Štev. 123» Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: za celo leto K 144'— za pol leta K 72*— V Ljubljani, petek, 3. junija 1921. PoilnlM platana v gotovini. Leto I. Uredništva In tipravnlštvo t K#-pitarjevi ulici štev. S —- Telefon uredništva Ste«. 50 — Telefor = upravnlStva Štev. 328 tsa CENE PO POŠTI: za četrt leta K 36*—« en tneseo K 12’— V UPRAVI STANE MESEČNO K10’- DELAVSKI LIST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 BBagroass msts/m Glisti za republiko. , Voditelj italijanskega fašizma Mussolini je po volitvah proti vsemu pričakovanju nacionalističnih krogov spravil na dnevni red republikansko vprašanje. Zavzel je stališče, da se fašistovski poslanci po otvoritvi parlamenta ne smejo udeležiti inavguralne seje, ker bi s tem grešili proti republikanskemu načelu fašizma. Pri tem se Mussolini sklicuje na strankin program, P ga je sklenil fašistovski kongres 1. 1919. m ®v°jo tedanjo izjavo. Program obsega naslednje točke: v. 1. Skliče se konstituanta, ki naj od-•,0cjJ^ državni obliki; 2. uvede se davek na . dsčine; 3. razlaste se premoženja iz voj-?. dobičkov; 4. odpravi se senat; 5. zem-ja se ranieli kmetom; 6. narod se oboroži; la Ci!kvena premoženja se razlaste; 8. de-spV h 0rganizacije se priznajo; 9. uprava decentralizira; 10. občine dobe samo-Vo; O prvi točki je Mussolini na kon-tp68u me(i drugim: »Iz novih voli- v bo izšel narodni zbor, od katerega oi°n°. ,Zahtevali, da odloči o vladavinski oliki italijanske države. 'Ta zbor bo rekel: ePublika ali monarhija, in mi, ki smo bili P° svojih težnjah vedno republikanci, porečemo od tega trenotka dalje: republika!« Dejstvo je torej, da je temeljil fašizem ?d vsega početka na republikanskem načelu, vendar se to načelo ves čas ni nikjer spravljalo v ospredje in ker so fašisti s tako vnemo nastopali proti vsem nenarod-niln življem in celo proti skrajnim re-Publikancem kot takim, so mnogi mislili, ®a je fašizem na prvo točko svojega progama pozabil ali da je vsaj ne jemlje presno. Zato so zlasti ob zadnjih volitvah Bjnogokje tudi monarhisti glasovali za fa-S1s%eke kandidate. Nenadni nastop Mus-soUnijev z republikanskim praporom je v kanRlH8plošno Presenet^- Načelno republiki-^ v 80 s*cer v Italiji — po priznanju • ^ e ^ouve« — vsi od Viktorja Emanuela n .zac^jega ribiča. Vendar je po mnenju cionalističnih krogov danes še prezgodaj, skC6t! vprašanje o izpremembi vladavin-? Zato Mussoliniju njegov nastop J5 0 zamerijo in ga skušajo odvrniti od na-r*e^» da bi fašistovski poslanci od slav-tek 6 .otvoritvene sej9 izostali. To bi bilo nerodno, ker bi se v tem slučaju uote znašli skupaj s svojimi najhujšimi potniki: socialisti, ki hočejo topot isto-j^ ° izostati od inavguralne seje. Teda ussolini ima po vsej priliki čisto posebne Politične namene, o katerih se gotovim krosom pač ni sanjalo. Mussolinijevo glasilo : °P°lo d’ Italia« namreč odkrito prizna- '3 je hotel Mussolini s tem svojim na-opom osvoboditi fašizem izpod hegemo-gotovih konservativnih in reakcionar-vplivov in pokazati, da je fašizem nejasno gibanje, s katerim morejo iti spo-azumno vse stranke, ki iskreno stremijo jr* Preosnovami v narodiiem duhu. Tisti rej, ki so mislili, da bo fašizem brezpotji110 služil sedanjemu režimu, so še teme-Mo zmotili. Mussolini ne misli služiti, ?^pak bi, po vsej priliki raje — vladal. Za njim stoji — kakor se že danes vidi ogromna večina fašistov. Za nas je posebno zanimivo, da za-°Pa fašizem načelo upravne decentrali-sj cMe In široke občinske avtonomije. Do-pokorno orodje vlade in njenega ka-jr ^stičnega sistema, se fašizem pričenja ezniti. S tem pa postane odveč. ^UKSIasijena radt-CcosSta mandata d fcagre&lijsisa zastopa. ju ,.