Po I 91. zakon* o organizaciji ga»II«tra.
Glasilo »GasilsKe 5a/e<7nice 5a Dravsko banovino«
Izhaja vsak mesec. / Posamezna številka 2'50 Din, za inozemstvo 3 Din. V „Zajednici“ združene gasilske čete dobijo po en izvod „Gasilca“ brezplačno.
V Ljubljani, dne 20. julija 1934. § Številka 7.
Starešinstvo vatroga^nega saveza
Imenovanje novih članov starešinstva vatrogasnega saveza
Beograd, 25. VI. Ker je starešinstvo Jugoslovanskog vatrogasnog saveza in to starešina Josip Turk, prvi pod-starešina Mirko KJeščič in drugi podstarešina dr. Pera Markovič, dalo ostavko na svoje položaje v vatrogasnem savezu, je gospod minisier za telesno vzgojo naroda v sporazumu z njimi, ko se je istočasno izvršila rekonstrukcija starešinstva in upravnega odbora, imenoval: za starešino V. S. Vlado Andraševiča, direktorja banke in mestnega zastopnika mesta Zagreba, starešino zagrebačke gasilske župe in dosedanjega člana upravnega odbora V. S. iz Zagreba, za prvega pcdstarešinol Antona Gererja, narodnega ipo9llanca in dosedanjega čllana upravnega odbora V. S. iz Kainnika, za drugega podstarešino V. S. dr. Pero Markoviča, predsednika gasilske čete v Zemunu in dosedanjega podstarešino V. S. ter bivšega predsednika občine Zemun.
Za člane upravnega odbora V. S. Franjo Bulca, indu-stnijalca, občinskega predsednika in člana dravske zajednice ter dosedanjega člana upravnega odbora V. S. iz Mirne pri Novem mestu, ing. Stojana Bijeliča, direktorja trgovske šole, dosedanjega člana upravnega odbora in starešino vrbaske V. Z. iz Banje Luke, ing. Milorada čaldareviča, upravnika niške železniške delavnice, predsednika občine Niš in starešino moravske V. Z. iz Niša, ing. Lukasa Fabijana, starešino primorske V. Z., profesorja srednje tehnične šole in dosedanjega člana upravnega odbora V. S. iz Splita, Mauricija Majerja, zasebnika' in člana upravnega odbora dravske gasilske zajednice iz Kranja, Božo Martinoviča, kletarskega nadzornika in dosedanjega člana upravnega odbora V. S. iz Cetinja, dr. Milana Matiča, advokata in dosedanjega člana V. S. iz
Novega Sada, dr. Ivana Pavičiča, podpredsednika sarajevske občine in predsednika dr inska V. Z. iz Sarajeva, ing. Boro Popoviča, direktorja električne centrale in starešino vardar-ske V. Z. iz SkopJja, ing. Josipa Sajferta, referenta za gasilstvo mesta Zagreba, Vengusta Jerneja, poštnotelegraf-skega kontrolorja in člana upravnega odbora dravske gas. zajednice in dosedanjega člana, upravnega odbora V. S. iz Celja, ing. Antena Šmita, šefa urada za inšpekcijo dela, dosedanjega člana upravnega odbora V. S. in člana svetovalnega odbora ministrstva za telesno vzgojo naroda iz Osijeka in Stanka Žagara, mestnega senatorja in prvega podpredsednika V. Z. i z Križevcev.
Za člane nadzornega odbora V. S. je imenoval1: Gjuro Cvejanoviča, bivšega predsednika občine in člana upravnega odbora V. Z. iz Beograda, Engelberta Gostišo, poveljnika poklicne gasilske čete iz Ljubljane, Živka Milutinoviča, posestnika in predsednika prostovoljne gasilske čete iz Pančeva, ing. Zlatka Pikrila, mestnega ing. in poveljnika prostovoljne gasilske čete na Sušaku ter Viktorja Vukeliča, trgovca in člana savske V. Z. iz Križevcev.
Dosedanji predstavniki ministrstva za .telesno vzgojo naroda, ministrstva notranjih del, ministrstva socialne politike in narodnega zdravja, ministrstva vojske in mornarice, odbora za zemaljsko obrano in saveza mest so ostali isti kot dosedaj.
CentraM sekretar in vrhovni inšpektor vršita svoje dolžnosti do nadaljnje naredbe.
(Iz kabineta' ministra za telesno vzgojo naroda.)
Službene vesli starešinstva vatrogasnega saveza kraljevine Jugoslavije
Starešinstvo Vatrogasnog saveza Kraljevine Jugoslavije održaio je 29 juma o. g. svoju XII sednicu, pod pretseda-vanjem starešine Saveza g. Vladimira Andraševiča,
Na sednici inaspravljano je o važnim pitanjima vatro-gastva i reorganizacije vatrogasne službe u zemlji. Podnet je i primljen izveš:aj g. generalnog sekretara. Na dnevnom redu raspravljaoa su izmedu ostalog sledeča pitanja: Uredba o doprinosu u vatrogasni fond od Strane osiguravajučih društava (§ 77 Zakona o organizaciji vatrogastva); opštin-ski vatrogasni prireži i subvencije vatrogasnim četama od
Strane opština (§ 76, 88 i 94); bezcarinski uvoz vatrogasnih sprava, pribora i opreme (§ 95); održavanje vatrogasnog tečaja za učitelje narodnih osnovnih škola; izrada erteža, klišeja in štampanje propisa o vatrogasnoj uniformi, kao i njena nabavka; tumačenje Zakona o organizaciji vatrogastva u pogledu isključivog aktivnog i pasivmog prava glasa četnih delegata na župskkn skupštinama i župskih delegata na skupštinama vatrogasnih zajednica; i tumačenje čl. 57 Pravila vatrogasne službe.
(Iz kancelarije Vatrogasnog saveza Kraljevine Jugoslavije.)
Službene vesti starešinstva Gasilske zajednice za Dravsko banovino
1.	Gasilski	koledar 1934
Predpis o uniformi.	še tudi ni poravnan. Župske uprave naj 'blagovolijo poskrbeti,
V	št.	4.	»Gasilca« z dne 20. aprila	t.	1.	je	v	členu	11.	da bodo gas. čete zadostile svojim obveznostim brez na-
izpopolniti zadnji stavek, tako-le: »Isto tako je prepovedano	daljnjih opominov,
članom nositi znake položaja ali čina, katerega nimajo.«
^	»Samopomoč«
Nezadostno število članstva v četah	V Času od L apri,la do 30'	1934	so bile izprane
posmrtnine po umrlih članih »Samopomoči«, in sicer:
Po členu	7.	zakona o org. gas. je določeno	kot najnižje	m Leskovec Valentin, Gor. Logatec, star 42 let . Din 2.000-
£ l k J, ^	•	6	Ceu€ U-praVC	Z	,nezad0S4tniim	389.	Košenina Anton, Gaberje pri Celju,	star	38 let	„	2.000'-
t] *	T	T	se	pobngajo	za	zakonito	dalo-	m	Papež An(on> Naza -e Mozirj	s(ar	61 le(	2 QQff_
ceno člansko stanje, da jih ne bo razpustila	upravna oblast.	391.	Novak Pavel, Mozirje, star 87	let.............. „	2.000-
^	392.	Železnik Jože, Ribnica na Pohorju,	star	25 let	„	2.000'—
1	1	• •	••	393.	Snoj Valentin, Dol - Beričevo, star	36 let . .	„	2.000'—
Članske legitimacije.	394.	Pikalo Avgust, Mežica, star 36	let ....	„	2.000'—
Župne uprave bodo dostavile vsem četam izkaznice	po	395.	Kralj Ivan, Tržič, star 72 let................. „	2.000 —
nabavni ceni. Ponaročila sprejemajo župe	v izvršitev	iz	396.	Polak Rado, Ormož, star 41 let................. „	2.000 —
zajednične zaloge.	Vsega	...	Din	18.000' -
4-	prištevši doslej že izplačanih.................„	1,034.151'—
Pravilniki in predpisi	je (orej za 395 posmrtnin izdanih .............Din 1,052.151'—
v žepnem formatu kot brošuro prejme vsaka četa obvezno	------ ----
po 2 iztisa po dobavni ceni po pristojni župi. Hkrati	_	,	„
bo zajedmica založila vse predpisane poslovne knjige ter jih	Gasilska	»Samopomoč«.
