"ittnlns nMmn v estovM. Leto XI.. št. 298 Ljubljana, sobota TJ. decembra I93t Cena 2 Din (jpravoiitvu. Ljubljana knafljeva oIks 5. — Telefon St 3122 3123, 3124 3125 3126 Insera-n oddelek. Ljubljana, Selen« buraov« al - Tel 3492 tn 2492. Podružnica Maribor. Aleksandrova cesta »t 13 - leieton *t 2453 Podružnica Cehe. Kocenova ulica it 2 - Teleton 4t 190 Račun or pošt ček zavodih: Ljub« liana It 11842 Prahs Cislo 7« ISii \V*er 105 >41 1 ■ Naročnina maš* mescem 25 — Din za inozemstvo 40.— Din_ Uredništvo: Ljubljana. Knatlieva ulica 5 lelefon «t 3122 3123 3124 3125 m il2o <»iaribor Aleksandrova cesta 13 le« leton 5t 2440 fponoč' 2582) Celje Koceno\a ul 3 Teleton ši 190 Rokopisi se ne vračajo — Oslas' oo fantu Hišni posestniki pri predsedniku vlade Zelje hišnih posestnikov, ki jih bo vlada po možnosti upoštevala Ljubljana. 26. decembra AA V ponedeljek 22. t m. ob 10 dopoldne je predsednik ministrskega sveta general Peter Živkovič sprejel odposlanstvo glavnega saveza društev hišnih in zem ljiških posestnikov kraljevine Jugosla vije Odposlanstvo je izročilo g pred eedniku vlade obširno spomenico o dav čnih olaišavah za hišno posest Go spod predsednik vlade se je liubeznivo razgovarjal z zastopniki iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva, Splita in iz drugih mest ter se živo zanimal za njihove želje glede znižanja dopolnilnega davka, nižje ocenitve lastnih stanovanj ter primernega maksimiranja avtonomnih doklad General Živkovič je obljubil, da bo vlada proučila želje hišnih in zemljiških posestnikov Odposlanstvo je podobno spomenico izročilo tudi finančnemu ministru. Papež o pacifizmu Proti protestantski propagandi v Italiji - Mir ogroža pretiran nacijonalizem - Panež nezadovoljen s poročnimi ceremonijami kralja Borisa v Sofiji Rim, 26. dec. d. Papež Pij XI. je v sredo sprejel kardinalski kolegij, v čegar tmaiu mu je čestital k božičnim praznrkom kardinal Vennutelli. Ko se1 je papež zahvali* za čestitke, je izrekel svoje obžalovanje zaradi protestantske propagande v Italiji z'a-sti pa v Rimu- ki se čimdalje bolj razširja Poudarjal je. da se to »nesramno pr^izelH-sko rovarjenje« dovoljuje, čeprav določa zakon, da mora ostati sveti značaj Rima nedotaknjen Nafr) je govoril tudi o brezposelnosti in veliki bedi delavskega razreda, pri čemer je poudarjal potrebo boljšera socialnega reda na svetu, ki naj bi bi1 prežet z največjo pravičnosti« in pravo krščansko ka-ritativnostio. Nadalje je naglašal. da se zbirajo na obzorju grozeči ob^ld in da so na delu prevratrnki ter sovražniki, vsakega verskega reda. Kar !e dsnes potrebno, le pravi nrrr v Kristu. ki ne more b;ti nob^i sentimentalen, konfuzen in zunanii paclfi-zem. temveč samo mir. ki tevira iz notranjosti In vere v Roga Skraino te*Vo ie če ne naravnat nemocm"« r\Vtmir m^.4 narodi m državam*. doVlpr vladi namene prave in resnične domovinske N"bezni ego-istični in trd' nacionalnem. dr>VW trr^no-darita sovraštvo In zavist nampctn skimne-ga stremljenja po napredku, dokler se uve- ljavlja ambicija po hegemoniji namesto varstva interesov vseh, tudi najslabših in najmanjših. Notranji mir je vsekakor težko vzdrževati, če se ne premosti stanovska razlika med meščani in prepad med kapitalom in delom Prav tako je težko ohraniti mir m«d narodi, če služijo slepemu naciionalizinu Naravnost nemogoče je zagotoviti narodom mir. če jim groze od zunaj težke nevarno sti, proti katerim se ne morejo braniti. Izmed teb nevarnosti so zlasti težke one. ki so naperjene proti veri in verskim čustvom, i ne moremo in nočemo verjeti, je poudarjal papež, da obstoja kaka država, ki bi imela morilne namene ki bi bila tako samomorilnega mišljenja, da bi povzročila vojno, ko še ves svet trpi zaradi posledic zadnje vojne Če pa bi izbruhnila taka vojna. potem bi se morali spomniti na besede sv pisma: »Gospod, uniči ljudi, ki hočejo vojno. in cerkev bi morala moliti: »Gospod, daj nam mir.« Končno je napovedal papež encikliko o zakonskem življenju. Pri tem je izjavil, da «e cerkev i poroki bolgarskega kralja z italijansko orinceso ni pogajala z državni ki. temveč * kraljevskimi rodbinami, ki so prevzele gotove obveznosti Žal so pozneje nastala nesporazumlienja in ceremonija v Bolgariji ni imela, kakor ie bilo obljubljeno, značaj navadne ceremonije, temveč značaj druge poroke, ki je zbudila nezadovoljstvo. Spor med Litvo in Vatikanom Pred odpoklicem papeževega nuncija — Borba za mladinske organizacije in civiln! zakon Kovno, 26. decembra d. Odnošaji med litovsko vlado lo Vatikanom so se zaradi politične delavnosti katoliške duhovščine zelo poostrili v zadnjih dneh Računajo te s tem, da bo morda odpoklican nuncij Barto-krad, namesto katerega bi prišla druga osebnost ali pa da bodo odnošaji prekinjeni. V narodnih litovskih krogih trdijo, da bodo v kratkem Škofje izrekli cerkveno prepoved oficijoznega lista »Lietuvos Al das« ter sodelovanja v vladni stranki Tau tinimkal Katoliška duhovščina poziva v cerlcvah vernike, naj se bore proti vladi z vsemi sredstvi, v nasprotju s tem zabteva- , ; i . , Jo široki krogi katoličanov, naj se politični boj lz cerkve izloči Vlada je pripravljena, da ne popust! v borbi, ki je bila napovedana od Vatikana in da vztraja pn svoji zahtevi po depolitizaciji mladinskih organlza eij ter uvedbi civilnega zakona Baje Je po navodilu Vatikana odklonil ounoij Bar tolono občevanje z zunanjim ministrom Zauniusom ki je protestant, toda noročen s katoličanko V Kovnu krožijo tudi govorice, da je Vatikanu zelo ljubo če delajo litovski katoliški krogi za sporazum L.itve s Poljsko. Podrobnosti trgovinske pogodbe med Italijo in sovjetsko Rusijo Z dovolitvijo nizkoobrestnih in dolgoročnih industrijskih kreditov si skuša Italija zasigurati sovjetska tržišča Rim, 26. decembra, r. Na zadnjem sestanku sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova in italijanskega zunanjega ministra Grandija v Milanu so bili določeni pogoji za gospodarsko politično sodelova nje. Osnovo tega sodelovanja tvori italijansko - sovjetska trgovinska pogodba, ki omogoča Italiji dobavo sirovin. sovjetski Rusiji pa daje ugodnosti in dolgoročne kredite pri nabavi italijanskih industrijskih proizvodov. Sovietsko italijanska trgovinska posodba obsega sedem poglavij in troje seznamov blaga. Prvo poglavie točno določa kvaliteto italijanskega izvoznega blaga in obenem določa višino kreditov (200 milijonov lir) za dobo do 1. julija 1931 Sovietsko trgovinsko zastopstvo v Italiji s sedežem v Genovi ima prosto izbiro dobaviteljev. Drugo poglavje obsega obveznosti Italije do sovjetske Rusije giede tehnične podpore pri organizaciji industrije ter garancijo italijanske vlade za tvrdke, s katerimi bo vzdrževala sovjetska Rusija trgovinske odnošaje Priloga A obsega spisek italijanskega izvoznega blaga in njegovo razdelitev po vrednosti Tako bo n. pr. sovjetska Rusija v prvem letu naročila v Italiji za 50 milijonov lir parnikov in potrebnih rezervnih delov, za 25 milijonov Ur krogličastih ležajev za lokomotive in tramvajske vozove, za 20 milijonov lir avtomobilov in poljedelskih strojev, za 30 milijonov aeroplanov in rezervnih delov itd. Priloga B določa plačilne termine, ki so določeni na najmanj 9 mesecev do največ 4 in pol leta po kategoriji dobavljenega blaga Priloga C določa obrestno mero, in sicer od 1 do 1 in pol odstotka, kar se ravna po nlačilnem teminu Iz te pogodbe «e na prvi oo^led vidi lz-vanredna težnja 'taliianske vlade iti so vietski vladi kar naiboli na roko 7. iovo ljevanjem dolgih plačilnih rokov z držav no garancijo itd., želi Italija, dasi je sama v najhujši gospodarski krizi, zasigurati si tržišča v sovjetski Rusiji. Italija s svoje strani bo kupovala v Rusiji v prvi vrsti žito. petrolej, les. kožuhovino, mineralije in sirovo svilo V Genovi bo zgrajeno veliko skladišče za rusko blago, v neposredni bližini pa veliki rezervoarji za rusko nafto. Pri izvedbi te pogodbe sodelujejo vsi večji italijanski denarni zavodi pod vodstvom »Bance Nazionale del Lavoro«. Poostritev discipline rnskeca delavstva Moskva, 26. dec, d Brzojavna agentura sovjetske unije poroča: Komisarijat za de» Io je izdal nove odredbe, s katerimi hoče doseč" najstrožjo disciplino v obratih. De« lavci, ki bi kršili disc plino sistematično, bodo v bodoče brez odpovednega roka in bi . . '"Vodnine odpuščeni in se ne bodo smeli šest mesecev zaposliti v nobenem drugem obratu. Če Vi kršili dlscipl no v slabem namenu, bodo pozvani na odgovor nred kazens' j sodišče. V slučaju, da bi delavec ne ob .stil pravočasno obratnega vodstva, da je od njega izdelan pro:zvnd neporaben. bo izgubil pravico do plače. Ta '-akonična odredba i? bila izdana da se čimbolj posnel izvedba petletne«« navrta. Moskva, 26. decembra g. S posebnim dekretom predsednika glavnega izvršilnega odbora Kalinina Je bil imenovan odbor petorice. ki ima za nadzorstvo discipline v vseh državnih uradih izredna pooblastila. Novi kontrolni organ ima nalogo da nadzira vse sovjetske uradnike pri njihovem delu Ca.nl oHhors ■»o Molotov. pod-nrertsedHV "»veta I1rirt«>k,b ^o"»l<»»Hev Andrejev tnl^lk perif-al™««*'© 'romlfpln Iromil-nlstlčne Po«t»»« tninik svetP strokovnih orgr»ni*»eil Svetilk tn nred sednik centrale kooperativnih zadrug Jur-kin. FAŠISTI SE BOJE GOSPODARSKE KONKURENCE JUGOSLAVIJE Fantastičen članek glavnega fašističnega sindikalnega glasila o dozdevni gospodarski ekspanziji Jugoslavije Rim, 26. decembra, d. »II Lavoro Fascista« objavlja poročilo svojega dunajskega dopisnika, v katerem se bavi z evropskim gospodarskim položajem, podrobno pa razprav a zlasti o gospodarskih zadevah vihodno-evropskih držav. Pri tem navaja med drugim, da se hoče Jugoslavija postaviti na čelo agrarnega bloka, ki je bil nedavno osnovan med Madžarsko. Bolgarijo. Rumunijo in Poljsko. List nato nadaljuje: »Kakor znano, ta blok nima političnega, marveč ponolnoma gospodarski značat: njegov edmi čili je utrditev no-trebnih sporazumov, s katerimi bi se izločila Škodljiva konkurenca pri prodaji Doliedelskih oroizvodov Ce+udi ie blok šele v povojih, vendar vzbuia veliko nozorno«* V indtl«+r'i<8Vib dr*qvab Fvronp Tud' nrno«ro livada od znnai rlas+i tudi lz T««^*^!® Tako ie kvot''1« ca m/i v nnA mece- C'b lp+nSnieo-a le+a iz Tngoslaviie raznih ""itTVnrfnv T5| 1 4/Vi ml. ilinanov ^ave-rni^f 1l|cro«lT""e Češkoslovaška, je v tem času uvozila iz Jugoslavije samo za 355 milijonov, a Francija, velika zaščitnica Jugoslavije, samo za 202 milijona.« Članek dalje navaja, da so propadli vsi poskusi za pridobitev novih tržišč za jugoslovenske proizvode na Balkanskem polotoku in v Indiji, v Vzhodni Afriki, na Madagaskaru in celo ob obalah Sredozemskega morja. V Beogradu je bila osnovana Privilegirana izvoz-niška de1n'5ka družba z osnovno glavnico 16 milijonov dinnriev. ki pa je bila naknadno nodvoiena. Ta družba ima za cilj posneševati iu^oslovencVo zunanjo trgovino Jugoslavija misli da bo mogla r>reniaVnntnrfttico na črnem in Sredozemskem morju s pomočjo svojih Dristanišč na Jadranu in z izkoriščanjem solunske cone. Edina država, ki oovzr^a Tn8 Orai Ujsag« je objavil razgovor z ministrskim predsednikom Bethlenom o madžarski zunanji politiki. Grof Bethlen je dejal med drugim, da je Madžarski potrebno pridobiti čim več prijateljev, ki bi jo podpirali v njenem težkem boju za bodočnost Temelj madžarsKe zunanje politike tvori madžarsko-italijansko prijateljstvo. Madžarska pa tudi stremi po izpopolnitvi prijateljskih zvez z vsemi državami, ki imajf z njo gospodarsko ali politično interesno skupnost. Temu namenu je služil tudi obisk »rofa Bethlena v Ankari in istemu namenu bosta služila tudi njegova prihodnja obiska na Dunaju in v Sofiji. Razplet Oustricove afere Predložitev imenika parlamentarcev, zapletenih v veliko bančno afero Zaslišanje Brianda in Caillauxa šca. je odvrnil posl. Mandel. Vidal je ia Pariz, 26. decembra d. Pravosodni minister Cheron je pristal, da predloži parlamentarna preiskovalna komisija v roku desetih dni natančen imenik vseh parlamm-tarcev, ki so bili v zvezi z Oustrioomi. V sredo je bil zaslišan biv§i državni podtajnik Vidal. ki je bil eden glavnih propagi-torjev za Sma Viscoso. Vidal je prejel od Oustrica predujme v skupnem znesku kakih 130.000 frankov razen tega pa je imel v banki konto na svoje ime. ki je bil defi-crten za 800.000 frankov. Vidal je izjavil, da je bilo to njegovo osebno posojilo in da je končno bankir zato tu, da rzposoiu.ie denar. Na vprašanje, kakšna jamstva je nudil, je odvrnil, da ie njegova osebnost zadostno jamstvo. Ta odgwor nam ne zaio- man protestiral in njegove navedbe so bile sprejete s hladnim molkom. Končno ie sklenila komisija, da zasliši d?nes zunanjega ministra Brianda in bivšega finančnega ministra Caillauxa. kakor tudi več uradnikov zunanjega urada o dovoljenju poslovanja Snia Viscose. Podravnatelj francoske banke Remy, ki je podpiral Ouitricovo banko z dovoljenjem velikih diskontnih kreditov, je bil v sredo zaslišan pred disciplinarnim sodiščem. Očitajo mu- da je sprejel od Oustri ca posebno posojilo nad 100.000 frankov in da zaradi tega ni mogel več ostati v potrebni neodvisnosti napram kreditnim željam bankirja Oustrica. Kakor trdijo, je Re-my prostovoljno oodaj svojo demisijo. Potresna katastrofa v severni Argentini Newyork, 26. dec. g. Kakor javljajo iz Buenos Airesa je v severni argentinski pokrajini Salti na božični večer nastal silen potres ob velikem nalivu. Po dosedanjih vesteh je bilo 50 oseb ubitih domnevajo pa da je Število mrtvih mnogn večje 0-»v>ri se. da je mnogo kraiov med niimi tuli mesto Lapoma ponolnom* nnlče"!h 'n d-1 brzojavne in te'efon<;Vp »veze s potres nim ozemljem prekinjene Tudi železnfški promet so morali ustaviti, ker so železniški nasipi zaradi potresa uničeni in jih je deževje izpodjedlo. Obstoji nevarnost, da ie potresna katastrofa mnogo večja, nego se more sklepati po zadnjih vesteh. Rešilne ekspedicije so bile pripravljene. Na pomoč ie odhitelo tudi vojaštvo ki pa še ni mog!^ nnti n^ ozemlie katastrofe Ver sr ceste i? rad: deževja pono'noma uničene V1;>d» • odposlala v prizadeto ozemlje let»H k- tv do preskrbela prebivalstvo z živili in zdra- . vili • 1 Tendencijozno izmišljene vesti Beograd, 26. dec. r. V inozemskem tisku so bile zadnje dni razširjene vesti, po katerih je bilo v zadnjem času v Jugoslaviji aretiranih 17 višjih oficirjev, ki da so bili zapleteni v nekako zaroto. Vse te vesti, ki sta jih objavila tudi Korbiro in Wolfov dopisni urad, so popolnoma neresnične in zlonamerno izmišljene. Priprave za tarifna pogajanja s CSR Praga, 26. decembra r. V ponedeljek je potoval skozi Prago šef irgovinsko-poatič-nega oddelka v jugoslovenskem ministrstvu za trgovino tn industrijo g. Milivoj Pijja. V Pragi se je zadržaj g. Pilja samo kratek čas ter stopil v stike s šeiom gospodarje sekcije češkoslovaškega zui.anjega ministrstva g. dr. Fridmanom. Oba šefa sta se posvetovala o raznih vprašanjih, ki so v zvezi s pripravljanjem nove carinske tarife med Jugoslavijo in CSR V splošnih obrisih je že dosežen sporazum. Tozadevna pogajanja se bodo pričela v prvi polovici januarja- Naloge banskih kmetijskih referentov Beograd, 26. decembra AA Ministrstvo za poljedelstvo je izdalo okrožnico na vse banske uprave, s katero poziva kmetijske referente pri banskih upravah, da kar najobsežnejše propagirajo moderne delovne metode v poljedelstvu. Oni referenti, ki '.io-do to delali v kar največjem obsegu, bodo čim prej napredovali in dobe priznanje, oni pa, ki bodo to zanemarjali, bodo poklicani na odgovornost Banskim upravam bodo poslani posebni formuJarji, kjer se bodo vpisovala poročila o delu kmetijskih referentov. Lepo priznanje ljubljanski tobačni tovarni Beograd, 26. dec. p. Monopolska uprava je objavila zaključne račune za leto 1927=28 in za let^ 1928=29. Čisti dohodki v teh dveh letih znašajo l.,804,314.502 Din. Poročilo obširno govori o fabrikacij tobaka in o re« organizaciji, ki se pripravlja na tem polju. Kot najbolj rentabilno in po svojem po» slovanju najpopolnejšo označuje poročilo tobačno tovarno v Ljubljani, ki izkazuje med vsemi tobačnim tovarnami v državi najlepši uspeh Tovarna je v zadnjem po» slovnem letu predelala 1.8 milijona kg kri« žanega tobaka za pipo in cigarete, nadalje 1 milijardo cigaret. 21 milijonov cigar, 180 tisoč kg tobaka za žvečenje. 18.000 kg to» baka za noslanje in 60.000 kg tobačnega ekstrakta, k- se izvaža večinoma v inozem« stvo. Višek tobaka, ki se pridela pn nas, se izvaža v Češkoslovaško in Poljsko. ▼ zadnjem času pa tudi v Belgijo, Holandsko in Nemčijo. Iz davčne službe Beograd, 26. decembra p. »Službene Novine« objavljajo ukaz o imenovanjih ln premestitvah v finančni službi. Med drugimi je postavljen za davčnega kontrolorja v Slovenjgradcu Josip Stare, do sedaj davčni kontrolor v Novem mestu; upokojen je davkar Josip Jurak pri davčnem uradu v Novem mestu. »Kraljica Marija« prispela v Split Split, 26 decembra AA. Danes dopoldne ob pol 10. je prispel v Split parnik »Kraljica Marija«. Naš častni konzul v Johanesbursii Beograd. 26. decembra AA. Za častnega inzula naše države v Joh^resbu^gn (Juž-nfrlšVp unllsl le imenovan g Danilo ^ekel.1. ki mu je NI. Vel. kralj Anglije že izdal eksekvatur. Novo imenovani konzul je že prevzel svoje dolžnosti. Jubilej slovanskega državnika Ljubljana, 26. decembra Dr. Karel Kramaf obhaja danes, v soboto svoio 70-letnico. Češkoslovaški narod proslavlja v dr. Kramafu enega svojih naj odličnejših sinov: državnika in politika s katerega imenom so zvezane pomembne etape najnovejše češkoslovaške narodne zgodovine. V dobi voinega trpljenja je bil v dr. Kramafu poosebljen češkoslovaški človek, ki je spoznavši vso moralo avstrijskega gospostva, vso nepoštenost habsburškega režima, vso pogubnost stare mo-narhiie za eksistenco in napredek ne-nemških narodov, prelomil z glavo in srcem vse nekdanje vezi ter obtežen ve-leizdaistva vzel z moško hladnokrvnosti na sebe obsodbo smrti, zavedajoč se. da nobena fizična smrt ne more narodu odvzeti življenja. S procesom proti dr Kramafu in z njegovo obsodbo na smrt je pokojna Avstrija sama sebe izročila moraličnemu rabiju. Ona ie to čutila in se ni več upala izvršiti smrtne obsodbe. Vrgla je dr Kramafa v ječo. toda je bila že preslaba- da zatvori vrata. Narod se ni dal več brez odpora vkiepati in 1. 