^ažreb| 3. junija. (Izv.) Vlada je razve-jV*la mandate občinskih odbornikov Sti-Radiča in Martini ča, ker sta se na dnji občinski seji izjavila proti sedanje-režimu v državi in proti prisegi kralju. Irtkafeia Mute razcepi Jen. radikalci izstopili iz kluba. Kriza viadnila strank trala dsBi@. Belgrad, 3. junija, (Izv.) Na včerajšnji seji radikalnega kluba so dr. Srskič in drugi bosanski radikalni poslanci izjavili, da izstopajo iz radikalnega kluba. Za vzrok navajajo to, da je klub popustil muslimanom in ne samo, da njim (radikalnim po-slancem) ni šel v vprašanju agrarne reforme na roko, temveč jih je v konstituanti desavuiral in jim onemogočil nadaljno delovanje v klubu. Edini dr. Laza Markovič, ki je izvoljen v Hercegovini, je ostal v klubu. Belgrad, 3. junija. (Izv.) Na seji radikalnega kluba je povodom razprave glede zahtev bosanskih mulsimanov minister za agrarno reformo, dr. Uzunovič, podal.svojo demisijo in je ta svoj korak utemeljeval z nastopom muslimanov in pa z napadi na njegovo osebo iz vrst radikalnih poslancev, Že z demisijo ministra Velizarja Jankoviča je bil položaj vlade ogrožen; s to demisijo pa je še bolj ogrožen. Vkljub temu, da je vlada ob priliki glasovanja dobila večino, traja kriza neprestano dalje. nisislimanl zapet z olatio. Vlada izpoSRii® vm zahteve miasSimassov, LDU Belgrad, 2. junija. (ZNU.) Danes se ni pričakovalo, da se reši vprašanje muslimanov. Davi se je na ministrski seji, kateri sta prisostvovala tudi dr, Karameh-medovič in dr. Spaho, razpravljalo o ostavki muslimanskih ministrov. Potem sla muslimanska ministra referirala v svojem klubu. Dopoldne sta dr, Karamehme-dovič in dr, Spaho zopet konferirala z ministrskim predsednikom Pašičem. Na da- našnji seji ustavotvorne skupščine so bili muslimanski poslanci prisotni v zelo majhnem številu. Ob 19.15, ko ss je odredilo gldsovanje za tretje poglavje, so razen drugih’prišli tudi muslimanski poslanci ter sta dr, Karamehmedovič in dr Spaho zavzela svoje mesto na ministrskih klopeh. Spor z muslimani se je danes popoldne poravnal, Vlada bo izpolnila vse zahteve, ki jih je stavil muslimanski klub. Jagosloeanskl felnb ne bo barantal! Belgrad, 3 .junija. (Izv.) Včeraj je dr, Anton Korošec obiskal muslimanski klub in se dalje časa razgovarjal z muslimanskimi poslanci. Izjavil je, da so vse vesti o pogajanjih med vlado in Jug. klubom ne- resnične in da stoji Jugoslovanski klub odločno na avtonomističnem stališču in se preko tega sploh ne bo spuščal v poga-janja. ; Viharna sefa kmMtnmts. Trst!© poglavje ustave sprelete z nrsafio večino med velikanskim ropotom. ^Ašl STROŠKI ZA DVA MESECA. Belgrad 2. junija. (ZNU.) »Služ-■ ^0vine« so dne 1, t. m. objavile za-^ 111 zakon o proračunskih dvanajstinah jon!?le®eca iunii in julij v znesku 589 mili-kr0lJv 366.996,83 dinarjev in 832,733,707.33 Sirite ..NOVI tHS“ Belgrad. 