dostavila na isti način.	Ta občekoristna in nepremožnemu članstvu prepo-
5	trebna ustanova je v 8 letih svojega obstanka imela 396
n ., v	smrtnih primerov, za katere je izplačala skupno 1 milijon
Dnevnik požarov.	52.151 dinarjev. Na letno 50 primerov pripada povprečna
Tiskovine so še na dolgu pri polovici vseh včlanjenih posmrtnina 2.650 dinarjev, gasilskih čet. V svrho kritja tiskovnih stroškov naj store	V	tem človekoljubnem dobrodelju se zrcali prava in
čete nemudoma svojo dolžnost.	vidika	požrtvovalnost našega gasilstva in zmisel za Vza-
Spisal: Zdravko Mikuž, šolski upravitelj na Brezovici.
Za domovino
Nadaljevanje.
Tako sta se pogovarjala naša' vzorna zakonca, ko priteče Ivanček v sobo: »Oče, glejte! Nalogo sem že napisal!« Oče: »No pa pokaži!« Jo pregleda in reče: »Zadovoljen sem! Računi so pravilni, pisava lična. Pokaži še materi, jaz grem ta čas pogledat k živini v hlev.« Odide. Sinček se zakadi materi
v naročje in .ji pomoli zvezek. Mati pogleda nalogo, pogladi malčka po glavi in reče: »Le ostani tako priden, Ivanček! Ne boš le najino veselje na starost, ampak boš lahko tudi še imeniten mož. Glej, kako vsi ljudje spoštujejo našega očeta!« Ivanček: »Ali mama, meni se zdi grdo, da možje našega očeta tikajo kakor hlapca.« Mati: »Nič se ne spodtikaj nad tem, saj še Boga tikamo, ki je stvarnik vseh stvari. Ali misliš, da se jezi zaradi tega na nas? Še ljubo mu je!« Ivanček: »Bo že tako, mamica, ker je učil Jezus apostole moliti: Oče naš, ki si v nebesih, ne pa: ... ki ste v nebesih!« Mati: »No, vidiš, zato je tudi očetu všeč, če ga tikajo možje. Ne maral bi pa, da bi ga tikal kak klatež, kakor tudi Bog ne mara poslušati molitve hudobnežev.« Ivanček: »Pa sosed Nasajen se tudi vedno krega z očetom.« Mati: »Ne! On le rad ugovarja. Če mu praviš: danes je lep dan, bo rekel: Ali je tudi za bolnika, ki zdihuje v postelji?« Ivanček: »To je pa res! Zadnjič sem mu rekel: Sosed Nasajen, vaši konji so pa zelo močni, pa mi je rekel: Kaj boš govoril. Tovarna Union v Ljubljani ima še močnejše!«
Tako sta se pogovarjala mati in sinček nekaj časa, zatem pravi mati: »Zdaj pa moram nanesti drv v kuhinjo, ker sta dekli na' polju.« Ivanček: »Jih bom pa jaz nanesel, mamica,
vi boste pa delali kaj drugega.« Mati: »Dobro! Ta čas bo pa pospravila Milka gornjo sobo, potem bosta šla lahko pogledat cigane.« Ivanček prime mater za roko in jo pelje iz sobe.
2.	Na seji.
Pri vratih župan z več možmi: »Le naprej možje, da boste povedali kaj novega.« Sosed Oprešnik: »Bog daj, majti županja!« Ta: »Zdravja in dobre letine!« Nasajen: »Pri vas je vedno, moja stara pa polega.« Županija: »Preveč naganjate svojo družino k delu, privoščite ji več počitka!« Nasajen: »Nedelja je za počitek, šest dni pa za delo. Tako je ukazal sam Bog ali ne?« Sosed Janez: »Še jesti se prenaješ, dela se pa še poprej naveličaš, ali ne župan,?« Skalar: Vsake reči mora biti prava mera, tako tudi dela.« Sosed Krivec: »Tako se govori, župan!« Skalar: »O čem bi se radi razgovarjali danes možje? Kaj vas tare?« Krivec: »E kaj? Vse: delo, poleti vročina, pozimi mraz, sitnosti z družino, največ pa davki.« Skalar: »Saj smo slišali že otroci v šoli: „V potu svojega obraza si boš služil' svoj kruh in zemlja ti bo rodila trnje in osat!“« Nasajen: »To že verno sami, povej nam raje, kako bi izbili kaj davkov?« Skalar: »Davke rabijo država, dežela in občina. Znano vam je, da rabi država največ davkov za vojaščino. Le pomislite, da velja ena sama velika ladja po več milijonov, kje so pa topovi, trdnjave, vojašnice, konjenica i. dr.« Nasajen: »Tega vsega ni potreba!« Skalar: »Prav nič, če bi se ljubili ljudje kakor dobri bratje. Ali, če vidiš, da se oborožujejo sosednje države, se mora tudi naša, sicer bi se lahko spomnil kak »prijazen« sosed, da imamo pri nas n. pr. lepe gozdove ali izvrsten premog, bi prišel k nami čez noč, pa bi kar zasedel, kar bi mu ugajalo. Ali ga boš pregnal iz dežele s cepci in vilami ali pa brezovimi metlami?« Nasajen: »No, saj ne trdim, da vojaščine treba ni, ali kam pa gredo druge milijarde davkov?« Župan: »Milijone in	milijone	se	porabi	za
šolstvo (srednje šole, vseučilišča), za	sodišča,	davkarije,	fi-
nanco, za železnice, ceste, za pošto itd. Pomisli koliko veljajo poslopja, koliko poberejo plače uradništva.« Sosed Hribar: »Ječ ne bi bilo treba, če bi bili vsi ljudje pošteni.« Zupan: »In ker niso, se porabijo milijoni in milijoni za zidavo jetnišnic.« Nasajen: »Nič ne rečem,	da tega	ni	treba,	ali
čemu toliko šol? Fantje naj delajo doma, nikar	naj	ne trgajo
jemno pomoč po geslu: »Vsi za enega in eden za vse«. Žal je komaj desetima vesgai članstva v »Samopomoči«, ki je preši njena odi tega blagega dolžnostnega čuta, pomagati celokupnosti v najusodnejšem trenutku, kadar zapušča družino njen prehranitelj, prepustivši jo v premnogih primerih brez vsakih sredstev v pomanjkanju in največjem siromaštvu. V takih prilikah se jasno pokaže prava in najčistejša ljubezen do bližnjega; kajti krvno sorodstvo je nam med vsemi bližnjimi neoporečno najbližnje.
Dandanes imamo že skoro za vse sloje in poklice podobne »Samopomoči«, zavarovanja zoper nezgode, na do-
živetje in življenje — vse za odvrnitev pomanjkanja, kadar ni več prehraniteljev med nami.
Odsek za »Samopomoč« apelira na pravo razumevanje velike važnosti te dobrodelnosti, ki nalaga članstvu letno žrtev samo Din 40'— na žrivenik človekoljubja.
Vrli gasilki, ki so vedno pripravljeni pohiteti na pomoč vsakemu bližnji,ku v nesreči, bodo tudi radi reševali iz revščine po svojih umrlih tov. gasilcih zapuščene družine, ki so jim najbližnji ter dvignili število članstva »Samopomoči« na ono višino, ki bo zagotovila trajni obstoj tej ustanovi, brez katere si gasilstva danes ne moremo misliti'.
