1 Ti

i1:
■ t i i

m _j r

NEODVISEN LIST ZA SLW
DELAVCE V AMERIKI.
Official Ortan of 85 nian SocMm and Organi.

CLEVELAND, OHIO. MOtNIDAY, JANUARY 31. 1916.
LETO IX. — VOL. IX.
Wilson pozdravljen v Qevelandu.
—"Amerika se ne boji ntko- mo na obrambo. Kaj naj bra-gar! Edino, česar se jaz bojim,Inimo? Ali mi je treba priipove-je, da mi se m popravljen spol- dovati ? Mi hočemo braniti pra
i 'svoje »dolžnosti. Bojim varnosti sramote. Mie" pojemo moi, ki so pripraiv-boriti se, sicer pa imamo dovolj. Ne vem, ikaj naira priliodlnji dami. Povem da se nahajamo v jako ne-em položaju. Nevarnosti, ki nam pretijo, niso maše lastne, in nikakor niso pod našo kontrolo. Kongres ne ve, kaj bi naredil, če ljudstvo ne ve. iNla-rodna pripravljenost nima ničesar opraviti s .politiko. Mi ne-čemo osvajati. Niti ene pedi zemlje ni na svetu, katero bi Amerikanci želeli osvojiti. In >Yi ilahko računate na moje srce im moje sklepe, da vam boim o-h ranil mir in vas nfr'bom zape-f Ijal v vojsko, -toda vi morate biti pripravljeni, da ohranite svojo čast!" «
Gorenje (besede so izvzete iz Wilsonovejga govora ,v soboto zvečer, ko se je mudil .predsednik prvič, odkar prebiva v Beli hiši, v Cleveland«. Predsednik Wilson je dospel v Cleveland v soboto, ob 7. zvečer na E. 55th St. postaji Pennsylvania železnice s posebnim vlakom. Kljulb precejšnemu nalivu je zbrala okoli .postaje im po uclid a ve. tako ogromna mno-nica ljudij, kot še nikd&r v evelandu. Ljtfdlje so čakali v ui več ur, da vidijo -tprifjub-eiga (predsednika, ki se je
vice in svobode našega naroda proti drugim narodom. Koliko vojaštva -potrebujemo, o tem so razni načrti. Jaz zahtevam armado 500.000 dobro izurjenih mož, ki se postavijo v obrambo naroda, kadar je potreba."
Predseklbik Wilson je ostal ves dan v Cleveland!*. Plrotl potaoči v nedeljo se je odpeljal v Milwaukee. V Clevelandu je doživel naravnost sijajen sprejem, iz česar se »sklepa, da je ljudstvo za Wilson a.
—(Poročili so se: John Pečjak in Jennie Vehovec; Peter Kožar in Ana Božič; Fraink Pemui in 'Mary Žnidaršič. Bilo srečno!
sojena sta bila samo, da ne dobita deset dnij plačo. Ponavadi >so take policiste spodili iz slžbe.
—Vsled opeklin, dobljenih (pri pranju dne 19. jan. t. 1. je umrla v bolnišnici, dne £7. jan. rojakitoja Mary Škrjaas, v starosti ar let. »Ranjka je bila doma iz Velce Loke na Dol en j-skefrn. Tulkaj zapušča moža in 15 mesecem starega otroka in brata, v, starem kraju pa očeta, tri brate in sestro. Bila je članica društva Danica, št. 11 SDiZ katero društvo ji je .priredilo danes lep pogreb. Počivaj v miru!
—$koro linčali bi ljudje v soboto neke(ga šoferja, ki Je na St. Clair ave in E. 6th St. povozil nekega dečka, ki je prodajal časopise. Ljudje so ga tepli in obmetavali s kamenjem,
—Prebivalci celega mesta se pritožujejo, da mesto ne odva- j policija ga je komaj rešila mno-ža odpadkov, smetrj in pepela I žici. Po mnenju •policije pa je iz njib dvorišč. tPomekod se ni bil dečko sam kriv, ker se je pokazal tak voz ae Od meseca' nalašč postavil pred avtomobil, septemfbra. Zupan Davis je v da bi nagajal, šoferju, soboto najel avtomobil* in se vo- J —V soboto je prišel na glav-zil po mestu, da se 'prepriča, če no policijsko postajo John Maje to resnica. In videl je povsod son iz Toledo in prosil, naj ga cele gore odpadkov, smetij in zapro. Ukradel je lansko leto pepela. Izjavil pa je, da je pri i$8oo, in sedaj je slišal, da ga čistilnem oddelku 35 inšpektor- lastnik tega denarja preganja jev, ki nimajo skoro nobenega in da mm je obljubil smrt, če-dela, pa veliko plačo vlečejo, sar se je tat tako ustrašil, da delavcev pa ni, ki bi vozili od- se je dal zapreti, da ne pride padke proč. Zato je župan takoj maščevalcu v roke. da! povelje, da se. nemudoma; —'Policija v New Yonku je spokli iz te slutžbe 30 nadzorni-. zaprla Allen Clarka, ki je v kov in jih ostane samo pet še, Clevelandu z napačnim čekoni 1 na \potOvanje, da govori kar zadostuje, za denar pa, ki ogoljufal Th^ Cleveland Trust deželi za vojaško^ pripravlje- se na ta način prihrani, se na-^ za fiftffl.-|Pjra.vil ie. da ima it Zjedinjenih dlržav. Ko se jame več delavcev in voz, aa velikanska petrolejeva zemlji-^ pokazal predsednik pri av- odvažajo nesnago.	' šča v Canada
toniobilu, so zagrmeli tisočer! —Polnočne barabe so zopet. —-Državna davčna oblast je tisočeri glasovi. Moral je imele svoje orgije v nedljo po- odločila, da se nihče več nerno-ati in se odkriti ljudem. Po- noči. Čutili so se varne, kajti >e pritožiti .proti previsoko od-o ih ponovno je ljudstvo na cesti ni bilo policistov, ki bi merjenim davkom izleta 1915. icalo: "WilsonI Wilson!" In jim s kolci pretipali trde butice, j Ta zadeva se tiče tisOče davko-
Brandeis sodnik.
Znani delavski zagovornik je bil imenovan od predsednika najvišjim sodnikom dežele.
zopet je vstal predsednik in se smejal dobrosnčno na vse stra-ii in odkrival. Potem pa se je Ijal rojagov avtomobil pro-hotel u. 400 policistov je in ogromno število skrivnih poli-ijev je zastražiJo EucKd ave. Nastanil se je v Hollenden ho-;lu, nakar je cft> 8. uri zvečer imel govor v Grays Armory, unor je dospelo 2600 osefo. ivzoči iso bili samo člani tr-rvske zfoornioe, zastopniki Ltštev in časopisja. Wilson je tel, da govori na prosit em, to->r, ki je imel to stvar v je dejal, da ne more biti >ren za toliko množico, i se zbrala. Ko je predlsed-lčal svoj govor v Grays r, se je podal nazaj v Pred 'hotelom pa ga je lo najmanj 10.000 ljudij, ki :eli kričati: Govor, govor >! Wilson se je podaj na ido pred hotelom, in lcljub je imel kratek nagovor ljudi. Neprestani "hura" kK-odbievali predsedinilm. In e kdnčal, so zopet zahtevali >vor. Nato je dejal predsed-množici: Ljudje, truden V konštituciji ni zapisano, >i moral ves dan (govoriti, in ir sem govoril že ves "dan. tega sem pa tudi član in vzeli bi mi unijskokar-bi govoril čez "overtime", se je predsednik poslovil, inekaj mislij iz govora tika: Ves svet je v qg-Mi ne smemo mirno sedeti ti. MS ne moremo kon-ognja. In tudi ne vr-, da mora i>riti ogenj do .pa moramo biti priti, da ga ob pravem ča-rimo. Kar jaz prosim je »pribuditev patrijo-r -bil tako krasno spo-sriško revolucijo. Jaz r mir. Jaz ljulbim mir. I pravi Amerikanec, da miru, pa tud<i vem, ij velja. In če ho-mir, moramo imeti ' > se pripravi-
•polne neolikanosti in slame. (plačevalcev, ki bodejo precej Vsa elevelandska policija je bi- me zadovoljni s to odločbo, la na nogah, da čuva nad žfv- —Županu se je nas vetov aloT Tfjenjem predsednika, ki se je^naj hodijo policisti v civilni ob-nvudilv mestu. Zato so hrifoov- (leki okoli, le policisti, ki pazijo
na promet, naj nosijo uniformo. Županu ne ugaja ta načrt, pač pa -bi rad imel 50 policistov na konjih, toda 'mestna blagajna me ipripušča takih izdatkov.
—V sredo, dne 2. februarija v maJi Grdinovi dvorani se vrši redna mesečna seja Jingoslo-vainskeig-a Sokola. f
— Mentor Knittink Mills je razpisala $500 nagrade onemu, ki prime napadalca, ki je streljal tna predsednika te družbe.
smrti g. A. Miladiča smo izvedeli Še sledeče podrobnosti : Anton Mladič, 78 let star, doma iz Žužemberka na Dolenjskem, je ^mel navado, da si je stavil v posteljb razgreto o»peko, da si je grel noge. Tako je napravil tudi 4. dec., ker se je pa opeke najbr-že držala žerjavica, se je užga-la postelja. Zjutraj so našli zgorelo truiplo. Pokojni g. Mladič ima v Ameriki 6 sinov, izmed katerih je eden, Slbvencem do liro zlnani 'Mr. Mohor Mladič, potnik za %anje in likerje iz Chicage.
ske barabe telil huje razsajale. Od enajste ure pa do sedmih zjutraj je bil1 tak vrišč po cestah, kot v kaki avstrijski zakotni vasi, kadar koljejo svinje. Mi nikakor ne verujemo, da bi bili 4aki ponočnjaki ameriški državljani ali člani kakih društev, ker taki ljudje spoštujejo sami seibe in bi se ponižali v svojih in v očeh drugih, če bi celo noč razsajali po cestah. To morajo biti zavrženi ljudje, zelenci, pa»r let šele v Ameriki, nezavedneži brez društev, avstrijski blapci, ki menijo, da gredo v klavnico za cesarja, pa razsajajo pred smrtjo. Pošten Slovenec, ki je državljan, ne bo delal celo noč srlamote narodu z divjanjem po cestah. IPreskrb-ljeno je za prihodnjo (nedeljo, da ne ibo tako. Policistov je dovolj na raizpolago. Človek se" trudi, da pribori narodu pred javnostjo dober ugled, pa mu barabe z divjanjem ponoči po-, kvarijo vse, da kažejo s prsti za nami: glej jih divjakov!
—Policija je očividno trdmo odločena, da prežene vse neT moralneže iz Clevelanda. Sicer je začela zapirati le ljudi nižje vrste in se v visoke kroge še ni pogledalo, dasi je tudi tam mnogo nemoralnežev. Pa tudi hude kazni nakladajo sedaj sodniki moškim im ženskam, katere <fobi policija v sumljivih 'hiša>h. Mary Serbanovic, 3943 E. 53rd St. 14 let stara, je bila posfana za nedoločeno do-<bo v poboljševalnico, ker so jo ddbili v neki hiši z nekim moškim. Njen zapeljivec pa je dobil 6 mesecev ječe. Ravno tako je bila obsojena Ana Stience, 15 let stara, 1747 E. 18th St. in njen ljulbček.
—'Milostno je obsodil direktor javne varnosti, Sprosty, dva policista, ki sta se napila. Ob-
—V nedeljo popoldne se je vršil sestanek društvenih predsednikov in tajnikov iglede Narodnega Doma. Udeležilo se je 26 tajnikov in predsednikov, ki so zastopali 26 različnih društev, ^pripravljenih financirati podjetje Nafodnega Doma. Če se teh 26 društev dobro zavzame, dobi Cleveland1 kmalu Narodni Dom. Ta teden enkrat se vrši seja inkorporatorjev, nakar se <PopošLjejo društvom predlogi glede pristopnine družbe za Narodni Dom, in tek6m kakih 6 tfedhov se vrši prva seja onih druištev, ki so člani inkor-porirane družbe "Narodni Doim". O tem Ibodemo v eni izmed prihodnjih številk natančneje poročali.
