izdaja cp •dffiSffKfifflht* lIttFjPv . l/REJUJE UREDNIŠKI ODBOR . O LAVNI UREDNIK SLAVKO DEŽNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI, NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, SOBOTA, 31. MARCATI«! TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN R E N J S K O LETOŠNJI PRORAČUNSKI DOHODKI V vseh občinah precejšnje povečanje V najkrajšem času bodo še preostali občinski ljudski odbori na senjskom sprejeli svoje letošnje proračune. Pristojni okraini or-n je kakor vsako leto tudi letos zbral podatke o yišini proračunali dohodkov na območju posamezne občine. Ni pa nujno, da se ta >redvidena višina proračunskih dohodkov za določeno obc.no ujema ! občinskim proračunom prizadete občine. Občinski ljudski odbori lahko planirajo več ali pa tudi manj. Praksa je pokazala, da obč nski ljudski odbori čestokrat sprejmejo večji proračun, kakor pa ga predvideva pristojni okrajni organ. Gradnja Narodne banke v Kranju vzbuja pozornost s svojim žele-zobetonskim skeletom. Železni skelet, ki ga predstavlja naša slika, pa je še posebno zanimiv, če ga gledamo iz »žabje« perspektive. Le kaj bi rekli delavci, ki sestavljajo skelet in gledajo na zemljo s »ptičje« perspektive? Skupni bruto proračunski do-nodki naj bi znašali letos po okrajni oceni v vseh petih občinah nekaj nad šest milijard 60 milijonov dinarjev. Od tega zneska odpade največji delež na občino Kranj (2.314 milijonov), njej sledi občina Jesenice (1.273 milijonov), občina Radovljica (1.203 milijone), občina Skofja Loka (795 milijonov) in občina Tržič (475 milijonov). Od tega odoade 55 odstotkov na občinske proračune in proračun Okrajnega ljudskega odbora Kranj. Trije občiinski Ijud-ertci odbori, in sicer Kranj, Jesv-ndce in Radovljica, so v bruto proračunskih dohodkih udeleženi s 35 odstotki .medtem ko ostali dve občini participirata b 40 odstotki. To je namreč sklep zadnjega zasedanja Okrajnega ljudskega odbora Kranj. Razen udeležbo pri deljivih.bruto proračunskih dohodkih pa bodo Izboljšati kvaliteto dela Lani se je poštna služba na Gorenjskem močno okrepila. Položili .-o številne telefonske kable, obratovati so'začele nove avtomatične entrale in drugo (v skupni vrednosti 158 milijonov dinarjev), ♦ako da osnovna sredstva dosegajo 390 milijonov dinarjev. To pa je omogočilo tudi povečanje prometa, ki je lani dosegel po vrednosti •199 milijonov dinarjev. Ko je pred dnevi delavski svet PODJETJA PTT razpravljal o lanskih uspehih in letošnjih nalogah, je sprejel stališče, da je treba posvetiti večjo pozornost izboljšanju kvalitete uslug. iz fikupnih 49 milijonov dinarjev preostalih sredstev dohodka iz lanskega leta so namenili 28 milijonov za stanovanja, ostalo pa so pustili v rezervnem skladu. PODJETJE ZA PTT Kranj jI samostojen in enoten kolektiv ki zajema celotno Gorenjsko v zvezi s to dejavnostjo. V kolektivu je 316 zaposlenih, ki so razvrščeni na 43 pošt oziroma na 4 ekonomske enote: Kranj, Bled, Skofja Loka in Jesenice. imeli letos občinski ljudski odbori tudi naslednji dotok nedeljivih dohodkov: občina Jesenice 247 mili-< jonov, občina Kranj 572 milijonov, občina Radovljica 222 milijonov, občina Skofja Loka 174 milijonov in občina Tržič 104 milijone. Skupni proračunski dohodki v letošnjem letu pa bi tako po okrajnih ocenah znašali v jeseniški občini 782 milijonov, v kranjski 1.435 milijonov ,v radovljiški 688 milijonov, v škofjeloški 507 milijonov in v tržaški 303 milijone. V teh zneskih so zajeti tudi že presežki iz preteklega leta in debloka- cije ter v občini .Jesenice tudi fi-narusiranje iz ofcraijnega proračuna. Obč inski (proračuni so se letos.; v primerjavi s preteklim letom] znatno povečali. Okrajna ocena o višini vseh občinskih proračunov se je letos v primerjavi a proračuni, ki so jih lani sprejeli občinski ljud6ki odbori, in z upoštevanimi presežki dvignila v celoti za skoraj 751 milijonov dinarjev oziroma za 25,3 odstotka. Po posameznih občinah pa nam da primerjava mod okrajno oceno'o višini proračunov in med lanskoletnimi ^občinskimi proračuni ter presežki naslednjo sliko: v tej primerjavi se poveča proračun oz. proračunski dohodek v jeseniški občini za 24 odstotkov, v kranjski za 21 odstotkov, v radovljiški za 31 odstotkov, v škofjeloški za 22 odstotkov in v tržiaki za 40 odstotkov. - P. Nesklepčnost m pouk »Kdor bo izostal več kot trikrat, ga Je treba poklicati na zagovor.« Takšen sklep so pred kratkim sprejeli odborniki občinskega ljudskega odbora Tržič. Povod za tak sklep, kot so povedali, je bila ugotovitev, da se eden izmed odbornikov po večkrat zapovrstjo ni udeležil sej ObLO. Ko pa so nato raziskali ta primer oziroma vzroke, so ugotovili, da ne gre za brezbrižnost, marveč za kritične zdravstvene in družinske razmere. Zato odborniki tudi o zahtevali nikakih ukrepov. Stvar r>a seveda bolj prizadene volivce n njihova ocena bi bila lahko od- očilna. Ob tem pa se vsiljuje misel o ikcijl in odgovornosti posamez- nikov v določenih organih. Ostanimo kar pri ljudskih odborih. Večkrat se odborniki preštevajo z Ijenostjo, ali so sklepčni ali ne. V Skofji Loki se je zgodilo, da zbor proizvajalcev ni bil sklepčen. Tudi drugod so že bili taki primeri in večkrat je dosežena sklepčnost le za las. Težave so z udeležbo tudi pri raznih drugih organih - svetih in komisijah itd. V Kranju še pred kratk;m ni bilo zadostne udeležbe niti na občinskem plenumu SZDL. Razmeroma manj teh pojavov je v jeseniški občini, v zvezi z radovljiško občino pa večkrat beremo o zelo dobri udeležbi in živahnih razpravah, kar posamezniki pripisujejo delno Prispevek jeseniških novotarjev k rekonstrukciji Železarne Organi delavskega upravljanja, sindikalna organizacija, uprava Železarne in tehnični sektor v kolektivu močno podpirajo iniciativo ln prizadevnost avtorjev tehničnih izboljšav. % novatorskimi predlogi se v Jeseniški Železarni ukvarja širok krog članov kolektiva. V Železarni Jesenice imajo za to dejavnost poseben referat; naloga in skrb tega Je, da v mejah možnosti poživlja novatorsko in racionalizatorsko dejavnost Jeseniški avtorji tehničnih izboljšav d 'ipajo storilnost dela, izboljšuje-•o delovne ln tehnološke postopke, znižujejo lastno cono, zboljšujejo kvaliteto proi zvodov, preprečujejo zastoje, zmanjšujejo čase remontov in povečujejo osebno in delovno varnost Posebna komisija strokovnjakov in izvedencev skrbno in objektivno prouči vsak predlog in ga skuša pozitivno oceniti na osnovi koristi in prihrankov. Poseben pravilnik pa predpisuje stimulativne napade in odškodnine za prizadevne in uspešne avtorje tehničnih izboljšav. Društvo iznajditeljev in avtorjev tehničnih izboljšav močno (Nadaljevanje na 2. strani) tudi lanskoletni teritorialni organizaciji. Seveda pri tem ne gre samo za neodgovornosti; kot ugotavljajo razne komisije za samounravne organe, gre v prvi vrsti za preobremenitev mnogih družbeno-poli-Učnih delavcev. Veliko jih je, ki imajo po 5 in tudi po lb funkcij. Take podatke smo slišali tudi na posameznih konferencah ZK v zadnjem času, čeprav je v tom že storjen korak nnprej. Sistem rotacije v perspektivi pa nas sili. da bi morali v tem še hitreje iskati n vključevati v razne organe tiste državljane, ki imajo za to vse pogoje in kvalifikacije in so doslej stali ob strani. To še posebno velja za mladino, ki se do-ti hitreje uveljavlja v gospodarskem kot pa V družbenem in političnem življenju. Precej vzrokov pa ie tudi takih, kakršnega so ugotovili v Tržiču -zdravstveno stanje, družinske razmere in podobno. V nemalo primerih se posamezniki ne morejo aktivneje vključiti v družbeno življenje v osrednjih občinskih organih zaradi oddaljenosti, ker še zmeraj stanujejo na deželi. Vse take in podobne vzroke le treba videti in jih upoštevati. So pa seveda taki primeri n^odgovo*-nosti posameznikov. Vendar to ni značilno. A tam, kjer to je, bi morali volivci ostreje nastopati. Toda problem bi kazalo imeti pred očmi zlasti letos, ko «o na vrsti volitve v ljudske odbore. Gre za kritično presojo volivcev o delu 6edan;ih o-Jbornikov in o izbiranju novih kandidatov. Sedanje izkušnje so lahko v dober pouk. - K. Makuc Novi ukrepi za varnost v prometu JANUARJA IN FEBRUARJA 44 PROMETNIH NESREČ i Prometna kronika odseka za promet pri ONZ Kranj za januar in februar 1962 ni posebno vzpodbudna. V prvih dveh mesecih je zabeležila 44 prometnih nesreč, od tega 3 smrtne, 30 nesreč se je končalo z bolj ali manj hudimi telesnimi poškodbami, 11 nesreč pa le z materialno škodo. Ta se je v 2 mesecih povzpela na 2,270.000 dinarjev. Zanimiv je tudi pregled povzročiteljev. Največ nesreč bremeni voznike osebnih avtomobilov, in sicer 15v tovornjaki so povzročili 9 nesreč, motoristi in kolesarji po 3, avtobusi 2, mopodist 1, pešci in ostali 2. Se zanimivejši utegnejo biti vzroki. Najprej objektivni: 27 nesreč je bilo zaradi poledenelega ali zasneženega cestišča, spolzka cestišča so povzročila 3 nesreče, nepregledni ovinki 2, megla 2, snežni vihar 1 in živina na cesti 1. Subjektivni vzroki pa so: neprimerna hitrost 7 nesreč, nepravilno prehitevanje 4, raztresenost ali izguba oblasti nad vozilom 5, neupoštevanje prednosti na križišču 2, rezanje ovinkov 5, alkohol 2 in drugi vzroki 3. Napak bi bilo, če bi na te številke glodali s prevelikim optimizmom, češ: več kot 50 °'o nesreč v januarju in februarju sta zakrivila poledica in sneg. Z nastopom lepega vremena pa bo ta nevšečnost odpadla. - Hkrati moramo upoštevati, da bo v prihodnjih mesecih promet na naših cestah — v primerjavi z ziimskim obdobjem — neprimerno gostejši. Torej bo za nesreče tudi več možnosti. Naši prometni organi «i prizadevajo na najrazličnejše načine število prometnih nesreč kar najbolj skrčiti. Zato se tudi letos obetajo najrazličnejši ukrepi. Oglejmo si najvažnejše. Predvsem bo treba umakniti s cest I. in II. reda vsa vozila, zlasti vprežna, ki se ne morejo prilagoditi hitrosti prometa. Po dogovoru bodo občinski ljudski odbori poskrbeli za obvozne poti, kjer bodo te potrebne. Tudi tovorna vozila pogosto zavirajo' promet. Zato tovornjaki ne bodo smeli voziti v cestnem prometu OBRAZI IN POJAVI Naša zgodbica se začne z dnem, *o se je stari šef transportnega oddelka po 37 letih službovanja