Ljubljana, nedelja, 1. decembra 1957 LETO XXIII. Stev. 281 IZDAJA m TISKA Časopisno založniško PODJETJE »LJUDSKA PRAVICA. DIREKTOR PODJETJA LEV MODIC GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK ivan Šinkovec List izhaja vsak dan razen petka - Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SE! »LJUDSKA PRAVICA. USTANOVLJENA 4. OKTOBRA 1934 - MTtn NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK » OD OSVOBODITVE DO L JULIJA 1931 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT . TEDNIK - OD 1. JUNIJA 1933 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« VSA DOMOVINA PROSLAVILA PRAZNIK NOVE JUGOSLAVIJE štirinajsto obletnico zgodovinskega II. zasedanja AVNOJ, ki je položilo temelje nove države in dvanajsto obletnico proglasitve Republike, smo po vsej državi pričakali s slovesnimi proslavami, delovnimi zmagami in vrsto različnih prireditev V zadnjih dneh so naši delovni ljudje po vsej državi na razne svečane načine proslavili Dan republike. Ze pred 29. novembrom je večina delovnih kolektivov priredila svoje proslave, ki so bile združene s kratkim kulturnim sporedom. Prav tako so praznik proslavili dijaki,_ študentje in pripadniki JLA na šolah, univerzah in v garnizonih. Na večer pred samim praznikom so prižgali na hribih kresove, v glavnih mestih republik pa so izstrelili topovske salve. Akademije z umetniškim programom pa so bile v vseh večjih mestih naše države. Tako sta v Beogradu LO Beo-Pfada in Mestni odbor SZDL pri-ledila svečan koncert. Na koncertu so bili predsednik Zvezne jjudske skupščine Petar Stam-r°uč, podpredsednika Zveznega Vršnega sveta Svetozar Vuksanovič in Rodoljub Colakovič, Er®dsednik Ljudske skupščine "*je Jovan Veselinov, državni Sekretar za narodno obrambo general armije Ivan Gošnjak, državni sekretar za zunanje za-deve Koča Popovič, člani Zvez-ne?a izvršnega sveta Krsto Popi-^oda, Moma Markovič, Pavle V Beogradu je bila tudi v študentskem mestu svečana akademija ob Dnevu republike, na kateri je govoril predsednik 'Zveznega sveta Zvezne ljudske skupščine Vlada Zečevič. • POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE V LJUBLJANI V Ljubljani je bila v Operi svečana akademija; na kateri so bili predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije Miha Marinko, člana Zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek in Ivan Jfjegorič, Slavko Komar, Milen- Maček, predsednik Izvršnega sve- Ue Popovič, Avdo Humo, Ma-Juan Brecelj in Velimir Stojnic ;ef drugi predstavniki ravnega ’n kulturnega življenja. Na koncertu so nastopili orkester Beo-fTrajske filharmonije, zbor Opere Narodnega gledališča in solisti. ta Slovenije Boris Kraigher, ge neralpodpolkovnik Djoko Jova-nič, Člani republiškega Izvršnega sveta, ljudski poslanci ter ugledni politični in javni in kulturni delavci Slovenije. Umetniški program so izvajali simfonični or- kester Slovenske filharmonije in solisti ljubljanske Opere. SVEČANA AKADEMIJA V ZAGREBU IN NA REKI Svečani akademiji v Zagrebu je prisostvoval predsednik Sabora LR Hrvatske dr. Vladimir Bakarič, dalje predsednik Izvršnega sveta Jakov Blaževič s člani izvršnega sveta, člani CK ZK Hrvatske, predstavnik^ zagrebške vojne oblasti, raznih kolek- Dan republike so • svečano proslavili po vsej Makedoniji. V osnovnih organizacijah SZDL, v večjih delovnih kolektivih in šolah so imeli predavanja o pomenu 29. novembra. Priredili so tudi razne izlete. Kulturna umetniška društva iz mest pa so nastopala po vaseh in delovnih kolektivih. ČRNOGORCI OB DNEVU REPUBLIKE V Titogradu je bil v gledali- Čestitke predsedniku Titu za državni praznik 29. november Beograd, 30. nov. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz-Tito je prejel ob Dnevu republike številne čestitke raz-nih družbenih in političnih organizacij, ljudskih odborov, delovnih kolektivov in posameznikov. Razen tega je prejel čestitke jugoslovanskih predstavnikov v tujini in naših izseljencev ter čestitke državnih poglavarjev številnik dežel. Med drugimi so predsedniku Titu čestitali etiopski cesar Haile Selasie, predsednik turške republike Dželal Bajar, Predsednik egiptovske republike Gamal Abdel Naser, predsednik Vrhovnega sveta Sudana Dardirl Mohamed Osman, Predsednik sirske republike Sukrl Kuatli, predsednik ZDA Dvvight Eisenhovvcr, britanska kraljica Elizabeta, predsednik francoske republike Renč Coty, predsednik Sveta predsedstva LR Madžarske Istvan Dobi, predsednik prezidija Velike narodne skupščine Romunije Petru Groza, predsednik češkoslovaške republike Antonln Novotny, predsednik prezidija Narodnega sobranja LR Bolgarije Georgi Damjanov, Predsednik DR Nemčije Wllhelm Pleck, predsednik Državnega sveta LR Poljske Aleksander Zawadski, predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Vorošilov, predsednik LR Kitajske Mao Ce Tung, predsednik prezidija Ljudske skupščine LR Albanije Hldži LISI, grški kralj Pavel, predsednik tuniške republike Habib Burgiba, predsednik republike Indonezije Sukarno, predsednik Indije Radžendra Prasad, predsednik prezidija Velikega narodnega hurala LR Mongolije Sambu, maroški kralj Mohamed, predsednik Libanona Ca-jnille Chamoun, predsednik prezidija Vrhovnega sveta Ljudske skupščine Koreje Coj En Gen, predsednik Pakistana Iskander Mirza, predsednik DR Vietnama Ho Sl Minh, predsednik Burmanske zveze Vin Maung, kralj Tajske Bhumibol, Predsednik Izraela Isak Ben Zwte, predsednik italijanske rePubiike Glovannl Gronchi, nizozemska kraljica Julijana, Švedski kralj Gustav Adolf, danski kralj Frederlc, predsednik švicarske konfederacije Hans Streuli, predsednik Združe-hih držav Mehike Cortinez, predsednik Čila Carlos Ibanez, Predsednik brazilske republike Jusellno Kubiček, začasni Predsednik argentinske republike Aramburu, predsednik republike Paragvaj Alfredo Strocssner, predsednik vojaške jun-te honduraške vlade Oswaldo Lopez, predsednik republike Venezuele Jimenez, predsednik Islandije Asgelr Asgelrsson, Predsednik finske republike Urho Kekkonen, norveški kralj Olaf, belgijski kralj Baudouln in japonski cesar Htrohlto. # , * • 1 1 . • TAJ Lg E d VI 13 J G A9 33 " 0 A G VI u I I tivov in mnogi drugi ugledni jav- ggu na katerem so bili ’n kulturni delavc* Zagreba. prisotni predsednik Ljudske Tudi na Reki so proslavili dan skupg£jne Orne gore Blaže Jova-republike s svečano akademijo novj<^ predsednik Izvršnega sve-v Narodnem gledališču in z vrsto jrjjjp Bajkovič in drugi poli-kulturnih manifestacij. Med dru- t;gn; voditelji ter predstavniki gim so odprli ^razstavo slik in javnega ter kulturnega življenja, kipov s področja umetnikov z y Vseh večjih krajih Vojvo-jadranskega področja, na delav- d;nR so 0jj Dnevu republike pri-ski univerzi pa so odprli raz- redjij akademije, kulturne pristavo »Narodnoosvobodilni boj v reditve in športna tekmovanja, domači in tuji književnosti*. y gejeju so odkrili spomenik PROSLAVE V JLA narodnemu heroju Todoru Bu- , . , , kinu, na spomenik padlih hero- V vseh enotah in ustanovah jev v Kikindi g0 ložili JLA so Dan republike zelo sve- yence čano proslavili. Ob tem prazniku so za vojake in častnike priredili predavanja, ustne časopise, razne prireditve in športna tekmovanja, v nekaterih garnizijah pa šo predvajali tudi dokumentarne filme. PRAZNOVANJE V SARAJEVU V Sarajevu je bil ob tem prazniku v Narodnem gledališču svečan večer z umetniškim sporedom. Svečanosti se se udeležili predsednik Ljudske skupščine Bosne in Hercegovine Djuro Pu-car, več članov Republiškega izvršnega sveta, predstavniki JLA ' ga telesnovzgojnega kolektiva ob ter številni javni in kulturni de- tem lepem jubileju dosegle vrhu-lavci. Ob Dnevu republike so po- j nec. Društvo je odkrilo pred svo-ložili vence na grobove žrtev fa- jim domom spomenik svojim šističnega teror ja in borcev pad-' članom, ki so padli kot borci lih za osvoboditev Sarajčva. i NOV in žrtve fašstičnega nasi- V navzočnosti podpredsednika lja. Teh žrtev ni bilo malo: 46 Tovariš Mitja Ribičič, predsednik Partizan Slovenije, j« odkril spomenik pred domom na Tabora SVEČANOST NA TABORU OB PETDESETLETNICI TELESNOVZGOJNEGA DRUŠTVA Spomenik velikim žrtvam DraStvo »Partizan« Tabor prejelo pokal »Ljudske pravice« Ljubljana, 30. nov. Vse leto je telesnovzgojno društvo »Partizan« na Taboru praznovalo 50-letnico, toda pretekli četrtek je bil dan, ko so slovesnosti tega marljive- Ob 16. uri so se začeli razle- i »Na tem upornem Taboru od-gati zvoki godbe Ljudske milice; krivamo spomenik padlim parti-na prostoru pred domom, okoli zanom, mučenim talcem, strel j a-še pokritega spomenika pa je bi- n'm aktivistom OF in od gladu la zbrana velika množica ljudi, umrlim internirancem. Na tem ki so hoteli še enkrat počastiti spomin svojih svojcev bodi -si svojih društvenih prijateljev. Potem ko je godba Ljudske milice zaigrala ob spremljavi invalid- mestu so napisani skupaj, čeprav so padli po vsem kraju Slovenije-in v koncentracijskih taboriščih, daleč zunaj domovine«. Potem ko je tov. Ribičič naštel imena padlih in kraje, kjer so dali Republiškega izvršnega sveta 1 oziroma 47 jih jih je, če dodamo i in žalostinko mrtvim herojem, je j dočnost skega pevskega zbora koračnice ; življenje za svobodo in lepšo bo- našemu pokolenju, je Sefketa Maglajliča so v Sarajevu še Stanka Stojkoviča, ki je padel! imel predsednik Zveze »Partizan« j še dejal: »Vsi tisti tovariši so bili odprli tradicionalno razstavo Dru- leta 1938 v španski revoluciji kot | Slovenije tovariš Mitja Ribičič pred vojno telovadci v tem domu štva upodabljajočih umetnikov prostovoljec republikanske voj- daljši govor, v katerem je med na Taboru. Vmes so bili znani BiH. i ske. drugim dejal: KOČA POPOVIČ O AKTUALNIH MEDNARODNIH VPRAŠANJIH Za pomirjenje so potrebni napori Neugodno ozračje na zasedanju Generalne skupSčine — Splošno razpoloženje je v prid ustavitvi poskusov z jedrskim orožjem — Vpliv izstrelitve sovjetskega satelita na delo Generalne skupščine OZN — Nezaupanje bo mogoče razpršiti samo s praktičnimi koraki, ki bodo narekov ali sporazumevanje Beograd, 28. nov. (Tanjug). Državni sekretar za zunanje zadene Koča Popovič je dal za časopis >Mednarodno politikot naslednji intervju, ki ga je le-ta priobčil v številki t. decembra. V zgodovinskem mestu — nov vir napredka Na Dan republike je začela v Jajcu obratovati HC Jajce I, ki bo dajala letno 230 milijonov kWh si Jajce, 29. nov (Tanjug). Pro- vse polmo ljudi. Nad sotesko so se vi v? Dneva republike v zgodo- križale žice daljnovodov, ki so pol -M1-11 mest» Jajcu, kjer SO 1943 »»**!{ nronnšnti električno rpn?,ui-i Zmelje- naše socialistične Stirič ie kila zlasti slovesna Van; ^nega začetka obrato-prJa HC Jajce I. Na zborovanju rij n jOVO 1'idrocentralo je govo-Bo«n .re^sec*nik Izvršnega sveta Vprašanje: Glede na to, da je vsako zasedanje Generalne skupščine OZN več ali manj barometer razmer o svetu, vas prosimo, da nam poveste, kakšno je bilo po pašem mnenju ozračje na letošnjem zasedanju. Dnevni red vsakega zasedanja je zelo obsežen, vendar pa vedno izstopajo vprašanja, ki so v danem času najbolj pereča in važna za nadaljnji raz- včeraj začeli prenašati električno energijo proti Zagrebu in Zenici. H C Jajce I. bo dajala letno nad 230 milijonov kWh električne energije. Graditelji te liidrocen-trale so med drugim zvrtali skozi planine 5720 m dolg predor, ki m Hercegovine in član sega 14m izpod gladine Plivske- ^sne '^vršnega sveta Uglješa “UllOVlč. ležnč^ dohodih k hidrocentrali, 1 v soteski reke Vrbas, je bilo ga jezera, katerega voda bo gonila dve turbini hidrocentrale. Za izgradnjo HC Jajce I. so porabili okrog 6 milijard din. povedati, v kakšni stopnji je zdaj ta problem? Kaj bi morali po vaši sodbi Združeni narodi storiti za stvarno rešitev razorožitvenega problema, ki bi najbolje ustrezala koristim svetovnega miru in željam vseh narodov. Odgovor: Naše stališče o tem je bilo nadrobno opisano v izjavah naših političnih voditeljev in , , i -, . i v naših govorih pred OZN. Ce bi KS? 'Si tS‘,seS7WKtf Odgovor: Ozračje ni bilo ugod- ! potruditi. Morda bi bilo dobro, če no. Pri nekaterih velesilah m pn- bi korenito preoblikovali sedanje šel dovolj do izraza občutek po- načrte, ki so se izoblikovali kot trebe, da so nujni največji napori izraz nasprotovanja enega načrta za dosego pomirjen ja. To se je drugemu ter s tem tako rekoč pokazalo zlasti pri obravnavanju avtomatično postali izraz ne-dveh vprašanj, ki sta prevladovali spravljivosti. Skušali smo, kot J18 letošnjem zasedanju: razoro- tudi nekatere druge države, delo-zitvi m sirski pritožbi. Kot je vati v tej smeri. Obžalovanja znano, je v sirskem rprašaniu vrolj so »zadeli« vsi tisti, ki so oašli iz Ljubljane. Razen dela Štajerske je bilo namreč povsod sončno in so imeli potniki občutek, kot da bi prišli I v nov svet, saj jih je povsod — , celo na Ljubljanskem gradu, ki je kipel z nekaj zvoniki iznad i meglenega morja — obsevalo I sonce. Na praznik republike ter včeraj popoldne in zvečer je priredil znani amerlSki balet J. Limon tri predstave v ljubljansem opernem gledališču. Avditorij, ki je bil do kraja poln, je z velikim zanimanjem in priznanjem nagrajeval umetnike za njihove kreacije. Gostovanje je organizirala koncetna direkcija Slovenije in Ameriško nacionalno gledališče in Akademija. Moderni ameriški balet Jos6 Limon se mudi že daljši čas na turne# po Evropi. Na sliki: prihod ansambla Limon v Ljubljano. Predvčerajšnjim je organizacija ZB NOB v Vevčah pri Ljubljani odkrila spominsko ploščo 38 padlim bor.cem in irtvam fašističnega nasilja. Na sliki: polaganje vencev po odkritju slovesnosti pa so počastili Dan Oba praznična dneva pa so republike delovni kolektivi, usta- Ljubljančani tudi drugače prenove in šole s posebnimi akade- živeli. mijami ali prireditvami. Vse te1 XT . , .... .... na prireditve so bile letos bolj I Na železniški postaji je 28. no-obiskane kot v prejšnjih letih,; vembra delalo s »polno paro« saj so se od dosedanjih razliko- j deset blagajn. Samo v prvem vale po bogastvu sporeda in res- dnevu, t. j. v četrtek, so prodali nili pripravah. Sporeda internih za 5,000.000 dinarjev potniških proslav Dneva republike niso iz-! železniških kart. Proslave po Sloveniji Na Dan republike so v Mariboru odkrili spominsko ploščo na nekdanji gestapovski mučilnici — Proslave so ponekod jpovezovali z otvoritvijo komunalnih objektov, sprejemom novih članov v Zvezo komunistov in druge organizacije Na pogorišču je zrasla nova tovarna Na Dan republike je podpredsednik Izvršnega sveta |secah borgke ot6ine c'enter Janko Mar- Stane Kavcic prerezal trak pred vhodom v nov, mo- jvarniškl objekt ki b0 sposoben , kič in predsednik Republiškega deren objekt kombinata lesne industrije v Logatcu, ki konkurirati tovrstnim najsodob- odbora sindikata kemičnih de-ga je požrtvovalni kolektiv zgradil v rekordnem času nejšim tovarnam v Evropi. i lavcev Franc Plazar. S prostovoljnim delom V uvodnem govoru na otvorit- ' _Na osrednji prireditvi so_ iz Svečana otvoritev Tovarne pisalnih strojev Ljubljana, 30. nov. — Danes je bila v Savljah svečana otvoritev ob dograditvi Tovarne pisalnih strojev. Pred otvoritvijo je imel tovarniški delavski svet . svečano zasedanje, ki so na njem nagradili najboljše delavce in poslali resolucijo maršalu Titu. Nato je Julij Beltram pred vhodom v tovarno po pozdravnem govoru prerezal trak, ki je zapiral vhod, nakar so si gostje v spremstvu domačega kolektiva ogledali tovarniško poslopje. Zlatorogovci proslavili 70-letnico svoje tovarne Maribor, 30. novembra. Čeprav so ustanovitev tovarne mila »Zlatorog« zabeležili