15_.» J*. tu Hi L »c sti H< sti ...... . aJi8(0.S italijanskega capriccia: 1 1.15 f’ ljene melodije; 20.00^ OF za dolinsko-miljski okraj organizira za svoje člane enodnevi izlet z avtobusom v Portorož 21. t m. Vpisovanje od 19. do 21. vsak večer na običajnih sedežih po vaseh in na sedežu OF v Dolini do četrtka 11. t. m. Rossetti. 16.30: ((Paradiž kapitana HOUanda«, Y. De Carlo. Evcelsior. 16.30: ((Divji ples«, G. Cooper, B. Stanwyck. Fenice. 16.00: «Plaža», M. Carol, R. Vallone. Mladoletnim prepovedano. Nazionale. 16.30: «Na vzhodu Sumatre«, J. Chandler, M. Maxvell Filodrammatlco. 16.00: »Sirota brez nasmeška«. G. Garson, W. Pid-geon. Arcobaleno. 15.30: «Junaki Arktike« Auditorium. 16.30: ((Zensko mašče. vanje«, J. Holt, J. Sersvais. Astra Rojan. 15.30: «Vesela vdova« L. Turner, F. Lamas. Operne melodije; 21.00 g,# oder-Henrik Ibsen: Hed^xxsW 22.50 Večerni ples; 23.30 r , glasba. T K S T I- * 11.45 Koncert soprani^i!; Scarelli Ziffer; 12.15 PffoS®?! festivala v San Remu; ,lJ„rKv; na glasba: 17.45 Veseli_“|f|l' 21.00 R. Wagner in «p£ C(" dejanje; 22.15 Orkester lija; 22.45 Poje N. Dover- k I, «1 » K A 1 J.f d 327,1 m. 202.1 m. |F Poročila ob 5.35, 6.00. L 1 15.00, 17.00, 19.00 in 22.v«t, 1J. .00. i 22- 12.00 20 minut z V tetom; 12.20 Kmetijski ,. [>., 12.30 Opoldanski konce1 Operetne melodije; 1°„n0s (» stične glasbe pri nas '"./SiiHj 17.10 Pisan spored slove j , rodnih pesmi: 18.00 SP . ra nik; 18.30 Južnoameris^ 20.00 Tedenski notranje ", |f , ni pregled; 20.10 Odlom „j nizettijeve opere »L,lu'Tni poj«; 21.30 Slovenske nar ^ mi v priredbi Franceta tkm: Fran Levstik: Zbrano delo, III. del, platno • • Charles Dickens; Veliko pričakovanje, polplatno Alfred Fritz: Astropola, polplatno . . ■ ■ • 1 Rabelais; Gargantua in Pantagruel, polplatno ■ Tisoč in ena noč ................................... jfO--' Pearl S. Buch: Otroci s povodnim bivolom, polpl- • Se#1"1 Dobile jih v slovenskih knjigarnah v Trstu, Gorici in 'J OD VČERAJ DO DANES Naš rojak BOGDAN STOKA s Proseka je dne 18. februarja t. I. diplomiral na ljubljanski univerzi za inženirja metalurgije s prav dobrim uspehom. Mlademu inženirju naše i skrene čestitke. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. in 8. marca t. 1. se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 14 oseb, porok pa je bilo 6. POROČILI SO SE: narednik am. vojske Lavvrence Steinberg in gospodinja Loredana Fragia-como, barist Giorgio Marchi in šivilja Sabina Zippo, kapetan am. vojske Michael Charles Grandel-li in stcnodaktllografka Margarete Marianna Kasti, uradnik Giuseppe Biancolillo In gospodinja Maria Poli, učitelj Vincenzo Della Torca in gospodinja Fran-cesca Scognamiglio, brivec Fran-cesco Di Piazza in gospodinja Li-duina Aita UMRLI SO: Tl—letni Michele Liuzzi, 71-letna Giulia Budica por. Salvagno, 62-letnl Armando Rac-colini, 34-letni Romualdo Gorup-pi, 78-letna Luigia DelTOrsola, 73-letna Mila Dolukanov, 63-letna Fortunata Maglich por. Bonetti, 43-letni Nazario Vattovani, 66-let-ni Giuseppe Cioga, 65-letna Olga Pedrocco por. Vietti, 81-letni Lui-gi Giovanni Ribari, 50-letni Gio- vanni Mirossic, 59-letni Gabriele D’Alessio, 69-lctna Joslpina Racc. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: Ob 8.45 prazna iz Benetk ital. ladja »Maria M.»; ob 11. uri iz Ancone s 37 t raznega blaga ital ladja »Maria Carla«; ob 14.30 iz Sfaxa s 5000 t fosfatov angl. ladja »Retalner«; ob 16. uri z Reke z 900 t raznega blaga in 9 potniki angl. ladja «Cavallo». ODHODI: Ob 7. uri proti Reki s 6 potniki Jug. ladja »Bakar«; ob 23. uri proti Benetkam s 515 t raznega blaga ital. ladja «Otranto»; ob 23.45 proti Benetkam z 833 t raznega blaga In 15 potniki ital. ladja «Campidoglio». VREME VČERAJ Najvišja temperatura 10,0, najnižja 4,5, ob 17, uri 9,8. Zračni tlak 1000,6 raste. Veter 1 km za-hodnik, vlaga 49 odstot., nebo 7/10 oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 6,8 stopinj. NOČNA SLUŽBA LEKARN: AlTAlabarda, Ul. dell’Istria 7; De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Praxmarer, Trg Unitš 4; Pren-dlni, Ul. Tiziano Vecellio 24; Ha-rabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci 2-22 Policija 2 - 23 Darovi in pr's/!f ‘t sti tj t te It >t( Vesela skupina Petifl _ n> ^ -»deli0 J nabrala na pustno n»“ ^ činah 1550,lir za ADEX 19., 20. in 21. dvainpoldnevni BUZET DRAGUC PAZIN 20. in 21. dvodnevni 1 ,»S' V NOVO G SOSKO MATERIJO OBROVO PODGRAD ln REKO 21. marca j}^ 1-dnevni o L izl«* i t« t i' ft; \ H * ^^^ihj^zapadnih državnikov - glavni cilj njihove politike v nemškem vprašanju prv< prekril e! reci’ k 0 tereni bi mi 1orazum' Po ka-"ootna H^rai li Nemčija Ioliubna» vkratična in mi-Itrenci i,', a berlinski konico vnrajln •Je blio prav nem_ ‘*>je sb : poslednje vpra- 0 ali javljalo tudi v°liiLŠt=i 119:1 se Nemčiji do' H « ^ske ali ne. !™%enc?ri" ko,.se Je na 15 ®edtpin fZprav4a^° 0 tcm’ l3!tsvliain Se. ''e Ponovno rcfitvpCM YPrašanje oboro Cni tT?:je' so tak0 v 'oieiii rmrf v Zahodni *' SO ODInr Z1 V6® Ukrepov, c°č tormir 001 -da se kar čez vojska tv3 ,m?sna, regularna izrs?^ <■ , Jstva so prišla kor tUHi na javnih ka- l- " ske w.,‘ainlh sestankih Popu4“JA —.«w1JC, zi tra»^; na eni in na dru so začele 1 Ulmsko t' sescanKin vPraiani1> m ?.®nce- se je *, f°Puščania zaradl ne- 1 81 stran?3 na eni in “a dru- Pa(iati obtoZ7hOStnl°’ 50 zažele kor tiiS* e 5 sovjetske, ka. Predstavnizallodne strani. v S' treh.zahodnih sil vlado ti, - Sovorih obtoževali preKršila Jetslke, zveze, da je zuni in Potsdamski spora-]> da je za * Potrehr, a na <(Vzho-“d 250 00ft raj-policijska sila 5r na'^>A to je en stra-, Podobni^* 80 oseb. Bidault De Ponovil J’ ^ Molotm. z..druge strani ^njim očital zahodnim nQ5t fV' HUnistrnm stilističnih S^ih^^rganP1 -.in militari- m^iji tl? ^ v Zahodni in ^ nj1^ove revanši-» ?,aradi sv^udalne namene«, j. ei»Čijo in p stališč v zvezi * Uk“ Pria ?Vf°S° na sploh sameEa -d!:,UBa st.ran ;\.otl sa^’" *oc druga stran v]lti miht» a za«tka začela ! -s° Že zalr tradicije k oreninjene v Nem iiž‘tati »deli1^ S0 začele orga-te/azne dru»Vne” <iki 40 sestavljali bivši li, vjets>a podcastniki. ut.1*0 zakliuVir^3 pa kma' li,f?®i»irati vojne začela 1W 0 Doli *a 0 imenovano C *4>u ‘JOi ^ leta ilti* akcijo KS uak° lmen°- SfB 60 hi„- r' kl n0sl Kerh!m nacističnem 2= ^vjetj J? rjU' S to akcijo \,j vifel;n zbrali vse mlade sposobne ljudi in cds ^vSP^ Vrne J3Udi m P?s'»ikp • blvše vojake. 