Stev. 4. V Ljubljani dne 25, aprila 1895, JLeto T, Planinski ▼SITU -- Glasilo „Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani - i.M ■ ■■ ¡¡llllMB !■ l lahaja 25. daa vsakega. meBecft, ItfllhEViltikt liAbhftjA lllt — >'ciUr ()'t(r ni Tffi UrtJOcila in jilim.l viprsjcmijo „9!ov. plin. dniutvn" t Ljuiljjni, liiNOrfll (HiH g-jjiK dvBjittjtl i nlco nmtDi BtBSt 6 Jil-fl- m nuhi Mu. „Planinskih pjparjev" izlet na Triglav rtne 9* in U. septembru 1X!>4. L ^^ fipitiai J. Hb&pimOn, »iT^t^ctr. ¡J^P^laiimski jpipuji*1 ne imenuje šestori^iL članov „Slwv. pkn. rtruStva", To inie so m iuuMt kei- bo pl&Tibiiii i ti ter vedno h seboj norijo pipe; ofrfsfcni so edo prnlE globi, tudi javno nastopati s pipo. P i par tudi ne siti p; nikdar biti brez tobaka- )p uiJignLit.'1 ker sttJČr zadene gluha, Palje mora vsak „p ¡par41 bleharnoi nedeljo i ti praznik napraviti iuleti itkti izleti Huma popoldne, mora filtru j Ho določeno uro priti na Robnik» hlače s^pinie globi: 11 tudi sod nji na irioiniL d osi i ^pipar" moril pokortfi m globo, ker je vstal jprcpoati« ni rfoSd zadnji, Vreme i ti £iiun „piparja* ne smeta ovirati. Iz takih En enakih pfOgt^žkoV nahrani denar sti^i „planinskim pipaijom" v rtoeegG ryiJi glavnega namena, namreč: »kupns napraviti vsato loto toc mnujriih In i^ftn vfilik telet — stsvedii na planino. Ti „planinski pipjtrji41 so sklenili svoj veliki skupni ¡¡cli4 Ji't a 18iJ4. naprtil viti & m & septembra na Triglav t Usmili «o tako i „Piparji" se odpeljejo dne 7. septembra o polnoči z vlakom iz Ljubljane v Lesce, odtod pa na vozeh v Bohinjsko Bistrico: po zajutrku v Bistrici se popeljejo dalje do Starih Fužin, si poi&ejo vodnika Antona Šesta ter najamejo rasen njega še enega nosača, kajti šesi „planinskih piparjev- potrebuje za dva dni lepo množino jedil in precej pijače; z vodnikom in nosačem je odriniti okoli 7. ure iz Starih Fužin črez Velo Polje do Marijo Terezije koče, v kateri naj se prenoči in drugi dan odide na Triglav in odtod v Mojstrano. — To je bil glavni načrt izletu, seveda ob ugodnem vremen i. Pisali so tedaj vozniku v Lesce, naj pripravi vozove za vožnjo iz Lcsec v Bohinj, naročili v Bohinji zajutrk in pisali vodniku Antonu Krstu, naj jih pričakuje, da jih bode vodil na Triglav. Proti poldvanajsti uri v tihi noči dne 7. septembra so se Culi neznani gl iso v i in videle čudne podobe, premikajoče se po mirni Dunajski cesti. Odkod to èiiilno žvižganje in praskanje? Veliki žreblji na težkih gorskih črevljih praskajo ob trda tla hodnikova, in okovi gorskih palic izvajajo čudne glasove, da si mimo gred oči ljudje zatiskajo ušesa. Šestorica „planinskih piparjev" v kratkih hlačah, z »olenicami, z okovanimi »-reviji, gorskimi palicami, cepini, čutarami, z nahrbtniki, za klobuki pa „pera", se pomika tako glasno v kavarno „Evropo". Tam popijejo črno kavo ter odidejo na kolodvor. Še nekaj trenotkov hudega vrišča, in že sedi' po dolgem in širokem v vagonu. Vse potihne, a le za hip. „Fertig- je zakričal zunaj sprevodnik, „piparji- pa so skoči i raz klopi, kakor da bi jih bila pičila čebela. Sveta jeza je izpreletela njih narodna srca, ¡11 srdito so se spogledali s prevodnikom, ko je prišel v kupe. „Karten, meine Herren!" Da bi ga strela! Cim glasneje in glasneje je ponavljal „Karten", tem bolj krčevito so stiskali preplašeni „piparji- vozno listke v rokah. Slednjič se je vender razjasnilo v temnooblačni glavi sprevod ni kovi : hudomušno seje nainuzal in z lepo donečim glasom izbleknil silno težavne besedi; : „(¡ospodje, prosim vozne listke.- Seveda jih je dobil takoj, obložene s finimi smodkanii. Sedaj so se „piparji- pomirili in zapeli: „Oj zdaj gremo, oj zdaj gromo, nazaj nas več- ne bo." Grozno to?.na pesen. — Ob 28/j zjutraj so izstopili v Ijescah, da bi posedli na vozove, pa jih ni bilo. Nič ne dene, so rekli potrpežljivi „piparji" ter so šli v vas in budili kmete, da jim priskrbi vozove. Prodno so opravili vozniki konje, priredili vozore inzapregli. je minilo 1 uro. Proti 8. uri zjutraj so se odpeljali „piparji" na dveh vo'.oh iz Lesec mimo Bleda proti Bohinju. Mraz ¡0 bilo, da so „piparjem" zobje ropotali v ustih, kakor žreblji gorskih črevljev po mestnem hodniku. Dospevši v Bohinjsko Belo. so čutili, da si je potreba s kuhanim vinom ogreti znuv.le ude. Vzbudili so sladko spečo gospodinjo, a ona ni bila tako hitro pii- pravljena odpreti nočnim gostom; ¡i kdor trka, njemu odpro, in kdor tako silno trka, kakor „piparji", njemu odpre vsak, komur je le količkaj do tega, da prihajajo gostje skozi vrata, a ne skozi okna v hišo. Poživili so se ter se odpeljali v Bohinjsko Bistrico. Pred Bistrico so ostrmeli „piparji" in se čudili, odkod so Bohinjci o prihodu „piparjoV zvedeli, kajti riomišljevali so si, da so slavoloki postavljeni njim na čast; a kmalu so se prepričali is napisov na slavolokih, da je vse to namenjeno le prevzvišenemu knezoškoiu, ki je prišel birmat, Ker se pa eden „pipar" pise Skof, so mu tovariši hudomušno nagajali celi dan. Zelo premraženi so dospeli proti 7. uri v Bistrico k županu, gostoljubnemu