Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Dta. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In aprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni PTedal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje In socialne namene delavstva tei nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaš« mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335*. Štev. 17 Maribor, sobota, dne 27. februarja 1937 Leto XII Rudarji in plavžarji, volite rdeče! PoSIJIte razredno zavedne zastopnike v upravo Bratovske skladnlce V nedeljo, dne 28. februarja bodo rudarji in plavžarji v vsej Sloveniji stopali na volišče, da odločijo, kako bo v prihodnjih treh letih sestavljena delegacija, ki bo imela nalogo zastopati njihove težnje, braniti njihove pravice in skrbeti za ohranitev ogroženega zavarovanja v samoupravni ustanovi bratovskih skladnic. Proti listam razredno zavednega delavstva, ki jih je postavila »Zveza rudarjev Jugoslavije«, so nekaterni-ki, podpihovanj od delavstvu nasprotnih struj in strank, postavili liste, na katerih je zbrana mešanica belih, plavili in zelenih. Med tem. ko nekaterniki, ki se obešajo meščanskim političnim strankam za frak, cepijo delavske vrste in s tem slabe moč in vpliv bodoče delavske delegacije v bratovskih skladnicah. ki ji pripada itak samo polovično zastopstvo v upravah teh ustanov, so delodajalci, ki volijo enako število delegatov, složni in enotni. Meščansko časopisje, ki dopoveduje delavstvu, da se mora tudi pri teh volitvah cepiti: na krščanske in bolj krščanske ter nacionalne, ne daje nobenih takih nasvetov delodajalcem. Za delodajalce ni merodajna ne vera, ne narodnost, ampak razredni interes. Braniti svoj razredni interes v bratovskih skladnicah. je zato dolžnost tudi delavstva! Socialistično usmerjeno delavstvo je izbojevalo rudarsko in plavžarsko zavarovanje, ono ga je upravljalo pred vojno, ko je imelo v upravah bratovskih skladnic dvetretjinsko zastopstvo, dočim so delodajalci imeli samo eno tretjino delegatov. Iz neznatnih početkov je to zavarovanje pod upravo razredno zavednega delavstva postalo mogočna ustanova z 12 milijoni zlatih kron premoženja, ki ga je pa bivša Avstrija s svojimi vojnimi zakoni zasegla za vojno posojilo. Socialistično usmerjeno delavstvo je v bratovskih skladnicah in s svojilni strokovnimi organizacijami po vojni nadaljevalo boj za ohranitev bratovskih skladnic, toda zadevalo na gluha ušesa, na popolno nerazumevanje pri tistih, katerim je dopovedovalo, da mora država, kot dedič zapuščine stare Avstrije, prevzeti ne samo aktiva, ampak tudi pasiva in vrniti bratovskim skladnf-cam vsaj 100 milijonov dinarjev, za kolikor so bile bratovske skladnice oropane med vojno. Odločitev rudarjev in plavžarjev ne bo težka: Rudarji in plavžarji bodo oddali svoj glas za liste »Zveze rudarjev Jugoslavije« in »Saveza metalskih radnika Jugoslavije«, ki sta naslednika tistih organizacij, katere so zavarovanje priborile, upravljale in po vojni v upravah bratovskih skladnic zastopale socialne interese delavskega razreda proti interesom versko in nacionalno brezbrižnega, pač pa razredno opredeljenega kapitalizma in njegovih predstavnikov. Rudarji in plavžarji, volite rdeče! Hanifestacifsho zborovanje trboveljskih rudarjev Za četrtek, dne 25. t. m. je bilo sklicano v Trbovljah v »Delavskem j domu« zborovanje rudarjev za volitve v Bratovsko skladnico, ki pa se je pretvorilo v pravo manifestacijo razredno zavednega trboveljskega proletariata. Že pred 4. uro je bila dvorana nabito polna, prenapolnjena tudi galerija okrog dvorane. Tako impozantnega zborovanja, na katerem so bili zbrani rudarji, delavske žene, stari sodrugi in mladina, že dolgo ni bilo. Na shodu so govorili ss. Klenovšek, Arh in Eržen. M|nožica poslušalcev je živahno odobravala izvajanja govornikov in manifestirala za zmago rdeče liste pri volitvah v Bratovsko skladnico. V četrtek smo videli Trbovlje, takšne kakršne so v resnici in prepričani smo, da bomo v nedeljo, ko bodo prihajali volilni rezultati, lahko rekli: Da, to so Trbovlje, rdeče in zmagovite! Odiranje konzumentov s strani kartelov V naši državi je okoli petdeset