Washington, 30. jan. Včeraj je predsednik Wilson' imenoval odvetnika Louis Di Brandei-sa vrhovnim sodnikom najvišjega zvezinega sodišča v Washing-tonu, namesto umrlega sodnika 'Lamarja. JmeiioVanje Bran-deisa za vrfiovnega'sodnvika je presenitilb vse kroge, in ko so na borzi v New Yotku zvedeli to nolvico, so padle ceJo delnice raznih korporacij in trustov. Brandeis je bil oni, ki je naj-^>olj preganjati' sieparske kom-panije, železnice in truste, s či-inutr si je pridobil svetovno slavo. Nj<ga so delavske u-nije vedno najele, kadar je bilo treba pred sodi-ščemt govoriti v o-bram'bo pravic. Brandeis je sicer žid, toda 'goreč zagovornik delavskih interesov. On je prvi žid, ki je dosegel to častno stopnjo. Senat mora potrditi njegovo imenovanje, infčuje se, da bodejo sematorji nasprotovali predsedniku pri tent imenovanju. V ponde-ljek se zbere senatni odlbor zo sodnijske zadeve, in govori se, da ilx)dejo obtožili Brandeisa, da je "osebno nesposoiben" za tako važho mesto. Predsednik Wilson', o katerem so mislili, da bo imenoval kakega odvetnika bogatih trusov za to mes'to, bo sam nastopil potretbno poj^da se imenovanje B rancflTssf&tiVtf. l>elavsko konferencija premo-garjev, ki se vrši v Imdianapoli su'i je enoglasno odobrila ime-HiOvanje Brandeisa vrhovnim sodnikom.
San Diego, Cal., 29. jan. V Otay dolini, kjer se zbira voda za mestno porabo, se je včeraj 4fodrl jez in voda se je razlila po mestu in Okolici. Pri tem je bito mrtvih najmanj ,50 oseb. ' WaEllington, 29. jan. Položaj z Nemčijo se je zopet poostril. Gre se še vedno radi tor-'pediranega pamika Lusftania 'Amerika na V6ak način zahteva, da iNeunčija označi t or pedi ran je Lusitanije kot zločin, ker pa N'emčija najbrže tega ne 'bo storila, se bodejo razmere zopet poslabšale. ^
Washington, 29. jan. Državni tajnik je danes naznanil new-yorskiin pristaniškim oblastem, da pustijo italijanski parnrk Verona odpluti iz newyorske-ga pristanišča, kljub temu, da ima ta parnik na krovu d;va topova. Ameriška vlada je dobila iz Rima zatrdilo laške vda de, da se bodejo topovi rabili»satno za obrambo in ne za napad.
Novice iz bojišča.
Francoske vojne zgube.
Bristol, 29. jan. M. Lomguet, francoski socialistični posla raec, ki se je mudil' pri delavski konferenci v tem mestu, je ibil vprašan, kolikšne so francoske zguibe v sedanji vojni. Izjavil se je, da je bilo dosedaj 800.000 vojakov ubitih, 1.400.000 ranjenih in 1300.000 ujetih. Torej bi zmašale skupne francoske zigmbe v tej vojni 2.500.000.
Miru ne bo brez zmage. iLondon, 29. jan. Kralj je -potrdil vojaško postavo in podaljšal parlament do »15. februarija. Ob tej priliki je imel angleški ■kralj igolvor sledeče vsebine: Osemnajst mesecev se bori naša armada in mornarica z zvestimi in vztrajnimi zave-aniki za svobodo in postavo Evrope. In nesli Ibodemo zastavo do koneč-ne zmage. 'Mi ne ibodemo odložili orožja, dokler ni svoboda Evrope 'zagotovljena in dokler niso uničeni vsi sovražniki 'naše civilizacije. »
House v Berolinu.
Polkovnik House, izvanredni in zaupni poslanec predsednika Wilsona, je dospel danes sem iz Švice in preživel ves dati' pri poslaniku Girardu, katerega gost je. Polkovinik House bo govoril s cesarjem prihodnje dnij, ko pride slednji v Berolin. Houise ima nalog, da obišče vse vladarje v Evropi, da poizive, koliko je upanja na mir.
Turški poraz. London, 29. jan. g XtaucaL
o-
—Na lepakih za razprodajo g. A. Kaušek, se je urinilo kaj napak na angleškem opisu, in sicer so napačno stav»ljeni napisi za "Furs" je nad opisom oblek, za "Evning and (Party J>ess" pa 'n-ad "Purs*' in pri ženskih in dekliških oblekah se mora gl'asiti namesto vredne $1.50" vredne $15.00. Cosp. Anton Kaušek se je izrazil,^ da ipodari oni osebi, ki je pisala, anolnimno pismo glede teh napak, posebno darilo, ako se oglasi osebno v trgovini. Ker so bili lepaki izvršeni v veliki naglici, je to vzrok, da se je urinil tiskarski škrat.
—Ogromne dobičke je napravila lansko leto elevelandska tvrdka The Grasselli Chemical Co. 1. januarija, 1916, je imela ta kompanija v* blagajni $7.210.000 čistega doibKaksb da se razdeli med delničarje. Napovedala* se je 41 odstotna dividend a. Torej kdor ima pri tej kompafiiji recimo $10.000, bo dobil $4100 na" samrh za eno leto.

k: -l
M ■
Townse«nd, ki zapoveduje niin četam, ki so obkoljene v Kut-el-Amar, poroča, da so se Turki uimakinili iz svojih strel-nifli jarkov pri utrdbi Kut in se podali za eno miljo nazaj. Nobenega poročila ni o armadi generala Aylmerja, ki hiti obkoljenim Angležem na pomoč.
896 ladij zgubljenih.
London, 30. jan. Odkar je vojska zlbruhnila do kanca oktobra je <bilo potopljenih« 254 angleških ladij, ki so nosile skupno 542.646 ton. Izmed teh jih je bilo 171 potopljenih po sub-marinih, 46 od bojni'h ladij in 37 od min. Poleg tega jih je bilo še 581 drugih ladij potopljenih na posledicah vojske ali pa radi vremena, pomot, itd. Vse te zgube znašajo kako osmino vseh angleških ladij.
Bombe nad Parizom.
IPariz, 30. jan. Prvič tekom enega leta so pripljuli nemški Zeppelini nad Pariz ter zagnali mnogo bomb v mesto. Ubitih je bilo deset oseb in 30 ranjenih. Žepnini so prišli nad Pariz ob .pol desetih zvečer. Na oddano znamenje je bila vsa pariška straža pokoncu. Mnogo francoskih zrakoplovov se je dvignilo in po kratkem boju z neniškfoni Zeppelini so se slednji umaknili. Nemci so Imeli dva poškodovana Zeppelina. Bombe so v Pariztr naredile tudi precejšno škodo na hišah.
Francoske zgube.
London; 30. jan. Nemci so pričeli z novo ofenzivo na francoskem bojišču, katera se je deloma Nemcem posrečila. Po--sebno hudo so napadali Nemci v Artois okraju, pri Neuville, kjer so se neprestano zadirali v francoske vrste. V petek so po siftii kainonadi napadli z jako ogromnim številom infanterije francoske strelne jarke na fronti več kilometrov. Napad se je Nemcem posrečil, kakor poročajo iz Berolhia^ Nemci so zasedli vas Frise in zajedno so dobil več kot tisoč čevljev fronte in" "francoskih strelnih jarkov, pri Neuville pa so dobili 1500 čevljev dolgo fronto. ZapheniK so 11.00 francoskih vojakov ter 28 strojnih pušk.
'	' ", ,r£ •	i' '	1
Francosko poročilo o boju.
Panriz, 30. jan. Francosko uradno poročilo o tem' 'boju je drugačno. Generalni štab izjavlja, da so bili vsi nemški napadi odbiti, raz ven ob bregu reke Sornme, kjer se jim je posrečilo pognati odJdelek francoskih čet iz vasice Frise. Zajedno se naznanja, da so Niemci ustavljeni od nadaljnega prodiranja, in da je bila večina strelnih jarkov zopet odvzeta Nemcem,
Rusi na Kavkazu.
Petrograd, 30. ja.n. V Kavkazu so Rusi zopet izvojevaH zmago nad Turki. V Petrogra-du se v uradnih krogih naznanja, da je prodrla ruska armada že talko daleč, da je upanje, da se bo lahko združila z angleško armado, ki operira v Meso-potamiji.
Avstrijci na. Balkanu.
Dunaj, 30. jan. Avstrijci napredujejo na Balkanu; Avstrijske čete so zasedle pristanišče Alesso in avstrijske čete so se utaborile v San Juan di Medna. Kot se poroča iz iDunaja, vlada sedaj v črnigori mir; strijci so zaplenili v Črnigori 341 topov, 50.000 pušk in 50 strojnih pušk.
Rusko uradno poročilo.
(Petrograd, 30. jan. Poroča se, da namerava nemški cesar gar ski 111 kraljem in med grškim prirediti, konferenco med bul-prestolonaslednikom. Ruske če-dliiU^jejo m Kavkazu za-
padno od Mesgheri, in Rusi so zasedli važno mesto Khyskala, petnajst miBj južno od Erzeru-ma. Ob istem času so napredovale tudi ruske čete pri Vanu in jezeru Urumiah, kjer so bili Ttjrki pognani v beg s teškimi zgufbami. V Kandalanski gor skem prelazu so Rusi pognali beg nadaljne turške čete. 150.000 Turkov za Bulgare. Petrograd, 30. jan. Reuter-jev brzojavni urad1* poroča: Iz dobro poučenih virov se poroča, da se jev Traciji pridružilo 150.000 mož turške vojske Blulgarska ter turška armada ste pripravljeni za slučaj grške zveze z zavezniki.
Položaj Nemcev v Rusiji.
Petrograd, 30. jan. Poroča se, da je pričelo v Vilni, katero mesto imajo Nemci zasedeno, goreti, in da je ogenj naredi ogromno škodo nemškim voja šikim zalogam. Ujetniki, ki so jih drobili ruski vojaki, pripove d uije j o o silno slabem stanju nemške armade v Pinskem močvirju. Zemlja, kjer se mudi nemška armada, se je ma'homa otajala, in izpod zemlje je pri drla tako ogromna množina vode, da so bile vse nemške utud be uničene, kakor bi bile 'bombardirane z najtežjimi topovi.
Socijalist na važnem mestu.
Pariz, 30. jattk Belgijski kralj Albert je imenoval1 svetovno znanega belgijskega socijalista Vandervelda za načelnika komi sari j atnega oddelka belgijske armade.
Proti nejnški izgredi.
Lausanne, Švica, 30. jan. Švicarji so priredili mnogq demonstracij proti f Nemcem. Včeraj se je zfbraJa tisočglava množica pred nemškim konzulatom, kjer so nastali nemiri tako hudi, da je policija zaprla nad sto osen. Množica je vzefa tutfi nemško zastavo s konzulata in jo raztrgala. Emille de Coppet, predsednik švicarske republike, je dospel v Lausanne, da preiskuje nemire.
ske čete so z vso sik> napadle pri Ussiecku, toda so bile odtoi-te. Enajst ruskih zrakoplovov je včeraj priplulo nad našo fronto ob Stripi. Naši topovi so uničili dva zrakoplova.
Rusko uradno poročilo.
JPetrograd, 30. jan. Na >kav-kaški fronti ob ježem Tort um naše čete napredujejo. Načrt Turkov, da bi napredovali proti Passiba dolini, se je ponesrečil. Na nekaterih krajih napredujejo naše čete v snegu, 14 čevljev visokem. Turki vsepovsod bežijo pred našimi četami.
Turško uradno poročilo.
Carigrad, »30. -jan. Dne 27. •so trije turški zrakop4ovci metali bombe na neki sovražnikov monitor, ki je prjčel goreti. Nadalje so turški zrakoplovi bombardirali tri sovražnikove, voji ne ladije, ki so Sle na mottiitoju. Zadet je bil en tor-pedni rušilec.

V.',
Avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 30. jan. V mestih A-lesso in San Juan d i Medu a, katera so naše čete zasedle,
smo dobili mnogo živeža. Ru-
'' '	, -V,
Pariz zopet bombardiran.
Pariz, 31. jan. Sinoči je zopet pripJjul ogromen Zeppelin »nad Pariz, ki se je pa kmalu obrnil, še predno je dospel do sredine mesta. Mesto je bilo popolnoma v temi. Zeppelin, ki je pripljul nad-mesto v petek ponoči je naredil precejšno škodo. 24 ljudi j je bilo ubitih z bombami in 27 ranjenih, njimi dve ženski in trije 01 30 francoskih zrakoplovcev se je dvignilo, da poiščejo i lina, in konečno se jim je posrečilo ga dobiti 14.000 čevljev, visoko v zraku. (Zeppelin se je takoj obrnil, ko je opazil toliko število preganjalcev.