1917. so morali dr. Kramafa pomilostiti. V n.iem ta ž njim je slavil češkoslovaški narod sredi vo.me svoio prvo odkrito zmago nad Avstn-io "ta logika zgodovine je postavila nekdaniega na smrt obsoienega veleiz-dajnika na čelo prve vlade osvobojene in uedtaiene češke domovine. Ko se vrača naš pogled v tiste temne in težke čase. a tudi velike čase, se spominjamo, kako je bilo dr. Kramare-vo ime tudi nam Jugoslovenom kakor ime človeka, najbližjega našemu srcu V njem smo videli poosebljeno tudi svojo usodo, nad njegovo obsodbo smo tudi mi klonili duhom, ž njiim smo občutili neznosen pritisk tiranskih verig, niegov triumfalni povraiek v Prago je bil tudi nam nezmotljiva napoved v$ta-jenia Poleg imema velikega voditelja v borbi za samostalnost, Masaryka. nam je bilo v naitežjih časih vedno tudi draga ime velikega moža, ki je predstavljal junaški notranji odipor naroda doma, dr. Kramafa. Ob njegovi sedemdesetletnici se spominjamo dr. Kramafa tudi kot slovanskega voditelja iz predvojnih časov. Kakorkoli je kdo ocenjeval izglede slovanskega pokreta. ki ga je vodil on, vendno sta bila njegov veliki optimizem in njegova vera v bodovnost Slovanstva širokim masam naroda tudi pri nas na slovanskem jugu krepilo tn bcdrilo. Njegove znamenite nastope v avstrijske mparlamentu in v delegacijah je tudi naš narod spremljal z odkritim odobravanjem ta iskrenimi sipatija-mi, v dr. Kramafu je tudi naš človek vicel Slovana — gospoda, ki je s svojo odlično sposobnostjo, svojo visoko moralo rn s svojo prominentno inteligenco predstavitel.i slovanskega ponosa. V novi dobi narodnega življenja je dr. Kramaf kot voditelj stranke češkoslovaške narodne demokracije mnogokrat pokazal svoje globoko razumevanje za probleme narodne države, a si je tudi očuval svoj stari slovanski optimizem Neomajna je njegova vera v vstajenje Rusije in trdno zaupa v bodočnost Slovanstva. Napram našemu narodu goji iskrene simpatije V časih skupnega suženjstva nam je bil zvest prijatelje in pomočnik, v dobah svobode spada češkoslovaško - jugoslovensko bratstvo med osnove niegove politike. Tudi na Češkoslovaškem so politične borbe silno poostrile odnošaje med strankami ta osebami Dr Kramafeva politika je na eni strani predi»et navdušenih simpatij, na drugi strani objekt ostrih kritik Niegova oseba pa vzbuja na levi in na desni, pri prijateljih in nasprotnikih nedeljeno sooštovanje ta njegove zasluge za češkoslovaški narod so neizbrisno vpisane v knjieo zgodovine. Tudi historiia našesra naroda ima zabeleženo dr Krama fpvo ime na mnoeih svojih straneh in ob nieeovi sedemdesetletnici mu iz cele Jugoslavije donijo topli pozdravi ta iskrene želje: Na mnogaja ljeta! Zakaj je še! Nedbal v smrt Izjava glavnega dirigenta za, rebške opere, Id je govoril s pokojnini komponistom tik pred njegovo smrtjo Dr, Aljehin v Gsijeku skoraj zgorel Ko je po končanem turnirju pozno zjutraj zaspal, se je vnela od tleče cigarete postelja - V zadnjem hipu so ga resm Osijek, 26. decembra, n. V hotelu »Royal« je bilo včeraj veliko razburjenje, ker so v poslednjem hipu- rešili dr. Aljehma pred težko nesrečo Dr Aljehin je prišel po šahovskem turnirju ob 5. zjutraj v svojo sobo in legel k počitku. Ob enih popoldne ga je posetil neki gost. a je našel vrata njegove sobe zaprta, skozi špranje pa -je prihajal sumljiv sinrad in dim. Takoj je sklical osobje hotela, ki je vdrlo v dr Aljehinovo sobo. Šahovskega prvaka so našli v globokem snu v postelji, dočim je njegova postelja gorela na več krajih S pomočjo ročnega aparata za gašenje so kmalu pogasili ogenj Ko pa se je v splošnem dirindaju zbudil dr Aljehin in spoznal, v kakšnem nevarnem položaju je bil. se ni prav nic razburja! in je mirno opazoval osobje, kako gasi sobno opravo. Dr. Aljehin je rekel, da je prišel truden domov in da je še kaki dve uri v postelji kadil Iz tega sklepajo. da se mu je že takrat, ko je še bdel. zanalila posteljnina. ki je pričela kasne- Kaao Ljubljanski Dvor Telefon 2730. Vsa Ljubljana govori z navdušenjem o našem filmu! v najnovejšem svojem zvočnem je goreti. Sreča je bila, da se je ogenj zelo počasi širil in to na vznožni strani postelje. Ce pa bi požara ne bili tako kmalu odkrili, bi se bil dr. Aljehin iko-raj gotovo zadušil. Uspeh dr. Aljehina v Osiieku Osijek, 26 decembra n. V torek je Igral svetovni šahovski prvak dr. Aljehin kraljevsko igro z osiješk»mi šahisti. Dosegel je zelo lep uspeh in so bile samo tri igre zaključene neodločeno, vse jstale je dr. Aljehin dobil Tekma 'e bila zaključena ob en četrt na dve zjutraj. Danes je dr. Aljehin odpotoval v Sombor, kjer se bodo tudi poskusili z njim tamošnji šahisti. Pestra zagrebška policijska kronika Zagreb, 26. dec. č. Zagrebška policijska in nezgodna kronika ie za božične prazni« ke prav pestra Na svet1 večer je b lo vlom« Ijeno na lelačičevem trgu v trgovino ma« nufakture Stankovič kier so neznan; vlo« nrlci odnesli za blizu 10 000 D'ti blaga. Isti večer so neznanci vlomili v mestno kopa« 1»5če v Mosinskega ulic- ter odnesli vi bla» ga me 600 Din V Martičevi ulici je bila aretirana neka služkinja ki je osumljena, da ie oreišnji dan umorila novoro»enčka Zastrupiti se |e poskusila služk nja Slavica Dulič iz Like. V brezupnem stanju so jo prneljali v bolnico Točno o polnoči je na sveti večer padel na ulici čev'iarski pomoč« nik Viljem Grmek ter si nevarno pretresel možgane Odpeljal so ga v bolnico Na Sav,ki cesti je padel s tramvaia na sveti večer ob pol 10 vrtnar Pavle Jurčič iz Ma« riSora Udaril je z glavo tako nesrečno ob tla da si je pretresel možgane in nalomil lobanjo. V -'osnvskih breg h so poskušali neznani trije mladeniči umor ti gostilničar« la Ferdi da Maieka Neznane* sr> popi« vali v njegovi gostilni in pričeli na lepem streljati iz samokresa nanj in niegovo ženo Gostlničarju se ie posrečilo pobegniti, do« čim je njegova žena Marica smrtno nevar« no ranjena. Takoi po tem taiinstvenem n«» padu so mladeniči izginili ne da b' se bili polotili kakšne Majekove imovine Ta kri« nrnalni primer je vzela v svoje roke za« greuška policija. velefilmu ficijuG Predstav® danes oh 4k, %8. in 9. (•ftvirron' »J* «K v* Zagreb, 26. decembra č. Vesti in pa komentarji o vzroku smrti dirigenta Oskarja Nedbala vznemirjajo vso zagrebško javnost. Glavni dirigent zagrebške opere g. Baranovič je dal novinarjem tzjavo. v kateri demantira verzijo, da bi bil razlog Nedbalove smrti neuspeh pri zagrebškem izvajanju »Pravljice o Honzl«. Baranovič pravi, da se je razgovarjal z Nedbalom tik pred njegovo smrtjo prav presrčno. Nedbal je kaza) sicer zn-ike utruienosti in ni bil tako živahen in vesnl kakor svoječasno, ko je govoril Baranovič za njim v Bratislavi. Nekaj minut po Nedbalovem odhodu od Baranoviča je prišla k Baranoviču Nedbalova soproga, ki je rekla Baranoviču, da je samo za kratek čas zapustila svojega soproga ir da ne v6, kje je trenutno. Ta čas. pravi Baranovič, ko ga je iskala pri meni gospa soproga, je bil Nedbal že mrtev pod okni gledališča. Dirigent Baranovič pravi, da piše zagrebška kritika o Nedbalu zelc ugodno. Nedbal je bolehal na tiksnih idejah. Ko se je vršila v gledališču glpvna vaja in so prišli k njej tudi neki policisti, se le Nedbal močno vznemiril ter pripomnil nekemu statistu: »Tile so prišli, da me aretirajo « Dolgo so mu morali dokazovati, da je to le skupina policijskih pripravnikov, ki so si prišli ogledat gledališče. On pa je kljub temu neprestano razburjen gledal na skupino stražnikov. Danes so zagrebški kritiki po-sIaM beograjskim novinam brzojavko v kateri pravijo, da so vesti o vzrokih Nebdalove smrti v io-liko neresnične, ker le imel balet Nefidala patpoln uspeh pn vsei kritiki. Davi ob 8. ie bila izvršena obdukcija Nebdalovega trupla. Ugotovljena je bila razbita lobanja in poškodovani možgani. Pade! ie na ievo stran telesa ter si zlasti težko poškodoval levo bedro. Zlomil si ie levo nogo in Štiri rebra. Razen tega pa ie imel na telesu «e mnogo drugih poškodb. Zdravnika pro t Jurak in Gašparac sta ugotovila, da }e imel Nebdal oslabljeno srce. da je bolehal na kamnih v jetrah in da ie bil di3bet;čen. Vse te bolezni so razumljivo vpijale na Nehda lovn skrajno živčno st^nie Pocreb Oskarja Nebdala bo jutri, v soboto, ob pol 4. popoldne. Danes je prispela iz Frafislavi pokojnikova sestra. tfočtrtT bntf vgradi boSezni ni mogel priti. (Glej tudi poročilo na 3. strani). - Komunistično rovarjenje v Ameriki Naval vlagateljev na posamezne ameriške banke so po trefitvab finančnikov povzročili komunistični hujskači niso ugotovili. V krogih nadzornega odbora trdijo, da so komunistični krogi preteklo Newyork, 26 dec. g. O nedavnem paničnem navalu na razne amer.ške banke, ki ie končno dovedel do zatvorvtve raznih pro-mmentnih denarnih institutov- se doznava da je vzrok za ta ruin v sistematični kampanji komunističnih krogov, ki so hoteli iz-podkopati zaupanje vlagalcev. Da odkrije te mahinacije komunističnih krogov ie državni odbor za nadzorstvo bank odredil strogo preiska%'0. ki je ugotovila, da so se med občinstvom na popolnoma nerazumljiv način pojavile govorice o dozdevnih msolvencah. Povzročiteljev teh govoric še Beocrad. dec. p. Pr^ko katolifklh božičnih praznikov se ie vr«i1 v Beogradu kongres židovskih cerkvenih občin. Predsedoval mu je zasrrebSki odvetnik dr. Spitzer. Kongres se 1e bavi] zlasti z novim zakonom o židovskih cerkvenih občinah ter je izrazil vladi zahvalo za sprejetje tega zakona, ki daje židovski veroizpovedi popolno enakopravnost z ostalimi nriznanimi verami v državi. Kongres Je sprejel nadaljnje sklepe, ki izviralo iz določb novesra zakona. Pred ?:aki iiičkom kongresa so bili odposlani vdanostni in pozdravni brzoiavki Ni. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku ereneralu Živkovfču in ministru pravde dr KrSkiču. Smrt hpo^r^keca bančnika Beograd. 56 decembra p Vo<-oi ie preminul eden najpomembnejših finnnrnikov v na*' državi mani beo^rnloVi b«nVfr T)n-vid Rii«o PokoInHt te »ustanovitelj Številnih industrijskih podjet?! v dr*->vl tj> *e :e 7.1a=ti mnorro' nn.a* ievi preveč buržujsko življenje List oor-« ča nadalje, da )e Kolontaieva v zelo flape« tih odnošajih z Litvinovim. doč.m jo je Stalin doslej protežiral. »Do X« popravljen Uzabona. 26. decembra AA. Popravila na veleletalu »Do X«, ki so postala. potrebna po požaru kril. so gotova. Prihodnji polet letala bo 15. januarja »Do X« ne bo letel preko severnega Atlantskega oceana, marveč bo krenil nalprej v Južno ArneHko odto^ n«i v Nevvvork Občni zbor Električne zadruge v Sp. Siškl bo v nedeljo točno ob 9. dopoldne gostilni Keršič. Udeležba obvezna. soboto skušali prirediti naval na neko ameriško banko, da bi povzročaj razburjen e med občinstvom. Dctična banka je pravočasno zvedla za ta načrt ter izvedla protiukrepe, da ni prišlo do zatvori-tve blagajne V newyorških borznih krogih trdijo z gotovostjo, da so zadnje bančne polome v N'ewyorku povzročila konrunfstična rovar-ienja. Predsedstvo borze je odredilo strogo preiskavo. Dodekanez pod tujim jarmom Atene, 26. decembra. A A Mladinska organizacija z Dodekaneza se je obrnila z brzojavko na kongres latinskega tiska s prošnjo, naj se po svojih močeh zavzame za osvoboditev tega otočja izpod jarma tujih oblastnikov in za zedinjenje Dodekaneza z materjo Grčijo. Zadnje športne vesti Zagreb, 26. decembra č Iz Novega Sada je gostovalo danes v Zagrebu moštvo Juda Makabi, ki je porazilo z 2:1 (1:1) zagrebškega prvaka Haška. SpUt, 26 decembra 6. Med nogometaši Hajduka so nastala nesporazumljenja. Nekateri igralci zahtevajo odstop gotovih članov nove uprave kluoa in grozijo, da ne pojdejo na nogometno turnejo, v Južno Afriko, če se jim ne ugodi. Klubska uprava pa nima namenk ukloniti se ter izjavlja. da bo enostavno poiskala igralce v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu, ako nočejo Hajdukovci na turnejo. Češkoslovaški nogometaši v tujini Bologna: Bok)gna : Slavija (Praga) 2:0 d:0).; '-v/i, ; ... ' Padova: Slavija : Padova 3:1. Monakovo; Sparta : SV Mtlnchen 1860 3:0 <2:0). ' Cettei Viktorija Žižkov : SF Cette 2:1 (1:1). Smrtna nesreča fantka pri sankanju Maribor, 26. decembra. Žrtev otroške neprevidnosti in razposaje« nosti je postal na božični dan triletni Mir« ko, sinček inž. Ferenca v Studencih Otro« ci so se sankaji na Pobrežju. Iz nagajivosti je neki dečko porinil malega M rka s tako silo, da je zdrčal s sankami po bregu na« vzdol prebil ograjo in grmovje ter padel v Dravo Ljudje ki so bili v bližini, so pri« hiteli takoj na pomoč, vendar pa je bilo že prepozno. Dečko je dobil tako hude zu» nanje in notranje poškodbe, da je kmalu nato umrl Poklicani zdravnik g. dr Kraus si je zaman prizadeval, da bi užaloščenim staršem rešil njihovega ljubljenčka Tragična smrt liubeznivega otroka, ki je bil po« nos svojih staršev je izzvala med prebi« valstvom splošno sočutje. Inž. Majdela zadnja pot Ljubljana, 26. decembra Danes ob 14. se je vršil izpred mrtvašnice splošne bolnice pogreb avaževanega znanstvenika vseučiliškega profesorja inž. Ignacija Majdela. Pokojnik je užival tudi v ljubljanski družbi velike simpatije, kar je pokazal naravnost ogromni mrtvaški sprevod. Preo mrtvašnico so se začele že mnogo pred določeno uro zbirati velike množice ljudstva iz vseh slojev ljubljanskega prebivalstva, zbrane, pa je bila tam tudi skoro celokupna ruska kolonija. Preden so dvignili krsto in io položili na lafeto, sc zapali akademiki v srce segajočo latinsko žalostinko Takoj zatem je krenil žalni sprevod na poi proti pokopališču k Sv. Križu. Spredaj za križem so nosili uslužbenci univerze ogromen venec, ki ga je poklonila ta institucija svojemu profesorju, sledil je prekrasen venec slušateljev kemije, nato po so nosili v sprevodu še vence organizacije ruskih oficirjev, ruskih akademikov udruženia ruskih profesorjev ter vence posameznih prijateljev in znancev pokojnikove rodbine. Spredaj v sprevodu je šla vojaška godba, ki je igrala ža-lostinke. priključena ji je bila častna četa vojaštva, za katero je korakal častnik naše vojske, noseč -5rno blazinico s številnimi pokojnikovimi odlikovanji. Sledila je krsta na lafeti pokrita z mnogimi venci, ob straneh pa je korakalo po 8 vojakov kot častna straža. Za krsto so korakali v žalnem sprevodu najožji sorodniki prerano umrlega učenjaka, nato zastopniki ruskih emigrantov, v nadaljnjih redih pa rektor univerze dr. Alfred šerko z vseučiliškimi profesorji in vsemi drugimi nastavljenci univerze V ostalem sprevodu so korakali številni visoki častniki in mnogo civilnega občinstva, sprevod pa je zaključil oddelek artiljerije. Na pokopališču pri Sv. Križu so položili zemske ostanke prerano umrlega učenjaka inž. Ignacija Majdela v sveža izkopano jamo Cerkvene obrede je opravil ix) pravoslavnem običaju protojerej Dimitrije Jankovič in je vojaštvo oddalo tudi častno slavo. Ljubljana med prazniki Veselo so zamigotale lučke, žarelo je I* vseh oken. trgovskih izložb in celo ljudje na ulicah so bili jasnih oči. Morebiti se j® zdelo do mraka, da prevladuje še delavni dan, pozneje pa je trušč in hrušč odnehava!. Trgovski lokali so se zapirali, iz uradov je pobegnilo vse domov, delavec je odložil orodje in v stanovanjih okrog božičnih drevesc se je oglasila pesem: »Sveta noč, blažena noč...« Angel miru je plaval nad mestom, vse je bilo zazibano v pokojen mir. Celo samci v gostilnah in kavarnah so dali mir in šele proti polnoči, ko so zadoneli zvonovi v cerkvah, so znova oživele ulice Zunaj so se zbirale cele množice in se pomikale proti cerkvam, kjer je dišalo po kadilu in je bilo čuti bučanje mogočnih orgel. Notri natlačeno polno naroda, mladih in ostarih. prisluškujoč božičnim pesmim, v dušah radost in polno pričakovanja lepših dni, ko bo svet spet tako lep, kakor je bil nekoč in bo v srcih še več prostora za poetično ubranost, ki naj jo pričarajo bodoče lepše božične noči. Po polnočmcah je nesto spet zamrlo in čelo v kavarnah so bili gosti bolj redki. Na ulicah ponekod razposajen smeh, kajti ponoči je pomrznilo in so padali ljudje, vračajoči se domov, za šalo in zares. K sreči pa ni bilo hujših nezgod in je Ljubljana pokojno prespala noč, v kateri se je bleščal Rožnik v belem snežecu in dihal Golovec, kakor v pravljici. Stolpa trnovske cerkve sta bila bajno razsvetljena vso noč, med njima pa je svetila zvezda repa-tica in vrh Ljubljane, nad navodograjeno palačo »Viktorija« na Aleksandrovi cesti se je bleščalo v neštetih lučkah božično drevesce. Po Sveti noči je napočil Sveti dan. Ljudje so ostajali večinoma doma in se sukali okrog božičnih dobrot, potic in še tem in onem. Skoro prazne so bile gostilne v mestu kakor tudi v okolici. Tudi kavarne niso prišle prav na svoj račun, kajti vse se je razgibalo šele na Štefanovo. Danes na Štefanov dan so pohiteli ljudje spet na zrak in jo mahnili v okolico ali celo dalje ven na deželo. Najbolje so se menda imeli v Štepanji vasi, kjer so imeli žegnanje in kamor hodijo ljudje v cerkev iz bližnje ter daljne okolice prosit za zdravje domače živine Seveda pa »furmani« in poljedelci niso ostajali samo v cerkvi, marveč so jo mahnili tudi v gostilne, kjer so častili sv. Štefana iz »Štefana«. ; Splošno pa so minuli božični prazniki v Ljubljani brez posebnih dogodkov in nesreč. Celo na policiji so imeli mir in je obhajal božičnico tam le neki mlad razgrajač. V bolnico pa so tekom praznikov pripeljali samo posestnika Ivana Tonija iz Lanišča pri Grosupljem. Toni se je na Božič zjutraj peljal s kolesom na kolodvor v Grosupljem, a je na cesti padel in si zlomil ključnico. 5000 poslušalcev je doslej očaral s svojim božanskim glasom Siichard %auber v krasni Leharjevi Silmski opereti ZEMLJA Hitite in pridite tudi še Vi! Poleg tega najnovejši Paramountov »Zvočni tednik44. ELITNI KINO MATICA Telef. 2124 Dr. Karel Kramar Ob sedemdesetletnici velikega slovanskega politika Jan Hajšman: Iz jubilantovega življenja Danes praznuje dr. Karel Kramaf, prvi ministrski predsednik čsl. republike, vodja narodne demokratske stranke in zadnjih štirideset let eden najodhčnej-ših osebnosti češke politike svoj 70. rojstni dan. Dr. KramSf je brez dvoma eden izmed najpopularnejših Cehov, čigar ime je znano daleč preko čeških meja, ne samo med Slovani, marveč po celi Evropi, osobito zaradi njegove predvojne in medvojne delavnosti. Nemški nacijonal-ci so poznali in stereotipno imenovali le tri imena iz češkega političnega življenja: Masaryk, Klofač in Kramaf. Enako je bil znan med češkimi politiki na zapadu Evrope, osobito v Franciji, pred vojno in med vojno predvsem dr. Kramar. Poznavalec slovanskih političnih teženj, francoski učenjak Ernest Denis, je kratko pred svojo smrtjo napisal v almanah za 60 letnico dr. Karla Kramafa po francoskem vzotcu članek spominov ter je v njih razodel, kako so nanj gledali Francozi. Denis je opisal dr. Kramaf a takole: »Evropska javnost, ki je le nepopolno poznala avstrijske zadeve, je rada poslušala govornika, pripovedujočega ji to- kar si je želela slišati, govornika, ki jo je očaroval s plemenitostjo svojih misli, lepoto svojih pojmov in krasoto svojega govora ... Sonorni glas, resni nastop, jasne misli, osebna privlačnost, to so zunanji znaki dr. Kramafa in ti zadostujejo, da si takoj pridobi prijatelje, čim odpre usta... Tik pred svetovno vojno je bil Kramaf brez dvoma najbolj znan češki politik v zapadnl Evropi, zlasti v Franciji. Zato je bilo povsem razumljivo razburjenje v zapadni Evropi, ko so med svetovno vojno avstrijske oblasti zaprle dr. Kramafa. V splošni apatiji je bila obsodba Kramafe-va odločilen udarec, ki je vzbudila vest Evropi in odpravila zadnje dvome in kolebanja... V dr. Krama fu je mnogo francoskega, ker je stalno naklonjen mish, da koncem koncev le zmaga razum.« Neki drugi glas označuje jubilanta na kratko: »Zapadnjak, ki si ga je vzhod popolnoma osvojil...