Gasilska razstava
Na seji odbora gasilske zajednice Dravske banovine je bilo sklenjeno na povabilo velesejmske uprave v Ljubljani, da priredi naša gasilska zajednica spomladi 1. 1935. zopet gasilsko razstavo. V razstavni odbor so bili izvoljeni poleg podpisanega še gg. Franc Bulc, elan glavnega odbora gasilskega saveza kraljevine Jugoslavije v Mirni pri Trebnjem, Franc Fajdiga, član osrednjega odbora gasilske zajednice Dravske banovine v Kamniku, Fr. Guček, član osrednjega odbora gasilske zajednice Dravske banovine v Trbovljah, ing. Franc Dolenc, gasilski inšpektor naše gasilske zajednice v Ljubljani ter g. Fr. Košir, član osrednjega odbora gasilske zajednice v Celju.
V	imenu osrednjega, zlasti pa razstavnega odbora Vas prosim, da se druge gasilske razstave udeleže prav vse naše gasilske čete in župe vsaj z natančno statistiko članstva, gasilskih priprav in priborov od početka obstanka vsake čete do konca 1. 1934. To na vse čete takoj prično sestavljati, da bodo mogle tvarino sporočiti tovarišem župnim načelnikom o priliki letnega nadzorovanja čet in vaj.
Dalje prosim vse čete, da določijo na svojih sestankih še druge predmete n. pr. stare gasilske slike požarov, najstarejše gasilsko orodje, na:jstarejše brizgalne, pohvalne di-
plome, stare kronike i. t. d., vse, kar bi bilo za razstavo zanimivo.
Župne načelnike prosim, naj vpošljejo sezname vseh razstavnih predmetov razstavnemu odboru oziroma gasilski za-jednici vsaj do konca t. da bo mogel razstavni odbor sestaviti katalog, ki bi dal razstavi ne le večjo veljavo, nego tudi večji dohodek.
Kakor ste videli, dragi tovariši, na zadnji razstavi
1.	1930., so imela posamezna društva toliko predmetov, da jih je bilo kar za en oddelek. Še več takih oddelkov posai-meznih čet naj bo v 1. 1935. Da bo vsak oddelek tem bolj zanimiv in poučen, napravite na vsak predmet razločen napisi n. pr. na brizgalno, koliko je stara, pri kolkih požarih je delovala, ime gasilca, ki se je ponesrečil z razstavljeno čelado, sekirico, čas, kdaj se je to zgodilo. Vsaka četa naj se potrudi, da bo njen paviljon najzanimivejši!
Na delo tedaj v čast naše lepe domovine in za ugled
gasilstva!
Pomoz.i Bog!
Brezovica, dne 21. junija 1934.
Zdravko Mikuž.
hlač po šolah!« Župan: »Tako, kakor govoriš ti prijatelj, govori in dela stotina naših gospodarjev. In kaj je posledica? Slovenci imamo na tisoče dobrih delavcev, ki si služijo svoj trdi kruhek po vsej državi, celo v daljni Ameriki, če pa greš po uradih, dobiš same tujce. Kdo so ti? — Sinovi nemških in čeških delavcev in kmetov. Pri nas pravi oče: »Če je zame dober črn kruh, bo še za sina!« Nemec, Čeh pa privošči otroku kos boljšega kruha, če sam oteplje ječmenovega. Zato pošlje sina v gimnazijo, da bi postal uradnik na glavarstvu, v davkariji, — na vseučilišču, da bo imel sodnika, advokata, notarja, — na realko, če hoče imeti inženjerja. Ali ne bi bilo prav, da bi naši otroci zavzeli ta mesta?« Sosed Janez: »Gotovo!« Župan: »Ali zadostujejo v ta namen vaše osnovne šole?« Nasajen: »Že vidim, da ste me pritisnili k steni! Povej mi pa ti, vsevedni župan, čemu je treba toliko deželnih davkov, če že morajo biti državni?« Zupan: »Državne davke potrebuje država, deželne pa dežela.« Nasajen: »Le zakaj toliko?« Župan: »Saj imaš oči! Kdo zida bolnišnice, sirotišnice, hiralnice, prisilne delavnice? Kdo plačuje zdravnike, uradnike, učitelje, financarje in druge uslužbence, kdo popravlja deželne ceste, mostove čez reke, kdo vzdržuje kmetijske šole ako ne dežela z deželnimi davki?« Krivec: »Vidiš Nasajen, zdaj si podučen!« Nasajen: »Pa odpravite vsaj občinske davke!« Zupan: Vsako leto kliče pred cerkvijo občinski sluga, da je na vpogled za 14 dni obč. obračun in proračun,. Zakaj, ga ne prideš nikdar pogledat? V pisarni se lahko natančno prepričaš, kam se obrne vsaka krona. — Pridi in poglej!« Nasajen: »Jaz se ne razumem na tiste čačke!« Župan: »Pa reci tajniku in ti bo razložil.« Nasajen: »Jaz bom1 pa za pijačo dajal? Saj ne bom ne!« Zupan: »Nič se ne boj! Kar pridi, pa ti bom jaz razložil.« Nasajen: »Ti mi vedno tako razložiš, da me spraviš v zagato, zato ne rečem nič druzega kakor: Pišite in delajte pošteno, da vas ne bo po smrti vrag prevaril!« Zupan: »Upam, da me ne bo imel nikoli v svoji druščini.« Sosed Krivec: »Možje, kaj pomeni to, da zapira vlada dovoz srbskih prašičev k nam?« Zupan: »Srbijo bi radi izstradali, ker se zdi Nemcem, da so se Srbi že preveč opomogli.« Krajec: »Saj je vendar dovolj kruha za vse ljudi
na svetu.« Zupan: »Levstik pravi: »Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili.« 'Hribar: »Meni se zdi, da bi radi zagospodovali Nemci vsej Evropi, kakor je hotel pred 100 leti Napoleon!« Oprešnik: »Kar ni zmogel Bonaparte, ki se ,je dobro spoznal na karto, bodo tudi Nemci težko. Res je Nemec močan, pa so Francozi in Angleži še bolj, — posebno zadnji, ki imajo vsa morja v svoji oblasti.« Nasajen: »Naj se premetavajo velikani med seboj, zakaj pa zatirajo male narodiče?« Zupan: »Odkar obstoji svet, so zatirali veliki narodi male in tako bo najbrže do konca sveta.« — Hribar: »Potem so zapisani vsi poginu!« — Zupan: »Ni tako! Zgodovina nam pove, da so propadli mogočni Rimljani, mali judovski narod pa je ostal do danes. Izginili so silni Golje, strašni Huni in Obri, tepiani Slovenci, Hrvatje in Srbi pa še žive.« Dolinar: »Kje tiči vzrok, da zmagovalci izginejo, premaganci pa ostanejo?« Zupan: »O tem- sem govoril z modrim, učenim možem. Ta mi je rekel: »Dokler ima narod, — čeprav majhen, zdrave družine, v katerih žive člani krepostno življenje, ne propade.« Nasajen: »Kakšna krepost je, če mora garati vsak dan od jutranje zore do večernega mraka vse, kar je živega pod' streho?« — Zupan: »In vendar ]e tako. Družina res dela ves dan, ponoči pa počiva. Da more delati, uživa krepko domačo hrano, s tem se pa utrdi, ostane zdrava in ljudje dožive visoko starost.« Hribar: »Kako je bilo z Rimljani?« Zupan: »Bral sem, da so bogati Rimljani cele noči prekrokali, podnevi pa spali.« Nasajen: »Kdo je pa delal?« Zupan: »Sužnji, — to so bili podjarmljeni narodi. Vsak izmed nas pa ve, da slabo delajo delavci, če jih ne nadzira gospodar. Tako so šla tudi rimska gospodarstva k vragu. Upniki so prodali zapravljivcem hiše, posestva, celo njih žene in otroke in tako so umirali kot berači za plankami. Pomehkuženi Rimljani tudi niso hoteli služiti kot vojaki. Najemali so tujce. Ko je bilo teh enkrat dovolj, so vzeli njili vojskovodje kratkomalo vlado v svoje roke, naselili so po Italiji svoje ljudi in tako je tam še dandanes mešanica raznih ljudstev.