Položaj v Franciji
London, 31. jan. Nemci pol ročajo iz Berolina, da so obdržali vse pridobljene točke, katere so Francozom vzeli tekom sobotnih bojev. Nasprotno poročajo Francozi, da so odbili dva infanterijska napada Nem-oev.	....
Povodenj v Califomiji.
iSan Diego, Cal., 30. jan. Povodenj, ki je nastala radi podrtega jeza v Otay dolini, je čim-dalje huja. Dosedaj so že dognali, da je »nad 100 ljudij mnt-vžh. Pri občni zlmešnjavi se je pojavilo toliko roparjev po hišah, ki so kradli nesrečne žrtve, <fa se je moralo izkrcati vojaštvo treh bojnih ladij Zjed. držav, ki so začeli patrolirati okolico in streljati na roparje.
Submarin zgubljen.
Charlestown, S* C., 31. jan. Eden izmed štirih 'K" subma-rinov, ki so pljuli iz severnih piristanišlč proti Floridi, 'se je spotoma zgubil. Zgubljeni submarin je "K-5".
Topovi za Wilsona.
Milwaukee/Wis., 31. jan. Ko pride predsednik Wilson 'v to mesto, dobi predsedniški pozdrav. Topničarji narodne garde bodejo oddali 21 strelov v počast predsedniku. Wilson bo povedal Nemceffn v Milwaukee, da morajo najprvo misliti na Ameriko, potem šele na Nemci jo. Ali naj bodejo samo Ameri-kanci, ali pa' naj gredo preko vode.
T
,-m
—Pazite se, kaj pišete v staro domovino. Tam odpirajo vsa pisma, in bi mogoče lahko svojo preveliko gorečnostjo spravili v zadrego svoje v stari domovini. Ne devajte denarja v
pisma, ker ste lahko-----
ni, da ne bo nikdar p vemu v roke.
W. F. SEVERA C0.f CEDAR RAPIDS, IOWA
IZHAJA V PONDEUEK, SREDO IN PETEK.
JZa AmwiKfi JZa E'Oropo
N ARO C NI N Ai
£2.30 JS3.30
JZa CUo'd. po polti $3.00 V*tam9*na iU^tlKa - 3c
Vaa piama doplai in denar «4 m poSilja na: "Clerelandika Amerika", 6119 ST. CLAIR AVE. N. B.p CLEVELAND, OHIO
KAIISH, Publisher.
LOUIS J. PIRC. Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.	_ __
Rtad by 25.000 Slovenians {Krainers) in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only.
TELEPHONE CUY PRINCETON 16P
Entered as second-class matter January 5th 1909. at the post office at Clevtlpnd, Ohio under the Act 0/ March 3rd, 1879.	_
No. 12. Monday, Jan. 31 1916.
Ameriška obsodba vojne.
(Odgovor na apel civiliziranemu svetu 913 nemških profesorjev.)
Spisal Samuel Harden Chuticih. PREDGOVOR.
(Prisiljen sem »bil napisati to ipismo o nemški vojmi, ker je "apel civiliziranemu svetu /\ kateremu apelu je to pismo odgovor, dospel na mene, poslan ,od mojega prijatelja, <lr. Fritz Sch^perja iz Berolina. S tem odgovorom čutim svojo dotž-uiost, da izrazim mnenje ogromne večine ameriškega ljudstva glede nemške vojne. Odgovora od dr. Sohaperja dose-daj še nisem dobil, dasi mi je general von Diokbuth, gover-ner nemške province Vzhodna Prusija, sporočit da je to pismo prišlo v roke dr. Schaperja, in mnogo nemških prijateljev mi je zagotovilo, da so brali .moje pismo.
Pristavim lahko še, da če se svetovtni mir zasigurati po lednarodnem razsodišču in po mednarodni vojaški sili, tedaj enim, ida je skrajni čas za ivtraJne vlade severne in juž-Amerike, da se združijo z lijo, špansko, Švedsko, Nor-»šflco, Datisflko in Švico v mo-:*Sno ligo miru in prisilijo voj-cuijoce narode, da nehajo z >jsko, da se nemška armada idcoj umatkue iz tal Belgije in ancije, in da se onim naro-m, ki so zalkrivili vojsko, nakazi primerna <kazen. Taka mirovna liga 'bi zavedno prepre-močnini državam, da bi napadale slabejtfe, in potem bi videli, da veljajo človeške pra vice več kot predrznost kakega naroda.
S. H. Ghiurch, Pittsbung, Pa. 20. febr, 1915. Odgovor 93 nemškim profesorjem. Spisal Samuel Harden Chu.rdh, Predsednik Carnegie Inštituta, Pittsburg, Pa. Triindevetdeset nemških profesorjev, ki se odlikujejo v vseh panogah vede in umetnosti, je pred kratkim razširilo po Ameriki brošuro, naslovljeno: "Apel civiliziranemu svetu", v kateri brošuri ti profesorji skušajo pridobiti ameriško javno mnenje za se1>e. V tem apelu pravijo nemški profesorji, da Nemčija ni odgovorna za vojsko, da Nemčija ni kršila nevtralnosti ftelgije, da iWmci niso razdejali I.ouvaina, da njeni vojaki niso odirali belgijskega prebivalstva, in da je militarizem edina obramba nemške kulture. Mr. Church, predsednik Carnegie Inštituta v Pitt-sftntrgu, splošno znan po Ameriki, je odgovoril tem nemškim trditvam. Njegov odgovor je tiskan v vseb mogočib jezikih, in tiskanih je bilo mnogo ti-s*k nemških »knjižic za Nemce v Nemčiji, katere knjižice so pot eni francoski zrakoplovci vzeli na svoje zrakoplove in jih zaneti v Nemčijo s (tem, da so jih metali iz zrakoplovov na tla, ker drugače se ni moglo poslati teh knjižic v Nemčijo Odgovor nemškim profesorjem se glasi sledeče: IPittsburg, Pa. 9. nov. 1914. Prof. J>. Fritz Sehaper,
Berlin, Nemčija. Dragi dofletor Sehaper: Prejel sem z Vašim komplimentom in lastnoročnim podpisom tiskano pismo naslovlje
lift
tu," ki je podpisano od 93 (nemških profesorjev in učenjakov, med njimi tlidi od vas, in zagotavljam va«, da je ,to pismo vzbudilo vso mojo pozornost. Kar se tiče mene je onih 93 mož jako mogočnih in upljiv-nih. Čast imam, da se poznam osebno z vejč igospodi, iki so podpisani, dočim so ostali ljudje, ki so svet tako obogatili z učenostjo ki umetnostjo, da niso samo Nemci ampak tudi ostali svet prišteva za svoje, in ves svet spoštuje njih de-' lo za humaniteto. Igre Haupt-amana in godba HttmpeHdin-cka, so ravno tako dobro 'poznane v Ameriki kot v Nemčiji. Mnogo izmed nas je sedelo pri nogah lir lic h a ali Euckena, <kot je sedel Pau.l pri Gatnalielu. V mišilv velikih zavodih vede, u-metnos*i.in učenjaštva, ka>kor je Carnegijev zavod, gledamo na ljudi kot je Bdde kot na izvir konečne razsodbe na njegovem polju <lela. Max Rein-hardt je glava novega gledališkega režima, ki je dosegel tudi Ameriko. Pragoceno ime nam vsem je Siegried Waiginer. Roentgen, Wasserman, Behn-ing in druigi, 'ki so podpisani so pomaga H človeštvu, da ni toliko trpelo. Vi sami, na nasvet cesarja, »te bili ikot gost v Pittsburgh ko se je otvoril Carnegijev zavod, zajedno z mnogimi drugimi odličnimi Nemci.
Ali naj povem Š/e več, da dokažem, kako globoke simpatije vn hvaležnost imam jaz in vsi moji sorojaiki napram ljudstvu nemškega cesarstva? Ali naj povem, kako so naša srca krvavela v teb dnevi'b strašne "katastrofe, in kako prosimo in tipamo, da se mir kmalu vrne fatjierlandu ? In radirtega je Nemčija v naših srcih, »ker je kost nalše kosti, meso našega mesa. Toda dl) istem času mi častitamo in spoštujemo ljud stva vseh drugih narodov, raz-ven, žftlfbože, ona iz Azije, in uipam, da nekega dne postane naš narod dovolj velik, d'a spre j eni a tudi azijatske narode z enaiko gostoljubnostjo. Todn mi smo kozmopolltičen narod, in poleg tega, da je pri nas v \Ameriki kakih osem milijonov •Nemicev, {•mamo tudi 13 milijonov Angležev, 300.000 Francozov. 3.000.000; Rusov, 2.000.000 Avsitrijiciev, 25.000; Bal'kanccv, 100.000; Belgijcev. Vsega sku paj je pri nas 32.000.000 oseb, ki so v inozemstvu rojeni ali od inozemskih starišev,' tako da je na£ narod1 sestavljen iz krvi vseh svetovnih narodov.
nost prepriča o "Apel civiliziranemu
precejšen del te priče.
V vašem pismu pravite, da
vaši sovražniki "s pomočjo la^
ži rn» obrekovanja se trudijo, la onečastijo -čast Nemcev pri
njih trdnem boju za obstanek v 1 boju, 'ki je 'bil Nemcem usiljen."
Obžalujem t Nemce, Jri iščejo tako neugodno priliko, da ibi si pridobili ddbr<* mnetvje ameri-iki!h> državljanov. V njih kredit se šteje, ker si Nemci prizadevajo, da jih ameriški narod praviln6 sodi. Toda Nemčija naj se nikar ne boji, da se bo ameriško javno mnenje obrnilo proti Nemcem radi laž i j in obrekovanja nemških sovražnikov. Pri našem iskanju resnice gremo^mi globdko na dno. Vi govorite v svojem pismu, "da je bila vojsika usiljena Nemcem." In v teni tfcži celo vprašanje. Vsa druga vprašanja so jKJStransikega ipomena. Če je bila današnja vojna usiljen a Nemcem, tedaj se nahaja nem-š)ki narod v položaju časti in spoštovamja, in ves svet mora odobravati početje iXlemcev in priti Nemcjem na pomoč, da se kaznujejo sovražniki, ki so Nemčijo napadli. Toda če ta krvava vojna ni bila Nemčiji usiljena, alt* vam ne govori potem jasna pamet, da je Nemčija brez časti in spoštovanja, in da morajo (biti ravno nemški sovražmiiki podpirani dc> skrajne meje človeške simpatije?
In jaz sem prepričan, dragi doktor Sehaper, da je javnost že sklenila svoje mnenje o tem. I11 to javno mnenje ne teži na Ihžeb in obrekovanjih nemških sovražnikov, ne na tisikanih člankih raznih časopisov, -pač jpa na globokem študiranju. u-radnib podatkov o vojni. Vsaka vl'ada je priolbčila v javnosti brzojavke in pisma, ki se tičejo vojne; naši najboljši časopisi so te brzojavke in državna pisma ponatisnili, še posebej se je o tem razpravljalo v revijah, in "New York Times" je v velikanski izdaji priobčila vsa ta pisma in brzojavke, ki se iti čejo nastanka vojske. In ti dokumenti so uradno znani kot i... Avstrijska nota Snbiji. 2. Srbski odgovor. 3«. Angleški beli papir. 4. Nemška bela knjiga. 5. iRusfca rumena knjiga. 6. Belgijska siva knjiga. V teh knjigah so vsa uradna pisma in vse uradne 'brzojavke vsake države, katere je dotična država dala natisniti, da se o-praviči pred svetom glede vojske. h\ pri tem bo vsak človek, ki bere te stvari, obžalova/l dve stvari: Prvič, ker se Nemčija ni drznila dati v javnost svojih pisem in brzojavk z avstrijsko vlado, in drugič, da se Avstrija ni drznila priobčiti svojih »pisem in brzojavk z nemško vla-
do. Če bi svet vedel še* za te
In pri tej strašni i vojski, ali •n«am more manjkati simpatije do Nemcev? Ali se moremo zavzemati nepravično in iz slabe ga presodka, če so vsi oni, ki se'dane: vojskujejo, naši pravi bratje v eni družini Wzjih otrok? Naiš izvrstni predsednik 'Wilson, ka,terega ljubi in spoštuje cel ameriški narod, nam je naročil, naj obdržimo nestrankarsko nevtraliteto, in jaz sem prepričan, da se trudimo taki biti. Tudi ob istem času in na enak način, si mi resno prizadevamo. da najdemo pravico in da prekolnemO krivico, kajti nevtraliteta nikdar ne pomenja indiferentnost. Vi se bodete si|x>mnili, da je našel Dante v Infernu peklo pod vsemi drugimi pekli, katero je bilo pripravljeno za vse one boječe duše, ki so bile nevtralne in so neprestano omahovale med dobrim in slabim. In evropska vojska je vojska med silami dobrega in slabega, in jaz sem prepričan, da ameriško ljudstvo
no: "Apel civiliziranemu sve- prosto vsakih presodkov, se
skrite »brzojavke in pisma nem ške ter avstrijske vlade, teda bi se la'hko izrekla še1x>ljša oh-sddba današnje vojne. In ko pišem ta i .vor, so vsi ti dokumenti'pred menoj. Ne vem, če so bili ti dokumenti razširjeni v Nemčiji; in prjvoščil bi Nemcem, da bi brali vse uradne izjave raznih narodov, kakor smo jih brali v Ameriki, da bi potem lahko storili svojo sodbo.