'i Vol?0*« ® častnike, ji . tako imenovane f1 S° Se kmal“ spre. f n's samVSetm vojaške for-'Si v°^i ir, ostoJnimi bataljona 9 Pollif°2neje divizija-I,'otJehoto i ie kmalu do- & tio>iran; tank°vske enote, 'Dr? *ke p- topništvo, il ^Ueno 7 m. vse je bilo Vse|1B3jni0(1 najsodobnejšim biu vrst fJ^Jsim orožjem .*» tem je 2 toYa «Polini-alu za tem je **> r>knar‘eo i!-a>> "okrepljena« v ok i š,teje 9 000 mož >wnv‘ru .“J*1?. 19»1 se je je naetalstvoQ,IC1(je>> Pojavilo Kes,? lsUčni ’ katere načelni^ >»4 f; in ki MCneral major Vrt,;, °b koni,, ,eje ukoli 5 000 C ° & . ta 1953 se je ^ !St,° častJ? zveze ne-ji warik y ,?V' ki so bili letal'1 ti Sn Sovjetski zvezi (f: tt * te v častniki (ia ,! »Polioii sP°lizei. Eno-!ahlt«2f°lago «* imajo danes 'etj boinbni|?fn?ske in ruske dobi , ’ ,ovce in 1953- V ki DopL ce letala na Vil okvir,, gon- ^ili 11111 UstanVzhodnonemških % h Usta« Vz*lodnonemškil bomo zašle i« Ho ako ,rnenovanc ežbanje« j« uPrav„° ‘menovano sir0£ dokaj „ ■ za vežbanje«. J>9 . oznai. aivJ*o in hkrati m 0Zt'ačena1V“°t in hkrati 0Vn, nič .ir, ustanova, ki s. is Jstvo nemške voj- »: .&s,s.k' «- V vSehV ^eničr-ah’ in to ne Njo podložni’-vJ"pak tudi Sltt„ Sovjet.u sklh . državah, «avnNea*eln>k prej eme] t’acisti^iirave za vežba-^ni seneralmajor ' ed„e vojsk„ znani gent Ni 1 njfnfhvon Paulus Junijski dogodki iz leta 1953 so pokazali, da so Sovjetski zvezi potrebni v Vzhodni Nemčiji izredno močni oddelki policije. Toda Volkspolizei ni več policija, ampak vojska, kateri načelujejo nacistični generali in častniki in šteje v svojih vrstah neverjetno mno. go vojakov in vodilnih kadrov, ki so se odlikovali s svojo hrabrostjo v drugi svetovni vojni. Letalstvo te policije n. pr. sestavljajo skoraj izključno sami bivši Hitlerjevi letalci, med katerimi srečamo mnogo «junakov», ki imajo po 30 ali celo 40 letalskih zmag na vzhodnem bojišču. Na obtožbe predstavnikov zahodnih sil na berlinski konferenci, in sicer da je Sovjetska zveza oborožila in da stalno povečuje oborožitev Vzhodne Nemčije, je skušal Molotov odgovoriti s trditvijo, da je sovjetska vlada predložila leta 1953 razgovore za zmanjšanje in omejitev policijskih sil. Takoj zatem je prešel Molotov v napad in obtožil zahodne sile, in predvsem ZDA, zaradi »dejavnosti fašističnih in militarističnih organizacij v Zahodni Nemčiji«. Kot dopolnitev k temu je vzhodnonemška vlada objavila tudi knjigo z naslovom: «Bonn bereitet Revanschkrieg vor», v kateri so podani podatki in dokumenti o oboroževanju Zahodne Nemčije. Ce tem podatkom dodamo še U‘ radr.e podatke zahodnonemške vlade in nekaterih njenih funkcionarjev bo slika o oborožitvi Zahodne Nemčije sko. ro popolna. Po uradnih izjavah bonnske vlade, in sicer z dne 29. decembra 1953. leta, ima Zahod-jna Nemčija «100.000 oseb, ki so razvrščene po činih in strokah in more v vsakem trenut. l^u začeti s formiranjem nemške vojne sile«. To je del izjave, ki jo je dal 29. decembra 1953 leta zastopnik nemške vlade Teodor Blank. Predsednik zahodnonemške vlade Adenauer pa je 15. februarja predložil bonnskemu parlamentu predlog, da se za. menja tisti člen ustave nemške zvezne republike, ki za-branjuje remilitarizacijo Nemčije (kar mu je uspelo). Pripomniti pa moramo, še to, da jo še pred časom Adenauerje-v-i zahodnonemška vlada poslala francoski vladi zahtevo, naj ji vrne arhiv bivše nemške mornarice, ki je bil zaplenjen v času druge svetovne vojne. Vsemu svetu je dobro poznana vloga Hitlerjeve obveščevalne službe Zahodne sile in predvsem ZDA zelo cenijo izkušnje te Hitlerjeve obveščevalne službe. Zato je bil v okviru predsedništva zahodnonemške vlade ustanovljen tako imenovani «urad za zaščito ustave«, ki nima nikake zveze z ustavo, ki pa že delj časa dela na obnavljanju centra obveščevalne službe v Zahodni Nemčiji. Ta urad se stalno razvija in stopa že v zvezo s tujino, kjer ustanavlja svoja središča. Ze sedanja organizacija mu omogoča ustanovitev modnih središč v tujini in krepko dejavnost v sami Nemčiji. Poleg vsega tega pa srečamo v Zahodni Nemčiji celo vrsto najraznovrstnejših dbundov«, odnosno zvez, ki zbirajo v svojih vrstah najrazličnejše bivše borce, častnike, podčast. nike_ z vzhodnega, zahodnega, afriškega ali katerega koli bojišča, torej ljudi, ki so v zadnji svetovni vojni pokazali kaj znajo. Vsi ti «bundi» so po svoji organizaciji močna rezerva bodoče armade. Poleg tega pa je v oleviru angleških in ameriških zasedbenih enot še cela vrsta »pomožnih edi-nic«, ki štejejo nad 100.000 vojakov. Poleg tega pa šteje policijska organizacija na Zahodu nad 120.000 ljudi. V a-meriškem letalstvu pa je v Zahodni Nemčiji zaposlenih nič manj kot 3 500 Nemcev. Kje se bo vse to končalo, če bomo šli naprej po tej poti? Svetovna demokratična jav. nost vidi edino možnost v združitvi Nemčije, ki pa mora biti dejansko demokratično u-smerjena in pripravljena živeti v miru in sporazumu z ostalimi narodi Evrope. Vprašanje je le kako do te združitve priti po mirni poti. Nastop ženskega pevskega zbora ▼ Barkovljah. DONALD CULROSS PL A TTIE: MICHELANGELO Preko vsega Rima se razlega odmev njegove titanske duše Preko vsega Rima se razlega odmev njegove titanske duše. Kar se je dogajalo za i>i-solco steno, je bi la skrivnost mesta Florence. Mesece in ce_ lo leta so mimoidoči poslušali zven jekla ob kamen, udarce kladiva ob dleto_ In vsi so vedeli, da je tisti kos marmorja pokvaril neki zgodnji kipar, ker ga je bil izklesal preozkega in pretankega ter urezal vanj globok, trioglat itsefc blizu spodnjega konca. In vsi so vedeli, da ga zdaj zaman skušajo popraviti drugi mojstri in da ta okrnjen sklop marmorja že leta in leta ždi v mestnih rokah kot nepremagljiv velikan. DAVID IN G0LIJJ1T Tedaj pa je nekega delavni. ka, v ponedeljek (13. septembra 1501) pred njega z dletom v roki slovesno prikorakal mladi Michelangelo Btio-narroti. Leta in leta je garal. Ko so sodniki videli, kaj je ustvaril, so mu ko j ponudili 400 zlatih forintov in pa proste roke za izbiro prostora za svoje delo. Ne da bi pomišljal jc Michelangelo izbral najvidnejše mesto v Florenci — pred veliko temačno palačo na Trgu dei Nobili. Štiri dni je štirideset mož garalo z dvigali in vreteni, da so postavili kip na odrejeno mesto. David še danes s Michelangelo Buonarroti: Mojzes. trdnim očesom meri