« • Dr. Kramaf se je rodil v mestecu Vy-soki pri Semelih v Krkonoških gorah na severovzhodu Češke, dne 27. decembra 1860. Izšel je iz zelo premožne rodbine in je od mladih nog živel v dobrth razmerah ter tako rekoč zaradi svojega blagostanja nekaka izjema med vsemi Cehi, ki se jim je vsaj v mlajših letih redno godilo zelo slabo Študiral je pravo in finančno vedo v Berlinu, v Strasbourgu in v Pragi, kasneje pa je posečal visoko šolo za politične vede v Parizu. Prepotoval je vso Evropo in si pridobil temeljito znanje svetovnih jezikov. Posvetil se je publicistiki in političnem delu. Kupil si je dobro tekstilno tovarno pri Semily, ki jo upravlja z velikim uspehom njegov sorodnik, sam pa se je odločil za javno delo. Svojo politično karijero je začel z dr. Kaiz-lom, kasnejšim odličnim finančnikom in avstrijskim finančnim ministrom ter s profesorjem T. G. Masarykom. Ti trije so ustanovili v 90 letih realistično stranko in nje glasilo tednik »Cas«. Leta 1891. je bil Kramaf izvoljen za poslanca v češki deželni zbor; pridobil si je velik politični ugled in je vstopil z realisti v mladočeško stranko. Kaizl in Kramar sta ostala v stranki za vedno in sta v njej takoj dobila odločilni vpliv in vodilna mesta, z Masarykom pa, ki je kmalu nato izstopil iz mladočeške stranke in šel svoja pota, se je dr. Kramaf za vselej in temeljito razšel. ... Za Avstrije je dr. KramSf računal z obstojem monarhije in je na Dunaju vodil tako zvano pozitivno politiko, ki je bila na zunaj slovanska. Njegov najvažnejši čin iz te ere je njegov nastop za splošno, enako in tajno volilno pravico. Na jugoslovansko vprašanje je pred vojno gledal z ruskega vidika, zato v avstrijskih krogih ni bil uvaževan, pač pa je bil splošno priljubljen med Slovani, celo med Poljaki. Sredi svetovne vojne, maja meseca leta 1915. je bil Kramaf zaprt ter obenem z dr. Rašinom in urednikom »Narodnih Listov« Vincencijem Cervinko postavljen pred vojno sodišče. Dr. Kramaf in dr. Rašin sta bila obsojena na smrt. Prav za prav ni bil obsojen doktor Kramaf osebno, marveč je bila to obsodba Avstrije nad češkim rusofil-stvom sploh, kakor smo tedaj razumeli ta politični proces. Cesar pa mu je spremenil smrtno kazen na 15 letno ječo. lz katere je Kramaf izšel po amnestiji dne 2. julija 1917. Prišedši na svobodo, je postal predstavnik upornega gibanja proti Avstriji. Bil je predsednik Narodnega odbora, po prevratu pa je postal predsednik prve češkoslovaške vlade. Doživel je čast, da je predsedoval prvi seji revolucijske narodne skupščine dne 14. novembra 1918. ter je kot načelnik vlade in zastopnik predsednika države izvedel detronizacijo Habsburgovcev, proglasil čsl. republiko in predlagal izvolitev za predsednika te republike profesorja dr. T. G. Masaryka, ki je bil tudi soglasno izvoljen. Pred desetimi leti je glasilo republikanske stranke »Venkov« napisal o Kramafu naslednjo laskavo sodbo: >0 dr. Kramafu kot polinku so mnenja lahko deljena. Toda odličnega talenta, impozantne osebnosti, globoke omikanosti, goreče ljubezni in nesebičnosti mu ne more odrekati niti največji nasprotnik. Kar je dr. Kramaf med vojno napravil za svoj narod, ko je bil obsojen celo na smrt, ostane za vselej zabeleženo v zgodovini. Dr. Kramaf je izredna politična osebnost, ki vzbuja vsesplošno spoštovanje.« Vrhunec Krama fevega delovanja m življenski poti je bila svetovna vojna, ko se je zopet sešel z voljo naroda in postal predstavnik češkega odpora proti Dunaju ter čeških težnj po državni samostojnosti. Oktobra meseca leta 1918. mu je dr. Herben, njegov dolgoletni politični nasprotnik, ob povratku domov izrazil svoje priznanje z naslednjimi besedami: »Ječa dr. Kramafa, na katere koncu so se dvigale vislice, je eden izmed dogodkov, ki so uedinili narod. Smrtna obsodba, izrečena na Dunaju, je med češkim narodom povzročila vse drugačen odmev, nego se ga je nadejalo krvavo sodišče. Danes lahko rečemo, da je dan smrtne obsodbe dr. Kramafa postal važen mejnik v mišljenju češkega naroda.« Povratek dr. Kramžfa z Dunaja v Prago in navdušeno pozdravljanje na smrt obsojenega v domovini je bilo zmagoslavje naroda pred obličjem Avstrije, kakTŠno med svetovno vojno ni imelo para. Dr. Kramaf preživlja svoj sedemdeseti rojstni dan v polnem zdravju; z ne-zlomljeno voljo in energijo vztraja na svojem mestu v političnem življenju, v kolikor ga njegovi sodelavci niso pripravili ob politični vpliv. Neki avstrijski uradnik, ki je v času Kramarevega procesa zavzemal visoko mesto, je iz-nesel v javnost zanimivo podrobnost za Kramžfevo sedemdesetletnico. General Georgi, minister domobranstva, je poročal cesarju Francu Jožefu o smrtni obsodbi nad Kramafem ter je iz lastnega nagiba predlagal cesarju naj smrtne obsodbe ne podpiše, marveč naj jo spremeni v ječo. Cesar je vprašal: »Koliko je star dr. Kramaf?« Georgi je dejal? »Veličanstvo, 55 let.« Nato pravi cesaT: »Tedaj bom določil dobo kazni na 15 let, kajti ob svoji osvoboditvi bo star 70 let in v tej starosti ne bo več nevaren.« Dr. KramSf je preživel Avstrijo, preživel je Franca Jožefa in doživel v popolnem zdravju rok. ko bi moral priti zlomljen iz dunajskih ječ. Nad rodom Franca Jožefa je ravno on, ki se ga je hotel sam cesar izneblti kot nevarnega človeka, izrekel končnoveljavno obsodbo: Habsburgovci so za večne čase vrženi s prestola češkega kraljestva. Karel Schelnpflug: Kramareva slovanska politika Kramafeva politična delavnost se ne da popolnoma dobro deliti na češko ali slovansko, na avstrijsko ali za-padnjaško, ker je prav za prav skozi in skozi prepojena s slovanskimi težnjami, ali bolje rečeno z rusko politiko. Z vidika predvojne carske Rusije je vodil Kramaf svojo politiko pred vojno, v vojni in po vojni in je bilo ob tej politiki mnogo napisano v njeno korist in proti njej. Njegovo politično delcvanje je bilo često predmet ogorčenih osebnih razprav in polemik, zaradi nje je bil Kramaf od izvestne strani naravnost oboževan, toda Se več je imel nasprotnikov, ki so ga obsojali, preklinjali in odklanjali njegovo politično usmerjenost. Češki publicist Karel Schelnpflug, čigar, sijajni uvodniki v »Lidovih No-vinah« Se danes vzbujajo vseobčo pozornost, je bil ob koncu vojne prestopil iz realistične stranke v stranko di Kramafa predvsem zaradi privlačnosti osebe tega političnega voditelja. Z njim so se pridružili Kramafu tudi dr. Žamal, Machar, Herben in druge znane osebnosti češkega političnega živ- ljenja. Schelnpflug je bil do L 1924. uvodničar »Narodnih Listov« ter je pred desetimi leti za 60-letnico današnjega slavljenca objavil pod gornjim naslovom članek, v katerem je kratko ali zelo nazorno opisal pomen Krama-fevega dela za češko politiko s posebnim ozirom na njegovo kasnejšo pre-orientacijo v protiavstrijskem smislu, članek je star sicer že deset let, vendar tudi danes odgovarja do zadnje podrobnosti ter ni na svoji aktualnosti izgubil niti pičice. Zato ga prinašamo tudi mi ob slavljenčevi -sedemdesetletnici. H. Prve realne temelje češki slovanski politiki je položil Havliček s svojim znanim člankom »Slovan in Ceh«, ki je izšel v »Praških Novinahc 1. 1S48. Do tega časa je bila slovanska misel pri enem delu češkega naroda nekaka naivna igračica, drugi del pa jo je smatral za nevarno zablodo. Pristaši prvoimenovanega gibanja so se imenovali Slovani in so zavračali naziv Cehi ali Slovaki. Učili so se površno raznih slovanskih jezikov in prevajali iz njih zelo slabo razna dela na češki jezik. Vodilna misel tega dela je bil nazor, da se morajo vsi Slovani zliti v en narod ter da morajo zato z vsemi silami delovati za nekako asimilacijo. Havliček je v omenjenem članku jasno dokazal nemožnost tega, političnega smotra ter poudaril, da se morajo češke težnje po zbližanju z ostalimi Slovani omejiti na vzajemne kulturne in gospodarske stike ter je z naravnost proroško dalekovidnostjo dopuščal ožjo in trajno zvezo, prijateljstvo in brat- stvo, ki naj nastane v doglednl dobi med Cehi in Jugosloveni zaradi skupnosti njih usode in ker med njimi ni sporniii interesnih točk. Iz te Havličkove koncepcije slovanske misli je nastal tako zvani avstro-slavizem, težnja za zbližanje in skupni nastop onih Slovanov, ki so živeli na ozemlju Avstrije, težnja, ki jo je za njim dalje razvija! Palack?. Pri teh težnjah pa sta se Havliček in Palack? v neki temeljni točki močno motila: verovala sta, da bo Avstrija spoznala misel svojega poslanstva. smo del mogočne države, ki se po svoji sili lahko primerja vsej Nemčiji. Naša vlada naše narodnosti ne zatira, marveč jo naravnost goji ter jo bo v primeru potrebe podpirala!« — tako Je napisal Havliček v omenjenem članku. Palack^ pa je ta politični nazor zgostil v znano reoenico: »Ako bi Avstrije ne bilo, bi jo morali ustvariti.« Kasnejše postopanje avstrijskih vlad je Cehom iztrgavalo to vero polagoma in košček za koščkom; slovanstvo pa je še dalje živelo v ljudskih srcih ter je zavzelo obliko toplega čustvovanja z zatiranimi Slovaki in Jugosloveni, vedno računajoč ir nadejajoč so pomoči Rusije v bodočnosti. Naravnost čudno je, kako trde izkušnje in težke prevare je moralo prestati to čustvovanje, ki ni bilo utemeljeno na ni-kaki konkretni misli, ni imelo nikakega trdnega smotra in določenega nar črta, pa je vendar od časa do časa mo- (Nadaljevanje na 4. strani) Tragedija skladatelje« Oskarja Nedbala Pri gostovanju v Zagrebu je obupal in se vrgel z gledališča oa ulico Vzrok: močna nervoznost in spor v Bratislavi — Prevoz trupla v domovino Po lepem moralnem uspehu, ki ga je slavni češki skladatelj in dirigent, šef bratislavske opere Oskar Nedbal doživel minule dni v Zagrebu, je presenetila Zagreb in vso našo, zlasti pa češkoslovaško javnost tragična vest: Oskar Nedbal se je na »bad-nji dan« vrgel skozi okno v drugem nadstropju zagrebškega gledališča in je obležal na ulici mrtev. Pretresljivi konec slavnega muzika je bil posledek težke zdravstvene krize, ki se je v zadnjem času polotila njegovega, sicer močnega in na videz zdravega telesa. Ta živčna kriza je nemara nieia uidi i^vestno moralno o^adie- k'iko' življenje vseh umetnikov, je bilo tudi Ned-balovo polno bojev, nad in prevar. V zadnjem času je imel Nedbal daljši zdravstveni dopust, s katerega se je bil vrnil na videz spočit in zdrav. Kaj mu je dalo neposredni povod k obupnemu dejanju v Zagrebu, je tajna, ki jo je najbrž zaprla smrt Znanci, med katerimi se je Nedbal v Zagrebu gibal, zatrjujejo, da je bil zadnje dni pred smrtjo duševno zelo pobit in slaDo azpoložen. Otiv.ii Aedbal je bil pc rodu iz Tabora. L. 1892. je absolviral praški konservatorij, kjer je bil Dvorakov učenec. Njegova glasbena karijera se je vzpenjala v dokaj nagli krivulji kvišku. Bil je eden izmed ustanoviteljev češkega kvarteta, pozneje je dirigiral Češko filharmonijo, dunajski »Ton-kiinstler - Orchester«, nekaj časa tudi dunajsko »Volksoper«. Bivanje na Dunaju ga je nekoliko odtujilo češkemu nacijonalne-mu življenju, kar so mu zlasti nasprotniki radi očitali in kar je brez dvoma vplivalo na Nedbalovo pozicijo v muzikalnem svetu češkoslovaške repulike. Po prevratu se je Nedbal zopet tesneje zbližal s svojim narodom, vendar mu ni uspelo, da bi bil zavzel v Pragi mesto, ki bi ustrezalo njegovim glasbeniškim kvalitetam in slovesu njegovega imena. Največje uspehe Je dosegel v tujini. L. 1923. so mu poverili vodstvo bratislavskega gledališča, ki je lani docela prešlo pod njegovo upravo. Nedbalovo udejstvovanje v Bratislavi je brez dvoma zelo povzdignilo višino in sloves bratislavskega gledališča in koristilo razmahu muzikalnega življenja v tem lepem, obdonavskem mestu. Kot skladatelj si je Oskar Nedbal pridobil več znatnejših uspehov: L. 1902. je nastala njegova pantomima »Hloupy Honza«, nekoliko let pozneje njegovo nenavadno popularno delo »Z pohMky do pohadky<. S »Princeso Hiacinto« in »Andersenom« ni imel več tolikšnega uspeha, z opereto »Poljska kri« (L 1913.) je postal znan po vsej Evropi, koder se goji opereta; druge njegove operete (»Sramežljiva Barbara«, »Trgatev«) mu niso prinesle zaželjenega velikega uspeha. Tudi njegova komična opera »Sedlak Jakub« (premijera v Brnu L 19£2.), s katero se je skušal zopet vpeljati v češkem nacijonalno - glasbenem svetu, ni. imela posebnega uspeha. Nedbal je bU na glasu kot iz boren dirigent. Pred leti smo ga videH tudi v Ljubljani: dirigiral je »Prodano nevesto«. Vsekakor je ž njim umrl velik in nadarjen m lizik bratskega češkoslovaškega naroda. Njegove telesne ostanke so medtem že prepeljali v domovino. v O tragični smrti gosp. Oskarja Nedbala poročajo zagrebške in beograjske novine: Pokojni Nedbal je bil, kakor vsi dirigenti, močno nervozen. Pri njem pa je ta bolezen v zadnjih letih bila posebno huda. Nikakega ugovora, neuspeha ali kritike ni mogel sprejeti ravnodušno. Ko je prišel v Zagreb, je vsem svojim dobrim prijateljem tožil o hudem Iporu z gledališkim ravnateljem ▼ Bratislavi. Spor se ni tikal samo umetnostnih, temveč tudi finančnih vprašanj. Zagrebška kritika je sieer njegovega »Honzo« pohvalila, toda občinstvo je to delo sprejelo precej hladnokrvno in je Nedbal po pre-mijeri precej razburjen sam dejal prijateljem: »Ta premijera je zame propast!« Na »badnji dan« opoldne se je Nedbal pojavil pri ravnatelju zagrebške opere gosp. Bara-noviču in mu potožil, da njegovo delo ni uspelo, obenem pa se je poslovil, .rekoč, da odpotuje iz Zagreba na Božič ali Štefanovo. Kmalu nato pa se je podal v IL nadstropje opere in se kratkomalo vrgel na tlak. Prvi, ki je prihitel k strahovito razmesarjenem truplu, je bil znani igralec Dubravko Dujšin, ki ga je strašni prizor tako prevzel, da si je z rokami zakril oči, dočim se je njegova žena onesvestila. Vse je bilo takoj storjeno, da so o Nedbalovi tragediji bili obveščeni pokojnikovi sorodniki in tudi češke novine. Kakor poročajo iz Prage, je novica v vseh umetniških krogih vzbudila globoko sočustvovanje, ni pa prišla povsem nepričakovano, ker je bilo že dalje časa znano, da je Nedbalovo živčno stanje skrajno slabo. Vsekakor pa bodo le češkoslovaške novine mogle podrobno dognati vse momente, ki so vedli do tragedije popularnega in simpatičnega umetnika. Dr. L L.: Nekaj spominov (K dr. Kramafevi 70-Ietnici) V Sofiji I. 1910____ Slovanski kongres. Dr. Kramafu je bilo takrat 50 let. že na poti skozi Rusijo sem imel priliko čitati v listih, kako dobro je znano njegovo ime v ruskem svetu. Saj je pogosto preživljal svoje počitnice na Krimu. In njegova politika je bila vedno rusofilska. Razume se, da je imela ta politika tudi svoje nasprotnike doma ln v tujini. In tudi v Rusiji. Takrat je bilo v ospredju vprašanje ne-o s 1 a v i z m a, ki se je formuliral pod vodstvom gen Volodimirova 1. 1908. v Pragi. če danes pogledamo v dogodke tedanjih dni, vidimo prav dobro, kako je bilo potrebno iskati zvez 'n skupnih ciljev. So-fljski kongres je imel pokazati možnost skupnega slovanskega dela. Kralj Ferdinand je odšel demonstrativno iz Sofije. To je bilo znamenje, da mu ni ljubo, da tja prihajajo slovanski politiki. Kljub temu je kongres lepo uspel. Fdino Poljakov ni bilo. Res je. da ni bilo zastopnikov novejših političnih struj in da so starejši slovanski politiki imeli glavno besedo. Reševala so se predvsem gospodarska in kulturna vprašanja. Skušalo se je rešiti predvsem srb-sko-boJga^ko vprašanje. Kongres je otvoril prof Stler Bobčev zredno simpatičen mož. Se danes vodja slovanske misli v Bolgariji. Pri njegovem pozdravnem govoru je nastal v gledališču nemir. Protestirali so Hrvati, ker jih je bil pozabil ome- niti. Tik nato je govoril dr. Kramaf. Govoril je ruski. Bil je takrat na višku svojega političnega dela. Vodilni politik češki, znan enako v slovanskem in evropskem svetu. Mož, ki je odločal v mnogih vprašanjih. Tipičen Čeh z vsemi lastnostmi svoje rase. Tudi na zunaj izrazito češko lice, z ostrimi, skoraj bodečimi očmi, za katerimi se je zdelo, da šviga nešteto misli, iskajočih v prepreženih in zamreženih vprašanjih sodobnosti pravo in odrešilno pot bodočnosti. Poznali so ga vsi in on je poznal vse... Poznal je predvsem vse one stare spore in napake, ki so onemogočali skupno pot nam na škodo in tujcem v korist, še so padale ostre besede in medklici med gosti v gledališču, ko se je vanje oprl njegov ostri pogled. Obmolknili so. Njegove besede so bUe rezke, krepke, prepričevalne... »Slovan, ki Slovana sovraži, ni Slovan«... Zagrmelo je po gledališču... Zdi se, da je potem ves čas plaval ta njegov stavek nad kongresom. V sofijskih listib se je čitalo, da je še mnogo takih Slovanov. A kongres je izvršil svoje delo. Zbližal je Srbe in Bolgare. To je bilo 1. 1910. Dve leti nato je izbruhnila balkanska vojna L. 1917. v Melku... Na frontah nič novega Ležal sem kot ranjenec v starem avstrijskem samostanu. Dva že skoro zdrava nemšk8 praporščaka sta nemirno hodila po sobi gor in dol... Klela sta... So was!... Jaz pa sem napol onemogel le- žal nad »Slovenskim Narodom«, ki je po dolgem času zopet srečno dospel do mene in kar same so tekle solze iz oči. čital sem poročilo, kako je Praga sprejela dr. Kramafa, ko se je vrnil iz ječe. Spominjal sem se, kako je bilo v tistih dneh 1. 1915., ko so posegli po njem in po drugih, kako se je nas vseh dotikala njegova usoda, kako smo zasledovali brezkončni, duhamorni proces, ki je imel razkriti vso slovansko zaroto in kako je padla smrtna obsodba. To je bilo 1. 1916... In sedaj, v jeseni i. 1917. ga je sprejemala Praga, kakor ni sprejemala še nobenega svojega vladarja... Notranja fronta je vzrastla ogromno, že skoraj nevarno... Zato sta klela nemška praporščaka — a jaz sem bil v duhu v Pragi, videl sem Vaclavski trg in tisto znano množico in zmagoslavje na smrt obsojenih — in sem razumel, kaj so čutila v tem trenutku prej zadušena srca. V tem zmagoslavju so bili že jasni znaki bodoče slovanske svobode. Mnogo velikih trenutkov je doživel naš veliki jubilant, a njegov tedanji prihod v Prago je bil najveličastnejši. Razmere so zahtevale, da se ni stavil v ospredje med vojne politike, dokler ne pride njegov čas. Dogodki sami so prinašali zmago ideji, za katero se je vse življenje boril. • L. 1918 . Majniške slavnost! v Pragi Stali smo na Vaclavskem trgu — bil je lep solnčen dan — in smo čakali, da pridejo naši zastopniki iz Narodnega muzeja, kjer so v zgodovinskem Pantheonu obnav- ljali prisego »Zvestobe za zvestobo«, ki jo je dne 13. aprila dr. Kramaf zaključil z besedami: »Srečni smo, ko vidimo, da ste se v tem velikem času združili vsi, dragi naši južni bratje, v nerazdeljivo celoto. Kakor ste prišli k nam, da potrdite svoje zavezništvo, tako vam obetamo, da vas nikdar ne zapustimo, da je vaš boj naš boj, naša zmaga vaša zmaga, in to ne le tako dolgo, dokler nas nerazdružno vežeta skupna nevarnost in skupni cilj, ampak za vso bodočnost. Ves češki narod kliče svojim bratom na jugu iz vse duše: Zvestoba za zvestobo za vselej!« Vse stopnice in rampa pred Narodnim muzejem so se svetile v pestrih barvah narodnih noš, ki so obrobljale tudi ves prostrani trg. kjer je ogromna množica pričakovala slavnostnega trenutka, da pozdravi slovanske goste. Vrata so se odprla in prihajali so: Ji-rasek, Hviezdoslav, dr. Tavčar, Vojnovič... (Vsi so danes že mrtvi...) Končno se je pojavil na vratih dr. Kramaf. Val navdušenja, ki je naraščal od trenutka do trenutka, se je vzpel do viška, kakor morje je zaorila množica in nekaj slovaških šo-hajev (fantov) v narodnih nošah je dvignilo dr. Kramafa na rame in ga neslo, ob-danega od bučeče množice ljudstva. po Vaclavskem trgu To je bil triumf ideje, zmaga združenih sil nad razdvojenim sovražnikom. Popoldne smo bil' povabljeni v njegovo vilo, kjer je naša čebelica (tudi nje ni več med nami!) poklonila njegovi gospe šopek lepih rož. Visoko nad Prago stoji ta vila na stari Kampi — mesto Praga mu je dalo zanje ta prostor na razpolago — krasen razgled na Vltavo in na mesto je iz njenega vrta. Mnogo velikega je doživela ta vila, kjer so se snule in stekale niti slovanske politike. Tu so ga dočakali detektivi, ko se je vračal s seje mafije z »Na-tion tcheque« v žepu. Ko bi ne bilo drugega, je bil to jasen dokaz njegovega dela... A je bilo še toliko drugega, da so ga obdolžili kot povzročitelja svetovne vojne. Grozni so bili trenutki negotovosti, ki jim je sledila smrtna obsodba. In vendar se je zdelo sedaj, da je bU vse to le grozen sen... Edino sivi lasje so pričali o veliki izpremembi izza časa sofijskega kongresa. Vsi smo zrli z občudovanjem nanj. Usojeno mu je bilo, da je doživel vse. kar zmore življenje od najgroznejšega do najveličastnejšega. Kakor vsi veliki možje-politiki, je tudi dr. Kramaf doživel mnogo borb in napadov, mnogo zmag in porazov, mnogo priznanj in nehvaležnosti in celo atentat iz vrst onega naroda, ki ga je vodil k svobodi. In vendar se mora vsak s spoštovanjem prikloniti pred osebnostjo moža, ki ie ortal neomajno velik v vrsti slovanskih politikov, ki ga ni strla težka preizkušnja ne omamila slava ki je prej ko slej poln optimizma in vere v slovansko bodočnost. gočno vzplapolalo In nikoli ni popolnoma ugasnilo. Smoter Kramafeve slovanske politike je bil, zanetiti iz te iskre živ plamen. Kakor prejšnji voditelji češke politike, tako je tudi dr. Kramaf računal z dejstvom, da je usoda čeških dežela za dogledni čas tesno spojena z usodo av9tro-ogrske monarhije ter si je prizadeval zasigurati češkemu narodu s svojo pozitivno politiko mirni razvoj v tem državnem okviru. Vendar se ni mogel vrniti k avstroslaviz-ma, ki ga je bil že Palackv\ spoznavši posledice dualizma, ob koncu svojega življenja opustil. Z dualistično ureditvijo države so bili Čehi odtrgani ne samo od večine Jugoslovenov, marveč tudi od svojih krvnih bratov Slovakov. Avstrijski Poljaki so pod dualizmom vodili skupno politiko z Nemci, med tem ko so bili ostali slovanski narodi politično še popolnoma brez moči. Avstroslavizem je bil mrtev. Zato pa je od ustanovitve trozveze v Avstriji pridobivala vse večji in večji vpliv sosednja Nemčija, ki je čim dalje" tem smele je posegala v avstrijsko politiko na škodo Slovanov. Prilike so postajale za praktično izvajanje slovanske politike vedno neugodnejše, vendar dr Kramafa niso odvrnile od te poti. Z uvedbo splošne volilne pravice, za katero si je Kramar nesporno stekel mnogo zaslug, se je trudil oja-čiti slovansko večino v državnem zbora, proti vplivu Nemčije pa je skušal poiskati avstrijskim Slovanom zaslom-bo Rusije Zato je deloval proti tro-zvezi ter skušal odgovorne činitelje avstrijske zunanje politike pregovoriti za spremembo balkanske politike in za zbližanje z Rusijo. Na drugi strani pa je ideji slovanske vzajemnosti nasprotoval ruski imperialistični panslavizem, ki je težil za ustanovitvijo velike slovanske države pod nadvlado Rusije Proti tem težnjam je Kromaf zagovarjal slovansko zavezništvo na načelu enakosti in bratstva Po njegovem načrtu bi bila Rusija v tej zvezi samo prvi med enakimi činitelii, kajti slovanski narodi si hočejo ohraniti svojo politično svobodo in narodno individualnost. Kot sredstvo za ojačeuje slovanske zavesti, v katere življensko silo pri vseh slovanskih narodih je trdno veroval, jc smatral dr. Kamaf za potrebno, razviti ne samo medsebojne kulturne in gospodarske stike teh narodov, marveč tudi tesne osebne zveze njihovih odličnih delavcev v teh dveh panogah in v političnem delovanju. Na tem potu ga ni strašila niti ovira večnih medsebojnih sporov med posameznimi slovanskimi narodi, ker je upal. da se bodo ti spori dali urediti ne s' posredovanjem kakega neprizadete ga naroda, marveč le s povišanjem narodne zavednosti, ki bi jo morali v prvi vrsti skrbno gojiti tesni stiki med sprtimi narodi. Uspeh teh prizadevanj so bili slovanski kongresi 1. 