(Dalje prih.)
Ing. Dolenc Fran, inšpektor zajednice Dravske banovine:
O plinskih maskah in dihalnih aparatih
Plinska maska ima za gasilca neprecenljivo vrednost. Rabi jo pri vseh požarih, kjer mora delati v zakajenih prostorih, v strupenem dimu in plinih, ki se razvijajo pri goren ju. Mnogokrat omogoča edino maska pravilno gašenje in obvaruje gasilcu zdravje in celo življenje. Še večji pomen pa bi imela maska za primer vojne. 2e v svetovni vojni so uporabljali strupene snovi, do danes se je pa ta način vojskovanja še bolj izpopolnil. Kljub vsem pogodbam in dogovorom se skoro vse države pripravljajo na kemijsko vojno. Tudi mi se moramo zavedati, da bi v primeru vojne ne bili v nevarnosti samo naši vojaki na fronti, ampak tudi civilno prebivalstvo v zaledju. Mesta in industrijski kraji bi bili v vednd nevarnosti, da jih napade sovražnik iz zraka. Bombe, ki bi jih metal iz letal so lahko: eksplozivne, zažigalne in strupene. Učinek teh bomb bi bil: razdejanje stavb po razstreljivih, požar, ki bi ga zanetile zažigalne bombe in zastrupitev ozračja po strupih. Gasilci bi imeli ogromno dela z gašenjem požarov, s podiranjem; in odstranjevanjem ruševin, z reševanjem ponesrečencev (ranjenih in zastrupljenih) in z odstranjevanjem in uničevanjem strupenih snovi. Za to delo, kjer se bo treba boriti proti nevidnemu in zelo nevarnemu sovražniku, strupenim snovem, pa mora biti gasilec primerno zavarovan in opremljen. Največja nevarnost preti v prvi vrsti dihalnim organom in očem. Strupene snovi, s katerimi se bomo podrobneje seznanili ob drugi priliki, so lahko plini, tekočine ali pa trdna telesa. Večina vojnih strupov je pri navadni toploti (15° C) v tekočem stanju in je zaradi tega naziv, ki je splošno v uporabi »strupeni plini« nepravilen. Zato jih imenujmo splošno »strupene snovi«. Te snovi prihajajo v obliki kapljic, prahu, plinov ali par skozi nos in usta v pljuča, deloma napadajo tudi oči. Zaradi tega si moramo v prvi vrsti zavarovati nos, usta in oči. V to nam služijo maske in dihalni aparati. V splošnem delimo vso opremo, ki služi za obrambo dihalnih organov in oči proti škodljivim vplivom strupenih snovi v tri skupine in sicer: 1. Opreme s cedili (filtri). 2. Opreme za dihanje s svežim zrakom. 3. Dihalne aparate.
Opreme s cedili.
V	to skupino spadajo vse navadne plinske maske. Princip, na katerem so napravljene, je ta-le: Maska zapira ne-produšno (hermetično); dostop zraka je mogoč le skozi posebno cedilo. Strupi se v cedilu zadrže ali uničijo, prečiščen zrak pa gre potem v pljuča. Maska sestoji iz naličnice z očali in s trakovi, s katerimi se pričvrsti na glavo in cedila. Prve maske so rabilj še pred svetovno vojno prav gasilci. Seveda so bile te še tako nepopolne in težke, da jih je le malokdo rabil. Prednost so dajali navadnim gobam, ki so jih privezali pred nos in usta. Za malo časa so gobe prav dobro sredstvo, ne moremo jih pa primerjati z maskami. Prve vojne maske v letu 1915. še niso imele pravega cedila. Dihalo se je skozi bombaž (vato), ki je bil prepojen z raznimi kemikalijami, i (Primer: francoska maska R 2f.) Šlele pozneje so pričele razne vojujoče se države uporaljati cedila, ki so deloma izboljšana še danes v rabi. Tako cedilo se da na masko priviti in odviti. Ko je cedilo nerabno, ga izmenjamo z novim.
Delovanje cedila je dvojno: fizikalno in kemijsko.
Fizikalno delovanje cedila (filtra) temelji na adsorpciji, kar bi značilo po naše nekakšno »prileplenje«. Adsorpcija je lastnost nekaterih teles, da morejo zadržati na svoji površini večjo množino plinov, odnosno par. Od vseh do sedaj poznanih snovi je v tem oziru najboljše tako zvano aktivno oglje. To oglje je pripravljeno na poseben način iz sadnih koščic ali lupin raznih orehov in more adsorbirati več plinov kakor tehta samo. Površina ima namreč nešteto malih luknjic (por), ki se napolnijo s plinom. Enako se ulove na steni teh luknjic .tudi prašni delci. Težje je z dimom in s strupeno meglo.
To pa iz nastopnih razlogov. Navadni prašni delci itnajo velikost, odnosno premer 1(H (t. j. ena tisočinka mm), delci plinov imajo premer 10 7 cm (ena miljoninka mm), delci dima in megle pa imajo manjši premer kakor prašni delci in večji premer kakor delci
plinov. Kljub temu, da so plinski delci mnogo manjši kakor delci megle in dima, se vseeno raje ulove na stenah luknjic cedila, to pa zaradi svoje sorazmerno velike hitrosti gibanja. (Gibanje delcev nastane zaradi v njih samih nakopičene toplote.) Ta hitrost znaša za pline približno 10-2 cm/sek. (t. j. eno desetinko milimetra na sekundo), dočim znaša hitrost delcev dima in megle 10-3 cm/sek. C/ioo mm v sekundi). Delci dirna in megle se torej pomikajo desetkrat počasneje kakor delci plina. Tu pa tiči vzrok, da se dim in megla ne absorbirajo tako lahko v cedilu kakor plin. Zaradi počasnejšega gibanja ne pridejo toliko v dotik s stenami cedilnih luknjic.
Za absorpcijo dima in strupene megle so strokovnjaki po dolgotrajnih poizkusih sestavili (skonstruirali) .posebna cedila (koloidne filtre), v katerih morajo delci skozi nebroj luknjic, da se končno ulove in zadrže. Ker imajo ti delci majhno hitrost, morajo zaradi tega napraviti daljšo pot! Taka cedila pa imajo zaradi tega mnogo večji upor kakor navadna in bi bilo dihanje, ki je že pri vdihavanju močno otežkočeno pri izdihavanju skoraj izključeno. Pa tudi temu nedostatku se je odpomoglo. Moderni filtri zoper dim in strupene megle imajo posebno izpušno zaklopko. Diha se skozi cedilo, izdihani zrak pa ne gre nazaj po isti poti skozi cedilo, temveč naravnost skozi zaklopko, ki se zaradi nad-pritiska pod masko odpre in takoj zopet sama odi sebe zapre, ko pojenja pritisk pod masko.