2. junija. Na današnji seji ustavnega odseka je povzel besedo minister za konstituanto dr. Trifkovič. Zadnji odstavek člena 43 se je vrnil ustavnemu odseku, ker so nekateri gospodje poslanci zahtevali* da se izloči in na njegovo mesto sprejme druga odredba, ki ima več smisla, in sicer: >Maksimum posesti se določi z zakonom«, in da se izloči oni del, ki govori o minimumu zemljiške posesti, ker bi zadel na velik odpor poslancev iz Srbije. Poslanec dr. Stajic (zemljoradnik) želi, da se odstrani stavek: »v katerem se ona ne sme razdeliti med naslednike,« zahteva pa, da ostane tudi minimum, da se torej maksimum in minimum odredita z zakonom. — Poslanec Vujičič (radikalec) zahteva, da se zadnji stavek člena 43 sploh opusti. Protivi se ekspropriaciji veleposesti in veli, da je proti temu, da se odredi maksimum, koliko sme zemljoradnik imeti zemlje. To ni samo proti narodnim običajem, marveč je tudi škodljivo za gospodarski razvoj. “ Poslanec Gjonovič (republikanec) pravi, da nima zmisla, ako se ne sprejme odredba o maksimumu; potem bi kapitalisti lahko prišli na kmete in zbirali veleposestva. — Poslanec Milojkovič (komunist) zahteva, da se vsekakor odredi maksimum zemljiške posesti in da naj bo to tolik kompleks, kolikor ga moro lastnik s svojo rodbino sam obdelati. — Poslanec dr. Perič opozarja, da obstajata dva minimuma p c/sesti: en minimum glede razlastitve posesti, drugi pa, kadar gre za prisilno prodajo za plačilo davkov ali dolgov. Za katero vrsto minimuma gre, je treba razločevati in odrediti v ustavi. — Po razpravi se je stavek sprejel takole: »Z zakonom se bo določil maksimum zemljiške posesti, kakor tudi slučaj, v katerem se minimum posesti ne sme odtujiti.« Belgrad, 2. jun. 45. sejo ustav, skupščine otvori predsednik dr. Ribar ob 16.45. Finančni minister dr. Kumanudi odgovori na vprašanje posl. Brandnerja, da je dala vlada za koroške begunce najprej pet milijonov, potem 2 milijona, tretjič pa 500.000 dinarjev ter da je pripravljena, da jim bo pomagala tudi nadalje. Skupščina preide na dnevni red. Poročevalec Demetrovič čita poročilo ustavnega odseka. Poslanec Stanovnik (Jugoslov. klub) govori o zadružništvu in zahteva, da drža\a >>odpira zadruge. Zahteva zavarovanje za starost in bolezen ter, govoreč o gospodar stvu, zahteva zavarovanje živine. Poslanec Cakovič (zemljoradniški disident) obsoja stranke večine, da niso prej sprejele ustave. Smatra, da je sramota za radikalni klub, da g. Protic ne prihaja v skupščino. — Poslanec Drofenik (SKS) govori o agrarnem vprašanju. Govori proti velezadružništvu in zahteva odredbe, ki bodo ščitile kmetsko prebivalstvo. Predsednik da zvoniti po kuloarjih, v skupščino prihaja veliko število poslancev. Predsednik odredi glasovanje. Jugoslovanski klub. komunisti in zemljoradniki z velikim hrupom zahtevajo, da se debata o tem paglavju nadaljuje. Predsednik pozivlje na red. Večina ministrov sedi na ministrskih klopeh, med njimi tudi dr. Karamehmedo-vič in dr. Spaho. Poročevalec Demetrovič gre na govorniško tribuno med neprestanim hruščem in zbijanjem po klopeh na levici. Poročevalec govori, toda ne morejo ga razumeti. Pozivlje poslance, da glasujejo za ustavo, ker glasovati za posamezne člene tega poglavja pomenja glasovati za ustavo. Njegov govor je spremljevala levica s silnim hrupom. Predsednik preti, da bo prekinil sejo. Komunisti razbijajo po klopeh, cen-trum ploska. Skupščina preide na glasovanje, poslanec Barič (Jugoslov. klub) pa zahteva, da vlada prej poroča o dogodkih, ki so se pripetili v njeni sredini tekom zadnjih dveh dni. Predsednik zopet preide na glasovanje. Tretje poglavje ustave je sprejeto. Proti vsemu poglavju so glasovali komunisti in Jugoslovanski klub. Socialisti so glasovali za člene 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 38 in 44. ustave. Poslanec dr. Ivanič (radikalec) je glso-val proti členu 28. Pri členu 42 so zcmljo-radniki in komunisti z velikim hruščem in s protesti zapustili dvorano. Proti so glasovali tudi