v ustreznem registru že 28. septembra 1887, so člani kolektiva te tovarne združili jubilejno slavje s praznovanjem Dneva republike. V prvi polovici minulega tedna so se dan za dnem vrstile komercialne, športne in druge prireditve, ki jim je sledila osrednja proslava v tovarniški sindikalni dvorani. O razvojni poti podjetja je delavcem in uslužbencem obširno govoril direktor Srečko Franko, le jubileju pa sta jim med drugim čestitala tudi predsednik ljudskega odbora mari- hogatec, 29. nov. Na Dan re-1 veni svečanosti ie direktor Pet- roCili spominska darila 42 delav-Sesti avgust je s črnimi črkami kovgek v kratke3m govoru orisal « in uslužbencem, ki ser deset ~ — — - o - ftuv&civ v rwiuitvcni ^uvuiu vnoo* , x . , , i««i publike so v Kombinatu lesne in-i zapisan v tovarniškem almanahu požrtvovalnost kolektiva, ki je m več let nepretrgoma zaposleni dustrije v Logatcu odprli novo to- logaškega kombinata, ko je velik kljub graZemlja se z nami premikat, Filip Kombatovič za knjigo esejev tVeseli vetert in Kaje- čič, Marijan Dermastia, Janez Vipotnik, Janko Rudolf in še drugi predstavniki političnih in družbenih organizacij. Nov daljnovod povezal Dalmacijo z BiH Split, 29. nov. (Tanjug). Včeraj je v Splitu v počastitev Dneva republike začel obratovati prvi jugoslovanski daljnovod z visoko napetostjo 220.000 voltov. Daljnovod je dolg 90 km in z njim so povezali elektroenergetske vire Bowne in Hercegovipe z velikimi potrošniškimi središči v Dalma-ofji. Dalmacija bo odslej prek tega daljnovoda dobila iz hidro-centrale Jablanica štirikrat več električne energije kot doslej. Invalidski pevski zbor ljubljanski mladini Pred Dnevom republike je v sredo popoldne popularni Invalidski pevski zbor dijakom ljubljanske I. gimnazije priredil še zadnjega teme d tren koncertov, ki jih je vodstvo tega zbora namenilo ljubljanski mladini za Dan republike. Burja se čez plan hohoče... V Slovenskem Primorju divja burja s hitrostjo 130 km na uro — V Ljubljani je burja povzročila za 3 milijone dinarjev škode Ljubljana, 30. novembra. Danes ponoči je po vsej Sloveniji začela pihati izredno močna burja. Posebno močna burja piha na severnem Jadranu od Kvarnerskega zaliva pa do severne obale. Močna burja in veliki valovi so danes popoldne zavrll obalno plovbo in prisilili ladje, da so se zatekle v najbližja pristanišča. Nad Reko, Opatijo in drugimi kraji ob Kvarnerju je zjutraj burja nosila tudi že prve snežinke. Tudi v Slovenskem Primorju Je bila burja zjutraj in dopoldne tako silovita, da je ob obali in čez morje divjala s hitrostjo 130 km na uro. Vendar koprska meteorološka postaja napoveduje še nadalje suho vreme z močno burjo. Sovražnik šoferjev št. 1 Huda megla je predvčerajšnjim zakrivila v Ljubljani kar šest prometnih nesreč Močna burja, ki se je včeraj koSatila eelo v ljubljanski kotlini, ni, ni prodrla le skoi tople suknje prav do »kosti«, in ni nagajivo snemala pokrival, temveč je zmagovala tudi drevje, svetilke in PTT drogove, kakor kale naša slika. Se huje pa Je bilo seveda v Primorju, kjer burja resno ogroža promet nostno izročil svojemu namenu ! novo kalorično centralo, na Rav-nah so odprli četrto muzejsko zbirko, v Radgoni so odkrili dve spominski plošči, medtem ko so v Pesnici pri Mariboru odprli preurejeno Kinodvorano. Koper, 36. nov. — V koprskem okiraju so tudi letos nadvse slavnostno praznovali Dan republike. V sežanski občini so proslavili Dan republike s slavnostnimi akademijami v Sežani, Dutovljah in Štanjelu. Najlepše so Dan republike doživeli najboljši pionirji in mladinci. V kino dvorani v Sežani so predstavniki ljudske oblasti in mladinske organizacije sprejeli mlade prvošolce v pionirsko organizacijo. Gosta megla, ld Je pred dnevi zavila Ljubljano v mrko sivino. Je bila največji sovražnik naših šoferjev. Ze v Jutranjih urah Je prišlo do prometne nesreče na križišču Njegoševe in Zaloške ceste, kjer sta zaradi slaba vidljivosti ln spolzke ceste trčila dva tovornjaka, pri čemer Je nastala večja materialna Skoda. Nekaj kasneje Jo na križišču Maistrove ln Tabora trčil osebni avtomobil v vojaški tovornjak. Nastala Skoda znaSa nad 100.000 dinarjev. Ob treh popoldne Je prlSlo do hudega trčenja v Berlčevem. Proti Ljubljani Je s prižganimi žarometi vozil avtobus SAP turist-blroja. Pri hiSl St. 33 pa mu Je pripeljal nasproti tovornjak. Zaradi goste megle sta se opazila Sele na kratko razdaljo, kar Je imelo za posledico trčenje ln večjo materialno Škodo. V Šentvidu nad Ljubljano Je prlSlo do prometne nesreče med osebnim *<*«nobilom in trolejbusom. Šofer F. M. Je ustavil svoje vozilo ln na levi strani izstopil lz njega. Prav takrat pa Je za njim pripeljal avtobus ln trčil v odprta vrata. Na srečo Je prlSlo le do manJSe materialne Škode. V istem času Je prlSlo do nesreče pri Mednem. Osebni avto, ki ga Je vozil voznik H. E. proti Kranju, Je prehiteval pred njim vozeči tovornjak. V istem hipu pa Je z nasprotne strani pripeljal avtobus poklicni voznik B. F. Tako so se znašla na cesti kar »i vozila skoraj vzporedno, pri čemer sta trčila osebni avtomobil ln avtobus. Gmotna Skoda znaSa nad 70.000 din. Ob pol S. url popoldne se Je hudo ponesrečil kolesar K. A. Vozil Je z Mednega ln pri Medvodah zavil lepo preko ceste. Prav takrat pa Je pripeljal za njim osebni avto voznik B. J., ki ga Je zaradi goste megle zagledal Sele tik pred seboj. Kljub zaviranju pa je trčil vanj, pri čemer Je dobil kolesar hude telesne poSkodbe. Gmotna Skoda pa znaša nad 20.000 dinarjev. V Ljubljani ni burja tokrat samo podrla telefonske drogove, temveč se je zaletela tudi v moderne izložbe predstavništva »Iskre« v palači Glavne zadružne zveze na Titovi cesti. Izložbena stekla niso zdržala močnega pritiska in so popokala. Ker se nad pretežnim delom Evrope zopet krepi področje visokega zračnega pritiska, ki ustvarja suho vreme, lahko še naprej pričakujemo suho vreme z močnimi vetrovi. Najdragoeeneša žrtev včerajšnje burje v Ljubljani so bila izložbena okna poslovalnice »Iskra« na Ajdovščini, uprla v 7 mm steklo dratni meter 40 tisoč dinarjev), ga močno ukrivila, dokler ni počilJ. Vse to se ne bi zgodilo, če M bila izložbena okna bolje uokvirjena, na kar ao bili Iskrini predstavniki opozorjeni že ob otvoritvi novega lokala. Škodo cenijo na okrog 3 milijone dinarjev. Bila bi pa še večja, če ne bi priskočili na pomoč miličniki, ki so zaSčitlli preostala stekla, dokler jih n!so obil< z letvami in opaž) ter tako prihranili vsaj milijon din tan Kovič za zbirko pesmi i Prezgodnji dant. Svečani podelitvi nagrad je prisostvoval tudi sekretar Sveta za prosveto in kultur0 LRS Vlado Vodopivec. Predsednik Društva slovenskih književnikov Mile Klopčič je najprej prebral obrazložilev žirije, ki so jo sestavljali Božidar Borko, dr. Jože Kastelic, dr. Vladimir Kralj, Peter Levec in France Noo- šak, nato pa izročil nagrajencem nagrade in jim čestital. (Nagrajeni Miško Kranjec se podelita nagrad ni udeležil.) V imenu nagrajencev se je zahvalil Filip Kumbatovič Društvu za koristno pobudo, ki jo je prevzelo nase t vsakoletnim podeljevanjem nagrad. Na koncu je čestital nagrajenim književnikom v imenu Zoe-ze književnikov Jugoslavije s.e predsednik Josip Vidmar, ki Je ugotovil, da smo o slovenski Ute' raturi priče nekega upoštevanja vrednega življenja. Slovenska j1,' teratura in njen tok je čim dalje širii in v tem smislu nastaja vsako leto več kvalitetnih del. V imenu Zveze književnikov je ie’e mnogo uspeha našim literarnim ustvarjalcem, zlasti mlajšim generacijam, da bi o plemenitem med' sebojnem tekmovanju ustvarjal0 i Dedno večja in pomembnejša dela- Čestitka Albaniji Beograd, 30. nov. (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz-Tito je poslal predsedniku prezi-dija LR Albanije Hadžiju Lešiju naslednjo brzojavko: “•Ob narodnem prazniku LR Albanije blagovolite sprejeti v irnenu jugoslovanskih narodov in v mojem imenu najlepše Čestitke Kakor tudi iskrene želje za blaginjo albanskega naroda.« Akademik Paja Jovanovič umrl na Dunaju Dunaj, 30. nov. (Tanjug). Davi INTERVJU PRVEGA SEKRETARJA CK KPSZ HRUSCEVA Z AMERIŠKIMI NOVINARJI Želimo dobre odnose z vsemi, s katerimi takšnih odnosov še nimamo -y v- •• Moskva, 30. nov. (TASS). Moskovska časnika »Pravda« in »Izvestijn« sta priobčila intervju, ki ga je prvi sekretar CK Komunistične partije SZ Nikita Hruščev dal glavnemu uredniku in lastniku »Hearstovih časnikov« in »International News Servicea« Hearstu ml. in še dvema ameriškima novinarjema. Na vprašanje, ali bi bila Sovjetska zveza po izstrelitvi prve- f;a umetnega zemeljskega sate-ita, kar je napravilo na Ameri-kance velikanski vtis, pripravljena s potrebnimi podatki pomagati ZDA pri izstrelitvi satelita, je Hruščev odgovoril pri- ,.„.,^5,. Na vprašanje, ali meni, da so j vprašan je« — je rekel Hruščev ulB> , tu umrl v 99. letu starosti zna- se v zadnjih treh letih zboljšali j— »je možno urediti s postop- trdilno in še pripomnil, da’ bi m jugoslovanski slikar, akademik odnosi med Sovjetsko zvezo in . nimi sporazumi, sprejemljivimi j,ilo treba poprej skleniti spo-ln profesor Paja Jovanovič. | Združenimi državami Amerike in j za obe strani.« razum o razorožitvi. »Sovjetska Profesor Jovanovič, član Srb- ali je prišlo do boljšega razume- ! Eno izmed vprašanj ameri- zveza je pripravljena posredo-ske akademije znanosti, se je vanja med voditelji obeh dežel, ških novinarjev se je nanašalo vati ZDA informacije s tega to-fodil 16. junija 1859 v Vršcu. Sli- je Hruščev odgovoril, da se po- tudi na enega izmed odstavkov rjgga jn skupno z njimi potopiti Karstvo je študiral na Dunaju, v ložaj v tem pogledu na žalost ni nedavno objavljene deklaracije vse balistične izstrelke, da bi MUnchenu in Parizu. Bil je reali- spremenil. Pripomnil je: »Neza- dvanajstih komunističnih in de- tako zagotovili trden in trajen “Učen slikar s poudarjenimi etno- dovoljni smo s takšnim položa- lavskih partij, ki ga bodo v mjr me{j 0bema deželama in poetskimi posebnostmi. i jem in delamo vse, kar je v naši »Ameriki bržkone sprejeli kot temtakem tudi mir po vsem sve- V imenu jugoslovanskega vele- moči, da bi se zboljšali odnosi odstavek, napisan s sovražnimi tu. Toda vse to s pogojem,« je Poslaništva na Dunaju stavelepo- med Sovjetsko zvezo in Združe- besedami«. Hruščev je odvrnil, pripomnil, »da bi se začelo samo n?.”?*1 ^ože Zemllak in svetnik nimi državami Amerike.« »da ne vidi razloga, zavoljo česa miroljubno tekmovanje med na- Govoreč o možnostih, da bi bi ZDA imele besedilo deklara- gjma deželama, s pogojem, da bi uredili problem razorožitve in cije za nekaj sovražnega«. Pri- pri§i0 do miroijubne koeksisten-upostavitve mednarodnega nad- pomnil je, da je docela razum- ce med vsemi deželami, ne glede . ---------- zorstva nad oboroževanjem, je ljivo, da v resoluciji izražena na njihovo družbeno in politično , bodo sežgali v dunajskem Hruščev poudaril, da bi bilo tre- načela ne bodo všeč nekaterim ureditev.« bodmat0r^u’ žaro s PePelom Pa ba najprej ustvariti zaupanje ameriškim krogom, da pa to sodi jja koncu je Nikita Hruščev ne«n’ želel P°ko^nik> Pre’ med deželami, zatem pa uvelja- na področje ideološkega boja. poudaril iskreno željo Sovjetske 11 v Beograd. | viti inšpekcijo. »To zapleteno; »Če bodo vladajoči krogi ZDA zveze, živeti v miru in prija- 1 priznali neizpodbitno dejstvo, da teljstvu z vsemi narodi. »Zelo ^juro Matošič obiskala soprogo Pokojnega umetnika in ji izrekla sožalje. • k Jovanovičeve posmrtne ostan- Atlantska konferenca v Parizu 16. decembra bo na ravni šefov vlad Pariz, 30. nov. (AFP). Stalni sir?* Atlantske zveze je potrdil K,eP, da bo državniška konfe-®oca Atlantske zveze 16. decem- danes na svetu živita in se razvijata socializem s svojimi idejami in kapitalizem s svojo ureditvijo, potem bodo priznali možnost koeksistence med tema dvema družbenima sistemoma, ki se razviiata .v sodobni družbi.« srečni bi bili,« je izjavil, »če bi se nam posrečilo upostaviti takšne prijateljske odnošaje z ZDA, ki ne bi škodovali odnosom ZDA z drugimi deželami. Prav tako želimo imeti dobre in prijateljske odnose z Veliko Britanijo, bra v Parizu. V uradnem poro- ; Hruie?v je pripomnil, da morajo j Francijo. Zahodno Nemčijo, Ita čilu, ki so ga objavili po sestan- tey.dfze‘e ž^et^v^ mirmrubnem Hj0 in Japonsko in z vsemi de ku Stalnega sveta Zveze, je re- sožiti« ,ter dokazati v miroljub- čeno, da bo ameriško delegacijo ne?. tekmovanju, kateri sistem i na konferenci vodil podpredsed-1 mi ~ družbi več pr _ . . nji- 7r)A Richard Nivon I Prv' sekretar CK KPSZ ie po- £ odstrnn-?-eZ?11i,pan,ja ne m°" biti morajo naprej pripravljene, jela tudi resolucijo, s katero so .ostal brezuspešen. Abdoh je da ne moreio nadomestiti pripravljenosti velesil za pogajanja, do ka- »SHACKLETON« TRClL V LEDENO GORO _ ________ _______ London, 30. nov. (Reuter). Britanska dili. Dalje je v sporočilu trditev, lioo-tonska ladja -Shackleton« Je blizu da so to področje očistili od otoka Lori na Antarktiki zavozila v , , ledeno goro ln Je v nevarnosti, da se upornikov in da so prometne potopi. Ponesrečeni ladji, ki je odda- zveze obnovili. Rečeno je tudi, jala klice na pomoč, pluje naproti bH- da kopenske enote na področju tanska ladja za lov na kite »Southern p j •__. . , , . F . J Harvester«. Na »Shackletonu« je okrog lfn>Ja podpirata letalstvo in mor-60 ljudi, med njimi tudi več znanstve- narica. nlkov ln raziskovalcev Antarktike. PROTEST TUNIZIJE ske narodnostne skupine v Avstriji. Glasilo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem »Slovenski vestnik« pravi, da je čudno, da se Avstrija na eni strani tako odločno zavzema- za zaščito pravic svoje manjšine v Italiji, po drugi strani pa 'noče dati manjšini na svojem ozeihlju niti trohice tistega, kar zahteva za svojo manjšino. Razen ustanovitve državne realne gimnazije v Celovcu ni bila doslej uresničena nobena druga določba člena 7. Zato mi, koroški Slovenci upravičeno sumimo, d^ so z osnutki vladnih zakonov o šolstvu in uvedbi slovenščine kot uradnega jezika na nekaterih sodiščih na Koroškem prezli naše predloge in da .načelo priznanja’ ni demokratično spričo sedanjih razmer na Koroškem.« »Slovenski vestnik« ponovno izraža pripravljenost slovenskih predstavnikov, da bi z avstrijsko vlado našli kompromis, s katerim bi zagotovili pravice naši narodnostni skupini. Veleposlanik Zemljak pri kanclerju Raabu Dunaj, 30. nov. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Jože Zemljak je obiskal danes predsednika avstrijske vlade inž. Juliusa Raaba in se z njim razgovarjal. Administrativna vlada na Finskem Helsinki, 30. nov. (Reuter) — Za predsednika nove finske vlade, sestavljene iz administrativnih funkcionarjev, je bil imenovan predsednik finske banke Reiner von Fieland. S tem se je V poluradnih krogih izjavlja- končala 43-dnevna vladna kriza Ji°V u IV® ““»Ja PO- na Finskem po odstopu ministr- Pari«, 30. nov. (Reuter). - Francoska! i. Pada‘c®v >" da s0 skega predsednika Sukselainena, vlada je poslala tuniški vladi noto, v kopenske ^note dobile okre- ki mu je skupščina izglasovala kateri protestira proti novemu zakonu, pitve. V španski del Maroka SO nezaupnico Nova vlada ho nnrav-ne podlagi katerega je moč začeti $odni noslali nolk ki ie konec oktobra 11=1»^ SL. j 5° °?r”Y postopek proti vsakomur, ki je nepo- V i. Kon®c oKtobra ljala državne zadeve do julija sredno ali posredno podpiral francoske poplavah na pod- prihodnje leto, ko bodo razpisane oblasti pred neodvisnostjo Tunizije, TOCJU Valenci je. splošne volitve. POLITIČNI ODBOR GENERALNE SKUPSClNE OZN RAZPRAVLJA O AL2IRIJI Živahna dejavnost delegacij da bi našli možnost za sprejem enotne kompromisne resolucije New York, 30. nov. (Tanjug). — Za začetek letošnje de-bate o Alžiriji v političnem odboru Generalne skupščine je značilna živahna dejavnost mnogih delegacij z namenom, da bi našli možnost za sprejem enotne kompromisne resolucije. je o Francoskem Togu. V ciji je rečeno, da namerava Skupina delegacij iz Srednje edino možnost, da bi našli kom- 1 P r 1 K O ia nrnn^il □ aU o n rrl urin nnAtv. <■ J: : - J 1* J resolu- Amerike je proučila, ob soglasju promis. Trdijo, da se i Fran- 1 Francije, reakcijo na zamisel, da razgovori sučejo okn cija prenesti na prebivalstvo To- bt za nedoločen čas odgodili de- kompromisne resolucije, v kateri ga vse pristojnosti razen vprašanj bato z obrazložitvijo, da je treba bi bil morebiti tudi nasvet, naj obrambe, zunanje politike in fi- Franciji omogočiti uveljavljenje, bi Tunizija in Maroko sodelo- glasitvi alžirske neodvisnosti. Pri tem pripominjajo, da francoski minister Pineau vztraja na tem, da ni možno imeti alžirske fronte narodne neodvisnosti za edinega predstavnika Alžircev. V ti uvodni; OZN prevladuje mnenje, da bodo okrog skupne j v začetku prihodnjega tedna jas- ne možnosti glede kompromisne resolucije, ki bi utegnila biti de- ------- ..... .. _ . , . — -------- ------- , ležna podpore političnega odbora nanc. Prav tako je rečeno, da se yceraj sprejetega zakona o re- vala v pogajanjih o prekinitvi in Skupščine, ker nobena stran oblasti v Togu strinjajo s tem, formah v Alžiru. Ta predlog je, sovražnosti, hkrati pa bi napo- ne more zagotoviti potrebne dve-da bodo prihodnje leto svobodne zajedaj propadel, ker ga večina vedali bodoča pogajanja o raz-1 tretjinske večine. volitve v novo zakonodajno skup- delegacij ni podprla, ščino. Resolucija zahteva od Ge- Kaže, da je prvi poskus pred- ------------- . neralne skupščine, naj sprejme sednika Političnega odbora Ge- terih pa bo moralo po mojem mne- poziv togolandske vlade in naj se neralne skupščine OZN Dželala nju vendarle, priti. Te države se' s Francijo sporazume o izvedbi Abdoha, da bi pripravili tla za morajo oborožiti s_ strpnostjo in j volitev pod nadzorstvom OZN. izglasovanje resolucije o Alžiriji, usmeriti v dolgoročno delovanje; | Generalna skupščina je spre- ki bi bila »sprejemljiva za vse«, i Alžirska debata v francoski zbornici se {e ugodno končala za vlado orld,. '’j. T7—Jr D1U morajo napre *ehno cVi* • *Qk°’ 4a ,se ne~ da bodo s takim zavzemanjem °*iro 2a 'cuJemo nanj kot na povzročile mnoga, za njih nepri- tamo nan?r?Zumeva,n* alJ opiT Jetna , nJ *ot na razlog, zakaj ni e sporazumevanje. Polago- . jciuti nerazumevanja in očitke. ^°RoČe si na raz .^’ ni Smoter, ki ga imajo pred seboj, deiafa lahko razpršimo samo z bodo i’ P.ra'ktičnimi koraki, ki ločeni?a ovali sporazum v do-Prijneii vPra^anjiih. V nasprotnem v zač!?1 se bomo še naprej vrteli Za(1jyat)r.aneni krogu: »Zaradi ne- pa zasluži, da nadaljujejo svoja požrtvovalna prizadevanja. Vprašanje: Kateri so do našem mnenju problemi, lci danes predvsem zanimajo zunanjo politiko naše države? Odgovor: Ne vem, katere pro- vprašanja, kaj je agresija. Naši geologi v Burmi New Delhi, 30. nov. (Tanjug). Jugoslovanski geologi, ki se že Pariz, 30. nov; (Tanjug). Vsi pa je, da bo lahko zdaj naša de- z močnimi argu- do 1959 odgodili obravnavanje nes priredil kosilo, na katerega vladi naklonjeni časniki izražajo legacija v OZN — ....................je povabil francoskega zunanje- zadovoljstvo z izidom alžirske menti ovrgla obdoižitve'priTali- ga ministra Pineauja ter vodi- debate v francoski zbornici, ki je ljev in sovražnikov« telja maroške in tuniške dele- dvakrat zapored z večino 69 gla- gacije na_ zasedanju Balafreja in sov izglasovala zaupnico vladi Samo progresistični in komu- Slima. Kakor poročajo, pa so Felixa Gaillarda. OZN zdaj ne nistični časniki ostro obsojajo časnik »Nation«, nahajališča svinca, srebra, lignita, bakra in žele- mogoče storiti nič: blemeTTogcl tuTklj^RL nT^ ^alitativno pro- ^tane.« storimo, nezaupanje , zunanj0 politiko zanimajo vsi V] | problemi, glede katerih smo mne- a r, J' 1 nja, da s svojim prizadevanjem e. i-r.’»J* - H J**, ^ 'M tpga V?Zane Z bloki — jp glede I lahko prispevamo k zboljšanju RhoiejinPSni tovarni v Kacuri, severno taae° *lemer vgovorite, bila in I mednarodnega zel° važna. Seveda same I ditvi miru. dlje časa mudijo v Burmi so od- ; vzt,r.aja,li Pri svo’ib stali- sme obsoditi Francije, pišejo čas- vladne koncesije desnice in pa to, krili, kakor poroča raneunski , h. ° alzirskega vprašanja. So- niki. Konservativni »Figaro« od- da Gaillard ni hotel sprejeti po- glasje so dosegli, kot se zdi, edi- krito piše o težnji, da bi z novim nudbe za posredovanje. »Huma-no na' bi se razprava statutom o administrativni samo- niti« poudarja: »Mir je bil pred 0 ,,!ž’r.VT1 v Političnem odboru upravi za Alžir vplivali na delo durmi, toda ob podpori kolonia- zaklmčila prihodnji petek. OZN, katere Politični odbor pro-.listične desnice je vlada trdo za- \ cera j je francoska vlndn učuje zdaj alžirsko vprašanje in prla vrata slehernim pogajanjem, uradno zavrnila ponudbo Tuni- tuniško-maroško ponudbo ^dobrih Francoska reakcija noče miru ne zije m Maroka, da bj posredo- uslug« za posredovanje: »Niko-: pogajanj, novi statut pa naj bi vali pri odstranitvi alžirske voi- mur v Parizu še ni jasno, kako uzakonil nadaljnjo vojno proti ne, vendar smatrajo v francoskih bo moč uveljaviti novi statut. To, interesom alžirskega in franco-poluradnih krogih te stike za Je očitno slMk bodočnosti, gotovo I skega naroda.« učujejo. 2RTVE EKSPLOZIJE Tokio, 30. nov. (AFP). - V neki in nlr 0(* Tokia, je prillo davi do hudih eks, plozij. Ubitih je bilo 14, ranjenih pa i 16 delavcev. NASA SREČANJA Z NOVOIZVOLJENIMI PREDSEDNIKI LJUBLJANSKIH OKRAJNIH SVETOV POLNE ROKE DELA Številne občine bodo dobile svoje, druge pa skupne posvetovalnice za delo Okrajni ljudski odbor je na prenesli v pristojnost občinskih Razen teh imat« prav gotovo Zavodu za zaposlovanje brez-prvi seji izvolil komisije in svete, ljudskih odborov tudi delo in- kakšne druge načrte? Iposelnih in invalidov. Le-ta dela ki bodo v teh dneh začeli iedno Spekcij v obrtništvu, trgovini in J pri Posredovalnici za delo ter je delati. Zato smo zaprosili pred- gostinstvu, medtem ko bo inšpek- 9 »Glede na to, da nimamo v enem letu in pol svojega ob-sednika Sveta za delo Cirila Fai- cija za industrijo ostala še nekaj dobrih priročnikov za higiensko- stoja zaposlil že 420 ljudi, na, da nam pove nekaj svojih časa v sklopu okrajne službe. V tehnično zaščito, smo že organi- i O vseh teh vprašanjih pa bo misli o bodočem delu sveta in zvezi s tem bi omenil še novi zirali natečaj za izdelavo elabo- treba v prihodnje več razpravljati zakon o delitvi dohodka, ki pred- ratov o hlgiensko-tehnični zaščiti, predvsem na zborih proizvajalcev videva, da bodo odslej razprav- Dobili smo sedem takih del, iz tako občinskih kot okrajnih, zla- osnovna naloga njegovih nalogah: Kakšna Je sveta za delo? 9 »Osnovna naloga našega sveta bo, da še naprej postopoma prenašamo nekatere pravice odločanja in pristojnosti okraja oziroma okrajnih ustanov na občine in neposredno na kolektive. Tu mislim predvsem na okrajno posredovalnico za delo, Zavod za socialno zavarovanje ter nekatere službe iz področja Inšpekcije dela, j ki so bile doslej v pristojnosti okraja. Prav tako velja tudi za odločanje o plačnem sistemu in potrjevanju tarifnih pravilnikov, ki jih že sedaj potrjujejo občinski ljudski odbori. Ze s prvim januarjem bodo delovni kolektivi ki imajo več ko 50 zaposlenih, začeli sami izplačevati socialno zavarovanje. Prav tako bomo V spomin na žalostne dogodke na Zaloški cesti V parku ob Zaloški cesti nasproti Leonišča so delavci vzidali veliko cementno ploščo. Ob tej prometni cesti se je že marsikdo vprašal, čemu bo služila. Železničarji bodo na tem mestu na lastno pobudo in v povezavi z Zvezo borcev NOB postavili spomenik v spomin na padle v veliki katerih bo sedaj komisija pri- sti glede na nove zakone, ki jih pravila vzorni priročnik, ki bo na bo sprejela Zvezna skupščina. Pri razpolago podjetjem. Organizirali tem mislim na zakon o delovnih pa smo tudi razpis za obširnejšo odnosih, o inšpekciji dela, o po- študijo o organizaciji preventivne kojninskem zavarovanju, o jav- obratne zdravstvene službe. Razen nih uslužbencih in o delitvi do- merov). v ostaienTje bilo 22 -nespo- Vrvnim"ToMistvtt tega menim, da bi v bodoče.mo- hodka gospodarskih organizacij. ku^°2rzUredboVnoSrTniu6dohodi S» pSffv vgiaSSm « kJnSv.nl« Zmerom manj grešnikov Nekaj številk iz dela ljubljanske okrajne inšpekcije kaže, da se je finančno poslovanje naših gospodarski)1 organizacij nasploh izboljšalo, toda grešnikov še vedno ni malo Pregled dela ljubljanskega okraj- Pri tem so Inšpektorji opazili, nega Inšpektorata v prvem polletju, nekatere gospodarske organizacije *• ki so ga nedavno izdelali, vsebuje zmeraj nezakonito obremenjujejo P0* precej zanimivih podatkov ln ugoto- stavke materialnih stroškov, na primer vltev o finačnem poslovanju naših go- za popravila, manjše nabave osnovnin spodarsklh organizacij. V splošnem Je sredstev, za zamudne obresti, pa tudi bilo letos mnogo manj gospodarskih za reprezentančne stroške ali za druge kaznivih dejanj, prestopkov in pre- stroške, ki bi morali ltl v breme sklaaa krškov kot lani. za samostojno razpolaganje. Inšpektorji so pregledali skupno Finančni Inšpektorji so na osnovi 414 gospodarskih organizacij, od tega ugotovitev pri pregledih predlagali 407 krat na zahtevo okrajnega ljud- plistojnlm organom dvakrat uvedbo skega odbora in po prijavah bank. prisilne likvidacije In po enkrat uved- Pri pregledih so ugotovili, da so ^0 prisilne uprave, odstranitev direlC" v gospodarskih organizacijah največ- torja, razpust delavskega sveta, popr®* krat kršili uredbo o delitvi celotnega vek zaključnega računa ali razpuf* dohodka (187 primerov), nekaj manj upravnega odbora. Pa uredbo o knjigovodstvu (181 pri- okraJnl flnanenl lngpektorat Je ra- rali posvetiti tudi več pozornosti M. G. ku ln 23 z uredbo o pobiranju dohodkov proračuna ln skladov. Presenečenja v Apačah Nekaj korakov pred drugimi Fotokarikatura: Zlatko Deniša ljall o delitvi dohodka podjetja kolektivi sami.« O čem boste razpravljali na V pisarni Kmetijske zadruge Apa- ko druga zadružna vodstva še zmeraj 6e so bili bolj glasni kot navadno. ; tožijo, da zadružnikov ne morejo pre-»Druglm dajete živino v rejo, me- pričati ln navdušiti za podobno sode-nl pa Je ne daste,« Je očital uslužben- lovanje? cem zadruga Frane Srček lz Segovec, ki se dotikajo Apač na vzhodni strani ln Imajo z njimi skupno kmetijsko zadrugo. »VI ne znate rediti živine,« ga Je podražil uslužbenec. »Jaz ne znam rediti živine! poglejte mojo kravo, koliko mleka daje ln kako Je okrogla. Poglejte fitlrinajst-mesečno telico, ki je že skoraj tako razvita kot odraslo govedol VeS Jih pa nimam, ker Jih ne morem kupiti.« svojega Nato Je pojasnjeval, kakšne težave Je moral premagati od leta 1954, ko Je dobil sedanje tri ln pol-hektarsko posestvo z močno poškodovano hišo ln gospodarskim poslopjem, pa vse doslej, sveta bomo »Tudi drugi bi radi pitali zadružno manifestaciji železničarjev ria Zaloški cesti leta 1920 in padlim prvi seji? borcem NOB. Načrte, ki jih je iz- _ delal tovariš Franc Venovar, je ® »Na prvi seji .... komisija pregledala In odobrila, obravnavali vprašanje decentrali- živino, pa Jim Je ne moremo dati, kiparsko delo pa je prevzel aka- zac*3e okrajne posredovalnice za ker je ne moremo kupiti dovolj.« demsU kipar Borfc Kalin. Od- delo na več teritorialnih posredo- •»•Jaz zaslužim prej, da mi daste 2i- kritje spomenika bo spomladi za valnic. Tako naj bi imela Ljud- vln0t kot tlgtl| kl imaj0 Več svojega, ljana skupno z občinami Polje, ker že lmam okrog pet niku. V Grosupljem pa bi bila tlgoe vodovod. Začetna dela je finansiral pasredovalnica za občino Grosup- 5521 s^aHa Prs^ ' ijava ^>dovodartv Pspadi5iC^n' gomTi Ribnica in Velike Lašče bi tmele ne žlvlne'se Je razjezl'i 'Me”1 3<: "e zadružniki so bolj navdušeni trg ter vse Instalacije so stale « ml- g^upno posredovalnico v Kočevju, i zaupate, ko sem Ze pred desetimf.tetl KOD VODSTVO obletnico žalostnih dogodkov. Štirideset milijonov dinarjev za vodo Za vodovodne naprave v Lovrencu na Pohorju so leto« porabili štiri mllidone din. To pa Je samo delček vseh sredstev, kl so jih že vložili v nik Kmetijske zadruge Apače Geza Benko. »Torej ni toliko zanimanja kot za pitanje živine?« »Kmetovalci se te zanimajo, saj bi gospodarskih prestopkov, sedemkrat pa tudi za uvedbo kazenskega au upravnega postopka, i V postopku pa so potem sodUjjJ Izrekla skupno za 1,479.000 dinari*Y kazni 60 gospodarskim organizacija® ln za 177.000 din sto osebam. Lep uspeh cepljenja proti otroški ohromelosti na Kočevskem V kočevski občini je bilo od ll; do 16. novembra prvo cepljenje pro“ otroški parallaii. Na 27 ceplščih cepile tri ekipe zdravstvenih delav* cev. Uspeh in udeležba pri ceplJe' nju sta presegla vsa pričakovanja saj je po »piskih, kl Jih Je pripravi* oni Imeli samo korist, ampak zadruga občinski ljudski odbor KoŽevje. prt' šlo v poštev 2356 otrok. Cepljenih bilo 1967 otrok, udeležba je bila večja, toda precej otrok J biilo treba odkloniti zaradi bolezni. Cepljenje J® povsod potekalo v redu, brez gnefr in čakanja. Drugo cepljenje se do ponovilo v začetku decembra, trew° pa bo verjetno sredi junija priho«" nje leto. mora biti previdna, da pri sedanjih hudo spremenljivih cenah ln težavah pri prodaji ne bi imela Izgube ...« Predsednika zadruge Alojza Flegarja nisem dobil, da bi slišal še njegovo mnenje. Upravnik zadruge pa ml Je dejal, da je to, kar ml Je povedal, tudi mnenje upravnega odbora ln predsednika. Razpoloženje zadružnikov za sodelovanje z zadrugo v proizvodnji so ml Kmetijska zadruga v Mengšu se je znašla izredno dobra lettima krompiri* povzroča kmetijskim zadrugam Pr‘ ■ ‘ ”* 28' Izrazili tucti le-tl sami. Torej ne bo o-dkupu krompirja velike skrbi. -težavno izpolnjevati osnovnih nalog v druge so v veliki zadregi., kerJe trg nasičen. Kmetijska zadruga v Mcngs“ pospeševanju kmetijstva. ( se Je tc,krat zna.ya. sklenila Je godbo s Kenjilčno tovarno v Dom za' lah, kl bo odkupila velik del P” delka. Kar pa bo še ostalo viško* Jih bodo kmetje pokrmUl. Prav taKo se zadruga pogaja s Kemično tovarno v Domžalah za sklenitev dolg«^ letne pogodbe o odkupu krompirja, pripravljajo tudi načrte za mell°[ n m »>i i ne o ' racijo večjih travniških površin, »Pavlihovo pratiko 1958« jih sedaj često zalije voda, saj bodo na ta način dobili večje količine ar pr! liko telovadno akademijo v Cml, »Par- tekmec v borbi za pokal. Zato Je predlagal, naj »Partizan« Tabor priredi ve- ovariS Ivan Šinkovec, glavni urednik »Ljudske pravice«, Je izro-Pokal našega lista predsedniku društva »Partizan« Tabor Emilu Novaku Partizan popušča no ®e°grad, 30. nov. - Prvenstveno tan tekmo zvezne lige Partl- siA ; Vargar 0:1 (0:1), Stadion JLA, 58 5?,cev 1000. strelec: Nlkolovskl v Sreba Sodnik: Bondžullč lz Za- r,„u?.cena: Partizan Je nastopil brez Va standardnih Igralcev. Njego- mn»?,ra Je bila le lepa slika nekdanjega le-una' Kolikor toUko. Je zadovoljil nair^ttaovlč. V 58. minuti Je Pajevlč j» V,,.no podal svojemu vratarju, kar gol ,l?rtstu Nlkolovskl ln dosegel edini k tekme. Vardar Je zmagal zasluženo. Ves ?