767
Vereaginova slika predstavljajoa na indijskem bojiu ubitega anglekega vojaka, nad katerim se zbirajo jastrebi. Pod sliko je zapisal besede: Danes kakor veraj in jutri vedno enako." Vsa razstava obsega 476 slik. Vsa zapuina se proda na javni drabi.
General Grippenberg.
Konstantin Konst. Sluevskij, globok lirik ruski, je umrl dne 8. oktobra t. I. Vzgojen v pukin-ski liriki je opeval prirodo v krasnih verzih. Rojen 1. 1837., je izdal svoje prve pesmi e 1. 1857. Poleg tirih knjig pesmi imajo Rusi od njega mnogo povesti, potopisov in kritik.
Rusko-japonska vojska.
Leto se nagiba h koncu in e se dri Port Artur. Ves svet z obudovanjem gleda na utrjene viine okoli tega slavnega pristania, kjer se za ivljenje in smrt bore v gladu in mrazu ruske ete pod poveljstvom junakega generala Steslja. Napad za napadom, drug silneji od drugega - a niti ene vane utrdbe e niso mogli dozdaj vzeti Japonci! Jarki okoli utrdeb se polnijo z mrlii, topovi odpovedujejo slubo od neizmernega streljanja, a ne odnehajo na nobeni strani. Japonskemu banzaju" odgovarja Steselj: Do zadnjega moa in do zadnjega topa!" Japonska granata je Steslju razbila stanovanje, sovrani streli so pogali veino hi, a v podzemskih stanovanjih, skriti za nasipi, vztrajajo Rusi in odbijajo napade. Japonci imajo sicer zunanje utrdbe, a glavne vrste ruskih utrdeb ne morejo nikjer prodreti. Utrdbe so tudi take, da e bi eno vzeli, bi jo Rusi s sosednjih griev ob-streljavali. Tako se je tudi e v resnici zgodilo, da so Japonci morali beati s postojank, ki so jih bili dobili z nejhujim naporom.
Zato pa poizkuajo Japonci svojo sreo s splonimi naskoki, da bi si mogli na mah osvojiti ve utrdeb; zlasti dne 3. novembra, na mikadov rojstni
dan, so Japonci zbrali vse svoje sile za najhuji napad. Streljanje topov so sliali celo ez morje blizu Cifua. A ni se jim posreilo, da bi bili poklonili cesarju ta dan Port Artur v dar; z velikanskimi izgubami so bili zopet vreni nazaj po tridnevnem boju. Poroali so, da je padlo v tem boju 12.000 mo.
V Manduriji je poloaj neizpremenjen. Brez primere v vojni zgodovini je, da bi si bili dve toliki armadi, oboroeni z vsemi najnovejimi tehninimi pripravami, v hudi zimi stali tako nasproti v negosto-Ijubni tuji deeli. Vedno boj, zdaj tu, zdaj tam, a nikjer odloilne bitke. Oba orjaka borivca ieta e vedno, kje bi bila nasprotnikova najslaba stran, da se tam zgrabita.
Obe armadi sta obdani z zakopi, v katerih so skriti vojaki. Bodee ice so raztegnjene proti sovrani rti in zemlja izpodkopana s takozvanimi voljimi jamami", na katerih dnu trle ostri koli, da se nabode nanje napadajoi sovranik. Viine so pa na-sejane s topovi, ki meejo smrt na doline. Gromenje topov se slii podnevu in ponoi. Zlasti vroa sta bila boja pri Linipu in za Putilov gri. Japonci niso mogli proli mesec Rusofti prizadeti nobene veje izgube.
Baltiko brodovje pa plove na bojie v treh oddelkih Nikdar e ni lo kako vojno brodovje na tako daljno in nevarno pot. Glavni oddelek plove okoli
,''*'
General Kaulbars.
Afrike, drugi pa skozi Sueki prekop in Rdee morje. Tretji oddelek sledi skozi Sredozemsko morje v Suez. Iz previdnosti so poslali Rusi glavni del okoli Afrike, druga dva po kraji poti, saj se ne ve, kaj jih aka na poti.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si