bosenski radikalci dr. Srskič, Pe-čanac, dr. Spalajkovie in dr. Ivanič. Njihovo glasovanje je Jugoslovanski klub pozdravil z burnim ploskanjem. Proti členu 43 so glasovali tudi demokrati iz Vojvodine dr. Sečerov, dr. Jakšie in dr. Vuletič. Predsednik zaključi sejo. _ Poslanec Barič (Jugoslovanski klub) kliče Pašiču, da je ustava kupljena. Ministrski predsednik Pašič odgovori, da ustava ni kupljena. V dvorani nastane velik šunder. Poslanci se zbirajo pred ministrskimi klopmi. Poslanec Barič protestira. Predsednik ga vnovič opominja in ga nat Pašičev poziv nato izključi od treh sej. Seja je bila zaključena ob 20. uri, prihodnja pa je odrejena na jutri dopoldne. Dnevni red: nadaljevanje debate o ustav* nem načrtu poglavje IV. v TisrSfeo oprsSanle. Turško nacionalistično gibanje se je izkazalo kot močnejše, nego bi bilo pričakovati. Vsekakor prejema velik del svojega notranjega ognja od ruskega boljševizma, ki je našel v njem svojega najboljšega zaveznika. Pravkar se vrše najživah-nejša posvetovanja med Moskvo, Angoro in Carigradom, da se utrde in podrobno določijo sklenjene pogodbe. Po drugih poročilih ima zvezi pristopiti tudi Bolgarija, s katero da se istotako pravkar vrše pogajanja. Turki in Bolgari bi potem skupno napadli najprej Grčijo, nato pa Jugoslavijo. (Ta vost je spričo dejstva, da se jei pravkar mudil v Belgradu bolgarski dr-, žavnik, da doseže zbližanje z Jugoslavijo, vsaj — sumljiva.) Na drugi strani pa po* ročajo angleški listi o zbližanju med Anglijo in Grčijo. V angleškem zunanjem uradu čimdaljebolj prevladuje mnenje, da mora Anglija v turško-grškem sporu opustiti svojo nevtralnost in podpreti Grčijo. Kakor poroča . Daily Express«, bosta, angleško in grško brodovje že te dni nastopili blokado turške obale, da zabranita dovoz bolgarskega in boljšoviškega orožja kemalistom. Anglija bo podprla Grčijo v boju proti kemalistom tudi s četami in orožjem. V najkrajšem času se sklene med Anglijo in Grčijo formalna zveza po« liticnega in vojaškega značaja. Zaisieue Italijanu«. V Milanu je te dni zboroval II. narodni jadranski kongres, ki se je izrekel za te-le glavne točke: Luka Baroš mora ostati pri Reki; Reka bodi svobodna luka; prosti luki naj se ustanovita tudi v Trstu in Benetkah, tako da se ustvari organični sistem treh glavnih jadranskih luk; vlada naj takoj od« pomore stiski, v kateri se nahaja tržaška paropldvba in tržaške ladjedelnice vsled zastoja v trgovinskem pomorstvu, ker bodo morale drugače nove delavske množice iti na cesto brez dela; s posebno pogodbo naj se doseže svoboden prehod turske želez-niče, ki veže Trst z Avstrijo in Nemčijo; stremi naj se za tem, da dobi Trst preko Kulpe in Save vodno sveso s Donavo; zgradi naj se železniška zveza Trst—Koroško—'Toblaeh—Brenner; vlada naj z vsemi sredstvi zavaruje industrijo ribjih konzerv v Julijski Benečiji pred zunanjo kon-. lturenco. MI IN BOLGARI. LDU Belgrad, 2. junija. (ZNU.) V včerajšnjem komunikeju o izjavi bolgarskega; ministra za notranje stvari g. Dimitrova; je napačno 'iatisnjen stavek: »G. Dimitrov, je izrazil iskreno željo in sklep bolgarske vlade, da izpremeni stalno napačno politiko Bolgarov proti naši državi, ki je pogoj za slogo in prijateljsko politiko dveh sosednjih držav.