možu. Ta je „piparjem", ki so mu itak dobro znani, takoj hitro postregel z dobrim zajutrkom. dasi ni prejel poslanega mu naročila. Tu so si naložili nahrbtnike z vsemi potrebnimi rečmi: s surovim in prekajenim mesom, sirom, kruhom, jajci, zabelo, krompirjem i. t. d. Treba se je bilo podvizati za odhod. „Piparji, na voz!" „Pertik" je zaklieal hudomušni „pipar", a slabo se mu jo godilo. Deset piparskih pesti je na mali iidrihnilo po zlobnežu. Voznik je pognal proti Bohinjskemu jezeru, od tam pa proti Starim Fužinam. Na mostu pri jezeru so se ustavili „piparji" ter se divili krasnemu pogledu. Proti 0. uri dospevši v Stare Fužine, so poiskali tu vodnika Antona Šesta. Tudi fSest. ni prejel o pravem času pisma „piparjev". Majal je z glavo, naposled pa dejal: „Le idimo! Malo oblačno bode, pa to nič ne škoduje, vsaj ne bode toliko vročine. Pojdite malo v gostilnico, jaz so pa grem preobleč, želodec pota-lay.it in pripravit „kešt" za dva dni. „Kešt*, kaj je to? Dolgo so ugibali „piparji", in ker imajo bistre glavice, so jo pogodili: „keStu je nemški die Kost. Po desetih si naloŽe „piparji" najpotrebnejše stvari v žepe in malhe, druge reči pa denejo nosaču v kos in odrinejo po dolini pod „Spodnjo Frtačo". floirt uro vodi pni «Irnrnj popolnoma po ravnini Solnce je lepo sijalo, le sem in tja se je skrilo za neznatne oblačke. Hodili so „piparji" med zelenimi travniki, poleg bistrih potokov in mimo belih vasi. Vse je bilo tako divno in krasno, da so od veselja pevali in vriskali. Še celo vodnik in nosač sta se ogrela in pripevala z enako radostjo. Dobro so stopali. Vreme je bilo za hojo dokaj ugodno, posebno ker je sem ter tja popihal rahel vetrček. Kmalu je prihajala pot strinojša in strmejša, vijoč se med silnim skalovjem. Drug za drugim so stopali „piparji" pred vodnikom in črez dobro uro ho dospeli na prvo planino, imenovano „Spodnja Frtaea". Pri nekem studencu so odložili palice ter se kopali, ker bilo je štiri prste na debelo snega. Nadaljevali so potem hojo proti Volemu Polju. Vetrček je pihljal bolj P<>-gostoma in močneje, oblatilo se je čedalje bolj. in kmalu je popolnoma izginilo 4* ljubo solne«. Vetrček je postal veter in sem ter tja podoben viharju. Nekoliko v stran od Velega Polja so plezali „piparji" po skalah, da si nabero nekatere pežnice, seveda odzorele in že rumene. Počasi korakajo daljo po krasni planini Velopoljski in poželjivo pogledujejo na velikane, ki so se zafeli skrivati za oblake. Veter postaja silnejši, in v višini se ¿oje žvižganje silovitega viharja. „Piparji" postajajo mirni in resni, le malo govoreč. Čim dalje hodijo, tem več gaze snega. Mraz je, pa le dalje, da se ugrejejo udje. Okolo štirih se pomikajo proti zadnjemu sedlu črez greben pod velikim Triglavom. Strašuo začenja pihati: veter postaja silovitejši, tako da postane vihar, orkan. Od daleč se čuje tuljenju enak vriši' nevihte, katera se vedno bolj bliža in slednjič zajame tudi „piparje". Silni vihar pometa sneg raz vrhunce, noseč ga kakor oblake po zraku, ter ga naposled vrže med „piparje". „Piparje" zebe hudo; sukenj si ne morejo zapeti, ker imajo otrple prste; na prsi naleteli sneg se stopi, a kmalu zmrzne na njih v ledene kroglice, da je hribolaska srajca podobna oklepu. Vihar se zapodi včasih s toliko silo, da „piparji" cepajo v sneg. Napeti je bilo treba vse moči, da je bilo mogoče nadaljevati pot. Proti silnemu viharju ni bilo nikacega zavetja. Da se nekoliko oži ve, so segli „piparji" po žgani pijači, a to je le škodilo; niti najmanje jih ni ogrelo, ampak otrplost se je le pohujšala. Mirno se posvetovati niti mogoče ni bilo, ker je nametaval vihar cele oblake snega „piparjem" v obraz in život. Drug drugega so osrčevali, in ko jiui j« vrli vodnik Anton Šest zatrjeval, da črez nekaj minut dospejo do planinske koče Marije Terezije, so napeli vse moči ter srčno a počasi korakali dalje, (lazili pa so sneg skoraj do kolena. Tako so se borili s silnim elementom dobro poldrugo uro. Koče niso prej zagledali, dokler niso stali pred njo (2404 m). Tiho a srčno so se radovali, ko so stali pred nje durmi ob 7. uri zvečer. A kako vanjo, vrata so zametaua do vrha s snegom! S cepinom, s palicami, z nogami in z rokami so odstranili toliko snega, «ta so s silo odprli zamrzla vrata. Molče so zanetili na ognjišči in v peči ogenj, urno skuhali čaj in čokolado, poiižili, odložili samo firovlje in klobuke, legli na žimuiee ter se odeli s šliiimi odejami. Bilo je osem. Hipoma so zaspali, tresoč se po vsem životu. Silni vihar, ki je razsajal celo noč in skoraj zibal kočo, je vzbudil „piparjo" o polnoči. Navzlic kurjavi, obili odeji in vročemu čaju jih je zeblo tako, da so škripali z zobmi ter si trgali iz las ledene kroglice. Polagama so se po polnoči ogreli in zopet trdno zaspali, kakor doma v varnem zavetju. Vodnik in nosač sta skrbno kurila celo noč v peči in na ognjišču, ali navzlic temu je bilo samo 3° gorkote v koči, ko so se prebudili „piparji" dne 11. septembra zjutraj ob 7. uri, primerno spočiti. Vihar je še silno rjul, sneg zametaval, da je bilo joj. „Piparji" so se pomenili ter sklenili, da boljšega vremen» no kaže čakati, ker sneg lahko tako zelo zapade, da bi sploh ne bilo mogoče doli priti. Tudi bi popolnoma pošla hrana v d veli dneh. torej tri-ba vsekakor ob tem vremenu navzdol, in sicer v Krmo in odtod na Mojstrano; kajti Krma je ozka dolina, po ccli dolžini na obeh straneh zaprta z velikanskimi vrhovi, torej zavarovana proti viharju, in do nje ni daljo ko poldrugo uro. Skuhali .