Ali se je današnja vojna resnici USlHla Nemčiji? Ka. pravijo uradni dokumenti?
(Mi vsi prav dobro vemo, da je Avstrija leta 1908 zaplenila dve provinci ji, Bosno in Hercegovino. In taka stvar razburi človeški dull, in prt itakem izi-vanju možgani gotovih mož nt delujejo popolnoma formalno. Maja meseca. 1914. je ^šel avstrijski prestolonaslednik v te provincije. Ljudstvo 'Bosne !n Hercegovine je gledalo na njega kot vpadnika, usurpatorja, osvojevalca. tirana, in ljudstvo ga je imnorilo za to. Bilo je to nagnitisno klelo, olbsojeno od pravičnih mož povsod. Jaz sam dbsojam tako delo. Toda ta usmrtitev je bila kazen, katero doživi vsak mož, ki izzivalno pride v zasedene,province pod enakimi okoliščinami. Vselej je kak vročekrvn mož pripravljen, da umori tirana, in tiran je bil oni čk>vek, ki sam sebe poveličuje na škodo dru-
ran. Avstrija se je . . .
vila, da natre-di Srbijo odgovorno za ta uimor, in poslala je Srbiji ultimatum, ki je obsegal 10 drastičnih točk, bolj ostrih, kot so bile sploh kdaj kakemu narodu od ikake klržave poslane. In kljtttb temu se je 'Srtbija vsemu udala, razven deloma v točki 5 do 6. V točki 5 je bilo jasno citati cesarsko zvijačo pan-germanizma, ki se je zahrbtno valil, toda ki se je dostavil Srbiji, da ga mora slednja podpirati, namreč slovanska država pan-germanizem. Od Srbije je Avstrija zahtevala, "-da sprejme sodelovanje zastopinfikov avstrijske vlade, da zamori v svoji lastni državi vsako gibanje, ki se tiče integritete avstrijske monarhije.
Ta točka je polita skrivnostnega pomena. Frazologija je tako elastična, da če bi Srbija sprejela to točko, da bi bilo av-i strijski vladi prepuščeno na dto-brovolj vladati Srbijo kakor bi avstrijska vlada sama hotela. Avstrija je že pred vojsko oropala Srbijo za dve dragoceni >rovinciji, Bosno in Hercegovino, ki ste Ibili nekdaj srbske, in Avstrija se je pripravljala, da odvzame Srbiji še več zem-je. V nemških uradnih, ibrzo-.avkab beremo, da je bil glavni namen Avstrije, da dobi po->olno politično kontrolo naid Srbijo, in da se polagoma Srbija x>pol'noma vtelesi avstrijski monarhiji.
In teško je pričakovati od Srbije, da bi se toliko udala Avstriji, da bi vso svojo politično svobodo izročila Avstriji. Toda kljub temu je St^ija odgovorita na avstrijsko noto s potrpežljivostjo in dostojanstvom, in je odgovorila Avstriji, da je pripravljena se udati v'toli-ko "kot zahtevajo mednarodne postave in dobre sosedske razmere."
iMoram še enkrat opomniti, da naj si dbbro zapomnimo nemške in avstrijske načrte, da lahko pravfeno sodimo, da u-rnor prestolonaslednika ni bil povod kazenski ekspediciji v Srbijo. In ko je Avstrija zahtevala, da ima pravico nt ik a/t i se v razmere politične svobode Srbije, tedaj se je oglasila Rusija, kot ena izmed velesil Evrope in trdila, da ima ona historično pravico odločiti, ali naj se svoboda srbskega naroda prikrajša ali ne. In |X'emčija je ddbro vedela, da če Rusija obstoji na tem, da namreč btani srbske pravice, katere je hotela Avstrija v svobodni državi Srbski i>opolnoma uničiti, da pride do -splošne evropske vojske. Toda Nemčija je kljub temu, da je namreč vedela/ da povzroči svetovno vojsko, se u-mesa'la v avstrijske zadeve in odrekla Ruisiji vsako pravico potegniti se za srbsike brate
,In v točki, 6. avstrijskega u.l-timatuma je Avstrija zahtevala od Srbije nezaslišan pogoj, da Srbija dovoli, da pridejo avstrijski sodniki v Srbijo in sedijo na srbskih sodnjih stolih, ko se bo obravnavalo proti napadalcem prestolonaslednika. Toda celo v tej točki se je Srbija urini a, in je le ponižno pripomnila, da je ta točka v nasprotju z osnovnimi postavami Srbije. Ravno tako kot če bi Srbija zahtevala od Avstrije, da pridejo srbski sodniki v Avstrijo in sodijo tam ljudi, ki so se prekršili proti sbrskim postavam. In kljub vsemu temu, da se je Srbija toliko udala, pa je še n.isvetovala avstrijski vladi, «la če Avstrija ni zadovoljna z izgovorom, da lahko o sporniili točkah rešuje še nted-n a rod« 10 razsodišče v Haagu, ali pa ostale evropske velesile. Ves srbski odgovor 'ni drugega ikot silno "prizadevanje stiske vlade, tPa popravi škodo in <la tflvrani mir. Srbija je pravkar dokončala dve leti vojne in je bila vsa izmučena iz ttifrškifo bojev. Toda Avstrija je ravno ta ugodni trenutek porabila, in dasi je bila- avstrijska vlada do dobra prepričana, da lahko na redi mir v tridesetih minutah, pa je avstrijska vlada »nalašč izvala vojsko, in pri tem odlo Icu je nemški kajzer in vojaška stranka Nemčije podpirala Av
■...., ,f..
strinjamo z njo v vseh načelih, in zagotovili smo Avstrijo, da vsak korak, ki ga podvzame napram Srfciji, bo našel naše popolno odobravanje.
Iz tega vidite, dragi dr. Sehaper, da nemški cesar in njetgovi svetovalci niso nikdar se menili o haaškem mirovnem raz sodišču, ali pristali na skupni dogovor evropskih velesil. In kakor se spominjate, skušamo mi v Ameriki dognati, kdo je začel to vojsko. In nemško ui-radno naznanilo se nadalje gla si: Mi se;popolnoma zavedamo, da bo Rusija se poteignila za Srbijo, če jo Avstrija napade, in da tudi ,mi pridemo v vojno, glasom naše pogodbe kot za vezniki Avstrije!
Upam, da bodete z največjo skrbnostjo brali <posebno zadnji stavek. Ali ne dokazuje nemško uradno naznanilo na ravnost sijajno, da milijoni nemških delavcev, ki so bili poklani, ki so zasedli tuja ozemlja, niso unnrli in niso bili poklani radi tega, iker je bila njih domovina v nevarnosti, pač pa edino raditega, ker je santogolt-na zvijača in načrti dinastij Habsiburrgov in Hohenzollern-cev zahtevala žrtve?
V angleški "beli knjigi" do bimo popolnoma vse brzojavke in pisma, ki jih je poslala angleška vlada evropskim velesilam s podpisom zunanjega mi nisterstva, in tudi brzojavke in pisma, ki so bila poslana nemškemu državnemu kanclerju. In. čudno je, da te brzojavke in ta pisma ne dobijo mesta v nemški uradni knjigi. Dne 24 julija je Sir Edward Grey, angleški zim an j i minister, 'brzo-javil angleškemu poslaniku v Berolinu, naj svetuje nemški vladi, da se vrši skupno posvetovanje med Nemčijo, Italijo, Francijo in Rusijo, da se dogovori z Avstrijo glede Srbije, in ravno to je nasvetoval Sir Grey druigi dan nemškemu per slaniku v Londonu. Nemški ice-sar se je 'dne 26. julija mahoma vrnil v Berolin (nemški cesar ni bil "na počitnicah", ko je vojska zibrubin-ila, kakor so trdili njegovi pristaši v Ameriki), in Sir Grey je še enkrat prosil, naj se vrši skupila konferenca velesil, da se poravnajo teškoče. In raditega je prihodnjega dne angleški poslanik v Berolitui brzojavil Sir Gre yu : Državni tajnik nemške vlade pravi, da konferenca, kakor jo vi predlagate, bi irhela znak arbitracijske sodnije, in da se taka sodnija ne more sklicati skupaj, razven če jo Avstrija in Rusija zahtevate. Zato se on ne more strinjati, dasi je baje pripravljen. , da se ohrani mir. Povedal sem, da vaša ideja ni, da bi se sklicalo arbitracijsko sodišče, toda" povedal1 sem, da zastopniki štirih velesil, ki niso naravnost interesirani v zadevi, naj se, zlberejo in rešijo ne varen položaj. Toda nemški dr žavni tajnik je povedal, da taka konferenca nikakor ni praktič na.
■Ali se je Nemčija res hotela obvarovati? Ali je sploh kaj poskusila, da ne pride do vojne? Ali smo videli kje, da je kdo Nemčijo napadel? AH je kdo izmed nemških sosedov zatiral. Nemčijo? • Nasprotno, Nemčija je neprestano trdila, da ima Avstrija prav, če napo ve vojsko Srbiji, in da če Rusija napade Aystrijo, tla bo Nemčija napadla Rusijo. To rej kdo je začel vojsko? In še enkrat, zakaj so ti nemški možje, očetje in sinovi umirali na bojišču? In ves ta čas se je Rusija. Francija. Anglija in Itali ja na- vse načine trudila, da bi Avstrijo odvrnila od vojske, od vojske; o kateri je bil vškdo prepričan, da bo pogoltnila ce lo Evropo. Vsi narodi so prosili za nadaljnte konference, toda Avstrija je bila trdovratna, in trdovratna je bila, ker jo je Nemčija vzdrževala, in dihe 27 julija je napovedala Avstrija Srfoiji vojsko.
In vrnimo se zopet k nemški utradni beli knjigi. V tej knjigi beremo, da ko je Avstrija na-
. da Ibo Ruisija varovala In sedaj pridemo do naj-
v revoluqijsketn re je nadvojvoda I •bolj pomenljivih brzojavk, kar nand postal žrt<
jih je bilo kdaj pisanih. To je I Dalje na tretji
111
Ali kaši jate?
V«tooJ«
»Budo Mm m Ur MU redno kmi.hu> I« Mr. W. Wolowya, W« too. W. V» In kadar »»m pil mulo »odo. »o po«Uli napadi bolj budi, lo kar •am detel v toTarnl pri aUnl vročini, aem porel pltt veliko vode. člteliamoB*-verovem paUamu » PUu ta ln ko »em grabil eno ■amo (teklenloo »a »o J* kaielj popolnoma ln H*1 Mm sdrav.
Ako kaSljate,' odpravite vaš kašelj I To lahko storite, ako vzamete
Severa's
Balsam for Longs
(Severov Balzam za pljuča) ob pravem času- Poskusite ga zoper kašelj, prehlad, hripavost, vnetje sapnika, davice ali oslovski kašelj. Je namenjen za otroke in za odrasle.
Cena 2So in 50c v vseh lekarnah.
Bolečine v prvih,
In rasne druge bolečine ae lahko odpravijo s nadisnjenjem delov » SEVEIA'S 00-
THAKD OIL [Sevomvo Gothardtko Olje]. Ja to niJiiHo velike UiAilue vrednosti. Cena
SSc ln >yj v v*eb lekarnah.