kartelov, ki jih nihče dejansko ne kontrolira. Karteli snujejo svoje prodajne centrale, ki edine oddajajo bla-go trgovcem. Trgovec in konzument ne moreta kupiti blaga pri tovarnarju. Te prodajne centrale imajo obliko delniške družbe in tako požanje prvi dobiček tovarna, ki mora biti rentabilna, drugi dobiček, ki tvori superdividendo, pa pograbi prodajna centrala. Ta manipulacija velja kon-zumente tudi do sto odstotkov in več vrednosti blaga. Karteli določajo navadno tudi ogromne prodajne cene. Kaj bi se potem še čudili, če so pri nas industrijski produkti tako dragi. Nemiija snubi Avstrijo Politika osi Rim—Berlin Početkom tega tedna je obiskal avstrijsko vlado nemški zunanji minister dr. Neurath. Ob njegovem prihodu so avstrijski nacisti priredili pozdravno demonstracijo gostu avstrijske vlade. Neurath se je mudil na Dunaju dva dni. Komunike, ki so ga izdali o obisku uradno, ne govori o nobenem konkretnem vprašanju, kar bi značilo, da konferenca ni uspela. Govora je pa bilo gotovo o Habsburžanih, ki naj bi se vrnili na avstrijski prestol, kar Nemčiji ne ugaja. Nemčija išče zvezo s srednjo Ev-rooo in zato ponuja sklenitev posebne zavezniške pogodbe med Nemčijo, Italijo, Avstrijo in Mladžarsko ter pozneje eventualno še Poljsko, ki pričenja uvajati svojevrsten avtoritativni režim. Habsburžani strašijo Imenovani občinski odbori naj pripravijo pot Habsburžanom Avstrijska vlada vidi v vrnitvi Habsburžanov rešitev Avstrije. Suš-p-k in Schmidt sta povedala nemškemu zunanjemu ministru Neurathu, da izvedeta o priliki o tem, plebiscit. Najneugodnejši utis so napravile na vlado fašistične demonstracije za Nemčiio, čeprav so le malenkostne v dvamilijonskem mestu in prirejene s tujim denarjem. Nemčija ni za vrnitev Habsburžanov na avstrijski prestol, ker bi to otežkočalo nje imperialistično politiko. Proti restavraciji Habsburžanov je tudi Čehoslovaška, ki rajši dopusti nje združitev z Nemčijo kakor restavracijo. Enakega mnenja je cela mala antanta. Avstrija, ki hoče imenovati po vseh občinah Otona Habsburškega za častnega občana, bo težko izvedla svoj načrl, čeprav jo v njem podpira Italija. Tam ni demokracije Hrvaški fašizem ima na vesti umor socialista v Belišču Fašist Hrs-ovec je zaklal v Belišču, kakor smo poročali, sodruga Franjo Vančina ob volitvah delavskih zaupnikov. Demolirala je :olpa tudi tamkajšnji delavski dom, lri je kulturno središče tamkajšnjih socialistov. Pokojni sodrug Vančina je bil pokopan dne 16. t. m. popoldne ob veliki udeležbi delavskih množic. Pokojnik je bil 43 let star ter zapušča ženo in štiri otroke. Kdo nosi odgovornost, moralno odgovornost za atmosfero, v kateri se z uboji operira proti socialističnim delavcem. Kdo je moralno kriv tega barbarizma? Po vsem kulturnem svetu priznavajo, da so socialistični delavci najkonstruktivnejši družabni element, ki se idealno in kulturno bori za svoje cilje. Samo fašisti so ?rv0.^ socialistom nepomirljivi, samo fašisti zmorejo moralne sile, da s si- lo in terorjem razbijajo socialistično delavsko gibanje. Ni mogoče verovati v demokracijo enih, ki se na ta način bore proti socialistom in socializmu. Socializem ni izdajstvo, socializem je najvzvišenejša oblika patriotizma in ljudske zavesti. Nikdo z one strani, ki tako nastopajo proti razrednemu delavskemu gibanju, ne more odvrniti odgovornosti za zločin v Belišču od sebe! Socialne naloge poznamo... Država je družba državljanov vseh socialnih plasti. Državna uprava ima nalogo, da ureja socialne razmere državljanov pravično. To bi bila idealna, v velikem delu tudi povsod dosegljiva naloga vlad, čim niso zaščitnice gotovih plasti in njih privilegijev v državi. Vemo, da objektivnih vlad v socialnem oziru nimamo; vsekakor pa imajo delavci in vsi sloji, ki se jim ne deli socialna pravica pravično v družbi, stremeti po objektivnosti in se boriti zanjo. To je socialni ali razredni boj, ki je utemeljen v dejanskih razmerah, torej povsem naraven pojav. Notranji minister je rekel, da vlada pozna socialne naloge. Verujemo, da jih pozna. Celo vrsto aktualnih socialnih nalog je že povdarilo delavsko gibanje, ki so nujne. Sklicujmo se danes samo na