Kemijsko delovanje cedila temelji na lastnosti nekaterih kemikalij, ki strupene snovi upijajo (absorpcija) ali pa jih razkroje, odnosno tvorijo z njimi druge nestrupene snovi. Primer: Cedilo za ogljikov monoksid. V prvih plasteh so razne snovi, ki povzročajo, da se ogljikov monoksid pretvori v ogljikov dvokis, ki je manj strupen. (2CO -j- O.- = CCk)
V	nadaljnjih plasteh imamo pa razne lužne praške, ki ogljikov dvokis absorbirajo. (COs + 2 NiOH = Na^CO.. -j- H.O)
Navadno delujejo cedila kombinirano, t. j. fizikalno in kemijsko. Po obliki razlikujemo cedila, ki vise prosto neposredno na maski kot mali pločevinasti nastavki (slika št. 1.) in pa večja cedila, nameščena v pločevinasti puščici, ki se nosijo pritrjena ob pasu in so zvezana z masko po močni gumijasti cevi. Navadno nosijo takšno cedilo v platneni torbici, ki je obešena okoli vratu ali pritrjena na pas (slika št. 2.). V to torbico spravijo po uporabi tudi masko. Navadno imajo cedila spodaj poklopec, ki zapira cedilo, če ni v uporabi. To je važno, ker se odprto cedilo sčasoma pokvari, če je na zraku in ne čisti več tako dobro kakor bi bilo potrebno. Zato naj bo poklopec na cedilu vedno zaprt, če se maska ne rabi.
Naličnica je iz usnja, gumija ali gumirane tkanine. Glavno je, da nepredušno (hermetično) zapira in obdaja lice ter, da je njena zunanja površina odporna proti razjedajočim plinom in tekočinam, odnosno prahu. Očala so najboljša iz »Triplex« ali »Kinon« stekla, ki je merazdrobljivo. Dalje morajo biti vstavljena v masko tako, da se na notranji strani ne orose, če ni že steklo samo izdelano tako, da ustreza tudi temu pogoju. Moderna maska ni več rilčaste oblike, stremi se za tem, da se čim bolj prilega ilicu in se na ta način zmanjša škodljivi »mrtvi prostor«. To je prostor med masko in obrazom, napolnjen z zrakom. (Dalje.)
Slika 1.	Slika	2.
.	  »G	A	S I L E C« 	   55
^lel gasilske zajednice v obmefno Gornjo Radgono
Ponovno opozarjamo vse gasilske čete zajednice na zlet v Gornjo Radgono, ki bo v dneh 4. in 5. avgusta. Naj bo ta zlet praznik obmejnega gasilstva, ki tukaj na, naši severni meji ne-le čuva imetje svojih sovaščanov, temveč vrši tudi veliko kulturno in nacionalno delo. Dobro se zavedajo naši gasilci ob severni meji, da ni treba1 samo očuvati domov temveč, da je enake važnosti naloga očuvali tudi narodhost naših ljudi. To delo vršijo v popolni meri' naši gasilci in radi tega je prevzel pokroviteljstvo zleta sam; gospod ban dr. Ma-
rušič. Novo motorno brizgalno bo blagoslovil naš prleški domačin, prevzvišeni knezoškof lavantinski gospod dr. Ivan Tomažič. Ko priznajo na najvišjih mestih velevažnost pri reditve, gotovo tudi gasilstvo ne bo zaostalo ter prihitelo v čim največjem številu v Gornjo Radgono. Da tudi vodstvo zajednice korporativno pride na z tet, naj bo še tem večja pobuda za vse ostalo gasilstvo. Torej naj bo 4. in 5. avgusla v Gornji Radgoni veličasten tabor vsega zavednega im, nacionalnega gasilstva. Vsi v zbor!
Pismo tajnikom m blagajnikom
V	primeru, da odbor ali članstvo zahteva take odseke, pa naj zahteva tajnik, da se izvoli poleg upravnega tajnika še tajnik poveljstva. Dva bosta pa že lahko zmagovala pisanje i. dr., če sta zmožna. Ce se ustanovi naraščaj, naj se ra/je vzame samo fantiče od 14.—18. leta, ker one od 12.—14. leta lahko ovira šolski obisk. Tudi bi ne mogli zaradi šole h kakemu nastopu ali h kaki1 vaji. Dalje ve vsakdo, da čim mlajši je otrok, tem manj je sposoben za vaije, še manj za požarne. Tam ni časa, da bi se vsakega posameznika vodilo za roko. »Stoj tukaj, delaj to!« — Otrok se kam zagleda, pa ne vidi in ne sliši nič. Torej čim pametnejše in starejše fantiče vzamemo v naraščaj, tem bolje za četo.
Dragi tovariši blagajniki!
Opozarjam Vas na posebne besede § 25. gasil, zakona! Samo blagajnik je upravičen sprejeti kakršenkoli denar (članarino ali druge dohodke). Zakaj? Zato, da jih lahko vpiše takoj v blagajniško knjigo. Kakor tega ne bo storil, že lahko pozneje pozabi kaj vknjižiti in je lahko pripravljen na to, da se bo eden ali drugi član čete spomnil na pozabljeni znesek in mu bo očital, da ne vodi posla v redu.
Opozarjam Vas na to, da je blagajnik osebno odgovoren za denar, to je, da mora kar manjka, plačati iz lastnega žepa. Ponekod imaijo navado, da kar predsedniki sprejemajo denar in ga tudi hranijo. Blagajnik lega ne sme pustiti. Ne predsednik, ne poveljnik, noben član čete ne sme sprejemati in hraniti denarja, kakor le blagajnik.
Noben blagajnik pa se ne bo kregal ne s predsednikom, ne s poveljnikom, zakaj sprejema denar, alti zakaj ga hrani, temveč pove pri odborovi seji, da je le on odgovoren za denar, zato naj se ga njemu izroča. Reče naj: »Tovariši, zahtevam, da se vsak denar da meni, sicer odstopim kot blagajnik. Ako denarja ne zaupate meni, izvolite blagajnika, kateremu boste zaupali.« Tako je v redu! Tovariši, bolja je prva zamera, kakor da pozneje plačujete iz lastnega žepa, in da bi se Vam pozneje eni posmehovali, drugi pa vas obrekovali, da ste hoteli četo goljufati.
Ako ima četa kakršnokoli prireditev: igro ali veselico, glavno blagajno prevzemite vi! Vsak podblagajnik, recimo od plesa, od enega ali drugega paviljona, vam mora pred svojim odhodom izročiti natančen seznam vseh dohodkov, n. pr. preštete vstopnice, napisane litre vina, porcije jestvin in odgovarjajoče zneske. Denar ali v škatli ali v zavitku z listkom, na katerem se je podpisal ta, ki Vam je denar izročil. Vsak zavitek ali škatlico denite v večjo škatlo in to dobro zaprto odnesite na svoj dom. V par dneh naj skliče predsednik sejo in na tej seštejete vsi odborniki ves denar, napišite vse vsote v blagajniško knjigo kot dohodke in isti dan vse izdatke med stroške. Vsaka veselica naj se tako obravnava v odborovih sejah, pa vam ne bo mogel nikdo nikoli in ničesar očitati.
Na dan veselice nikoli ne devajte svojega denarja v blag. škatlo. Ako pa morate kaij založiti n. pr. za točajke v začetku veselice, storite to vpričo 1 ali 2 odbornikov. Vpričo njih napišite na list, ki ostane v blagajni, da ste iz svojega založili pred veselico toliko in toliko. Ta list dajte podpisati takemu tovarišu, ki ima pri četi ugled, ne pa svojemu najboljšemu prijatelju, če ni pri četi dobro zapisan. Na- ta način1 si najbolje
zavarujete svoj denar in svoje dobro ime. Na dan veselice nič ne pišite v glavno blagajniško knjigo, sicer se vam lahko zgodi, da boste vi prav lepo in počasi pisali spredaj, zadaj bodo pa nerednosti.