« Ta stavek se mora glasiti takole: »G, Dimitrov je izrazil iskreno željo in sklep bolgarske vlade, da izpremeni staro napačno politiko Bolgarov proti naši državi, ki je pogoj za slogo in prijateljsko politiko dveh sosednjih dršav.» politični dogodki. -f Italijanska ljudska stranka in sestava nove vlade. Italijanska ljudska stranka zavzema sredi med vladnimi strankami in socialisti tako važno stališče, da nobena obeh strani ne more mimo nje na vlado. Zato se delajo sedaj kombinacije na obe plati: da stopi ljudska stranka V vlado z vladno skupino ali pa s socialisti. Gotovo je, da se od desne že delajo poizkusi, da pridobe popolare. Kar tiče druge kombinacije, je tajnik ljudske stranke iz-,: javil, da bi njegova stranka načelno ne pa ne veruje, da bi bilo to sodelovanje žc sedaj možno, ker jerazpoloženje še pre-protivno, To nasprotje skušajo gotovi krogi, ki bi jim ljudsko-sociulistični blok ne bil po volji, še podnetiti ravno z vsiljivim razširjanjem vesti, da se ta blok snuje. Sfftso i\ .■K' m>'Nov! Cas«7dne 3. junija 192f} Stev. 122. Ljudska stranka lahko mirno pričakuje nadaljnjega azvoja položaja. -fi Češkoslovaški zakonski načrt o obratnih, svetih, ki ga je češkoslovaška vlada te idni predložila narodni skupščini, obsega naslednje glavne določbe: Obratne svetel si morejo delavci izvoliti, po vseh do-bičkanosnih podjetjih, ki so last zasebnih oseb, ki trajno zaposlujejo najmanj 30 oseb in ki obstojajo najmanj en leto. Za kmetska podjetja velja pogoj, da morajo biti tisti, ki hočejo voliti obratni svet, zaposleni temeljem celoletne pogodbe (torej ne sezonski delavci). Obratni sveti imajo socialne in gospodarske svrhe. Njih glavni narodnogospodarski namen je, zbližati delavstvo s produkcijo in podjetniki. Obratni sveti imajo pravico, predlagati podjetnikom izboljšanje gospodarskega stanja. Obsežne pravice idaje načrt tem svetom v pogledu nadzorovanja knjig. Aktivno vo-livno pravico v obratne svete imajo delavci oziroma uslužbenci, ki so stari 21 let in zaposleni v podjetju najmanj 3 mesece, pasivno .volivno pravico pa tisti, ki so stari najmanj 24 let in so zaposleni v dotičnem podjetju najmanj 6 mesecev, v dotični stroki pa najmanj 3 leta. \+'< Češki socialisti in komunisti. Glasilo češke socialistične levice >Socialni Demokrat« je te dni priobčilo oficielen poziv na pristop v stranko. Poziv naglasa, da se je od 2622 organizacij stare levice udeležilo glasovanja za pristop tretji internacionali le 651 organizacij ter je bilo oddanih za sprejem moskovskih pogojev samo 38.000 glasov, kar je le neznaten drobec celokupne stranke. Temu nasproti je komunistično tajništvo izključilo iz stranke vse tiste, ki so se minoli četrtek udeležili prve strankine konference levice. 2)nevnl dogodki. —■<, \Volitev župana v Šmartnem pri 'Litiji. Za župana je bil izvoljen dosedanji župan^ Leopold Hostnik. 2upan in vsi svetovalci so zvesti somišljeniki SLS. — Železni drobiž — zopet veljaven. (Presbiro.) Da bi zadostil potrebam denarne cirkulacije, je finančni minister ukazal državnim blagajnicam, naj v bodoče sprejemajo tudi kovani železni drobiž, ki je ostal v prometu še iz časov bivše av-stroograke monarhije. Državne blagajnice bodo sprejemale ta drobiž po njegovi nominalni vrednosti, t, j. 20 vin, — 5 par. Novo mesto. V nedeljo 29. maja se J6 zbrala močna četa Orlov in Orlic novomeškega okrožja pred gostilno Košak. Od ra je as godbo šentjernejskega Orla na čelu odkorakala preko Novega mesta v Stopiče, prijazno dolenjsko vasico na vznožju bajnih Gorjancev. Novomeščani so kaj zvedavo gleidali in so — presenečeni nad .vzorno disciplino orlovskih vrst — opustili običajno >svobodomiselno kritiziranje«. — Lepo in solnčno popoldne, ki je sledilo deževnemu jutru, je prehitro minulo in sijajno uspele prireditve je bilo prekmalu konec. V mraku smo se zopet vrniti v mesto, kjer šo sedaj pod okriljem teme novomeški gospodje pokazali »svojo visoko sokolsko ’ izobrazbo in kulturo«. Razumljivo je seveda, da je vodja samostojnih kmetov, gostilničar Matko, ob našem povratku v Gotni vasi skrbel za sokolski vzgoji primeren nastop svojih pristašev. Da bi pretrgali orlovske vrste, so nagnali čelo dva konja proti nam. Ali žival je pokazala, da je bolj r -S*. . 