zavarovanje za starost, onemoglost, vdove in sirote. Potreba teiga zavarovanja ni nastala šele sedaj. Stara je že. Izdelan je sicer nekakšen načrt za to zavarovanje, ki nam ni znan podrobno. V tem načrtu je določena starostna meja za opravičenost do rente s 70. letom in najvišja renta je predvidena na okoli Din 300 mesečno. Država ne namerava k temu zavarovanju ničesar prispevati. Vsekakor pa je najbrže določena za prejemanje rent daljša karenca, tako, da bi nekaj let zavarovanje sploh ne prišlo do veljave, v CtlotA*P,a deloma šele Po 20 ali 30 letih. Mia le rente pa bi ne odgovarjale niti sedanjim občinskim ubožnim podporam ter bi te rentnike zavračala vsaka javna korporacija, češ, vsaj je rentnik, čeprav prejema 50 ali 100 dinarjev rente na mesec. Naloga države je, da uvede temeljiteje zavarovanje za starost. Avstrijska vlada je že pred tridesetimi leti pripravljala starostno zavarovanje, kateremu bi vlada prispevala prva tri leta po 70 milijonov zlatih kron, pozneje pa po potrebi. Toda razmere so danes drugačne. Socialni položaj delavstva kritičnejši in bi zaradi tega država morala voti-rati večje zneske v ta namen, če hoče uvesti starostno zavarovanje vsaj za silo tako, kakor bi odgovarjalo najnujnejšim potrebam. Toda pri nas računajo gospodar- I ski krogi drugače. Zavarovanje zagovarjajo s tem, da država ne bo nič puspevala, pač pa bo zbrala vsako e o nekaj milijonov za razna dela. . ^^mljivo je, da se mora glavnica nekje nalagati, toda ta glavnica v tem pogledu ne pomeni mnogo, ker bo zavarovanje samo rabilo sredstva. Vrhutega je starostna doba 70 let očilno predolga, ker so delavci in drugi delovni sloji že okoli 60. leta za delo nesposobni ali vsaj manj po-rabni in jih podjetniki odslavljajo. Karenčno starost pa tudi sicer dočaka le malo delavcev. Tako slabo zavarovanje bi pač obremenilo delavstvo in podjetnike, malenkostno ugodnost pa nudilo le prav majhnemu delu delavstva. Poznanje socialnih nalog danes ne zadostuje, marveč je tireba te tudi realizirati v obliki in popolnosti, a res ustrezajo socialnim potrebam. Dolgovi dravske banovine so znašali dne 31. decembra 1936 62,304.431 dinarjev. Kaj pravi Davidovič o demokraciji. Na beograjski konferenci demokratov je govoril o političnem položaju in rekel, »da demokracija živi v težkem položaju. Največje zlo in največja nevarnost pa so prav lažnji-yi demokrati in pred njimi je treba ščititi demokracijo,« S tem je mislil Davidovič vse one elemente, ki mnogo govore o demokraciji in delajo očitno proti njej iz taktičnih ali osebnih razlogov ali pa tudi iz ideoloških, fudi take elemente imamo. Uspehi vladinih čet po krvavih bojih Ob reki Jarami so vladine čete napredovale po hudih bojih in so ju-gozapadno od Madrida zavzele vas Maranoz, ki tvori važno postojanko v boju za cesto Madrid—Valencija. Boji so divjali tudi v onem delu vseučiliške četrti, ki jo imajo zasedeno nacionalisti. V ostalem pred Mjadridom ni večjih akcij. Hudi boji in napredovajne vladinih čet v okolici Ovieda. V odseku biskajske fronte pri Oviedu se bijejo krvavi boji; vladine čete so zasedle večji del mesta in raztegnile svojo akcijo tudi na okolico proti mestu Grado. konferenca socialistične internationale Dne 11. marca se bo vršila v Londonu konferenca socialistične internacionale, pri kateri bo sodelovala tudi angleška delavska stranka. Ob tej priliki priredi delavstvo veliko manifestacijo za Španijo. Napredovanje vladinih čet na jugu. Na južnem bojišču pri Cordobi so vladine čete zavzele več vasi in prepodile sovražnika. Nacistični načrt, obkoliti Madrid z jugozapada, se ni posrečil, kakor se ni posrečil direktni napad na mesto, ki ga je ukazal Franco v početku novembra. Radikalski in socialistični poslanci Najenergičneje zavračajo širitelje laži v Španiji Radikalski in socialistični poslanci francoski so se vrnili iz Katalonije domov. Kakor je itak znano, je poročal reakcionarni pariški tisk nedavno, češ, da se poslanci, ki so se vrnili iz Španije, izražajo jako nepo-voljno o vladi ljudske fronte. Ta »poročila« so pa gola izmišljena laž. Zlasti je vznejevoljen poslanec Gajiman zaradi izjav, ki mu jih je podtaknil »Intransigeant«. Sicer je urednik tega lista pred pričami priznal, da so bile navedene »informacije« lažnjive. Delegacija francoskih parlamentarcev enodušno izjavlja, da je našla deželo v najpopolnejšem redu in miru, zlasti pa mesto Barcelono. Delegacija je obiskala nekaj ustanov, ki jih je ustanovila katalonska Rumunska reakcija se razburja radi knjige, ki je odkrila resnico o fašističnih spletkah na Balkanu. Čehoslovaški poslanik Jan Šeba v Bukarešti je napisal knjigo, v kateri opisuje politiko Male antante z ozirom na Sovjetsko Rusijo. Ta knjiga je izzvala v Rumuniji med reakcijo precejšnje razburjenje, češ, da njena vsebina žali dostojanstvo rumunske-ga naroda. Mala antanta je sklenila na bratislavski konferenci, da članice lahko sklepajo pogodbe z drugimi državami po svoji potrebi, ker to koristi celoti. Rumunija in Jugoslavija odklanjata tesnejše odnošaje z Rusijo. V Rumuniji je celo široko razpletena med nacionalisti agitacija za Hitlerja, dasi Balkan od te strani ne more pričakon vati gospodarskih koristi. Poslanik Šeba je v svoji knjigi poudaril, da so gospodarske zveze Male antante z Rusijo potrebne in kori- stne. Poslanik Šeba je namreč predvsem gospodarstvenik. Lekcija, ki je podobna očitku, je povzročila premestitev poslanika iz Bukarešte. Na vsa ta vznemirjenja pa je ru-munski zunanji minister Antonescu izjavil v senatu, da Rumunija ne namerava rušiti Male antante, Balkanske zveze in tudi ne dobrih odnošaje v s Francijo in Anglijo. Iz razvoja konflikta smemo sklepati, da so najhujše trzavice za nami v tem vprašanju, ter da takozvanih pregrupacij, o katerih se zadnji dve leti tako rado šušlja, še ne bo. Pripomniti moramo še, da knjiga ni imela namena rušiti Male antante in Balkanske zveze, pač pa so jo hotele izrabiti v ta namen tuje sile, kakor konstatira tudi »Neue Zuricher Zeitung« v svojem uvodniku te dni. Vlada proti fašistom v ^umunili Ministrski predsednik Tatarescu se je odločil za strogo izjemne mere proti fašistom!, čijih kader tvori pohajkujoča inteligenca. Nedavno so ti fašisti priredili svečan demonstrativen pogreb dvema svojima članoma, ki sta padla na strani generala Franca v Španiji. Pogreba so se udeležili tudi diplomatski predstav- niki Nemčije in Italije. Vsled te demonstracije je zahteval Tatarescu odpoklic prizadetih diplomatskih predstavnikov. Zadeva pa se je potem poravnala na ta način, da sta Berlin in Rim izjavila, da so se njuni predstavniki udeležili pogreba samo iz pietete do umrlih, ne pa iz političnih razlogov. V Abesiniji le Se voina Šele sedaj poročajo iz Abesinije, da je tam še abesinska vlada in da se vrše boji med Italijani in Abesinci. Anglija smatra Selasia še vedno za vladarja in ga je povabila h kronski slavnosti, katere se pa Italija zaradi tega ne udeleži. — Ob zadnjem atentatu so Italijani zaprli 2000 domači- nov in vse postrelili, ki so pri njih ali doma našli orožje. Ob jezerih so v bitki premagali večje abesinske čete ter postrelili vse odličnike uporniške vodje. Zato je tudi razumljivo, zakaj pošilja Italija nove čete v Abesi-nijo. Kurt Tucholsky: Domisleki strani Če poznaš nekoga že pet dni in mu rečeš: »Vi imate tak in tak značaj — torej boste doživeli tako in tako usodo«; tedaj tega ne verjame. ^ Če mu pa prerokuješ iste stvari iz dlani: potem verjame. * Če hočeš koga pravično oceniti, se zmerom samo vprašaj: »Bi ga maral za šefa—?« * Švedski risar Albert Engstrom je dejal o nekem svojem liku: Tako je škilil, da je ob sredah obe nedelji hkrati videl. Nemčija je anatomično čudo. Piše z levico, dela pa z desnico. * Zaradi slabega vremena se je nemška revolucija izvršila v glasbi. Nameščenec živi od svoje pičle plače, kakor tudi od neomajnega prepričanja, da bi obratovanje brez njega obstalo. * Hudi socialni kritiki so v svojih ne-domovinah zelo priljubljeni, da le niso boljševiki. Sicer pa je Nemcu všeč, če Američan ameriško kulturo razbija; zmerom smo se zelo zanimali za svobodo drugih. * Bralcu je lahko: on si lahko izbira svoje pisatelje. vlada zaradi organizacije narodne obrambe. Odnesli so s seboj globok utis naporih in volji do akcije, s katero je prežet katalonski narod v svoji borbi za svobodo ini neodvisnost. V teku obiskov tovaren, ki so bili izvršeni v popolni svobodi in po želji delegacije, francoski parlamentarci konstatirajo, da se gospodarska organizacija, ki je nastala po revoluciji, utrjuje in razvija v pravcu urejenega in metodičnega dela. Iz razgovora s predsednikom Companysom je dobila delegacija najgloblji utis o zvestobi katalonskega naroda do Francije. Ta dementi so podpisali vsi člani parlamentarne delegacije v Kataloniji. 