«•o si po tem dogovoru kave, čaja, potem lepo množino golaža in nekaj litrov vina. Ko so použili vse to, so se čutili toliko močni, da hi se mogli dobro uro boriti s silnim viharjem. Privezali so si klobuke na glavo, na roke nataknili nogavice, ker rokavic niso imeli, vzeli slovo od koče in od Triglava, do katerega jo od koče komaj 1 uro hoda, in srčni) odšli. Rilo je že 10*/«. Na Triglav iti pri tem vremenu, tedaj še misliti ni bile. Pot je bila težavna, ker je zelo strma in pelje po skalnatih robovih in grapah: sneg je. ležal sem ter tja tudi po 1 meter na debelo. Krčevito so držali „pip&rji" v rokah gorske palice, ob katere so se opirali, ter čudovito hitro so koračili navzdol. Mnogokrat so se morali z rokami prijemati ob skale ali segati v sneg. Viharje ponehal, in prej, nego so mislili, so dospeli v Krmo, kjer so bili v zavetji in kjer ni bilo skoro nič snega. V razpali in zapuščeni pastirski koči so ustavili hitri korak, spravili ostanke iz svojih malh v želodec in izpraznili steklenice. Iti šele tukaj, ko so se popolnoma čutili varni, se jim je odvezal jezik. Veselo so odrinili naprej po Krmi proti Mojstrani. Med potjo so se spominjali pesni, katero so, iz Ljubljane po železnici vozeč se, peli: „Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, mizi.j nas več ne bo". Skoraj bi se bile uresničile tožne besede. O poldveh popoldne so dospeli v Mojstrano, zvrnili par kozarcev vina, .šli na Dovje na vlak ter se odpeljali ob 5*/d v Ljubljano, srečni in veseli, da so še živi in zdravi. Kocbekova koča na Mollčki planini. •^Mzlct na Ojstrico je bil od nekdaj priljubljen hribolazcem slovenskega Stajerja «|ter tudi drugim popotnikom. Planinska kočicana Korofiici, katero je postavil slavni g. prof. dr. J. Frisehanf s pomočjo Štajerskega planinskega društva I. 1883., je dajala turistom edino zavetje, kjer so mogli prenočevati. Ta koča je prišla pozneje pod varstvo Oljsko sekcije I). u. O. A. V. ter je bila zadnja leta toli zanemarjena, da jo bilo nočevanje v njoj povsem nevarno, pri večjih izletih radi malega prostora celo nemogoče. To je napotilo „Slov. plan. društvo", daje postavilo I. 1894. na primernem kraju novo In večjo kočo, ki naj bi zadoslovalu potiebani današnjih turistov. Zelo ugoden prostor se je našel na Molički planini, katero ljudstvo naziva „Moličke Peči" ali samo „Peči". Potrebna je postala ta koča se toliko bolj, ker se je napravil nov pot tudi po romantičnem Robanovem Kotu, koder je vsekakor najzanimivejši dohod na Ojstrico. Na Molički planini je stala poprej majhna pastirska kočica, pravše kup nametanega kamenja, pod katerim niti stati ni mogel pastir ter je imel le skromno zavetje proti nevihti. Posestnik Moličke planine, Jurij Moličnik, je radovoljno prodal tega svojega posestva (zemljeknj. vložek it. 419-, kat. občina Podveza) 2 ara „Slov. planin, društvu- za 5 gld. ter še obljubil 15 gld. za zgradbo nove kočo. Kupna pogodba se je napravila dne 27. maja 1894. 1. Po njej ima „Slov. plan. društvo" edino tudi pravico do vseh potov po Moličnikovem obsežnem posestvu, ki sega do vrha Ojstrice. Ko je nj. ekscelencija premih g. knezoškof dr. Jakob Missia, oziroma njegov oskrbnik g. J. Hofbauer, podaril brezplačno ves les za zgradbo, se je začelo maja meseca z delom. Na Vodolali (Vodov, sjiee. kar.), kjer raste zadnje drevje, je zapela sekira. Delavci so pripravljali stavbeniki les, cepili nnieesnuvo skodle, samolež Žagali deske in napravili apnenico. Jako težavna je bila nosa gradiva dve uri navkreber do Moličke planine, kjer so zidarji na mostu poprejšnje koče zidali novo. Načrt za kočo je napravil Sav. podružnice načelnik po najboljšem vzorcu Nem. planin, društva, Spremenjenem za nase razmere. Voditelj zgradbi je bil Jurij Planinšek, pd. Kra.ševec v Lučah. Meseca julija je bila koča skoraj dogotovljena. Na prvem občnem zboru „Savinske podružnice" dne 29. julija 1894. I. se je na predlog g. A. Aškerca kratila nova koča podružničnemu načelniku v čast „Kocbekova koča"; ta sklep je odobril tudi osrednji odbor. Kocbekova koča stoji 1770 m nad morsko gladino v ozki dolini, ki se razprostira med Velikim Vrhom in Črnim Vrhom do pobočja Male Ojstrice, ter jo omejujejo na jugu še Beli Vrh, severno proti Robanovemu Kotu pa Dleskovec in Žvižgovec. Lega koči je zelo ugodna ter varna proti plazom in silnim vetrovom. Komaj 30 korakov navkreber imaš krasen razgled v Robanov Kot. Na severno 5 minut v Robanov Kol nizdolu izvira iz pečine studenec z zelo mrzlo vodo, katero prineseš v 10 min. do koče. Koča ima dva prostora: pastirski stan (dolg 3 m in širok 2 m) in