Pred vsako veselico dobro preudarite pri odborovi seji, da boste dali k vsaki blagajni le zanesljive soblagajnike-tovariše, pa zmeraj po dva skupaj. Če je en sam, se ne more nikamor ganiti, pa ga tudi lahko ljudje nasmukajo. Pri vstopnini eden deli listke, drugi sprejema denar. Naša dekleta rada pomagajo in so splošno poštena. Ta naj pripenjajo šopke vstopivšim, obenem pa vam še veliko pomagajo, ker imajo ženske bolj ostre oči kot moški.
Dekletu se ne bo izlepa kdo izmazal brez vstopnice, dekleta tudi laže pomire kake sitneže, zlasti fante.
Da vam bodo pa vselej rade pomagale, pa tudi prosite že pri pripravljalni seji, da bodo dobile v pravem času malice (saj veliko tako ne rabijo in nočejo). Z 1 litrom vina jih odpravite 10 in več. Tu sem vam omenil, kako nabirajte denar kot čebelice v blagajno, zdaj pa še, kako denar oddajajte.
Kak blagajnik si misli: jaz smem denar sam sprejemati, pa ga bom tudi sam oddajal.
§ 25. jasno govori: Blagajnik izplačuje izdatke po pismenem nalogu predsednika, odnosno njega namestnika po sklepih odborovih sej. Zakaj je to dobro? Zato ker ima blagajnik za vsak izdatek pismeno potrdilo, izkaz, zakaj je porabil denar iz blagajne. V vašo lastno korist zahtevajte tov. blagajniki vedno takoj pismena nakazila od predsednika: komu in kaj imate izplačati. Te liste pa dobro spravite v blagajniško knjigo, ker so za vas kakor gotov denar.
K tem listom pridejo pa še potrdila ali pobotnice od onih, ki ste jim denar izplačali. Za vsak izdani dinar morate zahtevati potrdilo.
V	blagajni ne imejte preveč denarja. Kam ga naj daste, najv odloči odborova seja. Dandanes je najbolje dati denar v poštno hranilnico, ker ga lahko dobite ven, če ga rabite. Z drugimi hranilnicami je pa križ, ker ne morete dvigati poljubnih zneskov. Nikoli ne posojajte denarja sosedom po lastni glavi, temveč le z odborovim dovoljenjem. Nikoli ne predlagajte takih posojil sami, sicer (če oni ne bo pravočasno ali v redu vračal) boste vzrok le vi! — Če kdo prosi posojila, mu recite: »Napiši prošnjo (saj ni treba, da bi bila koleko^ vana) na društvo!« Pri odborovi seji prebere tajnik prošnjo in odbor potem sklene, ali in pod kakimi pogoji se mu posodi. Seveda mora blaigajnik skrbeti, da dobi pravilno dolžno pismo s podpisanimi poroki za resnično in pravočasno vračilo posojila
Opozarjam vas, tovariši, na § 71. gas. zakona, ki pravi, da srne! nadzorni odbor ob vsakem času pregledati blagajniške knjige in spise, blagajno in imovinsko stanje svoje naprave, zato imejte vsak dan knjige in denar v redu, ker vam lahko nadzorni odbor napravi velike neprilike.
Knjige in denar imejte vedno tako spravljene, da ne more noben otrok, noben nepoklicani do njih. Izjema je včasih žena, če ni taka, da bi na lastno pest posojala kaki sosedi.
Omenil sem že:
Med gasilski denar ne devajte svojega lastnega, ker če pride kdo nadzorovat v vaši odsotnosti, ne bo tega vedel in bo najmilejša njegova sodba ta, da nimate blagajne v redu. To pa v kaki vasi kar zadostuje, da se vam oblati dobro ime.
Opozarjam vas, tovariši blagajniki, na § 84., ki pravi: »Gasilskim četam dodeljene vsote so namenjene:
1. za nabavo in popravo gasilnih priprav in opreme,
2. za odpremo sposobnih gasilcev v gas. tečaje,
3. za vse redne izdatke, določene z odobrenjem proračunov!«
Vaša dolžnost je torej, da na eni ali drugi odborovi seji zahtevate, da se denar, ki je bil poslan od banovine za četo, porabi za nabavo in popravo gas. orodja in opreme. Če odbor drugače odloči, ni vaša krivda, zahtevajte pa, da se vaš predlog vpiše v sejni zapisnik, da se boste lahko opravičili, če vas bo kak nadzornik vprašal, zakaj se ni naročilo ali popravilo nobenega gas. orodja. Naloga blagajnika je, da sestavi pred občnim zborom obračun za 1 leto nazaj in proračun za 1 leto naprej. Obračun mora seveda polagati sam, proračun se pa sklepa na zadnji seji pred občnim zborom.
Opozoriti Vas hočem, preden pridem do glavne hibe, ki jo napravljajo sicer poštenjaki-blagajniki, še na to, da ne imejte denarja v vseh mogočih krajih. Par sto dinarjev imejte seveda z dovoljenjem odbora v ročni blagajni, da lahko takoj izplačate manjše izdatke, drugi denar pa imejte le v eni hranilnici, ne v dveh ali še več, ker si sicer delo zelo otežujete. Kadar daste večino denarja v hranilnico, n. pr. 5000 Din, napišite ta znesek med stroške, vselej kadar od tega denarja dvignete kako vsoto, n. pr. 500 Din, jo napišite med dohodke.
V	izdatke pridejo še potrdila za zneske, ki ste jih plačali za to ali ono reč. Torej vsak dvig iz hranilnice pišite med dohodke, vsako vlogo v hranilnico pa med izdatke!
Nekateri blagajniki pobero n. pr. članarino, pa jo vpišejo med izdatke, če jo takoj pošljejo na zajednico, prej smo rekli: gasilska zveza. Pobrana članarina ie najprej dohodek, ki ga morate takoj vpisati med dohodke, med stroške pa vsako vsoto, ki jo daste iz rok. Če si boste to zapomnili, bodo vse vknjižbe pravilne in bodo računi pravilni.
Zdaj pa glavno!
Če pogledate v Gas. koledarček str. 114—115, vidite, da pišemo dohodke na levi, stroške na desni strani. Tako tudi dela večina blagajnikov in vendar je ravno tu glavna napaka v marsikateri blagajniški knjigi.
Kakor zahteva novi gas. zakon, da naj poroča blagajnik pri vsaki' seji o blagajniškem stanju čete, tako so že do sedaj zahtevali nekateri odbori, da je poročal pri eni ali drugi seji blarainik o denarnem stanju društva. Kaj je storil navadno? Seštel je — kakor je bilo pravilno! — dohodke na eni, stroške na drugi strani, pa je poročal. — V redu! — Ni pa bilo v redu, da je napisal vsote na levi in desni — s tinto. Do prihodnje seje je imel par novih dohodkov in stroškov, pa je zopet seštel pred ali med sejo — dohodke in stroške — pa
Dopiši
Gasilska župa Krško. V nedeljo, dne 8. julija 1934 je priredila župa v Krškem obrambno vajo proti napadom iz zraka in veliko gasilsko vajo. Pri tem sporedu so sodelovali: Sreski odbor Rdečega križa v Krškem, krajevni odbor za odbrano iz zraka, gasilske čete iz Krškega, iz Leskovca, z Rake, z Vidma, s Studenca in Vel. Podloga. — Zračni napad je izvršil avijon, ki je ob 14. uri 10 min. pričel metati »bombe« na mesto. Na znak »Uzbune« so nastopili kemijski oddelki, ki so ugotavljali strupene pline, jih uničevali in naznanili s napisnimi tablicami, kateri plini so bili vrženi na mesto. Sanitetne patrulje so javile ponesrečence, katerim so nato sanitetni oddelki nudili prvo pomoč in jih odprem-ljili v zavetišča. Vsi oddelki so bili opremljeni z originalnimi maskami in. prav dobro organizirani. Zato je bila vaja vzorno izvedena, za kar bodi izrečena vsem sod el lijoči,m gospodom in damam, katerim so bili na čelu gosp. dr. Vidmar, gosp. dr. Ravnihar in gosp. mag. Gregorič, za trud in požrtvovalnost iskrena zahvala.