'Doma- si/eiu Škofje o »Sokolu«, Škofa dr. Srebrniča je tožil jugoslovanski »Sokol« radi klevete, ker je v cerkvi čital pastirsko pismo proti »Sokolu«. Škof je bil pred okrajnim sodiščem v Zagrebu obsojen, okrožno sodišče ga je pa o-prostilo, »Slovenec« je sedaj ponatisnil sodbo, ki pravi: Obdolženi Srebrnič dr, Josip se oprošča po § 280 Pip. obtožbe, da je dne 8. jan. 1933 v cerkvi v Krku, torej javno prebral poslanico katoliškega episkopata, ki vsebuje sledeče stavke: a) »Po tem takem se življenje samo in delo Sokola v Tyrševetn duhu vrši in teče brez Boga in brez vere; Sokol je torej po sebi popolnoma brezversko društvo, a ker Sokol po teh načelih dela med mladino m narodom ter hoče za sebe pridobiti vse ljudstvo, zato ruši v srcih svojih članov vsako, credvsem pa katoliško vero — torej ni samo brezversko, ampak tudi protiversko društvo.« b) »Sokol nadalje v čedalje večji meri širi ogabno nagoto pri vežbanju in v javnih nastopih brez vsake potrebe ter tako v mladini vzbuja duha poželenja, tako da se odteguje cerkvi in veri. Na ta način se ruši morala v našem mladem naraščaju in se iz-podkcipuje ter ubija vera. Kaj 'bo iz našega naroda, ako ta Tyrševa sokolska vzgoja brez vere in Boga prodre v široke sloje ljudstva. c) »Ne dajmo, da nas od te vere odvrne sokolstvo, ki noče znati za našega Odrešenika niti za naše pošteno hrvastko ime. Amen.« Da je torej na ta način izrekel nekaj neresničnega, kar more škoditi časti in dobremu imenu zasebnega tožitelja Sokola kraljevine Jugoslavije, s čimer da se je pregrešil proti časti ipo §301. odst. 2 K. Kako lažejo! Tetka »fronta« piše o stavki v splitskih cementnih tovarnah in o dejstvu, da je splitska delavska zbornica odklonila pomoč stavku jočim. Pri tem trdi, da se splitska delavska zbornica nahaja v rokah svobodnih strokovnih organizacij. Tem potom ugotavljamo, da je to grda laž. Pri volitvah 1. 1933 se svobodne strokovne organizacije sploh niso udeležile volitev v splitsko delavsko zbornico radi jugofašističnega terorja, či- gar pokrovitelj v Splitu je bil dr. An-gjelinovič. Delavska zbornica v Splitu se nahaja v rokah jugofašistov. Tetka »fronta« ne ve, kako je bilo 1. 1933, ker je takrat še niti na svetu ni bilo. Bomo videli, ali bo svojo laž popravila. Čehoslovaški socialni demokrat v Londonu, Na Angleško so povabili parlamentarci s. Vecha Jakscha, ki je poslanec. Povabili so ga, da predava posebnemu parlamentarnemu odboru o položaju na Čehoslovaškem. Govoril je o manjšinskem, političnem in gospodarskem problemu. Poudaril je, da se z narodnimi manjšinami ne ravna v nobeni državi tako liberalno kakor v čehoslovaški republiki. Nova sodna praksa v Nemčiji. ^ >■« c > t j. Oblasti so zara- ditega odredile, da so »veleizdajniški« procesi tajni ter da se o njih ne poroča. Tako je bil kovinar Eggert dne 15. februarja v Berlinu usmrčen, ker je širil »veleizdajne« letake. Obsojen je bil že 25. avgusta 1936 v tajni razpravi in tajno usmrčen. Po privatnih poizvedbah »Unije za pravico in svobodo« v Pragi, za obsodbo ni bilo povoda. Na isti način je bilo še pet drugih delavcev obsojenih na smrt ter več inteligentov. Nemški fašizem nas bo spravil še ob Miklavža. »Westdeutscher Beob-achter« je objavil pismo neke 9-letne šolske učenke, ki, prekvašena z duhom nemškega fašizma, tako-le piše o sv. pismu in katoliških svetnikih: »Dragi gospod urednik! Tudi meni se ne dopade stari testament. Iz njega zvemo samo o Mojzesu, Izaku, Jakobu, Jožefu in njegovih bratih, ki so bili vsi sami Jevreji. Jevreji pa so hudiči. Zelo sem vesela, da se tega ni treba več u-čiti. V moji čitanki za 4. razred! je na str. 1,10 pesem o sv. Miklavžu. V časopisih ,pa čitam, da bo sv. Miklavž prišel iz Moskve, kjer ga slave kot svetnika. Rada bi vedela ali kaj takega spada v čitanke. Kajti iz Moskve prihajajo samo jevrejski ubijalci, ki sedaj ubijajo ljudi v Španiji. Heil Hitler! Marija . . .