turistovsko sobo (dolgo 5 5 m, široko 5 m in visoko 2-5 m) ter še podstrešje. Tri velika okna dajo sobi obilo svetlobe, sredi nje prosto stoječe ognjišče jo hitro ogreje in služi za kuho. Na pogradu je 6 ¿¡milic za 6—12 oseb, \ podstrešji pa lahko tioiriijf 14, v sili celo do 24 osel». Mnogobrojuo posodo je podaril g. dr. Josip Sernoc iz svojo tovarno v Gotovljah, za kateri velikodušni čin se mu izreka še na tem mestu najtoplejša zahvala. — Bližnji vodnjak je napravljen iz cementa. V njem se nabira strešna voda, ki je prilična pri koči in primerna za umivanje in tudi za kuho. V drvarnici je vedno pripravljenega suhega kuriva, ki ga sicer ni dobiti v bližini. A tudi za napravo stranišča bode marsikateri hri-bolazee, zlasti ob deževnem vremenu hvaležen. Koča je zidana s kamenjem in apnom. Zunanji zid je tudi zavarovan proti vetrovom in dežju z macesnovimi skodlami, notranji pa je obit z deskami, da jo v sobi topleje. S tremi du.šniki, ki se zapirajo s čepom, je moči prevetriti sobo. Dne 16. avgusta 185)4. I. se je vršila slovesna otvoritev in blagoslovljenje koče. Na večer 15. avgusta so se izletniki zbrali v Gornjem Gradu in v Mozirji, kjer so se kratkočasili pri petji, prirejenem po tamošnjih pevskih društvih. Dne 16. avgusta so se sešli na Ljubnem v gostilni J. Bendo, odkoder so peš odrinili ob 8. uri zjn.raj v Luče, kjer je bil ob '/t'L lir- slovesen vzprejem. Na mostu pod slavolokom z napisom: „Dobrodošli! Slava vnn, ki sto naši!M so pričakovali izletnike slavnostni odbor, šolska mladež s slovenskimi zastavami v rokah in množica ljudstva. Proč. g. J. Golob-Bepolusk je pozdravil v imenu slavnostnega odbora prav prisrčne „Slov. planin, društvo", član osrednjega odbora pa je odzdravil in se zahvalil za prisrčni vzprejem. Pokajoči topiči so oznanjevali slovesni prihod domače g a p I a n i n s k e g a d r u š t v a. Po kosilu v gostilnah g. X. Zanierja in Jakoba Planinšeka jo ob 2. uri popoldne odšla večina izletnikov proti Ojstrici, drugi pa so krenili po ravnem ob Savini v divao Logarjevo dolino. Navkreber proti Planinšeku hodeče izletnike so razveseljevali mlaji in cvetlico po oknih; s temi vnanjinii znamenji so gorski kmetje hoteli pokazati svoje simpatije do „Slov. planin, društva". Pri kmetu Planinšeku je pokanje topičev zopet pozdravljalo ljube goste, postavljeni slavolok pa je imel napis: „Dobro došlil Bog živi Slovence!" Po kratkem počitku — pri kislem mleku — se je lazilo naprej vedno te-žavneje. Proti 7. uri na večer so došli hribolazci do koče. Tam so že bili zbrani nekateri drugi. Strel iznad Dleskovca je prijazno odmeval v pozdrav prihodnikom. Po 7. uri se je vršila slovesna otvoritev in blagoslovljenje koče. Preč. g. . Miloš Šmid, župnik Solčavski, je ob asistenciji preč. g. o. Kasijana iz Nazarij in g. J. Goloba-Bepoluska, kaplana Lučkega, blagoslovil novo kočo. V svojem ogovoril je nato poudarjal velike zasluge, katere si je pridobilo „Slov. planin, društvo" za te kraje v teko kratkem času, želel, da hi vsi potniki našli v koči mirnega zavetja proti nezgodam, ter prosil Boga, da bi jo obvaroval vseh nesreč. — Podružnični načelnik g. Fr. Kocbek je potem vse navzočne izletnike prisrčno pozdravil, spominjal se vseh blagih dobrotnikov, ki so izdatuo pomagali k zgradbi koče, namreč: osrednjega odbora „Slov. planin, društva", prem i I. g. knezoškofa dra. J. Missie in njegovega oskrbnika, posestnika Jurja Moličnika ter izročil kočo „Slov. plan. dr.". Načelnik „Slov. planin, društva", g. prof. Franc Orožen, se je v svojem odgovoru ozrl na zgodovino slov. turistike, spominjajoč najstarejših slov. turistov: pesnika Vodnika. Staniča in vladike Slomšeka, kateri je tudi opeval krasoto „Solčavskih planin", omenil potem zaslug, katere si je pridobil podružnični načelnik, ter otvoril kočo, odkrivši tablo ob pokanji topičev. Izletniki so šli nato v kočo, kjer so se ob govorih in petji veselili v pozno noč. Preči tan i brzojavi in pozdravi so bili navdušeno vzprejeti. Predsednik g. prof. Fr. Orožen se je z iskrenimi besedami še posebno spominjal našega častnega člana gosp. prof. dr. J. Frischaufa, ki je poslal pozdrav, v katerem piše mej drugim: „Das Gelingen dieser Arbeit ist um so höher anzuschlagen, da dasselbe aus der eigenen Kraft und Mitteln der Bin heimischen geschaffen wurde. Dieses Beispiel eigener Thätigkeit wird anregend auf die ganze Nation wirken, selbe aufmuntern, das edle Werk der Erschliessung der Naturschönheiten ihrer Heimat fortzusetzen. Doppelt freut es mich, dass die geehrte „Section Sannnthal" das gelungene Werk nach jenem Manne benannt hat, der zur Erweckung der schlummernden Kräfte seiner Stammgenossen so regen Antheil genommen. Möge die neue Stätte in Zukunft befreit bleiben von allen Unbilden der Witterung und vielen Naturfreunden einen wahrliehen Aufenthalt gewähren. Von diesem schönen Haus aus kann die Erschliessung des Ojstrica-Gebietes unternommen werden. Den geehrten Fostgenossen sende ich die herzlichsten Grfisse und wünsche ihnen eine prächtige Aussicht von der Ojstrica." — Omeniti