1903. in 1010. v Pragi, oziroma v Sofiji ter posvetovanja, ki so se že pred tem vršila v Petro-gradu. Slaba posledica teh konferenc je bila aneksija Bosne in Hercegovine, ki je kakor bomba udarila ter izzvala ogorčenje Srbov in Rusov proti Avstriji ter proti avstrijskim Slovanom. V tem je v glavnih potezdh zapo-padeno KramaFevo predvojno prizadevanje za izvedbo ideje slovanske vzajemnosti, ki je v resnici obvladovalo obdobje mnogih Jet. Zaradi tega prizadevanja je stal Kramar v svetovni vojni pod vislicami ter je po svoji amnestiji predsedoval slavnostiro v praškem gledališču maja meseca leta 1918., ki so bile nekak kongres avstrijskih Slovanov. Ta Krama reva delavnost je vsakomur še v sveženj spominu, vendar pa so ti spomini še preveč sveži, da bi jih lahko nepristransko ocenili tako Kra-mafevi nasprotiici kakor njegovi častilci. Celo v krogih najbolj gorečih častilcev Kramafevih sem cesto slišal dvome nad praktičnim pomenom njegove slovanske politike ter nad smislom slovanske vzajemnosti sploh. Polom Rusije ob koncu vojne je omajal vero v pilo in življensko sposobnost tega slovanskega orjaka. Ali se je mogoče na Rusijo še zanašati? Ali mi Cehi lahko vzdružujerao svojo vlogo posrednikov med slovanskimi narodi pri naših sedanjih nezadovoljivih odnošajih s Poljaki? Kako je z razvojem notranjih prilik v naši državi? Ali so Slovani sploh sposobni za neko veliko politič no koncepcijo? Na ta vprašanja odgovarjam: To so nazori skrajnega pesimizma. Položaj slovanstva res ni tako rožnat, kakor bi si ga želeli, vendar moramo priznati, da je ta položaj neprimerno boljši nego ie bil pred leti. Izginil je morav-eki separatizem, združeni smo s Slovaki in dosegli smo državno samostojnost. Poljaki iz vseh treh cesarstev so združeni in svobodni Tudi Jugoslove-ni so uedinjeni v svoji močni državi Rusija ... seveda danes ... ali pa vemo, kaj bo Rusija fez deset ali dvajset let? Nacionalizem se razvija in napreduje. Ne sicer v ravni črti in lahko do-živimo še marsikako prevaro, toda on napreduje!... Nam je šele sedaj, ko smo dosegli samostojnost. dana možnost, da delujemo izdatno za slovansko misel Mi danes že lahko javno govorimo mnogo onega, česar dr Kramaf in njegovi predhodniki ter sodelavci oi«»r» smeli niti omeniti: danes imamo evobodo kulturnih ln gospodarskih stikov, pa tudi v politiki lfthko Javno razpravljamo o možnostih slovanske federacije, o kateri je govoril Masarvk leta 1916 pod pokroviteljstvom pariške univerze. Naše delo za slovansko idejo se šele sedaj la hko začne in ee mora začeti, kajti nevarnost nemškega imperializma 8 porazom Nemčije ni odstranjena za vse večne čase Dr. Kramar med svetovno vojno Oktobra meseca L 1917 se je dr Kramaf vrnil domov iz dunajskih zaporov ln tedaj je socij ali stični poslanec Rudolf BechjroS, dajies češkoslovaški minister, priobčil v dunajskih tistih daljša članek o pomenu političnega dela dr. Kramifa Slika ki jo podaja poslanec Becliynč o tem odličnem češkem politiku, riše njegov veliki pomen v češkem javnem življenju in je pomembna tem bolj, ker jo je podal njegov politični na&protnik in ker je izšla v iu-najskih, češkim javnim zadevam nenaklonjenih listih. H. Dvajset štiri ure pred izbruhom svetovne vojne je veljal dr. Karel Kramaf za »velikega sovražnika« češkega naroda, bil je smatran za narodnega izdajalca ter je bil med najbolj zaničeva-nimi in osovraženimi češkimi politiki. Več ko enkrat so se ta čas zbrale po praških ulicah tisočglave množice in iz tisočerih grl so se culi strastni klici »do! s Kramarem, smrt izdajalcu naroda«. Pred nekaj dnevi pa so se zbrale 'ste množice, da bi na praških tleh pozdravile istega moža po triletni odsotnosti. Noben vladar še ni bil v Pragi sprejet na tak način, kakor dr. Kramaf. ki vzt-va danes tako velik ugled, da bi skoro lahko postal narodni diktator. Mladina je izpregla konje pred njegovim vozom in ga je vozila med radostnimi klic in pozdravi po praških cestah To je prav nasprotni primer moža iz Nazareta; včeraj so ga hoteli še križati, danes pa mu kličejo v pozdrav »hosana« Kdo se je v tem času izpremenil? Treba je povedati čisto resnico. Mase so ostale iste. pač pa je v Prago pr-šei popolnoma drug mož, mož. ki ga ie vojna v temelju- izpremenila. Med češkimi meščanskimi politiki, je bil Kramaf pred vojno zadnji mohika-nec češko-avstrijske smeri. ZivljensKe izkušnje Palackega Kramafa niso izučile; ostal je Avstrijec. Brezglava dunajska vladna birokracija in kra.kovid-na dunajska žurnaMstika nista tega moža nikoli razumela, kakor ni Dunai nikoli razumel političnih teženj Cehov. Dolga leta je dr. Kramaf romal u Dunaj, da je bil med »svojimi«; vsa ta dolga leta ga dunajski svojci niso spoznali. Stranka dr. Kramafa je b:!a umirale ostanek, kd je imela samo še sijajno preteklost za seboj. V 90. letih je ta stranka v napadu zavzela pozicije Sta^o-čehov. Nje bojni klic se je glasil: »Ni-kakih pogajanj z Nemci; zahtevamo češko državno pravo.« V taboru te stranke je bila vsa Češka. V te je vezat češke narodne in državno jravne :de-ale na bodoče vojne katastrofe. Dr. Kramaf je propovedoval misel češko avstrijske državne stranke ter ie po stavil svojo »pozitivno politiko« na temelj splošnih interesov monarhije, uver jen, da s tem tudi svojemu narodu najbolje služi. Približanje Cehov k donavski monarhiji, je bil smoter Kramafeve predvojne politike. Tak je bil pravi dr Kramžf, ko so ga avstrijske oblasti brez sodnega naloga zaprle v Pragi. Skoro tri leta je imel dr. Kramaf čas, da je premišljeval, kako cenijo na Dunaju njegove poskuse za približanje češkega naroda Dunaju in dr. Kramaf si je vso stvar res temeljito premislil. V Prago se je vrnil popolnoma drug mož. Uvidel je, da je »aktivne in pozitivne« politike konec ter da hoče narod videti monarhijo spremenjeno v zvezo samo stojnih narodnih držav. V tem oziru je dr. Kramar sedaj edin s svojim naro dom. Ugledni publicist dr. Herben, ki je Kramafa dve desetletja neusmiljeno na padal, je imel pri sprejemu na praškem kolodvoru slavnostni govor v počast dr. Kramafa. Staro je pozabljeno in narod je dobil svojega voditelja. Tu vse nič ne pomaga. Kadar si tako konser vativni Avstrijec, kakršen je bil dr. Kramaf kot vodja državnopravnega ra-cHkalizma. ki je v zaporu in takorekoč na morišču osivel, usvoji nauke vojne in v svoji osebi predstavlja idejo narodne svobode in samostojnosti, mora Dunai p?č razumeti, da je treba z dr. Kramarem govoriti drugače, kadar ho-?e Dunaj eovoriti s češkim narodom. Bilo bi potrebno, da Dunaj uvidi to enostavno ugotovitev. Zakaj danes postavljajo ravno dr. Kramafa na Češkem na prvo mesto? Ker ga smatrajo za mučenika. Cehi za svojega narodnega iunaka niso postavili srednieveške?a Napoleona, nenre-tiao-Jlfvesra generaHslma Husltov Jana t\žke. marveč Jana Husa, ki Je bil seSean na errnadi. Č^k' narod se na-giblje k mučeništvu. Dr. Kramar je da-tes najmogočnejši mož na Češkem. Naši damski za gospode uživa,o izreden sloves olašči ter sukale Blago in delo prvovrstno CENE NIZKE! DRAGO GORUP & Co., Miklošičeva 16/1 Domiače vesti ♦ Nov generalni prometni inšpektor. S kraljevim ukazom je brigadni general v pokoju Dragoljub Blagojevič imenovan za generalnega inšpektorja celokupnega prometa. ♦ Imenovanje. Za pripravnico pri Ljubljanski podružnici Državne hipotekarne banke je imenovana Erna Zupančičeva. ♦ Premeščenle. Po potrebi službe sta postavljena: za finančnega svetnika Ma on sarajevski finančni direkciji Gustav Sedlar, doslej v istem svojstvu pri finančnem inšpektoratu v Mariboru in za finančnega svetnika 1-4 pri ljubljanski finančni direkciji Josip Mozetič, doslej v Istem svojstvu pri sarajevski finančni direkciji. ♦ Napredovanje v osnovnošolski službi. V osnovnošolski službi so napredovali naslednji učitelji in učiteljice: v 1. skupino II. kategorije Leopold Hiadnšk, Valerija Ber-netič-Majer, Martina Rakuš, Josip Pahor Justa Suša ln Josipina Napokoj; v 2. skupino II. kategorije Vinko Lavrič, Štefanija Jerše, Antonija Sokol-Zaplctnik, Franc Jav-ševec, Ivan Culo*, Hermina Osana-Dic "n Ivan Lapajne; v 4. skupino II. kategorije pa Ana KoUiik, Antonija Božič, Ivan Globokar. A,!«rj»!a A««brn*.i'* Ivan- Antonija Kunčič, Stanislava Verdir, Marjeta Ve-hovec-Poznik, Karel Grooeljšek, Josipina Žlebnik, Vladimir Skulj, Alojz Urbajs, Frančiška Žitnik in Franc Ragl. ♦ Konzulat Zedinienih držav Sev. Amerike v Zagrebu sporoča interesentom, da se je iz dosedanjih prostorov na Zriniskega trgu 19., preselil v nove prostore v Praški ulici št 2. Obenem nn^iar.ia konzulat, da 31 t m. za st-anke ne bo uradoval. Udruženie Jugoslovenskih študentov v Parizu je sklicalo te dni svojo letno glavno skupščino, na kateri je bila izvoljena nova uprava za prihodnje leto. Za predsednika je bil izvoljen pravnik Bogdan Miljuš. za podpredsednika pa profesor dr. Josip Bogu ar. _ ,. . ♦ Za novoletno veselico v Zagrebu, ki jo bo priredila Narodna 'knjižnica ln čitalnica v soboto 3. januarja, se je posrečilo dobiti krasne prostore Sokolane na Trgu kralja Aleksandri. Sodelovanje so obljubili najboljši operni in dramski umetniki in umetnice. Koncertnim točkam bodo sledili balet, šaljivi del programa in ples. Odbor prosi članstvo, da pomaga ob večerih pri pripravih za prireditev. ♦ Družba sv. Cirila in Metoda prosi svoje podružnice, da nakažejo svoje prispevke še ta mesec. ♦ Veliko obrtniško zborovanje v Središču ob Dravi. Zveza obrtnih društev Dravske banovine v Celju bo priredila jutri 25. t m. ob 14.30 v Sokolskem domu v Središču ob Dravi veliko obrtniško zborovanje za okoliše obrtnih društev Središče, Sv. BoJrenk, Beltinci, Ljutomer. Ormož in Ptul z referati o obrtniških organizacijah njihovih nalogah in obrtniški zavesti, o splošnem obrtniškem položaju, o obrtniških davčnih vprašanjih, o pospeševanju obrti in o m'a-dinski vzgoji obrtniškega naraščaja. Obrtništvo omenjenih okolišev naj se tega zborovanja udeleži korporativno in na ta način manifestira za solidarnost m stanovsko zavednost obrtništva. ♦ Novi grobovi. Na božič le v Slatini Radencih preminili a ga. Jožefa Z e m U i č e v a, rojena iz vsleugiedne rodbine Zitkove. Blaga" pokoinica je bila mati župana g. Jakoia Zemljiča Dočakala je visoko starost 81 'et Po-kojnica je bila zelo usmiljenega srca in je mnogim revežem olajšala gorje. Bila je vse življenje zavedna Jugostovenka in ie tako vzgojila tudi svojega sina Jakoba. Mnogi so v težkih urah svojega življenja iskali pri njej nasveta, ki so ga tudi dobiii. Dobri pokojnici naj nudi neizprosna zemlja več miru, kakor ga ie imela med nami. — V Stožicah ie na božič preminiJ v viswi starosti 80 let g. Alojzij Pečnik. posestnik in trgovec. Pogreb pokojnfka bo danes ob 16. na župno potoipališče k Sv. Ju-ri.iu. _ Istotako na sveti dan je umrla v Danes nov spored! Premiera! Smeh! ŠAMIKA na oiimpijadi šalolgra, pri kateri se vsakdo nasmeje od vsega srca! Velekomično od prv-?ga prizora ko konca! Predstave ob 4., V28. in 9. nri. KINO IDEAL Vremensko poročilo Metenrološkesa zavoda v I Jubilant Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2 stan te barometra 3. temperaturo, 4 relativno vlago v %. 5. smer tn brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin 8 padavine v mm. 26. decembra 1930. Ljubljana: 7, 758.0, —1.8, 95, —, 10. M a* rlbor: ni depeše. Mostar: 7, 756.2, 6, 93, —, 10, dež. 4.0. Zagreb: 7, 757.6, —1.0, 95. N2. 10. Beograd: 7. 757.8. —4.0, 92. —, 4. Sara« jevo: 7, 759.8. —4.0, 97, —, 10. Skoplje: 7. 759.8. 4.0, 97 —. 10. Kumbor• 7 755 9. 10 95, E4, 10. dež, 3.0. Split: 755.8 9.0. 83. ENE6. 6. Rab: ni depeše. Vis: 7, 754.4. 7. 95, SE4. .10. . . _ __ Solnce vzhaja ob 7.38. zahaja ob 16.25. luna vzhaja ob 11.33. zahaja ob 22.44. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: —0.6, najnižja —3.2. Nain'žja temnerahin: v Mostaru 4. v Zagrebu —1.0. v Beogradu —5.0, v Sarajevu —4.0, v Skoplju 2. Najlepši okras vade sobe bo povečave vaših posnetkov od plošč in (Umov. katere vam dovršeno napravi drogerija K A x\ C Lfubiiana — Maribor ljubljanski bolnici ga. Alojzija Pod boj e-v a, rojena Kratnarjeva, soproga Z Alojzija Podboja, davčnega nadupravitelja v pokoju. Pokojnico bodo pckopali danes ob pol 16. na pokopališču pri Sv. Križu. — V Trbovljah je umrl na božični dan g. Peter G r o b 1 e r, posestnik hi upokojenec, v starosti 74 let Pogreb bo danos ob 16. — V Gornjem gradu je preminil na sveti dan g. Josip Prislan, posestnik tn trgovec. Pokojnika bodo pokopaii v nedeljo ob pol 11. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Jadranska straža vljudno naproša vse one, ki prodajajo srečke Merije Jadranske straže v korist fondu za nabavo Šolske ladje za našo vojno mornarico, da ji denar za prodane srečke pošljejo čimprej in da čim intenzivneje nadaljujejo s prodajo ostalih sreč.K. ker «e bo žrebanje vršilo že 12. marca 1931. Naročila za srečke sprejema administ-ativni odsek Jadranske straže v Beogradu. * Konec enajstletne sekvestracije. Imovina vojvodi nje E. U. Arenbergove. obstoječa iz zemljišč v gornje-radgonskem ln ljutomerskem okraju, je bila pomladi leta 1930 desekvestnrana, ker se je po razsodbi sodišča v Bruslju dognalo, da je bila pokojna vojvodinja Arenbergova belgilska državljanka. Pred kratkim se ie vršil sestanek zastopnikov dedičev v inozemstvu, na katerem se je sklenilo, da se ho skušala z interesenti doseči po odkupu zemljišča mirna poravnava na licu mesta. Interesenti, ki že 10 let uživajo to imovino na podlagi likvidacijskega odloka in ki brez izjeme niso izpolniti pogoi.ev likvidacijskega oil-)k; (okrog 170 po številu), se kozivajo, da se v tei zadevi obračaio na dr. Iva Benkovi-ča v Ljubljani. Aleksandrova c. 2. kot pooblaščenca dedičev. * Huda nesreča v Zapogah. Na sv. več:r se je pripetila v Zapogah pri Smledniku huda nesreča, katere žrtev je postala po-sestnica 55 letna Marija Oblakova- Oblakova je šla od poltiočmce mimo gruče fan-to, ki so v bfižitih cerkve streljali iz samo-kiesov. Naenkrat je zopet počilo in hip nato se je Oblakova zgrudila na tla. K njej so takoj priskočilo iz cerkve domov se vračajoči ljudje in ugotovili, da je ranjena, (rogla iz samokresa ji je prebila prsi in obtičala v pljučih. Nesrečno ženo so takoj prenesli v bližnjo hišo nakar so poročali v Ljubljano in so ranjenko še ponoči prepeljali v splošno bolnico. Orožniki so uvedli preiskavo, vendar zaenkrat še niso mogli ugotoviti, kdo izmed fantov je zakrivil nesrečo. Primer je vsega obsojanja vreden, ker izpričuje, da je po deželi mnogo strelnega orožja, ki £a nosijo razni neprevid-neži. * Slepar pred sodiščem. Pred vrhovnim sodiščem v Sarajevu se le preteklo sredo vršila obravnava prot' Vojeslavu Bernja-toviču' bivšemu uradniku tamkajšnje Industrijske oanke, ki je omenjenemu zavodu poneveri! 900.000 Din. Sodišče ga je obso-dMo na dve leti in šest mesecev težke ječe in na tri leta izgube državljanskih pravic * Tatvine oglja. Z Vač nam poročajo: V gozdovih Slivne nad Vačami ima svoje ogelnice vaški trgovec g. Kristan. Ker ima precejšnjo zalogo, je puščal pripravljeno oglje kar v gozdu v upanju, da se ne spravil nanj kak dclgoprstnik. Pa se je g. Kristan močno urezal. Večkrat je opazil, da s-; mu kopa suši, zmanjkalo pa mu je nekajkrat celo nekaj polnih vreč oglia. Lastnik je prijavil zadevo tukajšnjem orožnikon* ki so kmalu razvozljafi slivniško zadevo. Delavci pri Birolovi apnenicl so javili, da ie nedavno privlekel neki m^ak te vaške okolice v Zanodje dve vreč« ogTja^ ki so mu ju nato z žičnico prepeljali iz Zapodja preko Vernika v Kresnice. Po opisu so prijeli orožniki Josipa Štruklja s ŠBvne, ki je omenjeno dejanje in tatvino priznal. Pravi pa, da ie bila to edina njegova tatvina. Kakor pa trdijo domačini, so se vršile tatvine oglja že letošnje in lansko leto. Preiskava se nadaljuje. * Obleke hi klobuke kemično č?stl, barva, plisira in lika tovarna Jos. REICH. Iz Ljubljane u— Zanimiv koncert bo v nedeljo 4. januarja v veliki dvorani Kazine. Nastopil bo češkoslovaški dudaški tercet, ki bo izvajal celo vrsto češkoslovaških in jugoslovenskih narodnih pesmi, prirejenih za en glas s spremijevanjem violine in dud. Maudrov dudaški trio potuje decembra in Januarja meseca po Jugoslaviji in Italiji kjer prireja svoie koncerte. Vstopnice bodo v predprodaji v Matični knjigarni. u— Pevski zbor nčiteljstva UJU v Ljubljani priredi v nedeljo 4. januarja ob pol II. v dvorani Uniona za šolsko mladino matinejo in v ponedeljek 5. januarja ob 20. v isti dvorani koncert Na sporedu bodo skladatelji: Emil Adamič, Anton Foerster, Zlatko Grgoševič. Matej Hubad, Marij Kogoj, Anton Laiovic, Slavko Oster in Marko Tajčevič. Dirigent Srečko Kumar. Sopran - solo Anica Me zetova. Vstopnice po 40. 35. 30. 25. 15, 10 in 8 Din, stojišča po 7 D'n.. dijaške po 5 Din, so v predprodaji v Mat!čni knjigarni. u— lz gledališča. V nedeljo 28. t m. bo v drami premijera Bafzacove komedije »Mer-cadet« S tem delom se predstavi naši ?u-bliki režiser dr. Brano. Pozneje je začula sobarica Marija O. :z njegove sobe bolestno stokanje, zaradi česar je, sluteč nesrečo, poklicala vratarja, s katerim sta vdrla v sobo in našla Alberta. R. že nezavestnega. Obvestila sta takoj rešilno postajo in so reševalci odpravili mladega obupanca v bolnico. Iz pisem, ki .ih je pustit prostovoljni kandidat smrti, je bilo razvidno, da je nameraval mladenič v smrt zairadi nesrečne ljubezni. V bolnici so Albertu dali takoj več injekcij in je danes že izven nevarnosti. u_ Niso počivali. Dolgoprstneži tudi msd prazniki niso mirovali temveč so se ozirali za vsako priliko, ki so jo skušali temeljito izkoristiti. Oskrbnik cerkve pri sv. Jožefu Leopold Vidmar, je prijavil, da ie predvčerajšnjim ponoči nekdo vdrl v imenovano cerkev in šiloma odprl dva cerkvena nabiralnika. Odnesel ie nekaj nad 100 Din drobiža. — Iz barake mesarja Antona Za i ca na Gltncah je te dni ponoči ukradel nekdo za 236 Din različnega mesa. Mesa je pač bilo toliko, da se tat lahko masti do Novega leta. — Soprogi železničarja Mariji Staretovi je neznan žepar ukrade! na Vodnikovem trgu denarnico z 175 Din go- &rtxers/ei salon dame CIRIL VASEL specialno striženje bubifrfznr in friziranje ter za vsa v to stroko spadajoča dela se cenjenim damam za obisk priporoča. 