8mm Almanah sa Slovane«
sa telo UM w aedaj Ut^ko dobi v lekarnah
ali od na*. Zagotovite m. dn ddbite uve-sek ter ga imejte veduo pri roki »koal oelo
leto.
Pravi starokrajski brinjevec
Cena 6 steklenic . .	. $6.50
Cena 12 steklenic. .	. $13.00
čista slivovka kuhana iz pravih
dešpelj. Cena 6 steklenic	. $6.50
Cena 12 steklenic . .	.$13.00
Imamo najfinejši tropinjevec in
drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50» $2.75 Pristna rudeča ohioska vina
Galona
50, 55, 60 in 65c
Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal.
Vuwka posoda ob 5 dp 10 gal. velja $1.00, za 25 gal. poMda $2.00. Pri vetjih naročilih je »od brezplačen. Te cena so samo sa na debelo. Naio- ^
cilu aaj le priloži denar in natančni na»lov.
Prva alovanska družba m prodajo finih ptirni.
6102-04 St. Clair Aye. - - Cleveland, 0.
Castoro Creams,
• • < 1
Kaatorjevo olje r slaščici. Najbolje odvajalno sredstva za otroke.
CISTO KASTORJEVO OLJE V SLADKORJU. VpraUjte aa "Mother Gooie" ikatjjo. Po lekarnah.
CHARLES ARMBRUSTER
MESNICA PRVE VRSTE
NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO* 6112 ST. CLAIR AVE.
Slovenska Društva
i . i i
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE iN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko ungsko tiskarno t
"Clevelandska Amerika"
Mt izdelujemo tm draitroie, trgorake in privatne tiakorlna. Naia tlakama je aajbolj Moderno opremljena Izmed vadi atoveaaldh tiaknren v Ameriki. Pilite aa cene vwke tiakorlne nam, preda« ae obrnete kam dragu*. Pri aaa dobite lepH eenelia iabolji« tiakorlne.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJ8KA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, O.

(SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT ASSTN.)!
Sedež: CLEVELAND, OHIO
VRHOVNI URADNtlKI:
PREDSEDNIK: JOHN OORNIK, 8106 ST. CLAIR AVENUE. PODPREDSEDNIK: FtRIMOt KOGOJ, 3904 ST. CLAIR AVE. TAJNIK: PRANK HUDO VERNIK, 1052 BAST «ind ST. BLAGAJNIK: JERNEJ KNAUS, 1062 EAST 62nd STREET. VRH. ZDRAVNIK: J. M. SELlfiiKAR. 6127 ST. CLAJR AVE.
O D BOriFI N I K I:
Prank M. JAK8IC, 1203 Norwood Rd. Jo«. RUSS, «712 Bonna are. Prank ZORIČ, 6909 Frosser ave. Prank CERNE, «033 St Clair are. Anton GRDINA, 6127 St. Clair ave. Ignac SMUK. 1051 Addiaon Rd. IP^WWff^iS Anton O STIR, 1168 B. filit St.
Sede Vrhovnega odbora se vrtijo vsako Četrto nedeljo t mesecu o«) 9.30 dopoldne y pisarni vrhovnega urad*
Pisarna vrhovnega urada (1062 E. 62nd St. drugo nadstropje, ta-daj. Cuyahoga Telefon Prfeaceton 1276 R.
Vsi dopisi, druge uradne stvari tn denarne nakaznice, naj se pošiljajo na iwhomega tajnika.
Z večino glasilo: "CLEVBLAND0KA AMERIKA"
Nadaljevanje i z a. strani.
dvoma se boš ti strinjal z menoj, da midva, ti in jaz kakor Vsi vladarji imamo skupen interes, da vsi tisti, ki so moral-<no odgovorni za ta strašen u-mor, morajo dobiti Ol>čutno ka-.zen."
In sedaj začenjamo šele poj-miti, zakaj so ti nemški vojaki umirali, in zakaj se nemške žene jokajo \ Neki princ, tjajsibo kar hoče, uzurpator ali naval-nik, je bil ustreljen. Ra-ditega naj se vse peklo strese nad Evropo! In oni izmed nas, ki nas je pretresla novica, da so zagnali bombe nad vladarja, so bili še bolj pretreseni, ko smo zvedeli, da mečejo vladarji sami bombe nad otroke in žen-
vzgojil ali pomagal vzgojiti veliko število bulgarskih steno-grafov. Začetkom svojega bivanja v Sofiji je bil ravnatelj stenograifske pisarne pri na-. P1*' Sentaku
pa še ne dobavljeno moko običajno 800.000 do 900.000 kron v dobro. Na dan vaše notice smo imeli v dobro 886.000 kron. Nato je bilo občini nakazanih 30 vraganov moke; od teh vagonov pa ni prispel še niti eden v Ljubljano. Neglede na to je podpisali župan odredil, da se nakaje centrali še 200.000 kron, tako da imamo vplačanih na račun prihodnjih dobav sedaj 906.000 kron. Kalamitete v Ljubljani torej niso nastale zato, ker moka ni bila pravočasno naročena, vzroke je, ka-Jkor je gotovo tudi vaisemu ve-lecetaijenemu uredništvu znano, iskati marveč drugje. Take kalamitete niso nastale v Ljubljani, temveč tudi v drugih avstrijskih mestih. Zahvaljujoč se vam za sprejem teiga pojasnila, bilježim z vsem spoštovanjem dr. Ivan Tavčar, župan.
(Zdravstveni urad štajerske namestnije javlja, da je zbolel v Celju vojak, ki je došel z jutž-nega bojišča, na pegasti vročici.	*
Iz Vranskega poročajo: V četrtek, dne 9. decembra smo imeli velik požar; zgorela so gospodaf sik a po-
IRuski car je odgovoril: Nesramna vojska se je naznanila slabemu narodu, in nevoJja nad tam, katere sem tudi jaz deležen, je v Rusiji silna. Sprevidim da še ne bom mogel dolgo več zdržati pritiska, ki je prišel na mene, in da bom prisiljen seči po sredstv?hv ki bodejo pomenila vojsko.
Nemški cesar je na to odgovoril sledeče: Nikakor ne morem smatrati avstrijsko postopanje nesramno vojsko. Avstri ja ve iz skušnje, da Srbija ne drži obljube, če so na papirju.
In vprašam vas, ljubi doktor iSchaper, če niso -na svetu še druge stvari, ki sp na papirju, pa so nezanesljive? AH se ni tu-<cfi vaš oemški cesar podpisal na neki tak papir? Ali ni vaš cesar podpisal in slovesno pri sčgel, da bo varoval nevtralnost Belgije, da bo spoštoval Belgijo kot nedotakljivo, ko se je pa začela vojska, se je izjavil, da so obljube Belgijcem le umazana cunja?
Dalje prihodnjič.
v _ 1 i.',-..^ ..^	i
Iz stare domovine.
BEty , 1 41
iPrijazna obetanja. "Neue freie Presse" poroča, da se vr še na kompetentnjh mestih posvetovanja glede prememfbe predpisov za mletje žita. Dalje pravi, da bo po Novem letu koruza že zmleta in da bo »neizogibno primeša vati drugi moki koruzno moko. Sodi, da se hO povprek primešavalo 50 odstotkov koruzne moke. Tudi se t ttvažuje, če naj.* velja še dalje * inja določba, da se sme na lan za osebo porabiti 280 gramov kruha ali 200 gratpov mo-ali naj se ta inndžina 'kru-in moke za osebo zmanjša. Profesor Anton BezenŠekf. se poroča iz Sofije, je dne 11. dec. umrl naše list profesor Anton Be-Rojen je bil leta 1854. covjti blizu Celja. Dovrši (gimnazijske študije v Ce-je napravil leta 1874. zre-izpit v Zagrebu in začel 1876. izdajati mesečnik >vanski stenograf". Be-je priredil prvo steno: za slovenski jezik. Lese je Bezenšek presdil sko in je po naroči-;ga na učnega mini-,priredil sistem bulgar-V svojih mno-lih tečajih je
rodnem -sobranju in obenem profesor v Plovdiv in je podu-čeval na tamkajšnji realni gim nazaj i. Leta 191 o. je bil premeš čen v Sofijo in imenovan za izrednega profesorja na vseučilišču, kjer je deloval do svoje smrti. Pokojnik je bil tudi sicer literarno delaven in je med drugimi deli spisal tudi bulgar-sko slovnico za Slovence in po pis Bulgarske. Sodeloval je ta-di pri mnogih literarnih in političnih listih. Za preraino umrlim žaluje pet bratov, soproga in dvoje otrok. Zaslužnemu možu časten spomin t
Umrl je v Ljubljani sin gosp Josipa Mtačka, 'gostiln?čar|ja. Avgust trgovski sotrudnik pri gosp. Mencingerju, v zorni mladosti. Bil je jako nadarjen mladenič.
V Ljubljani, na Elizabetni cesti št. 7. je umrla gospa Marija Ktister, nadučiteljeva v do va, tašča £osp. Val. Koželja in A. Bibra. v visoki starosti. * Umor in somomor. V nekem ,varite-gledališč« na Dunaj* je blagajnik anc Miillcr- med predsfgvD ustrelil delavko Mu4 rijo Vrabec, ker mu je olpovc-dala ljubezen, in potem š^ sebe Na Šempetrsko cesto v Gorici so torej zopet letele granate iz italijanskih' topov, kakor je razvidno iz uradnega poročila. Na levi strani ceste proti Šempetru stoji veliko poslopje škofovih zavodov, ki je bilo že nekoliko poškodovano. Včeraj smo čutli, da je to poslopje baje mnogo trpelo vsled sedanjega Obstreljevanja. Najbrže je trpela zopet tudi deželna umobolnica tik ob desni strani ceste.
Ob soški fronti je padel Viktor Pajmič, enoletni prostovoljec, tefhnlk, v starosti 20 let.
Hrvatske šole za begunske otroke na Moravskem. Dovoljenje' za otvoritev hrvatskih šol »na Moravskeib za begunske otroke iz Istre, je že izdano, ali poročajo istočasno z Moravske ga, da dotična okrajna glavarstva še niso dobila izkaza učiteljev; zato naj se učitelji obr nejo l^ar naravnost ina okrajno glavarstvo v Moravski, Trebo-vi, Zahre'hu in Žumpreku.
Drobne novice s Štajerskega.
V Poljčanah je skočil 8. decembra neki pešec 87. pešpolka z vozečega vlaka in je bil ubit. Na progi Slovenska Bistrica-Poljčane je vlak povozil nekega berača Wohlmutba. N!a 'Fra-gerskem je povozil vlak pri premikanju čmovojnišketga delavca An topa Pušnika. ♦
Preskrba Ljubljane z moko.
Graška "Tagespost" pri občuje naslednji dopis: V nekfcm poročilu iz Ljubljane je opozarjal vaš cenjeni list na kalamitete z moko, ki se pojavljajo tu in tam v našem mestu. Vaš poročevalec je istočasno namignil, da so nastale te kalamitete vsled teiga, ker organi mestne aprovizaCije moke pravočasno ne naročajo. Smatram le na dejstvo, da je dbčina za pravočasno naročanje moke vedno naj-natančneje skrbela iu da ima
Slop j a in- kozolec. Živino so rešili, drugih premičnin je mnogo zgorelo. Škoda je precejšnja Hišo se je posrečilo rešiti
Lastne otroke in sebe je hotela zaklati v Eggenbergu pri Gradcu magacinerjeva žena Martina Brandner. Silno histerična ženska je fl>ila tn<a svoje ga moža skrajmo ljubosumna in je sklenila, da gre z otroci vred v smrt. V pondeljek zjutraj je vzela navaden pipec ter je 8 letnega sina Erika in ter 2 in 'pol 'leta staro hčerko OJgo strašno razmesarila na prsih. Nato si je prerezala žile na roki. Mbž, ki je spal v kuhinji, se je vzbudil od kričanja otrok, vdrl v spalnico ter zagledal strašen prizor. Vsi trije so težko ranjeni. 'Prepeljali so jih v bolnico, fant bo naijbrž umrl.