° se njegovi Igralci bolj trudili, hov, k11 ln bili bolj borbeni kot njl- uvl nasprotniki. ■ ; -!? tlzan« Cma pa naj Jo priredi v domu na Taboru. S tem Je bila slavnostna seja »Partizana« Tabor, hkrati pa tudi praznovanje njegovega lepega jubileja, zaključeno. Izvrstna igra Beograjčanov Na mednarodnem odbojkarskem turnirju v Beogradu so bili doseženi tile' rezultati: »Jugoslavija« : Vasas 3:2 (16:14, 14:16, 20:18, 11:15, 15:12), Spšr-tak : 2eleznlčar 3:1 (16:14. 7:15, 15:5, 19:9). »Jugoslavija« : Spartak 3:1. (15:8, 15:7, 11:15, 15:12), Vasas : Železničar 3:1 (15:15, 15:8, 7:15, 16:14). Odbojkarji beograjske »Jugoslavije« so dosegu na tem turnirju svoj naj-večjl uspeh. Premagali so zasluženo odbojkarje lz Budimpešte ln Leningrada, kar Jim bo bržkone zadostovalo tudi za prvo mesto. Tekma »Jugoslavija« : Vasas Je bila zelo razburljiva, posebno v tretjem setu, v katerem Je Jugoslavija zmagala z 20:18. Sovjetski prvak Spartak lz Leningrada ni mogel v nobenem delu Igre ogroziti zmage Beograjčanov. Najbolj zanimiva borba Je bila v četrtem nizu, ki ga Je Jugoslavija po veliki borbi odločila v svojo korist. Prva zmaga ruskih hokejistov Sadburry. 30. nov. — Na gostovanju po Kanadi je hokejska reprezentanca SZ premagala Sadburry Woolves z rezultatom 7:4 (1:1, 3:1, 3:2). Za reprezentanco SZ so dosegu gole: Girišivov ln Judkov 2, Jellzarov, Kopllpv ter Pan-tltov po enega. ******* W IBS? m Stva Je glavni ln odgovorni urednik (UmuI »Ljudske pravice« tovariš Ivan Sinko- »JVlanDOr« POIOZll UfllBU vec IzročU predsedniku društva EmUu » „ . Novaku prehodni pokal »Ljudske pra- V Sloveniji, 'j'0®”1 vice«. Le-tega Je društvo prejelo kot Je bilo te dni/ končano tekmovanje za najboljše Izmed vseh telesno-vzgojnlh jugoslovanski nogometa! pokat- društev »Partizan« v tekmovanju za pokal tega Usta. Ob Izročitvi pokala je-tovariš Šinkovec čestital vsemu te-lesnovzgojnemu kolektivu »Partizana« Tabor za prvo mesto, ki ga Je doseglo v tem tekmovanju ln ga pozval, da bi ------------- v svojem nadaljnjem delu vklJučUo vanskl pokal. Velika dvorana »Partizana« Tabor med slavnostno sejo ob njegovi petdesetletnici JUBILEJNI TEK REPUBLIKE Boj za metre v megli gii. z lahkoto Je zmagala znana atletinja Slamnikova. Med člani atleti smo videli na startu naše znane tekače, med njimi državna reprezentanta Važd.ča in Ce-raja. Atletska društva Kladivar, Dl- -------------- , , , namo (Zagreb), Partizan (Beograd) lin V Mariboru sta se pomerila naj- . .partizan« in nad 2AK Ljubljana, so nastopila s šte- boljša dva slovenska kluba: »Marti- Gosta (ljubljanska uiegla, ki je v pahni atletskih društev Telesno- vilčno močnimi ekipami. Prav tako bor« m Odred. Presenetljivo ln v4- četrtek zjufraj ležala nad kotlino in 70 članov ^^h^tev^e^esno^ pa so za ta tek prijavila svoja mo- soko Je zmagal »Marilbor« s 5:0 (3:0) obetala lepo vreme, se nt to ni ho- vzgoJno tatfJUMMCM vrehkratev Slo- štva ln nastopila z njimi TVD »Par- ta bo tako predstavnik Slovenije v tela dvigniti. Kljub t^u, da vreme za^ala^ustva^vsen^K^aj tizana« Muta ob Dravi ter moštvo nadaljnjem tekmovanju za Jugoslo- priied^talju nl^ več^cot ^rto'prt- 21U čT' _______ --__1___h«.,»iv. sindikalne Dodružnice 2elezame Rav- Popoldne pred Dnevom republiko Je na ljubljanskih ulicah več kot 170 mladih tekačev iz šol, vaai ln tovarn, športnih društev ta •Partizana« z nastopom na »Teku republike« že desetič proslavilo rojstni dan nove Jugoslavije. To Je bila po I. slovenskem festivalu telesne kulture gotovo najmočnejša' prireditev, ki Je zajela najširši krog športne mladine. '"■'p-* .■ ČETVEROBOJ REPUBLIŠKIH KEGLJAŠKIH REPREZENTANC NIČ NI NEMOGOČE Beograd, 30. nov. - Na štlristeznem kegljišču doma JLA Je bil včeraj kegljaški četveroboj moških reprezentanc v disciplini 8 X 200 lučajev. Čeprav smo pričakovali uspeh moške kegljaške reprezentance Slovenije, Je v tem četveroboju zmagala reprezentanca Hrvatske pred Slovenijo, Srbijo ln BIH. ŽDI Člani raznih strokovnih to drugih sindikalne podružnice 2alezame Raviol falT S lI A Med nrinadnikl ne, v kateri Je bil znani smučarski atletskih društev so blM tudi gostje tekač Osenjak Jož<^ Po startu so se- ... Hrvatske in Srblie kmalu prebili na čelo Važič, Ambrl- gz Hrvatske in srDije. nac ^ CeraJ ^ triJ# telanovalcl so Val udeleženci X. Jubilejnega se do polovice pota menjavali 7 vod-»Teka repubLlike« so bili razdeljeni stvu. V tem sta se Jim pridružila še na dve. osnovni skupini, ln sicer čla- slovenska atleta Svetina ln Male, ki ne atletskih društev ln ostale. Naj- pa sta v zaključni borbi popustila, številnejši so bili mlajši mladinci, ka- prav tako kot CeraJ, ki ni mogel zdr-terlh se Je od 96 prijavljenih Javilo žatl ostrega tempa. V zaključnem na startu 68. Vsi udeleženci so tekil delu proge so se vodilnim pridružili v štirih skupinah. Najštevilnejši, atleti Partizana Pavlovič lnjtanduro- venec Vanovšek dobil praktično darilo ^la4^r„la^^^mostoJno,Wnato Jpa vič ter na splošno presenečenje smu-podjetja »JiAgosport*« lz Beograda. ckunim stareištl' —1—j*« ♦«.!»•«* m »n HnhHonok« Na koncu naj omenimo, da je .11.4.1.1V, HmAtAv idlUUOlUJIlUi ilCttA/ [ja V SV st.* as« r* ----------v — — ln mlajši mladinci Carski tekač 2iibert, član ljubljanske . ... 1__T'________♦ Irt nrllal ir /»IH nest) ztaagovaleo najdaljše proge Simo Važič Začetek v Texasu °al®a"a"' 80 Na koncu naj omenimo da je te? stareJSi m££n- Enotnost ki Je prišel v cilj peti. uspeh reprezentance Hrvatske povsem ci Mtailh organizacij. Kot dret je so Rezultati: Člani 4500 m: Važič (K) ________________________ . _ zaslužen, r".. startale vse članice to mladinke ta i4;os.4, Ambrtnac (Dinamo) 14:08,4, . . trenutno najboljši v SlovenlJi. ln Li kot zadnji v najmikavnejši točki pri- pavlovlč (Partizan) 14:30,4, panduro- Nlč ni nemogoče. Po prvem Igralcu drugo mesto, ki pa ni neuspeh, čeprav kovnlk, dosegla slabši rezultat,kot smo re(Jltve 18 -elanov na 4500 m dolgi vl£ /partizan) 14:36,0, 2l)bert (Enot- reprezentanc Hrvatske, Srbije, Bosne smo pričakovali, da se bo potegovala od njiju pričakovali, tako- da Je Hr- prQgl nost) 14:41,0; člani A 1400 m: Tratnik ln Slovenije, Je prišla v vodstvo repre- za naslov zmagovalca. Slovenija Je na- vatska navzlic: velikemu vodstvu-Slo 3:46,6, Homan (2AK)» 3:47,8; člani zentanca Slovenije pred reprezentanco stopila brez Martelanca ln Stržaja, ki venlje rezultat Izenačila ln čeprav se Na 1400 m dolgi progil JeB; Veber (JNA) 3:55,3, starejši mla-Srblje, Hrvatske ln B1IH. To Je bU le sta zaradi bolezni ostala doma. Rezul- nam Je zdelo, kot mnogim drugim, ne- mlaJSiimii mladinci, član* parttonsldh dln01 A. Naral,3 (k> 3:47,», Span začetek. PrlčakovaU smo, da se bo po tat slovenske reprezentance Je zelo mogoče, povedla ter celo zmagala z društev, zmagal Jenko (ZIR). Za njim (2AK) 3;47 6_ Starejsi mladinci B: drugem Igralcu ta vrstni red spremenU. dober in bi z njim naši Igralci na razliko 41 kegljev., so v nepretrgani vrati prihajali na Bregar (Kočevje) 4:93, mlajši mladln- Reprezentanca Slovenije Je po nasled- zadnjem svetovnem prvenstvu osvojili Rezultati: Hrvatska: 5135 kegljev cilj mladinci več kot dve minuti. Na c( A. Ingollt (0) 3.48, niiajši mla-njem Igralcu Gromu, ki Je zastopal naslov svetovnega prvaka: Zaradi raz- (Doi,riiovlč 806. Zlatič 862, Smoljanovlč isti progi- so se zatem pomenu miaj- a)ncl B Jenko (2lR) 3:55,8, članice Jugoslavijo tudi na zadnjem svetovnem Igranih Igralcev reprezentance Hrvat- 843 glm>c 795, Hladnik 894, Pogelšek št to starejši atleti1, B so se do cilja A J0# m. slamnlk (K1 1:52,6, BelaJ prvenstvu,razliko povečala, tako da Je ske Hladnika ln Smoljanoviča, ki sta 935); Slovenija 5094 (Ambrožič M. 873, ostro borili za _ prvo mesto, saj so kizslOi dft bo Slovenija brez težav od- nraužonrav fiinvp.npa. le slovenila za* ^«A*n qar iron/MiScv a7r t.iičnvnik A26. Drisli Tratnih ločila četveroboj v svojo korist. V tretjem paru sta se pomerila Slovenec Vanovšek ln Smoljanovlč, ki Je zastopal reprezentanco Hrvatske. Z Izredno igro Je Vanovšek povečal razliko na 33 kegljev. Navzoči gledalci ln tudi ostali so pričakovali zmago reprezentance Slovenije, saj sl Je po tretjem publlšklh reprezentanc. Brez dvoma bi bil uspeh slovenskih kegljačev večji, če bi Igrala Starc ln Likovnik bolje. Ostali reprezentantje, predvsem odlična Vanovšek ln Ambrožič, za njim pa Kobal in Grom, so do- zentance Slovenije, saj sl je po tretjem zic, za njim pa ,7™“ igralcu zagotovila tolikšno vodstvo, ki • segli rezultate, ki smo Jih pričakovali .Ji ,, i/n/ rpčeno. ie usDeh Hrvatskt -«ia„, . — nov. - Danes Je bil . na kato- me<1harodnl šahovski turnir, V prv^tatn nastona osem velemojstrov. bi JI zadostovalo za zmago. Naslednji igralec Likovnik Je kljub slabemu rezultatu razliko še povečal. Takrat pa se Je zgodUo, kar Je bilo videti nemogoče. Reprezentanca Slovenije Je vodila po četrtem Igralcu za 113 kegljev, ni bila več kqs razigranim reprezentantom Hrvatske, ki so po odUčnem Hladniku zmanjšali razliko na 41 kegljev, nato pa po Pogelšku, ki Je igral tako, kot v Beogradu še nismo videli, lzenačUl ln prišli v vodstvo, tako da Je Hrvatska zmagala za 41 kegljev pred Slovenijo ter proti pričakovanju, toda zasluženo osvojila prehodni pokal Zveze kegljaških špor- Kot že rečeno, Je uspeh Hrvatske pripisati izrednemu rezultatu, ki sta ga dosegla Hladnik in Pogelšek. Slednji Je bil najboljši tekmovalec dneva, ter Je hkrati dosegel rekord kegljišča JLA v Beogradu z rezultatom 935. Prejšnji rekord Je Imel Ljubljančan Likovnik rezultatom 934. Reprezentanca Srbije Je po zadnjih treh Igralcih prehitela BIH in osvojila tretje mesto. BIH pa Je presenetila z rezultati treh, potem pa Je precej popustila in se morala sprijazniti z zadnjim mestom. Hrvatska Je ponovno osvojila naslov prvaka republiških reprezentanc v DrvaJu nastopa osem velemojstrov, prenoani poicai zveze Kegijaa«.ui lovsui m kolu se bodo pomerili: Ja- tov Jugoslavije ln Nogometne zveze ln prehodni pokal Zveze kegljaških 'Kanada) - oio?so^Holandija), 'Jugoslavije. Uspeh reprezentance Hr- športov Jugoslavlj_e, prav tako pa v (t)ansvA Da> ~ Gligorlč (J), Larsen vatske Je povsem zaslužen, čeprav sta (MadžaroiT Kajdorf (Argentina), Szabo si ga z odlično igro priborila le PoRel- koio - Reshevskl (ZDA). Prvo - Sek ln Hladnik, medtem ko Je Slove- Po ju®eJjo začelo ob drugi uri zjutraj nija, ki Je edina P° vseh Igralcih do-Jkgoslovanskem času. I segla rezultat čez 800 kegljev, zasedla -o-oiovanskem času. I segla rezultat cez bou Kegljev, trajno last kristalno vazo, ki JI ga Je podarila Zveza športov Jugoslavije. Najboljši Igralec Pogelšek Je prejel kristalno vazo Nogometne zveze Jugoslavije, medtem ko Je najboljši Slo- Vellka Je bila udeležba atletov na »Teku republike« vzllc mrazu, megli in spolzkim ulicam i/iMn mii .min imuni niiiiH mlinu niiHiiiiniiiiiiii:iiiiininmi[uiiininiHiHHniinnis8n5mii9iinirt6niiRnniiuiiiii!iiHiniiiiiii6i>iiiiMitiiiiiiimiii,,niiiniii|iiiiiimiii,iHiiiu9iuiiiii!iiii'iiiiiiiii6iiiiiiHiiiiiiniiiniiii|iiimiii|i,|iiunida bomo delati šelč začeli, ha« zJBi drugače, samo za Slovel ^ovence, za preproste n° »šolstvo kot kultur- ji, j^noto čutijo samo nižji slo-takH amBrii s sokolstvom je niso PokVar .Mčutili. Pač pa so dovolj risti+j ^r?1’ .da utegnejo izko-Alj -' Uvajset let smo z njim. Trllf-^10 dopustiti?!« sem i svoje najlepše dni ko J^^'vel v Sokolu. Sele sedaj, se ljudstvu nevarnost, pa rnoral v »ujcu* marsikje pozabljamo, posebno še ?‘°ru’ na vlaku, parku, tramvaju itd. SG t.PzP 7hprpmn in fnHi mnn. določite svojemu otroku za študijsko »uradovanje« pri otrokovem učencu. Prvi in najpomembnejši zunanji činitelj je gotovo prostor, v katerem se otrok uči. Ne moremo si misliti, kako zelo vpliva pro- otrok učiti vsak dan v drugem jenost duha. Ta telesna utruje- jajoče -skakanje- z očmi pa je kotu, v drugem prostoru in v nost zato negativno odmeva v branje, zlasti branje otroka, ki drugem okolju, mu vse, kar je utrujenosti -glave«, to je v uspeš- še ne bere gladko, da bi lahko z le nekoliko novega okrog njega, nosti učenja. očmi ujemal cele skupine črk razbija koncentracijo in jo pri-1 Merjenja so pokazala, da je hkrati ter jih vezal v smiselne teza nase. Saj velja isto še tudi1 najbolj pravšna višina otrokove celote, za nas. V tuji sobi, v tujem pro- — « « itd. se teže zberemo in tudi mnogo dlje časa potrebujemo za to. A čas je zlato, posebno še pri učenju! Iz izkustva pa bomo kaj hi- — ivunu t-v-iu v^uva ‘-'umu rvaj stor na uspeh otrokovega učenja. tro lahko spoznali, da je uspešno Vemo sicer, da spričo današnjih učenje bolj ali manj tudi rezul-velikih težav ne morejo nuditi tat disciplinirane drže oziroma dovolj ugodnih prostornih po- “-poze« telesa. O tej lahko govo-gbjev za otrokovo učenje niti rimo le takrat, če otroka ne premnoge šole, še manj pa domovi, ganjamo s knjigo po stanovanju Lahko pa bi bilo tudi glede tega ‘2 enega kota v drugega kot od-marsikje dosti bolje, kot v res- višno in vsiljivo -pritiklino«. Ta-nici je. ko se namreč, žal, v marsikateri Opazovanja in poizkusi kažejo, družini godi učečemu se otroku: da je uspeh otrokovega učenja preganjajo ga s kupom knjig in mnogo b9ljši, če ima otrok doma zvezkov £>o stanovanju kot ne-svoj določen študijski prostor. To všečnega -podnajemnika«. Iz kuje lahko prav skromen in pre- hinje ga prfepodi mati, iz sobe prost kot v sobi ali tudi v kuhi- °^e in, kjer so toliko srečni, da nji, samo: biti mora res le nje- imajo še kabinet, pa iz njega gov. Ta kot naj si otrok po svoje starejša sestra itd. Ni redko, da ureja, da bo v vsem izraz njego- nazadnje vendarle doseže kom-vega duha in njegovih čustev. K promis z materjo, ki mu dovoli temu sodi tudi določen, samo skromen ogel mize, na kateri prl-njegov prostor za knjige in zvez- pravlja kosilo. Ce še tega ne, pa ke. Bodimo toliko uvidevni in mu dovili vsaj pručko in zaboj dovolimo otroku, da pi ho vsaj 23 drva, da uporabi ta dva kosa ta prvi skromen »življenski pro- pohištva za svoje študijsko -ura-stor« lanko 'res po svoje urejal, dovanje«.— Tako nekako delarfio kar mu bo pomagalo, da se bo *n potem se čudimo, če sledi po-lahko v njem počutil res svobo- i°m polomu, den in samsvoj. Seveda mu pa- Enako kot stalen študijski metni in psihološko previdno po- prostor je pomembna tudi stalna sredovani nasveti glede ureditve miza in stol. Nepravilne mere tega njegovega -sveta« ne bodo obeh morejo povzročiti v otroku nič škodili, nasprotno zelo ko- prenaglo in preveč dolgotrajno utrujenost. Temu se ne bomo Zakaj je takšen stalen študij- ................. vse so — kot že vemo — snovni pogoj pomnenja in učenja. BreZ funkcij možganskih celic in središč oziroma brez določenega nusa možganske skorje pa ni dU’ ševne sposobnosti pomnenja >n ne njegove funkcije — učeni8' Zato zadimljeni prostor, P0)? ogljikovega dioksida ter drugi*1 plinov, zelo niža uspeh otrokov«’ ga učenja. Dobro je tudi, otrok v tistem prostoru, kjer uči, ni izpostavljen motečim drs*' ljajem (n. pr. ropotanje, razgov^ itd.). Toliko o zunanjih činitelj*1’ uspešnega otrokovega učenja. skimujmo in ne nasmihajmo sCi češ, vse lepo ln prav: to je t& rija in papir, življenje pa drugo. Bodimo odkriti, s ščepe#11 dobre volje ln razumevanja za ugodne zunanje pogoje otrokove” ga učenja bi lahko tudi pri ^ svojim otrokom nekoliko več P0" magali kakor jim. i skl prostor tako zelo pomemben? t Zato, ker mu le takšen docela njegov in zato tudi do vseh po-' drobnosti znan prostor . ne more , drobiti potrebne pazljivosti pri učenju. Kakor hitro pa se mora Pri učenju naj mn ne dela družbo muca dili, če pomislimo, da je učenje »4. . ... delo, pri katerem Je telo kot 8^dlJske mize tista, ki sega kakfl- Pri tem je luč, svetloba zelo orodje misleče glave docela v h des,et centimetrov nad vodo- važna. Luč mora prihajati do miru ln prav zato podvrženo ™Y?