« Ako »Slovenec« osvoji tezo nemškega fašizma, da ima sv. Miklavž svoje zatočišče v Moskvi, od koder potem prihaja k nam, smo lansko leto zadnjič imeli Miklavža, enako kot zagorski sodrugi. Dvoboj s topovi. Soc. dem. poslanec Payer je v madžarskem prala-mentu napravil medklic, s katerim se je čutil žaljenega policijski uradnik Czoka. Czoka je povabil Payerja na dvoboj. Ta pa mu je odgovoril, da dvoboj ni prav nič krščanski in bi Czoka kot pripadnik sedanjega režima to moral vedeti. Vendar pa, če se že hoče dvobojevati, potem je kot bivši artiljerist samo za dvoboj s topovi. Czok naj torej preskrbi topove, Da se bova dvobojevala. Delavsko kmečka hranilnica in posojilnica r. z. z o. z. v Tržiču sklicuje svoj redni občni zbor dne 14. marca^ 1937 ob 10. uri v prostorih Zadružnega doma v Tržiču. Dnevni red : 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3- Poročilo blagajnika. 4. Poročilo revizorjev. 5. Določitev načrta za bodoče leto. 6. Razno o gospodarstvu. Za polnoštevilno udeležbo Načelst Angleščina je preprost, a težak jezik. Sestoji iz samih tujk, ki se napačno izgovarjajo. * Mnogi kritiki imajo doma tako grde žene. In zaradi tega imajo mnoge igralke tako visoke plače. ♦ Obiskal je vsako premijero - ne iz ljubezni do umetnosti, ampak zato, da je lahko prvi rekel: Ne. ♦ O ljubosumnosti: Rekel sem Ger-maini: »Nocoj sem sanjal o tebi — ampak kako«! Ona je namrgodila čelo: »Alors tu m as trompee avec moi!« je rekla. (»Torej si me preva-ril z menoj«!) * Nosil je svoje srce na dlani. In ni odnehal, dokler mu ni zobala z dla- ni. Katoličan in Žid sta se pogovarjala o verskih vprašanjih. »Nečesa pa le ne morem razumeti,« je dejal katoličan. »Kako moreš kot izobraženec verjeti, da so šli Židje skozi Rdeče morje?« »Mogoče imate prav,« ^ je dejal Žid. »A kako more kdo verjeti, da je 11 k od smrti vstal?« »To je kaj drugega,« je rekel katoličan. »To je res.« (Poslovenil Mile Klopčič.) Spor v ameriških strokovnih organizacijah, Amerikanska zveza rudarjev je izključila predsednika zveze delavskih strokovnih organizacij Greena, ki je že 40 let v strokovnem gibanju, češ, da podpira politiko Roosevelta. Trbovlje Dnevni kop na Boberni je bi! vsaj do nedavno trdnjava delavske nezavednosti. Mnogi delavci so bili pristaši JNS in so 5. maja volili Jevtiča. Za obratne zaupnike v J L rudarsko zadrugo so pred tremi leti izbrali tri plave. Delavci! Zelo poučljivo za vas bo, ako malo pogledate, komu so pripadli ti trije zaupniški mandati. Podjetje zaposluje dva strelska mojstra, eden izmed njih je zaupnik; podjetje zaposluje ■ 8 lopatilovodij, eden med njimi je zaupnik; podjetje zaposluje 10 progovnih delavcev, en progovni delavec je zaupnik. Ogromna je razlika med delavci pri TPD in podjetju Dukič. Da ne govorim o socialnem zavarovanju in drugih ugodnostih, naj omenim samo mezdo, ki jo dobivajo delavci pri TPD, v primeru z delavci pri Dukiču. Pri TPD znaša mezda vsaj Din 38.—, pri Dukiču Din 28.80. Tako je, ako ima 20 delavcev tri zaupnike, ostalih 300 pa nobenega. Ne smemo se čuditi, ako so se delovne razmere za 50 odst. poslabšale. Po kolektivni pogodbi bi moral dobiti delavec za dež in delo v vodi gumijaste škornje, pa jih ne dobi. Na nasipu, kjer izpraznjujejo vozičke, kateri držijo po en kbm materi-jala, sta Pred enim letom izpraznjevala po dva moža. Danes opravlja to delo en sam mož! Ali pa: akordni delavci morajo na slabem tiru voziti vozičke 200 m in več za isto plačo, kot če bi jih vozili 15 do 25 m daleč. Delavci, naj vas spomnim še na sledeče; Lansko leto, tik pred mezdnim gibanjem, na nekem sestanku, se je izrazil plavi zaupnik med drugim takole: »Delavci, nikar ne zahtevajte mnogo, ker je g. inženjer večkrat rekel, da ste vi sezonski delavci in nimate pravice do starostnega zavarovanja, če boste mnogo zahtevali, se vas bo prijavilo v zavarovanje pri OUZD in boste izgubili pravico do starostnega zavarovanja pri Bratovski skladnici.