odpravljal v zasluženi pokoj. Grenko je bilo tisto slovo .. . Ko jc zapuščal tovarno, kjer je prebil dolga leta svojega življenja, mu je bilo pri srcu tesno in v grlu ga jc dušilo. N.ipnslcd je segel v roko svoji tajnici. ob sobotah od 15. ure .do ponedeljka do'3. ure zjutraj. V tem času je promet najživahnejšij zlasti" še med turistično sezono. Naslednji ukrep: ustavljanje vozil na cestah I. in II. reda, čeprav na skrajni desni strani cestišča, ne bo dovoljeno. Ustavljanje bo dovoljeno le izjemoma — denimo, če pride do okvaro avtomobila in podobno. — Dostavljanje blaga trgovinam v naseljenih krajih ne bo dovoljeno podnevi, pač pa bodo morale trgovine dopolnjevati svoje zaloge le ponoči. Ta ukrep, ki velja trenutno za Kranj/Jesenice, Tržič in deloma za Bled in za bohinjsko' cesto, bodo začeli v prihodnje izvajati še bolj dosledno. Seveda bo tudi v prihodnje posebno vlogo odigrala prometna milica. Številčno sicer ne bo okrepljena, sam sistem nadzorovanja okrajnih cest pa bo doživel spremembe. Vsa službena vozila bodo po radijski zvezi v stiku z bazo. To bo omogočalo tudi hitrejše usmerjanje prometnih uslužbencev, ki bodo nadzorovali ceste, v kraje, kjer bo potrebno. Letos bodo zlasti poostreni represivni ukrepi. Voznikom motornih vozil, ki bodo vozili z neprimerno hitrostjo, se ne obeta nič dobrega. Zlasti še, kadar hitrost ne bo ustrezala stanju ceste, tehničnemu stanju vozila in gostoti prometa. Enako strogo bodo postopali z vinjenimi vozniki. Se posebno skrb pa bodo prometni organi posvečali nepravilnemu prehitevanju, posebno še, kadar bodo vozila v nepretrgani koloni. Razen tega bodo na kritičnih krajih na cesti I. reda uravnavali hitrost in prehitevanje s poseb-(Nadaljevanie na 2. str.l Ob 20-letnici MDB Letos je 20 let, odkar so bile ustanovljene prve mladinske delovne brigade. Pott ki so jo prehodili naši narodi, in pot, ki jo je prehodila naša mladina vse od dni, ko fgšisti v svojih nečloveških prizadevanjih poteptali sleherno in poslednjo človekovo pravico — živeti, je ena sama. To je pot tlačenih, vendar nikdar ukročenih narodov, ki se zavedajo svoje vrednosti in svojega' dostojanstva. In prav v tistih najtežjih dneh je mladina v prvih mladinskih delovnih brigadah skupaj z vsemi ostalimi, pričela ustvarjati svojo podobo*in podobo svojega jutrišnjega^dne: »Narod, si bo pisal sodbo sam .. .* je napisal Cankar'Na-rod si jo je pisal in si jofpiše.) Svoboda ni le sončen dan, marveč tudi delo in znoj in z«A Ijave roke. Vse to je del *pri hodnosti, ki je bila mladi\gene-\ raciji pred očmi. Mladina je gradila. Velike bele ceste so zve-\ zale kraje, nastale so nove .železnice, nove tovarne, nove šole... Vse to je neprecenljive vrednosti. Ne samo zaradi ne skončanih kilometrov cest in že leznic, temveč predvsem za to, ker jc v slehernem centimetru teh cest in teh železnic toliko ljubezni in toliko vere v človeka. Vse to je del sedanjosti! Splošni gospodarski in druž beni razvoj prinaša nove odnose. Poglabljamo sistem samouprav Ijanja, vedno večje uspehe do segamo v kmetijstvu, avtomatiziramo industrijo, šole bolj sme lo povezujemo z okoljem. Naša skupnost iz leta v leto dosega večje uspehe, vse to pa je realna možnost za še večje. Ob vsem tem mladina ne stoji kri žem rok, marveč zavestno ustvarja v tem velikem procesu družbene rasti. Mladina je sprejela nalogo da bo zgradila veliko prometno žilo, ki bo povezovala naše bratske republike. In ta velika cesta raste. Leto za letom odhajajo mladi ljudje od vsepov sod, in leto za letom se vračajo Vračajo se z žulji, s porjaveli mi, od sonca ožganimi obrazi in z bleščečimi nasmehi. Cesta pa raste. In ta cesta je mladost — naša mladost. Vstala jc iz nas in sleherno leto na praznik re publike poklanja mlada genera cija jugoslovanskim narodom nove kilometre. In ne samo to •— mladina si gradi športne, ko munalne in druge objekte. Vse te akcije pa niso samo novi ki lometri, nove stavbe, novi vodovodi. Akcije• postajajo v ob dobju, v katerem smo, temeljita šola kadmv — šola upravljanja Letos bo mladina spet odšla Zrasli bodo novi kilometri. Cesta bo skovala nove ljudi. In mladina nikoli ne bo pozabila da je dvajset let, odkar so naši bratje pričeli v prvih akeijah\ dobo jutrišnjega dne. In zato je ustvarjati svojo i podobo in po 1. april naš praznik, praznik naše mladosti. * bi mogel želeti, še enkrat — lepa nje ustrahovanca. Pa tudi sicer, je v hvala za vaš trud in oprostite, če oddelek vnesel novo — moreče sem bil kdaj slab predstojnik.* vzdušje. »Kaj bi tisto.. .* ga je prekinila »Železni* disciplini je novi pred- tajnica, več ni zmogla, pa čeprav stojnik pridružil še personalno,spre- bi rada za slovo se marsikaj pove- membo, ki bo — kot je 'poudaril — dal*. pripomogla k boljšemu poslovanju Morda bi v tistem trenutku vsaka transportnega oddelka, beseda dodala slovesu še več gren- Tajnica je dobila odločbo za^prt- kobe. mestittv na novo službeno dolžnost Dan ali dva pozneje je dobil — v ekspedit. Obrazložitev: ffe transportni oddelek novega pred- ustreza za to delovno mesto, čudnt Po sedemnajstih letih stojnika. Ril je pravo nasprotje s in malo verjetna ugotovitev, za *4H starim šefom. Bil je mlad, ambi- tero so potrebovali celih sedemnajst »Sedemnajst let sva delala skupaj, ciozen, vase zaverovan človek, kisi let. kajne?* se je skušal nasmehniti šef. hoče za vsako ceno ustvariti pri po- Na izpraznjeno mesto v trans« »Da, sedemnajst let,* je prikimala drejenih spoštovanje. Uslužbenci tu- portnem oddelku je prišla nova taj' tajnica. »Pogrešala vas bom.* di niso prezrli, kako je v občevanju niča — dvajsetletna sloka plavola- »Tudi jaz se vas bom rad spo- z »višjimi* njegova gospodovalnost ska — taka z vitkimi nogami ln minjal. Boljše sodelavke si res ne pri priči prešla v spolzko prilizova- modrimi očmi. — S. S. 0 VOJSKA VZELA OBLAST V ROKE Desničarski poveijraM argentinskih oborofteptth sii so strmoglavili predsednika Frondizija. — Aretirali so ga, in ga poslali na otok Martin Garcia, kjer je bil po stfrmoglavljenju zaprt tudi Juan Peron. S tem je dosegla argentinska kri/a svoj višek. Kmalu po tem, je prišlo v argentinskem glavnem mes-vn do manifestacij. Voditelji vojaškega udara t Argentini so objavili, da nameravajo ustanoviti koalicijsko vlado, v kateri bodo predstavniki vseh političnih strank, in da bodo spoštovali ustavo. Za predsednika so predvideli predsednika senata Gtrido, ki pa je odklonil. Vojska nadzira vse važne kraje v Buenos Airesu. Demonstrante, ki so vzklikali Frondimju, so razgnali s solzilnim plinom. £ VOJAŠKI UDAR V SIRIJI Državni udar, Id ga je izvedla sirijska vojska, spravljajo v zvezo z nadaljevanjem politike, ki jo Je vojska začela uveljavljati lansko leto •/. vojaškim državnim udarom in odcepitvijo od ZAR. Čeprav še ni zanesljivih ocen, v Bejrutu sodijo, da je akcija sirijske vojske usmerjena v zboljša-nie (Hln""- do Kaira ne pomeni pa vrnitve v unijo. Zbllžanje s Kairom, naj bi dosegli tako, da bi Sirija sicer obdržala svojo državnost, vendar bi kasneje sodelovala z Egiptom in izvedla uveljavljene reforme. Nekdanji režim ni upošteval razpoloženja ljudi. Sirijsko ljudstvo Je že dva meseca izražalo nezadovoljstvo in ogorčenje zaradi vedenja ljudi, ki so bili na oblasti, zaradi ravnanja članov parlamenta in posestnikov, ki so kršili pravice delavcev in kmetov. Te pravice so bile zajamčene z zakonodajo ZAlt. # ZMERNO UPANJE Na ženevski razorožitvenJ konferenci so začeli razpravo o sovjetskem predlogu. Vsestranska konstruktivna pripravljenost dr- žav • udelc&eznk Je povečala upe ▼ njen uspeh. Sovjetski zunanji mlnis*ir, Id se Je vrnil v Moskvo, Je povedal, da Je Imel v Ženevi uspešne razgovore z Ruskom glede Nemčije in glede Berlina. • IZJAVE BENHEDE Predsednik začasne alžirske vlade Benheda in podpredsednik Ben Bela sta odpotovala preko Zflricha v Tunis. V zadnjih desetih dnevih so bili vsi alžirski ministri zbrani v Maroku, kjer so ocenili evianskt sporazum. Benheda Je na letališču izjavil, da je francosko - alžirsko sodelovanje možno samo pod pogojem, če bodo popolnoma iztrebi Jeni fašistični ostanki. Pot za vzajemno sodelovanje vodi skozi dve alžirski mesti: Alžir in Oran. Alžžarsko ljudstvo je po njegovih besedah častno izvršilo določbe evianske-ga sporazuma in ne kaže zoper /ločine, ki Jih nad njim delajo, maščevanja za vsako ceno. O POLOŽAJ V EKVADORU Položaj v Ekvadoru Je še vedno precej napet. Vladna sporočila pravijo, da Je predsednik Arose-menta zatrl upor neke skupine oficirjev, ki so se uprli v mestu Cuencu. Po vesteh iz drugih virov pa so uporniki poslali predsedniku Ekvadorja ultimatum, v katerem zahtevalo, da spremeni svojo politiko. Med drugim predlagajo prekinitev diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo in državami Vzhoda ter ostre ukrepe proti Kubi. # FRANCIJA PRED GLASOVANJEM V Franciji je več ali manj znano, da bo večina francoskega prebivalstva na referendumu o Alžiriji potrdila de Gaullovo politiko. Na referendumu, ki je bil lansko leto v februarju, Je francosko ljudstvo 7. večino izglasovalo Alžiriji pravico do samoodločbe in nezavisnosti. Proti de Gaufllovi alžirski politiki in proti evisjnskemu sporazuma bodo glasovale stranke na desnici. mali oglasi •mali-oglasi •Tel Prodam hladilnik za avto «I)KW« in več rezervnih delov za *DKW« - lipa 1939-40, 2 gumi K00 x 16 m čevljarsko prešo. — Kr;mj. Ljubljanska 14. 1142 Prodam skoraj novo kompletno kuhinjsko opremo. — Kranj, Ka-juhova 8. 1225 Prodam »NSU-Primo« — 175 ccm. - Drulovka 38, Kranj 1227 Prodam kravo s teletom ali na i/h-.in. — Naslov v oglasnem od-oflku 1223 IVodam 200-Htrskj bakreni bojler, gretje na štedilnik. — Ponudbe oddati na upravo litrta pod »iojtar*. i23o V Kranju — na prometni točki prodam lokal. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Promet« 1236 Prodam plug — dvobraz !ml in plug — obračalnik, oba i. nške proizvodnjo v dobrem stanju. — Naslov v oglasnem oddelku 1247 Nova borova garažna vrata 200 krat 220 in nova vhodha meces-nova vrata 200 krat 100, ugodno prodam. — Franc Tršam, VaJbur-ga 54, Smlednik 1248 Prodam 5 let starega konja ln plemenskega vola 8"0 kg težkega. - Praprotnik, Ljubno 13, Pod-nart 1249 Prodam šivalni stroj. - Naslov v oglasnem oddelku 1250 Prodam novo cementno strešno opeko »Folc«. — Narfov v oglasnem oddelku 1231 Prodam lesene stopnice za podstrešje ali klet. — Meja 2, Kranj 1232 Prodam deske - 25 in 30 mm. Sr. vas 25, Šenčur 1253 Prodam 130-Htrski brzoparilnik. - Franc Sodja, Jerlfca 12, Boh. Bistrica 1254 Pr___a~rv~ 9«ni<> volivcev » rT Z opustila zelo redke in malošle- ke ubogal na prvo besedo. Spor ženje voHvce,V_ .^u^MB vihic sestavine svoje neodvisne med nJim in vojsko se je poglab- mlajšim in vnetim ^"Tm g ■unanjc Milike. Ikti. Na pobudah, da bd našel ki so se v ."""TS* precej odtujIH od stare** «" Do dramatičnih sprememb zuna- skupni Je^ik z vojaškimi vodite- precej odtuJiM ou_BWtl**711^*l balad do spoznanja, da torja. Prinesla vohlnojm^T | njepoHtičnih gledanj je prišlo po 1JH. Je prihajal oo spoznanja, um ------... Ttgnt konferenci v Punta del Este. Ge- pri vojakih nima »izgledov«, krožniku. Vse do marcn nerai: 90 zahteva ii odstop zuaa- Vojska je nepopustljivo zahteva- je bil nastop na *^ njega ministra, ki ga je Frondi- la njegov odstop in umik Iz stični stranki prcr>ovea_ fc zi zaščitil. Vlada je v kratkem vladne 1 iše. Kar ni šlo zlepa. Je Dobro je znan^inw^ ^ času spremenila svojo politiko šlo zgrda. I'YondtaUev» upornost pravi: »Kjer se do Kube za 180 stopinj in zavrg- je izhajala iz ustavnih ln zakon- tretji dobiček ima. »prožil Peron s svojim razsipnim u DMflto< ki Jlh je nft konferen. skih bcspd!1 wje1ca ^ & gvofr jevim nasilnim ^^^^1 Posledica teh logiko vsiljevala s splošnim raz- argentinska kriza nt n* polofenjem ▼ dežoH, ki Ji našte- iz slepe ulice. To Je prej gospodarjenjem. Frondi/ijevo cl zaff0var|ala. varčevanje v vseh pogledih Je sprememb je bila prekinitev di- doživelo neuspeh in i/bruh neza- plomatsklh odnosov s Kubo. dovoljstva proti njegovi politiki Vojska, ki je pred sedmimi nu.»i;,.,v. .-.urut?»ii» ....... »kratkih prstov« Je bil izzvan s leti vrgla Perona, tudi tokrat ni koči jažcn.'e v vladni kočij! Je po- v državljanski .v precej nepopularnimi ukrepi. Po- držala »križem rok«. Marčne vo- ka/alo golo ložaj vojske Je v Argentini iz- litve so pokazale, da Je v Argen- vitih potez in va precej poslušalcev vojaških povod za izbruh Se vefiih V koračnic. Štiriletno Frondizijcvo sproti j, ki se prav lahko ko** v vladni kočiji Je po- v državljanski vojni. Artra** malo število učinko- je na robu takšnega notranj*1 n uspehov, ki bi nav- spopada. — Zdravko TomalfJ .............. »..........■■— Novi ukrepi NAJKASNEJE DO 14. APRILA Na zadnji seja zbora proizvajalcev ObLO Skofja Loka so potrdili pravilnike o delitvi čistega dohodka in pravilnike o delitvi osebnih dohodkov petnajstim gospodarskim organizacijam. Potrditev pravilnika o delitvi čistega in osebnega dohodka v tovarni NIKO Železniki je zbor proizvajalcev preložil na prihodnjo sejo. Zbor proizvajalcev je tudi sklenil, da morajo vsa preostala podjetja brezpogojno poslati omenjene pravilnike na vpogled najkasneje do 15. aprila. Se izboljšati delo V ponedeljek zvečer je bil v Šenčurju redni letni občni zbor krajevno organizacije R/iečega križa Šenčur. — Iz poročila in razprave povzemamo, da je bilo delo organizacije, ki šteje 320 članov, dokaj plodno. Zlasti aktivni so bili ob raznih nkcijah. kot ko: TEDE NRDECEGA KRIZA, PROTITU B ERK U LOZ NI TEDEN, TEDEN OTROKA itd. Ob potresu v Dalmaciji so za tamkajšnje prebivalstvo zbrali 68.000 dinarjev. Izkazali so se tudi krvodajalci, saj jih je senčursko območje dalo 96. Letos pa bodo število krvodajalcev po predvidenem planu zvišali na 110 ljudi. OS -n^^O^n^^ *yy Si WldaTl več nalog, razen tega pa nameravajo izboljšati delo s povezavo z ostalimi krajevnimi organizacijami, predvsem s krajevno skupnostjo. — R. C. ZA DOM GASILCEV GORENJSKE Clanl industrijske gasilske čete v tovarni gumijevih izdelkov Sava v Kranju so med kolektivom tega podjetja zbrali 66.472 dinarjev prostovoljnih prispevkov za dograditev Doma gasilcev Gorenjske. Podobne akcije gasilcev so po vseh naših krajih, Dom, ki so ga zgradili na Zlatem polju v Kranju, bo končan že to pomlad. Kot predvidevajo, ga bodo odprli ob prvomajskih praznikih. — J. ......w.i ..-c "•""*•''" —...i t...^.>.^^»....„.^v» novo nje tn obračanje sena. motorno J hišo ali stavbno parcelo v bližini dannoreznleo o puhaJnikom in Kranja. — Ponudbe oddati pod Razpisna komisija Obrtno-komunalne zbornice Kranj razpisuj« delovno mesto EKONOMISTA - ANALITIKA Pogoji: srednja ekonomska šola , Nastop službo po dogovoru. Interesenti naj vložijo pismene ponudbo na tajništvo zbornico. Razpis velja do zasedbe delavnega mesta. V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da nas jc po dolgi in mučni bole/.ni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric, ded in tast PETER NOVAK kamnosek Pogreb dragega pokojnika bo dne 31. marca 1962 ob 15. ud ti hišo žalosti Jama št. 23. na pokopališče V Mavčiče. Žalujoči: žena Ivana, sinovi: Alojzij 7. družino, Polde, Milan, hčerki Nada z možem in Francka ter ostalo sorodstvo. vprežno kosilnico. - Jože Bohinjc, Zg. Bmiki 60, Cerklje. 1280 Prodam dobro ohranjeno Vespo »Gran Turist« — 150 ccm — 1959. Hočevar, Valburga 32, Smlednik 1261 Prodam dva prašiča od 50 do 60 kilogramov težka. — Bašelj 16 1262 Prodam motorno kolo »NSU-Pri-mo, s prevoženimi 7000 km, z obleko in čelado. - Franc Jaklin. Ul. T. Odrove 16, Kranj 1263 Prodam eno leto staro plemensko telico. - Pogačnik, Zaloge 12. Podnart 1264 Prodam 7 nosilk, dolgih 460 cm. - Dvorje 39, Cerklje 126o Prodam pogrezljiv šivalni stroj nemške znamke (šiva "aprej in nazaj). — Naslov v oglasnem oddelku 1266 Prodam okroglo raztegljivo mizo in 4 tapecirane stole iz temnega oreha. — Medvode, blok 110 II - levo 1267 Prodam Irdovezano knjigo »Zgodbe starega pisma«. - Naslov v ogl. oddelku ■ 1268 2000 kg korenja in seme črne detelje prodam. - Sr. Bitnje 0, Zabnica 1269 Prodam »Vespo«. - Alojz. Udovč, Jezerska 7. Kranj 1270 Prodam 2 prašiča, okrog 4D kg težka - Lahovče 13. Cerklje 1271 Prodam 12 tednov brejo svinjo. - Breg ob Savi 23 1272 Prodam moped »Tomos-Puch'. skoraj nov in v odličnem staniu. - Šenčur 213. 12f6 Prodam 500 kHogramov semenskega krompirja — zgodnje sorte in 400 kilogramov krmilnega. -Zabnica 53. 1277 Prodam telico. ki bo p'uk:ij U>-letlla. — Olševek 2, Preddvor. 1278 Prodam bikca, eno leto starp^a. - Lahovče 47. Jerklje. 1279 Prodam moško kolo znamke »Puch« — rdeče barve. — Naslov v oglasnem oddelku. 12R0 Prodam it'!i;anski moped »Cimati!« z dvema sedežema in s 6.000 prevoženimi km. — Naslov v og'asnem oddelku. 1281 Ugodno prodam leno sobno pohištvo (trodclna omara s steklom, zložljiva, dvodelna omara, dve postelji z nočnima omaricama, oijie-c'.alo, 3 tapocireni stoli, sobna miza, sobna kredenca z ogledalom) 'a 70.000 din. Oji'^d vsak dan od 1 do 18. ure v Gosposvetsk: 11. Kranj, stanovanje 1. 138*' »Gotovina«. 1240 Kupim suhe hrastove deske 30 in 50 mm ter smrekove — 25 mm. Karel Ažman, mizar, Kranj, Savska 12 1305 V mestu ali najbližji okolici kupim manjšo hiso, najraje novo, z nekaj vrta; tudi nedograjeno ali zazidljivo stavbno parcelo. Plačam takoj aH po dogovoru. - Samo resne ponudbe oddati v oglasni oddelek 1187 Manjšo hišo — novejšo — tudi nevseljivo kupim v Kranju ali okolici. — Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Enostanovanjska« 1283 Kupim suhe smrekove deske — 25 mm. — Pčicnko, mizar, Kranj. 1284 Kupim moped »Colibri« po možnosti na zagahjač. — Naslov v oglasnem oddelku. 1233 ostalo kupim Kupim okopalnik, »toolar« in psa-čuvaja. — Naslov v oglasnem oddelku 1273 Kupim desni vidljiv štedilnik na tri plošče. - Ponudbo oddati v oglasni oddolek 1274 Kupim dobro ohranjen harmonij. — Ponudbe z navedbo cetif poUjlte Mariji Novine, Gr>ie»Vč 60, Skofja Loka 1275 Lščem gospodinjsko pomočnico. Pogoji so ugodni. — šemrl, Kopališka 14-e, Kram J 1163 Fant s srednjo izobrazbo, vojaščine pros-t, išče primerno službo. — Ponudbe poslati v oglasni od-di-lck 1233 Sprejmemo poslavljačc na kegljišču. Nastop takoj. — Javiti M vsak dan popoldan na kegljišču, Seimišče 3. 1242 Sprejmem mizarskega vajenca. — Franc Rogelj. Tupaliče 41. 1047 Dobro hrano in stanovanje nudim tovarniški delavki za majhno pomoč v gospodinjstvu in kmetijstvu. Avtobusna in železniška postaja v bližini. Tudi možnost zaposlitve v bližini. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 1286 Nudim hrano in stanovanje delavcu za pomoč na kmetiji. — Naslov v oglasnem oddelku. 1207 Iščem gospodinjsko pomočnico -po možnostt uookojenko. — Naslov v oglasnem oddelku. 1288 HHnO pomočnico sprejme takoj Gostilna I akner, Kokrica, Kranj. 1289 Iščem inštruktorja za peti razred osemletke za nemščino in ma-* tematiko. — Ponudbe oddati v og!n>sni oddelek. 1290 Spre'mem tesarskega vajenca. — Joža Skodlar, Jezerska 118, Kranj. 1291 Predelujem hrbtišča od »Zastava 000« v ležeči stav in nameščam vzmeti v pedeže. — Filip Rozm^, Grajzarjeva 7, Tržič. 1292 Na ces-ti skorl Šenčur do Visokega nem izev»>il zaoesino uro. Nojditeija pros'm, da io proti nagradi vrne na V:«oko 40. 12P" Prevleke za sede?e vseh vrst avtomobilov in motorjev izdela Bohorič, Kranj. Gregorčičeva 1. 1294 Visoko brezobrestno tv^ojilo nudim eitr»MOt)n*> stanovanje. — P<>-nudbe oddati pol »Poboj.lo«. 1295 Delavka na dve izmeni dobi sta novanje v Kranju za pomoč v go spodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 1296 rošteno dekle, ki ima veselje do popravljanja nogavic, dobi dobro mesto. — Pismene ponudbo oddat pod »Stanovanje«. 1297 Planinsko društvo za Selško dolino Železniki išče oskrbnika ln gospodinjsko pomočnico za kočo na Ratltovcu, ki je oskrbovana od 15 junija do 15. septembra — vsako leto. Posmene ponudbe poslati na naslov: Planinsko društvo za Sel ško dolino - Železniki 1298 Sadike — hruške, breskve in črni ribezel se dobe v Lipcah 21. Blejska Dobrava 1299 Ifičem Ludvika Vidergarja — tovariša iz JLA. — MLlorad Raden-kovič, postaja LM Jesenice 1300 Dne 12. ali 13. marca sem pred Ljudsko kuhinjo v Kranju izgubila žensko ročno uro. — Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne v Ljudsko kuhinjo 1301 Podpisani Alojz Nograšek, Pre-doslje 70, obveščam vsakogar, ki bi pisal ali širil neresnične govorice o meni, da bom uvedel sodni postopek 1302 Nudim hrano in stanovanje delavcu, ki bi pomagal na kmetiji. Hrast je 20 1 303 28. marca sem izgubil aktovko od mesta do Orehka. Poštenega najd'telja prosim, da jo vrne Petru Zupinu, Drulovka 14, Kranj 1304 (Nadaljevanje s 1. BtftflO nimi prometnimi znaki. ^^Jj sodi še postavljanje manjtor prometnih znakov, medt«*^ bodo staro dotrajane pn*J* znake zamenjali z novimi. drevje in frrmovje, ki tari*1 glednost ceste, je kdaj P* jy voznike motornih vod " kamen spotike. Zato bo P"*? za ceste porfcrbcio, d« W* kritičnih krajih takšno dre*? grmovje posekali.' Občinski ski odbori pa bodo P0*?