° T6, 0 °1°£oveg? telesa- otrokove -študijske ploskve« po- večjim in hitrejšim fiziološkim v,lna. stola P® takšna, da tvori ševno in z leve strani. Izvor svet- zastrupitvam, kar ima za posle- roka’ 0 se otr°k nasloni na mi- dico tudi hitrejSo in globljo utru- POKOJNI DIOR je ženskam govoril: Zimski kostim 7. ravno kratko' sako jopico • Puloverji so prideta) oblačilo, toda pozor, očem ničesar ne prikrijejo! 0 Okus ni drugega kot umetnost Izbrati oblačila, ki pristoje vaši osebnosti ta ki so narejena za način vašega življenja. > • • j # Nič ni bolj dolgočasno kot eno- • Ce izgledate v vafll obleki pri- 252&J3* J? 80 rodni, se pravi, da imate dober okus. »P1«™«««« ali celo starat* 0 Zavedajte se, da Je neuravnovešenost v oblačenju zelo redko kdaj lepa. roka, ko se otrok nasloni na mi zo, kot okrog 100°. V obeh primerih, ko je stol previsok ali prenizek, Je zelo omejena prostost otrokovega gibanja pri pisanju, saj se mora otrok preveč sklanjati nad vidno ploskev knjig In zvezkov, kar pa ga utruja prej, kot bi bilo potrebno. Stol naj ima tudi naslanjalo, če le mogoče takšno, da pravilno podpira hrbtenico. Učenje samo je v prvi vrsti delo oči. Gledanje, ki skače s predmeta na predmet in sili pri tem očesne mišice k' intenzivnemu gibanju, zelo utruja. Takšno utru- ševno in z leve strani. Izvor svetlobe mora biti zmeraj zastrt, prostor mora biti osvetljevan torej le indirektno, svetloba ne sme biti premočna, a še manj prešibka. Oboje povzroča najprej -fiziološko« utrujenost gledanja, a potem tudi -duševno«. Mnogo bolj samo po sebi umljivo pa je, da mora biti prostor, namenjen otroku za učenje, vedno dovolj prezračen In primerno temperiran (18 • do 20»). Določena količina kisika v zraku prostora, kjer se otrok uči, je nujni hranitbeni oziroma energetski pogoj za delovanje otrokovih celic in središč v možganski skorji, kar Migljaji za zimo Postani, ko se obuvala ve8ff*j zmočijo in nas potem še bolj v noge, Je treba obutvi posvečati t~ sebno skrb. Ker nas tople ta hoge obvarujejo prehlajenja, P1*", hodnika staro vseh bolezni, mora®; akrbetl, da bodo noge zmeraj toPj; Usnjeni čevlji, ki so postali se spet zmehčajo ln postanejo vol)1" ako Jih najprej prav na hiitro čiimo ■ toplo vodo. Potem Jih na4®* nemo na kopita ln usnje odrgne®" z mehkimi krpami, da se„osusl tem nateremo čevlja v prešle«*?, večkrat z ricinovim oljem. Vs*Kr, krat se morajo dobro posuSltt, ** potem Jih namažemo znova. .. Obutev tudii ne ame Uiti mP1? ▼ omemii, kamor nima dostopa Najbolje Je, da so police la lat, sp‘Z. daj pa Je zakrita z zastorom. T8„ smo brez skrbi da usnje ne bo ** čelo plesnia. Čevlji, ki Jih n o®®" poredko, kakor tudi vsi drugi, rajo bdiU na kopitih, kakor hitro J sezujemo. , Premočene čevlje nabašemo ^ zmečkanim časopisnim papirjem« "J vsrka vlago ln ohrani obutvi obliko. Ako nimamo čevljev st®*1« na kopitih, se usnje skrčil in grbi * delajo se gube. len, nikakor niso okras čevju. Cm« čevlje Je treba P**! žiti, mazati s kremo in Jdfh naW. Ščetko vsakokrat lepo skrtačiti. Imajo rjavi , čevlji madeže, jih te^S Ulito umijemo z mlačno milnico, JZ bolje Je, da zmešamo bencin in sjll, ko, da se usnje tim manj mo«. ko odstranimo vso nesnago ln s*®*-kremo. Potem Jih osušimo ln J* bro namažemo a kremo, nato *, odrgnemo s krtačo ln na koncu P* mehko krpo, da dobijo svetel Ce bomo čevlje res negovali * pazili nanje, potem Jih bomo tJEj dalj časa nosili — kar Je pa tudi precej važno, ali nel " Eleganten zimski plašč z zaprtim) ovratnikom 0 Snažnost ni luksus marveč vada, in Jo Je zelo lahko doseči • NaJlepSa ženska. Id Je zanemarjena, postane grda. • Ce imate malo sredstev, se ne spuščajte v fantazije. Ostanite prt klasični obleki ln boftte dolgo dobro oblečeni. 0 Dve nogi, ki ata slabo obuti, lahko pokvarita Se tako elegantno podobo. • 0 Preveč okroglih oblik ni mo- S oče odpraviti s čarobno palico, tre-a pa Jih je prikriti. Zato se velik del umetnosti kroJaStva sestoji v varanju od. 0 Ce ste majhni mora biitdi val vrat odprt, rame normalne, prsa ne-obložena, pas ozek, rokavi zmeraj malo prekratki, pasovi ozka, boki ploščati, krila lahko naložena in tkanine ne pretežke. 0 Ce ste prveldkt se naučite najprej dobre drže, ljubkega sedenja ne da bi križali kolena in ne da bd Igrali punčko. Naš recept V slan krop stresemo '/i kg na drobne kocke narezanega krompirja, dva naribana koren J čka, t 'It kg razrezane cvetače ln vejico zelene. Posebej razbelimo žlico masti ali dve žlici olja, dodamo nastrgano čebulo ln ko le-ta malo zarumeni. Se dva pretlačena paradižnika, še nekaj časa duBlmo ln posipamo z žlico moke ter premešamo. Medtem se krompir že skuha, dodamo mu prežganje in vržemo v Juho Se dve hrenovki, ki Ju razrežemo na tanke koSčke. Juha naj vre Se 2 do 3 minute. V juho lahko zakuhamo te navadne močnate žličnike ali dodamo dve pesti riža. Preden 1o serviramo, Jo posipamo Se s sesekljanim zelenim peteršiljem. Enolončnica za 4 osebe stane 150 din ln Je zelo nasitljlva. Pletite zami LEP? Preprost ln lep ženski smučarski pulover bo lahko spletla tudi manj spretna rok". Material: PrlbliiSno 700 gr volne slonokoščene barve, malo črne, rumene., rdeče ln zelene volne za vezenje ln 26 cm dolgo zadrgo. Pletilke Stev. 3Mi- Ako imamo volno, s katero napletemo 13 pentelj in nam le-te dajo 5 cm Širine, potem se'drtilmo točno opisa, če ustrezajo mere na kroju vaSl postavi. Vzorec Stev. 1. Posebej napletemo dva enaka dela za vložek, ki ga Izvezemo v križnem vbodu z označenimi barvami na priloženem vzorcu. Barve pa sl lahko Izberemo tudi po svojem okusu. Prva vrsta (narobna stran): Vse pentlje pre, lagamo na drugo pletilko, kot bi Jih hoteli levo podplestd. Druga vrsta (lice). Ovoj z nepodpleteno pentljo podpletemo skupaj desno zadaj, ln tako pletemo celo vrsto Vrste ponavljamo. Vzorec Stev. 2 Ostale dele puloverja pletemo same desne pentlje na lice ln same leve pentlje na narobni strani. Hrbtni del: Nasnujemo 110 pentelj' ln pletemo ravno 8 cm v višino. Tu začnemo naraščati' na obel straneh po eno pentljo, kar ponovimo Se petkrat v razdalji 4.6 cm. Pri 33 cm vlfilne začnemo snemati zarokavnl izrez, ln sicer: Na obeh straneh po eno pentljo, to ponovimo še petkrat na 2 cm razdalje Nato Šestkrat na 2 cm razdalje po eno pentljo naraščamo. Pri 44 cm celotne vliine delo razdelimo na dve enaki polovici ln vsako stran pletemo posebej tako, da Jo v sre- dini končujemo. Tu bomo namreč prDšlll) zadrgo. Pri Mom višine roka v n ega Izreza začnemo snemati za ramena. (32 pentelj) * X T pentelj ln * X po 8 pentelj. OataJffli IT pentelj snemamo naenkrat. Prednji del: Pletemo točno po navodilu hrbtnega dela, samo da pletenje ne razdelimo. Za vratni izrez pa začnemo snemati pri te cm celotne veSlne, najprej srednjih 12 pentelj, nato pa na obeh straneh 2X3, 3X2 ln nazadnje Se eno pentljo. Tudi za ramena snemamo tako kot na hrbtnem delu. Rokav:' Začnemo ga plesti zgoraj in nasnujemo 26 pentelj. Naraščamo na obeh straneh zmeraj na koncu vsake vrste: 2 X10 pentelj, 8X9 pentelj (le-te moramo zmeraj na novo nasnutli). Ko Imamo 156 pentelj ln 4 cm vlSlne, pletemo Se 5 cm brez naraščanja. Sedaj pa snemamo na obeh straneh: 14 X po 2 pentlji v vsaki drugi vrati, ln 16 X po 1 pentljo v vsaki osmi vrsti. Pri 54 cm dolžine ostane na iglah Se 70 pentelj, 20 pentelj snamemo porazgubljeno, in sicer tako, da podpletemo po dve pentlji skupaj, na iglah jih ostane Se 60. Zapestnlk napletemo 8 cm in narahlo lamo. Vložek: Zanj nasnujemo 27 P*j telj, pletemo najprej 3 cm rob po vzorcu Stev. 2, dalje P8 vzorcu Stev. 1. Ko Je vložek 33 om, delo končamo. Potrebuj^ dva vložka. Vložka lepo ta Ju lzvežemo v križnem po priloženi skici. j Ovratniki Nasnujemo 78 ln pletemo 8 cm vifidne v v2°r^ Stev. 2 ln narahlo zadelamo. . Izdelava: Ko vse dele spletfin^ ln izvezemo vložka, Jih narahI°-mokro krpo prelikamo. SeSUl6*^ ramena, vstavimo rokava v ro1*®. izrez, zapognemo robove zaP«®^, kov na polovico, spodnji rob 8 . ln rob ovratnika ter Jih rahlo r Sijemo. Oovratnlk priffljemo n* robni, strani na vratni izrez. prlftijemo ob spodnjem robu P*®, rokavnemu izrezu z nevidnimi dl (glej sliko). Na hrbtnem kjer bomo v šili zadrgo, noJpr^J % kvačkamo z gostimi pentljami ovratnik ln nato vSuJemo Zgoraj začeti rokavi prednost, da Jih v zapestju 1® obnovimo. • ^zalo/a,c 1fc uštelo^* »flote, k v = 1 £r,va/ O — 1 fva, * * x — 1 A s t, uit««. DNEVNE NOVICE Izid Srebanja dobitkov denarne loterije Po-eitnlSke zveze Jugoslavije — Glavnega odbora Slovenije - Ljubljana, Miklošičeva 1, ki je bilo dne '9. novembra 1957 v Ljubljani Srečke, ki se kOCuje-Jo s fitev. so zadel« din dobijo izplačano din 0 100.- 100.- 3100* 20.100,- 20.100.- 84410* 50.100.- 42.835.- 045660* 100.000.- 85.083.- 561 2.000.- 2.000.- T41 2.000.- 2.000.- 442 5.000.- 5.000.- 58462 50.000.- 42.750.— 9603 20.000.- 20.000.— 0704 10.000.- 10.000.— 72414 50.000.- 42.500.- 71894 50.000.- 43.500.— 73084 50.000.- 42.500.— 04314 300.000.- 255.000.— 96 500.- 500.- 7426 20.000.- 20.000.- 5566 80.000.- 30.000.- 7 100.- 100.- 81287 50.100.- 42.835.- 68 500.- 500.- 708 1.000.- 1.000.- 18708* 201.000.- 170.850.- 519 1.000.- 1.000.- ZDRAVSTVENA DE2URNA SLUŽBA Nočno zdravniško dežurno službo za nujne obiske na bolnikovem domu od 20. do 7. ure zjutraj, ob nedeljah ln praznikih ves dan: Zdravstveni dom Center: Dr. Kajzelj Mirko, Resljeva c. 33 (dvoriščna zgradba), 'tel. 39-231 Int. 567. Dež. služba od 1. Xn. dalje. V odsotnosti zdravnika klicati telefon LM 30-200. Zdravstveni dom Ljubljana-Vlč: , Od 30. novpmbra do 6. decembra dr. Jež Janeza Prešernova 36/IV, tel. 32-740. V slučaju odsotnosti zdravnika kličite tel. štev. 23-372. Zdravniška služba Šiška: Dr. Ponikvar Rado, tel. 21-748, Ce-lovška 26. Zdravstveni dom Rudnik: Dr. Mal Miran, Wol£ova 50. telefon 62-884. V odsotnosti zdravnika klicati telefon'LM 20-500. Komunalna banka t Ljubljani razpisuje S mest bančnih uslužbencev pri poslovnih enotah banke v Ljubljani Nastop atužbe takoj ali po dogovoru. Pogoji za sprejem: Dovršena, ekonomska ali pravna fakulteta, ali ekonomska srednja Sola, ali 8 razredov gUnnazide z maturo. Osnovna plača po Uredbii, dopolnilna plača po pravilniku o dopolnilnih plačah. Rok: za vlaganje prošenj je do lt, decembra 1957 na naslov Komunalna banka, Ljubljana« Miklošičeva a 8. Vsaka drogerija. Špecerija, zadruga. vsaka trgovina, ki prodaja milo za gospodinjstvo, prodaja tudi »BXEX«. Za čiščenje madežev samo »FLEK«. Antlrides krema »EVELINE« preprečuje ln odstranja gube Izpod očlj Ruž za lica »EVELINE« v 3 niansah za mlajši tzgled ln osvežitev obraza! Dobitke bodo Izplačevali vsi zastopniki ln prodajalci srečk Jugoslovanske loterije v Sloveniji do vključno "“•000 din. Dobitke po 50.000 din in pre-pa bo Izplačevala zveza. V smislu uredbe o stopnjah dohodnine se plača 15 % dohodnina za vse oobltkg (razen dobitkov na srečke Jugoslovanske loterije) pri vseh loterijah ") lirah na srečo. Zveza plača dohodnino za vse dobitke do vključno 30.000, oobltnlkl višjih dobitkov in premij pa “Odo plačali dohodnino sami. , Izplačevanje dobitkov se začne dne decembra 1957 ln se končna 31. jamarja 1958. Vezani dobitki so že vračunani in številke označene z zitezdlco. Počitniška zveza Jugoslavije, Glavni odbor Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 1 Razpis za novi tečaj Politične šole pri CK ZKS (od 0. februarja do St. marca 1058) Tečaj Politične šole je namenjen predvsem delavcem ln delavkam v Industriji In kmetijstvu, ki so se že uveljavili v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih oblasti, slnldikatlh, društvih itd., in jim daje potrebno širše znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih pošljite najkasneje do' 10. januarja 1958 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 39, In tudi na svoj občinski komite ZKS. O sprejemu v tečaj in v internat, kl je pri Politični šoli, bo vsak posameznik pismeno obveščen, In sicer najmanj 14 dni pred začetkom tečaja. Podrobnejše infprmacije dobite na upravi šole, oziroma na občinskem komiteju svojega področja. Umrla Je moja ljuba mama Marija GStzl modlstka Pogreb drage pokojnice bo v Ponedeljek, 2. decembra ob 15. url lz Janezove mrllSke vežice. 2alujoča hčerka VlkU Najlepše se zahvaljujem tov. dr. Klunu ln prof. doc. dr. 2umru za uspešno težko operacijo v glavi. Zavedam se, da ste me s tem rešili sigurne oslepitve in ohromelosti. Lepa hvala tudi sestram in strežnemu osebju neuro-kirurškega oddelka Kliničnih bolnic v Ljubljani za vso skrb. Posebna hvala tudi tov. dr. Sekolecu specialistu za očesne bolezni za pravočasno napotitev v bolnico. - Hvaležna Penšek Dragica lz Dravograda. Elektrotehniško druStvo LRS -Sekcija praktičnih elektrotehnikov priredi v mesecu decembru enomesečni celodnevni tečaj za dosego naziva kvalificiranega delavca elektrostroke (elektroinstalaterjl, elektromonterjl). -Prijave sprejema društvena pisarna, Erjavčeva cesta 18. V cvetu mladosti nas Je zapustil naš ljubi sin ln brat TOMAŽ EK PAVLI dijak II. raz. III. drž. gimnazije Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, l. decembra 1957 ob 15.30 lz Petrove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: oče, mama, brat, sestra ln ostalo sorodstvo. Zapustil nas Je za vedno naš ljubi mož, oče, brat ln strlo ALOJZIJ PAJK upokojenec tovarne kleja Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 1. decembra 1957 ob 15.30 iz Jakobove mrilgke vežice na 2alah. Žalujoči: žena Rozalija, sin Slavka ln ostalo sorodstvo. Umrla je naša zlata mamica ln babička KATARINA BARAN0VA vdova po strokovnem učitelju Pogreb bo v nedeljo, dne 1. decembra 1957 ob 16. uri iz Marijine mrliške vežice na 2alah. Ljubljana, dne 29. novembra 1957. 2alujo£i otroci in ostali sorodniki. SL Sporočamo žalostno vest, da je v 27. letu po hudi bolezni prenehalo biti srce našemu tovarišu SREČKU GRUMU • članu Občinskega komiteja ZKS, SZDL In Občinskega komiteja LMS Požrtvovalnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Pogreb dragega pokojnika Je bil v soboto, dne 30. novembra 1957. Občinski komite ZKS, SZDL in ObO LMS občine Ljubljana-Moste Naročnike revije »Sodobna pisarna« obveščamo, da bo prva številka Izšla januarja v dvojnem obsegu bogato opremljena z Ilustracijami. Zaradi velikega zanimanja Je uprava i prisiljena podaljšati rok za prijavo še v mesec december, ker se bo re-I vij a tiskala samo za naročnike. Plačana naročnina se šteje od Januarja ! dalje. — Uprava, Ljubljana, Gospo-1 | ska 12. Nove Interesente za revtjo »So-| dobna pisarna« vabfono, da nam po- j I šljejo čim prej naročilnice, ker ro- ; vije pozneje ne bo mogoče dobiti v ! prosti prodaji zaradi omejene nakla-1 de samo za »talne naročnike. — , Uprava, Ljubljana, Gosposka 12. Kolikor plačaš - toliko dobiš 1 Ce hočeš prvovrstno mastno kremo, potem zahtevaj »ULTRAGIN« — šport kremo. PREDAVANJA Prirodoslovno društvo v Ljubljani bo priredilo v mesecu decembru naslednja poljudnoznanstvena predavanja: 3. dec. 1857. prof. dr. Anton Petrlin: Današnje stanje in perspektiva atomske energije (z diapozitivi). 10. dec. 1957: prof. Mirko Kambič: Svet ob Krki (z barvnimi diapozitivi). 17. dec. 1987: prof. dr. Viktor Petkovšek: Zenltovanjskl običaji med rastlinstvom (z barvnimi diapozitivi). 