je še. da so bila vrata in napis olepšana z venci iz planinskih cvetic, na oknu pa so se smehljale cvetoče pečnice. Zvečer so domačini žgali tudi kres na Dleskovcu in pri kmetu Knezu nad Kobanovim Kotom. Dne 17. avgusta zjutraj je večina izletnikov odlazila proti Korošici, ker še novi pot ni bil dodelan, od tam pa na Ojstrico in na Škarje. Žal, da je nagajalo vreme ter z Ojstrice ni bilo nič razgleda radi megle. Po prihodu v Logarjevo dolino pa je začelo celo deževati, tako da se je pokvaril zvrSetek lepo pričetega izleta. — Zgradba koče je stala 1408 gld. 37 kr. Zavarovana je pri „vzajemni Dunajski zavarovalni družbi" za 920 gld. Varuh ji je Jurij Planinšek, pd. Kraševec v Lučah, kateri bode v dobi od 1. julija do 1. oktobra stanoval v koči ter hribolazce preskrboval z jedjo in pijačo. Izlet s „skiji" na Šmarno Goro. Spürt Slavoj J. k. Jjfglbilo jo megleno zimsko jutro dne 14. tnareija t. 1., ko sva se napotila s prijateljem preko Šiške na Ljubljansko polje, liesoe s seboj svoje, „skije". Bilo je okoli 8. ure, ko sva dospela na kraj, kjer se cepi Kamniška od Gorenjske železnice. Tu si naveževa lesene drkalice na noge ter jo ureževa poleg železne ceste proti Vižmarjcm in od tam dalje na Tacen, kamor dospe v a ob 8. uri in 40 min. Pot je bila kot nalašč pripravna za vožnjo in t« tem bolj, ker je bil sneg malo pomrači. Vsa spehana sva počivala kacih 5 minut, zatem pa jela polagoma lesti proti Šmarni flori navzgor, ne da bi se držala pešpot a. marveč prerezala sva vsak ovinek ter se nekoliko odsopla pri prvem križu. Prijatelj moj, do cela w novinec v takem dirkanju, je jel tožiti, da je utrujen in da se misli vrniti nazaj v Št. Vid ter me ondi počakati. Jaz sem mu rad verjel, da bi ne v zmogel cele poti, zbok tega sem mu privolil, da se vrne. Odšel sem torej sam dalje. Ob 9. uri sem bil Se na Gorjanah in 20 miuut pozneje ua vrhu Šmarne Gore. Sedaj sem šele opazil, da se je jelo oblačiti. Okrep-čavši se pri cerkovniku s čašo vina in koscem kruha, hočem kreniti nizdolu, a že je začel sneg naleta vati, s pričotka polagoma, zatem pa vedno gosteje. Krenem jo torej po poti proti Zavrhu, kamor sem srečno dospel ob 10. uri. Dotle se,ni videl še nekaj pota, dalje proti Pirničam pa je bilo že tako zameteno, da ni bilo nobeHO pöti več razločiti. Meni nič tebi nič jo urežern po ravani proti Medvodam. A sedaj sem šele zadel pravo! Nesreča res ne počiva nikdar! V Zgornjih Pimičah sem imel namreč smolo, da se mi je odtrgal jermen, s katerim je bil „skiu na levi nogi pritrjen, in zdaj mi ni kazalo drugega, nego oprtati te svoje lesene cokle črez ramo in jo mahniti peš do Medvod. Na tej poti sem gazil sneg, daje bilo joj! Bilo ga je do pasu, po katera mosta pa so več, in čestokrat sem zašel s pota v jarek. Koliko časa som potratil s to bojo, ne vem, toliko pa znam, da je ravno poldne zvonilo v Medvodah, ko sem vstopil v ondotno gostilnico pri Gruberju. Sedaj pa je bilo tudi čas, da som si „privezal14 dušo in telo. Mraz in pot sta me tako prevzela, da sem po užitem kosilu pri gorki peči malo zadremal in se šele vzbudil, ko je bilo ravno treba oditi na kolodvor po vozni listek za vlak. s katerim sem se imel iwipoljati v Ljubljano. V Vižmarjih sva se sešla s prijateljem — maroderjem, kateri se mi je, zagledavši me, prav zbadljivo in škodoželjno rogal, če.š, najbolje se smeje, kdor se zadnji smeje. In imel je skoro da prav! Pa dasi se je moj prvi izlet s „skiji" vršil ob malo ugodnih vremenskih razmerah, ne kesam se ga vender ne, ker človek se vsak dan uči kaj novega, in najboljša učiteljica človeku je v življenju lastna izkušnja, mojstra pa ga naredi le mnogokratna vaja. To pa velja le o meni, ki sem prvi vztrajno izvršil ta športni izlet s „skiji" iz Ljubljane na Šmarno (.ioro in nazaj, dočim je moj sodrug med potom opeval in imel s svojimi „skiji" korajžo drsati se le v Vižmarski krčmi in pa v kupeju gorenjskega vlaka! Določila o zaznameiiovaiiji potov „Slov. plan. društva44. i. Ako hoče društvo, oziroma katera podružnica njegova zaznamenovati pota, naj si najpoprej priskrbi potrebno dovoljenje od lastnikov dotičuih zemljišč, oziroma ml najemnikov lova po tistih zemljiščih. 2. Kjer v enem okro/ji dehge več raznih planinskih društev ali njih podružnic, naj so glede enotnega zaznamenovanja med seboj porazu mojo, ako jc prijateljsko občevanje med njimi sploh mogoče. 3. Za zaznainenovanje naj se rabijo samo naslednje barve: rdeča (miniiim), ki je najlepša in najtrpežnejša, zelena (cinkasto zelena), rumena ikromovo rumenilo) in modra (ultrainarin). 4. Znamenja z dvojnimi barvami naj se opuščajo ter rabijo le izjemoma za zaznainenovanje izprehodov blizu mest, trgov, kopališč in krajev, kamor zahajajo letoviščniki. 