87 /• & Bolwer: Poslednji desni a Pompeji. Sr : TO POGLAVJE. 'i V katerem izve čitalelj Glavkovo stanje, >— Prijateljstvo se preskuša — sovraštvo ublaii — ljubezen ravno tako — ker je i«, eden ljubečih slep. 1 Že davno je bila noč in vesela zbirališča Pompejcev so bila še vedno natlačeno polna. Na obrazih raznih pohajkovalcev je bilo videti bolj resen izraz kakor navadno, Razgovarjali so se v velikih družbah in skupinah, kakor da bi hoteli s svojim številom zmanjšati napol mučni papol prijetni nemir, ki ga je vzbujal predmet, o katerem so se razgovarjali; govorili so o življenju in smrti. Nek mlad človek je urno hitel mimo krasnega stebrenika svetišča boginje Fortune, tako urno, da se ni z majhno silo zaletelv okroglo in prijazno postavo vse časti vrednega meščana Diomeda, ki se je vračal domov y svojo predmestno vilo. »Hoda!« je zaječal starec in z nekoliko težavo zopet zadobil svoje ravnotežje; »Ali nimaš oči? Ali misliš, da ničesar ne čutim? Pri 'Jupitru! Skoro si pregnal ne-beški dSel mene; Se en sunek in moja duša bo yjlladiul« »Oh, Diomed! Ali si ti? Odpusti mojo^iiepozornost. Bil sem ves zatopljen y premišljevanje o spremenljivosti sreče Daily Chronicle« vzdržuje vest, da se Valera in Sir Craig v najkrajšem času sestaneta. Najbrž ima tudi poostritev vojnega stanja na Irskem namen pritiskati na Valero, da v svojih zahtevah napram Angliji odneha. ^Raznoterosti. t Na milijone in milijone miši imajo danski deželi. V nobeni evropski des&U ni toliko miši ko na Danskem. Tam so mesta in vasi, v katerih vsak trenutek moreš stopiti na miš. Dobiš jo v umivalniku i& y, kuhinjski posodi. Nič posebnega ni, ako zjutraj moški oblači hlače, pa plane miška iz žepa. Kaj pa šele po skednjih in skladiščih. Tu vse mrgoli miši. Najhuje je, da se spravijo tudi na papirnati denar in tako škodujejo danski valuti. Zadnji čas je danska vlada sklenila, da se mora, naj velj? kar hoče, zatreti mišja nadloga. Brzojavni promet z državo »Svobod« no mesto Danzig«, Brzojavke za državo »Svobodno mesto Danzig« se sprejemajo brez omejitve. Pristojbina od besede 29 franc, cent., za novinarske brzojavke po' lovico. Odgovorni urednik Anton Marinček, ^ Izdaja konzorcij »Novega časa«. Tiska jugoslovanska tiskarna r LjnblfaaL »Da, pravijo, da je zločin tako nenavaden, da mora sam senat soditi; in radi tega ga bodo liktorji formalno vpeljali«.1 »Toraj je bil javno obtožen?« »Gotovo; kje si pa bil, da tega nisi slišal?« »Ravnokar sem se povrnil iz Ne-apolja, kamor sem se podal po svojih poslih zjutraj po njegovem zločinu; — strašno, in v moji hiši je bil isto noč, v kateri se je zločin zgodil!« »Nobenega dvoma ni o njegovi krivdi,« je rekel Klodij in zmajal z ramo, »in ker imajo ti zločini prednost pred vsemi majhnimi navadnimi pregreški, se bodo požurili, da izreko sodbo še pred igrami!« »Pred igrami! Dobri bogovi!« je odvrnil Diomed in se stresel; »ali ga zamo-rejo obsoditi k zverinam? — Tako mladega in tako bogatega človeka?