24. dec. 1957: dr. ing. Vlado Tregubov: Mesta ln oaze v sedanjem samostojnem Maroku (z barvnimi diapozitivi). Predavanja .bodo vsak torek ob • 20. uri v prirodoslovni predavalnici na univerzi, vhod z Gosposke ulice. Vabimo člane kluba kulturnih delavcev v torek, 3, decembra ob 20.30 na predavanja prof. dr. Frana Dominka: Med sovjetskimi astronavti ln še marsikaj zanimivega. Geografsko društvo Slovenije vabi na dlskusidskl večer Odseka za znanstveno delo, kl bo v petek, 8. decembra 1967 ob 19.30 v prostorih Geografskega inštituta na univerzi. Na sestanku bo prof. dr. Svetozar Ilešič poročal o pogledih prof. Kalesnika na »Teoretične osnove fizične geografije«, kot Jih Je imenovani predavatelj podal v svojem predavanju 18. oktobra t. 1. Vabljeni so vsi, kli Jih ta problem zanimal Društvo ekonomistov Ljubljana, Gregorčičeva 2M priredi v torek, dne 3. decembra 1957 ob 17. uri v dvoranii trgovinske zbornice, Beethovnova 10, predavanje o temi: »Devizna kontrola ln bančni komitenti«. Predaval bo dr. Skala Hugo, direktor direkcije za plačilni promet z Inozemstvom. Društvo ekonomistov, Ljubljana, sekcija za zunanjo trgovino, priredi v ponedeljek, dne 2. decembra 1957 ob 17. uri v dvorani Ekonomske fakultete, Gregorčičeva 27/IV, predavanje o temi: »Devizna obračunska mesta ln njihova sedanja ln bodoča vloga«. Predaval bo tov. dr. rrance Zupan, direktor prt Narodni banki LRS. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem tistim, kl so pospremili mojega sina FRANCA GOLOBA na njegovi zadnji poti. Štefanija Golob Pediatrična sekcija Slovanskega zdravniškega društva vabi na drugi del predavanja prof. dr. Marija Avčina z naslovom: Zdravstveni del skrbstva za prizadete otroke ln možnosti sodobnega zdravljenja. — Predavanje bo v predavalnici pediatrična klinike v torek, 3. decembra ob 19.30. Slovensko geološko društvo vabi na predavanje prof. M. Kambiča: »Velika Jezera ln Niagarski slapovi v lufit geologije in barvne fotografi!)««. Geološko razlago bo imel H. Pavlovec. Predavanje bo v sredo, 4. decembra 1967 ob 17. urili v matematični predavalnici na Univerzi. KONCERTI Slovenska filharmonija priredi v j torek, dne 3. decembra ob 17. uri koncert za mladino, ln sHcer za naslednje šole: I. gimnazija, Učiteljišče to nfližje razrede VI. In X. gimnazije. Sodelujejo mladi Interpreti pianisti AU Bertoncelj, Andrej Jarc, Milan Mihelič ln Nataša Rlfel ter violinista Radka Dimlitrova to Janez Vokavšek ob spremljava prerf. Pavla Slivica. Komentator tov. Janez Bitenc. — Isti , koncert bo v sredo, dne 4. decembra za V. gimnazijo ln nižje razrede Klasične gimnazije. GLEDALIŠČA DRAMA Nedelja, 1. dec. ob 15: Golla: »Jurček«. Mladinska predstava. Izven ln za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji); ob 19.30: Nash: »Mojster za dež«. Izven ln za podeželje. (Vstopnice so že v prodajii); ob 20: Axelrod: »Sedem let skomin«. Gostovanje ljubljanske Drame pri DPD Svoboda v Libidi. Ponedeljek, 2. dec.: zaprto. V nedeljo, 1. decembra popoldne bo v Drami na sporedu prva letošnja uprizoritev Goljeve otroške lore »Jurček«. Vstopnice za to predstavo so že v prodaji pri dnevni blagajni1 v Operi. V nedeljo, 1. decembra zvečer bo v Drami zadnja predstava Nashove komedije »Mojster za dež« za izven in podeželje. Vstopnice so že v prodaji pri dnevni blagajni v Operi. ^ ^ lm: °rcv00 IZOLA Vesti iz Maribora Dežurna lekarna t Nedelja, 1. dec. 1987: lekarna ~Cen- V^ okviru praznovanja Novoletne ter«. Gosposka ulica 12. Jelke bo Drama SNG uprizarjala Go- ?°n Sl? ’ , ij,- 1 lekarna ljevega »Jurčka« ter Modrovo ln Aj- »Tabor«, Trg revolucije 3. dlčevo otroško Igro »Janko in Met- oseb. upok.; Julijana Polič, 81 let, oseb. upok., Grušova; Ivan Hlžman, 48 let, delavec, Selnica ob Muri; Drago To- f>lak, a mes. otrok; Antonija Knez, 65 et. oseb. upok.; Elizabeta Domajnko, 62 let, gospodinja; Hermina Zorin, 1 CIST9ČA V HIŠ! S STALNO UPORABO ism ČISTILO ZA KOVINE IN STEKLO Od 0. ure zvečer do fl. ure zjutraj . ^ otrok, Poljčane; Franc Sumenjak, izdajajo zdravila na pravniške recepte | „ ie?, u^kojenec; Elizabeta Pllbepl napisana istega dn« ali noči. - - - - - - KINO UNION: amer. barvni dnemascopskl film: »Rihard Levjesrčni«. PARTIZAN: Sovjetski barvni film! ^Ovrčclc^* UDARNIK: Ameriški barvni film! »Sin Ali Babe«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Nedelja, 1. dec. 1857 ob 18. uri: Svarkin: ' ka«. Pred vsako predstavo bo nasto- 'J?1®*'-,. pa Dedek Mraz. Vodstvo šol in mla- Ponedeljek, 2. dec, 1957. Zaprto. (tinske organzaclje, M žele v okviru Torek, 3. dec. ob 15.30: Bravničar: »Hla-Novoletne Jelke zaključene predstave 1° njegova pravica«, omenjenih del, vljudno predimo, da Ob 18.30: Svarkin: »Tuje dete«. to sporo« e — z navedbo dneva ln . , .. . ure, kl bi Jim ustrezala - ravnatelj- p°r^° stvu Drame najpozneje do 12. de- ' 0^^!.'» combra l9S7i , v Mariboru, Slovenska ulica. šek, 81 let, druž. upok.; Franc Bera-nlfl, 78 let, upokojenec; Jožef Vogelnik, 58 let, upokojenec; Jakob Bačnlk, 73 let, osebn. upokojenec; Horst Pava-lec, 14 let, privatnik; Terezija Kebrič gospodinja, M let VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Sreda, 4. dec. ob 18: Scheinpflugova: »Okence«. (Zgodba profesorja Jo-haneka). Veseloigra. Popoldanska predstava. Gostovanje Šentjakobskega gledališča lz Ljubljana v Prešernovem gledališču; ob 20: Scheinpflugova: »Okence«. (Zgodba profesorja Johaneka). Veseloigra. Večerna predstava. Gostovanje Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane v Prešernovem gledališču. Prodaja vstopnic v Prešernovem Poročili so se: Anton Bezjak. 25 let, OPERA Nedelja Celovcu grobijani Ponedeljek man,- 25 let,'nameščenec - Marlena “e**’AeS,a iz Ljubljane. Bratallč, 24 let, nameščenka; Franc V običajnih urah pri blagajni Pr»- Pajnklher, 24 let, ključavničar - Ma- šemovega gledališča v Kranju. rij a Dobaj, 23 let, tkalka; Alojz Toplak, 24 let, ključavničar.- Marija Kvar, 24 let, delavka; Viktor Lešer, 45 let, delavec - Marija Koren, 33 let, gospodinja; Ivan Plej, 24 let- ključavničar - Daniela Kajdlč, 23 let, trgovska pomočnica; Stanislav Polh, 23 let, orodni ključavničar - Pavlina Mlaker, 24 let, računovodkinja; Ivan Pintarič, 25 let. KINO »STORŽIČ«! ameriški barvni film »Zakon je močnejši«. Predstava ob 10. Ob 14 sovjetski film »Sivi razbojnik«. Ob 18, 18 ln 20 ameriški barvni dnemascope film »Vzhodno od raja«. »TRIGLAV«: ameriški film »Lov strugar - Jozefina Štober, 24 let, de- na ^6,30 . ... ., ■ _ ...______________________________ .SVI-m/ITli«- nnolpAlrl barvni fHlm »SVOBODA«: angleški barvni film »Lepo je biti mlad«. Predstave ob 15, 17 ln 20. »NAKLO«! ameriški barvni film »Zakon je močnejši«. Predstavi ob 16 ta 19. lavka; Alojz Hebar, 24 let, ključavničar - Majda Rožič, 19 let, tkalka; Ludvik Avguštin, 25 let, kmečki sin — Marija Drevenšek, 20 let, kmečka hči; Oto Dostal, 27 let, tesar - Marija Po- , lenjšak, 27 let, delavka; dr. Stefan Vu- j čak, 26 let, zdravnik - Veronika Ren-geo, 25 let, trgovska pomočnica; Via- 1 dimir Stanek, 24 let, rezkar — Marjeta i Stlberc, 20 let, trgovska pomočnica; Stanislav Kosi, 27 let, strojni ključavničar — Terezija Horvat, 25 let, šivilja; Franc Goltnik, 28 let, orodni ključavničar - Štefanija 2mavc, 20 let, delav- j ka; Redžep Demirl, 33 let, natakar - I Marija Kokol, 36 let. uslužbenka; Stan- | 1|U,„>11,J11U ko Mendaš, 25 let, delavec — Cecilija Jesenicah dr. Franc Nose, Obratna Sellnšek, 22 let. delavka; Alojzij Sla- ambulanta, tinek, 55 let, kovač - Marija Paulič, 42 let, posestnica; Franc Falež, 32 let, Brivsko dežurno službo Ima v nedeljo, Ameriški čaka«. Z BLEDA KINO barvni tlim »Krogla VEST! Z JESENIC Zdravniško dežurno službo ima na itrugar - Matilda Trčlto, 26 let, šivilja. 1. decembra Bostar Marija, Jesenice, Prešernova cesta. DROBNI OGLASI Umrli so: Dr. Peter Sokolov, 78 \ BEi MM W H WMM zdravnik, Videm ob Ščavnici; Cecilija Oder, 65 let, osebna upok., Skalec; l J # * 1 1 * * * ' Leopold Močnik, 68 let, upokojenec; Andrej Cep, 82 let, upokojenec; Kata- HONORARNO ZAPOSLITEV, s skraj-SENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE rina Ogner, 81 let, druž. upokoj.; Ida šanim delovnim časom v dopol- LJubljana, Mestni dom Unger, 79 let. upokojenka; Johana Bi- danskem času, dobi takoj gradbeni Nedelja, 1 dec. ob 18: Medved: »Za blanko, 71 let, druž. upok.; Magdalena inženir ali tehnik. Ponudbe poslati pravdo in srce«. popoldanska Cebe, 57 let, gospodinja: Milena Ko- takoj na -po&tnl pre<)al 376 LJud- predstava. izven; čuvan, 1 leto, otrok; Jožefa TibljaS, ljana. 3926 ob 20: Nestroy: »Nič ni tako skri- 69 let> druž. upok.; Andrej Tinko, 52 OSEBNI AVTO Wllyss Overland in to, da ne bi postalo očtto«. Veselo- tet> konjar; Elizabeta Koren, 84 let, pol tovorni »Jeep«. zaprt, nosilnost igra z godbo ln .petjem. Večerna dru*- upok.; Rudolf Svenšek, 71 let, 800 kg, prodamo po ugodni ceni. predstava Izven upokojenec; Ivan Babič, 43 let, dela- Ogled med poslovnim časom. — Sreda. 4. dcc ob 16: Schelnpflucova: vee- Vukovski dol; Marija Poš. Sl let, v oglasnem oddelku. »Okence«. (Zgodba profesorja Jo- oseb. upok.; Milan Lešnik, 2d let, de- KUPIM angleško-slovenskl slovar. — haneka) veseloigra. Gostovanje v lavec; Stefan Banfi, 64 let. privatnik. J1®*1/" v uP™vl »Ljud. pravice«, Prešernovem gledališču v Kraniu. Rudolf Golčnlk, 50 'let, zavirač; Franc Ljubljana. po medanska predstava; Marčič, vlakovodja: Marija Forstnerič, FARMACEVTSKO POMOCNICO oz. ab- ob 20: Scheinpflugova: »Okence«. 81 let, zasebnica; Ivan Kokal, RO let, solventko popolne srednje Sole sprej- (Zgodba profesorja Johaneka), ve- upokojenec; Frančiška Kermat, 2 mes. memo v službo za strokovno adml- seloigra. Gostovanje v Prešerno- otrok. Bresternlca; Ana Kepnlk, 74 let. Umrla je v 83. letu starosti naša preljuba žena, zlata mamica, stara mama in prastara mama 'I MARIJA ŠALAMUN Našo nepozabno mamo bomo pokopali v nedeljo, dne 1. decembra 1957. ob 14.30 iz Krištofoye mrliške vežice na Zalah. Ljubljana, Mali Ložinj, dne 29. novembra 1957. Žalujoči: mož Ivan, otroci: Mlluška, por. inž. Ogrin, Stane, Anica, por. Otujac in Janko z družinami ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našo Marjekovo mamo iskrena zahvala. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Soncu, terenski organizaciji SZDL in ZB Zg. Šiška, vsem darovalcem cvetja in drugim, ki sočustvujete z nami. 2alujoči ostali vem gledališču v Kranju. Večerna predstava. Prodaja vstopnic v Prešernovem gledališču v Kranju. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezervirajte telefon 38-860. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. * Nedelja, 1. dec. ob 11: F. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka« CELJSKE VESTI KINO »UNION«: ameriški barvni film Vera Cruz«. METROPOL«: ruski barvni film »Bela psička«. VESTI IZ TRBOVELJ KINO , , . »DELAVSKI DOM«! Jugoslovanski ob 15; F. Bevk: »Lenuh Poležuh«. »zenica«. j »SVOBODA TRBOVLJE«: amert-ški film »Poslednji lz plemena Koman čev«. ROČNE LUTKE Resljeva c. 36 Nedelja, 1. dec. ob 17: W. Karsch-J. Pengov: »Težave Peteršiljčkove mame«. Prodaja vstopnic pol ure pred vsako predstavo pri gledališki blagajni. Društva prijateljev mladine, množične organizacije In upravitcljstva osnovnih šol na področju Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana obveščamo, da bo Mestno lutkovno gledališče Ljubljana v času Novoletne Jelke, od 20. do vključno 30. decembra gostovalo * ročnimi lutkami po okraju. Prijave za gostovanje sprejemamo samo do 10. decembra t. 1. Infor- IZ ROGAŠKE SLATINE KINO Italijanski barvni film »Teodora«. IZ PTUJA KINO »MESTNI KINO«: Jugoslov. flm 'Mčja noč«. IZ MURSKE SOBOTE KINO __ _ »PARK«: Italijanski, barvni film martje dobite na upravi gledališča, »Atila«. Predstave ob 10, 18 ln 17.30 Resljeva c. 36, tel. 32-020. In 20. nistradjo. Plača ln dopolnilna plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe na Zavod za farmacijo ln kontrolo zdravil, Ljubljana, Stros-malerjeva 1. SNAŽILKO sprejme Mestno lutkovno gledališče. Informacije na upravi, Resljeva cesta 36. PLETILNI STROJ štev. 5 ali 6. dobro ohranjen, kupim. Cenjene ponudbe pošljite na naslov Franja Stalcer, Ptuj, Vlčavska pot 7. MIZARJI, prodam popolno mizarsko orodje, z mizarskim skobelnlkom. Poizve se prt Prašnikar Jože, Trdinova 5/ITI. Ljubljana. FANTA, kl bi opravljal pomožne posle v podjetju, takoj sprejmemo. — Tegrad, Smartlnska 10. SLIKE ZA VSE LEGITIMACIJE vam v dveh urah lepo Izdela Foto Pauli, Trubarjeva e. 38. Sprejemamo vsa I ostala fotografska dela tudi izven Steljeja. Telefon 20-305. PRODAM HARMONIKO SCANDALLI, !)6 basov, 39 tipk, S registrov. Golobič, Titova 169. SOBNO OMARO ugodno prodam. Ser-l bec, Elnspilerjeva 4. JAVNA DRA2BA najdenih predmetov ln presežkov bo v četrtek ln petek dne 5. ln 6. decembra pri blagovnem skladišču železniške postaje Ljub-1 ljana vsak dSn od 8. do 14. ure. PM.O VRHNIKA Išče zasebnega obrtnika za mehanično stroko -. popravilo dvokoles. Prosto1- za delavnico |e na razpolago. Interesenti za obrtno dovoljenje naj se javijo s prošnjami ObLO Vrhnika. 18SS H. de Balzac JEZDI $E TAPEŽI\]A IVAMA VIII. Maupassant POROČNO POTOVANJE MORA \A MAVHATTAM • 5"y,v ; . \ Olhracht 'vajiimvkjSa JEf 4 UPRAVNI ODBOR BOLNIŠNICE ZA TUBERKULOZO NOVO CEUE razpisuje mesto lomočnika ravnatelja lolnice POGOJI: a) dovršena ekonomska ali popolna srednja šola; b) nepopolna srednja šola z večletno prakso v upravni službi, bolnišnice ali sličnih zavodov. Prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjih službovanj naslovite na ravnateljstvo bolnišnice vključno do 13. decembra 1957. — Nastop službe po dogovoru. 3934 OGLEJTE SI IV. MEDNARODNI SEJEM RADIA IN TELEKOMUNIKACIJ V LJUBLJANI od 7. do 15. decembra 1957 Sodelujejo: ZDA, ZAHODNA NEMČIJA, ITALIJA, BELGIJA, AVSTRIJA, ČEŠKOSLOVAŠKA, DANSKA, JUGOSLAVIJA, ŠVICA IN FRANCIJA Vsak dan televizijski program štirih držav — nagradna žrebanja. — Razstavni prostori ogrevani! Za obisk izkoristite 25-odstotni popust na železnici! Čebelarska društva • kmetijske zadruge • čebelarji! KUPUJEMO čebelni vosek pristni, v vsaki količini. Plačamo najvišjo dnevno ceno. Ponudbe pošljite takoj na naslov: »METAN«, kemična industrija KUTINA — LR HRVATSKA »Elan« TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA Begunje na Gorenjskem takoj zaposli SEFA FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA ■ ustrezno prakso za samostojno vodenje finančnega knjigovodstva Družinsko stanovanje zagotovljeno v približno 1 mesecu. — Interesenti naj se javijo v sekretariatu uprave podjetja. J 207 PERSONALNA KOMISIJA pri Okrajnem ljudskem odboru Maribor razpisuje delovno mesto referenta za urejanje gozdov in plan PRI UPRAVI ZA GOZDARSTVO OLO MARIBOR POGOJI :gozdarski inženir z nekajletno prakso v urejanju gozdov in s strokovnim izpitom. — Plača po uredbi. Novo komfortno družinsko stanovanje na razpolago. Pravilno kolkovane prošnje s priloženim strokovnim in osebnim življenjepisom, dokazili o šolski izobrazbi ter o dosedanjih zaposlitvah vložite pri Okrajnem ljudskem odboru Maribor do 20. decembra 1957. Cenjene odjemalce obveščamo, da bomo imeli letni popis blaga v času od «. do vključno 31. decembra I9ST Naročila bomo zato sprejemali do vključno 1. decembra 1957, z rednim poslovanjem pa bomo začeli 3. januarja 1958. METALKA TRGOVSKO IN UVOZNO PODJETJE Z ŽELEZNINO, TEHNIČNIM IN GRADBENIM MATERIALOM LJUBLJANA — PARMOVA 33 Na podlagi Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ št. 32-349/55) in spremembe zakona (11., 21. in 40. člena 53-666/56) razpisuje UPRAVA ZA VODNO GOSPODARSTVO LR SLOVENIJE štipendije za 8 slušateljev Tehniške fakultete oddelka za gradbeništvo in geodezijo — hidrotehnična usmeritev , Prošnje vložite pri Upravi za vodno gospodarstvo LRS, Ljubljana, Trg mladinskih delovnih brigad št. 7/III, kjer se dobe tudi informacije o pogojih podelitve štipendije. Prednost imajo slušatelji višjih letnikov za gradbeništvo in geodezijo. RAZPIS Po členu 10 Pravilnika o oddajanju del v izvajanje gradbenih objektov in del (Uradni list FLRJ, štev. 13/57) razpisuje OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠEMPETER PRI NOVI GORICI prvo javno licitacijo za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za upravno poslopje občinskega ljudskega odbora Šempeter Predračtjnska vrednost za vsa dela znaša 40,321.747 din. • ' Rok za popolno dovršitev je 15. september 1958. Licitacija bo 15. decembra 1957 ob 10. uri v prostorih' občinskega ljudskega odbora Šempeter pri Novi Gorici. Varščino 1 % predračunske vrednosti je treba predložiti z garancijskim pismom banke, najkasneje do začetka licitacije. Ponudbe se bodo sprejemale na dan licitacije do 10. ure in morajo biti opremljene po 15. in 16. členu citiranega Pravilnika. Ponudbi je treba priložiti priloge v skladu s čl. 17 Pravilnika. Licitacijski elaborati in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 2. decembra dalje pri Občinskem ljudskem odboru Šempeter, soba štev. 10. Investitor: Občinski ljudski odbor Šempeter KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO Cine KINO »V I e« AMERIŠKI BARVNI MA FILM »CARMEN JONES« Izhajati je začela zbirka žepnih romanov LJUDSKA KNJIGA V leto 1957 dve kniigi za 370 di. Vsem cenjenim odjemalcem in reflektantom naših proizvodov PLAVLJENEGA IN MLETEGA KAOLINA vljudno sporočamo, da bomo SKLEPALI POGODBE ZA LETO 1958 od 1. do 20. decembra L 1. dnevno od 8. do 14. ure na direkciji rudnika v Cmi. — Interesenti lahko javijo svoje potrebe tudi samo pismeno. ' Rudnik koollna črna pri Kamniku LR Slovenija 3848 V letu 1958 pet kotie za 800«. Kdor naroči vseh 7 knjig, jih dobi za 1100 din, 'plačljivo tudi na obroke. Vsak roman bo imel 1-50 —200 strani, opremljen pa bo z lepim barvnim ovitkom. V polplatno vezana knjiga bo stala vsaka 100 din več. Postani stalni naročnik! 