svoje, ga sovražnika Golijata. Zakaj to je David, ubijalec velikanov. Michelangelo je vsak madež marmorskega iklada znal spremeniti v dovršenost. Prej vedno previsok in pretenek kos marmora, je zdaj postal kompaktno delo silnega atleta Usek na spodnjem koncu je mesto med obema močnima nogama. Vsaka kita in mišica, vsaka žila je napravljena z odlično natančnostjo, kakor da res po njih polje vroča kri mladega bojeimifca. David, kakor tudi vsa Michelangelova velika dela, je več kot samo kip; to je utelešena resnica — tako živa danes kot pred 4S0 leti. Zakaj tudi danes je še mnogo Golijatov po svetu in mnogo Davidov, ki se jim postavljajo po robu, s takšnimi mršečimi obrvmi in trdnim očesom. Michelangelo di Ludovico Buonarroti Simoni se je rodil l. 1475 blizu vasice Caprese, kjer se Tibera dvigne v Centralno Italijo. Dete so dali v rejo ženi kamnoseka Kasneje se je Michelangelo rad pošalil, da je spil svoj poTclic z mlekom svoje krušne matere. RISAL JE KLJUB PALICI Ko mu je bilo šest let, mu j" umrla mati in odtlej pa do svojega šestdesetega leta ni okusil več ženske nežnosti. Odrasel je v krogu trdega moškega sveta, med povprečnimi, sebičnimi brati ter skopim, vedno pritožujočim se očetom. V šoli mu ni šlo kdove kako dobro. Vedno je risal, tudi doma na zid. Zato je bil seveda tepen. In ker to ni pomagalo, so ga tolkli še in še, in vedno huje. Naposled so mu pogum pregnali iz krhkega telesa. To. da umetnik v njem je ostal nepoškodovan. Ker je oče hotel skovati denarne koristi iz upornega dečka, ga je poslal v uk k slavnima bratoma Ghirlando, ko mu je bilo 13 let Pri njiju je pre. jemal svoj edinj pouk v risanju. Nekega dne, ko je več učencev študiralo risbo ženske postave, ki jo je bil narisal Domenico Ghirlando, je Michelangelo vzel svinčnik in jo popravil. Se huje, Domenico je moral priznati, da ima fant prav. Michelangela je seveda vrgel iz delavnice (toda z najvišjimi priporočili). Z daj je prišel v delavnico Bertholda, Kiparja, ki je izdeloval kipe po naročilu Lorenza di Medici, najbogatejšega bankirja v tedanji Evropi in neuradnega diktatorja Florence Imenovali so ga tudi «Mogočni», zaradi njegove razuzdane zapravljivosti in zaradi njegovega izvrstnega okusa. STREŽAJ LORENZA MEDICEJSKEGA Michelangelo je delal na me-dicejskem vrtu. Vsak dan so mlada pleča postajala močnej. ia, vsak dan oko bolj izurjeno. Ko je nekoč Lorenzo videl, kaj ye dečko napravil iz velikanskega kosa marmora, ga je peljal v svoje sobane, ga odel v žamet ter mu velel potreči pri mizi svojih sinov. Ob tej prinčevski mizi so se zbirali poeti in učeniki, branje je nadomeščalo običajni klepet Tukaj je mladenič slišal velike Platonove misli, mogočne verze Danteja. V njem se je zbudil drugi talent — poezija. Postal je avtor 77 so-netov, ki po svoji odkritosrčnosti kažejo, da so privreli na. ravnost iz dna njegove duše. Njegova duša je bila kot duša starodavnih prerokov, polna vzvišene domišljije in moralne čistosti, njegova telesna osebnost pa je bila obžalovanja vredna Zadirčen, občutljiv in razdražljiv, ostrega jezika kakršen je bil, si je v prepiru s starejšim vajencem razbil nos. Izmaličenost mu je ostala za celo življenje. Tako je častil lepoto, on sam pa je bil zdaj prav odvraten. Srednje velik, s prekomerno razvitimi pleči res ni bil lep, toda čas je z leti napravil njegov razorani obraz,- grenka plemenita ust a. in svetlorjave oči, ki so bile napolnjene s skoraj svetopisemsko žalostjo in ljubeznijo, nepozabne. Leta 1402 je Lorenzo umrl. Njegov sin Piero za Michelangela ni znal poiskati primernejšega dela kot da naj bi na dvorišču palače pozimi napravil ogromnega sneženega moža. Mladi umetnik je pobegnil iz Florence in jo mahnil v Rim. V RIMU V Rimu je ustvaril svojo prvo mojstrovino — Madono, ki drži mrtvega Jezusa. Slišal pa je, kako so obiskovalci pripisovali delo nekemu drugemu umetniku. Zato se je po. noči ukradel v cerkev in vklesal na kip svoje ime To je tudi edina umetnina, ki nosi Michelangelov podpis. Danes sloji v cerkvi sv. Petra. Ko se je Juliju II. posrečilo postati papež, _ si je zamislil grandiozne načrte za spomenike in poslopja Priganjal je tudi gradnjo cerkve sv. Petra, samo, da bi bil on tisti, ki bi položil njen temeljni kamen. Ta čas je bil Michelangelo v Florenci, toda papež, ki si je domišljeval, da pričakuje zgodovina od njega največjo grob. nico, ki so jo kdaj koli postavili, je poslal po umetnika z velikanskimi zamislimi, •PRIJATELJSTVO* S PAPEŽEM Tako se je pričelo njuno prijateljstvo. Pravzaprav je bil to. lik0 prepir kot prijateljstvo. Julij II. je bil navdušen nad Michelangelovimi načrti za grobnico. Vključevala bi nič manj kot 40 kipov raznih svetnikov in prerokov, ki bi se zbirali ob papeževih, parah. Michelangelo je odpotoval v Carraro po marmor, ko pa se je vrnil in ga prosil naj plača prevozne stroške, ga je papež Julij vrgel ven. Michelangelo Jc pisal papežu jeznorito pismo ter pobegnil v Toskano, ki je bila izven papeževe ju-risdikacije Papež je zahteval, da ga Florenca izžene. Hladni Florentinci pa so umetnika raje pregovorili naj se s papežem sestane v Bologni ter si. nad njim razglasili diplomatsko imuniteto. Papež je bil s tem predlogom zadovoljen, Michelangelo pa mu je ttdpustil ter mu sledil spet v Rim. SIKSTINSKA KAPELA Toda nekdo je Julija II. prepričal da ni dobro graditi grobnice dokler si še pri živ-/jenju. Se več, novi slikar Rafael in njegov sorodnik Bra-mante, arhitekt cerkve sv. Petra, ki se je zdaj že gradila, sta bila ljubosumna na Michelangela. Svetovala sta papežu, naj mu ukaže poslikati strop svoje privatne kapele, ki so jo imenovali Sikstinska. «Slikanje ni moja umetnost», se je branil kipar. «Naj jo poslika Rafael» Toda Julij II. ni odnehal in Michelangelo je bil naslednja štiri leta. dobesedno ujetnik ~r fiajprej papežev, kasneje pa ujetnik svojega lastnega božanskega navdihnjenja. Pred nobenega umetnika še nikoli ni bila postavljena težja naloga. Sikstinska kapela je temna, ozka škatla. Strop pre. kinjajo okenca, ki se stekajo v ekscentričnih lokih in kotih. Vse to — 10.000 kvadratnih čevljev ■— naj bi se poslikalo s freskami. Tehnika slikanja fresk je v tem, da se barve zmešajo z vodo namesto z oljem, potem se pa polagajo na vlažen mavec. Ko se mavec posuši je barva za večno povezana z njim. Umetnik mora delati z veliko naglico in