« Glede tega je že s. Pliberšek povedal, da to ni inogoče. Nekoč je nek delavec vprašal plavega zaupnika, zakaj podjetje odteguje od vsakega delavca po Din 1 mesečno, ki m nikjer označen? Odgovor je bil: »Ali še nikoli nisi videl na »Bukovi gori« (pisarna podjetja) tistega velikega psa? Ta tudi žre.« Torej dotični niti sam ni bil informiran, zakaj podjetje odteguje tisti dinar. Deiavci na dnevnem kopu Dobrna, vzdramite se, če hočete, da bo solnce zasijalo tudi v tisto temno kotlino, katera je slovela kot trdnjava delavske nezavednosti. Ne smete pozabiti, da obstoja svobodna strokovna organizacija »Zveza rudarjev Jugoslavije« di .za vas. Čitajte .in naročajte »Delavsko ohtiko«. katera se že 12 let bori za pravice nas vseh! Zaveden delavec z dnevnega kopa na Dobrni. Mra&tntili Rom pom ptfrn, Gospod A. napoveduje, da bo v soboto zvečer raztrosil letake za volitve v bratovsko skladnico, ki bodo pravi rom pom pom, pisani kot je za »knape« treba. Po volitvah, pa pravi, ida se bo pritožil proti listi strok, organizacije ZRJ. Na njegov račun so se rudarji na shodu v Trbovljah do solz nasmejali in bodo skrbeli za to, da mu bo nedeljski rom pom pom še dolgo zvenel v glavi. Lep godbeni koncert je priredila v nedeljo, dne 21. febr. steklarska godba. Izvajala je bogat program, vmes nekaj težjih kompozicij. Godba steklarjev lepo napreduje in šteje 32 mož, večinoma mladih godbenikov, ki imajo veliko volje in veselja do udejstvovanja na godbenem polju. Zal, da jih obisk ni popolnoma zadovoljil. Prepričani smo, da jih to v njih stremljenju za podvig godbe ne bo motilo in želimo, da nam v doglednem času zopet pripravijo kakšen koncert. Tedaj bo gotovo tudi delavstvo pokazalo boljše razumevanje. Koncert na pihala »Rudarske godbe« bo v nedeljo, dne 28. febr. popoldne v dvorani Konzumnega društva rudarjev. Iz programa je razvidno, da se bodo izvajale težke skladbe domačih in tujih skladateljev, vsem ljubiteljem glasbe toplo priporočamo, Dojetijo koncert in napolnijo dvorano o zadnjega kotička. Lilija ?■?* >;!,u1<* P°raz socijalistov v Litiji« sta označi a liu>bl]anski »Slovenec« in pa tetka »fronta« izid volitev obratnih zaupnikov v predilnici. Človek bi bil mislil, da je sedaj tudi konec socialistov in socializma. Pa je le narobe res. ^elo smo ponosni, da moremo ugotoviti, da se ravno v Litiji in njeni okolici socializem širi. Lesni delavci n. ipr. so .pridobili sedem zaupnikov, o čemer pa Prej omenjena lista nista niti črhnila, to pa zato, ker so rdeči, lako je, gospodje, delavstvo se kljub vaši demagogiji, ki jo uganjate, prebuja, ker spoznava, kje je prava Pot. Naše sestanke sklicujejo delavci, ne pa g- župani, vodijo jih delavci, ne župani. Kako naj sodimo o tem, ako mora celo občni *bor strokovne organizaije voditi župan, ki delavec. Tako je pri »zelenih«. Da, gospodje, resnica v oči bode! Sicer pa vedite: delavstvo vas sodi po vaših dejanjih — vaše besede so seveda drugačne. — Lesni delavec. Važno predavanje o socialni zakonodaji, i°r?.e?u strokovne organizacije in delavske-_ _-•* ?, se b° vršilo v nedeljo, 28. februarja sb 6&arss: 'Jgu Ljubljana Vsem članom in članicam porduznice Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije Sodrugi — Sodražice! Člani naše (podružnice so pokazali doslej premalo zanimanja za organizacijsko delo. Večina niti vedela ni za obstoj podružnice, niti ni 'poznala pravil naše zveze, sploh ni (bilo med člani in odborom zadostnih stikov, kar ni moglo prinesti zaže-ljenih uspehov. Na občnem zboru je bil izvoljen nov odlbor, ki si laska, da uživa zaupanje članstva in hoče delati z vsemi močmi za procvit organizacije in dobrobit članov. Da bo delo uspešno, je treba: razširiti organizacijo v vsa podjetja, ki spadajo v delokrog naše 'podružnice. Utrditi organizacijo z uvedbo strogega reda in discipline ter resnične enakopravnosti. Vzgajati članstvo v duhu razredne zavednosti, solidarnosti in 'Samokritike, da bo znalo v vsakem trenotku ščititi svoje pravice ter si v doglednem času1 izvojevati boljše življenjske (pogoje. Članstvo mora z odborom sodelovati, z nasveti in predlogi, kritiko, pritožbami, iz-našanjem želj, zbiranjem