* prehode za pešce, za ozn*!** kolesarskih stez itd. Se posebno ostre kami PX obetajo voznikom, ki bodo *. šili najbolj zmčilne prekr*» zveznem zakonu o prometu, t pripravljajo in bo sprejet^* ali julija letos, bo dobil W za prekrške pri odmerjanj1 ni neprimerno širše pravic* slej je lahko kaznoval z & kaznijo do 10.000 dinarjev *' porom do dvajset dat, zakonu pa bodo denarne halo med 8 in 50.000 dinuj ponno kazni pa bodo segl)*! do 6 mesecev. Ne bo torej kazalo dru«e# da bodo vozniki črtali ia besednjaka besedo -tb0 nost«. - S. S. Okrajno sodišče na Jesenicah razpisuje delovni mer.M 2 strnieoisk z nepopolno srednfo šolo In obvladanjem strojepisja (10-prstni sistem). Nastop službe takoj ali po dogovoru .VlSo informr.cije lahko dobite pismeno, tolcfon'čno ali ustno pri Okrrjnom sodišču na Jesenicah. OBJAVA POMLADANSKA RAZPRODAJA ČEVLJEV »GORFNJKA« Cenjene potrošnike opoM.rJamn. da bomo od 31. marra t. !. dalje prodajali v na~i poslovalniei Koroška cesla 11, vse vrste obutve Ne zamudile, prilike pri nakupu, bo globoko zn'žanih cenah, ki vam prihrani denar. OBJAVA De?"jrna slu"" v<'"nnarjev za nedel'e v mesecu »prflus 1. 4. Vohovec Srečko, tel.20-70, Kranj, Stošičcva 3; 8. 4. Cepuder Bogdan, tal. 25-18, Kranj, Kotolka 9; 15. 4. dr. Ru'ar Franc, tel. 27-04, Kranj. Planina 4; 22. 4. Vehovcc Srečko, tel. 20-70, Kran', Stošičcva 3; 29. i. rVpu.ler Bogdan, tel. 2J--18, Krar-j, Koroška 9. Prispevek jesenih novatorjev (Nadaljevanje s 1. stn» podpira to dejavnost med* člani kolektiva, prav tiltJ Društvo inženirjev in tehn." Klub mladih proizvajalcev. * Od leta 194;i do danes niški železarji predložil t*J že preko 1500 koristno ^JB tehničnih izboljšav, ki vsa& prinašajo kolektivu več Ujavci i,n drugi vadrtevafc proizvajalci prijavili v • tehničnih izboljšav. S tO nostjo se v Železarni vodno več članov kolektivi no sedaj, ko vsi člani sodelujejo pri movogradBl^ rekonstrukciji Železarna - TOVOR NA KOLESIH Vsak dan se po gorenjdil prepelje ogromno tovora t \ mi tovornjaki s prikolicana \ valjarnami na Javorniku dnem parkirajo ti avtoraoal; čakajo, da jih bodo naloifflt i kim tovorom, ki ga potem al| žajo po vsej Jugoslaviji, %)l v Beograd, Pančevo, Svu Zagreb, Maribor itd. V »A 10 dmeh je prišlo na *m okoli 40 tovornjakov z doslA od 5 pa do 22 ton. ŽELEZARNA IZPOPOLNJUJE TUDI DELOVODJE Kadrovski sektor Zelem senico je uvidel, da j« p\ organ:zirati tečaj za deli bi tako izpopolnili svoj« sV Tečaj se je pričel 20. nura\ davanja so enkrat tedenta 1 ure, zaključen pa bo It i\ ObiGkuje ga vseh 240 aw jeseniško Železarne, ki *\ izpopolnili v gospodarstvi, yl v'janju, nagrajevanju,u, sko--tehnični varnosti, hmI zaščiti in socialnem vantiAI tečaju predavajo strokomf senišk^ Železarne ia čkrtvs 6tvene službe z Jesenic - |] * ■ j t z z OB INICIATIVI IN ENOTNOSTI OBČANOV LMS IN JLA Gradnja športnega igrišča v Križah Prebivalci v Krizah pri Tržiču po že dolga leta opozarjali na potrebo po športnem igrišču v tvojem kraju. V zadnjem času pa po na zborih volivcev že govorili dokaj bolj konkretno. Ob ugotovitvi, da je pač treba iskati lastne možnosti, so se odločili za T R Ž I S K I VESTNIK gradnjo. Njihovi organizatorji po Be zmenili za pomoč v mehanizaciji — buldožer in drugo mehanizacijo za zemeljska dela. Toda Xa vse ostale stvari so občari: pripravljeni pomagati z lastnim de-Vom. To so že večkrat omenjali na raznih sestankih in tudi ne i zborih volivcev. To pomlad nameravajo začeti. Iniciator te akcije je njihovo društvo Partizan. To društvo ima 250 cktivnih članov in njihova sposobnost je znana ne le v lokalnem, marveč tudi v okrajnem in republiškem merilu. Zato ga občani tudi s simpatijami podpirajo. Hkrati pa so ob tej akciji upoštevali tudi potrebe tamkajšnje šole. Nad 400 otrok je tam, ki nimajo nobenega primernega igrišča, kar močno ovira program športne dejavnosti šolske mladine. Zato so v to akcijo za gradnjo športnega igrišča zajeli tudi starše oziroma celotno prebivalstvo tega kraja. Zlasti je na prostovoljne akcije pripravljen tamkajšnji aktiv Ljudske mladine. -Kot je že dogovorjeno, pa bo pri delu pomagala tudi mladina iz ČETRT STOLETJA PO TRAGEDIJI POD STORŽIČEM V počastitev 9 žrtvam Komemoracija na domačem po kopališču — Venci za Skarjev rob Tržič, 30. marca — Sinoči je bila nt tukajšnjem pokopališču velika komemoracija v počastitev devetim tržiški m žrtvam ob smučar-*rh tekmah pod Storžičem dne I?, marca 1957. leta. Na komemoraciji oo bili številni tržiški plastne L, smučarji ln ostali. Ob 25-ksfcrici tega dogodka je v spomin trtvarn spregovoril Avgust Primožič, ki je bil takrat navzoč. Pred 25 leti je bil ves Tržič v črnih zastavah. Hu% nesreča je pretresla veo Javnost V Tržiču NOVO OTROŠKO IGRIŠČE Stanovanjska skupnost in Dru-ftw> prijateljev mladine ee že Pripravljata na gradnio otroškega Heri*ea na Blejski Dobravi Ob hjriSču bodo zgradili tudi manjšo stavbo, kjer bosta dobila svoj prodor stanovanjska skupnost in "oški vrtec. Igrišče in stavbo bo $8Hila mladina n prostovoljnim delom. - M. 2. Pa skorajda nI bilo hiše, ki ne bi ob tem izgubila sorodnika, znanca ali prijatelja. Planinsko društvo je takrat organiziralo posebno smučarsko tekmovanje, da bi zajelo mlad in napreden športni naraščaj. Toda nesreča je hotela, da se tekmovanje ril končalo. Prav med tekmovanjem se je utrgal snežni plaz in 9 tekmovalcev je izgubilo življenje. To so bili: Berti Ahač-Č (komaj 15 let star), Miro Ovsenik, Jože Mladič, Vinko Sarabon, brata Vili in Rudolf Plajbes, Kristan Stegnar, Vinko Lombar in Zdrav-ko Kostanjevec. Seveda niso mogli ponesrečencev takoj najti. Zadnje so našli šele po treh tednih tn šele takrat so se v mestu nehali sprevodi za krstami. Razen komemoracije, ki je bila na pokopališču, nameravajo planinci, smučarji in gasilci v nedeljo odnesti tudi vence na kraj nesreče - na Skarjev rob pod Storžičem. Tržiča, zakaj z gradnjo tega igrišča bodo trenutno zadostili potrebam po športnih objektih tudi za tržiški kot v celoti. Prav tako bodo pri urejevanju tega igrišča sodelovali pripadniki JLA. Ob takem sodelovanju občanov, mladinske organizacije in pripadnikov JLA predvidevajo, da ne bodo porabili več kot 2 milijona dinarjev za delo mehanizacije in nabavo materiala. SKAKANJE S CESTE Prebivalci spodnjega dela Tržiča so na zadnjih zborih volivcev opozarjali na problem ceste proti kopališču. Dokler niso zgradili kopališč?, je bila ta cesta kar zadostna. Lani pa, ko je na kopališče šlo včasih tudi po 1000 in več kopalcev dnevno, je ta cesta postala ozko grlo. Kadar pripelje po cesti kako vozilo, takrat, kot so povedali volivci, morajo dobesedno poskakati s ceste. Tako stanje je nevzdržno. Proti temu se je pritožilo že tudi železniško podjetje, ker ljudje, zaradi tega hodijo po železniJkih tirih. Na občinskem ljudskem odboru pravijo, da trenutno ni moč misliti na ureditev te ceste, ker bi bilo treba precej milijonov din za to. Skušali pa bodo najti začasno rešitev s posebno stezo za pešce. TRG DO 4. URE POPOLDNE Svet za blagovni promet pri ObLO Tržič je predlagal, da b! podaljšali čas tržišča do 4. ure po poldne, in to zaradi boljše akrt potrošnikov z zelenjavo in drugimi živilskimi potrebščinami. Preporod na Blejski Dobravi Pravijo, da pomeni sezona 1*61/62 f^«a£*« .nizacij na ^^^^J^^i. i na »kopnem sestanku predstavniki <1Z7) « Ze pred meseci so se zbrali Političnih organizacij na Blejski Dobravi, ze prcu "* »kupnem sestanku predstavniki (127) 15 organi aa Dobravi, in se temeljito pogovorili o nadaljnjem delu. O tem smo P*8*" tod! v našem listu. Danes pa ze lahko govorimo o prvih uspe-W" *era sestanka in prvih izkušnjah pri delu. žejo nekateri problemi. Dobravča-ni se dobro zavedajo, da bodo še bolj povezani s centrom. Razen tega bodo na Blejsko Dobravo pre- ■■•I mi je pripovedoval predsednik Krajevnega odbora Socialistične zveze BERNARD JAKOPIČ, so •e prebivalci Blejske Dobrave ču-*li *es čae zapostavljeni, češ da •e pristojni občinski organi niso dovolj zanimali za njihovo delo in ljenje. Prav zato so še tisti, ki ■o imeli veselje do dela, vrgli pu-fc> v koruzo, ker so enostavno ▼kleli, da ni nobenega uspeha. V družbeno-poUtičnem življenju je ■•stopilo mrtvilo. Razen nekaterih subjektivnih tetiv (kot na primer, da je nekdo "pravijal 3 ali tudi več predsednikih ftmkcij) Dobravčane tarejo Prt deht tudi objektivne težave. Najvažnejša med njimi je prav go-prostor, kjer naj bi se ljudje zbirali na najrazličnejše sestanke, zborovanja in prireditve. Zato se Hke danes številne organizacije od Soriaiistične zveze pa do Društva prijateljev mladine dobesedno stikajo v šoli sli pa v prostorih obrtnega podjetja »Cokla-« in dru->god. Kaže pa, da bodo prostor "kmalu dobili, vendar imajo problem s stranko. Ta ee kljub temu, da so ji Že preskrbeli stanovanje na Jesenicah, iz prostorov, ki so namenjeni organizacijam, noče izseliti. Zato bodo proti njej v najkrajšem času uvedli pravni posto- rc Toda kljub vsemu so že u hrenovo pot Glavni pobudnik in ^organizator je Krajevni odbor So-ll***li«tičnA zveze. Ljudi, ki so ime Ji po več zadolžitev v posameznih organizacijah, so razbremenili, nekatere nedslavne pa so izločili. Sedaj ima vsaka Izmed 15 organi-; *»cij dobro vodstvo, kar pa je garancija za uspeh. Da vse to drži, naj navedem ne-j-k*j konkretnih akcij. Krajevni od-1 nor Socialistične zveze je te dni končal s tridnevnim seminarjem { ** vse člane KO SZDL, predstav-r Hke stanovanjske skupnosti in **eh drugih družbeno-političnih organizacij. Seminar Je obiskovalo žl slušateljev. Iz številnih predajanj, ki so jih fr»»V znani druž-beno-rH>iU!