Luka Pintarf V Ljubljani je umrl profesor Luika Pint ar, ravnatelj študijske knjižnice Ljubljani in slovenski pisatelj Naj počiva v miru!
kih. "Tjiip tnja TBobel b mu odgovori eden, drugi zna nemško in mu pove, de je de-zerter in da je vzel s seboj tega človeka, ki je pobegel ruski vjetnik. To je bilo nekaj posebnega za našega orožnika, povabil je oba s se/boj in ju pripeljal v mesto. Tam so seveda onemoglega dezerterja in ubežnika povabili naprej na kruh s sirovim maslom in jima dali kaditi. Nemec se je dal intervi vati, a kaj z Rusom ? Spomnijo se, da stanuje blizu nekje iroeka Rusinja, bila je namreč pred lansko leto 14 dni v Petrogra du. Ta mora pomagati. '^Ci, ča čo, Bofbel babel, tjip tnja Vrag vzemi, to ni rusko, reče dama, to je poljsko. Ej, saj ima jo v Etlu Itudi Poljakinjo, ta ga Ibo intervivala. Pošljejo po njo a kako se začudijo, ko Poljaki nja slovesno, malto da ne pot prisego, izpove, da je človek Rus. Ponoči pa je neki stražnik pri vrati'hi prisluškoval in slišal, kako sta se 'Rus in Nle mec v naboljiši holandščini norčevala iz oblasti. Sedaj sedita pod ključem.
v angleUlnl In |u potom dopisovanja. V B landu tudi s privatnim ufilts- D Q IJem. Dsnar, ki ss žrtvuje za sa- (3
□	mo izobrazbo, Je najbolje nalo- Q
□	len, In ns vzame pa ne kriza ne B
□	vojna. Pilite za pbjasnlls na B B «LOV, K. AO L A.	B B «11« 8t. Clalr ave. (48)B B CLEVELAND, OHIO. B
RAZNO.
GORICA POD ZEMLJO.
"Az Est" priobčuje nastopni dopis svojega poročevalca. Ponovno sem prehodil Gorico. Od 30.000 ljudi, ki so poprej bivali v Gorici, jih je sedaj tam komaj še nekaj stotin. Ali sedaj sem dobil Gorico čisto drugačno. 'Ljudje so se zopet poja vili. Vsak dan nam pošiljajo Italijani nove granate, ali vendar vsak dan dohajajo ljudje zopet nazaj v mesto. Ti ljudje pa se we tnastanjajo v -svojih prejšnjih stanovanjih, marveč pod zemlijo. More se reči, da vsa Gorica stanuje pod zemljo. IPrav nevrjetno je, kako je človek žilav in kaj vse more prenesti. Vsako jutro jih zbudi grmenje topov. Oni Jjudje, ki se vračajo, so največ delavci ali služabniki, ki imajo paziti na hiše, težaki itd. Živijo kakor stari kris-tjani, ki so se skrivali v katakombah. Im tudi inačin življenja je povsem podoben takratnemiK Vsi so vedno v kleteh. Samo včasih se pojavi na ulici kaka žena," ki se upa priti na dan, da prinese jedil. Ali ne le ti siromašni ljudje, »tudi službena Gorica je pod zemljo. Javna uprava se je preselila v kleti. Ko človek stopi v klet, se spodtakne vsak trenutek ob kak pisalni stroj ali slamnja'k. Tu' dela j eden, tam je telefon, posebna miza, umivalnik, kuhinja hitro blizu njih. Gospodje .pri upravi pa niso izgubili 'humorja. Ko sem vprašal za neko upravno poslopje, mi je odgovoril uradnik: Je zgorelo, ali tu v kleti imamo že druigo.....
UBEGLI RUSKI VJETNIK IN NEMŠKI DEZERTER.
Stvar se je zgodila v bližini Ettna na Holamdskem. Nekega dnie je 'šel etenski orožnik na patruljo in res se mu je posrečilo, kmahi zaslediti dva moža, ki sta se mu zdela sumljiva. Vpraša ju, odkod in kam in za cenjeno ime, kakor je to
Kadar iščete svojega prijatelja, sorodnika ali znanca, pa ne veste kje je, pridite k nam ali pišite nam, da denerno v list. Ker je "Clevelandska Amerika" razširjena po vseh mestih* se bo prijatelj kmalu dobi) f
NAZiNANILO.
Slovensikim in hrvatskim društvom naznanjam, da ibo dem otvorila s 1. majeim plesišče na iStop 126l/2, Nottingham. Preskrbljeno bode z vsemi potrebščinami za društvene veselice. Priporočam se slavnemu občinstvu.
FRANČIŠKA HROVAT, 3932 St. Clair ave.
03)
ZAHVALA.
Slovenska Narodna Čitalni cia si šteje v časttoo dolžnost, da izreče iskreno zahvalo vsem naklonjenim jej .slovenskim ča sopisom, ki se brezplačno do stavljajo, in sicer: Cleveland ska Amerika; Narodni Vestnik; Proletarec; Sloga; Glas Svobode; Glas Naroda; Glasilo -SNPJ Slovenski Narod; Glasnik in Čas.
Odbor in članstvo Slovenske Narodne Čitalnice.
Takoj dobijo delo navadni de Javci (Laborers). Stalno delo. Dobra plača. Vprašajte pri National MfcilleaJble Casting Co. 7706 Piatt ave. S. E. (113)
Odda se soba na frontu za enega ali dva dva fanta brez brane. 1165 E. 60th St.
Priporoča se dobra perica, katera pj;re na svojem domu. Vse se lepo in« čisto opere. 1171 E. 58th St.	'	(12)
Prilika. $2800 — dve • hiši na 38. cesti in Payne ave. Vprašajte na 1646 E. 38th St. (13)
Išče se mesarski pomočnik. Vprašajte na 53013' St. Clair ave
(12)
Front soba s- kopališčem se od da v najem. Za avstrijske in turške patrijote ni prostora. 1223 E. 61 st St.	(12)
Zanesljiv fant želi čedno opremljeno sdbo in hrano pri dobri in prijazni rocfcbini. Cena postranska stvar. Naslovite na: G. Streiner, 1420 E. 53rd St.
(12)
NAZNANILO.
Cenjenim Slovencem in Hr-atom naznanjam, ida serti prodal svojo (prodajalno na (1391 E. 55th St. gospej Zaic, ter kupil staro prodajalno cigar, .tobaka in sdaščia Vse na novo urejeno. Kendi ter vsakovrstno konfdkc ioni sko Iblago, točna postrežba in vedlnio sveže blago. Se ulj ud no priporočam, posebno Slovencem in Hrvatom v Zužemfoer^ku. Lahko me vsakdo najde, ker sem nasproti vsem znanega g. Br^skvarja, saloonarja in izdelovalca cigar. FRANK 'STREHOVEC, 3529 St. Clair ave.
(12)'
ZADNJA PRILIKA
Vse ženske in otročje zimske suknje iz najfinejšega blaga, najmovejše mode, vse številke, morajo biti razpisane ne gledajoč m<a zgUbo ali dobiček po sledečih, cenah:
ŽENSKE SUKNJE: poprej $ 7.50, sedaj $3.25 poprej $ 9.50, sedaj $ 3.95 poprej $12.50 do $15.
sedaj samo.".6.95 Vse suknje vredne $18 do '$25.
sedaj samo.......75
OTROČJE SUKNJIČE: poprej $4.00, sedaj $1.98 poprej $ 5.00, sedaj $2.75 Vse suknjiče vred. $6—-$iof
sed a j samo......$3.95
iZaponunite si dobro, da blago kuipljeno »pri meni, je garantirano čisto, sveže in trpežno.
Kupite sedaj, ker lahko dobite dve suknje za ceno ene.
Za obilen obisk se vam naj-topleje priporočam.	(11)
BENO B. LEUSTIG,
vedno dobite pri Joa. Koželu. Belo, niagara ki concord vino. Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jo* Kozely, 4734 Hamilton ave.
CENJENA NEVESTA!
Najtopleje se vam priporočam v nakup vsakovrstnih čisto svežih finih in modernih poročnih oblek, šlajerjev, šopkov, kakor tiMi vseh drugih potrebščin, ki spadajo v to vrsto.
Vsaka nevesta ali ženin ima v shičajiu poroke precej velikih stroškov, in torej, če si želite svoje stroške zmanjšati in pri kupovanju prihraniti denar, kupite, kar potrebujete za poroko pni meni, kjer dobite vse potrebščine po vedno nižji ce ni kakor kje drugje.
Na dan poroke pošljem 1 vam na dom dobro izurjeno spletalko, ki vam splete lase in opravi za poroko in to čisto brezplačno.
Za obilen obisk se majtopleje priporočam, ker hom tudi vedno gledal na to, da vam točno in pošteno postrežem.
Z spoštovanjem BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair ave blizu Addison Road.	(26)
National Drug Store I Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. ceste S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise V zalogi imamo vse, kar je treba najboljši lekarni.	(45)
KUPČIJA MED ROJAKI!
Veliko naših rojakov je kupilo že pred več leti stavbišča (lote), nai prigovarjanje podkupljenih agentom s tem, da bodo ta stavbišča v par letih več cot trikrat toliko vredna, kdli-Kor so naši rojaki /tistj čas za nje plačali. V več slučajih imajo nesrečni ljudje že 10 do 12 et tako kupljeno zemljo. In danes labiko kupite od zapeljanih trojakov za isto ceno, kot so oni sami plačali pred 12. leti. Napaka je ta: Ker naši ljudje preveč radi vrjatnejo, kadar jim kedo obljubi kravo za pet grošev. Nekateri izmed teh ljudi potrebujejo sedaj denar, in si ne znajo pomagati. Zatorej vsi taki, naj se oglasijo pri meni, da poskusim njihove lote jrodati, ako prodam, jim računam po 5% kot za moje plačilo. Rojaki pa, kateri želJte lote kupiti naj se obrjiejo do mene, da ostane cela kupčija med rojaki.
JOSEPH ZAJEC, 1378 E. 49th St. Cleveland, O.
Tel. Central 6494 R.
....
•Ji M


DRUŠTVA, POZOR!
Slavnim društvom nazna-jam, da imam na razpolago izvrstno urejeni prostor za izlete in dnuge zabave, vse je popolnoma 'na novo urejeno, piešiče, cuhinja, barroom, itd. V slučaju dežja ste zavarovani v veliki dvorani.
Pridite in si izberite dneve sedaj, da ne bode prepozno, ter nekaj dni j je že oddanih. Se priporočam
JOS. KASTELIC, (prej: Jemkove farme.) EUCLID, OHIO.
.. „• •,.>'••. . h d*
Dekleta, stara 18 let in več za stalno delo v tovarni. $1.25 na dan za lahko delo, $1.50 pri stroju. Pridite pripravljeni na delo. Lake Brie Iron Co. 915 E. 63rd St. proti jezeru. (13)
A. M. KOLAR,
Slovenska gostilna.
3222 LAKESIDE AVL
8* priporoča SloTMCtm r obilen obisk. Točna postrežb«. Vedno ireic pijafe.
>—
Bell
tosodale 2377 Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—la, io od 1—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8.
Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. peste. Cleveland, Ohio.	.. (23-46)
VOLNENI SVEDRI:
Vse moške, ženske in otročje svedre iz čiste volne dobite sedaj pri meni po skrajno znižani ceni.
Kupite sedkj in si prihranite d'enar, ker volna je vsak dan dražja.
Za Obilen obisk se vam najtopleje priporočam	(11) BENO B. LEUSTIG 6424 St. Clair ave.
blizu Addisoft ceste.
Soba za I ali dva fanta se odda Vpraša se na 1382 E. 41st St.
(12)
Išče se enega fanta, kateri je zmožen za delo v groceriji in mesnici. Fr. Gregorič, 15402 Calcutta ave. Collinwood. (12)
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN
VLOŽITE DENAR NA
LAKE SHORE BANK
«101 ST.

Fine pijače za dom. vino io likeijL
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK,
Dr. A- A.
Kalbfleisch,
6426 StClair Ave.
Govori se slovensko in hrvatsko. Točna postrežba, časopisi na razpolago. Ženske strežnice. Edini zobozdravniki urad v mestu, kjer se govori slovensko in hrvatsko.
Uradne urei
Od 9t30 do 11>30 dop. Od 1:30 do 5:00 pop. Od 6:00 do 8:00 STCČer
Telefon orada:
East 408 J.
Telefon »tanovaoja:
Eddy 1856 M.