z zanesljivo roko. Michelangelo je splezal po lestvi na oder. legel je na hrbet ter z roko nad glavo slikal Ko je v sužnosti svojega ustvarjanja mnogokrat pozabil i jesti i piti, je odslav. jal enega pomočnika za drugim ter zaklepal vrata pred vsakomer razen pred starim slugo. Le kadar je zagrmela papeževa palica, je umetnik odprl. Julij II. se ni razumel na umetnost, spoznal pa je veličino, če jo je videl. Zavedal se je tudi, da je življenje kratko. «Kdaj, kdaj bo končano?y> je rohnel. Naposled je papej rekel: ((Končano je, jaz vam pravim, da je končano. Pojdite s tega odra ali pa vas vržem dol jaz». Michelangelo se je u-maknil, zakaj enkrat je bil res že padel z odra. Pristal je, da v njegov svet umetnosti vdere ta mondenost in duhovščina. Kakor da bi Genesis krasila nebo, je bila tam zgodba o stvarjenju in o propadu človeka, o potopu! Bog je z ukazujočo kretnjo predelil nebo na dvoje. In glej, tam jc Adam, ki z obožujočimi očmi strmi v svojega stvarnika, in tfVa, ki pod varstvom vsemogočne roke, upira svoj prestrašen in goreč pogled v svojega gospoda. Preroki in šibile napolnjujejo težki prostor. Na sliki je 343 velikih figur, vsaka za sebe celota. Vsaka ima moč kipa v sliki. * i‘mel v Nar°d- Viov”rn- k0 711- sem —ko >0*mrzto vl”10411 *«-. ^že !be’ Ba zdržai I? Vse zvozil ;efdki st£ dt. -........... «1^ ^0(Jo?tei'o So Ve napc->, a*>iu „ na naPetnm'. sledili, ^or^st, ah* ob Po- V6r°m te- v°d0: J' blSebe. g , stiskal *d*ža7Vem se, da .0r°m v do konca, a v^iSih* 'Zv°zii d SVoje volje S, J**««0 ko,'ca- v 4 -0l>Cst‘ahko lrkE°elSem ,pil Ir*; „ Q>t.arstipo- Dt “ Br,»d 'vnoga n°vele kot 'ti avania- 'lUh Pr‘«el p !"e Je med ie *4 kuuan^ iz !loravit star trža- ^Pov^j«- Bi' ’ ki je bil pred nekaj leti podpredsednik Slovensko-hrvatske prosvetne zveze iu delegat iz Buj, s katerim sva se večkrat srečavala na sejah in sestankih SHPZ. Sedaj je direktor pedagoške šole na Cetinju in me je prišel povabit, da bt naslednji dan predaval tudi cetinjskim srednješolcem. Bil sem skoraj ob glas; toda ali sem mogel in smel odreči sta. remu tovarišu? Mislil sem si, da bo že kako šlo in sem obljubil. (In je res nekako šlo. A za to se imam zahvaliti dobrim nasvetom cetinjskih gledališčnikov, ki so se bili med. tem vrnili s svojega gostovanja). In še eno presenečenje; po predavanju sta me prišla po- zdravit tudi neka Tržačanka, hčprka odnosno nečakinja, dveh sestra, ki sta bili najljubši učenki moje mame, ko je bila še učiteljica pri Sv, Ivanu, in njen mož, Črnogorec profesor na cetinjski realki. '«Ves svet je ena sama dežela«, bi dejal Tržačan Tisti večer sem tudi spo-znal cetinjske gledališčnike in njihovega vodjo, direktorja ce. tinjskega Narodnega gledališča in pesnika Junuza Medje- doviča. . Pravzaprav sem bil slednjega opazil že kak dan prej. Sel je bil skozi kavarno, kjer sem pisal, pogledala sva se, pa sem takoj mislil: to je tea- trski človek. In on taklst°' da sem verjetno tisti slovenski li- terat, ki je priiel na Cetinje predavat. A to sva si povedala šele tisti večer po predavanju v klubu kulturnih delavcev. Naslednji večer jem si o-gledal v gledališču vajo za Petrovičevo dramo »(Spreobrnitev Koste Sljuke* ki je po svojem motivu nekakšen vojvodinsko srbski «Hlapec Jernej«. Cetinjsko gledališče, ki bo letos praznovalo sedemdesetletnico svo. jega obstoja, ima lepe tradicije in, kolikor sem mogel po eni vaji presoditi, tudi nadarjene igralce Junuz Medjedo-vič m: je povedal, da se pripravljajo za proslavo 70-letnice gledališča velike svečanosti in njegovo povabilo, da bi se u- deležil proslave, me je močno razveselilo. Cetinjski časopis «Pobjeda» izhaja dvakrat tedensko in je dobro urejevan. V. klubu kulturnih delavcev sem se seznanil z enim njegovih reporterjev, Savo Martinovičem, ki mi je pripovedoval o vtisih, ki jih je povzročil nesmiselni in za nas tako krivičen sklep zaveznikov od 8. oktobra lanskega leta. Vsa Crna gora je bila na nogah, da protestira in se upre temu bedastemu sklepu Neprestano so se javljali prostovoljci, med njimi tudi mož nekaj manj kot šestdesetih let, ki je zahteval, da ga spet uvedejo v vojni spisek. Za časa osvobodilne borbe je bil odšel s celo rodbino v partizane (13. julija 1941), kjer se je boril do konca proti «žabarom« (italijanskim fašistom) in nacistom, ki so pu. stožili njegovo zemljo. Za kroniko — njegovo ime: Rako Djurovič iz vasi Začir v cetinjskem okraju. Slišal sem celo kopico gesel, ki so jih v burnih dneh po 8. oktobru skandirali črnogorski manifestantje. Med temi gesli nekaj značilnih: «Druže Tito, samo reci, zborno mesto — u Rijeci! «Druže Tito, samo zovi, letiječemo ko orlovi!« »Letiječemo kao tiče preko Trsta i Gorice«, «Mi ne damo Trsta grada, da slovenski narod strada«. Itd, itd. Prisnam: težko mi je bilo slovo od Crne gore in od Črnogorcev. V nekaj dneh smo si iz znancev postali prijatelji. Takrat še ni bil zapadel sneg. Sonce je obsevalo gorske skalnate vrhove. Nekako začaran sem bil od te pokrajine in od teh ljudi. Težko bi natančneje določil to občutje. Nekako tako mi je bilo, kot da bi že nekoč tukaj bil, bilo je v meni kakor nekak podzavesten spomin, kot nekakšen «deja vu», kot pravijo Francozi pojavu, ko se ti naenkrat zazdi, kot da si neko pokrajino, nekega človeka, neko situacijo že nekoč videl (čeprav še nisi bil tam) ali neki doživljaj, povsem istoveten, že nekoč doživel. Toda čas je pritiskal in treba je bilo vzeti slovo. Nadaljnja pot me bo vodila v Makedonijo, v Skopje. Toda kako bom predaval, ko mi je grlo prehlajeno? Sklenil sem, da se zaustavim za dan ali dva v Dubrovniku, kjer tudi še nisem bil doslej. Po isti poti, ka. kor sem bil priiel, sem se odpeljal z avtobusom s črnogorskih gora navzdol proti Kotoru in Herceg Novem. Pionirski tamburaški zbor p. v. tov. Gerdola v Ul. R. Manna. Prizorček s prireditve v Ul. Ruggero Manna. Prosta zabava žena III. okraja po uspelem programu. Prizor v prireditve v Barkovljah. (Foto Magajna) jftiiilHllililInciliiiimiiiii ilni lliililIlllllIllIlillMlItllllllilli lllllllllllllillllliilillllllii | GUY DE MAUPASSANT | ~illlllllllllllllllllll|j|!lllllll!llllllllllilllllllllllinilll|llltiliiiiii,i||||||||i|iii!iiiillllllllll|i7. (Nadaljevanje in konec) Povabila sta me, naj sedem in mi ponudila češnjevca; sprejel sem povabilo in z ginjenim glasom začel razgovor, prepričan, da bosta oba jokala. Ko