« »Gotovo; vendar je on samo Grk. Ako bi bil Rimljan, bi ga bilo tisočkrat škoda, Te tujce se mora trpeti radi njihovega bogastva, v njihovi nesreči pa ne smemo pozabiti, da so pravzaprav sužnji. Vendar smo mi iz višjih stanov vedno mehkega srca, in prilično dobro bi se mu godilo, ako bi ga mi sodili; kajti, mej nami rečeno, kaj pa je tak preprost svečenik Izide? — Kaj pa je Izida sama? Toda preprosto ljudstvo je praznoverno in vpije po krvi oskrunjevalca svetišča. Nevarno je ne uda-ti se javnemu mnenju,« »In bogokletnež, oni kristjan ali Naza-renec ali kakor mu je že ime?« &Oh, ubogi pes! Ako bo daroval boginji Kibeli ali Izidi, bo oproščen, ako ne, ga dobi tiger. Vsaj tako jaz mislim; toda \ ‘ Plin. Ed. II. 11. 12, v. 4, 13. sodišče bo sodilo. Mi se pogovarjamo, mejtem ko je urna še prazna. In Grk utegne še uteči smrti. Vendar dovolj o tej lastne abecede. Vendar dovolj o tej žalostni stvari. Kako pa se počuti lepa julija?« vpobro, mislim.« »fjiporoči me pri njej. Vendar čuj! Vrata tamkaj škripljejo na svojih tečajih; pretrrjev\ hiša je to. Kedo prihaja iz nje? Pri F« luksu! Egipčan je! Kaj je hotel pri našem Uradnem pijatelju?« » Razgovor glede umora, brez dvoma,« je odvrnil Diomed, »kaj pa se misli, da je bi! yved umoru? Glavk se je nameraval poročiti z Apecidovo sestro.« ?Da, in nekateri menijo da se je Ape-cid ustavljal tej zvezi. Morebiti je bil nenaden prepir, Glavk je bil očiviano pijan, — da, tako zelo, da je bil popolnoma brez zavesti, ko so ga prijeli, in kakor čujem, še vedno blodi, ali vsled vina ali groze, obžalovanja, Furij ali Bakanalij, ne morem reči,« »Ubogi človek! zagovornika?« »Naboljšega, Kaja Polija, zelo dobrega govornika. Polijo je najel vso ubožno gospodo in razsipneže dobrega rodu, da se oblečejo v slaba oblačila in hodijo okoli ter prisegajo prijateljstvo do Glavka, in skušajo omehčati kkmenita srca meščanov (za koga ne bi govorili, da bi se fa naredilo cesarjem)! — Jaz mu hočem iti pravičen; bil je poštenjak v izbiranju svojih prijateljev. Vendar to ne bo r > magalo; Izida je ravno sedaj zelo pri- <• « i> * na,« >In mimogrede povedano, jaz imam Ali ima dobrega nekoliko blaga v Aleksandriji. Da, Izido se mora čuvati.« »Gotovo; toraj zdravstvuj, stari go* spod; kmalu se zopet vidimo; ako ne, narediva v amfiteatru prijateljsko stavo, V si moji računi so prekrižani vsled ■ te preklicane Glavkove nesreče! Stavil sem na gladijatorja Lidona; sedaj moram svoje pločice drugje popisati. Vale!« Klcdij je zapustil bolj počasnega Diomeda, ki je odšel proti svoji vili, in se napotil dalje, prepeval na tihem neko grško pesem in navdajal zrak ? dišavami, ki so se razširjale od njegovega snežno* belega oblačila in njegovih las. »Ako vržejo«, je mislil, »Glavka levu« potem Julija ne bo imela boljšega človeka, katerega bi ljubila, kakor mene — gotovo izbere mene in jaz mislim, da se bo treba poročiti. Pri bogovih! Z dvanajstero črtami ne gre več; ljudje sumljivo gledajo mojo roko, kadar trese kocke, Ta peklenski Salust namigava na slepar-jenje, in ako se odkrije, da je slonova kost ponarejena, potem bo treba dati slovo veselim večerjam in dišečim povabilom; — Klodij je izgubljen! Bolje je toraj oženiti se, odpovedati se igri in poskusiti svojo srečo (aii pravzaprav srečo lep# Julije) na cesarskem dvoru.« Ko je igralec na ta način premišljeval cilje svojega častihlepja, ako se smejo s tem velikim izrazom nazvati Klodijevi načrti, ga je nekdo nenadoma ogovoril« in ko se je ozrl, je zapazil temno čelo Arbaka. »Pozdrav, plemeniti Klodij! Oprosti* da te motim, in povej mi, prosim te, kje je Salustova hiša?« 'Pnlie.l