Dozdevno je aeroplan povzročil ogenj na hiši Občinske hranilnice in gosp. Mencingerja. V dveh minutah je prihitela krška gasilska četa na požarišče z dvema brizgalnama in dvema lestvama. V tretji minuti je že dajala motorka mogočne curke vode na streho dvonadstropne hiše, ročna briz-
seveda kar s prejšnjimi vsotami skupaj in — tu je bila polomija. Ta se je večala od seje do seje in konec leta je nastala cela zmešnjava. Odgovarjali niso ne dohodki ne stroški, blagajnik si ni vedel pomagati, vlekel je te napake iz leta v leto, naenkrat se je začelo govoriti med članstvom, da morajo biti v blagajni sleparije, pri prvih volitvah so odvrgli člani sleparskega blagajnika ali še predsednika z njim in novi odbor je prijemal starega blagajnika, naj plača toliko in toliko sto ali celo tisočev Din, čeprav ni bil nič kriv. Kje pa je bila krivda, tovariši?
V	tem, da je blagajnik -pisal po 2—3 vsote na eni ali drugi strani in jih vedno prišteval k posameznim stroškom in dohodkom!
Kako se izognejo tej napaki vešči blagajniki? Na ta način, da seštevajo dohodke in stroške vedno le v zadnji vrsti iste strani in le v zadnji vrsti zapišejo vsote, ki jih potem preneso v prvo vrsto naslednje strani. Ako imaš sejo, ko ni še stran dohodkov ali stroškov polna, seštej oboje na posebnem listku, tam odšej stroške od dohodkov in imel boš pravilen zaključek!
Dalje si vzemi 1 prazno kuverto, napiši zgoraj: Dohodki leta... in devaj vanjo vsa potrdila o prejetih dohodkih. Na drugo kuverto zapiši zgoraj: Stroški leta... in devaj v njo pobotnice in potrdila o vsakem izdatku. Na vsak dohodek ali strošek napiši na notranji ali zunanji strani ono številko, ki jo kaže postavka v blagajniški knjigi in tako boš imel blagajno vedno v takem redu, da boš lahko vsako uro podal pravilno stanje blagajne.
Vodite vsi blagajniki blagajniško knjigo po vzorcu, ki ga vidite v Gasil, koledarčku, pa bo prav. — Nekateri trdijo, da ni tako vodstvo pravilno, toda če se lahko vodijo na ta način blagajniške knjige za krajevne šolske odbore, kjer je letnega prometa 50 ali več »jurjev« ali celo blagajniške knjige za občine, kjer je do 1 milijona Din prometa, potem menim, da tudi za prost. gas. čete zadostuje tako vodstvo blagajne. Opozarjam vas, da se ne sme v blagajniški knjigi nobenih postavk radirati ali iz drgniti z nožem. Ako ni kaka številka prava, jo prečrtajte tako, da se jo še vedno vidi, nad njo pa napišite pravilno število. Nikdar se ne sme posameznih listov iztrgati iz knjige. Blagajniške knjige se morajo hraniti najmanj 10 let, a še potem naj se jih ne uniči.
Z željo, da bi vam to kratko navodilo kar največ koristilo in vas obvarovalo raznih neprijetnosti, Vam pošiljam te vrstice! Naj bo vse delovanje gasilčevo namenjeno ne le v korist čete, temveč tudi v korist občine, ožje in širie domovine ter v veselje našega premodrega vladarja in zaščitnika gasilstva N.j. Vel. kralja Aleksandra I.
Pomoz* Bog!
galna pa v štirih minutah in 30 sekundah na druga hišo. Moštvo obeh brizgalen in obeh lestev je bilo vzorno disciplinirano in je mirno izvrševalo svojo nalogo. — Četa Studenec je pričela oddajati vodo v 7 min. 45 sek., moštvo v redu, požrtvovalno in disciplinirano. Četa Videm je oddala vodo v 5 min.; vsled nervoznosti poveljnika je moštvo manj disciplinirano. Četa Vel. Podlog je oddala z ročno brizgalno vodo v 3 in pol min., naloga izvršena v redu. V vzornem redu sta delovali četi Raka in Leskovec. Mestno poklicno gasilstvo iz Zagreba se je odzvalo vabilu župe in poslalo k vaji dva z najmodernejšimi aparati proti dimu in plinom opremljena gasilca, ki sta sodelovala pri vsej vaji, posebno sta pa izvedla vajo v reševanju ljudi iz zadimljenih prostorov.
Pod poveljstvom župnega odbornika tov. Burkelca je bil izvršen impozanten mimohod, v katerem je bilo 265 gasilcev, 16 naraščajnikov krške čete in orodje vseh sodelujočih čet.
Zatem so izvedli naraščajniki kongresne vaje s sekiricami pod vodstvom tov. Raka, skladno in brezhibno, za kar so želi navdušen aplavz.
Tekmo brizgalen je vodil župni starešina tov. Vanič Franc s pomočjo komisije, ki so jo tvorili tovariši: Premer-stein, Jazbec, Zupet, Polovič, Burkelc, Mesesnel, Papež, še-bela,‘Butara, Lubšin in Vanič Janko. Izid tekme je bil tade:
»GASILEC«
57
Vodo so dobavile:
'a) motorne brizgalne:
1. gasilska; četa Krško v 1 minuti 7 sekundah.
2. gasilska četa Vel1. Podlog v 1 minuti 7 in pol sek.,
3. gasilska četa Videm izpadla.
b) ročne brizgalne:
1. Raka v 55 sekundah,
2. Leskovec v 60 sekundah,
3. Krško v 60 sekundah,
4. Studenec v 70 sekundah.
Za prvenstvo sta dobili četi Krško in Raka diplomi.
Tudi naraščaj krške čete se je izkazal z odličnim nastopom, discipliniranostjo in mirnostjo. Vodo so s svojo malo brizgalno oddajali v 80 sekundah.
Po obširnem, zanimivem in poučnem programu se je razvila domača in neprisiljena veselica, ki jo je skrbno pripravila krška četa. Med drugimi so prisostvovali prireditvi gosp. senator dr. Rajar, sreski načelnik dr. Čuš, odposlanci raznih čet, iz Savske banovine pa poveljnik in blagajnik gas. čete Sv. Nedelja pri Samoboru.	Tajnik.
Gasilska četa Kozarje-PodsmreJia. Dne 29. V. t. >1. je izbruhnil ponoči ob i/2 1- ur* požar na parni žagi našega tovariša Trobca. Požar mu je uničil vse poslopje parne žage.
Na; kraj nesreče so prihitele gasilske čete iz Brda, Dobrave, Viča, Brezovice in Podutika, a zadnji dve nista stopili v akcijo.
Domača gasilska četa je zavzela in branila prostor strojnega oddelka in obvarovala lokomobilo popolnoma nepoškodovano. Četa Brdo je odbijala plamene od vzhodne strani, Dobrava od severa in Vič od zahoda. Požar je bil v eni uri zadušen. Zahvaliti se pa moramo mirni noči, ker bi imeli drugače gasilci gotovo posla za ves dan, ker je vas na kupu in povečini sestavljena iz samih gospodarskih poslopij. Tako so pa zapustile vse čete razen domače, ki je prevzela stražo, pogorišče že ob 3. uri zjutraj.
Tovariš Trobec se tem porom zahvaljuje vsem tovarišem gasilcem, :ki so mu prihiteli na pomoč v njegovi nesreči.