415 LJUBLJANA Turjaški trg. _Novi trg. Zdravnik predpisuje kot zanesljivo, blago sredstvo za čiščenje, ki zanesljivo deluje, ARTlN-dražeje. — Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatlice za 8 Din zadostuje za 4—6krat._ ! CRAMOFOrc« tn gramofonske ploSče HOIIOCORI) j najcenejše — »to najprimernejše | darilo * za božič. Velik repertoar. SLOVENSKI KUPLETI-Na ugodne obroke prt ULEfiTROFOKSI&l i DRI2B1 int* s o. s. Ltobdana, Aleksandrova V. |t 11 ................'" tcrvlne ta raznimi feyitimacHami. — Prodajalki Karol ini Podreberškovi, stanujoči na E>oleniski cesti 23. so neznani ljudje pokradli iz podstrešja veči o količino drv in premoga. — Zidarju Ivanu Lebanu iz Pod-tnilščakove ulice 29 je nekdo ukradel suknjo ui klobuk, zasebniku Leopoldu Lovši ca Tržaški cesti 13. pa par 250 Din vredn.h čevljev. o— Preproge Je kradla. Trgovec s preprogami Ramo Omerinovič, stanujoč v hotelu Lk>yd. kier ima tudi zalogio, je opazil na božič, prišedši domov, da ie takrat smuknila mimo vrat njegove sobe neka starejša ženska, ki je nosila v roki večji zavoj. Pozneje je Omerinovič. stopivši v sobo kmalu ugotovil, da mu je zmanjkala precej velika, 1450 vredna preproga, o kateri te slutil, da io je odnesla imenovana ženska, ki se piše Ema D. Oškodovanec je sam zar sledoval tatico, ki io ie res tudi izsledil, a se je ta pred stražnikom in pozneje na policiji vedla popolnoma zmešano, zaradi česar tudi niso mogli ugotoviti, kam ie odnesla ukradeno preprogo. Žensko so pridržali v zaporu. u— SO Preporodova redna plesna vaja bo drevi ob po! 20. v areni Narodnega d;v Ttia. Prosi se za točnost, ker bo g. Jenko pozneje zadržan. Vljudno vabljeni- Iz Maribora a— Božični prazniki so minili v Mariboru res v pravem prazničnem razpoloženju. Cerkve so bile ob polnočnicah nabito polne, le k šolskim sestram je bil letos iz neznanega razloga prepovedan dostop. Božični dan so ljudje prebili večinoma doma, po gostilnah in kavarnah so posedali le samotarci. Pač pa so imeli zelo dober obisk vsi kinematografi, ki so tudi pripravili za praznike prav pester spored. Policija in reševalno moštvo sta imela oba praznika božji mir. a— Koncertni biro Glasbene Matice nis naproša za objavo: Zbora donskih koza-kov, ki koncertira 7. januarja v Mariboru, ni zamenjati z raznimi drugimi ruskimi zbori, ki sicer tudi nastopajo pod imenom »Donski kozaki«, ki pa z zborom, katerega dirigira Sergei Jarov, nima nikake zveze Dne 7. januarja nastopi isti zbor, ki ie že lani v juniju žel pri nas nepopisne us?phe in se ie ravno te dni povrnil iz Amerike, kjer mu listi pripisujejo prvenstvo vseh moških zborov. a— Občinske zadeve na Tezna. Občinski proračun ie dovršen. Največ je /nežo-pih postavk za šolstvo in ceste. Povtavili se bosta tudi dve novi cestni svetilki. Tudi prehod preko železnice se bo pričel kniaiu graditi. Potrebno vsoto ie dala na razpolago železniška uprava. a— Pomanjkljivost obcestne ograje ob Ruški cesti je bila že ponovno predmet resne kritike. Na več mestih manjkajo železne traverze. Ker je cesta po zim' večinoma zledenela in ker ie strmina od ceste proti Dravi velika* je velika nevarnost, da bo nekega dne zdrčal kak vez naravnost v Dravo. a_ Nalezljive bolezni v Maribora. V času od 15. do 21. t m. sta v Maribo.ru oboleli dve oseb: na davici. Smrtnih primerov zaradi nalezljivih bolezni ni. a— Dva mala požara. Na Štefanovo okrog 8. zjutraj je nastal v stanovanju Marije Nardincve v Vrtni ulici požar. Vnela se je lahko gorljiva konstrukcija vmesne stene poleg štedilnika. Gasilca so stene takoj podrli in ogenj pogasili. Škode je kakih 3o00 Din. Par ur prej so morala gasilci intervenirati na Slomškovem trgu v hiši dr. Krausa, kjer je nastal požar v krojaški delavnici Ivina Sapača. Po neprevidnosti so pustili delavci likalnike v stikalu, zaradi česar se je vnela najprej podlaga, nato pa je začela tleti iikalna miza. kar je razširjalo gost dim. K sreči je nevarnost opazil službujoči stražnik in obvestii gasilce, ki so ogenj kmaiu pogasili. a— Nesreča ali samomor. Na Štefanov® okrog 17.45 ie bil pozvan reševalni oddelek na Cesto ob južni železnici, kjer so našli v njenem stanovanju onesveščeno 33 letno šiviljo Olgo Rupnikravo. V stanovanju je dišalo po plinu. Vsaka zdravniška pomoč je bila zaman. Rupnikova je bila že mrtva. Ni še znano« ali gre za nesrečo ali pa za sa- momor. „ , . , a— Obsodbe vredno početje. Letos pri polnočnicah v splošnem ni bilo nikakib neredov, kakor so bili na dnevnem redu prejšnja leta. Le v stolnici si je neki pobalto dovolil vse obsodbe vredno šalo. Vtihotapil je v cerkev živo mačko In jo izpustil v trenutku, ko je vladala v cerkvi največja tišina Mačko so kmalu pregnali, pobalina pa zasleduje policija. Iz Celja e— Božični prazniki v Celju. Zadnje dni pred božičem so bile celjske trgovine zeJo dobro obiskane in je bila tudi kupčija najbrže zadovoljiva. Oba praznika? božič in Štefanovo, sta potekla v meslu kakor tudi v okolici v najlepšem redu. Skoro bi mogli reči. da tak^ mirnega božiča že davno ni b;!o. Tudi policija ni imela prilike intervenirati pri izgredih, ki so bili prej skoro običajni Dočim ie bilo mesto prvi dan kolikor toliko živahno, je včeraj pqipo'!dne onemelo Pač pa so bile številne tzletne točke v okolici dobro obiskane po številih celiskih meščanih. e— Državna dvorazredna trgovska Sola v Celju sooroča, da trajajo letošnje božične počitnice tudi za to šolo do 15 januarja V petek 16. januarja bo zomet reden pouk. e— Celjska strelska družina prired; svoj strelski večer drevi ob 20. v kleti Celjskega rtoma na kegfljiščn Udeleže naj se ga poleg članstva tudi gostije obojega spola. e— Smrtna kosa. V celjski! ja^nl bolnici ie umrl 2Mertni delavec Karel Trater iz Lok pri Trbovljah. e— Javna dražba orožja v Celju. Celjsko tvresko načelstvo razglaša, da bo v ponedeljek 29 t. m dopoldne ori tukaišnjem »reškem nače'stvn. dvorce deeno. Javna dražba vsakovrstnega o rož« a. ki je bilo odvzeto lastnikom no zakon n o nogestl In no-šnii f»nož1a K dražbi bodo nrtouSčene le osebe, ki se izkaželo z veMavnlrnJ dokumenti v smislu omenjenega zakona e— Traqična smrt inriustrljca. V Zagra-dn pri Celju je na božič zjutraj v svojem stanovanju na tragičen način končal svoje življenje agilni tednetrljec g. Josip Kvača, Ž9-letni solastnik tovarne bičevnikov istotam. Kolikor smo mogli izvedeti. Je prebil pokojnik sveto noč v veseli prijateljski družbi v poipotaoma prijetnem razpoloženju. Zjutraj je baje sedel še z nekim svojim prijateljem v svoji sobi in mu v šali razkazoval svoj revolver, lz katerega je pobral naboje. Ne vedoč, da se nahaja v cevi še ena patrona, je nameril revolver na desno sence, v tem pa se je petelin sprožil in se je zgrudil todustrijec na mestu mrtev na tla. Dosedanje ugotopvitve preiskave so pokazale, da ne gre za samomor, kakor to splošno zatrjuje in govori Pokojnik je bil po rodu iz Prage ki je bil češkoslovaški državljan. Nenadna tragično smrt je napravila v javnosti globok vfcis e— Mestni kino bo predvajal drevi ob 20.30, jutri v aedeljo 28. t m. ob 15., 17.. 19. in 21. ter v ponedeljek 29. t m. to v torek 30. L m vsakiferat ob 20.30 veličastni zvočni film »Hajduška pesem«. Izdelan po opereti Fra-nca Lobarja »Ciganska ljubezen«. Poje svetovno znani pevec Lavren-ce TLbbett Iz Kranja r— Sokol opozarja svoje članstvo na današnji članski sestanek, ki bo ob pol 21. v knjižnici Narodnega doma. Na dnevnem redu bo tudi sestava liste društvene uprave za I. redni občni zbor 3. januarja. r— Kino. V soboto 27. t m. ob pol 9. zvečer in v nedeljo 28. t m, ob t pol 6. in pol v), zvečer film »Glavo kvišku« in šala v dveh dejaniih >UsodepoIna pomota«. z Bleda bi— V občinski pisarni v Ribnem je razgrnjen proračun za poslovno leto 1931 in je vsakomur na vpogled. bi— Smrtna kosa. V Gorjah pri Bledu 60 pokopali 22. t m. tamošnjoga župnika g. Jožefa Knifica Pokojnik, ki Je bil 62 let star, je umrl zaradi zastrupljanja krvi. — Na Bledu pa je preminula 82-letna gospa Koničeva, mati načelnik? Sokola v Bohinjski Bistrici. — Pokojnikoma lahka žemljica, preostalim naše sožaije! bi— Tujskoprometnl interesenti so Imeli 21. t m. v hotelu »Unionu« pod predsedstvom blejskega župana g. Ivana Rosa sestanek, na katerem ge je razpravljalo o gradtoi vzpenjače na Pokljuko Sestanka se Je udeleželo okrog 30 oseb. Podrobnejše bomo o tem še poročali. bi— Olepševalno društvo »Zarja« na Rečici Je imelo preteklo nedeljo občni zbor. V odibar so bili izvoljeni gg oadučitelj žl-rovnčk. hotelir Majer, hotelirka Korošče-va, poštar Florjančič, lesni trgovci Olivot-tl, Papler, Krajnar in posestnika Petemel in č-erne Agdtoo društvo je popravilo letos cesto na Kuhovnico. ki leži nad kolodvorom, odikoder je krasen razgled. Tu namerava društvo pomladi zgraditi tud.1 razgledno teraso in restavracijo Iz Tržiča č— Osebne vesti. Začasni Šolski upravi« telj osnovne šole v Dolini g. Anton Belhar je premeščen v Kranj, službo upravitelja v Dolini pa je nastop i g. Klemente. Ena« ko je razrešen službovanja na osnovni šoli v Lomu začasni upravitelj g. Peter Kom? paš, ki se je a.iiakn.. stalnemu upravitelju g. Kusu Ivanu in njegovi gospe, rojeni Ko« balovi. Ta učiteljski par je dosedaj sluz* boval v Savski banovini, v črnomaljskem oki ju, in ga v svoji sredi prav lepo po« zdravi jamo. želeč mu v lepi gorski vasici najuspešnejše delovanje Gdč. Renata ŠaY* n;W>va nastopi z novi.n letom euoletni do« pust. da bo obiskovala telovadni tečaj v Ljubljani. G. Peter Kompoš se je vrnil na *voje mesto v Tržič. Č— Božičnice. Tržiške šole so napravile 1 soboto vsaka svojo božičn co in credaro* vale gojence s prav lepimi daril. Pohvalno moramo omeniti tovarn' čevljev »Peko« in f. Razboršek ter tvrdki Bocak in F Glo? bočnik. ki so se spomnili mladine s primer* nimi darovi. Iz Krškega kr— Smrt ugledne gospodinje. V ponedeljek se je ob veliki udeležbi vsega Kr škega meščanstva vršil pogreb ge. Marije Knižmanove, roj Schener, ki je komaj 59 let stara, nenadno zadeta od možganske ka pii, zatiisni!a za vedno oči V javnosti je bila poznana kot skromna lo tiha, vedno pa je imeia odprto srce in roke za bedne In trpeče, ki so jo poznali kot izredno dobrosrčno gospo Bila je vzor matere in z družino jako tesno vezana na dom. Njena velika ljubezen, katero je posvetila vzgoj* otrok hi dobro srce jo bosta ohranila vsem v najlepšem spominu. Žalujočim naše iskreno sožalje! Iz Novega mesta n— Dijaški venček, Jej se je vršil pod pokroviteljstvom ge. prof Germove, je z njeno požrtvovalnostjo in ssrbnostjo uspel nad vse pohvilno K temu so pripomogle zlasti vse ostale gardedame z go Verbiee* vo na čelu. Zahvalo za njih trud in požr« tvovalnost jim je izrekel v toplih besedah v imenu prof. zbora g. J Kovač. n— Kino iMefeor« bo prechajal v soboto in nedeljo »Vražji niomak:, vsakikrat ob 16., 18. ia 20. Iz Litiie i— Orozniške spremembe v našem okras ju. Zadnje čase so se vršile v našem okra* iu naslednje spremembe na orožniških sta« nicah: g. narednik Pucelj Janez, dosedanji komandir Vačah, je imenovan za ko« mandirja v Šmartnem v Tuhinju. G. nared« trk Kuniik Franc iz Zagorja je odšel na Vače, kjer prevzame vodstvo stanlce. Pod* narednik g. Filip Mihelčič iz Šmartna v Tuhinju je prestavljen za komandirja v Š tango, dosedanji komandir iz 8 tange go« spod narednik Teršar Janez je upokojen in se je preselil na svojo domačiio v Logatcu. Orožniški kaplar g. Jože Bučar je napredoval v čin nodnarednika. Iz Zagorja z— Osebna vest. G Kurnik, orožniški narednik, je premeščen kot vodja stanise na Vače Pri nas si je pridobil naklonjenost vsega občinstva. Na novem mestu mu želimo obilo sreče! Iz Trbovelj t— Kino Sokol bo predvajal drevi ob 20 študentovski zvočni film »Flirt« z Rimo* notn Novaro. Poleg šaloiffra »Flip»?abea Iz Rimskih Toplic rt— Dramski odsek Sokola je priredil v nedeljo pri Novi pošti dr. Novačanovo »Velejo«, dramo v treh dejanjih. Igra je bila po prav kratki pripravi čisto zadovoljiva. Dvorana je bila zasedena in dobro obiskana. Scenerija ie bila povoljna, vendar sem pričakovali v tretjem dejanju še kaj bolj izbranega. V kratkem nameravajo gostovati s to igro na sevniškem odru. Iz Žalca ža— Zanimiva šahovska prireditev. V torek 23. t m. zvečer je bila odigrana pri Hausenbicblerju v Žalcu simultanka gosp. Huga Vehovca, uradnika državnega rudnika v Lubiji pri Banji Luki, uahajajočega se te dni na dopustu v Zabukovci pri Žalcu, proti 13 žalskim šahistom. Simultanka se je pričela ob 20.30. Ob 21.30 je porazil Vehovca ključavničarski pomočnik Jože Rajnik, ob 22.30 se je udal g. Rudolf Lor-ber, ob 10.40 je zmagal Vladimir Manojlo-vič, istočasno sta padla gg. Alojz Cvikl in Zoran Piki; ob 23. se je udal g. Vinko Ko-rent, kmalu nato pa še gg. Stanko Avdic, Ivan Marovt, Ivan Bernik, Adolf Steiner in Vilko Senica, okrog pol 24. pa sta realizirala gg. Rado Štokelj. iu Franc Herman. G. Vehovec je dobil torej 9 partij, remis sta bili 2, dočim je 2 igri izgubil. Igro je z velikim zanimanjem gledalo številno občinstvo. Podobne ponovne prireditve razvoju šahizma v našem kraju gotovo ne bi škodovale. Iz SoStanja št— Zahvala. Krajevni odbor RK v Šoštanju je priredil š-dski mladini na kraljev rojstni d?n krasno božičnico in je bilo ob-darovanih 221 otrok z b'ek3'rri, obutvijo, perilom in pecivom. V imenu šolskega vodstva in obdarovane mladine izrekam najlepšo zahvalo odboru RK, gospema Ruži P o t p č n i ko v i in Ivanki S e n i č e v i za nehvaležni npsel pri pobiranju prostovoljnih prispevkov, ostalim damam, ki so imenovanimi pridno pomagale pri vseh pripravah, in viem, ki so bodisi s prispevki ali s sodelovanjem pripomogli, da je lepo uspela čajanka v prid revnim otrokom oinogočila obdaritev tako velikega števili revčkov. Javno zahvalo zasluži tudi tovarna VVoschnagg & sinovi, ki je darovala 25 parov čevljev za miadež. v.sem nai bodr v zadoščenje bistre oči nedolžnih otroči-čev, ki so tako žareče in hvaležno zrle na bogata darila. — Šolski upravitelj. Iz Slovenjgradca sg— Občni zbor Sokola bo v soboto 14. januarja ob 20. v dvorani Sokolskega doma. sg— Tukajšnja osnovna šola je priredila v nedeljo ob 16. v Sokolskem domu proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja za širše občinstvo z uprizoritvijo mladinske igre s petjem in živo sliko »Desetnik in si-rotica«. Prireditev, ki je bila zelo dobro obiskana, je lepo uspela. Prebitek se je uporabil za božičnico revni šolski deci. sg— Smrtna kosa. Po daljšem trpljenju je umrl sreski gozdar g. Prah, ki je mnogo let bil nameščen pri tukajšnjem sreskem poglavarstvu. s g— iz lovske torbe. Tukajšnji hotelir g. Ivan Šuler ie ustrelil pod Urška goro krasnega gamza. To je že drugi gamz, ki je bil v tei sezoni ustreljen od naših lovcev. sg— Ogenj v d mniku. Pri slikarju g. Bertosiiu so se v dimniku vnele saje Ogenj je bil pravočasno opažen in od gasilcev pogašen. Iz Konjic nj— Smučarski tečaj se Je pričel na Božič pri K<>6i na Pesku in traja do Novega leta Prireja ga mariborski smučarski kVub. Koča je dobro založena, smuka pa prvovrstna; tako je upati, da bodo udeleženci zadovoljni. nj— Pogrešan berač. V sobotni številki smo poročali, da je pogorelo gospodarsko poslopje Jurija Vidmarja na Resniku. ču-jemo, da je tisti večer, ko Je gorelo, prenoči! na perm star berač, ki je pustil zvečer pri gospodarju svojo malho v sobi Kam je izginil ne ve nihče in nI Izključeno, da je našel smrt v plamenu, ker se doslej še ni pojavil. podaljšal gospodarskim tn delavskim organizacijam rok za predložitev izjav k zakonskemu načrtu o socajalnam zavarovanju, ln sicer do 15. februarja prihodnjega leta. V teku januarja in februarja bodo predstavniki zainteresiranih delodajalskih tn delavskih organizacij 'meli nekoliko konferenc, na katerih bodo izdelali svoje defini-tivne predloge = Dividenda Narodne banke ostane nespremenjena. Te dni so se vršile seje glavnega upravnega odbora Narodne banke, na katerih se je razpravljalo o poslovanju Narodne banke v L 1930. Iz referata, ki ja bil predložen odboru, je razvidno, da bo letos kosmati dobiček nekoliko manjši nego je bil lani, vendar bo banka za L 1930. izplačala isto dividendo kakor lani, to je 400 Din na delnico. Glavne bilančne postavke Narodne banke so v teku leta pokazale nekatere večje spremembe. Kovinska podlaga v zlatu se je od 15. decembra preteklega leta do 15. decembra t. 1. povečala za 3.25 milijona zlatih Din ali za okrog 35 milijonov papirnatih Din in znaša sedaj 1078 milijonov papirnatih Din. Na drugi strani pa se je devizni stok v istem razdobju zmanjšal za okrog 850 milijonov Din. Posojila na menice so znašala 1321 milijonov Din, to je za 67 milijonov več nego lani. Državni dolg se je v teku leta ponovno zmaujšal za 116.6 milijona Din, od tega državni dolg za zamenjavo kronskih novčante za 56 milijonov. Veliko spremembo opažamo pri žirovnib obveznostih banke, ki so nazadovale za 475 milijonov Din, od 1282 na 807 milijonov Din. Na sejah se je razpravljalo tudi o novih bankovcih z napisom »Kraljevina Jugoslavija«, ki se tiskajo v novi tiskarni za bankovce. Novi bankovci od 10 in 100 Din bodo izdani v promet po-čenši z 21. januarjem prih leta. = Stanje Narodne banke. V tretji četrtini decembra so se devizne rezerve Narodne banke zopet povečale za okrog 90 milijonov Din, medtem ko so v drugi četrtini, kakor znauo, nazadovale za 100 milijonov. Žirovne vloge in ostala dobroimetja pn Narodni banki kažejo znaten prirastek od skoro 16 milijouov dinarjev, kar je v zvezi s stremljenjem denarnih zavodov, da bodo ob koncu leta. ko sestavljajo bilanco, čim bolj likvidni. Tudi žirovne vloge države so se povečale za 47 milijonov Din in znašajo sedaj 116 milijonov Dim Povečanje deviznih rezerv je sicer povzročilo odgovarjajočo izdajo bankovcev, vendar pa je bil pritok bankovcev zaradi povečanja žirovnih in drugih vlog znatno večji in je zaradi tega obtok bankovcev ponovno nazadoval za 85 milijonov Din ter je dosegel precej nizko stanje od 5158 milijonov Dtn. Bančno stanje je bilo 22. t m. naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 15. L m.): aktiva: kovinska podlaga 315.2 (4- 32.8), posojila na menice 1350.1, lombard 202.9; skupaj posojila 1553.0 (+ 28.9). saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 717.5 (+ 58.7); pasiva: obtok bankovcev 5158.3 (— 85.6), žirovne vloge države 116.5 (f 47.1), ostale žirovne vloge 857.4, razne obveznosti 252.6, skupaj 1110.0 (+ 157.5). = Kartel sladkornih tvornic t Jugoslaviji. Iz Beograda so te dni poročali, da bo kartel jugoslovenskih sladkornih tvornic likvidiran s 1. januarjem prih. leta. Ta vest, ki je vzbudila precej pozornosti, pa se v poučenih krogih demantira. = Okrepitev na nalem žitnem trgu navzlic nizkim tečajem v inozemstva. Zadnje dni pred prazniki je bilo na jugosloven-skem žitnem trgu opažati dviganje ceB pri pšenici, ki ni v skladu s tendenco na Inozemskih borzah. Argentina je zadnje tedne vrgla velike količine nove pšenice na za-padna evropska tržišča, ir. sicer po prav nizkih cenah. Argentinska letina, ki je bila pravkar končana, se je izkazala kot zelo obilna in so bile vesti o raznih škodah pretirane. Tudi Kanada je zaradi finančnih težkoč žitnesa poola v večji meri nastopila kot prodajalka na svetovnem trgu. Le ameriški Federai Farm Board je s svojimi intervencijami dosegel, da se je chicaški tečaj za decembersko pšenico obdržal na višini 77 dolarskih centov, dočim notira enako blago v Winipegu (Kanada) le 52 centov. Naše pšenične cene pa so povsem pod vtisom nezadostnih ponudb. Zaradi slabih cest so dovozi produceniov minimalni tn tudi količine, ki jih nudi trgovina, niso baš znatne ter ne zadostujejo, da bi krile potrebo mlinov. Bodoči razvoj naših pšenič-nih cen ni jasen. Če smo presežke naše letošnje pšenične letine že več ali manj izvozili, tedaj ni izključeno, da se bodo naše pšenične cene do nove letine držale nad svetovno pariteto, ker ne bo več potrebe po izvozu. Ce pa imamo še večje količine, ki jih je treba izvoziti, tedaj bodo morale naše cene zopet popustiti na izvozno pa ritet o. = Kontrola vplačevanja nslužbenskega davka z znamkami. Oddelek za davke pri ministrstvu za finance je poslal vsem davčnim upravam v državi razpis, v katerem se opozarja, da morajo davčne uprave javno pozvati vse davčne obvezance. ki plačujejo islužbeuski davek z znamkami, da davčne knjižice predložijo pristojnim davčnim upravam na pregled do 31. t. m. Davčne uprave se morajo pri tem strogo držati že prej izdanih navodil. = Pravilnik o ustanavljanju selekcijskih pcrntmnarskih zadrng. Ministrstvo za kmetijstvo ie izdelalo pravilnik o ustanavljanju selekcijskih perutninarskih zadrug, ki določa pogoje za ustanovitev takih zadrug in za gojitev perutnine čim boljših pasem. Predvidene so nagrade, pomoči premije sa najboljše živali. Pravilnik vsebuje odredbe glede prirejanja razstav in glede pospeševanja izvoza. = Dobave. Stroini oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. L m. ponudbe glede dobave 2000 komadov smolnatih bakelj. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 8. januaria ponudbe glede dobave jeklenih palic, 2000 m ir klenih vrvi, 10 komadov koles za sesal j-ke, 150 komadov železne pločevine za konstrukcije, raznega orodnega jekla ter glede dobave 1 ventila. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 8. januarja ponudbe glede dobave raznega električnega materijala ter glede dobave 300 kub. m mehkega jamskega lesa. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestiiah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku. zasoplienosti. hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti. povzroči naravna »Franj Josefova« grenfiea izdatno Izpraznienje črevesa In osvoboditev od občutkov tesnob«. Mnogi zdravniki uporabljajo »Frani Joeefo-vo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe r največjim n«pehom. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in spec, trgovinah. GOSPODARSTVO Poostritev carinske vojne med češkoslovaško In Madžarsko Madžarsko finančno ministrstvo je z na-redbo od 21. t. m uvedlo za večje število uvoznih predmetov režim uvoznih dovoljenj. Pri tem gre predvsem za predmete, ki so se doslej uvažali večinoma iz Češkoslovaške. Uvozna dovoljenja pa so potrebna samo za uvoz iz nepogodbenih držav, torej praktično le za uvoz iz Češkoslovaške. Druga naredba, s katero se za večje število uvoznih predmetov uvajajo obvezna izvorna spričevala, pa bo praktično povzročila administrativno otežkočenje izvoza za vse države. V seznamu označeno blago se bo carinilo le tedaj po minimalni tarifi, če bo na podlagi izvornih certifikatov carinarnica lahko nedvomno ugotovila, da izvira blago iz pogodbene države. Ti dve naredbi imata namen, preprečiti, da bi se češkoslovaško blago preko drugih pogodbenih držav uvažalo v Madžarsko po pogodbenih, odnosno minimalnih carinah. V Češkoslovaški se ta korak Madžarske smatra kot otvoritev gospodarsko - političnih sovražnosti in kot začetek prave carinske vojn«. Iz Prage poročajo, da je češkoslovaški ministrski svet že razpravljal o eventualnih protiukrepih. ^ Naš izvoz In carinska vojna med češkoslovaško in Madžarsko. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opozarja vse gospodarske to iz^ozniške organizacije na možnosti plasiranja naših proizvodov na tržiščih Češkoslovaške in Madžarske. Zaradi nastopa brezpo.godbenega stanja med češkoslovaško in Madžarsko je na češkoslovaških tržiščih nastopilo večje povpraševanje po kmetijskih proizvodih Povečale so se možnosti plasiranja za vsp vrste žita, sočivja, vina. živne, masti, slanine, salame. perutnine to jajc. kakor tudi volne, sirovih kož, moke in otrobov Na drugi strani pa kaže madžarsko tržišče možnosti za plasiranje vseh onih predmetov, ki jih je doslej Češkoslovaška uvažala v Madžarsko. Tu pride v prvi vrsti v poštev les, okrogel, obdelan to rezan. drva. železo to baker, steklo papir, tedelki H panirja, kakor tudi proizvodi kemične to tekstilne industrije. »Prager Taeblatt« objavlja kratko vsebino te obiave Zavoda za posneševanje zunanje trgovine pod značilnim naslovom »če se prepirata dva, tretji dobiček imat. Odprava nagrad za izvoz dvolastniških vin Gornja Radgona, decembra 1930. Kakor smo že poročali, plačuje naša država zaradi pospeševanja izvoza vin in vinskega mošta vsem onim, ki izvozijo 50 hI ali več naenkrat, izvozno nagrado, ki znaša sedaj 0.80 Din od litra (prej 1 Din). To nn-grado so dobivali vsi izvozniki brez razliti«, pa tudi dvolastniki, torej tudi oni dvolast-niki iz sosedne Avstrije, ki imajo svoje vinograde v naši državi ter so izvažali svoj pridelek v Avstrijo na podlagi dvolastni-ških pravic brez carine, ki znaša okiw 8 Din od litra. Ti dvolastniki so bili s tem že itak prekomerno nagrajeni iu so kaj radi izvažali svoje vino. oni pa, ki doslej niso imeli vinogradnih posestev na našem ozemlju, so seveda prav pridno nakupovali taka posestva. Tako postopanje je povzročilo pač upravičeno razburjenje med našimi vinogradniki ob državni meji zlasti v gornjeradgonskem okolišu. Vrhu tega je moralo naše obmeino prebivalstvo tu in tam slišati posmehoval ne opazke sosednih Avstrijcev, ki jim je bila navedena nagrada lepa napitnina. Našim vinogradnikom je pri sedanji vinski krizi težko spraviti v denar letošnji pridelek, čeravno je kvalitativno mnogo boljši od lanskega, kamoli lanski pridelek, ki ga jo še mnogo po vseh okoliških kleteh. Znatno ugodnejše stališče so imeli doslej pri prodaji avstrijski dvolastniki, ki imajo prost uvoz v Avstrijo fer tam prodajalo svoi pridelek po 1—1.80 šilinga, to je od 8 do ta Din za liter, poleg tega pa še dobiva>o od naše države nagrado, ki ie iv«triisknri dvolastnikom prinesla že lepe dobičke. Med našimi vinskimi producenti. ki zaradi splo5 ne vinske krize ne moreio »praviti svotosr; pridelka v denar to dobilo znnl komai od S—.5 Din od litra, so te razmere novzroJIle upravičeno razburjenje. Da se to čim prei oopravi. so naši orodi.icenti podvzeli nutn" korake. Ob priliki bivanja ministrov v dravski banovini, se je v Ljubljani zglasila posebna deputacija, ki je iznesla upravičene težnje in prošnje našega vinogradništva samemu ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču. Ti koraki končno niso ostali brez uspeha. Finančno ministrstvo je namreč izdalo odlok, po katerem se dvolastnikom, ki so tuji državljani, na vino, ki ga pridelajo v vinogradih na našem ozemlju in ga izvažajo v svo.io državo, nc sme izplačevati v čl. 72. zakona o drž. trošarini predvidena izvorna nagrada.----- Skoro 1000 bančnih polomov v Ameriki in 4 milijone brezposelnih v Nemčiji , t ■ Newyorški Federalni rezervni urad je te dni objavil poročilo, iz katerega je razvidno, da je od januarja do novembra t. 1., torej v 11 mesecih, propadlo v Zedinjeaih državah 981 bank. samo v novembru pa je bilo 236 bančnih insolvene. Stanje vlog pri teh propadlih bankah se ceni 2 milijardi dolarjev (113 milijard Din). V teh številkah se zrcali obseg depresije, ki je zajela ameriško gospodarstvo, čeprav gre pri propadlih bankah večinoma le za manjše pro-vinčne zavode. Zanimivi so tudi podatki, ki jih objavlja American Federation of La-bour. V tem poročilu se ceni prirastek brezposelnih delavcev v prvi polovici decembra na 500.000, tako da je bilo sredi decembra v Ameriki brezposebiih 5.3 milijona delavcev. Še občutnejša je menda sedanja depresija v Nemčiji. Po pravkar objavljeni uradni statistiki se je število brezposelnih v Nemčiji v zadnjem mesecu povečalo za 215 tisoč in je doseglo že rekordno višino 3 milijone 977.000, torej skoro 4 milijone (v letošnjem juniju jih je bilo 2,640.000). Od leh brezposelnih delavcev dobiva v Nemčiji skoro 2 milijona redno podporo. 600 ti-brezposelnih pa manjšo izredno podporo. ---- Najnižji oHcijelni diskont v zgodovini ameriškega denarstva Kakor poročajo iz Newyorka, je tamošnja Federalna rezervna banka v torek sklenila, da zniža oficijelni diskont od 2.5 na 2%. torej na višino, kakršna ni bila zabeležena v zgodovini ameriškega denarstva. Sklep newyorške novčanične banke je prišel precej nepričakovano, ker je bilo baš zadnje tedne zaradi številnih bančnih polomov občutno dviganje depozitov. Pc zadnjih poročilih pa se je nervoznost v ameriški publiki nekoliko polegla. Navzlic vsemu temu pa je denarni trg v Ameriki ostal izredno likviden. Ameriški zakladni urad je prav nedavno izdal 6- in 12mesečne bone po obrestni mori 1%%, kakršne ameriški denarni zaklad še nikoli ni dosegel Navzlic tej nizki obrestni meri pa je bila emisija več kakor trikrat prevpisana in je bilo prijavljenih 1500 milijonov dolarjev, dočim je država ponudila le 428 milijonov. Z znižanjem oficijelnega eskompta namerava newyorška Federalna banka pomagati gospodarstvu, da si opomore iz sedanje težke depresije. To znižanje diskonta bo vsekakor signal r.a nadaljnje znižane obrestne mere v Evropi. Kakor se pričakuje, bo najprej sledila francoska novčanična banka, ki ima sedaj diskont od 2.5%. Tudi London in Amsterdam bosta morda znižala diskont od 3 na 2.5 %. v Švici pa se že davno pričakuje znižanje od 2.5 % na 2 %, kajti švicarska Narodna banka je že povsem izgubila stike z denarnim trgom. = Nova trgovinska pogajanja. Praški li* sti objavljajo uradno vest, da se je šef tr? govinskospolitične sekcije v našem trgovin? skem ministrstvu dr. Milivoje Pil ja na svo« jem potovanju ustavil za kratek čas v Pra= gi in je porabil priliko, da je stopil v stike s predstojn kom narodnogospodarske sek» cije češkoslovaškega zunanjega ministrstva dr. Friedmannom. Razoravljal je o vpra« ; šisnjih, ki so v zvezi s pripravami za carin« sko»tarfno pogodbo med češkoslovaško in Jugoslavijo. Pri tem ie nrišlo do sporazu« ma glede smernic bodočih pogajanj, ki se bodo po sedanj H dispozicM*h pričela v pr» vi nolovici januarja. — Iz Beograda pa no« ro?.3jo. da se bodo v teku j«nuaria prčela t'idi trgovinska negajania s TurčMo. ki so Hita spričo nH^idevuril* turSke vlide že po« invno nsoovedana Prirrflve za ta pogaja« nja so r. niSe strani ie končane. — Podaljšan rok ta Izjave k takennkemu ■ načrtu o socialnem zavarovanju. Na nroš-j njo gospodarskih orga^-iza1"ii je m!n'stor I za socijalno politiko Ln narodno zdravje Iz življenja in sveta Spiritistična zgodba Ugledna angleška aristokratmja. ki jo imenujejo listi samo ladi X., je sprejemala goste v svoji hiši v Londonu. Po večerji se je zbral okoli nje ožji damski krog, ki je pretresal dnevne novice: gledališče, mode in čudno prestolonaslednikov© lahkomiselnost, s katero je igral golf v nedeljo, sveti dan. Razgovor je postal pobožen in neka dama, vneta spiritistinja, je takoj sklenila poklicati duhove. Dame so se vsedle okoli okrogle mizice, a ta se sploh ni marala zganiti. Lady X. se je naveličala dolgega čakanja in je vprašala, ali noče rajši prinesti karte. »Počakajmo še trenutek« je resno pripomnila spiritistka »morebiti je duh že tu in opazuje...« — »Dobro«, se je nasmehnila gospodinja, »če je tu, naj mi pove, kdaj bom umrla!« Zavladal je molk in v istem trenutku je zabrnel telefon. Lady X. se je oprostila pri gostih m snela slušalo: »Halo! Tu lady X .« Iz slušala je prav razločno zadonel glas. ki so ga culi vsi navzoči: »Sporočim vam. kar želite vedeti: umrli boste 24. marca leta 1957.« Ladi X je padla v omedlevico. Več dam je dobilo živčni napad. Ko se je polegla zmeda, so izjavile vse navzoče, da je na spiritizmu vendar nekaj resnice. Zdaj vse pridno vrtijo mizice.. Ali je povedal duh resnico? To bomo zvedeli šele leta 1957. Lord X. soprog gostiteljice. je vse skupaj smatra'1 za neumno šalo Spri se je z ono damo. ki je priredila sejo in je vložil tožbo pri policiji. Zdaj morajo detektivi ugotoviti, katerega izmed neštevilnih londonskih telefonov se je poslužil usodnega večera zločesti duh? Ladijska nesreča zaradi megle Na Labi se je zavoljo goste megle zaletel neki manjši nemški parnik v ameriško ladjo »Washington«. Slika nam kaže delo potapljačev, ki skušajo ugotoviti poškodbe pod vodo. Zaradi §manj&anja otiiata vse oblačilne potrebščine za Novo leto po lastnih cenah. Drago Schwab, Ljubljana Pet sto cerkva na prodaj Na letošnjem občnem zboru metodi' stične episkopalne cerkve v Philadel* phiji je bilo podvrženo ostri kritiki gospodarstvo posameznih cerkvenih občin. Glavni poročevalec je izjavil, da grozi metodistični cerkvi škandal, kakršnega svet še ni videl, ako se ne bo posrečilo v zadnjem trenutku po* praviti grozečega položaja. Po računu poročevalca grozi kakim 500 cerkvam metodistične občine popoln polom in bodo cerkve najbrž prišle na dražbo i . ; , ^ - . si '.............~ k- '>''*<•" '•> Pred leti so bile občine gospodarsko zelo dobre, kasneje pa so začele speku* lirati s svojim imetjem in danes po ve* čini nimajo niti za kurjavo. Najbolj žalostno pa je pri celi stvari to, je de* jai poročevalec, da konkurenčne ver* ske družbe komaj čakajo te sramote, da bi za majhen denar prišle do lepih cerkva ter s tem tudi otele metodistom na tisoče vernikov. Sporna zadeva Berlinska sodnija je morala sklepati o zapuščinski zadevi, ki ji ni bila kos. Trgovec V. se je drugič poročil, dasi je bil njegov odrasli sm iz prvega zakona hud nasprotnik tega koraka Toda ljubezen premaga vse in nova zakonca sta celo spisala oporoko, v kateri sta drug drugega določila za edinega dediča. Polen se je vozil V. z ženo v majavem čolničku po morju in ta se je prevrnil. Ribiči so sicer potegnili dvojico na kopno, vsaka pomoč je bila prepozna Zdaj se je pričel hud spor za dedščino med trgovčevim sinom iz prvega zakona m materjo druge žene Sodnija bi lahko sklepala v korist prvega ali drugega to-žitelja samo na temelju ročnih podatkov o trenutku smrti Ce bi vedela, da je umrl soprog vsaj za trenutek prej. bi podedovala imetje njegova žena. oziroma tašča. Ce bi nasprotno umrla soproga kot prva. bi postal dedič njen mož, ozir. njegov sin Priče niso mogle povedati ničesar določnega: oba ponesrečenca sta ležala brez zavesti in umrla, ne da bi odprla oči: razMka v času bi utegnila znašati kvečjemu sekunde. Zaradi tega je ponudila sodnija nasprotnikoma poravnavo in je razdelila imetje v dva enaka dela Stranki sta se izjavili zadovoljni s to ponudbo, kajti niti Salomon ne bi utegnil drugače rešiti to zadevo. Blatni dež V zvezi s tajinstveno meglo, ki se je vlegla konec novembra in začetek decembra nad dolino Moze v Belgiji poročajo listi, da je v Parizu par dni nato padal umazan dež. Vodne kaplje so bile pomešane s prahom in dež je bil pooolnoma umazan. Ti pojavi, ki so sicer redki, ali vendar še neznani se pripisujejo prahu iz Sahare, ki ga ve* trovi prinašajo na evropsko celino. Kronis"- Gregor iz Tourta poroča, da je L 582. padal v Parizu krvav dež. t. j. ? pomešan z rdečkastim saharskim peščenim prahom. Ljudje so naenkrat opazili svoi5' lekah velike krva* ve madeže, ki so se jih tako prestrašili, da so mnogi zavrgli svoja oblačila. Sa* mo ob sebi je umevno, da so se razši* rile slutnje o grozotah, ki jih je baje oznanjal ta prirodni pojav Ko je 1000 let kasneje bil v Leydenu zabeležen kr* vav dež, so nemški učenjaki skušali ču* dež pojasniti na prav zanimiv način. Učenjaki so proglasili, da krvav dež povzročujejo izparine krvi zaklane ži* vine. Iz mesnic se dvigajo te izparine v zrak, kjer se pomešajo z oblaki. Uče* nosti je seveda verjel ves svet Šele L 1846. so odkrili pravi vzrok sličnih pojavov. Grozovit' zračni vrtinci, ki so divjali nad Ameriko, so zanesli prst in prah iz Brazilije noter v Francijo V štirih dnevih je veter prenesel 5000 ki* lometrov velike količine prahu v Fran* cijo, kjer je v departementu Aisne in Rhone padal ilovnat in blaten dež Tu* di v Lyonu in v Valenci so opazili po* jav in govorili o krvavem dežju Blato je zamašilo vse strešne žlebove Dež je zalotil na prostem tudi polk pehote in vojakom tako na debelo zamaza! uniforme, da so morali blato z noži str* Sati z obleke. Kakor so izračunali je ta vihar orinesel iz Amerike vsega kakih 720 ton brazilske prsti Običaino pa iz* virajo slični pojavi od saharskega pe* ščenega prahu. Proč s svinčenimi vojaki V tem času, ko cvete trgovina z igračami kakor malokdaj, se je orga* niziralo na Francoskem gibanje, ki je napovedalo vojno svinčenim vojakom, igračam v obliki orožja in sploh vsem igračam, ki spominjajo kakorkoli na vojno Voditeljica tega gibanja je ga. Marta Brayeva, ki je pozvala vse ku* povalce igrač, naj ne darujejo otro* kom darov, ki bi jim usmerjali misli na to šibo božjo. Ce bi si bili vsi od* jemalci v tem edini, bi tudi tovarnar- - . " * " - < ji kmalu prenehali postavljati na trg slično blago. Ga Brayeva in njeni pri* staši so se obrnili tudi naravnost do velikih trgovin z igračami, naj bi pro* dajale samo miroljubno blago. Baš v teh božičnih dneh bo agitirala ga Bra* yeva na javni ulici za svoje ideale in mnogo pomagačev ji bo ob strani. Kipec tekača Peltzerja Soha je določena za prehodno darilo športnikom za posebne uspehe v lahki atletiki. TONE POLJŠAK Mubliana Alek^am^?. e- * Projektiranje in izvršitev električnil naprav in instalacij. Popravite električnih strojev in aparatov. I34 Nedeljski počitek v Angliji Angleški zakonodavci so lahko ponosni na svoje delo. kajti njih zakoni ohranijo veljavo po cela stoletja. Pri nas vzbuja splošno veselost, kadar mora vlada poseči za kakim zakonom iz prejšnjega stoletja in takoj se oglasijo v javnosti nezadovoljneži, ki trdijo, da je dotični zakon zastarel in da ga ni treba več upoštevati. Na Angleškem, v deželi tradicije, pa ni nič nenavadnega, da sodišče izreka svoje sodbe še na temelju zakonov iz 18. stoletja. Leta 1781. je na Angleškem izšel zakon, ki strogo prepoveduje vsako delo ob nedeljah in določa občutne kazni za kršitelje nedeljskega počitka. Morda so državljani pozabili ta zakon, da se je začel izvajati z manjšo strogostjo, ni ga pa pozabilo sodišče, brž ko se je našel tožitelj Neka pobožna puritan-ska družba je ovadila londonske kinematografe. da kršijo svetost nedelje in zakoniti nedeljski počitek s svojimi predstavami Lastniki podjetij so dokazali. da jim je mestna uprava dovolila predvajati filme tudi v nedejjo Sodišče je nn osnovi zakona iz 1 1781 obsodilo mestno občino na občutno de narno globo, ker je s svojim dovolje njem postopala protizakonito Lastniki kinematografov so vložili protest proti temu in se nadejajo da bodo uspe li, ker stoji za njimi več ko 200 000 meščanov, ki obiskujejo redno nedeljske predstave v kinematografih. Silvestrov večer Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu (vhod z B'eiweisove c.) Ppstpr spored: PLES. Začetek ob 20.30. Konec ob 3. Vstopnina 10.— Din. Repertoarji LJIBUANSKA DRAMA 7.ač»»ek oh 20 Sobota, 27.: Zaprto. (Generalka). Nedelja, 28.: Mercadet. Premijera. Izven. Ponedeljek. 29.: Serija A-OOOOOL A. Torek, 30.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Sobota. 27.: Boheme. B Nedelja, 28.: ob 15. La Mascotte. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20. Tosca. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Poneljek, 29.: Zaprto. Torek. 