se je Chouguet zavedel, da ga je ta potepuhinja, ta pletarka, ta povaljanka ljubila, je kar poskočil. Bil je tako razkačen, kakor da mu je ukradla dobro ime, spoštovanje častivrednih ljudi, njegovo čast, nekaj, kar mu je bilo dražje od življenja. Njegova žena, prav tako vsa iz sebe kot on, je ponavljala: «Ta beračica, ta beračica, ta beračica!...)) ker se ni mogla domisliti česa drugega. On je vstal; v svoji grški čepici je z dolgimi koraki hodil za mizo sem in tja in jecljal: «Kako naj človek kaj takega razume, doktor? Kaj naj storim? Saj to je strašno za moškega! Oh! C e bi bil vedel to prej, dokler je še živela, . bi jo bil izročil orožnikom, da bi jo zaprli in vrgli v ječo. In ne bi se bila zmazala, to vam že lahko rečeni/» Uspeh mojega tako pobožnega poslanstva me je osupnil. Nisem vedel ne kaj reči ne kaj storiti. Toda moral sem izpolniti svdjo nalogo. Povzel sem: «Naročila mi je, da vam, izročim njene prihranke, ki znašajo dva tisoč tri sto frankov (nekako pol milijona današnjih lir; op. ur). Kakor sem posnel, je videti, da vam jc vse to' zelo neprijetno; še najbolje bi nemara bilo, če. bi dali ta denar ubogim». Mož in žena sta me gledala kakor ukopana, tako sta bila presenečena. Potegnil sem denar iz žepa. ubogi denar vseh dežel in vseh znamk, zlato in drobiž, vse namešano. Potem sem vprašal; «Kako ste se odločili?« Gospa Chouquet je prva spregovorila: uNo, ker je bila to pač poslednja volja te ženske, mislim, da bi bilo težko odkloniti)). Mož je nekoliko v zadregi dejal: «Za tole bi prav lahko kaj kupil za naše otroke». Suhoparno sem rekel: «Kakor želite». Nadaljeval je: «Pa dajte, če vam je tako naročila; se bova že domislila, kako ga bova porabila za kakšno dobro delo«. Izročil sem jima denar, pozdravil in šel. Drugi dan me je obiskal Chouguet in me nenadoma vprašal: vSaj je zapustila tudi voziček ta... ta ženska? Kaj boste pa z njim?« «Nič, czemite ga, če hočete». ((Sijajno/ to mi pride prav, vrtno uto si napravim iz njega«. In je odšel. Poklical sem ga nazaj: «Zapustila je tudi starega konja in dva psa. Jih hočete?» Začuden se je ustavil: «Ah! ne! ta je pa lepa! Zakaj pa naj mi bodo? Naredite z njimi kar sami hočete». Zasmejal se je. Potem mi je ponudil roko; stisnil sem mu jo, kaj hočete? Zdravnik in lekarnar si na deželi ne smeta biti v laseh. Oba psa sem obdržal jaz. Župnik je vzel konja, ker je imel veliko dvorišče. Voz je uporabil Chouquet za uto, z denarjem pa je kupil pet železniških obveznic. To je bila edina globoka ljubezen, ki sem jo srečal v svojem življenju*. Zdravnik je utihnil. Tedaj je markiza, ki je imela solzne oči, vzkliknila: «Prav res, samo ženske znajo ljubiti/« S PROSLAVE OSMEGA MARCA V TRSTU VKE1E Vremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno jasno vreme s krajevnimi pooblačitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trctu je ' bila 10.0 stopinj; najnižja pa 4.5 stopinje. TItfcT, torek 9. marca 1954 PRIMORSKI DHEVNIK RAUIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 17.45: , ... Narodne pesmi Hrvaškega Primorja. — Trst II-'- ‘ Čajkovski: Iz italijanskega capriccia. — Trst 1» 21. • R. Wagner in «Parsifal» 2. dejanje. — Slovenija: Ib' Iz solistične glasbe pri nas in po svetu. i .-sr- _ — -- : i- n** ^ =-. DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI T"«* m m i wl USPELA PROSLAVA MEDNARODNEGA ŽENSKEGA PRAZNIKA V GORICI »Ohranile sme slovenske besede ki se pemlaja v miši mliiiliitt* Govor tov. Erike Pavlin o pomenu 8. marca - Na programu so bile tudi deklamacije, pevske točke in čitanje literarnih spisov - Nastopili so Jožef Jarc, Jožica Smet, Ivanka Krapež, Ada Lavrenčič, Daša in Jurček Tomšič, Marija Fer-letič in dekliški mladinski zbor iz Podgore pod vodstvom tov. Dorija Klavčiča PRESENEČENJA V JU60SL0VANSKEM PRVENSTVU V ITALIJANSKEM PRVENSTVU ŠE V VODSTVU FIORENTl^ Napredne slovenske žene v Italiji so v nedeljo popoldne priredile v prostorih Ljudske čitalnice v Gorici proslavo mednarodnega praznika naprednih in delovnih žena vsega sveta. Ob 16. uri se je zbralo mnogo žena pa tudi mladine iz Gorice in njene okolice. Tov. Erika Pavlin je v imenu Zveze slovenskih žena v Italiji zbranim spregovorila o pomenu 8. marca. V začetku govora je poudarila pomen tega dne in obenem očrtala zgodovinsko pot mednarodnega ženskega gibanja ter nastanka praznovanja 8. marca. Dotaknila se je NOB in dejala: «Med narodnoosvobodilno bor. bo, ki je najsvetlejši del zgodovine jugoslovanskih narodov, v kateri je žena sprejela nase nadčloveške žrtve, saj je sodelovala kot borka ob strani neustrašnega tovariša, trpela v zaporih in internacijah ter kot mati in žena občutila trpljenje prav do dna, je dobil 8. marec za slovenske žene pravo in odločilno vsebino. Praznovale so ga žene z mitingi in raznimi prireditvami že med vojno. Po osvoboditvi so naše žene prvič v zgodovini praznovale svoj praznik popolnoma svobodno. Me goriške, beneške in kanalske žene, katerih usoda je pač taka, da smo bile tako malo svobodne, da še niti enkrat nismo mogle našega praznika svobodno Sarajevo zmagalo v Novem Sadu, Partizan pa je pustil točko osiješkemu Proleterju REZULTATI: Radnički-BSK 0:2 (0:0) Partizan-Proleter 3:3 (2:2) Dinamo-Spartak 5:0 (1:0) Vojvodina-Sarajevo 1:2 (0:1) Lokomotiva-Hajduk 2:5 (1:1) Rabotnički-Cr. zvezda 0:4 (0:1) Odred * Vardar 0:1 (0:0) Hajduk Dinamo Crv. zvezda Partizan Vojvodina Odred Tržiško delavstvo demonstriralo in zahtevalo vzpostavitev normalnega delovnega urnika Predsednik pokrajinskega sveta odv. Culot prisiljen priznati nevzdržno stanje v CRDfl Za letos ne predvidevajo novih naročil V soboto dopoldne je nekaj stotin ladjedelniških delavcev, predvsem tistih, katerim je bil zmanjšan delovni urnik, zapustilo delovna mesta in od. šlo demonstrirat po mestu. V daljši koloni so korakali po središču mesta, kjer so se jim pridružili predstavniki vseh sindikalnih organizacij, pa tudi meščanstvo je pospremilo delavce do županstva, kjer so zahtevali sprejem pri županu. Na transparentih so bila napisana gesla i zahtevami o po, novni vzpostavitvi prejšnjega urnika in po odstranitvi krize. Predstavniku občine so izrazili svoje ogorčenje, da kljub raznim intervencijam, ki so jih storile delavske organizacije pa tudi razni občinski možje, vlada do sedaj ni nakazala potrebnih naročil za tržiške ladjedelnice. Demonstranti