5. Barva naj so nareja iz praška, kateri se z lanenooljuim tirnežem pomeša tako, da ni pregosta in ne prečista, ker odteka. Taka sproti napravljena barva je mnogo trpežnejša, in zaznamenovalee je tudi laže večjo množino nosi s seboj. ($. Znamenja naj se kolikor mogoče napravljajo v enolikšnih presledkih. Po gozdih in ravninah, koder je pot tak, da ni lahko zaiti, naj se delajo znamenja bolj po redko. Kjer ni potreba, naj se pregosto no zaznamenuje, ker pregosta znamenja zoprno bodejo popotnika v oči. Razpotja pa naj se posebno «lobro zaznamenujejo: zato naj se napravi nekaj znamenj že pred razpotjem in za njim na tisti strani, koder vodi pravi pot od razpotja. 7. V obče povsod, zlasti pa v planinah, naj se znamenja napravljajo tako gosto, da se vidi od znamenja do znamenja. V planinah je še zlasti ozirati se tudi na najgos-tejše moglo. 8. .Med pritlikovino. po tratah in po krajih, koder ni drevja ne kamenja, naj se zaznamennjejo v to nalašč postavljeni stebrički. Stebrički naj boio po I '¿0 m dolgi in 20 cm široki, Stirioglati (pravokotni), na spodnjem konci zaostreni ter ožgani ali pa s katranom ali s karbolinejem napojeni. V zemljo s«; žalujejo do 40 cm globoko. Koder pa gredo po zimi plazovi, naj bodo stebrički nad zemljo le po 30—40 cm dolgi, sicer jih plazovi izrinejo in odneso ali pa polomijo. Znamenja se napravijo po vsaki širji strani na zgornjem konci stebrička. 9. Po planinah, koder je dovolj pečevja, zazuaineuujejo sn trdne, nepremične in od daleč vidne skale tako, da se napravljajo znamenja ob obeh straneh, koder vodi pot. Znamenja, napravljena po skalah ob vzporedni strani pota, so brez pomena in koristi, ker jih popotnik ne vidi poprej, dokler ne stoji tik njih. Mer pota tudi dobro označujejo postavljeni kupi kamenja. 10. Koder je drevje poleg kamenja, naj se zazuamonuje samo drevje, zlasti če je gladke skorje. Ako ni takega drevja, naj se postrga hrapava skorja, sicer z znamenjem vred kmalu odpade. Tanka debla se zaznanienujejo do polovico obsega, pO debelih drevesih se napravi znamenje na vsaki strani debla. Znamenja po drevesih naj se napravljajo od tal po P5—2 m visoko. 11. Vsako znamenje naj se napravi tako, da je vidno od obeh strani, od gornje in dolnje. Zato je dobro, da zaznamenujeta vedno dve osebi. 12. Znamenja naj se napravljajo samo z ravnimi programi, ki so do 8 cm široke in 20 cm dolge. Križe napraviti je tam, kjer je popotniku treba biti pozornemu, ali kjer je kaj posebnega, lep razgled itd. Na pečinah, ki se. od daleč vidijo, je dobro napraviti večje kvadrate ali kroge. " 13. Vsak zaznamenovani pot mora imeti v začetku tablico z napisom, na katerem hodi ime pota, daljava v urah, pšica, kažoča mer pota, in barva zaminenovanega pota. Napise je postaviti tudi ob vseh razpotjih, kjer se križajo ali odcepljajo zaznamenovani poti. Napise dobe tudi poti od kolodvorov železniških postaj, poti k studencem, k pastirskim ali lovskim kočam. Pastirske koče. ki leže ob zaznainenovanem potu ali vsaj blizu njega, naj 3v označijo 7. napisi, na katerih jo ime planino in njo visokost nad morsko gladin«., n. pr. Klemenšekova planina 1195 m 14. Da bodo tablice „Slov. plan. društva- glede pisave in oprave enotne, naj se naročajo samo pri osrednjem odboru „Slov. plan. društva" v Ljubljani, ki jili pošilja na račun dotične podružnico. 15. Vsaka tablica se pribij s poci njenim i žreblji na deščico in deščica na steber, kateri naj bo 3 »i visok, 40—50 cm globoko v zemljo zabit ter na spodnjem konci ožgan ali s karbolinejem napojen. 10. Podružnice morajo konci leta poslati natančna poročila o markacijah osrednjemu odboru „Slov. plan. društva-, da sestavi zaznaineuovana pota za letno poročilo in jih vriše v specijahie karte. Podružnice, katere imajo v svojem okoliši večjo množino zaznameiiovanih potov, naj i/.dado posebne karte z vsemi zaznamenovanimi poti. Društvene vesti. Zaradi groznega potresa, ki OTira In mori vso delavnost duševno ln telesno, se Je ta Številka nenavadno dolgo zakasnila. Prosimo oprostila. Sliko Kocbekove koče prinese majnikova številka, ker naročeni kliše ni dofcl o pravem času. Društveni veliki ialet v Skocijanske jame in v Divaško vilenico se je zaradi potresa preložil na poznejši čas. IV. društveni večer dne 30. marcija je bil jako zanimiv in zabaven. Ve>-učeni g. prof. Rutar j? čital svoj skrbno sestavljeni zamljepisno-zgodovinski spis „("rez Ture", katerega priobči nas list še letos. Opisoval je mnogobrojnemu občinstvu prastaro pot črez Ture, ki je bila najbližja vez med Italijo in Nemčijo. Po njej so tovorih sol se v 17. stol. in vozili blizu tam pošto iz Ljubljane v Solnograd do I. 1854. t. j. do zgradbe južne železnice. Sedaj pa nameravajo speljati onod železnico črez Ture po pravilu, da so stari narodi rabili najkrajše proge. G. predavatelj je razpravljal tudi krajna imena, ki dokazujejo, da so po Turah stanovali Slovenci do 13. stol. Po tem predavanju, ki je izzvalo glasno odobravanje, je nastopil domači tamburaškl zbor ter z ¡zbornim igranjem krasnih skladb razveseljeval občinstvo. Hodi mu zato tudi na tem mestu izrečena iskrena zahvala! Darovali so: Osrednjemu društvu: g. H. Podkrajšek 2 gld. 50 kr.; Kamniški podružnici: gg. dr. J. Dereani, V. Kogel, K. Skala, A. Svetič in J. Trpine 5 gld.; Saviriski podružnici: slavna Celjska posojilnica 50 gld. Prisrčna zahvala vsem blagim darovalcem! Planinska