81.: Hasanaginica. C. Šport 480 km na aro Angleški dirkač M. Campbell, ki hoče z avtom doseči brzino 480 km na uro In bo napravil svoj smrtno nevarni poskus 14. januarja na floridskem obrežju. Nova slovenska knjiga! Josip Fr. Knafilič: TRI ROŽE pravkar izšla. Velezanimive zgodbe znnnegs tr. v priljubljenega pripovednika Dobite Jo v upravi »Jutra« ln v vseh knjigarnah. Cena Din 30.—. Definitivni program mednarodnih smuških tekem v Bohinju 29 jan. sprejem gostov ob 18. v hotelu Sv. Janez, žrebanje za vse tekme.. 30. jan. ob 8. start za smuški tek in za kombinirano tekmo na 18 km. cilj in start pri hotelu Sv. Janez. 31. jan. vojaška patrolna tekma armij-skih patrol na 30 km s streljanjem; start ob 8. v Boh. Bistrici. — Popoldne kratki -smuški izleti in izleti s sanmi. 1. febr. ob 9. kombinirano tekmovanje v skokih na Hanssenovi skakalnici v Bohinju. — Na Bob. jezeru: mednarodne drsalne tekme dam, gospodov in juniorjev — obvezno drsanje; ob 13.30 velika skakalna tekma na isti skakalnici 2. febr. ob 8. vztrajnostna tekma na 30 km; start in cilj pri Sv. Janezu; ob 9. mednarodna drsalna tekma dam, gospodov in juniorjev: prosto drsanje; ob 13.30 vojaški smuški tek posameznikov na 18 km; start Ln cilj v Boh Bistrici; ob 17 uri -azglasitev rezultatov in razdelitev nagrad v hotelu Sv. Janez. — Zabavni večer. 8. febr. ob 11. mednarodna skakalna tekma Sp. kluba Bled na skakalnici na Bledu; organizirani izleti na Bled Dovje-Mojstra-no, Kr. goro; organizirani smuški izleti v Bohinju za kratke enodnevne ture in organiziran izlet kot dvodnevna tura v Triglavsko pogorje pod vodstvom voditeljev, vse s povratkom v Boh i ni. Razdelitev tekmovalcev v razrede. Objavljamo imena tekmovalcev l. in II. razreda. I. razred: Janša Joško. ini. Janko Janša. Godec Tomaž. Rezek Boris, dr. St Kmet. Bervar Stane, Klofutar Peter, Ba novec Tone. Miha Klavora, Fredojevič Bo-rislav, Jenko Boris Sporn Stane, Ojtze Hubert, K nap Leo. Lado Tinta. Dolinšek Mirko. Rabič Maks, Švigelj Zd., Zinaja Dušan. II. razred- Maksimovič Miroslav, Popo-vič, Konstantin. Ogorelec Vinko. Neuman Bogomir, Valentekrvič Aleksander. Jakopič Albin, Gašperin Janko Arh Lovro. Morebitne ugovore naj naslove klubi na Savez do 2. jan ^avez bo te ugovore pregledal in upošteval, ako bodo utemeljen!. Na poznejše ugovore se ne bo oziralo ter ostane ta razdelitev definitivna in veljajo v letošnji sezoni pogoji, ki so bili objavljeni za razvrstitev tekmovalcev v razrede. Svoj vstop v Savez 90 javili: Sokol L na Taboru v Ljubljani, Ljubljanski Sokol v Ljubljani, Smučarski klub Celje v Celju. Društvo planinara v Bosni in Hercegovini, Planinarsko društvo Kosmos in Sarajevski amaterski SK (Sašk) v Sarajevu, zadnji trije v okviru sarajevskega podsaveza. Savez je odobril tečai za tekmovalce Gorenjski sok. župi na Jesenicah, ki ga bo vodil inž. Janša v času od 4,—10 jan.. pod pogojem, da je S. K. Bled sporazumen, da se preloži tečaj na Bledu za teden dni. Smuško tekmo za klubsko prvenstvo bo priredil zimskosportni odsek SPD Marl-bor-Ruše v nedeljo U. lanuarja 1931. s startom in ciljem pri Klopnem vrhu. Tekmuje se po pravilih JZSS in sicer v kategorijah: a) seniorji- tekmovalci, ki so že tekmovali pri tekmah, prirejenih po društvih, včlanjenih v JZSS in so se plasirali: b) juniorii-tekmovalci, ki dosedaj še niso tekmovali; c) dame in č) izven konkurence Tekme se lahko udeležijo člani odseka v konkurenci, vsi ostali izven konkurence Tekmovalci morajo biti verificirani. Dolžina proge je za seniorje 15 km za juniorje 10 kilometrov, za dame pa 5 km. Razglasitev in objava proge dne 11. jan. ob pol 9. dop start ob 9. Prijave se sprejemajo do 10. jan. do 16 v trgovini g. Bureša v Vetrinjski ulici. Prijavnina 10 Din, za dijake 5 Din. Vodstvo tekme: predsednik dr. Seni&r. Davorin, tehnični vodja prof. Sile Joško. starter: Majer Pranio, časomerilca na star tu in cilju gg. Bureš in Vahtar, zapisnikar ja Cingerli Ljubica in Drofenik Herbert sodnik in zdravnik g. dr Sekula Jože ln nadzornik proge inž Rungaldier Ervin. Prvak; v vseh kategorijah prejmejo sre brne pokale, drugo plasirani srebrne plakete, tretjeplasiran pa srebrne odsekove znake. Prvak izven konkurence dobi srebrno plaketo. Istočasno se bo na podlagi doseženih rezultatov določilo prvenstvo dijaškega odseka ter dobijo trije najboljši tekmovale, praktična darila. Darila so razstavljena v športni trgovini g Divjaka na Glavnem trgu. Razdelitev nagrad in objava rezultatov bo v Mariboru. Rokavne znake ima v zalogi zimsko-s-portni odsek. Člani jih dobe pri blagajniku g. Majerju. Cena 15 Din za komad Zimskosportnl odsek SPD Maribor opozarja svoje člane, da morajo pri podsa-vezni tekmi 28. 1 m. predložiti tekmovalne legitimacije. Zato naj prinesejo pravočasno slike g. Burešu v Vetrinjski ulici, da jim preskrbimo tekmovalne legitimacije. Pristojbina za legitimacijo 5 Din. Novoletne želje za la^ko atletiko Sklepi glavne skupščine JLAS nam zo* pet potrjujejo reklo: kjer se prepirata dva... Lani so sklenili, da ne bodo dali prven« stva poedmcev več iz Zagreba ali Ljublja* ne, če ne bo zadostne gotovosti za dober uspeh. Letos so zaradi nezdravih razmer obdržali vse skupaj v Zagrebu. Ljubljana naj se pa oblizne! In vsega tega je kr vo nesrečno razmerje med našimi klubi Se* dai se ne smemo samo prepirati kdo je kriv. kdo pa ni kaj je ta naredil kaj on', impak Je zadnii čas. da poskusimo rešiti dravsko lihko atlet:ko. ki ie na robu prona* da. Poid:te preko starih sovraštev n »-klu* baSenia«. na bomo imeli v nekaj letih one cvetoče čase. ki so že tako daleč za nami' Kakor je Ljubljana v nogometu popol* noma propadla zaradi klubskih naproti i. tako so uničili tud' lahko atletiko Toda pri no«nmetu ie nastopila provinca, pr lahki atlet:Vi na ne more. ker ie Hm skoro ne «nie LI«MI«n» m»>ra dati 7e»1»rl in Irmsni Knmo »mH' nolno novr!"*""''' ta^Vn«Metov rV/-,fT! o~>vc'-» V*nov?"*1 Cn^i? Vo v'* "Sfti V">Vr Mii v snort^i niti"?' ie en« n*ilen«:h Torei Jellmo za Novo leto »samo konec sovraStev in resnega dela za lahko atlet-^o. Rr. Novoletna številka ilustrovane tedenske revije »Življenje in svet" je izšla Dobi se v vseh trafikah. Cena 2 Dta. Himen V sredo 34. t. m. se je poro« čil v Trnovski cerkvi strokovni učitelj go* spod Otun Oman z gdč. Vero Grudnovo iz znane narodne rodbine v Ljubljani. Sim* patičnemu in splošno spoštovanemu šport* niku prav skreno čestitamo Vremensko poročilo iz Kranjske gore. Snega 2(J cm. par cm svežega na staro pod» lago Skakalnica bo do nedelje pripravlje* na. Opozarjamo na medklubsko tekmo, v nedeljo dne 28 t m. Popoldne se vrši pro« pagandno skakanje. so najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Zato tvorijo najboljšo obrambo proti prenosu nalezljivih bolezni v dihalne organe okusne ANACOT-PASTILE dr. Wandera. Dobivajo se v vseh lekarnah. 350 Cena malega zavitka Din 8.—, velikega zavitka Din 15.—. Iz službenih objav Razglašen je stečaj o imovini Ivana Kot šenine, posestnika in mesarskega mojstra v Ljubljani, Kolodvorska ulica. Konkurzni sodnik je Alojzij Debeljak, upravnik skla* da dr. Viktor Vovk. odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani, soba 140, dne 2. jan. ob 10. Oglasitveni rok do 23. jan., ugotovitveni narok pri deželnem sodišču dne 6. febr. ob 10. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 26 jan. ob 11. nabavo 1 komada Bendamann bliskovodne napra* ve. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo oddal pri gradnji uradnega poslopja ekspoziture v Mariboru nasledt nja dela: 1. dobava in instalacija central* ne kurjave in vodovodnih naprav. 2. kiju* čavničarska dela, 3 dela iz umetnega kam« na. Ponudbe je vložiti OUZD v Ljubljani do 13. jan do 10 ure. Ponudna obravnava bo 13. jan ob 10. v pisarni OI ZD v Ljub* liani. Miklošičeva c 20 soba 200 Poziv dedičem, volilojemnikom in upni* kom inozemca. Piatnik Ferdinand st.. vele* industrijalec na Dunaju, avstrijski držav* Ijan, je umrl 6. sept. 1930 Sporočilo po« slednje volje se je našlo. Vs- dediči in up« niki, ki so državljani Jugoslavije ali v tu* zemstvu živeči tujci se pozivajo, da napo« vedo svoje zahteve do zapuščine najkas* neje do 1. marca 1931 pri okrajnem sodišču v Brežicah. Dražbe nepremičnin. Na okrajnem so« dišču v Mokronogu dne 23. jan. ob 10. zemlj. knj Cirnik vi št. 42 Cen;Ina vred* nost 75.590 Din. najmanjši ponudek 50.834 Din. — Istotam dne 30 jan. ob 10.. zemlj. knj Bistrica, vi. št 84. Cenilna vrednost 25.000 Din najmanjši ponudek 16.667 Din. — Pri okrajnem sodišču v Kranju dne 10. februarja ob pol 10. dražba raznih nepre* mičnm za najmanjši ponudek 15.880 Din. Vpisi v zadružni registet Pri Kmetijskem društvu v Sodražici r. z. z o. z. je izbrisan član načelstva France Kolenc. vpisan pa je Brinšek France. Pri Kmetski hranilnici in posojilnici v Novi vasi na Blokah, r. z. z n. z. je izbrisan član načelstva France Za* krajšek. vpisan pa Alojz Zakrajšek. Državni rudnik Velenje razpisuje na 16. febr. ob 11 nabavo stabilne naprave za preizkušnjo visokih napetosti, dne 26. jan. pa nabavo univerzalnega brusilnega stroja za trans, pogon. 9. redni občni zbor Akademskega kole* gija, stavbne in konsumne r. z. z o. z. ▼ Ljubljani bo v četrtek 8. jan. ob 17. v pi« sarni Akademskega kolegija v Kolodvorski ulici 22. ...............»M«....................... Zakoni v slovenskem jeziku, ki so važni za sodni« ke, notarje, odvetnike ;n druge Javne urade Zakon o javnih notarjih, broš. 24 Din, ves. 36 Din. — Zakon o zemljiških knjigah in zakon o notranji ureditvi, osnavljanju m popravljanju zemljiških knjig, broš 36 Din, vez 48 Dim. — Zakon o občnem upravnem postopanju. broš 36 Din. vez. 46 Din. — V»t til zakoni se aaročajo v t Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ulica 3, aH pa pri njeni po druZaicl v Mariboru, Aleksandrova c. 13. Dopisi MOSTE. Na zadnji seji občinske uprave 14. t m. je bila glavna točka občinski proračun, katerega pa so odborniki samo 3 dni pred sejo dobili v roke. To je vsekako prekratek čas za proučitev tako važne zadeve. Na dnevnem redu je nadalje bila prošnja Sokola za podporo, a je bila zavrnjena in ie neki odbornik celo rekel: »Dekleta naj se raje učijo kuhati, kakor da bi hodile k Sokolu telovadit« Ko pa je šlo za znižanje plače tajnici, ie rekel neki odbornik, da še državni uradniki niso tako plačani, nato pa je pripomnil drugi odbornik, da tudi ne zaslužijo, češ, da samo postopajo, roke navzkriž drže in okrog peči hodijo. — Tudi pri nas se miselnost večine odbornikov pri vsaki priliki kaže ista kakor pred lanskim 6. januarjem. ZGORNJA SlSKA. Vodnikarji so nam podali prejšnjo nedeljo in v ponedeljek »Desetega brata« v splošno zadovoljnost. Vloge so bile dobro razdeljene. Posebno srečno roko ie imel režiser pri izbiri glavnih oseb: desetega brata, Krjavlja in Dolefa. Videli smo v njih originale, kakršne si je menda sain pisatelj predstavljal. Le podajte nam še večkrat kaj takega. Vič. Na seji sokolskega prosvetnega oa-bora 19. t m. se je pregledalo delovanje prosvetnih odsekov in določil program za december, januar in februar naslednje: Na Štefanovo popoldne se priredi za sokolsko deco običajna božičnica in se je uprizorila pod vodstvom br. Willenparta boziena igra »Na betlehemskih poljanah«. V nedeljo 28. t. m ob 17. se uprizori prvič na viskem odru mladinska igra s petjem »Pehta« v režija br. Grdine. Nadalje se bo tudi letos vrnila velika Silvestre v a prireditev z najzabavnefjšim programom. 6. januarja se ponovi Manice Komanove »Prisega ob polnoči« v režiji br J. Marna. Premiera je dosegla nepričakovano dober uspeh. — Na pustno soboto 14. svečana bo tradicionalna Sokolska maškarada, s katero bo zaključena predpustna sezona — Letos v začetku decembra je poteklo 10 let, kar se je vprlzorila prva igra na sokolskem odru v Sokolskem domu ter se bo slavila 10-letnica sokolskega gledališkega odra 1. marca 3931 z uprizoritvijo I. Borštnikove dramatizacije dr. Tavčarjeve novele »Otok in Struga« v režiji br. P. Borštnika. Med naštetimi prireditvami pa so razvrščena predavanja in sicer bo zaključil br. St. Leskovi c serijo predavanj prosvetne šole, sledilo bo predavaaje ravnatelja viške meščanske šole br A. Fakina *0 živčevju«, na.to predavanje br. Bučarja »O tožilkah Srbih« tn br dr. Mumlka »O telovadbi in sokolski vzgoja«. — Preureduje se sokolska knjižnica, ki bo začela poslovati po novem letu. DOL PRI SV. KRIŽU. Po prizadevanju šolskega upravitelja g. Janka Bajca se je sadjarska podružnica precej razmahnila. Agilnost odbora, ki prireja večkrat zanimiva in poučna predavanja o vseh področjih gospodarskih vprašanj, so zavest med člani zelo dvignila. Bajec pa se zlasti trudi, da z dobrim zgledom prepričava soobčane o pravilnosti teoretičnih zaključkov pri raznih predavanjih. V letošnjem poJetiu si .ie ogfeda! tako šolski vrt kakor tudi drevesnico podban g. dr. Pifkmajer, ko je službeno potoval po litijskem srezu. Kr. banska uprava je prispevfia te dni za ureditev šolskega vrta 1000 Din, dolski krajevni šolski odbor pa je nakaza! v zadnji seji 15<"i0 Din za izvedbo raznih potrebnosti pri šolskem vrtu. RAKEK. 13. t m. se je učifteljstvo logaškega okraja poslovilo od svojega šolskega nadzornika g. Franceta Merljaka. 0 govedina po 18 Din, je sedaj uradno določena na 14 Din za kg. Toda, mesarja sta v svoji korajžnosti šla še boli nazaj. Prodajala sta govedino prvi po 8 Din drugi po 7 Din kg. svinjino pa prvi po 10 drugi po 9 Din kg in to do preklica Sicer pozno, a vendar je prišel čas, da so si tudi reveži privoščili meso. Ako bo to sedaj obljubljeno stanje trajalo dolgo časa, se radujemo in z veseljem pozdravljamo inicijalorja tako temeljitega znižanja mesnih cen In Raka. se bo jela gotovo večati z ameriško brzino. Postala bo lahko središče tujskega prometa na Dolenjskem, ker bo na ta način v kratkem pridobila sloves kot najcenejši krai v Jugoslaviji. ŽIRI. Akcija za postavitev spomeoilka v vojni padlim prav dobro napreduje. Ljudstvo se tudi zaveda svoje dolžnosti napram vojnim žrtvam in tako je upati, da bo spo-menik že prihodnje leto postavljen. — Dne 19. t m. je bila na javni dražbi prodana parna žaga g. inž. Pelhana, ki jo je bil postavni v stani farni cerkvi. Oskrunjenje cers-ve in pokopališča — zato tudi tak uspeh. Žalostno, toda resnično ., Dne 28. t. m. takoj po jutranji maši bo. predava! pri »Petronu« s rezki ekonom o živinoreji. Predajanje bo zelo važno, posebno za živinorejce. G. Primožič razveseljuje- staro in mlado vsako nedeljo in praznik z dvema predstavama v Sokolskem domu, ako nima sokol svoje prireditve. — Na Vrhu pri Sv. Treh kraljih bodo ustanovili gasilno društvo. čast zalednim možem, ki so se oprijeli tega človekoljubnega dela, sebi in drugim v pomoč- — Tukajšnji čebelarji so vsi proti združitvi s Kmetijsko družbo Nikdar ne bo. mogel toliko poučnega prinesti »Kmetovalec« na eni strani, kakor prinese sam »Čebelar« na 12. straneh. Vsak gospodar, ki je zaveden, bo že toliko prihranil, da bo plačal svoj strokovni list. Za naše kraje ne potrebujemo poukov o hmeljarstvu, vinarstvu im kletarstvu. Ravno takoje po drugih krajih, ki se pečajo z drugimi strokami. Tudi. pri nas vlada na splošno gospo-darsika kriza Lesna kupčija je porpolnoma faostala, a bila je edini vir dohodkov. V težak položaj so zašli delavci ln vozniki. Čevljarska obrt tudi preživlja težke čase. čiipfcarsifrvo vidno pojenjuje. Najhujše pa je Obilna LJnhlJmns Mostni pogrebni uroil Umrla nam je naša srčno ljubljena soproga, mati, hči, sestra in teta, gospa ALOJZIJA PODBOJ roj. Kratnar dne 25. t. m. previdena s tolažili sv. vere. Pogreb bo v soboto, dne 27. decembra 1930 ob y24. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Prosi se tihega sožalja! V Ljubljani, dne 25. decembra 1930. ALOJZIJ PODBOJ, soprog, davčni nadnpravitelj v p.; STANE, MARIJA in JANEZ, otroci. za mesarje, ki kupujejo po 8, prodajajo pa po 16... — Na Štefanovo zvečer priredi Sokol tridejansko igro v domu. Po igri se malo zavrtima Valjem vsi. ŠT. JERNEJ NA DOL. Dramatični odsek Sokola je vprizoril v nedeljo igro »Domen« v režiji br. šviglja; Vse vloge so bile posrečeno razdeljene Igralcem gre za njih požrtvovalnost najlepša zahvala. Dosežen je bil moralni in gmotni uspeh. Razveseljivo je, da se v toliki meri zanimajo dramatiko člani iz kmečkega prebivalstva. Tudi naraščaj se pridno pripravlja za igro >Dve Marički«. Godbeni odsek pa marljivo vadi na tamburice. Z delovanjem Sokola je po-življeno tudi družabno življenje. SV. ANA NAD TRZlCEM. Dostava pošte in časopisov za našo dolino se je enostavno ustavila, a pri pošti v Tržiču se naša pošta oddaja poljubni osebi, ki pride za sebe iskat in ni niti najmanjšega jamstva, da pridemo v posest svojih pošiljk. Prosimo poštno direkcijo, da vendar enkrat napravi za vselej red. Pozor! Pozor! Preprog perzijskih, pirotskih, plišastih in vseh drugih vrst, se nahaja največja zaloga pri tvrdki »TEHERAN" Sv. Petra cesta 44, Vsaki dan so na ogled brezobvezno, Cena istim se je znižala za 30 odstotkov Se najtopleje priporoča. \li ste že naročeni na .ŽIVIJFVTO IN SVET"? Vsled preselitve trgovine prodalam vse blago «o znatno znižanih cenah 16089 A. FUCHS LJUBLJANA, Selenbnrgova- ulica št. 6. trgovina s. urami, zlatnino m srebrn ino. Zastopstvo domače tvornice, za prodajo dobro uvedenih predmetov, samo proti proviziji, išče dobro upeljana tvrdka, katere lastniki potujejo po Jugoslaviji. — Ponudbe pod značko »Brez kolekcijec na Jugomosse. Zagreb. Jelačičev trg št. 5. „RE«ENT©L" f (i i S B g »REGENTOL« Je najpopolnejše sredstvo, ki popolnoma varuje steklo pred dežjem, snegom, ledom ln meglo Trgovci restavraterji gospodinje, avto-mobillsti očistite svoja stekla (Izložbe, šoferske šipe očala Itd. t z »REGENTOLOMf. Tudi za časa najhujšega dežja, snega, leda ln megle ostane steklo vedno čisto is prozorno. 4 l škatlica »REGENTOLA« 30 Din. PoS-tjemo po povzetju z navodilom uporabe. GASORS1T« uvozno In izvozno idjetje, Beograd, Kralja Milana 46 Tel 30- 6. 400a Zastopnikom-prodajalcem 30 % f:: i" ■ '»'V.** - S potrtim srcem naznanjamo tužno vest, da je moj iskreno ljubljeni oče, gospod Peter GroMer posestnik in npokojeneo danes po kratki mučni bolezni, previden 8 tolažili svete vere, v starosti 74 let mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, dne 27. decembra 1930 ob 16. iz hiše žalostL Trbovlje, dne 25. decembra 1930. Žalujoča Fanl Povše roj. Grobler Brez posebnega obvestili B Obilna Ljubljana ■i Hestai pogrebni »rod V globoki žalosti naznanjamo, da je naš predobri oče, stari oče, tast in stric, gospod ALOJZIJ PEČHIK posestnik in trgovec dne 25. t. m. po dolgem in mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 80. letu starosti, mirno v Gospodu zaspa1. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 27. decembra 1930 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Stožice štev. 32, na farno pokopališče k Sv. Juriju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi na Jezici. Stožice, dne 26. decembra 1930. Globoko žalujoče rodbine: Pečnik, Breskvar, Keršmanc, Deteta, Žilič. Polnojarmenifc v velikosti 60—70 cm razprtine (Rahmen-weite), malo rabljen, moderne konstrukcije — KUPOL 17464 Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobro ohranjen«. mm o ■ r ' t-v- v ^ | ' a ' f m Ozdravi feiife kile naravnam orth.-meh. potom brez operacije, brez bolečin, brez motenja poklica, s samo uporabo mojega AVSTRIJSKEGA PATENTA je možno! Brezplačno neobvezno predvajanje izvršujem sam osebno v sledečih krajih: Beljak (Vlllach): Gasthof Lam m am Hauptplatz: v soboto 3. januarja od 8. do 3. ure; Celovec (Klagenfurt): Bahnhofstrasse 5, hotel Janach; v nedeljo 4. januarja od 8. do 3. ure; Gradec (Graz): Bahnhofigiirtel 65, Gasthof Ungarlsche Krone: v četrtek 8. januarja ki petek 9. januarja obakrat od 8. do 3. ure; Špllje (Spielfeld-Strass); Gasthof Kasckl: v soboto 10. januarja od 8. do 1. ure. Eno tzimod vsak dan mi doepevajočih zahval veli: Vaš patent me Je kljub moji visoki starosti! v kratkem času osvobodil bolovanja na killi in morem zato Vaš patent vsakemu, ki trpi na kili, najbolje priporočiti. Sem ie 70 let star. Loule Schugk. Zahtevajte, pa Vam pošlijemo svodo pojasnjujočo Ilustrirano brošuro proti vipošiljatvi dvojnega pisemskega porta neobvezno In brezplačno. F. G. Strel leneder, Miinchen 27, Mauerklrcherstr. 