1 Prešernova družba. Ljubljana, Erjavčeva 14 a RAZPIS < Stanovanjska uprava IZOLA 1 S sprejme v službo gradbenega tehnika > s po možnosti z nekaj let \ prakse. Stanovanje pre- s skrbljeno. s MESTNA BOLNICA BEOGRAD Baje Sekuliča 172 razpisuje natečaj za dva zdravnika specialista-f fiziologa za delo na pljučnem oddelku v Obrenovcu. Prošnje z življenjepisom poslati upravi bolnice do 5. decembra 1957. Plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku bolnice. 3748 MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA razpisuje naslednja delovna mesta za: 1. referenta v kreditnem oddelku; pogoji: ekonomska ali njej enaka srednja šola; plača po uredbi in dopolnilna plača; 2. strojepisko; pogoji: nižja srednja šola in praksa; plača po uredbi in dopolnilna plača; 3. tri honorarne uslužbence; pogoj: praksa v finančni stroki. Prošnje s kratkim življenjepisom oddajte do 7. decembra 1957 v tajništvu Mestne hranilnice ljubljanske, Čopova ulica 3/II. Tovarna strojev ,lvo Lola-Ribar‘ Železnik — Beograd izdeluje kompletne naprave in obrate za metalurgijo kakor tudi orodne stroje, izmed katerih jih NUDI V TAKOJŠNJO DOBAVO: ekscentrične stiskalnice 5, 10 in 50 ton prenosne vrtalne stroje-zračna kladiva 150 in 500 kg frikcijske stiskalnice 75 in 150 ton hidravlične škarje za rezanje betonskega železa skrejperje tipa Skr. 2 čeljustne škarje za rezanje starega železa škarje za krožno rezanje pločevine in viseče brusilne stroje Sklepamo pogodbe za dobavo v letu 1958 za te-le stroje: ekscentrične stiskalnice 100 ton hidravlične krožne žage TS-700 shepinge korusel-stružnice 1500 in 3000 inm škarje za rezanje pločevine 5 mm Za sklenitev pogodbe in za ostala pojasnila se obrnite na: prodajni oddelek tovarne strojev >Ivo Lola-Ribar* — Železnik — ali na tel. 57-195 57« Predstave le matineja istega filma, od 14 dalje KINO »UNION«: amer. barvni film — ctnemascope »Dolina nasilja«. Tednik: F. N. 48. Predstave ob IS, 17, 19 In 30.. Ob 10 je matineja Istega filma. V gl. vlogjj Gena Ford. KINO »KOMUNA«: kit. film »pismo s peresom«. Tednik:: Čarobna Ščetka. Predstave ob 16, 17, 19 ln ai. Ob 10 Je matineja amer. barvnega filma »Pony Express«. Brez tednika. KINO »SLOGA«: amer. barvni film »Pony Express«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10.30 Je matineja istega filma. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 8.30—11 ln od 14 dalje. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8: francoski film »Oven s petttonli nogami«. Predstave ob 10, 16, ln 17. KINO LITOSTROJ: ameriški barvni film »Destry«. Predstave ob 16, 18 ln 20. - KINO »SISKA« AmerlSkl barvni film Ura obračuna V glavni vlogi Anne Baxter, Jeff Chandler. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Na sporedu samo 8e danes. Jutri ameriški film »BEG IZ GUVANNE«. RADIO LJUBLJANA Spored za nedeljo, 1. decembra Poročila: 6.06, 7.00, 13.00, 16.00, 19.30, 22.00, 22.55. 8.00—7.00 Jutranji pozdrav v domačem tonu — 7.15 Reklame — 7.30 Radijski koledar ln prireditve dneva — 7.35 Vesela godala — 8.00 Športna reportaža — Usodna bomba — 8.15 Zabavni pele mele — 8.45 Mladinska radijska Igra — A. A. Milne (prir. M. Stanovnik): a) Medved Pu ln čebele, b) Medved Pu oblSče zajca — 9.15 Kar radi poslušate (pisan spored prilj ubij erah skladb) — 10.00 Se pomnite. tovariSl... — Miloš Poljanšek: Mladina je spregovorila — 10.30 Pokaži), kaj znaš (prenos Javne oddaje le dvorane ljubljanskega Mestnega gledališča) — 12.00 Pogovor s poslušalci — 12.10 Zabavna revija — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.30 Za našo vas — 14.00 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - I. — 15.15 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - n. — 18.00 Tri naše vasi (reportaža) — 17.30 Radidska igra — Arthur Miller: Lov na čarovnice — 18.33 Slovenska pesem od romantike do danes - VHI. — Skladbe Benjamina Ipavca — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 Radijska dnevnik — 20.00 »Niz biserov« (venček priljubljenih popevk) — 20.30 Rossini, kakor ga Je opisal Stendhal (U/terar-no-glasbena oddaja) — 22.15 »ParBz pleše« (Igrajo francoska plesni orkestri) — 23.00—30.16 ln 23.30—23.46 Oddaja za tujino (prenos la Beograda) U. program 10.30 Nedeljski simfonični koncert — 11.30—12.00 Lahka glasba — 13.10 Promenadni koncert — 14.00 Ljub-, ljanaka kronika lin obvestila — 14.15 Zabavni zvoki — 15.60 Napoved časa, poročila ln vremenska napoved — 15.10—16.00 Popoldanski opemii spored — 22.15—23.00 Nočni komorni koncert Ameriški film BEG 11 GUVANNE Tednik. V glavftl vlogi: Humphrejr Bogart, Claude Rains, Mlchele Morgan. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja rstopnlc od 10 do U ln od 15 dalje. Dane« zadnjič. Zdravstvenim ustanovami IZŠEL je Priročnik za finančno in materialno poslovanje zdravstvenih ustanov Radmila Iliča, Dušana Andjelkovida in Ing. Jovana Arseniča Izdaja v latinici cena 800 dinarjev •Mina izdaja te vrste v naši državi, namenjena predvsem zdravstvenim ustanovam s samostojnim finansiranjem, lahko Pa jo koristno uporabijo tudi ustanove, ki so na proračunu. V TISKU SO: obrazci za zaključne račune zdravstvenih ustanov ^PRIPRAVI SO nove izdaje, ki bodo zajele najnovejše pred- • Zbirka predpisov o Javnih uslužbencih i • Zbirka predpisov o delovnih odnosih • Priročnik za delo personalne službe — II. dopolnje- na izdaja • Priročnik za Investitorje — IV. dopolnjena Izdaja L, • Evidenca o osnovnih sredstvih In Investicijah — II. dopolnjena izdaja ',r • Priročnik za polaganje splošnega dela strokovnega izpita uslužbencev • Zbirka predpisov o potnih In selitvenih stroških prosimo zainteresirane, naj nam takoj pošljejo svoja naročja, ker tiskamo naše izdaje v omejenem Številu Izvodov in 0 redno zelo hitro razprodane. Savremena administracija J BEOGRAD — poštni predal 479 Telefoni: 28-107 ln 23-508 tekoči račun: 1031-T-582 3747 Oglašajte v »Ljudski pravici«! Umetniški zavod za litografijo LJUBLJANA, IGRIŠKA « r**pi«uj« mesto i« / LITO-RISARJE v Plača po dogovoru. — Stanovanje zagotovljeno. — Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Olede vseh pogojev m lahko pismeno ali ustno obračate na “Pravo podjetja. 8921 Elektroindustrljsko podjetje »DINAMO« BEOGBID - Hodnička ulica 7 sprejme VECs elektroinžemrjev za delo v konstrukcijskem biroju In kontroli elektrotehnikov »n * strojnih tehnikov za konstrukcijski biro, premiranje in delo v ope-rativl ^rednost pri natečaju imajo osebe z zagotovljenim stano-anJem v Beogradu. 8729 CARINARNICA PULA OBALA MARŠALA TITA 10 bo prodala dne 10. decembra 1957 ob 8. url prek javne licitacije ribiško ladjo dolžine 12,78, širine 3,92 ln višine 1,45 metra, neto registrskih ton 2,13, bruto 12,58, motor znamke »EC Diesel« 60 KM Ribiška ladja, motor in vitel so v brezhibnem stanju. Ladjo si lahko interesenti ogledajo 9. decembra 1957 °d 7. do 14. ure. Začetna vrednost 1,000.000 dinarjev. Pravico do sodelovanja pri licitaciji imajo podjetja, ustanove in družbene organizacije. 1281 CARINARNICA PULA štev. 463/1957 RADIOINDUSTRIJA ZAGREB J ▲ i razpisuje VELIK NAGRADNI NATEČAJ za kupce radijskih sprejemnikov RIZ BU 357 in Jadran 57 A 1. dva radijska sprejemnika Jadran 57 2. dve potovanji na svetovno razstavo v Bruxellcs 3. pet radijskih sprejemnikov RIZ BU 357 4. tri električne gramofone na tri brzlne 5. dvajset fluorescenčnih armatur za domače potrebo Nagrade za vse državljane, ne oziraje se na nakup radijskega sprejemnika, a sodelujejo pri nagradnem natečaju, ki bo objavljen v BORBI 29. decembra 1957. 6. pet radijskih sprejemnikov RIZ BU 357 7. dvajset zvočnikov 3 W za radijski sprejemnik 8. deset gramofonskih »Long play~ plošč 9. deset naročnin za leto 1938 za časopis »Jugoslovenski radio« Pravico do sodelovanja pri natečaju za nagrade od 1 do 5 imajo vsi državljani, ki v času od 1. decembra 1957 do 15. januarja 1958 kupijo radijski sprejemnik RIZ BU 357 ali Jadran 57 A in pošljejo številko garancijskega pisma s svojim Imenom, naslovom in datumom nakupa na naslov: Ra-dioindustrija Zagreb, Bukovačka cesta b. b. Pravico do sodelovanja pri natečaju za nagrade od 6 do 9 imajo vsi državljani FLRJ neo?iraje se na nakup radijskega sprejemnika, če izpolnijo kupon in odgovor na tri vprašanja, ki bodo objavljena v Borbi 29. decembra 1957. 1264 (■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i TOVARNA LETAL »UTVA« PANČEVO — telefon 457 ima na zalogi: • REZONAS GRADIVO • SPECIALNO STEKLO 5—6 mm • RAZLIČNI MATERIAL 113, 114, 115, 116, 117, 119 in 120 panoge • SPECIALNO REZILNO ORODJE Za vsa pojasnila se obrnite na zgornji naslov. 3731 Podjetje TELEKOMUNIKACIJE , Ljubljana-Pržanj 24 razpisuje naslednja pro6ta delovna mesta za: vodjo obrata Mokronog v izgradnji pozneje bi prevzel mesto tehničnega vodje obrata. Pogoj Je inženir ali tehnik elektro ali kemične stroke z daljšo prakso. Stanovanje v Mokronogu preskrbljeno. vodjo materialnega knjigovodstva pogoj Je ekonomska fakulteta ali ekonomska srednja šola z daljšo prakso. referenta za strokovni dvig kadrov pogoj je, da Ima daljšo prakso kot strokovni učitelj. varnostnega tehnika pogoj je, strojni ali elektrotehnik z daljšo prakso v industrijskih podjetjih. * vodjo velikoserijske montaže pogoj Je, elektroinženlr ali tehnik z daljšo prakso v Industrijskih podjetjih. Pismene ponudbe z življenjepisom in navedbo dosedanjih služb pošljite na poštni predal 376, Ljubljana. UPRAVA KLINIČNIH BOLNIŠNIC V LJUBLJANI razpisuje delovna mesta za: zdravnika za Onkološki inštitut medicinskega tehnika — rentgenskega pomočnika za Dermatovenerološko kliniko zdravnika za specializacijo iz anastezije za Kirurgično kliniko Nastop službe je možen takoj. Plača po uredbi ln dopolnilna plača po pravilniku. Prošnje vložite v personalni oddelek Kliničnih bolnišnic v Ljubljani, Zaloška cesta 2. 3918 »DUGA« industrija barv in lakov v Beogradu VILINE VODE 6 — Telefon: 28-347, 28-561, 27-267 Telegram: »DUGALAK« Obvešča cenjene potrošnike, da bo 6klepala pogodbe za svoje proizvode za leto 1958 v času od 1. do 25. decembra 1957 PROIZVAJAMO: • oljnate barve • firneže • oljnate lake (zunanje ln notranje) • oljne emajle (notranje In zunanje) • sintetične emajle (Durlin in Rapid emajle) • fijalne emajle za železniške vagone • barve odporne proti kislinam (Rezistine) • emajle za sušenje v pečeh (Termoline) • emajle odporne za visoke temperature do 350 stopinj Celzija • nltrocelulozne lake in emajle za les In kovine (OxylInc) • nltrocelulozne lake za usnje (Oxycole) • Industrijske kite • emulzijske barve (Disperzine) • suhe barve • clnkovo belilo • barve s specialnimi tehničnimi pogoji za potrebe JLA V duhu naših naporov, da damo svojim kupcem čim ugodnejše pogoje, smo se odločili, da bomo odobrili izreden popust 6 % na vsa promptna vagonska naročila (količine več kot 5 ton), ki jih bomo dobili v času sklepanja pogodb in jih dobavili do konca decembra 1957. 3746 i RAZPIS Po členu 10 PravilnfRa o oddajanju ln Izvajanju gradbenih objektov in del (Uradni list FLRJ, št. 13/57) razpisuje OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA-V1C prvo javno licitacijo za oddajo dovršitvenlh gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za Osnovno šolo na Vrhovcih pri Ljubljani Predračunska vrednost za vsa dela znaša 29,288.364 din. Rok za popolno dovršitev od III. do vključno V. gradbene faze je 31. Julij 1958. * Licitacija bo 26. decembra 1957 ob 9. uri v prostorih Občine Ljubljana-Vič, Trg mladinskih delovnih brigad Št. 7, soba 14/11. Varščino 1 % predračunske vrednosti Je treba predložiti z garancijskim pismom banke najkasneje do začetka licitacije. Ponudbe morajo biti opremljene po členu 15, 16 in 17 zgoraj citiranega pravilnika in se bodo sprejemale na dan licitacije dne 26. decembra do 9. ure v prostorih Občine Ljubljana-Vič, Trg mladinskih delovnih brigad št. 7, soba 14/11. Licitacijski elaborati in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 2. decembra dalje vsak dan od 8. do 10. ure v prostorih Občine Ljubljana-Vič, soba 23/11. Ponudniki morajo pred začetkom licitacije plačati predpisano občinsko takso v znesku 48.000 din v gotovini. Investitor: Občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič llllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll jjjjiiMiMM Milima »Eiektromehanično podjetje Idrija v konstituiranju« razpisuje delovno mesto za računovodjo podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru. Pogoji: Srednješolska izobrazba ter potrebna praksa za opravljanje računovodskih poslov v obrtni dejavnosti. Pismene ponudbe poslati do 15. decembra 1957 na naslov ustanovitelja »Rempod« Cerkno. Razpis Razpisujemo mesto gospodarja Dvorane Doma sindikatov v Ljubljani Ponudbe poslati na upravo Dvorane Doma sindikatov v Ljubljani, Miklošičeva c. 28. Vabilo na sklepanje pogodb OD 5. DO 20. DECEMBRA 1957 BOMO SKLEPALT V BOROVU POGODBE, IN SICER ZA: gume za avtomobile, motorje in kolesa, samo z industrijami in vojnimi poštami — rudarske škornje samo z rudniki — gumijasto tehniško blago ln izdelke iz kovinske panoge pa z industrijo in trgovino Po tem roku ne bomo mogli sklepati nikakršnih pogodb. Pozivamo interesente, naj pošljejo svoje specifikacije ali osebno prisostvujejo sklepanju pogodbe. — Osebe, ki bodo prišle sklepat pogodbe, naj imajo predpisana pooblastila. »BOROVO« JUGOSLOVANSKI KOMBINAT GUME IN OBUTVB BOROVO 3848 ra Kulti! ,D t,sku Časopisno založniško podjetje -Ljudska pravica* Ljubljana. Kopitarjeva ulica 6, telefon 39-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 12/11, telefon 20-507 in 22-621 «• lev* I"* ,r,,hrlka Kopitarjeva 6'Ul, telefon 31-851 - Uprava Trubarjeva ulica 24. telefon 22-491 in 22-492 - Naročnlnskl oddelek Petkovškovo nabrežje 25, telefon 22-494 - Oglasni oddelek Kopitar-• *. telefon 31-358 - Poslovalnica na Titovi cesti IS, telefon 22-322 - Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 dla - Tekoči račun 60-KB-6-2-1393 - Poštni predal 42 - Poštnina plačana V gotovini ^ Rokopisov ne vračam*, ■- 'O ' Ljudje sl Izmišljajo marsikaj. Neki angleški radijski inženir je namestil v družinski kopalnici televizijski sprejemnik s trojnim platnom. Eno je za običajne televizijske oddaje, na drugih dveh pa lahko gospodinja pogleda kar iz kopalnice, kdo je pri vratih ali na vrtu, če sc oglasi hišni zvonec. S prišlecem se pogovori in ga tudi vidi, medtem ko oni lahho samo odgovarja V ŽUŽELKA IMA Kaktuse, ki so ogrožali dve stralski pokrajini, Je uničila »ji loprcjki podobna žuželka ta gentine • Avstralija je edina dežela, • ki jc postavila spomenik žu- • želki. Ta spomenik stoji v • pokrajini Queensland, v O mestecu Bunarga. Neznatna • žuželka Je rešila kmete 9 dveh avstralskih pokrajin • zanesljivega propada, zato 0 so ji postavili spomenik. Za kaj pravzaprav gre? Zače- SPOMENIK h * £. ?