lekarna za Orožnovo kočo. Domoljubni g. Kelbor iz Radovljice je sestavil in poslal „Slov. plan. dr." v last planinsko lekarno zo Orožnovo kočo. Lekarna ta je najskrbneje sestavljena in urejena tako, da bode vsakdo lahko našel v njej leka za razne bolečine in rane. Vsakemu zdravilu je priloženo natačno navodilo. Blagi gospod darovatelj je tudi obljubil, da bode z veseljem oskrboval lekarno, dokler bode lazil po naših hribih. Mi pa pravimo, da se bodo takisto veselo in hvaležno spominjali njega vsi slovenski in drugi hribolazci, katere zanese sreča na prelepo Črno Prst, Hvala in slava mu! Dva jako pripravna samovara za kuhanje čaja je podaril g. Kelbor iz Radovljice „Slov. plan. dr." za Kocbekovo in Orožnovo kočo. Izdelana sta kaj lično po načrtu g. darovalca samega, ki bodi iskreno zahvaljen za dobro došli dar. Tatransko društvo v Krakovu, ki je podobno našemu in o katerem izpregovorimo prihodnjič, je poslalo „Slov. plan. društvu" 15. zvezek „Pamctnika", pet lepih podob in društvena pravila s prošnjo, da bi mu naše društvo dajalo v zameno svoje publikacije. Tej želji bodemo ugodili s srčnim veseljem. Živela vzajemnost! V aameiii si je naše glasilo z listoma „Dom in Svetom" in „Ljubljanskim Zvonom". Oba lista, ki že zdavnaj slujeta po svojih izvrstnih leposlovnih in znanstvenih spisih ter po krasnem jeziku, priporočamo najtopleje vsem našim društvenikom. Društveni poti okolo Radovljice. Neutrudni g. K. iz Radovljice je obnovil in popravil znamenja na potu črez Ribno. Na najlepšem mestu ob njem je postavil klop, ki ima naslonilo s črkami S. P. D v znak, da je društvena last. Knaki klopi je napravil tudi na razvalini „Pusti grad" (Wallenburg) ter pot do nje potrebil in jo zaznainenoval. Pri izhodu oil razvaline je zasadil verejo z napisom : V Kamno Gorico % me. — Dalje je veliko tablo z napisom: Čez Ribno na Ried — V Kamno Gorico — V Kropo snel z zidu poleg postaje in jo pribil na vor«'jo, katero je zasadil nasproti izhoda z zeleznične postaje \ R»wlov)jici. Na tem mostu bode vidna tudi iz vlaka. Zaznamenoval je tudi pot čroz .Mošige v Radovljico, druge pa bode v kratkem. Hvalo mu srčno za domoljubno delo! Le naprej! Kocbekova in Orožnova koča bodeta preskrbljena z živežem. S kakim in po katerih cenah, se objavi jKizneje. Vozni red in cenik državne in južne železnice izide v prihodnji številki „Plan. Vestnih". liazne noviee. Pomikanje planinskih lednikov. Kakor smola po |M»ložni ravnini, lake se pomikajo leduiki po zimi iu po leti neprestano uizdolii po gorskih rebri 11 in dobrih in po dolinskem navzdolji. Ker pa ledniki neprestano raslo na gorenjem koncu, pokrili bi v stoletjih doline in planjave, ko bi so ne topili ob dolenjem koncu. Kaj zanimivi so podatki o pomikanju lednikov. Mednarodna geološka skupščina v Zfirichu na Švicarskem je izvolila poseben odsek, kateri opazuje njih pomikanje. Stroške zato znanstveno roziska vanje je prevzel princ Roland Bonnparte. V zadnjem letniku „Švicarskega plan. kluba" je poročal Forel o svojem opazovanju lednikov. V osrednjih in vzhodnih Alpah so se zmanjšali ledniki v drogi polovici našega stoletja, a od leta 1875. zopet polagoma naraščajo v švicarskih Alpah. V avstrijskih Alpah pa bodo naraščali najbrž zopet početkom dvajsetega stoletja; po zadnjem opazovanju se sedaj Še vedno manjšajo. — Meseca oktobra lanskega leta so tudi merili lednik Pasterco pod Velikim Klekom t(irossglockner) in dognali, tla se je zmanjšal glede na razseg. To se opazuje tudi pri sosednjih manjših leil-nikih. kateri vedno boj ginevajo. Vsled tega je usahnilo tudi več studencev, iu zapuščen je marsikak kraj. kjer sla se nekdaj okrepčavala turist iu lovec. lOOkrat na vrhu Montblanka. Dne 16. septembra 1894. I. je bil vodnik Frederic Tavot iz Chamoiinis v Franciji 100. krat na vrhu Montblanka (4810 m), (iotovo redek jubilej! Prošnja do častiti h društveni kov. Vse čast. dmštvenikc uljudno prosimo, naj blagovoljno skrbe za to, da dohode „Plan. Vestnihu kar največ mogoče naročnikov. /Aasli bi bilo zdeti, da si ga omislijo vsa bralna društva, čitalnice, gostilnice, kavarne in kopališča. Radi bi tudi, da bi nam čast. člani pošiljali zanimivo dojme, čc tudi kratke, o luristiki in raznih popotnih in prometnih razmerah /to svojih krajih. Kolikor teč bode ¡mri list. naročnikov in dopisovalcev, toliko lepši in zanimivejši bode in toliko laže in uspešnijr bode opravljal svojo nalogo v časi in korist domovini slovenski Naznanilo o znižani voznini. C. člane „Slovenskega planinskega društva" uljudno opozarjamo, da prodaja društveni blagajnik g. Ivan Soklič, trgovec „Pod trančo" v Ljubljani vozne listke za vofcnjo po južni železnici po znižanih cenah, in sicer: 1. za vožnjo na progi Ljiibljana-I>ivača po 1 gld. 60 kr. (nav. cona 2 gld 50 kr) J. t» .. * » Ljubljana-Št. Peter „ 1 „ 20 „ „ n l „ 80 „ " y" " " B'8tric* . 