!■ vttNi	Ja BI	tscsl^l 1
«M la «4 Njflfatejtt «*r«*tl i
MMNr# sidraviti*
Vili idrafsllki	ven
lekarno IkJot bodtje idltlasi p* ft#lji idfifsfluu buBt tsdj l iro. vumljeviH
Guenthers Sloven
AddUon Rd. TOfal St Clalr
Soba se odda s kopali* spati za enega ali dva fa 1095 Addison Rd.
_
Je delan is najboljšega na za cigar«. Samo tabak se potrebige. Ni tobak za žvečenje. V paketu je kuponu
Union
8 HOUR
UNION
Mad«

Dr. Richter s Pain-Expeller
za revmattcem, bolest tn otrpe* lost udov in mišic.
Pravega dobite v zavoju kot vidite na sliki. Zavrnite vse zavoje, ki nimajo naše Trade Marke. 25c in 50e po lekarnah ali naravnost od naa
f A.
RICHTER CO.
74—80 Washington Str. New York, N. Y.
Priporočilo in naznanilo.
Slavne*nu občinstvu v Col-linvvood naznanjam, da s< otvoril na Stop m 7 — 1w Waterloo 'Rd. novo 'trgovino mešanim blagom, obuvalo, reke, cigare candy, itd.
Se priporočam za obilen set moje trgovine	(
FRANK 15617 Wat



Roman
Fiucotko apiMl Emil« Zola. PrMtavil L. J. P.
.........................................................................
Radi tega olajšan se Jordan obrne, tako mučne so 'mu bile V»e te denarne zahteve.
"Zc prav! Jaz bodem moj članek do ikonca spisal, toda naznanite mi; kadar bode mogoč« z šefom govoriti!"
Ko se je obnnil, ga je Dejoie, kateremu je z obraza sijala srfeča zadržal
"AJi že veste, da stoji sedaj banka na sedemsto petdeset?"
Z malomarno kretnjo mu je mladi mož pokazal, kalko mu je to vse eno, in je odšel zopet nazaj v uredniško sobo.
Skoro vsaki dan je .zahajal Saccard na borzo v časnikarski lokal, m je včasih celo naročil ljudi v posebno, zawj rezervirano sobo, (kjer se je s čisto posebnim in skrivnostnimi »kupčijami Ibarantalo. Dasi je bil Jantrou prav za prav samo šef-urednik lista "Esperance", v katerem je z.veliko skrbnostjo pisail politične in znanstvene članke kar so mu celo nasprotniki pripOznavali, je bil vendfcr Saccardov (tajni mešetar.
"Pred vsem je Jantrou za banko priredil obširno reklamo. »Med malimi borznimi lističi d jih je mogojče kakih deset izbral in kupil. Najboljši med •rojimi so bili lastnina dvomljivih bančnilh. hiš, katerih čisto navadna taktika je dbstojala v tem, da so te lističe za dva ali tri franke letno oddajali, znesek, s katerim ni bil niti papir ilačan; stroške ipa so pokriva-s teni, da so z reklamo pri-»ljenim denarjem na iborzi rali. Odi dva ali tristo takih stičev, kateri so plenili Pariz spioh celo Francijo, je nje-prirojeni vohunski čut ili iznašel one ven, kateri ravno preveč sleparije u-ili, m (kateri še niso pre-v ugiedu padli. Toda on te ij <ba*vil z velikim načr-i, da kutpi Xote financiere", kateri je imel dvairoajst let strgane poštenosti za se-j. Le kazalb je, da bode treba poštenost zelo drago plača-zato je tudi Čakal, da bode ika razpolagala % večjimi irnimi sredstvi. Sploh pa re želje niso šile samo do da zt)ere množico takih , kateri bi v vsaki števil-oznanjevali slavo Saccardo-operacij. Stopil je v zvezo li x dtrugimi velikimi politič-li in literaimiilmi listi'. V tem se je pod njegovim nadzorom vodila v "Esperance" dalje, (pa ne brutalna hi vsiljajoča, temveč se je skušalo s prepričevalnimi dokazovanji potegniti ljudstvo nase, in mu vseh (pravilih umetnosti rrat zaviti.
ines se je zaprl Saccard z rouom v pdho, ker je ho-z njim govoriti o listu. V lji izdaji je čital neki Hu->v članek, v katerem je Jan roui s pretirano hvalo pisal o ldkeni zborničnem govoru, ka-;ri je bil prejšnji dan držan v »miici, in kateri ga je tako da je v veliki jezi čakal na dotičnega poslanca, s katerim se je miclil do dobra o stvari pomeniti. Na ustnah Jantroua se je pokazal' nem smehljaj. Ker je bilo videti, da se ta nevihta ne zbira nad njegovo giavo, si je precej brezbrižno ogledoval svoje nohte. Bil je oblečen elegantno tesno se oprijemajočem fraku; v poletju je nosil lahek svetel površnik, v zimi se je zavijal v kožuh«, kateri je stal svojih sto louisdorjev; prav posebno skrb pa je posvečal svojemu ,j>okri-vaki in nosil vedno lesketajoči cilinder. Pri vsej njegovi eleganci pa je bilo nekaj pomanjkljivega ; ako se ga je pogledalo je imel človek dbčutek, da je podi tem elegantnim oblačilom nekaka nečistost, nečistost globoko padlega iz Liceja Bordeaux na pariško borzo zanesenega gimnazijskega učitelja. Zaslužil je letno stotisoč frankov, a porabil je dvakrat toliko; in ni se vedelo čemu, ker javno ga ni bilo videti s kako,
met reso. Gotovo je imel kak skrivni pregrešelk, kateri je bil tudi vzrok, d& so ga odpustili iz šolske službe. Bil je plešast in na njegovem obrazu so bili kot še edimi okras njegovi kriki, lepi (brki, kateri bi še dobrega opazovalca mogli motiti.
Ko mu je Saccard zopet omenil radi smeri lista, mu je z razdraženo kretnjo moža, kateremu ni ljubo, da se ga z ibrez-pomemlwiimi pogovori moti, pokazal, da ni pri volji o tem govoriti. Hotel je o resnih kupčijah govoriti, kajti Huret je pustil nase čakati.
V	zadnjem času je pričel Jan-trou se bavi s popolnoma novimi reklamnimi načrti. V prvi vrsti je namiraval napisati kakih dvajset stranij obširno knjižico o podjetjih, katere je imela banka v vidu, in to y intere-santnem, poljudnem in vsakemu razumljivem stilu. S tem spisom (hoče provinco preplaviti, in tudi najoddaljnejše vasi bodejo dobile brezplačno po nekaj iz t i sov. Pečal se je tudi z načrtom, da vstanovi agen-tiuro za finančno korespoden-co, katera bi sestavljala borzna poročila, in te pošiljala v au-tografiranih odtisih dobremu in poznanemu časopisju. Tako se >bode kmalu v roke dobilo niogacmo orožje in moc, na katero morajo nasprotne jim banke računiti. Jantrou, kateri je iSaccarda dobro poznal, mu je toliko časa vsiljeval svoje misli in ideje, da se je Saccard izrazil, da je z njimi zadovoljen in tako je pričela tudi ta *eč zoreti in se bližati svoji vstva-ritvi.
M krnite so potekale in oba mtfža sta bila edfina, namreč kako naj se obrne denar za reklamo, tako tudi glede svote, s katero naj se kupi molčanje nekega Časnikarja neke jim so vražne banke. Iz celega njih pogovora se je videlo, da ra-čunita z meznanostjo 'široke mase, Ikateri so borzne špekulacije in bančno poslovanje, nekaj popolnoma neznanega.
Naito je hotel Jordan zadnjih petdeset vrst za svoji dve koloni spisati, tedaj pa je bil oc Dejoia moteni, kateri ga je klical gori.
"Aha," je rekel, "gospod Jantrou je sedaj sam ?"
'iNIe, gospod Jordan še ne.. Toda vaša gospa soprotga je tukaj in je vprašala ipo vas."
V	skrt)i je sfleočil Jordan ven V zadnjih mesecih, odkar je Meahainova izvohunila, da je podi svojim pravim imenom so-trudnik pri "Esperamce", je bi radi nekoč svojemu krojaču danih šestih menic po petdeset frankov, ,od Busha vedno preganjan.
Prtvotni zwesek tristo frankov kolikor so namreč menice znašale bi še dobil, toda kar ga je v obup pripravljalo so bili neznanski stroški in obresti, tako da je narasla skupna svota d<o sedemstotridetet frankov. Naredil jc pa tu/di pogodibo, s katero se je zavezal, da bode plačeval po sto frankov mesečno; to je pa presegalo njegove moči,. kajti v njegovem mladem gospodinjstvu je bilo stotine različnih potreb.
Stal je zopet pred krizo.
"Kaj pa je?" je vprašal svo je ženo v čakalnici.1
Ona ni imela časa za odgovoriti, kajti vrata sobe glavnega urednika se z nglico odpro, in SaKjcard je stopil ven.
"Za vraga, kaj pa je, Dejoie?" je zaklical', "kje pa je osta-1 igospod Huret?" , Osupel je zajecljal sluga: "Sipoštovalii gospod, njega še ni tukaj, jaz mu nteem mogel preje naročiti 1"
Saccard je s kletvijo zaprl vrata, in Jordan se je lahko s svojo ženo. katero je peljal v neko stransko sobo, nemoteno pogovoril.
"O Pavel, ko bi ti vedel! Neki mož je bil pri nas, neki grdi grozni mož, kateri je grdo dišal in je bil tudi pijan.....On

mi je rdkel, da je z nami ven,
in da je rutiitev našega pofhl-štva določena za jutri. Imel je pri sefbi neki letak, katerega je po v«ej sili hotel doli na vra^ ta obesiti."
"To je nemogoče!'' je rekel Jordan, "meni se ni nič dostavilo in prejeti bi moral vendar formalnosti."
"O ti sanuo tako misliš, toda se in« to stvar še man je razumeš kot jaz. Ako pridejo pisma jih iti niti) ne čitaš..... In tako sem mu dala dva franka, da ni prilepil letakov, in sem prihitela k tebi, da te takoj obvestim."
Teb mladih ljudij se je lotil obup. Njih ubogo malo pohištvo v*ulici de Cliohy, to tako težavno v mesečnih obrokih odipfačano pohištvo iz malha-gonija, na katero so bili tako ponosni. S srcem sta visela na tem pohištvui, ker je tudi spadalo k njih sreči, od 'njih poročne noči je stalo tu. v te'h dve'hr malih solnčnffli sobicah. Ali je mogoče, da se hoče vse to zarubiti in ju iz tega mirnega in tihega kotička vržejo na cesto?
"Poslušaj!" pravi on, "mislim za predujem poprositi; sicer nimam dosti upanja-, toda naredil Modem, kar mi bo mo-
i» m
ce.
Nato je rekla ona: "Jaz sem se nekaj zmislila.. O, jaz ne bi nič rada brez tvojega dovoljenja naredila; dokaz zato je da sem prišla semkaj, da s teboj govorim...Da, mislim, da bi se dbrnila na svoje stariše....."
On ji je pričel ugovarjati:
.'1Xle,-nikdar! Ti vendar veš, da nočem od' nič imeti."
Sicer mu niso njeni stariši nič zalega storili, toda on je občutil nekak gnjev do njih radi njih takratnega hladnega zadržanja, ko so po samomoru njegovega očeta in- po izgubi ■njegovega imetja, šele po -trdovratnem zahtevanju njih hčere privolili v že dolgo zaželjemo zenitev, poleg tega pa ji niso, v trdnem prepričanju, da človek, kateri pri uredništvu piše, si mora znati (pomagati, niti soma "dote dali. Pozneje da bode njih hčer že podedovala. Im oba mlada človeka sta se zavzela, da raje stradata, kot pa
rkio mmstru svoj članek poMo-
mili?.....'Meni je dosti tega,
ali slišite, čakal sem na vas, da vam (povem, d"a mi je dosti tega, in da v (bodočnosti z čim drugim pričnete I"
Osupel je pogledal Huret Janfcroua.'Ta pa trdno odločen, da mu ne priskoči na pomoč, ker se ni hotefl Saccardu zameriti, si je gladil brke, in gledal v strop.
"Kako, z čim drugim?" je loonečno odgovoril Huret. Jaz vendar delam to, kar ste vi od mene zahtevali!..... Ko ste vi prevzelta "Esperance" ta odločno katoliški in rojalistični list, ste mi vendar naročili-, da naj spišem celo vrsto pohvalnih člankov, da se vašemu bratu pokaže, da mu niste sovražmi."