Lavrica pri Ljubljani. Naše gasilno društvo se pač še ni oglasilo v »Gasilcu«. Pa vendar je naše delo, čeravno tiho, zelo plodovi.o. Četo smo ustanovili leta 1921. V trinajstih letih neumornega dela smo si nabavili prvovrstno orodje, da nas ilahko zavida marsikatero društvo in smo tudi marsikaterim za zglod. 2e leta 1922. smo si nabavili štirikotno ročno brizgalno. Leta 1926. smo si postavili gasilski dom. 7. avgusta ileta 1932. smo blagoslovili motorno brizgalno. Pokazala pa se nam je takoj potreba po modernem prevoznem sredstvu, kajti če hočemo uspešno pomagati, je treba, da je pomoč hitra. Težkoče nam je delala vedno vprega, kajti težko smo dobili konje. Radi tega smo si letos nabavili nov avto, ki smo ga 6. maja blagoslovili. Nekateri so sicer pravili, da je avto luksus, a kaj hitro se je pokazalo kako velike važnosti je avto. 4. junija je izbruhnili' požar ponoči ob 10. uri pri posestniku Vrečarju Francu na Selih pri Laverci. Z avtom smo bili kaj hitro na kraju nesreče. Z miotorko smo ogenj hitro omejili in preprečena je bila večja
nevarnost, ki je pretila vsej vasi. 29. junija smo bili zopet klicani k požaru v Šmarje. Vkljub oddaljenosti smo bili hitro na kraju nesreče in skupno z domačim društvom smo preprečili večjo nesrečo ter omejili ogenj. Med drugim smo obvarovali stanovanjsko hišo z gostilno, iki je že začela goreti. Samo ta dva primera1, mislimo, sta že dovolj jasno pokazala, kako nujna je bila nabava avta za prevoz gasilcev in orodja.
Lukavica, župa Ljutomer. Gasilska četa tega kraja praznuje 29. julija svojo 40-letnico združeno z blagoslovitvijo nove avtomotorne brizgalne. Popoldne pa se bo vršila velika tombola. Vsi prijatelji gasilstva kakor sosednje gasilske čete so vabljeni, da pridejo v srce Prlekije ter prežive nekaj veselih uric med veselimi muropoljskimi gasilci. Na svidenje!
Gasilska župa sreza Ptuj. Vse čete opozarja starešinstvo župe, da bo iste tekom meseca avgusta pregledalo. Točnejša pojasnila glede pregleda prejme vsaka četa po okrožnici. Dne 5. avgusta pa pričakujemo, da se čete v čim večjem številu udeležijo obmejnega zleta v Gornji Radgoni.
Gasilska četa Zbelovo pri Poljčanah. Gasilska četa priporoča vsem tovariškim četam in članom, kakor tudi občinstvu nakup srečk »Dobrodelne loterije« v korist zgradbe gasilskega doma.
Na več vprašanj sporočamo, da je cena srečki 5 Din zelo nizka v primeri s tombolskimi kartami. Naše loterije se ni treba osebno udeležiti in ne pride v poštev oddaljenost, kakor pri tomboli. Izid izžrebanih številk bomo priobčili v javnih listih. Za gasilce pride v poštev »Gasilec«. Na željo posameznikov se pa pošlje tudi od uprave čete poseben seznam. Srečka, ki je zadela, se pošlje na upravo čete, ki potem srečko pregleda in odpošlje dobitek.
Hvaležni bomo tovariškim četam za vsako množino prodanih srečk, ob dani priliki bomo tudi mi drage volje pripravljeni na uslugo.
Prosimo primerne uvidevnosti in tovariške vzajemnosti! Na pomoč!
2 + 2 = 5
Kdor tega ne verjame, noj vloži dvakrat po 2 dinarja na hranilno knjižico
Mestne hranilnice ljubljanske
in žc po 5 letih bo imel pri 5% obresto-vanju Din 5*10, po 20 letih pa Din 10*55
Vrnite denar
v domače denarne zavode, da bodo mogli z novimi krediti pobijati brezposelnost!
Popolna varnost,
ker za vloge Mestne hranilnice ljubljanske jamči Mestna občina Ijub^anska.
vsem gasilnim društvom
na zelo ugoden nakup sledečih predmetov: 11 kom. raztezalnlh lestev do 14 m višine 5 „ dvokolnic za ognjegasne čreva 3 „ lestve 4 m dolge s kljuko 1 voz (neizdelan), ogrodje s 4 artil. kolesi
Vse blago Je izdelano po predpisih.
Gasilska lupa ali posamezna druitva dobijo zgoraj navedeno blago po izredno nizki ceni
Interesenti naj se obrnejo na upravo našega lista
Tiskovine > Štampiljke Znahezaproslavein izlete Najtinejše češke cevi in vsaKov rstDO orodje
naroCajte pri tvrdki
Herman Zupan
Ljubljana. Mestni trg S
Zahtevajte ceniki
Prostovoljna gas. četa Rudnilč pri Ljubljani prodaja
kupljeno 1. 1929. pri tvrdki R. A. Smekal.
Informacije daje gospod JERŠIN KARL, župan in gostilničar v Rudniku, p. Ljubljana
Gasilskim četam dobavlja po najnižjih cenah:
^ Motorne brizgalne vseh vrst Cevi, konopljene in gumijaste
.	V*	p.
^ Spojke, prehodnike in usisnike
Montira brizgalne na avtomobile -	0
•D-	^
% Prevzema v popravilo brizgalne in orodje %
ANDREJ SUPAN
Ljubljana VII, Celovška cesta 50
GASILSKE ČETE, POZOR!
Preden si nabavite potrebne cevi,
Vas vljudno vabim, da si ogledate mojo zalogo
NORMALNIH GASILSKIH CEVI
izdelke slovitih čeSkih tovarn, katere ustrezajo vsem zahtevam!
IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 31 MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 20 CELJE, KRALJA PETRA CESTA 33
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA UL. 6
tiska vse za Vas
n. pr. društveno glasilo, tiskovine, pisemski papir, vabila, posetnice, letake, lepake, cenike, kataloge in še mnogo drugega
KNJIGARNA
FRANČIŠKANSKA UL. 6 TYRŠEVA CESTA 44
ima bogato zalogo leposlovnih In strokovnih knjig za Vaše knjižnice In za Vašo osebno uporabo. Poleg slovenskih knjig ima tudi zalogo drugih slovanskih, francoskih, angleških In nemških knjig. — Kevlje, časopisi, znanstveni listi. — Velika zaloga slik.
LJUBLJANA,
MARIBOR,
Pišite po kataloge In cenike!
Konrad Rosenbauer & drug
tovarna gasilskega orodja
Celje
DVOCillndrska motorna brizgalnica, model 1929, 18/20 HP., pritisk do 16 atmosfer. Hladilnik novega sistema, ogrevanje črpalke s toplo čisto vodo.
priporoča prvovrstne najmodernejše
motorne brizgalne
5	od 5 do 90 KS, 300 do 2500 litrov vode na minuto in
:	30 atmosfer, prenosne dvo- in štirikolesne.
Avtomobilske brizgalne
vseh vrst.
Avtomobile s tanki
za škropljenje cest in gašenje ognja.
Avtomobile In vozove za moitvo. Kletne sesaljke. Posebne sesaljke,
ki dvigajo vodo iz globine.
Cevi konopljene
običajne in gumirane. Tovarniško vezanje istih.
Lestve
vseh vrst. Za osebno opremo čelade, pasove, piščalke itd.
Plinske maske.
Spojke, predhodnike, različne ročnike in ustnike, razdelnice. Vsa izdelava najnovejšega sistema.
Ponudbe in pojasnila, kakor poset so vsak čas na razpolago. Cene solidne.
Zalotil odbor „Gasilske zajedoice za dravsko banovino“. Odgovorni nrednik Jote Tnrk. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Fr. Štrnkelj)