čni delavci jeseniške občino, so p'vamnzni predstavniki organi^-" *^Mli koristne napotke za nadaljr *''•> in sicer: kako naj tH obravnava«! dr"r,'"il načrt ln proračun jesen'.'ke občine, novo ustavo, statut o^ne in kako naj M ee volivci pripravljali na volitve ▼ novi ljud«k! odbor. Udeleženci seminarja menijo, da morajo dobiti tudi na B!ej6ki Dobravi še večjo podporo pri posameznih akcijah od pristojnih političnih in drugih organov občine. Leto« bo zgra'en nov most čez Savo. ki bo povezoval Jesenice, Javomik ln druge okoliške kraje r Ble:fiVo Dobravo. Z novim mostom I ■o twio noiavill oziroma se že ka- ' nesli tudi jeseniško pokopališče Vse to in še številne druge okolnosti zahtevajo dobro cesto, kanalizacijo in drugo. Omenjene naprave so na Elejski Dobravi izredno 6labe. Za ureditev kanalizacije je lani že Imelo Jeseniško Komunalno podjetje na razpolago sredstva, toda nihče ne ve, kam jo šel ta denar. Prebivalci Blejske Dobrave ne bodo čakali. Sami bodo s pomočjo mladinske organizacijo organizirali prostovoljne akcije za kanalizacijo in za ureditev ceste. Nalog, ki JESENIŠKI KOVINAR V obeh dolinah: v Jclcndolu in Podljubelju so samo dvorazredne '-. Otroci višjih razredov pa se vozijo z avtobusi na osemletko ObLO jim seveda plačuje prevozne stroške. Tako rešujejo v - šol v teh oddaljenih krajih, kar omogoča kvalitetnejši Otrok pa vsakdanja vožnja prav nič ne dolgočasi. To je :dno tudi iz njihovega razpoloženja na avtobusni postaji v Tržiču. OB ZBORIH VOLIVCEV V RADOVLJIŠKI OBČINI Zmogljivosti ne dohajajo potreb so si jih domačini zadali, je še precej. Odločili so se, da bodo najprej uredili osnovne pomanjkljivosti, potem pa «3 bodo lotili novih akcij, ki pa jih ne bo malo. 2lvljenje v delavskem predmestju Železarskih Jesenic je začelo spreminjati svojo podobo in ne bo več »odtrgano« od sveta. M. Zivkovič V četrtek so v krajih radovljiške občine zaključili zbore volivcev. Letošnji zbori so dokazali izredno zanimanje volivcev za družbena in gospodarska in komunalna vprašanja. V primerjavi z zbori v minulih letih so letošnji dosegli precejšnji napredek: razprava se namreč ni omejevala zgolj na komunalne probleme, marveč je zajela širše področje vprašanj gospodarskega in družbenega značaja. Druga posebnost letošnjih zborov pa je ta, da so vaščani lahko o različnih postavkah družbenega načrta razpravljali bolj sproščeno in tudi kritično, saj so bili s celotnim gradivom pravočasno seznanjeni, ker je občina pripravila za vse volivce posebne tiskane izvlečke predloga. Vsakdo je torej že vnaprej vedel, kaj je predvideno za letos v njegovem kraju. Zato je pripombe, predloge in kritiko lahko pripravil že pred borom. Nedvomno Je tudi to vzrok, da se je na zborih zbralo toliko vaščanov kot redko kdaj doslej. V Ribnem so povedali, da že vse leto po vojni ni bilo zbranih na zboru toliko volivcev kot letos. Podobno je bilo tudi v Gorjah, na Bledu in drugod. Pre:V~ "-vk občine Franc Jere je v rai-.v.ovoru o rezultatih zborov poudaril, da co zbori volivcev sprejeli predlog družbenega načrta z razumevanjem in da so pozitivno ocenili prizadevanja občine v različnih dejavnostih. Pri tem pa so izrekli tudi vrsto kritičnih pripomb, ki bodo občinskemu odboru koristile. Razveseljivo je, da se skoraj nikjer nI pojavilo neumestno nerga-štvo; nasprotno: volivci so predlog obravnavali razumno in stvar- no. To tudi dokazuje, da je bil sestavljen na osnovi resničnih potreb. Predsednik Jere je tudi poudaril, da bodo zlasti potrebe po komunalni izgradnji nedvomno tudi v prihodnje večje, kot pa so dejanske zmogljivosti občine. Vendar pa bo veliko perečih problemov urejenih z letošnjimi sredstvi. V Zgornjih Gorjah so volivci i zadovoljstvom ugotovili, da se je z gradnjo šole vendarle pričelo. Se povsem nerešeno pa je ostalo sta- RADOVLJIŠKA KOMUNA novanjsko vprašanje zlasti za prosvetne delavce, saj .potrebujejo 5 samskih to 4 družinska stanovanja. Tudi Gasilski dom že 4 leta ostaja nedograjen. Mimo teli zadev so gorjanski volivci sprožili še vprašanje vodovoda, govorili pa so tudi o soeiatompcdporah. V Radovljici so ugotavljali, da je javna cestna razsvetljava nezadostna in rudi obcestni pločniki po mestu so potrebni obnove. Šolski prostori v Radovljici ne zadoščajo potrebam, učilnice so premajhne, nesodobne in pomanjkljivo opremljene. V letošnjem predračunu so že zagotovljena sredstva za načrtn novega šolskega poslopja. — V Ribnem pri Bledu je bila razprava na zboru še posebno zanimiva. Volivci so se zavzeli za izgradnjo novega mostu čez Savo pod vasjo. Bodeški ali selški most sta zanje predaleč. Sprejet je bil sklep, da bi več kot polovico prispevala za ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJI INVALIDNIH IN DRUGIH OSEB PRED RAZŠIRITVIJO DEJAVNOSTI Pred poidrug.m letom je bil ni Bledu ustanovljen Zavod za zspo slovenje invalidnih in drugih deli manj zmožnih oseb. Vendar se ta zavod zaradi pomanjkanja zajetnih sredstev, primernih prostorov in potrebnega kadra ni mogel uspešno razvijati in je tp.ko le životaril. V svojem sklepu je imel mizarsko delavnico in "lavnlco otroške konfekcije. Ker obljubljenega denarja za odkup cenovnih sredstev in ureditev drugih pogojev ni bilo od nikoder, bleiski zavod ni mogel pokaz-.ti takih rezultatov, kot jih imajo so:odni zavodi drugod po Sloveniji in tudi na Gorenjskem (na primer v Kranju). Ob začetku letošnjega leta je^ Zavod dobil nekdanja gospodarska*} poslopja pri graščini v Podvlnu,-j ki so sedaj že tik pred dokončno t preureditvijo. Zavod naj bi že-v] bližnji prihodnosti razvil štiri de- j javnosti: pletilstvo z rokavičar- i stvom, oddelek ekonomske prooa-gande, pečarstvo in drobno kovinsko palanterijo s predelavo ; olastičnih mas. Pletilstvo in oddelek ekonomske propagande že delujeta, medtem ko naj bi i zdelo- \ vanje vseh vrst rokavic steklo. 7 o v prihodnjem mesecu. Obenem se Zavod dogc ; z obrtnim podjetjem »Okovje« Kamna gorica o priključitvi tega podjetja k Zavodu za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb. Delavski svet tega podjetja je že razpravljal o tem in tudi pristal na priključitev, vendar razgovori še niso znključeni. Za »Okovje« je značilno, da so njegove zmogljivosti le polovično izkoriščene, z združitvijo z Zavodom pa bi se odprle nove možnosti za sprejemanje večjih naročil in za izrabo stroja za predelovanje plastičnih m?fi, ki je 6odaj neizkoriščen. Po predvidenem razvoju, ki naj bi f»a dosegel Zavod že v letošnjem letu, bi imel zaposlenih 80 delavcev, po morebitni priključitvi j »Okovia« in izpopolnitvi njegovih^ zmogljivosti pa okoli 150. Medv njimi naj bi bi1 a dobra polovica-; dela manj »možnih oseb, saj J©»bil Zavod v prvi vrsti ustanovljen z namenom, da zaposli ljudV, ki sicer teže rajdejo zaposlitev to obenem tudi poskrbi za njihovo dolovno rehabilitacijo. Predvideno je, da naj bi imel tudi po drugih izgradnjo občina, ostalo pa koristni ki sami. Sava Bohinjka pri Ribnem odnaša zemljo, koplje in dela škodo ob bregovih struge. Vaščani so na zbo-u menili, da je potrebna ureditev toka in zaščita zemlje. Sklenjeno je bilo, da bo posebna komisija vodne skupnosti proučila zadevo. Tudi mesnice v Ribnem nimajo. Čeravno ima mesarija svojo tržnico v vasi, ni pokazala prave, j razumevanja za potrebe prebivalcev. Tudi blejski zbor je bil kar do-j:o obiskan. Volivci so izrekli nekatere pripombe v zvezi z Izletniškim domom v Ribnem in o nadaljnjem obstoju šole v Zampu. Velik problem za Zas pijane je iz- i Zavod delavnice gradnja novega prosvetnega doma. krajih radovljiške občine, kjer je Tamkaj zelo pogrešajo prostore za (dovolj ljudi, ki bi se želeli zapo kulturno in družbeno dejavnost. 16lUi in delovno rehabilitirati. Preteklo nedeljo Je bila na Dobravi žalna komemoracija ob 20. obletnici smrti Staneta Žagarja ln njegovih tovarišev. Posnetek prikazuje žalno svečanost pred počitniškim domom na Dobravi, govoril je upravitelj osnovne šole Llpnica Dušan Poljšak. F. D. Stari dom jim je namreč pred dobrim letom pogorel. Ton ':ajšnje organizacije in društva že dalj časa zbirajo sredstva za nov dom. Doslej 60 zbrali skoraj milijon dinarjev. — Razen tega pa so opozorili še na potrebo po modernizaciji ceste v Podnom. Slab most pod vasjo Breg čez Savo je močna ovira za promet Občini Bled in Jesenice že pripravljata načrte za obnovitev mostu, da bo sposoben tudi za tovorni promet. Ker je most na meji obeh občin, bosta prispevali vsaka polovico. — V Za-ki pri Bledu nameravajo letos zgraditi nov prodajni kiosk za jedila in pijače. Sredstva so zagotovljena v proračunu. Vendar pa so na Zboru izrekli pripombo, naj ! bi to trgovsko podjetje zgradilo z lastnimi sredstvi. Drugi pa so predlagali, da bi bilo nujno treba končati z deli pri urejanju Grajskega kopališča. To je le nekaj misli z zborov volivcev v radovljiški občini. Prihodnjič bomo soregovorili. tudi o zadevah, ki so jih sprožili v ostalih krajah. - J. B. Omenjeni Zavod jo bil ustanovljen in se tudi sedaj razvija ob vsestranski podpori Zavoda za zaposlovanje delavcev iz Radovljice in ob posebnem prizadevanja njegovega direktorja Franca Kej-žarja. - M. S. ! Nova trgovina Turistično društvo Bled, ki ima sedaj svoj prostor v podaljšku hotela Park na Bledu, se bo preso- j lilo v izpraznjene prostore Kompasa. Za ta lokal je sedaj zaprosilo trgovsko podjetje »Murka-«, da bi v njem uredilo specializira- i no prodajalno fotografskih to športnih potrebščin, parfurnerit-skih izdelkov in nekaterih■ drugih • modnih artiklov. Ta lokal je ob prodajnih prostorih nekdanjega podjetja »Tekstil-« Bled, ki se Jo pred kratkim pripojilo »Murki«. Tako trgovino so -na Bledu zeio, pogrezal i, saj bi služila predvsem ', turistom, zato so člani mostnega odbora Bled sklenili, da se-proš- I nja ugodno reži. Stop pri barantanju z lesom »Vsak.po svoje,, ta bogat pa kakor hočfmo!