so od občinskega svetovalca Za-rettija, ki jih je sprejel, za- htevali, da se pošljejo ministrstvu mornarice in ministrstvu za delo telegrami, s katerimi delavstvo Tržiča zahteva takojšnje energične u-krepe s strani demokristjan-ske vlade. Tudi pokrajinski svet, ki je zasedal v soboto popoldne, je kot najvažnejšo točko dnevnega reda obravnaval krizo tržiških ladjedelnic. Se pred diskusijo o važnem vpraianju so se pokrajinski svetovalci poklonili spominu glavnega direktorja tržiških ladjedelnic ing, Iva Aurelija, ki je umrl prejšnji petek v Rimu. V zvezi s situacijo, ki je nastala med prebivalstvom Tržiča zaradi krize v ladjedelnicah in podjetih CRDA, je predsednik pokrajinskega sveta hotel obrazložiti vzroke kri. ze tržiške industrije. Govoril je predvsem o razvoju ladjedelnice v Tržiču in poudaril I Z DOBERDOBA ZA DELOVNI CENTER zaprosili šele te dni Županstvo bi moralo vložiti prošnjo že novembra lani Po dolgem pričakovanju se bo tudi v Doberdobu odprl delovni center. Po zadnjih dogodkih je bilo povsem jasno, da je bilo odgovorno za odlašanje predvsem županstvo, ki je po svoje gledalo na vso stvar. Ko je bil namreč center odobren, so se na županstvu izmislili, da bi bilo bolje, ako bi nekatere ceste popravili. kakor pa da bi uporabili odobrene fonde v pogozdo-valne namene. Do tu nič slabega. Napaka pa je v tem. da je županstvo na ta način samo zakasnilo začetek dela, kar pa našim brezposelnim ni moglo biti vseeno. Ce sem lačem, mi je prav malo mar, ali bom pogozdoval naša polja ali pa popravljal ceste. Važno je, da sem prišel do dela in zaslužka. Ce bi naše županstvo že novembra 1953 napravilo potrebne korake, da bi delovni center bil za popravila cest, bi še šlo, toda nedopustno je, da bodo te korake napravili šele sedaj. Na odločno zahtevo nekaterih brezposelnih, ki »o se pri županu zglasili v imenu vseh dve sto petdesetih, se je ta zavzel ter poskrbel, da bodo kmalu pričeli s pogozdovanjem, če ne bo prišlo do kakih sprememb. V ponedeljek in v torek so na uradu za delo vpisovali. Seveda bo spet veliko neza dovoljstvo, ko bodo od ogromnega števila prijavljenih morali izbrati le 35 ljudi. Upamo, da bodo odgovorni ljudje, to delo čim bolj vestno opravili in da bodo pri izbiri upoštevali potrebo ljudi. Natečaj Uradni list z dne 15. februarja t. 1., štev. 37, je objavil dekret z dne 5. decembra 1953, s katerim je notranje ministrstvo razpisalo natečaj z izpiti za 7 mest tajnikov skrbništva II. razreda v upra. vi državnih arhivov. Rok za predložitev prošenj z vsemi potrebnimi dokumenti zapade dne 16. aprila t. 1. Za vsako nadaljnjo pojasnitev se interesenti lahko zgla sijo na prefekturi. RIMO CORSO. 17: «Osvojitev Mont Everesta*. VERDI. 17: ((Rimske počitnice«, A. Hepburn in G. Pečk CENTRALE. 17: «Charlotov festival® in «Narodi, ki umirajo«. VITTORIA. 17: «Nedolžni go vorijo*. MODERNO. 17: «Maščevalka». njen napredek pred drugo svetovno vojno. Kot glavne vzroke vedno manjše produkcije je predsednik Culot navedel zadostno število ladij trgovske mornarice v Italiji in pa konkurenco, ki jo imajo ladjedelnice Italije v odnosu do Nemčije in Japonske, kjer so predvsem nižje cene materiala za gradnjo in pa manjši proizvodni stroški. Kot izhod iz krize je predsednik pokrajinskega sveta omenil potrebo novih naročil, ki jih pa sedaj ni od nikoder. V Rimu se sicer že precej časa pripravlja zakon, s katerim bi se s pomočjo državne doklade ladjedelnicam v Tržiču in drugod zmanjšali stroški, ki bi jih morali nasiti naročniki novih ladij, predvsem inozemci. Toda tudi ta zakon, ki dosti ne bo pomagal v tej težavni situaciji, je ie vedno v predalih ministrstev; temu so krive politične krize vlad, in potrebno bo najmanj leto dni, da bi s pomočjo njega tržiške ladjedelnice dobile večja naročila iz tujine. To je predsedniku Culotu diskusiji obrazložil pokrajinski svetovalec Bergamas, ki je med drugim omenil, da bo sedanje stanje v tržiških ladjedelnicah spravilo meseca ju. nija kar 75 odst. zaposlenih na cesto, kajti dela ni več in tudi naročil ni od nikoder. Predvsem je naglasil potrebo po oživitvi proglasa italijanskega parlamenta od 30. oktobra leta 1953, po katerem ne sme priti do novih odpustov v italijanski industriji. Ta proglas bi moral veljati v tržiških ladjedelnicah in bi se delavstvu zajamčil vsaj obstoj v podjetjih. Poleg tega bi morala vlada reorganizirati podjetja IRI- COGNE, kajti v njihovih vodstvih sedijo zastopniki CONFINDUSTRIE, kar gre samo v škodo zaposlenih v državnih ali poldržavnih ladjedelnicah. Prav tako pa bi Italija morala dopustiti prosto trgovino, kar bi ji omogočilo nabavo novih naročil od držav, ki se danes poslužujejo ladjedelnic v Angliji in Nemčiji. Končno je pokrajinski svet izglasoval resolucijo, s katero se obrača do italijanskega par. lamenta in vlade, da podvza-meta takojšnje ukrepe za preprečitev hude krize, v kateri se je znašla celotna goriška pokrajina zaradi vedno manjše produkcije v največjem in. dustrijskem podjetju pokrajine. 8.000 delavcev v tržiških ladjedelnicah, njihove družine in vsa pokrajina s strahom zrejo v bodočnost. Nujni so u. krepi, ki bi zaposlili delovno silo v tržiških ladjedelnicah in s tem rešili ekonomijo goriške pokrajine. Z Odredom je konec v prvi ligi. Ce bi bil v nedeljo rma-gal proti Vardarju, tedaj bi obstajala še teoretična možnost za rešitev, sedaj pa tudi te ni več. Pač... še je trohica upanja, če tekma ne bo potrjena. Sodnik Stefanovič ni priznal Odredovcga gola, češ da je bil tedaj ofside. Toda ggjf že v odmoru je sodnik pri- Vardar znal, da je pogrešil in da bo Sarajevo dal tudi takšno uradno izja- j proleter vo. Ce bi bilo tako, to se I Lokomotiva pravi, če bi sodnik res to sto- i Radnički ril, tedaj bi bila tekma raz- Rabotnički veljavljena in bi se morala ponoviti. Mogoče bo tedaj Od. red vendar zmagal, saj zmago bo zaslužil že v nedeljo, ker je bolje igral in je bil Vardar jev gol plod trenutne zmede in nepazljivosti. Sicer bi moral sodnik še prisoditi enajstmetrovko v korist Odreda, pa zopet tega ni storil. Skoda, da se take stvari Odredu dogajajo še v tistih tekmah, ko dobro igra. Hajduk je imel tekmo v Zagrebu proti Lokomotivi. To moštvo res ne spada v višji razred, toda v Zagrebu je vedno predstavljalo za Hajduka dovolj trd oreh; v zadnjem času pa se je znatno popravilo, kar je dalo slutiti, da bo tekma