<1Vi ogrožate smer lista, in tega vas jaz obtožujem... .V resnici občutim tudi jaz hvaležno naklonjenost <fo cesarja, pa s tem še ni rečeno, da se napada cesarstvo, ako se omeni nareje napake.. .Tukaj imate smer našega lista: zvesta naklonjenost dinastiji, toda polna neodvisttnost napram ministrom."
Huret in Jantrou sta ga osupla poslušala radi njegove jeze, katere nista pričakovala.
"Vidite," je povzel zopet Saocard, "Je ravno tako kot z našim zunanjim položajem! Odkar se je naredila pogodba v Viillaframki po bitki pri'Sol-rinu, ima Italija neko jezo na nas, ker nismo vojevali vojne do konca, in ker jim nismo podarili Benetk. Tako je sedaj
Ve9 iz sefo* je skočil Saccard
pofeoncu m za/klical:
"Kaj jaz zahtevam? Da me Roulgon nima še naprej za bedaka !.....Kako! Po vsem tem
kar sem že naredil! Jaz si ku* pirn časnik, največjega njegovih sovražnikov, naredim iz njega dobri poetični vladi vcfan organ, vam dovoljujem, da mu že mesece dolgo v njemu slavo pojete, in nikidar se nam ta vražji človek niti z najmanjšo uslugo neče hvaležnega izkazati!"
(Mirno je poslanec pripomnil, da so tam v Orientu ministrova priporočila inženirju Hamelinu dosti koristila, in mu vsa <vrata odprla.
"Pustite me vendar že na miru ! Saj on ni mogel druiga-če. ...»AJi me pa je kedaj o kakih vainib borznih stvareh oibvestil, o'katerih je oni dobro podučen? Spomnite se vnedar! Dvajsetkrat se vam že naročil, da skušajte iz njega kaj izvleči, saj ga vidite vsaki dan — toda vi mi niste še niti enega dobrega poročila prinesli....."
"Da resnica, toda on ne govori radi o borznih tajnostih, kajti pozneje se navadno vedno človek kesa."
"Kaj še! Ali ima proti Gun-dermanu tudi take pomisleke? Meni se dela poštenjaka, a Gundennanu pošilja poročila."
"Da, Gundeirman! Vsi rabijo Gundermana, kajti brez njega niso v stapu nikjer dobiti posojila."
Sedaj se je pričel iSaccard1 veselo smejati im z rokami plo-
mana, v svoji šfcddoželnosti ga rad uničil, dasi je vedel, da je to stena, ob kateri bi si vsakdo razbil glavo, kdor bi se drznil to poskusiti. O ta Crumder-man! V srcu <Plrus, dasi v Franciji rojeni. Gotovo so bile vse injegove simpatije in želje za Prusijo, in on bi rad iste denarno podpiral. Mogjoče je tajno podpiral Pruse! Kaj se ni že enkrat jasno izrazil, da v slučaju vojne medl Pruisijo in Francijo, bode zadnja težko zmagala?
. "Meni je dosti tega, razumete Huret, in zapomnite si: ako mi moj brat noče koristiti, tedaj tudi jaz njemu nočem.... Seiie kakJar mi bodete od njega
rine sli kakšno dobro poročilo, le tedaj vam dovoljujem, da mu pojete vaše zahvalne pesmi. Ali Ste na jasnem?"
trou si je pričel brke. Huret pa iz syoj< mansike previdne kmečke znosti zdramljen, je bil v veliki zadregi. Na oba brata je zidal svojo srečo in nobenemu se ne bi rad zameril.
**Imate prav," je mrmral, "fctoijubujem vam, kia bodem-storil vse, tfar je v moji moči,, da didbim zaupljiva poročila od -tega velikega moža."
tt je pričel Saccard, kateri je svojo vlogo izigral, zopet šaljivcp
(Radi vas samiti delam jaz tako; vaši ljubi prijatelji.. . Vedno sem vse zaigral in vedno letno en milijon pognal."
Pričel je zopet govoriti o reklami.
. Dalje prihodnjih
•mm
da stariše za pomoč prosita
"JAz ti zagotavljam, da je naš ponos smešen. Jaz sem ven dar njih edini obrok, in nekega Kine bode itak vse moje!. Moj oče ponavlja vsem ljudem, kateri ga hočejo poslušati, da si je s svofjo trgovino s platnom za šotore prislužil petnajsttisoč frankov rente; polelg tega pa poseduje tudi vilo z lepim vrtom, kjer kot privatniki živijo.. .Je neumno, da se mi ta ko mučimo, v tem ko oni v izobilji živijo. Sploh pa niso bili hudobni. Jaz grem k njim."
Ona je bila ženica smešne hrabrosti in odločnega izgleda, s zelo praktično željo, da naredi svojega moža sreonegai, kateri je nioigel tolikb delati, (brez da bi od kritike ali publike dosegel kaj druzega kot popolno brezbrižnost in nekaj klofut. O ta denar t Bib bi tudi velika neumnost otj njega, tako než-nočultnega igrati, ona mu ven-<lar toliko dolgutje in ga tako ljubi. To je bil njen pravljični princ: zaklade svoje rodbine mu 'hoče s svojimi malimi ročicami položiti pred noge. in ga podpirati na njegovem zmagoslavnem pohodu za priboritev sveta.
"Poslušaj," je rekla v tem, ko ga je poljubila, "jaz ti moram vendajr nekaj koristiti.
On se je uda! in dogovorila sta se, da gre ona takoj k svojim starišeni in da se zopet z denarjem povrne, tako da bode še ta večer skušal to, plačati.
Ko jo je on spremljal do hišnih vrat. sta se morala oba umakniti, da sta pustila Hureta mimo, kteri je konečno dospel.
Vrnivšl se v redakcijsko sobo, je zaslišal Jordan glasno govorjenje iz sobe Jantroua.
Saccard je zahteval brezpogojno pokorščino. Vedel je dobro, da je imel svoje ljudi radi upa na dobiček in radi strahu pred iagubo v igri, katero je z njimi igral, popolnoma v svo->h rokah.
"Tako? Ste vendar prišli?" je ^zaklical Huret. "Ali ste se
sklenila zvezo z Prusijo, ker skati. si je gotova, da ji bode ta po-| "Tu imamo, vi priznavate!
magala potolči Avstrijo...... Cesarstvo je prodano Židom,
Kakor (hitro izbruhne vojna, umazanim Židom. In tudi naš bodete videli zmešnjavo in na- denar je zato tukaj, da pride šo veliko zadrego, zlasti, ker v te pohlepne židovske krenvp-smo zelo slabo naredili, da Ije. Naši banki ne bode nič dtu-smo pustili Bismarku in pruske- gega preostajalo, kakor se mu kralju vojvddine, da je to zigruditi v prah .in blato!" zaušnica temu se ne more opo- Pričel je dajati d-uška svoji reka ti,, in nam je treba samo jezi, katero je občutil do rodu Še, da jim drugo lice ponudimo teb izkoriščevalcev in sikopu-... O vojna je neizogibna. Ali hov, kateri ie cela stoletja pije se še spominjate, kako so padle ljudsko kri, rod ki je popolno-Oene italijanskih in francoskih ma brezbrižen, pa naj si bo papirjev v preteklem mesecu, opljuvan ali tepen. ko se je samo mislilo na mož- i	i ibb
nost našega vmešamja v nemške
C\
JVA&JVASULO.
Cenjenim rojakom naznanjam, da sem kupil nov avtomobil "CADILAC 8" na osem cilindrov, d"a mj bode mogoče občinstvu postreči ob vsaki priliki, za ženitova-nje, izlete, krste im pogrebe. Cene bodo kakor vedno nizke. Postrežba točna. Pokličite nas po dnevu ali ponoči, vedno smo na razpolago.
Posebna prilika se nudi novoporočencem, ki kupijo pri nas za $50.00 ali več v gotovini pohištva, imajo
BREZPLAČNO na razpolago en avtomobil od 8 zjutraj do 12 dop. ob že-nitovanju.	,	♦
f"
iRojake opozarjamo na naš moderno urejeni pogrebni zavod. Zahvalna pisma so nam najboljši dokaz, da smo priredili najbolj urejene sprevode in to še za tako nizko ceno, kot nikdo drugi.
'Moderna Ambulanca vam je na razpolago po dnevi ali ponoči.
POGREBNI'ZAVOD ODPRT NOC IN DAN.
Se priporočam za nadaljno naklonjenost
JOS. ŽELE, 6108 St. Clair Ave.
Tel. Princeton >11194. W,
zadeve.. . Predno preteče štiri naj st dni j, bode morda cela Evropa v ognju."
Vedno bolj se čudeč je zašel Hanret proti svoji navadi v ogenj.
"Vi (govorite kot listi opozicije, saj menda vendar »nočete, da bi korakaila "Esperance" za "Sieccle" in drugimi listi' jed-nacegakova? Ako pusti cesar v vojvodinskem vprašanju se tako poniževati, in ako pusti sedaj IPrusijo nakaznovano, da se poveča, te<daj pride to od tega, dai leži v MHiiki cel ar-1 madni flkor vojaštva. Dobro, bodite odkriti, z (Mebikb je izigramo in naše čete se že vračajo. Potem roe razumem kaj hočete moj dragi Ako želite, da dobi papež Rim, zakaj se potem delate kot da prehitro sklenjeni mir v Villafranki grajate? Benetke Italijanom? Potem so Italijani predno poteče dva meseca v.Rimui; to veste tako dobro kot jaz, in Rougon ve tudi, dasi na govorniškem odru govori ravno obratno..
"Aha! Vi tOraj sprevidite, da je on slepar!" je zaklical Saccard' ponosmo. "Nikdar se ne bdde papeža dotaknilo, ali me razumete? Brez da bi se cela katoliška Francija me vzdignila za njegovo obrambo .....(Mi/bi mu potem naš denar ponudili, da ves denar naše banke. Jaz imam že neki plan, v katerem je zainteresirana tudi naša kupčija, in povem vam, da vem za stvari, o katerih ne bi še rad govoril."
Tu je pričel Jantrou pazno poslušati. Pričelo se mu je daniti, in sklenil jo to v naglosti vlovljeno besedo izkoristiti. v
"Sploh," pravi Huret, "jaa hočem sedaj vedeti pri čem da sem .prav za prav, radi mojih člankov namreč; mi se moramo vendar zastqpiti.....Ali hočete, da se vmeša Francija ali ,ne ? Ako smo mi za narodnostni princip, s kako pravico se moremo potem mešati v italijanske in nemške zadeve?......
Ali hočete, da naredimo vojni pohod proti Bismarku? Da! V
Kaj je vzrok, da »te zgubili apetit ? Mnogokrat te zgodi, da nam mahoma zgine apetit in da m nam hrana celo studi. Zdi ie kot bi narava hotela zmanjšati uživanje hrane, katere ne more prebaviti. Oslabljeni organi za prebavo ne morejo delovati in ie branijo sprejeti hrano. Te kaže, da je treba organe pojačati, da opravljajo tvoje delo brez truda. Mi želimo priporočiti
|S Trinerjex)o AmeriiKp u GrenKo Vino.
UM To veliko zdravilo bo v prvem mestu očistilo prebavljalne organe in jih |M pojačalo. Z guba apetita in gnjus pred hrano, bo polagoma zginil in zopet bodete imeli
Zfdrax) apetit, telesno moč in dtiše*)no energijo.
' Kakor hitro vam manjka ena izmed teh treh potreb Življenja, morate rabiti Trinerjevo ameriiko grenko vino in posledica vas bo prijetno iznenadila. Rabite ga tudi pri
NEMIR PO JEDI, ZAPRTJE,
KISLA ALI GRENKA BRUHANJA,
MORSKA BOLEZEN, PLINI, KRČI.
Lahko ste prepričani, da vam prinese Trineijevo ameriiko grenko vino zaželeno pomoč.
CENA $1.00
PO LEKARNAH
J04.
Triner,
IZDELOVALEC
1333-39 So. Ashland At>*.
Chicago, III.
Vaaka družina bi morala imeti vselej dobro sredstvo proti kaliju pri rolo. Rabite TR1NERJEV "COUGH SEDATIVE", Iyer ni nobenih strupenih primesi, ka-kor mprfin ali kloroform. Rabite ga pri kaijju, hripavotti, bronhitis bolečinah v in t. d. Cona 25 in 50c, po poiti 35 in 60c.