« Tako nekako bi bilo z žaganjem in trgovanjem z lesom po uveljavitvi novih zakonskih predpisov o gospodarjenju z gozdovi, ki so stopili v veljavo v začetku letošnjega leta, razlagal pa si jih je vsakdo tako, kakor mu je najbolj ustrezalo. Zasebne1 žage so rasle kot gobe po dežjrv. ob njih je prelepo uspevala tudi' trgovina z lesom. Velike količine lesa so tako romale od zasebnega lastnika preko zasebnega Žagarja do zasebnega kupca (ali kupca državnega sektorja, ki velikokrat tudi ne skopari pri plačilu) in puščale spotoma lepe dobičke, ne I da bi imela družba od tega kakr-*šnekoli koristi. Ker pa smo si že dolgo na jasnem, kaj nam pomenijo gozdovi in kako je potrebno izkoriščati to predragoceno surovino, da prtoaAa kar največ koristi to da 6eveda o zasebni trgovini in podobnih oblikah pre-I lahkega zaslužka posameznikov že 11 dolgo ne govorimo več, je bilo pač L 'reba nekal ukreniti. Na pobudo republiških orgaiussJ so občinski ljudski odbori zaustavili razvoj te divje obrti, pri kateri so doslej precej gledali skozi prste. Na območju radovrjtfke občine so zaustavili obratovanj« 43 žag. Večina med njimi so-zaj-*-Tenecianke, le nekaj je potnojat-jnonikov. Med vsemi temi žagarm 3»-'bl!lo le ll takih, ki oo imele potrebna dovoljenja za žaganja lesa, a so jih zaprli zaradi-trgovanja x lesom. Žaganje lesa zasebnikom s tega območja bodo sedaj \prevzela lesnoind\»strijska podjetja, Lesnoindustrijsko podjetje Bled te uslugo že opravlja, tako da na svojih obratih zamenjuje žagan les za hlodovino. V prihodnje bodo po vsej verjetnosti uredili i take »menjalnice« rudi v bolj oddaljenih kzajih, kjer I nimajo v bližini svojega obrata, nakupili pa bodo tudi prevozne poln o jr.rmonike, s katerimi bodo opravljali žaganje lesa po posameznih krajih. M. S. SOROTA. 31. rnivn i Po širokih razpravah o družbenem načrtu v Kranju Marsikaj bi morali spremeniti Razprave, ki jih je organiziral Občinski odbor SZDL v Kranju okrog predloga družbenega načrta te občine, bo dale nepričakovano veliko dopolnilnega gradiva. Se pomembnejše pa je to, da so KRANJSKI LAS stvo nasploh, da postaja sam načrt kot delovni cilj prebivalstva v celoti. Približno tako oceno so dali člani predsedstva Občinskega sindikalnega sveta v Kranju na včerajšnji 6eji, ko so govorili o rezultatih prej imenovanih razprav. Tudi ObSS bo namreč skupno z ObO SZDL sodeloval v končnem oblikovanju vseh predlogov, miš-! ienj in dopolnil, ki so jih dali občani k postavljenemu predlogu j družbenega načrta te občine. — ob teh razpravah posamezni pro- Konkretne predloge bodo izročili blcmi prodrli med občane, da 6C | ObLO, da bi jih upošteval pri za uresničenje določenih stališč zavzemajo kolektivi in prcbival- Ob 20-lctnici dogodka v I)r;iffi „Moj edini sin je med njimi" V soboto, 31. marca, bo že 20 let, odkar so v Dragi po-strelili 29 talcev. Vsak neuspeh v bojih s partizani, vsak strah in negotovost, kakšen bo izhod iz začetega grozodejstva, 60 Nemci skušali prikriti z nasiljem nad nemočnim prebivalstvom. Tako so tudi 31. marca 1942 izbrali iz begunjskih zaporov 29 mladih fanlov in mož, najboljše mladincc-skojevcc, naj-zvestejše aktiviste OF in borce za svobodo. Po zidovih in obcestnih plotovih so znova nalepili krvavordeče lepake z opozorilom in obvestilom o smrtnih kaznih. - Pred begunjsko , kaznilnico so spravili na tovornjak izbrane žrtve. Mnogi so bili z zlomljenimi udi in z razbitimi čeljustmi, kar vse so bile posledice prestanega »zasliševanja«. Ko K. Brezar iz Kranja opisuje ta dogodek, med drugim pravi: ■►Bili so mladi in polni upanja, da bo njihova žrtev rodila dober sad. Zato današnja mla-■■. ix>misli! Tudi oni so bili i . Posnemaj njihovo odlo-ro in delo, da njiho-V .ve ne bodo zaman. Kogarkoli bo zanesla pot v Drago, naj postoji preci osrednjim grobiščem 29 Gorenjcev, med njimi je devet žrtev iz Kranja in tudi moj edini sin je med njim;.* končnem oblikovanju načrta. Čeprav 60 mnogi predlogi bolj dolgoročnega pomena, mnogi pa niso uresničljivi, ker ni za to sredstev in podobno, pa vendar menijo, da bo moral občinski ljudski odbor napraviti marsikatero spremembo. K tem predlogom bodo pri ObLO seveda morali upoštevati tudi predloge zborov volivcev, ki so v teku te dni. — K. M. z k ušli je na i ZA LJUBITELJE ZABAVNE GLASBE ! Ljubiteljem zabavne glasbe se ! obeta prijetno srečanje. Razen so-j botnega nastopa orkestra 6 Bluos : -f- 1 iz Ljubljane bomo takoj na-! slednji dan, to je v nedeljo, do-j živeli srečanje s popularnim Ljubljanskim jazz ansamblom. — Seveda ne bodo manjkali pevci ! popevk. Peli bodo: Marjana Der-I žaj, Nino Robič in morda tudi Jelka Cvctežar. Ljubljanski jazz ansambel pa pripravlja še eno presenečenje. To pot bosta z njim nastopila še zelo redka gosta, in sicer Gabi Novak in Djordje Mar-janovič. — Koncert bo v nedeljo, 1. aprila, ob 20.uri v dvorani Prešernovega gledališča. Ob polnem skladišču in prazni blagajni KAKO SO V TOVARNI OVEN V KRANJU ŽE PRED LETI PREMOSTILI TEŽAVE, S KAKRŠNIMI SE DANES SPOPADAJO MNOGI KOLEKTIVI - KONKURENCA NA TRGU - PREDPISI-IN TEŽAVE - NEPRODANO BI AGO V SKLADSCU — BANKA JE NEIZPROSNA - KJE YY! i! DENAR ZA OSEBNE DOHODKE? - TAKE IN PODOBNE PROBLEME OBČUTIJO IN PREBOLEVAJO MNOGI KOLEKTIVI Med prvimi našimi podjetji, ki 60 to krizo občutili in tudi uspešno premostili že pred leti, je bila tovarna Oven v Kranju. Izdelovali so milo. Toda v tej dejavnosti je nastala že pred leti močna konkurenca, kakršne še danes ni čutiti drugod. In v takem boju, kot je pa"-logično, so imele prednost močnejše tovarne: Zlatorog. Saponia in druge. 30-članski kolektiv »Oven« v Kranju z zastarelimi in iztrošenimi stroji sploh ni imel več perspektive. Začele so se težave. De lavci so zaman delali in pazili, se trudili, varčevali s surovinami in izboljševali kvaliteto. Milo nj šlo več. Skladišče je bilo vsak dan bolj natrpano, računovodja zaskrbljen in nervozen, delavci otožni in na občini so jim že očitali, da imajo 30 milijonov dolga — milijon dinarjev na vsakega delavca! Le-ti pa so dobivali minimalne — 80-odstotne plače. To so bili težki časi. Nekateri delavci so že po prvem razočaranju zgubili upanje in odšli. Drugi so vztrajali in se oklenili vodstva. Direktor jih je bodril, češ da bodo pač našli kaj drugega in opustili milo. Iskal je pomoč. Tekli so dnevi, tedni, meseci ... V ožjem krogu so začeli razpravljati o prvih predlogih in ponudbah. Nekaterih stvari so se tudi lotili. Delali so razne poskuse v podjetju. Včasih so tako stvar delali samo ob prostih urah, popoldne ali celo ponoči. Ce ne bi uspeli, se vsaj ne bi osmešili pred kolektivom. — Vsak neuspeh bi delavce ponovno samo razočaral. Nazadnje so se najbolj og.e-li za kemični izdelek - pomožno livarsko sredstvo, ki ga potrebujejo v naših livarnah in železarnah. To smo uvažali in konkurence na domaČem trgu ni bilo. Toda postopek ni bil enostaven. Poskusi so bili težavni in celo tvegani, zakaj za delo z določenimi. kemikalijami so strogi predpisi. Nekega dne je prišla v podjetje posebna komisija. Prepovedala je vsako nadaljnje delo, dokler... In v podjetju? Niso odnehali. Samo bolj na skrivaj in bolj previdno so nadaljevali raziskave. Končno so se odločili — -Slo bo. Lotimo se tega!« Tako se je začela preorien-taclja celotne dejavnosti: postopoma in skoraj neopazen©. 0:1 takrat so minila ž? dr.ra tri lota. Tovarna je m znotraj debila povsem drugaJon v d -ve::ina starih s'rojev je šli » odpad za staro železo. r.wi stroji in naprave so dale ćelavcem boljše perspektive. -Delavci pa so se postopoma priučili, prilagodili novemu delu in staro ime -Oven« eo zamenjali z »EKOTERM«. Danes se neradi sporni0 tistih težkih dni. Zagotovili so si prihodnost. Lani so imeli prejemke okrog 30.000 dinarjev mesečno v povprečju, v prihodnjih dveh letih bodo Se povečali proizvodnjo in ■JFj bližno 100 delavci dose£~ okroglo milijardo \Tednosti letno. Res, imajo še težave B tudi slabosti. Vsekakor pa zelo dobro prest«ali vse preizkušnje ln se ob njih kap največ naučili. - K. M. Izobraževanje neposrednih proizvajalcev Predvsem elektrifikacija Pred kratkim jo bil na območju krajevne skupnosti Kokra nad Preddvorom zbor volivcev. Obravnavali so letošnji družbeni plan in proračun občino Kranj. Zbora se je udeležil tudi podpredsednik ObLO Kranj Alojz Založnik. Večidel razprave so volivci posvetili vprašanju .dograditve trofazne napeljave. Za dograditev je zmanjkalo približno 1 milijon dinarjev. Za ta namen pa je občinski ljudski odbor določil iz negospodarskih investicij le 100.000 dinarjev. Prebivalci s0 v elektrifikacijo vložili precej svojih sredstev - 1.300.000 dinarjev, razen tega pa še mnogo prostovoljnih delovnih ur. Ker zajema elektrifikacija tudi krajevno skupnost Preddvor, ko sklenili, da se skliče sestanek predstavnikov obeh skupnosti. Ti naj najdejo potem najbolj ugodno rešitev, da bodo dela čimprej končana, saj je to za obe območji velikega pomena. Volivci so razpravljali tudi o Kokri, ki ob pogostih poplavah ogroža bregove, posebno pa hiše v Zg. Kokri. Načrti za ureditev Kokre so izdelani. Regulacija bo zajela področje od Jezerskega preko Kokre do Preddvora. Prišlo pa je do vprašanja, kje naj se najprej lotijo regulacije. Zato 6o volivci sklenili, naj bi posebna strokovna komisija ugotovila, katero področje je najbolj potrebno. Skrajni čas je že, da 6e hudournik ukroti. - Govorili so tudi o modernizaciji ceste Preddvor— Jezersko. — r. C. Naši proizvajalci so te dni spet pred pomembno nalogo. Izvršni svet Ljudske skupščino LRS je namreč že januarja sprejel sklep o volitvah novih delavskih svetov. Novi samoupravni organi morajo biti izvoljeni do konca aprila. Zaio je razumljivo, da sedaj v gospodarskih organizacijah potekajo priprave za izvolitev novih delavskih svetov z dokajšnjim tempom. Skrbne priprave opravičuje dejstvo, da je treba v delavske svete izvoliti res tiste proizvajalce,-ki bodo lahko največ doprinesli k napredku oziroma razvoju slehernega podjetja. V priprave za volitve novih delavskih svetov so se aktivno vključile predvsem sindikalne podružnice oziroma sindikalni organi. Tako je o tem vprašanju pred štirinajstimi dnevi razpravljal plenum OSS Kranj, pretekli torek pa tudi plenum Občinskega sindikalnega sveta Skofja Loka. Škofjeloški sindkalni plenum je med drugim ugotovil tudi to, da je nujno potrebno družbeno-ekonom-sko izobraževati vse člane delavskega sveta oziroma celotni kolektiv, ker je to eden izmed porokov za čimboljše nadaljnje gospodarjenje. Časi, ko