napeta. Domači so res dosegli gol že v drugi minuti, toda Hajduk je igral pogumno dalje, prevzel pobudo in izenačil. Vendar je ves prvi polčas ostalo pri 1:1. V drugem polčasu je Lokomotiva skušala držati neodločen rezultat, toda hajdukovci niso mirovali ter proti koncu drugega polčasa v četrt ure dosegli štiri gole, Splitčani so zmago zaslužili. Partizan je igral doma z osiješkim Proleterjem in ni mnogo manjkalo, da ni izgubil. Ni igral slabo, pa vendar ni prav šlo, zlasti ker Čajkovski zaradi poškodbe ni bil uporaben, partizan je dva gola dosegel iz enajstmetrovke enkrat pa je nasprotnikov igralec streljal mimo gola, ko je bil vratar na tleh. V Novem Sadu je gostovalo Sarajevo. Ta tekma res ni bila mnogo vredna, za kar pa nosijo krivdo zlasti domači ki jih ni bilo prepoznati kot igralce tiste Vojvodine, ki se je še nedavno tako avtoritativno družila s prvimi v lestvici. Sarajevčani sicer tudi niso pokazali lepe igre, bili so pa vsaj požrtvovalni in njih uspeh ni nezaslužen. V Beogradu sta igrala povratno tekmo tudi Radnički in BSK. Bilo je tako, da je Radnički stalno napadal, BSK se je pa branil. Vsekakor bi moral Radnički zmagati, če ne bi zapravil preveč priložnosti, ki so se mu nudile. BSK je pa znal v zadnjih 12 minutah izkoristiti dve priliki in doseči dragoceno zmago. Dinamo je imel za nasprotnika subotiškega spartaka. Zdi se, da preživlja Dinamo dokaj srečno dobo in proti njegovim razpoloženim igralcem Subotičani niso opravili ničesar. Se eno zmago izven domačega igrišča so zabeležili v Skoplju, kjer je Crvena zvez da visoko porazila Rabotniški. Tekma sicer ni bila lepa. Med tednom so se odigrale tudi zaostale tekme, ki so se končale z naslednjimi rezultati: BSK-Partizan 1:1 (1:0), Crvena zvezda-Vojvodina 1:0 (1:0), Proleter - Dinamo 2:5 (.1:3), Spartak-Lokomotiva 2:1 (1:1). LESTVICA : ZA SVETOVNO PRVENSTVO Grčija - Izrael 2:0 (0:0) TEL AVIV, *. — Grčija je v izločilni tekmi za svetovno prvenstvo premagala Izrael z 2:0 (0:0). Kot je znano, igra v tej skupini tudi Jugoslavija, ki bo igrala 21. t. m. v Tel Avivu in 28. t. m. v Atenah. 19 14 2 3 38:20 30 19 13 3 3 49:16 29 19 14 3 3 36:15 29 19 13 3 3 59:26 29 19 10 3 6 47:30 23 19 9 3 7 36:33 21 19 r, S 8 31:30 17 19 4 8 7 24:26 16 19 7 2 10 21:36 16 19 3 8 8 24:45 14 19 4 4 11 26:34 12 19 4 3 12 21:38 11 19 4 3 12 18:57 11 19 2 4 13 26:51 < Prva zmaga Triestine nad Inter uspel presenečenje REZULTATI: Bologna - Inter Genoa - Fiorentina Juventus - Torino Legnano - Sampdoria Milan - Palermo Kapoli - Lazio Novara - Atalanta Roma - Spal Triestina - Udinese prinesti obe točki iz Bologne, ** pa je poskrbela Atalanta v 0-i 1-3 0-0 2-2 2-1 2-1 0-4 3-0 2-1 V nedeljo je Triestina končno prekinila s tradicijo, ki ji vsekakor ni delala časti. Prvič po vojni ji je namreč uspelo premagati Udinese in si osvojiti obe točki. Toda «julijski derby», kakor ga imenujejo, ni prepričal in še manj navdušil nikogar. Skoraj 20.000 gledalcev, ki so se zbrali na stadionu in med katerimi je bilo nekaj tisoč Furlanov z društvenimi črno-be-limi zastavami, zvonci in podobnimi pripomočki za u-stvarjanje vzdušja, je kljub SMUK Nfl SVETOVNEM PRVENSTVU V AflREJU KONČNO ZMAGAL PRAVDA Svetovni prvak v kombinaciji pa je vendar Slein Eriksen V smuku so se Avstrijci plasirali na prva tri mesta * Stein Eriksen osmi, ker je padel Vsaj eno zlato medaljo — drugo za Avstrijo — si je vendar priboril tudi Pravda. In v nedeljskem smuku mu niti ni bil najhujši konkurent Eriksen, temveč še dva druga Avstrijca. Sicer če ne bi Eriksen v začetku padel in s tem zamudil pet sekund za Pravdo... toda iposobnost je tudi v tem, da tekmovalec ne pade, Tudi Avstrijec Molterer bi se s svojo drzno vožnjo vse drugače plasiral, če ne bi v spodnjem delu proge padel. Gornji del je prevozil v času. ki ga je potem samo Pravda izenačil, toda prehuda brzina ga je potem zagnala po tleh. In tako se je še marsikdo povaljal po snegu in zamudil več ali manj sekund, nekateri pa so morali celo odstopiti, ker so potrgali vezi ali kaj po. dobnega, V Aareju je bil tudi Zeno Colo. Ni nastopal, ker so ga v Italiji proglasili za profesionalca. V nedeljo so ga določili, da bi prvi vozil po progi za smuk. Ni tekmoval, zato mu ni bilo treba, da se posebno trudi, vendar pa tudi ne bi bilo prav, da bi o bivšem svetovnem prvaku rekli, da je slabo vozil. In ko so mu izmerili čas, se je izkazalo, da je samo Pravda pozneje dosegel za pet desetinic sekunde manj. Toda če bi Coli tekmoval? Kijub osmemu mestu, ki ga je Eriksen dosegel v smuku, mu je po prej osvojenih dveh prvih mestih to je vedno zadostovalo, da je osvojil tudi prvo mesto v alpski kombinaciji in s tem svojo tretjo zla- to medaljo. Pravda pa je že prej izjavil, da namerava letos zaključiti tekmovanja. Rezultati v smuku: 1. Christian Pravda (Avstr.) 1'59”; 2. Strolz (Avstr.) 2’01’'8; 3. Oberaigner (Avstr.) 2’02”8; 4. Simond (Fr.) 2’02”9; 5. in 6. Forrer (Svic.) in Bozon (Fr.) 2'03”1; 7. Schneider (Svic.) 2'04”6; 8. Eriksen (Norveška) 2’04”7; 9. Sollander (Sved.) 2’05”7; 10. in 11. Brooks Dodge (ZDA) in Casienica-Roj (Polj.) 2’06”2; 12. Gino Burrini (It.) 2’06”5; 13. Gartner (It.) 2'06”8; 14. in 15. Behr (Nemč.) in Klein (Nemč.) 2'07”4; 16. Bonvin (Svic.) 2’08”1; 17. Fucik (CSR) 2’10”4; 18. in 19. Sjaastad (Norv.) in Casienica-Ciaptak (Polj.) 2’11”; 20. Couttet (Fr.) 2*11”1; 21. Marusars (Polj.) 2’11”4; 22. Tommy (Kanada) 2’12”8; 23. Czarniak (Polj.) 2’13”2, Končni plasma v alpski kombinaciji: 1. Eriksen (Norv.) 4,08 točk; 2. Pravda (Avstr.) 6,96; 3. Sol-lander (Šved.) 11.28; 4. Dodge (ZDA) 13,23; 5. Couttet (Fr.) 16,32; 6. Behr (Nemč.) 18,81; 7. Molterer (Avstr.) 20,51; 8. Casienica-Ciaptak (Polj.) 20,25; 9. Roken (Norv.) 22,58; 10. Casienica-Rej (Polj.) 22.86; 11. Tommy (Kan.) 25,67; 12. Ma-rusarz (Polj.) 26,81; 13. Sjaastad (Norv.) 27,5; 14. Gino Burrini (It.) 27,88; 15. Alenen (Fin.) 30.05; 16. Wagner (Nemčija) 38.88; 17. Mehara (Jap.) 41,67; 18. Goedwin (ZDA) '42,34; 19. Slachta (CSR) 42,54; 20. Saito (Japon.) 