8 (Dohfd Kvaliteta - pc ceni hlapet Prodamo po reklamnih cenah: 6 komadov rjuh (plaht) za posteljo, zarobljenih, Brina 150 cm. dolžina 220 cm, iz dobrega češkega bomba-žastega platna št. 36 Din 400.—, boljša vrsta št. 40 Din 440.—, iz pravega lanenega platna Din 575.— za 6 kosov! Ostanke (Reste) izključno češkega tekstilnega blaga is to: 20 m raznega pravega češkega Sifona, platna za perilo in posteljnino, širina 80 cm, dolžina posameznih kosov 3 do 8 m. vse za 260.— Din. SO m raznega pravega češkega ceflrja, kanafasa, druka itd. za perilo In posteljnino, dobre barve, širina cca 75 cm, dolžina posameznih kosov 3 do 8 m, vse za Din 250.—k Zahtevajte posebne ponudbe Prepričajte se o solidnostl našega podjetja. Prodajamo samo zajamčeno ČEŠKO BLAGO Po poštnem povzetju pošilja ČeSki trgovački muzej: Roubiček i drup Sarajevo. 17761 Vsem, ki so jo poznali in radi fttieli, naznanjamo, da je naša ziata mamica, babica ra prababica gospa bivša veleposestnlca Itd. danes ob 10. dopoldne nenadoma preminula. Pogreb drage pokojnice bo v soboto dopoldne ob 9. od hiše žalosti h kapeli. Dragi pokojnici ohranimo časten spomin! Slatina-Radenci, dne 25. decembra 1930. ŽALUJOČI OSTALI Mag. št. 47.182/ref. I. 17826 Razglas« Radi sestave seznama ob vezan cev za uporabo ljudskega dela v smislu §§ 37-47 zakona o samoupravnih cestah, Uradni list z dne 10. junija 1929, št. 247/60, oziroma v smislu §§ 2-5 zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o samoupravnih cestah, Službeni list z dne 23. avgusta 1930, št. 114/20, se pozivajo naslednje naštete osebe, da se zglase v dneh od 29. do 31. decembra 1930, ald pa 2. ali 3. januarja 1931 med 8. in 14. uro pri mestnem načelstvu v posvetovalnici magistratnega poslopja. In sicer: a) vsi v ljubljanski občini stanujoči za delo sposobni moški prebivalci od izpolnjenega 18. do izpolnjenega 55. leta, ki ne plaču]ejo nobenega neposrednjega davka; b) vsi v ljubljanski občini stanujoči za delo sposobni moški prebivalci od izpolnjenega 18. do izpolnjenega 55. leta, ki plačujejo na leto do 100 dinarjev uslužbeniškega davka; obenem morajo povedati, če plačujejo v Ljubljani še kak drug neposrednji davek in v kateri letni višini; c) vse v Ijiublijansiki občini stanujoče osebe neglede na spol, starost in delovno sposobnost, ki plačujejo na leto nad 100 Din uslužbeniškega davka. Tudi te osebe morajo obenem povedati, ali plačujejo v Ljubljani še kak drug neposredni davek in v kateri letni višini. Pod b) in c) navedeni naj v dokaz prineso seboj knjižico s ko-leki, s pomočjo katere uslužbenižki davek plačujejo. Podjetja in uradi, ki za svoje uslužbence plačujejo usluž-beniški davek skupno, naj predlože. mesto da bi se njih uslužbenci osebno oglasili, mestnemu načelstvu (mag. posvetovalnica) v naznačenem času točne imenske izkaze uslužbencev z dostavljenim individualnim letnim zneskom uslužbeniškega davlca. MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI dne 23. decembra 1930. Zaoe Grey Do zadnjega moža Roman Ogenj razbojnikov ni prenehal, vsakih nekaj minut je počil strel. Isbeh na re strele niso odgovarjali. Proti solnčnemu zahodu, ko je bilo videti, da postajajo oblegovalci nemirni ali malomarni, je Blaisdell ustrein na neko reč, ki se je premikala med grmovjem; tudi velikanska bivolovka Gastona Isbela je zagrmela. »»Ho, kaj bodo neki začeli, ko se stemni, in kaj bomo mi storili? je zagodrnjal Blaisdell. »Ne verjamem, da bi nas naskočili,« je rekel Gaston. Lahko bi zažgali koče,« je dodal BiH Isbel. On je bil izmed vseh najbolj mrk; bilo je, kakor da bi ga težila skrivna skrb. »Ho, Jorthovci so malo prida ljudje, a da bi nas žive sežgali... je odvrnil Blaisdell. »Slabo poznate Jortha!« je zavpil Gastom Isbel. »Ce bi mogel, b; me najrajši živega na meh odri.« Tako so se pomenkovali v uri med solnčnim zahodom ln temo. Jean Isbel je imel malo povedati. Premišljeval je o vseh raznih možnostih. Tema je silila oblegovalce, da so izpremenili svoj način boja. Razpostavili so štiri može na štiri razne točke okoh koč; in vsakih nekaj minut je ena izmed teh prednjih straž ustrelila. Svin-čenke so se zarivaie v hlode in niso delale Isbelovcem velikih skrbi. »Jean kaj meniš ti o tej stvari?« »Hm. Pripravljajo se na dolgo borbo. Streljajo pa samo zato, da I vemo, da pazijo na nas.« »Aha! Kaj moremo storiti?« »Mislim, da bi si te ljudi nekoliko bliže ogledal.« Gaston Isbel je vzel sinov namen z zadovoljnim brundanjem na znanje. Okoli kladare je bilo tema kakor v rogu. Ženske so imele vodo in jed pripravljeno. Jean je ostro oprezal skozi svoje okno, med tem ko je použival meso, kruh in mleko, ki je bilo njegova večerja. Otroci, upehani po razburjenjih dolgega dne, so nazadnje zaspali. Ženske so tiho šepetale v svojem kotu. Okoli devetih je Jean izrazil namen, da pojde razgledovat. »Pri belem dnevu so močnejši od nas, oče,« je rekel, »ponoči pa ne.« Jean si je pripel pas s samokresom, lovskim nožem in naboji, vzel puško in odšel skozi kuhinjo na dvorišče. Noč je bila bolj temna ko po navadi, zakaj mnogo zvezd se je skrivalo za oblaki. Jean se je naslonil na steno koče in počakal, da so se njegove oči popolnoma privadile teme. Kakor Indijanci, je tudi on ponoči še dokaj dobro videl. Poznal je vsako ped zemlje v okolici ranča, sleherno kočo, lopo, stajo. hlod. drevo in kamen. Ko je čakal kake četrt ure — med tem je počilo več strelov izza brega in po en strel iz puške vsake izmed štirih straž — je Jean s plazečimi se koraki krenil na svoj patruljni obhod. Izprva je ostal v senci kladare, nato pa je porabil sadni drevored in nazadnje vrsto gostih grmov kot zaslon. Nizko prihuljen k tlom, se je tu ustavil, da bi se razgledal in poslušal. Bil je na robu odprtega ozemlja in rahli polog se je dvigal skoro tik pred njim. Razločno je videl temne lise cedrovih in brinjevih gajev. Na severni strani kladare je blisnil ognjen žarek v temo in počil je strel. Jean je čul, kako je svinčenka udarila v hlod. Nato je objela samotni ranč tišina in tema je obležala nad zemljo kakor črn prt. Jean se je skrbno razgledoval po temni, sivkastočrni ravnici, ki je ležala pred njim, in po ozemlju za svojim hrbtom. Dokler je imel goste sence za seboj, ga ni bilo moči videti. Smuknil je iz svojega skrivališča in z neslišnimi koraki dospel do prvega brinjevega grmovja. Tu je potrpežljivo in negibno počakal prihodnje vrsie razbojniških strelov. Po drugem strelu z zahoaa je Jean zavil na desno; grmovje majhne skupine brinja in osamljeni cedrovci so pokrivali polog; to je bilo za Jeana ugodno, ker je nameraval po ovinku priti za hrbet razbojniku, ki je stražil na tej strani hiše. Jean je splezal na vrh griča, se spustil po nasprotnem bregu dol, zavil na levo in se od zadaj počasi splazil proti kraju, kjer je upal, da zaloti ban-dita. Dolga navada na življenje pod milim nebom, podnevi kakor ponoči, je bila njegov čut za smer skoro prav tako izpopolnila kakor bistroto njegovega pogleda. Prvi ognjeni žarek, ki ga je zdaj zagledal, mu je dokazal, da je bil krenil naravnost proti svojemu možu. Jean se je hotel splaziti do tega člana Jorthove tolpe in ga neslišno ubiti z nožem. Ce bi se mu načrt posrečil, ga je nameraval pri naslednji straži ponoviti. Odložil je puško in se splazi! naprej po vseh štirih, neslišno kakor maček. Le počasi sn je bližal svoji žrtvi. Moral je skrbno izbirati pot, da ni počila kaka veja ali zaropotal kak kamen. Njegova usnjata obleka ni povzročala šuma, kadar se je dotaknila grmovja. Jean je zagledal razbojnika. Sedel je na vrhu kopca sredi majhne jase. Bil je sam. Jean je videl samo tleči konec cigarete, ki jo je kadil. Tla na vrhu griča so bila skalnata in ne več pripravna z« Jeanove namene. Moral je opustiti misel, da bi se priplazil banditu za vrat. Počasi in potrpežljivo se je vrnil po puško. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda SO par. Ce nal pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šiiro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 $Cdor hoče £ ".Z" £.'11 aH £a£e dru<§o in/crmoet)C dece« »• matih eflamov naj pri/vrni v mnamteah ^ e»cer ne bc pr«)«/ ©dfeecra !fl CENE MALIM OGLASOM: ^m—mmmmmmmammmnm—mmmmmmmmmmm^mm Zenitvt tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine je aposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-iujejo. St. ček. rai. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Tlabtovi maCiit ogCa&ov In druge Informacije Moče ae oglasov, te dobijo tudi ¥ podružnicah *JUTRA« v fle&enicafi Tlovem matu ln na Ljubljanska cesta St. 42 Mate oglase tn tnserate naročajte v naših podružnicah. pri kolodvoru it. 100 11L Natakarico ki Ima jsebno pravico ca gostilniško obrt. ali trilet ni prak*o pridno to po steno sprejmem takoj v manjšem mestu na ležali. Ponidhf- na oelas. oddelek »Jutra« pod šifro »0«»h;ia pravica«. 51186-1 Služkinjo ta vsa dela, najraje za letnico, sprejmem. — Po nudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod »Poštena shiž kinja«. 54385-1 Učenca ki Ima veselje do trgovine mešanega blaga, sprej-m» Rudolf Dergan. trgo-vee. Laiko. 54422-1 Zastopnike v vsak^^m večjem mestu Sirom cele države Iščemo. Strokovno snanje nI po trebnn Vtso-k zaslužek. — Por.udbe na Publicitas. Za creb, IUca 9 pod br. 35166 50TAJ-3 Camernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska e. 36 (Jugo Auto). Prva oblast, kracesioniiana. — Prosp-kt tastoaj. Pišite poti j I 251 šoferska šola Gojko Pipenbacher Oblastvene koncesiiontrana Ljubljana, Gosposvetska 12 Zahtevajte informacije. 53113-4 Gosli poučuje prvovrsten učitelj. Ponudbe pod šifro »Temeljit pouk« na ogl. oddelek »Jutra«. 54318-4 Perfekten knjigovodja državni gradnik, išče ca popoldansike ure primerno zaposlitev. Cenj. pouudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Perfe-kteL bilanci?'.«. 54395-2 Mesar-prekajevalec vajen vseh v to stroko spadajočib del. z večletno prakso in dobrimi referen cami, išče mesto za takoj ali pozneje. Cenjene po nudbe na oglasu oddelek »Jutra« pod šifro »Vefteii« 54456-2 Kontorist začetnik. Išče službo. Po nudbe n« podrnž »Jatra« t Celin pod »Invalid« 54159-2 Knilgovodja- bilancist i dobrimi »pričevali ter večletno prakso. Seli primerno mesto » lesni ali poljubni drugi stroki. — Cenjene ponndbe na ogla« oddelek »Jutra« pod šifro »Bilandst«. 54378 2 Kot radio prodajalec aH skladiščnik ori kakem večjem podjetju iščem službo. — Vešč «em popolnoma v tebn. materijah) in samostojnem vodstvu. Ponudbe na ogla»ni rvidelffc »Jutra« pod Šifro »Prodajalec«. 54399-2 Mesarski pomočnik star 18 let. i*če službo ra takoj ali pozneje. Naslov pove oglafi. oddelek Jutra. 54427-2 t « A Orožniška kuharica ci?ta. spretna in varčna. i*če mesto pri orožnikih ali finančni straži. Naslnv v oglasnem oddelku Jutra 54+34-2 »Strah na Sokolskem gradu« roman, v platno vezan, po zelo ugodni ceni prodam, ali zamenjam za nemško slovenski in slov.-nemški Slebingerjev slovar. Poizve «e v trafiki na Marijinem trgu. 53916-8 Klub garnitura obstoječa iz 2 omarie ta knjiige i regisfraturo. 2 usnjata klub fotelja. nsnjat divan, pisalna miza z u« njatirn foteljem in mizica za kadilce, hrastov les. luksurijozna izdelava, poceni naprodaj. Naslov v oclasnem oddelku »Jutra« 54444-6 G. Tb. Rotman: Osel gospoda Kozamurnika Premog in drva prodaja Jezeršek, Vodmat 200 Puhasto perje listo, čohano kg po 48 lruga vrsta po Din % kg •Msto bele gosje kg po 130 Din In čisti poh kg po Dit 250. Razpošiljam po pošt •iem povzetju L. BrotoV-Zagreb, flica 82. kem* čistilnica perja 28? Chevrolet avto dobro ohranjen. • šestimi kompletnimi kolesi. petse dežen, a štarterjem. * lo brero stanju po zel« agod ni ceni prodam, ali zame njam ta pol tovorni avto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 54188-10 Avtobus IS—lSsedeže« rabljen, » dobrem stanju kupim. Ponudbe t opisom ln eeno oa. oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod mačko »Mehanik. Kočevska Reka« 54455-10 Družabnika dobrega sodelavca sprej mem v dobro tdoče pekar no Ponudbe na podružnic* »Jutra« v Celju pod Šifre »Agilea sodelavec«. 54410-16 Družabnico gospodično ali vdovo t onim otrokom, 11 S e m u prevzem trgovine. Trgov ska predisobrazba ni po$?oj Cenjene dopise z navedbo kapitala na oglasni odde lek »Jutra« pod »Dobra doba«. 54425-16 ■AaitUhlrfMUMaM Dva lena kožuha za vo» al! odprt »vto na prodaj Naslov » oglasnem oddelku »Jutra«. 54247 18 Sealskil kožuh j opusovim ovratnikom — damski. naprodaj na Dunajska eetifci štev 12/T. 54448-13 Hiša Dovorenovtrana lvonadftr.. z 2 kuhinjama 14 sobami kopalnico lastnim vodov« dom elektr razsvetljav« in angleškim klosetom — pripravna ta zdravnika, advokata Ui »obotehn-ka. z velikim vrtom v kate>»m je čer 100 »adrib Irevee. zidano drvarnico lo goepe darskim o slopiera prelo itd. » Savinjski lolln' raprodaj Dopise na igl%« xidelek »Jutra« pod Šifro v Savinjski inlln'« M187 20 .Hiša 17. Pa oh, nazadnje ni bilo raien jajee in malih kruhkov prav ničesar ve«! Osel je pa *pet nepremično obstal na mesto. »Tekel boš, pa amen!« je larentažil go*pod Kozamurnik. To rekli je strese sladkorfke med jajca in napihnil prazni škrnicelj. Na to je zavihtil škrnieelj kvišku tn - lop! Mlin v tel-o prometnem krajo lo v najprijaznejši okoliši — kjer je vedno veliko mlet ve prodam Dopise na "«»1 oddelek »Jutra« pod ?ifm »MHo«. 54190 80 Hišo na Galfevici kropim. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 5*439-20 Enodružinsko vilo prodam. Naslov r oglas oddelku »Jutra«. 54428-20 Tračno žago za rezanje drv. na motorni pogon, zelo ugodno proda Rudolf Dergan, trgovce, Laško. 54431-20 Trgovska hiša ▼ krasnem kraju tik le letnice, i oovo električno napeljavo, velikim vrtom in gospodarskim poslopjem radi družinskih razmer pc ceni naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ma riboru pod značko »Trgov »ka hiša 1931«. 54457-20 Lokal na dvorišču ca 60 m« oddam takoj. Informacije pri Renčelj, Vožarskl pot št. 1. 54319-19 Večjo trgovino ; mešanim blagom dobro vpeljano na prometnem kraju v večjem mestu na Štajerskem radi bolerni od dam v najem, eventuelno t vsem inventarjem, ta I o go Id hišo ugodno prodam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »R»dka prilika«. 53748-17 Več lokalov v prtUičju ta obrt to »e lito dvorano obsegajoč« 246 Br* v prvem nadstr-mju zelo svetlo to tračno, v centru mesta Kranja >d dam • l. januarjem 1931 Dvorana Je pripravna za tovarno perila ali triknta že spodnji prostori pa od govarjajo ta ključavničar sko. kleparsko ali tej prt mem« 6brt Stavba ma M) di klet hi poleg veliko 1vc rišče — Vsi prostori »o opremljeni t elektriko vo dovodom In kanalizacijo Informacij« da Jadranko posavska čevljarna v K'a njo. 54180-17 Suh hrastov les 48 lo 55 mm debeline pro daps tO m'. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra« 54388 IS Smrekove kolobarie suhe, nudi proti takojšnji dobavi Parna žaga d. z o. *.. Nazarje — MoTtrje. 54423-15 Moderno stanovanje 4 sob, kopalnice Ir. vseh -pritiklin v Ljubljani na Kralja Petra trgu oddam s 1. majem 1931. Pojasnila daj« Društvo hišnih po sestniko-v v Salendrovi ul. »t. 6. 54449-21 Stanovanje 3 sob, kuhinj« la pritiklin, v centru mest«, takoj "d-dam. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj stanovanje«. 54441-21 Mndemo stanovanie solnčno, brezhibno, obstoječe u 3 viliKih »ob. kopalnice U. vseh pritiklin. v centru mest« oddam s 1. februarjem, ev. tudi prej« Ponudbe n« oglat., oddelek »Jutra« pod »Centrum«. 54140-31 be??? 54433-24 Gospodično z zelenim žemparjem la sivim plaščem, doe 23. decembra v v4aku Ljutomer— Ptuj opazovano od gospoda, vljudno proei teti za cenj. naslov pod tnačko »Sivi klobuk« na oglasni oddelek »Jutra«. 54430-24 V oglas, oddelku »Jutra« dvignite sledeča pisma Artikel. Aut - ant. Apno. Bodoča t veza. Boljša bo dočnost 333. Bodoča sreča 10. Četrtletno. Dobro ohranjen. Dobrosrčen mož. Do-bra moč. Dobro kosilo — sladka večerja. Energičen in vesten. Fortuna. Fotoaparat. Hčerka in go«pa. Hvaležnost 200. Harmori-ka 77. Gostilna. G-otipodi-nja 16. Gostilničar naj bo trezen. Gentleman. Glince. Tndus 3000. Janet Javna kuhinja. Kranj. Kniigo_ vmikinja. Kavcija. Lepi »tas Lepa in vesela bo dočnost L'tibljana 200. Mi liionski obrat Malo rab lien stroj. Mnogo knpcev. Marinka Melita Mars In Jupiter Marij 201 Novo leto 48. Natakar Nestrp no nesrečna Nairla in važ na odločitev Navedba ce ne. Nov« leto M Obrt 15. Oskrba. Odisej. Ohra-to-vodia U Parcela Prih nioet Prva služba v Llub liani Poseetnioa. Pofredo v.mie. Po^totia In pridna. Pragovi Priiazna. Prome. ten kral 13. Plačila rmo žeT. Rodka prilika Ramo stojen TT P-fčno leto. S»-m^toieTt Rlika. Sreč« Te isp.e. Rtalem hi snJtden. Ktroint momter. Pamostoi na Rotidno r»od 'et.ie Ramostnina pomočnica Rkrremon. Ram 1« kriv. Rvo-K^dna 3. Točen ntsčniik. T>k«;5en ns«top. Takoj Te1oTadn katerih je kri ooečišče oa s strupi tjarušene izme at materije (kakor sečna kislina, ur a ti. ofccolati io dr.). Da očuvate sebe bolezni in takisto radi njihovega zdravljenja je potrebno, da kri od časa do časa jči stite gori navedenih stru pov « fiziološkim ekstrak tom Tsako« .Kaleflitid. D Kaleničeuka' iz ilez mla iili ilvalij Ko »te luvi šili kurr lečenja s »Kale fluidom« ponehajo boletni. slabosti lelovna nesposob Bost in prejšnji bolnik to pet uživa vse lepote fiv 'ienja mladih let. Brezplačno pošljemo oovo metodo »Pomlajevaoje io zdravljenje boletni« preporod moči tn tdravja Obrnite »e na naslov Mi loš Markovič. Beograd. Kralja Milana 53. •KALEPLUID« i« proda Ja v v s e b lekarnah in drogerijah 17198 IZVANREDHA PRILKAl Železna aluiinska patent postelja zložljiva, s la. peciranom madracom, ze. lo praktična za vsako hišo, hotele, noioa sini. bewio potoiuče otobe etane samo Din 390.—« Razpoiiljam po pošto«* Bom povzeljo. 'AKO ''GU04 SC02EN J Umu paua« poslolia. tloilitva. s lapeeitanim madracoa. »elo praktična. itane tam« D 28«. Potem ta a« veliko za« togo oo« P«rl« k« po D «»—. draga kg po D U-i Cista belo gosie kg pa D 13»___ hi čisti pub kg po D »58^. Kazpo-liliam po poštnem po-vzetio. Modroci pomeni e volnom etaneio aamo Din 750- „„„ l. BR0Z0VIC, ZAGREB Ulca 82. Telefon 20SP 4^5|Preinog f \ suha drva »»talnih «oho-*6rv« - 0000G00 Športne N»nke dvoeedetne, jako iept in trpežne po 140 Din -Preprodajalci dobijo popust M. Fajlar, kolarstvo Ljobljaoa, Trnovska ol. 25 Telefon 34-10 t748S Galoše in snežit! čevljf z znamko »TKETX)K\'< TRETORN ao nenadbrCjivl v pogle du trpežnosti tn elegance Kupujte samo vrhnje tn snežne čevlje »TKE TO I iN a. ker so a kot Je dosedaj dokazano, naj boljši. n I Električne MOTORJE generatorje (dyname), kovaške ventilatorje, vodne sesaljke, vodogrelce L t. dL, dobavlja 61 a m 3» ■ a s | .Elektrotehna d z o. LJUBLJANA, Vegova ul. 2, Izvrduje tudi: Elektrifikacije Industrijskih naprav, mlinov, žag itd. 377 s z. s g Oglas! v »Jutru" imajo imajo siguren uspeh (Brez posebnega obvestila) : » Na Sveti dan ob 4. uri popoldne nas je zapustil za vedno moj predobri mož, naš skrbni oče, ljubi stari atek, sin, brat, stric in tast, gospod Josip Prislan posestnik bi trgovec Pogreb našega nepozabnega rajnika bo v nedeljo, dne 28. decembra ob Mj 11. uri dopoldan. Nepozabnega ohranite v blagem spominu. V GORNJEM GRADU, dne 25. decembra 1930. Globoko potrta žena z otroci. Volčjega psa izbornega čuvaja pr«.: Supan. Tržaška cesta ž-i 54442 Urejuje Davorin Ravtjea. Izdaja za kocz<*cU »Jutra« AdoU Ribnikai. Za Narodno tiskarno