smo menili, da je to izobraževanje v prvi vrsti potrebno le za vodilni kader, so že za nami. Današnji čas in nadaljnje razvijanje neposrednega samoupravnega sistema namreč zahtevata od slehernega proizvajalca vsaj minimalno poznavanje družbene in ekonomske problematike v ožjem kakor tudi širšem smislu. Zato so tudi na torkovem plenumu ObSS Skofja Loka razpravljali in sprejeli sklep o tem. naj bi začeli s sistematičnim izobraževanjem članov delovni': kolektivov. Sindikalne podružnice v gospodarskih organizacijah naj bi o tem razmišljale in skušale najti najustreznejšo obliko. Razprava na zadnjem plenumu ObSS Skofja Loka' - kakor tudi uvodno poročilo — je nakazala nekatere probleme oziroma pomanjkljivosti v poslovanju gospodarskih organizacij. Plenum je med drugim tudi ugotovil, da je v škofjeloški občini le malo podjetij, ki imajo izkristalizirano perspektivno razvojno smer. Ponekod vodstveni kadri še vedno prikrivajo posamezne probleme pred organi delavskega samoupravljanja. S tem zmanjšujejo njihov pomen oziroma prikazujejo rešitev enostavnejšo, kakor pa je dejansko. Razprava je nakazala tudi del problematike, ki se je pojavila pri izdelavi in sprejemanju pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka. Plenum je bil soglasen tudi v tem, da je treba težiti po čimvečji udeležbi žena v organih delavskega samoupravljanja. V razpravi so nanizali tudi nekaj problematike glede kršitev zakona o delovnih razmerjih. Plenum je razpravljal tudi o splošnih določilih v zvezi z volitvami novih delavskih svetov. - P. Danes sprejem resolucije in proračuna Skofja Loka, 31. marca — Za danes dopoldne je napovedana skupna seja in ločeni seji obeh zborov začasnega Občinskega ljudskega odbora Skofja Loka. Tokratni dnevni red jo zelo obširen, najpomembnejša točka pa je nedvomno sklepanje o sprejetju RESOLUCIJE o gospodarskem in družbenem razvoju občine Skofja Loka v letu 1962. Na skupni seji bodo odbornike seznanili s potekom razprave in obravnave predloga resolucije in občinskega proračuna. O resoluciji in proračunu so namreč razpravljala družbeno-pol itične organizacij«, podjetja, zavodi, ustanove in zbori volivcev. Na osnovi te široke razprave je svet za družbeni plan in finance v sodelovanju z ostalimi sveti sestavil predlog sprememb predloga RESOLUCIJE o gospodarskem in družbenem razvoju ter predlog sprememb občin skega proračuna. O resoluciji in proračunu bodo na današnji seji sklepali odborniki na ločenih sejah. Na dnevnem redu skupne seje je razen poročila o javni obravnavi predloga resolu cije in proračuna tudi poročilo o delu upravnih organov in razprava na nekatere predloge o organizacijskih zadevah. Kot zadnja točka skupne seje pa so predvidena ne-J katera imenovanja. Na ločenih sejah pa bodo, kakor smo že omenili, sklepali o resolu ciji in proračunu. Izmed 16 točk dnevnega reda ločenih sej naj naštejemo le najpomembnejše: obravnava in sklepanje o predlogu odloka o udeležbi sklada za šolstvo na tekočih dohodkih proračuna ObLO v letu 1962, obravnavanje finančnega načrta sklada sft ** stvo in potrditev njegovega » ključnega računa za leto sklepanje o predlogu odloka o oo činskem prometnem davku in logove oči so se zožile. »Kaj je pripovedoval o meni?«, UORLMhVN DOKUMENTI 89 Tone Bešter ve povedati, da je slišal Nemce govoriti, da so imeli 192 mrtvih in okoli 300 ranjenih. 2e to je ogromna številka in če pomislimo, kdaj se je to godilo in s kakšnim razmerjem sil ter kakšne posledice je ta bitka rodila in da je poleg tega Cankarjev bataljon — razen osmih borcev — ostal cel, lahko trdimo, da je to največja partizanska bitka na Slovenskem. Po vsej ver- jj jetnosti pa je biio nemških žrtev še nekaj več, kajti dve ■ noči so morali dovažati okrepitve, množično so napadali partizanske položaje iri tiste dni se je pojavljala in trgala megla tako, da so jih Cankarjevci streljali čisto od blizu, ne da bi imeli čas in možnost razvijati se v pravo, raztreseno strelsko vrsto. Tudi zaradi tega, zaradi visokega in sipkega snega, so partizani želi tako uspešno, kot ne kdaj prej, ne kdaj pozneje. To so izjavili vsi preživeli. In to je še ena zanimivost te zgodovinske bitke. Morda bo še prišel čas, da bodo znani tudi točne j ši rezultati tega boja, pribijemo pa lahko, da se je »Blut-hund Kossener«, kakor so ga imenovali Nemci sami — n. pr. koroški Nattmessnig, to pot napil krvi. Toda predvsem je moral požirati tisto, ki so jo po dražgoških strminah pustili njegovi policisti, čeravno je v njegovem imenu in z njegovim dovoljenjem — »vsak lahko delal, kar je hotel«. Hitler ukaza o priključitvi tedaj ni podpisal. Temu so bili vzrok dogodki na Štajerskem, ko so se jeseni tam začele partizanske akcije, predvsem pa decembrski dogodki na Gorenjskem, ki jih je kronal dražgoški boj. Nemški okupatorji so morali odločitev o priključitvi odlagati iz meseca v mesec. 2e 22. decembra 1941 je bilo rečeno, da »zaradi najnovejših dogodkov na Gorenjskem (priključitev) ni mogoča«. Se večkrat je bilo na nemških štabnih razgovorih t omenjeno vprašanje priključitve, 23. februarja 1942 pa t so rekli, da »priključitve ne bo še vse leto 1942, verjetno \ tudi naslednje leto ne«. ) Preseljevanje ljudi sicer ni povsem prenehalo, a množic se niso več lotevali, kajti s tem bi ogenj upora še bolj razpihovali. Kako hudo so bili prizadeti tedaj — čeravno so bile Dražgoše porušene — priča tudi dejstvo, da so ob stezah in poteh, ki vodijo v Dražgoše, postavili table z napisi: »Achtung! Bandengebiet!« »Prehod čez ozemlje, kjer so bili boji, je smrtno nevaren in prepovedan!« »Po ozemlju Dražgoš je pod smrtno kaznijo prepovedano hoditi«. Februarja pa je na vse to prišel v Dražgoše še nemški minerski vod, ki je vsa poslopja zravnal z zemljo. Tudi cerkev, Prosvetni in Sokolski dom ter šolo, čeravno je bila skromna. Tudi znamenjem niso prizanesli. Kar se znamenite in zgodovinske cerkve s starimi oltarji tiče, t je treba povedati naslednje: i Preden so cerkev porušili, so nekdanjemu tajniku Muzejskega društva v Skofji Loki, Ivanu Kržišniku na prigovarjanje in prošnje, da je oltarjev škoda, Nemci dovolili, da jih je s pomočjo mizarja Lotriča razstavil. Tako so vse znamenitosti te cerkve še danes v škofjeloškem muzeju. Najlepše kipe je sicer odpeljal Nemec Lah-hausen in jih poslal na Tirolsko, vendar je od tega ostalo še precej. Dražgoše so bile uničene, zravnane z zemljo, vendar ^ potem Nemcev vse do velike poletne ofenzive 1942. leta f ni bilo v to vas, ki je bila pravzaprav sama ruševina in ^ obtožba. Morda jih je bilo groza lastnih dejanj, četudi *, so jih bili vajeni počenjati po vsej Evropi. ^ Glas o tej bitki je šel po vsej d^ž?li. O tem so go- J vorili na Jesenicah, v Ljubljani, v Kranju, na Sta jer- i skem, na Dolenjskem, po vsej domovini. } PORT . ŠPORT . ŠPOR Z občnega zbora Občinske zveze za telesno kulturo PO Odslej po novih pravilih V torek je imela Občinska zveza za telesno kulturo v Kranju svoj prvi redni letni občni zbor. Občinske športne zveze dobivajo pri nas v zadnjem času vse večji pomen kot osnovne organizacije, ki povezujejo delo športnih kolektivov na določenem področju. V ti namen so tudi lani ustanovili v Kranju tak organ, ki b-> z leti postajal vse pomembnejši pri celotni športni politiki v okviru občine. Najpomembnejše delo, ki ga je izvršni svet ObZTK opravil v prvem letu obstoja, je bil pregled celotne športne dejavnosti in navezava stikov z vsemi osnovnimi telesnovzgojnimi organizacijami v občini. Danes je v 20 organizacijah včlanjenih okrog 4500 članov. Pri svojem obisku po terenu člani vodstva občinske zveze skoraj niso naleteli na organizacijo, ki ne bi imela težav pri svojem delovanju. Najpogosteje je šlo za pomanjkanje igrišč in športnih naprav ter vaditeljskega kadra, da o pomanjkanju finančnih sredstev niti ne govorimo. Prav zato si je Občinska zveza med naloge v letošnjem letu postavila tudi ustanovitev gradbene komisije, ki bo skrbela za smotrno urejanje športnih igrišč, kadrovska komisija pa bo reševala vprašanja vaditeljev. Za stalno dotekanje potrebnih finančnih sredstev imajo namen ustanoviti svoj sklad, s čimer bi lahko skrbeli za kvaliteto kot tudi za množičnost. Na občnem zboru so tudi sprejeli svoja nova pravila, 6 katerimi so ObZTK dane vse pravice in dolžnosti v športni dejavnosti na področju občine. Občinska zveza za telesno kulturo ima med ostalimi nalogami v svojih pravilih tudi naslednje: — da deluje pri širjenju in utrjevanju telesne kulture, da s tem utrjuje zdravje, delovno in obrambno sposobnost državljanov, pri čemer upošteva potrebe in želje delovnih ljudi, predvsem pa mladine; — da vaklajuje in povezuje delo cenovnih tclesnokultumih organi- zacij in jim pomaga pri njihovem delovanju; — da ustanavlja novo organizacije; — da organizira občinska tekmovanja in prireditve; — da usmerja pravilno porazdelitev finančnih sredstev. To je del nalog, ki pa kažejo na pomembno delo, ki ga bo opravljala ObZTK pri nadaljnjem razvoju športne dejavnosti v kranjski občini. — L. S. Pongračeva in Tratnik v vodstvu Na šahovskem turnirju četrto^ Kranju nastopa In tegornikov šahistov, ki so razdeljeni skupini. Po tretjem kolu je vrsu red naslednji - I. skupina: U>]iM Pongrac in Peter Jerman po * France Murovec 2,5, Anton »« 2, Marjan Furlan 1.5 točke IW» skupina: Vinko Tratnik ir. J ■ voda po 3, Ivan Javič in «*• in Bregar po 2,5, Dušan Kadeti » Gazvoda po jan Bregar p Marjan Pičulin po 2 točki itd. Okrajno prvenstvo v streljanju Največ izkupička Jeseničanom Kot zadnji so se potegovali za naslove prvakov kranjskega okraja v streljanju z zračno puško 4-članske ekipe članov in članic Nov rekord Turka Kegljači kranjskega Triglava niso najbolje zaključili tekmovanja v hrvatsko-slovenski ligi. Kljub temu pa se sedaj marljivo pripravljajo na državno prvenstvo. V okviru teh priprav so imeli tudi prijateljsko trening tekmo Ljubljano. Na kegljišču Gradisa so bili tudi to pot boljši Kranjčani, ki so dosegli zelo dober rezultat — 5210 kegljev, s katerim so za 13 kegljev prehiteli svojega nasprotnika. Najboljši v vrsti Ljubljančanov je bil državni reprezentant Grom 945 keglji. Se boljši pa je bil član Triglava mladi talentirani Turk z izvrstnim izidom 954, kar je nov gorenjski rekord. ter posamezniki. Tekmovanje je bilo preteklo nedeljo na Primsko-vem. Udeležili so se ga strelci vseh občinskih odborov, razen iz Radovljice, kjer je bil pred kratkim ustanovljen. Prvo mesto pri članih je z zelo dobrim povprečjem 544 krogov osvojila ekipa iz Kranja, pri članicah pa Jesenice, ki pa za sedaj še nimajo resne konkurence. Nerazumljivo je, da Občinski strelski odbor Kranj ni postavil popolne ženske ekipe, čeprav ima'med svojim članstvom precej mladih strelk. Rezultati so bili naslednji: člani ekipno - 1. Kranj 2186 krogov. 