42.65. najboljši volji in pripravljenosti, da podprejo svoje mi-Ijence, o stalo hladnih in na koncu tudi razočaranih. In to povsem upravičeno! Prikazani nogomet je bil močno pod povprečjem zmogljivosti enih in drugih. Ce hočemo izvzeti nekaj uspelih potez domačinov v začetku in gostov v drugem delu igre, potem v vseh 90 minutah res ni bilo ničesar, o čemer bi bilo vredno poročati, razen seveda kritičnih primomb predvsem na račun Triestine. Tako smo na pr. že večkrat upravičeno napisali, da je najboljši del domačega moštva v obrambi, ravno tokrat pa je bila obramba z izjemo Nu-ciarija in delno Valentija zelo negotova. Izredno slab je bil Maldini, ki se je povrhu odlikoval še po nekorektnosti. Nezanesljiv je bil tudi običajno odlični Ganzer. Igral je nervozno in zaradi tega pogosto grešil. Res je sicer, da je bila ravno obramba močno zaposlena spričo vztrajnih napadov gostov, posebno v drugem polčasu, toda res ;,c tudi, da bi se mreža domačih prav gotovo večkrat stresla, če bi napadalci Udinese znali bolje streljati. Pri tem pa ni prezreti dejstva, da sta najprej Maldini z glavo in potem Nuciari s spretno pd-rado rešila svoje svetišče, ' dov v drugem polčasu. Očitati mu smemo le pretirano individualnost, ki se ga le prehitro poloti, kadar vidi, da njegovi soigralci zapravljajo ugodne priložnosti. Vendar velja za napad v celoti to, kar smo že ugotovili in sicer neučinkovitost. V glavnih potezah velja isto tudi za goste. Negotovi v c-brambi, v kateri je manjkal izkušeni Zorzi in ti v napadu, kjer jv P razočaral toliko opevani ^ gili. Pač pa imajo razmeroma dobro krils^0 sto, v kateri je bil parvcati steber in morda boljši mož na terenu še lanskoletni «Tržačan> vernizzi. Ta simpatični volasi mladenič je P°se ^ drugem polčasu suv^re!y:s/ spodaril na sredini t9r'fc ^ bil stalno nevaren t#® napadalec. Levji delež 1 . 'el r njem in . skoraj vsaka dov gostov se je zacl\ ki jo vrnila obramba zmedo in neurejenost 5 fo uspe v 26, minuti, * in Secchi izvedeta na^it čih, sc je ustavila Prt ^ Skratka, bil je duša gostov. Kronika 90 minut 3® . ^ na in omejena na ne*7Lt ločilnih akcij. Prva ie $ 10. minuti. Triestina je ® f padu in gol «visi v zia’At gneči udari srednji fcr" baro žogo z roko s° jr brez oklevanja pokaze st lo piko. Curti s preciint ^ prav šibkim strelom t ,f Homana. Domači še . j« ■ l-of- padajo in skušajo \ $ ji* sprotnikovih vrstah. ‘ „(; nalogu novega ,,!>(! ’ ruglia potegnili v °^ra,e^ pustili i> napadu le Jf*r ja, Doriga in Secchil11, t ško svetišče je stal*10 varnosti in že hoj v e f] odbije Maldini sar; NEPRIČAKOVAN RAZPLET NA SVETOVNEM PRVENSTVU V HOKEJU Ri asi [ so si osv oj iil i prvenstvo Kanadci so zadnjo in odločilno tekmo izgubili ASSUNCION, 8. — Brazilija je premagala Paragvaj z 1:0 (0:0) pred 30.000 gledalci. Tekma je bila zelo ostra; avstrijski sodnik Steiner je prisodil 36 kazenskih strelov, toda nobene enajstmetrovke. Edini gol je dosegel srednji napadalec Baltazar v 6' drugega polčasa. Brazilija je že premagala tudi Cile; sedaj mora igrati na tujih igriščih še enkrat z obema nasprotnikoma. Paragvaj ima v aktivu dve zmagi proti Cilu. V Luksemburgu je moštvo Svobodne Irske premagalo Luksemburg z 1:0 (0:0). Rezultata zadnjega dne: Nemčija - Norveška 7-1; SZ -Kanada 7-2. STOCKHOLM. — Konec tekmovanja za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu je sprevrgel splošne prognoze, ki so v veliki večini napovedovale zmago Kanadcem. Po stanju do poslednje tekme so bile take prognoze tudi logične, saj bi Kanadcem za prvo mesto zadostoval celo samo neodločen rezultat. Nadalje so se Rusi z nekaterimi moštvi znatno bolj mučili kot Kanadci. Toda zadnja tekma je pokazala, da so letos prišli Rusi na tekmovanje za svetovno prvenstvo z zelo odločno voljo, da si osvoje prvo mesto. V upanju, da Rusi izgube, so Švedi celo gojili upanje, da bodo v ponovni tekmi, ki bi jo v tem primeru morali Rusi z njimi igrati, zmagali in si tako osvojili evropsko prvenstvo. Dopoldne je bila še tekma postranskega pomena med Nemčijo in Norveško. Nemci so si priborili drugo zmago 7:1 (3:0, 2:0, 2;1), tako da so se dobro usidrali na peto mesto. Popoldne pa je bilo na stadionu zopet čez 17.000 ljudi kolikor jih pač more sprejeti. Seveda jim je igra Rusov takoj zaprla sapo, kajti ti niso prav nič čakali, temveč kar takoj vzeli igro v roke in razbili vse poskuse Kanadcev, aa bi igro uredili po svoje. V peti minuti so že izrabili prvo nepazljivost nasprotnikov in ploščica je šla v mrežo. Značilno je, da je v tej tekmi kanadski vratar prejel 7 golov, medtem ko jih je prej v 6 tekmah prejel le 5. Ze prvi čas se je končal s 4:0, toda Rusi so prevladovali v drugem, čeprav je Kanalcem uspelo tudi zabiti en gol proti trem ruskim. V tretjem času so se Rusi vrgli bolj \ obrambo, vendar pa še kljub temu izvajajo sporadične napade, da si olajšajo pritisk Kanadcev, ki pa itak ni prehud. Edini gol v tem času so dosegli Kanadci. Končni rezultat; 7:2 za Ruse. Kanadci se pač še lahko tolažijo z najboljšim razmerjem golov in s tem, da imajo v svojih vrstah najboljšega strelca Gallanda, ki je dal 16 golov. Sledi mu Nemec Egen s 14, Ceh Bubnik z 11, Hus Bobrov z 10 itd. LESTVICA: SZ Kanada Švedska CSR Nemčija Finska Švica Norveška 6 1 6 0 5 1 4 0 2 1 1 1 0 2 1 0 0 37:10 13 1 59:12 12 1 30:18 11 3 41:21 8 4 22:32 5 5 12:52 3 5 15:34 2 6 6:43 2 črte v zadnjem ( o*1'. glavo preko prečke. (j * ne neizkoriščen. Le ” i f’ nut nato je Nuciari - ^ pri »odprti sceni«, gilijevo bombo v v~vt$0, , radi dvignil nad Pr^jt&. je že kazalo, da bo -e * v mreži. Bilo je .jti , kaj manjših ne V a* domače, toda vse igre se rezultat ni bolj po nerodnosti 9 jjif j po zaslugi domače 0 f Tekmo je vodil jj' nardi iz Bologne. P° • bih sojenj so Sledfeii,^ tokrat priložnosti v‘ . rj je treba voditi t?*' 0fs'lt nardi je svoj P°se.„ % ^ i skoraj brez napak '' reft?\ ritetnim nastopo"1 ‘ \ft da bi dvoboj de!,ell,aiije nešportsko obračuna igralci, kar se tako gaja pri «dcrbyjitl)>; S to zmago je Tr'*L nutno zapustila "f v lestvici in IsnrnL* L- rovitlH. ^ korak k rešitvi. naprej ne bo *la e» pravi slovenski rek- y tj naprej in dva r,ata^0H'>g I asovpo », din. - Tlaka T.akarskt ttvod ZTT - Podmtn Gortca Ul. H. Pell.ro MI Te. - Rokooial se n- vra*a*> 5 i NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. Ijud. repub. Jugoslavija: Izvod :o, nies**n® j PoStni tekoči račun za STO ZVU Založništvo trlaSkega tiska Trst 11.5374 — Za FLHJ: Agencija demokratičnega lnozem. tiska. Drl. *S'°L)2 nlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-9^8 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 806 . r 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska ,x