$&¥..■ zadovoljne s svojo dieto, vojaki pa so se ponašali z rdečimi blu- tek“vsega s"ega v Teto 1788, ko~je zami- Ka!dh Petdeset let kasneje britanski guverner kmalu po od- I 1---------------------------------------- kritju in osvojitvi pete celinq prinesel v Avstralijo okrasno rastlino, poseben kaktus z imenom »bodičasta hruška«. Na tem kaktusu živijo drobne rdeče žuželke, iz katerih so pridobivali škrlatno barvo za suknjiče guvernerjevih vojakov. Kaktusi so v novi domovini odlično uspevali, žuželke so bile Tretji del»Tihega Dona V moskovskih ateljejih »Maksim Gorki« so posneli prva dva dela filma »Tihi Don-*, zasnovanega na znanem romanu Mihaila Solohova. Po prvem delu tega romana so posneli nemi film že pred petindvajsetimi leti. Osrednja tema prvega filma, ki sta ga posnela Preobraženska in Pravov, je bi- »Moti z otroki« V krajevnem listu ameriškega Oregona je bil pod rubrikd »Stanovanja« naslednji oglas: »Mati 8 številnimi otroki bi rada trisobno stanovanje zase, za tri psičke, pet papig, osem zlatih ribic in devetletnega sina.« Križanka la ljubezen Aksinije in Grigorija, ker je bil takrat napisan, oziroma objavljen šele prvi del tega romana v štirih knjigah. / £ 3 4 5 Mt 6 7 <3 n 9 10 11 1& 1$ 15' 16 m 17 16 19 2o Vodoravno: 1. zdravnik, 6. kraj v Srčijl, 7. skrajšano Avtonomna pokrajina, 9. vodni pojav, 10. Japonsko Ime, 11. žensko ime, 12. duhovnik, 14. češka prltrdllnlca, IS. Ista soglasnika, 16. reka v Alrlkl, 17. osebni zaimek, 18. naravoslovec, 20. navedka. Navpično: 1. sukanec za kvačkanje, 2. Japonska dolžinska mera, 3. privid, 4. pripadnik umetnostne smeri, 5. Rimska cesta, 8. napolnjevati1, 13. kamen, 19. srbohrvaški predlog. REŠITEV KRIŽANKE Z DNE 24. NOVEMBRA Vodoravno: 1. Diiklič, 7. Avrora, S Keops. 1, 9. pakt, 11. Jt, 13. ar, 14. •rak, e, 17. Istran, 18. Jarost, 20. stiska. NavplCno: 19. J(oslp) 8 (trttar). Drobne ZANIMIVOSTI TAT ZARADI TRANSFUZIJE Pred kratkim se Je 60-letnt Franz Devls zagovarjal pred sodlSčcm zaradi: tatvine. Takole Je povedal: »Vedno sem bdi pošten Človek. Pred kratkim pa sem zbolel dn sem dobil transfuzijo krvi. Potem sem zaCel krasti. Verjetno ml Je dal kri kak tat.« ČUDEN POKLIC Skoraj vse velike trgovine s čevlji v zahodnih deželah imajo nameščena mlada dekleta, ki morajo razhoditi nove čevlje. Poklic se zd! na prvi pogled prijeten, vendar je dokaj težak ln utrudljiv, ker morajo ta dekleta včasih prehoditi v teenJh čevljih tudi po dvajset kilometrov na dan. TELEFON NA SV. HELENI Otok Sveta Helena, eden najbolj osamljenih otokov na svetu Je dobil v telefonskem imeniku številko. Za telefonsko zvezo Je dalo britansko poštno ministrstvo troje radijskih ojačevalcev, ki so postavljeni med Londonom ln Akro ter Gano in otokom Ascensdon. Ta otok v Južnem delu Atlantskega oceana Je zaslovel v začetku prejšnjega stoletja, ker Je tam Napoleon fireživei v Izgnanstvu zadnja eta svojega življenja. Zdaj Je na otoku 4700 ljudi, telefonski razgovori pa bodo poslej moinl vsak dan od pol petih zjutraj do petih popoldne. ATOMSKKA OPERA »Prvo opero atomske dobe« bodo uprizorili v 'stockholmski operi prihodnjo jesen. Opera, ki Je delo švedskega skladatelja Karla Blomdahla je zasnovana na »Aniari«, ciklusu 103 pesmi švedskega pesnika in romanopisca Mar-tinsona. To Je pravzaprav sinteza poezije in znanstvene domižljlje. »Anlara« se dogaja v vsemiirskl ladji, ki Je z 8000 potniki zašla s poti ln se izgubila nekje Izven sončnega sistema. To pot so imeli moskovski filmski ustvarjalci dokaj zahtevnejšo nalogo, saj so morali posne-, ti na filmski trak življenjsko zgodbo glavnega junaka z ozadjem družbeno-zgodovinskih dogodkov, ki so se zvrstili med prvo svetov- , no vojno, v začetku revolucije in med državljansko vojno. Kot je zapisal neki ruski list, je režiser Sergej Gerasimov, ki je pripravil tudi scenarij, ohranil v glavnih potezah vso zgodbo z najvažnejšimi prizori. Skoraj vsi dialogi so vzeti iz romana. Ta verzija je po pisanju moskovskih listov eden najbolj monumentalnih sovjetskih filmov. V »Tihem Donu« sodeluje na tisoče statistov, med njimi tudi precej prebivalcev ko- i zaških vasi. Filmski ustvarjalci so skušali prikazati vzdušje in življenje naselij donskih kozakov v dvajsetih letih našega stoletja. Pri snemanju je sodeloval tudi pisatelj So-lohov, razen znane Jeline Bistric-ke, ki je nastopila v vlogi Aksinije, pa sodelujejo v glavnih vlogah večinoma mlada, nova filmska imena. — Prva dva dela *»Tihega Dona« bodo kmalu pokazali, zdaj pa snemajo tretji del. 'n : ; rt |pa je žena nekega farmarja prinesla iz Argentine drugo vrsto | kaktusa s prekrasnimi rdečimi cvetovi. Ta kaktus se je bliskovito razširil po vsem avstralskem' Južnem Walesu, ker ima užitne plodove, bodičasti 'štrclji pa se obnesejo kot živa meja na kmetijah. Kmalu pa so avstralski kmetje spoznali, da jim ta kaktus prinaša uničenje: vsak list, ki je z bodico vred padel na zemljo, je brž pognal kot nova, samostojna rastlina. Kaktus, ki doseže velikost drevesa, se je naglo razširil po ozemlju, ki je večje od Anglije in Irske skupaj. Kjer se je vgnezdila ta rastlina, ni več rasla ne trava ne žito, kmalu je kaktus zavzemal petindvajset milijonov hektarov poprej obdelane površine. Ljudje so ga uničevali, pa ni bilo uspeha, zakaj iz podrtih debel so poganjale nove rastline. Kmetje so obupavali, takrat pa jim je priskočila na pomoč znanost. Iz Južne Amerike so prinesli drobno žuželko, imenovano kak- toblastis. Spočetka se te žuželk zaradi drugačnega podnebja ni» nič kaj obnesle, potem ko so J1" v laboratorijih prilagodili avstr"' skim razmeram, pa so pokazs^ kaj zmorejo. Žuželke, ki so zunaj podobne sviloprejkam, Zl®' žejo po osemdeset jajčec v ob-i^j paličce. V enem samem letu * par razmnoži na pol milijona. ** jajčec prilezejo lačne gosenice Dve milijardi teh paličas jajčec so farmarji prenesli argentinske kaktuse. V deseti" letih so lačni potomci uvožen* žuželk požrli 15 milijonov to kaktusov z debli in korenina^ vred. Ogrožena zemlja je bila re šena po zaslugi žuželk. Televizijski stolp: 490 * List »Trud* je zapisal, da #•' mera vaj o v Moskvi zgraditi kanalski televizijski odda!/" stolp, ki bo visok 490 m in “ torej naj višji gradbeni objekt svetovnem merilu. Na vrhu sto pa bo restavracija s premiSnj1^ stoli in s ploščadjo za opazoval 0 ža daA\o vo.ijo Medtem ko se pri nas spričo naraščajočega mraza čedalje bolj zavijamo v plašče in druge tople reči, pa sl lahko na vroči »črni celini« privoščijo takšnole zabavo na prostem. Posnetek je Iz okolice južnoafriškega zlatega rudnika Goli in kaže plesalca Zadnje sredstvo V bližini Turffontaina v Južni Afriki je opičji samec napadel žensko v odprtem avtomobilu. Strgal ji je obleko in jo opraskal. V skrajni stiski je Carol Cuttle-way zgrabila ročni aparat za gašenje in brizgnila opici peno v obraz. Pred štirinajstimi leti je italijanski mornar napisal pismo, ga z mašil v steklenico, dodal nekaj cigaret in vse skupaj vrgel v morje blizu sicilske obale. Kmalu potem je mornar padel v pomorski bitki, pred kratkim pa so messinski ribiči našli v mreži steklenico s pismom. Odprli so jo ter pismo poslali Giuseppu in Madda-leni Ferrigno, očetu in materi padlega mornarja. Posnetek kaže stara zakonca pri čltanju sinovega pisma, ki sta ga dobila štirinajst let po njegovi smrti. ANEKDOTE GLUHI PEVEC Nekoč je bil Mark Twain na koncertu, ki ga je priredil zelo slab pevec. Pisatelj Twain je vprašal prijatelja, ki je sedel zraven njega: »Kako dolgo pa bo ta revež še tulil?-" »Kdo ve? Pa saj ni on kriv h »Kako to?« je vprašal Twain. »Gluh je ko zemlja in ne sliši samega sebe.-* »Pa naj mu kdo pove, da je že končal!« je rekel Mark Twain. CHAPLIN KOT DOLŽNIK V začetku svoje kariere je bil Charlie Chaplin dolžan na vse strani. Eden izmed upnikov je kar naprej pismeno zahteval vračilo dolga. Nazadnje mu je Chaplin takole odgovoril: ».Spoštovani gospod, za novo leto vselej z zaprtimi očmi izžrebam po eno izmed pisem, ki mi jih pošljejo upniki. Ce me boste še naprej nadlegovali, ne boste več sodelovali pri žrebanju.« PISATELJ IN CARINA Književnik Anatole France, o katerem mnogi pravijo, da je »najbolj francoski« francoski pi-> satelj, je slovel zaradi svojega patriotizma, čeprav je v književnih delih včasih grdo smešil svoje rojake. Ko se je peljal čez mejo po Nobelovo nagrado, si je oblekel več telovnikov, ker je bilo mrzlo. Carinik ga je sumljivo gledal in ga natančno pregledal. »Kaj imate tu?« ga je vprašal, ko je bila njegova roka na levi strani pisateljevih prsi. »Francijo,« se mu je nasmehnil pisatelj. »Draga, ali dovolite, da P stanem vaš satelit?« »Prav rada, toda kaj " rekle druge zvezde?« »Hja, znajti se moraš.. •* f)th »Kako pravite, na Luno? ^ do, kar naravnost, potem Va desno!« JAMES A MICHENER Sajonara 50 ROMAN »Cujte, major, vzemimo, da sem vaša starejša sestra. Privolite v to? Zdaj proučujemo, kateri Američani se ženijo z Japonkami. In te ugotovitve niso prijetne.« Privlekla je na dan kup dokumentov in začela brati neugodne podatke: »Wiskansky, Nool. Sirota. Brez vzgoje. Stepel se je s katoliškim duhovnikom. Poboljševalni-ca«; »Merchant, Nicolas. Pobegnil z doma. Odkar je mobiliziran, kar naprej v priporu. Dvakrat pred vojnim sodiščem. Grozil japonskemu nameščencu, ki je navedel dokaze, da je bila prva dekle, s katero se je hotel oženiti, znana cipa«; »Kelly Joe. Vaš prijatelj. Najslabša biografija za časa službovanja na Koreji. Stalni disciplinski izgredi. Obtožen, da je v Chicagu ubil nekega pijanca, toda sodna obravnava je bila prekinjena zaradi pomanjkanja dokazov. Vedno na rebu kazenskega pregona. Dvakrat predlagan za odpust iz letalstva.« Potisnila je Kellyjeve papirje v stran in ostro vprašala: »Kako ste se mogli zbratiti s tem sumljivim tipom iz podzemlja?« »Bil je v moji enoti.« »Pa vas je Kelly seznanil z vašo Japonko?« Za hip sem obmolknil, da bi se domislil odgovora, toda to spretno dekle je že vse razumelo. Položila je akte na stran in potrpežljivo rekla: »Major, vi kratko malo ne sodite med te ljudi. To so same propalice...« Počila je z roko po spisih, se obrnila in popraskala po nosu. Tisti hip so se odprla vrata in vstopil je mister Car-sters. Z enim samim pogledom je zajel mene, ženitovanjske akte in svojo tajnico, ki si je mela oči. Ko je prestopil prag, je rekel: »Dobri bog, mar se tudi major Groover želi oženiti z Japonko?« Tajnica ga je pogledala in rekla: »Ja, k vragu, tudi on. Rekla sem mu, da je totalen tepec.« »Saj tudi je,« je rekel Carsters. Ko je odhajal v svojo sobo, je še osorno pripomnil: »Toda ni vam treba biti mar teh reči. Letalstvo ne bo dovolilo takšne neumnosti.« Ko je zaprl vrata za seboj, me je tajnica vprašala: »Je vaša Japonka že začela zbirati svoje dokumente?« »Veste, nisem ji še...« Postavno dekle se je z olajšanjem zasmejalo. »Razumem. Niste je še vprašali, kajne. Hvala bogu.« To me je zbegalo in rekel sem: »Cujte, midva se hočeva poročiti.« Ne meneč se za moje besede, je pripomnila: »Ace, zdaj mi je veliko laže pri srcu. Na ducate jih pride sem vprašat. Toda večina svojim dekletom sploh ni obljubila zakona. V tem primeru laže diham, ker je vse v redu.« »Mar imate za bregom kak poseben način, da to preprečite?« »Ne,« je presenečeno odvrnila. »Toda Japonke tz dobrih hiš se kratko malo nočejo omožiti z Američani. Raje se odločijo za Japonsko. Ace, verjemite .stavim deset proti eni, da se dekle, ki ste si jo Izbrali, noče poročiti z vami, tiste, ki bi jo lahko dobili, pa vi ne želite.« Gledal sem to oguljeno pisarno in ženitovanjske akte. Naposled sem mračno rekel: »Lahko začnete nov spis: .Groover, Lloyd. Dobro vzgojen. Nekaznovan. Najboljši pilot na Koreji. Pravi tip Američana. Oženil se z Japonko, zato, ker jo je ljubil.' In ta spis vsak dan pokažite svojemu mister Carstersu.« Bil sem v resnici jezen. Odšel sem v Taka-razuko in tam čakal v neki prodajalnici sočivja blizu Biči-bašija. Okrog poldneva sem zagledal prva dekleta iz Takarazuke v njihovih zelenih krilih. Zatem je prišla mimo Fumiko-san in /ato sem se skril za prodajalnlco, da me ne bi videla. Naposled je prišla Hana-Ogi in me je obšla tista vznemirjenost, ki jo časih občutiš, ko vidiš ljubljeno dekle na ulici, polni ljudi, ona pa ne ve, da jo gledaš« V takšnih trenutkih pozabiš na vse. Hana-Ogi je bila takšna dekle. Na sebi je imela siv, z zlatom in srebrom obrobljen ki-mijno, ki se ji je čudovito podal. Medtem ko se je bližala prodajalnici sočivja, sem se sukal kakor polomljen? propeler. Toda vedel sem, kaj hočem. Pohitel sem k njej, jo zgrabil za roko in potegnil k sebi. Kramar se je nasmehnil in stopil pred prodajalnico, kakor da je že vajen, da mu vsak dan kdo tako vdre v njegov lokal. »Hanajo!« sem vzkliknil strastno, kakor še niluli prej. »Odločil sem se in začel zbirati dokumente. Poročila se bova.« Očitno me ni razumela, zakaj vprašala Je' »Kaj praviš?« »Hočem se oženiti s tabo, te odpeljati v Ameriko.« Spominjam se, da je bil v enem kotu trgovine kup orjaških belih japonskih buč. Vsaka je bila visoka štiri čevlje in debela kakor čl®* vek. Hana-Ogi se je odmaknila za nekaj kora-kov z rokami na obrazu. Za hip me je pogle' dala, nato pa so solze zalile njene temne oči- »Royd-san, nisva govorila o zakonu. Ne, ne.« »Vem, da je to zate presenečenje,« sem re' kel, »toda mislil sem na to in zdaj želim zapu* stiti letalstvo in se oprijeti kaega drugega dela-* »Toda, Royd, jaz ne grem v Ameriko.« »Tudi to bova uredila,« sem povzel. smešne zakone bodo spremenili in mož bo lahko pripeljal ženo domov.« »Royd-san, ti ne razumeš. Jaz nočem iti.« Zazrl sem se v Hana-Ogi. Ni mi šlo v glavo, da bi lahko Japonka, živeča v tej revni in majh-' ni deželi, brez slehernega udobja in bodočnosti, odklonila povabilo v Ameriko. Kaj je že rekla tista oficirska žena v vojaški trgovini v O saki' »Te proklete Japonke postavajo na vogalih * lasom in love ameriške vojake.« »Drevi ti bom vse pojasnil,« sem rekel. Njen odgovor me je presenetil. »Royd-san, nekega dne boš zapustil Japonsko. Rada bi, da bi pred odhodom videl slik® prave Hana-Ogi. V Kjotu.« »Nobenih slik ne želim videti!« sem vzkliknil. »K vragu, prišel sem sžm, da bi ti povedal, da se bova poročila.« »Pridi jutri zjutraj, zarana.«