2. Skofja Loka 2139, 3. Tržič 2133 krogov itd; posamezno — 1. Lado Brejc (Tržič) 558 krogov. 2. 3<& Lombar (Kranj) 557, 3. Fre.J (Kranj) 553 krogov itd.: člani« ekipno - 1. Jesenice 1350 krogov, 2. Tržič 1222, 3. Kranj 948 krog* itd.; posamezno - 1. Majda K:;.. (Jesenice) 358 krogov, 2. AlWj* Fekonja (Jesenice) 340, 3. Ton&* Zaplotnik (Tržič) 337 krogov W S tem zaključnim teJnnovMjg z zračno puško je Občinski 6tra* ski odbor Jesenice dosegel za K*1 tri ekipna prva mesta in dvai>*" samezno, Občinski strelski odbtf Kranj eno ekipno, Občinski stre.-ski odbor Tržič eno posamezno I prav tako Občinski strelski odbor j Radovljica eno posamezno. J. Kralj Glas športnikov OB POLEMIKI OKROG IGRIŠČA TVD »PARTIZAN« VOGLJE Zakaj ščititi interese zasebnikov? OOkUMENTU DOKUMENTI! DOKUMENTI Kranj, 30. marca — Sinoči okrog 23. ure sta z Jugoslavija ekspresom odpotovali v Berlin na evropsko prvenstvo v namiznem tenisu Kranjčanka Ema Cadež in Ljubljančanka Cirila Pire, ki bosta zastopali jugoslovanske barve na tem tekmovanju. Obe sta se v Kranju pripravljali na prvenstvo deset dni. Pred odhodom na evropsko prvenstvo smo govorili s Čadeževo in Pirčevo Predsinočnjim so z Jugosla-vija-ekspresom odpotovali v Zahodno Nemčijo najboljši jugoslovanski namiznoteniški igralci, ki bodo v prihodnjih dneh nastopili na evropskem prvenstvu v Berlinu. Na prav gotovo najzanimivejšem namiz-noteniškem tekmovanju letos v Evropi bodo rdeče-belo-modre barve zastopali: Vojislav Mar-kovič iz Beograda, Janez Teran iz Kranja, Zeljko Hrbud iz Zagreba, Edo Vecko iz Ljubljane, Ištvan Korpa iz Sente ter Ema Cadež iz Kranja in Cirila Pire lz Ljubljane. Slednji sta se pred odhodom 10 dni pripravljali v Kranju, medtem ko je moško reprezentanco na Paliču treniral naš veteran Harangozo. Izjema je bil Hrbud, ki zaradi preobremenjenosti pri študiju ni odšel na skupne priprave, marveč ga je v Zagrebu vadil Vogrinc. Dan pred odhodom v Zahodni Berlin smo obe reprezentantki sredi dopoldneva »zalotili« pri -trdem« vsakdanjem treningu, k| gn vodi Ravenčan Ivo Mla- kar. Za zeleno mizo z mrežico po sredi je s Čadeževo pravkar vadil Vili Frelih, starejši brat »tretjega« (ali morda drugega!) moža v ekipi Triglava. Na stolu poleg je sedel zvezni trener Mlakar; njegova navodila so veljala Emi. Pirčeva j'.1 v tistem trenutku spala na stolih ob steni... Se ne 19-letna Ema Cadež \t> članica nanVznoteniikega kluba Triglav v Kranju. S tem športom se ukvsrja nekako 3 let?: najprej je igrala prj Mladost', od lani pa je članica Triglava. Obiskuje 4. razred gimnazije. — Kako so v teh dneh potekale vajine priprave na evropsko prvenstvo? smo ji najprej zastavili vprašanje. ■»Trenirali 6va 7 ur dnevno. Vsako dopoldne sva dve uri in pol igrali med sabo. Vadili sva lo elemente, ki jih že obvladava, nobenih novosti nisva vnašali v igro. Popoldne nama je trener metal žoge na mizo: drugo za drugo, vendar zelo hitro, zakaj v rokah je imel navadno po 15 žogic hkrnti, ' sva jih midve vračali, kot d bi bil na drugi 6trani naj -nasprotnik. Potem sva se kon dicijsko pripravljali s tek (tudi na Smarjetno goro), v zadnjih dneh pa s sprehod'. Zvečer sva igrali s fanti Triglava, razen s Tomcem, ki se mu je to zdelo — podcenjevanje . . .« - Na k*k9en u^poh računaš v Nemčiji? -Tokrat grem prvič v ino-" ^mstvo, pa ne vem, kako bo. Pravijo, da je naša moSka reprezentanca favorit za prvo mevsto, medtem ko ženskam v evropski konkurenci priplujejo nekako 5, mesto. Morda bo slabše, ker sva v skupini z močnima Angležinjama in Sve-dinjama ...« — Koliko časa pa bode v Zahodni Nemčiji? -Prvenstvo se bo pričelo 1. april.?, trajalo pa bo do sedmega. V Kranj se bomo bržčas vrnili 10., ker se bomo zadržali tudi v Munchenu.« Zaželeli smo ji vse dobro. Upamo, da nas ne bo razočarala, saj jo odlikuje velika borbenost. Cirila Pire, članica ljubljanskega Odreda, ima več izkušenj, saj igra namizni tenis skoraj 6 let, razen tega pa je nekajkrat nastopila tudi v inozemstvu. Spomnimo se samo njenega 2. mesta (v dvojicah s Plutovd) na mednarodnem pr-•rn.stvu Nemčije ali pa četrtega ■z Franciji! - Ka.ko ste zadovoljni s tem -;>nin«:om? »Menim, da nama bodo 10-tnevne sistematične priprave zelo koristile, zlasti še, ker sicer ob svojem delu ne bi mogla vaditi veo kot 3-krat na teden.« je pričela simpatična prodajalka ljubljanske Na-Me. »Edino, kar me moti, je to, da sva na treningu samo midve, tako da sva primorani igrati le druga z drugo. Po mojem — in takega mišljenja je tudi trener Mlakar — bi morali sodelovati na pripravah vsaj tri ali štiri tekmovalke, ki bi vse odpotovale na prvenstvo. Kaj če na primer ena od raju .zholi?! Tako nT. ne bi mogli nastopiti mrvi ok"pami.« Morda je res tako! V ponedeljek je Cade'eva dobila lažjo gripo! 6« sreča, da je bila v srHo žr> zdrava, sticćr bi prav '• '•' o prišlo do nepredvidenih težav. — J. Zontar Letos je že drugo leto, odkar je bilo ustanovljeno telesno vzgojno društvo Partizan v Vogljah. Društvo je kmalu zaživelo in doseglo nekaj lepih uspehov. Med največjimi težavami, ki jih rešuje društvo v Vogljah, je problem igrišča. Društvo namreč nima svojega igrišča. Zato je že lani prosilo nekega kmeta, naj bi zamenjal ali prodal parcelo, ki je za igrišče zelo primerna. Kmet je sprva privolil, kasneje pa odstopil od dogovora in dejal, da ne bo prodal, čeprav je med tem časom že- prodal del parcele. Zaradi tega je društvo zgubilo nekaj mesecev dragocenega časa, igrišča pa ni imelo. Ker pa je lokacija za igrišče (rokometno, odbojkarsko in balinišče) tam zelo ugodna in primerna zaradi bližine vode in elektrike ter zaradi 6uhih tal, ki pocenijo gradnjo, je občni zbor društva sklenil, da bo zaprosil za razlastitev te parcele. Na parceli raste nekaj drevja, ki bi bilo ozadje malega športnega parka, živa meja okrog parcele pa bi služila za ba riero, da ne bi bile prizadete sosednje parcele in da ne bi bil oviran promet na cesti. Za razlastitev parcele je društvo dobilo od ObLO Kranj odobritev lokacije za gradnjo igrišča na tej parceli in odločbo, da je razlastitev koristna za interese vaške skupnosti, od OLO Kranj pa odločbo o prenosu parcele v sklop splošnega ljudskega premoženja in v uporabo društvu. Potem pa se je zgodilo nekaj nemogočega in nenavadnega za današnje čase. Peščica vaščanov je na zboru volivcev ogorčeno nastopila proti temu, da dobi društvo igrišče na tej parceli in se na vse načine prizadevala in prepričevala ostale, da na tej parceli Igrišče I primerno zaradi bližine ceste, xa* radi hrušča in podobnih nepomembnih vzrokov. Na ta način '' javno ščitila interese kmeta - pr* vatnika, ki se je pritožil na oatW bo o razlastitvi. Pri tem, ko se križajo i r. skupnosti in društva, ki si prii* deva, da bi tudi na podeželje pf> drla telesna kultura ter interes posameznikov, se trudi teh nek*] vaščanov. da bi dokončno prevladalo njihovo mnenje, da bi 8» več vaščanov pridobili na tofu, Visokem, Preddvoru, 2abn^ ci in drugje prav v neposredni Nižini centra vasi, samo v Vogijall je po sodbi nekaterih vaščanov neprimerno delati igrišča v sklop« vasi. Po njegovem mnenju naj a bilo igrišče daleč izven obmo^a vasi. Po njihovem mnenju naj ^ stor za igrišče na površini nekdanje mlake, ne pomislijo pa, da lp minilo najmanj 10 let, preden s* bo teren osušil, vprašanje pa j*, če se bo sploh kdaj osušil zarao: izvira talne vode. Razumljivo je. da taki in podoS ni predlogi le ščitijo interese privatnika, so pa brez prave osnove, na ugled, lepoto in dobro vasi" pa čisto pozabljajo. Namesto da H pomagali društvu, da bi čimprej dobilo igrišče, so pa odločno proi gradnji igrišča na predvideni p*> celi in tako onemogočajo, da bi telesna kultura tudi v Vogljah cv-bila tisti pomen, ki ga Bnl Janez Rogelj Nagel poseg gasilcev V sredo, 28. marca, nekaj pred tretjo uro popoldne so 4 avtomobili poklicne gasilske čete iz Kranja pohiteli proti Besnici. Vnelo se je gospodarsko poslopje Janeza Pegama v Zgornji Besnici 16. Z izredno naglo akcijo — čeprav je poslopje na težko dostopnem kraju — so gasilci ogenj zajezili. Zaradi neposredne bližine drugih hiš, ne bi bilo nič čudnega, če bi se poSar razširil. Predvsem se je vnelo seno v gospodarskem po-s'r>-*u, ognjeni zublji pa «o se lo-(:'■' :"■-> stre|ne konstrukcije, Materialna škoda, ki jo je utrpelo samo poslopje, ni velika, pač pa je bilo pri tem uničeno precej sena. Okrog 503 kg ga je zgorelo, °.5C0 kg sena pa ne bo več uporabno. Kako Id prl*'o do požara? Sprva so momli, da jo požar zanetila nepravima električna nape1 java. Kamo je so strokovnjaki ONZ Kranj ta sum ovrgli. Ugotovili po. da se je seno, ki je bilo nakopičeno v velikih grmadah, vnelo samo. Ob tej priložnosti so nam sased-Je Janeza Pegama povedali, da so se, kakor so opazili požar, kmalu znašli. Priskočiii so na pomoč -gasili ogenj, kolikor so pač uspe:, s škafi in podobnimi pesedarni. C* ne bi pri Sli gasilci, seveda požar, ne bi bili kos. In še to so pove da je kranjska poklicna gasilska četa prispela na kraj požara v rekordno kratkem času. — S. POŽAR POVZROČIL MILIJON DINARJEV ŠKOD* V sredo, 28. marca, ob pol polnoči, je začelo goreti na &jg Bratov Ruparjev na Jesenicah. -Požar je zajel hišo Konrada V-dica. Kljub nagli intervenciji |» klicne čete gasilcev iz Železarn je bilo za milijon dinarjev Skoda — Komisija je ugotovila. & prišlo do požara zaradi napak« t gradnji .Dimna cev je bila nar> reč speljana tik ob leseni (M ki je bila prekrita le s tartfcr, slojem ometa. Ta je bil debel k> maj 2 cm. Zaradi vročine 6e ;<> stena vžgala. V kratkem času * požar zajel tudi strešno kOBttht cijo.