1 ■ « „ „ „ 2 „ 80 „ v III. lazr. postn. vlaka in brzovlaka št. 4, ozir. 3 in po isti ceni za vožnjo po teb progah nazaj. Kdor si želi uk vozni listek kupiti, mora se izkazati, da je član „Slovenskega planinskega društva," R. MIKLAUC v Ljubljani, v Špitalskih ulicah štev. 5, priporoča svojo zalogo vsakovrstnega blaga za moško In žensko obleko ter različne iV (tvajco za hribolnzec po nujnižji ceni. Brata eU, pleskarja c. kr. drž. in c. kr. priti. južne železnice It Ljubljani. It FrtinHifra n »kili utiralt it. 4, prev2emata VBa v pleskarstvo spadajoča dekorativna, stavbenska in pohiSirena dela. Efll: rtcJno Is flaa, lirnlto? K6tx is je tujniijlli «osli. Ijjj nrar v Ljubljani na .Mcstnem^^^u^^ Ä priporoča svojo hogato ialojfo vskkovniolh žepnih m ¡j(l M »tenakib nr tor bndilnikov. V«i isdelki 10 primimo M O ixvrxtoi in po ceni. Popravila se isvKojfjo nauuiino l& [g| ^CrnovnUel na xahtwunje tiwjrfaiiin.V Hi „Slovensko planinsko društvo." „Vodnik /a Savluske planine In najbližjo okolico" s 7 slikami in nafirtom Savinskih planin z zaznamovanimi poti. Spisala Fr. Kocbck in M. Ko«. — Cena fiO kr., po posti 5 kr. več. Poročilo „Slov. plan. društva o II. društvenem letu 1894. z životopisom in s sliko dra. J. Frischauf-a spisom: „Prvi hribolazci na Triglavu v dobi 1778—1837", zaznamkom vseli potov „Slov. plan. društva" i. t. d. Cena 20 kr. URAN in VEČAJ, izdelovalca glinastih proizvodov v Ljubljani, v Igriških ulicah št. 8, rfporotata veliko svojo xulogo ¡«delnnih rMr.obHrvnih poči » (»obe, • : : potiji kak narode* črat\j, kateri je noji »aroenikoi, ž najbolj prikladen. C. kr. pri v. zavarovalna družba Avstrijski Phönix na Dunaji /avtfrujo proti nezgodam ob najugodnejših pogojih. I'Vcoijo io zelo uiikt iu n' n-unijo po poklicu navaiovir ¿r vem 1'nrlvlihH je yiiila t tavarovunjc kros; iloplnllln. I\>jmntta daj*: Generalni t ti* t op trt h'r>iu_itl,n r Ifjtthljimi, un Kongresnem tiyp< 11. fW H tí IVAN SOKLIC 1 s V Lfriblftmf, JW fj'tt«™- Íí-í^r ' F i-rt- íiítíft. N/MI flí, ¡ 'T' I'" 'I .--"¡L -Vuj-J Vli'ivo li I It ll ki» V, pusubinf ■ (HlItANlllt vi liriliii liu.--'.- Lil Iiivld ii Lvi>niki' J nt AP-I". ^fclí-l^rjn, r. 1ct_ drni. xäiuxtfLktii. CLuníi" ,31, [■!. il r'.iHi. ",;iJ :::i;.:;I[K eiun . SsSSTS^gŠ^p^jteSSiiSfiS^iKSi frSJSfi SSSfeE] SS-SH^V il T1. ..SE, Avgust Žab kar [ v Ljubi,/arii, tifl J)intnjxki cesti šit= r Tt j i r i j-11 t i i-r j. Ke za vsake vrste kiju carska dela, katcrst izvršuje dobr«, Li^-rtd in muci. Vincenc OamernikT käiti-füiüfiäjt v Ljubljani, v Parnih Ulicah it. prijtoftrča íí'wj kuiHeiioifrxl-i tí&rtt juKdrmt sa cierti'fni; tn druge íí£tf htxitke, iidtlkt, m&riti/jfiii ploiée w h<$nv optowi i. t. rí. del», itfKko í'tiiiltl lit ubrlnl II IL itthievu MJii«iij. Optični saved HJ, PH. GOLDSTEI pi íj K. Itevluser fl Jfitibtfoitt, JW ira«» sí. J, ] n'i [.■oroLüi h vnjth benyato ial oflo naočnikov, iluljnftgk-rLo v, knk.nL, InáíiftBárov;1 termometrov, tam parov itd ™;:lcr:p- fnpmii =4 Imíql&js tii;:; L: »nt. * + + +1 && 4- r it.^^fcfc* S IhaW pl, Tritkozj, i lekarr.sr + * i* r ^trMj'ini, H'r Mrxt/W-m triff'^ P^l/ inrtnrr", +5 - i+ J jintoraSii tj. I svojo bogato založeno lekarno. £ ii-fi« v*w^+ii w m i'i-x* Adolf Hauptmann V J j Li mapi, nt Sv Potili fcjsti fit 41 jri T S¡0-twyi]i ulienL čt. lO^ii Tovaita oljnatih bnrvt iii'He-Äj. Enji¡i in bleja. fllili&rgkib iii predmetna. Tiaiiiima. in A, KLEIN & Comp; | y J.jnhlj(ini. II SiAtal/sk'h HÜcalt ff, TT ün jirijjiiJULU. v H$iOL:i.tflT vteh v to strotp s^ailnjocih ded ^ in n» Jislojji) ra/.njlL lltlunfl, Epi ruj imiij i i II IHlllliiHBPI I I I I I I IM""P"« ! H ! H • • • liiiiill I I I I IJMIIMMI I I I I I I I GRICAR in MEIAÖ v LJufcij&ni, V Slciiovih ulicäh 3 t. 9 jjj [pnrot^ta Hvajnj bdffüh Kulogü itioskf in leCLSlti! obltka tsr nsijtioljiR pcdio in iiTratniee. airiili i>|»Eirjsn in Friznano lEvrStilft jedi in pijače in skupilo obcdovaDje. f-\ FertiHCj .-üiumifíj. F. M. REGORSCHEK v Ejöb!jättiT v Égitilalíilí ídU^U Et. 3, Vf Ii lift RBIoJE11 1'riítDCB". ViMiifkö^i ¡b liTOlnkí^ nCprt-][MJÚIJ¡^i|í.. 1HI Ir'LI fir El In liniükrK« V ufii- cnji.i'li 1:111.."'. Ii i Lüdl J-f'M üi ItTit' kit lifanilv liruH jn 7iiT-rf.nL. Kiien tf*u LlliLi yiukn "biri loyflklb l«l»hilb«l, b^lDpl^i'v, »ilflfliijiti limi, hvikihiNHt*™; Kiltirnlh nliikjhliV tl'ln IUI- Kupite naJOvtj&t liker t tö ji fKHni, t ■■ mi i« i Mil Uhir ix kFJirtJfcklh li|Ä- II ill pi k lil 'I'll jflRfcibü '-krlwH M^ii'NjMln 1-1 ¡11 LTftJl« llTOI . IlLlila., Olja, f^Ml^ i-n JJLUJlA. ll||-pl.L'. jl-ui piv-liüii V^i flwrdiii ¿nai;0 Mk-nrr- po ^ku-ril jnVlliivi. H CT tudi ^^hi-aAfejm-j vpliv» na äclwlw in «a ogrti* (*[ iiid#vin> rtijjvjjil il-10, linrii lil r1 pri1 v5*1*1 ¿»ilur itolnvual- :-illllu fin llllrlwillll'i KLAL rit-jI V I, i ubij a 11L V äpitalsltih ulicah „Pri voffhiJl. 1 Mihami Mfttr^Hi» „Café M ere un" n* Mcs.triim tri" Sí. n f i v I.j^afli. _ & ÜLL-. UITlili Jo arto ITl-l'l", ' liJfLlllm III I7;.I||U.| ÍI.iIL iItii ' iMtill UlLinTil» lil noli ifii-iljn: IILÍKÍ i kuiun i- KO s tlnl " Wr^vl Jft , vnxtprt* ft ■inil IrldoHct, ärautili m luj'h- J milili ItlMIT-Hll, 11 It "J I JiriHtlli^ ^ ............ iit-l'.Lii i'h J UM. tCaiipllilHn. Eí.E:ija id „stui". iil^dmavü" Ti-Vil a. KL..... * ij-int. i ijimj^ui