materijala za organizacijsko delo pomagati. Moč organizacije je v enotnosti, slogi in delu nas vseh in vsakega posameznika. Zato vam kliče novi podružnični odbor: proč z osebnimi interesi, kadar gre za skupne interese! Proč s prepiranjem, s samoljubjem in užaljenostjo! Baš nesloga je delavstvu že toliko škodovala! Stran s strahopetnostjo, z malodušnostjo in obupavanjem! Vsi, brez izjeme na delo, vsak po svojih močeh! Vsi (tekmujmo med seiboj za dvig in procvit organizacije dla bo vzgled tudi ostalemu delavstvu. S tako organizacijo bomo potem lahko šli od uspeha do uspefaa- V obrambi in boju za boljše delovne in življenjske pogoje moramo biti enako td-iočni! Kakršna bo naša solidarnost, taki bodo naši uspehi. Odbor, Uspelo predavanje Preteklo nedeljo je priredila ljubljanska podlružnica Saveza gradj e vinarskih radnika Jugoslavije v veliki dvorani Delavske zbornice predavanje o zgodovini delavskega gibanja. Predaval je s. Ivan Vuk. Predavanja se je udeležilo nad 350 delavcev. Delavstvo si želi še več takih podučnih .predavanj. — Savez gradjevinarskih radnika je zato sklenil prirediti prihodnje predavanje zopet v nedeljo, dne 28. februarja ob 10. uri dopoldne v dvorani Okrožnega urada in eicer bo predaval g. I. Grohar, književnik, o socialnem razvoju družbe. Sodtrugi, udeležite se predavanja! Delavski prosvetni večer, ki se je vršil v sredo v veliki dvorani ljubljanske delavske zbornice, je bil izredno posrečena in dovršeno vprizorjena prireditev. Vso pohvalo zaslužijo prireditelji, sodelavke in sodelavci, ki so nudili ta večer pravi užitek občinstvu, ki je do zadnjega kotička polnilo prostorno dvorano. Predavanje o naredbi o minimalni mezdi bo v Ljubljani v sredo, dne 3. marca 1937 ob 7. uri zvečer v veliki dvorani delavske zbornice. Predava s. F. Uratnik. Sodrugi in Sodražice naj se predavanja udeleže, ker je poznanje naredbe za vse silno važno. — Krajevni medstrokovni odbor, Ljubljana. Maribor Pomožna akcija prosi za nakazilo' prispevkov. Vodstvo Pomožne akcije ponovno prosi zia nakazilo zaostalih prispevkov, ker ima velike izdatke za vzdrževanje brezposelnih. .Samo pri javnih delih je tačas zaposlenih 185 delavcev (večinoma družinskih očetov) in znaša tedenska mezda nad Din 17.000. Razen tega se v mestni kuhinji prehranjuje dnevno 300 za delo nesposobnih siromašnih oseb, da o izdatkih za najemnino in druge nujne življenjske potrebščine ne govorimo. Potrebno je torej, da se gibljejo dohodki Pomožne akcije za zimo 1936-37 vsaj iv onem obsegu kakor preteklo zimo, ko so znašali celokupni dohodki Dim 534.310. Dosedanji dohodki Pomožne akcije znašajo Din 362,319, so torej napram lanskemu letu manjši za Din 171.991. Ker je iz seznama darovalcev razivčldnio, dia mnogi, ki bi po svo-iih _ premoženjskih razmerah lahko prispevali izdiatmejše zneske, bodisi niso ničesar prispevali ali mnogo manj kakor lansko leto vodstvo Pomožne akcije ponovno prosi, da se zaostanki čimprej poravnajo, Denarni prispevki naj se nakažejo mestni blagajni, Slomškov trg 11 (tel. št. 22-60), even-tiuelne naturalije pa mestnemu socijalnemu političnemu oddelku, Rotovški trg 9 (tel. št. 27-53). Občni zbor ZPNJ. Minuli torek se je vršil v prostorih Strokovne komisije redni letni občni zbor mariborske podružnice ZPNJ, katerega je otvoril in vodil predsednik s. Petejan. Občni zbor sta pozdravila tov. Gilčvert za Medstrokovni odbor in vodja ekspoziture Delavske zbornice Čeh, 1 oročilo o delovanju podružnice, ki je bilo minulo leto zelo plodonosno, so podali predsednik Petejjan, tajnik Vidovič, blagajnik Novak, za sekcijo tekstilnih mojstrov pa je poročal s. Pelikan. Na predlog kontrole je bila staremu odboru soglasno podeljena razrešnica, nakar so se vršile volitve novega odbora, katerega tvorijo po večini dosedanji odborniki s s. Petejanom na čelu. Zborovalci so razpravljali tudi o bodočem delu, nakar je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor. Esperantsko društvo ima svoj letni občni zbor v četrtek, dne 4. marca ob 20. uri v Aljaževi sobi, hotel »Orel«. Kdor se zanima za Esperanto in za esperantski pokret, je dobrodošel. SC*«!. smJ&o*' poziva vse strokovne funkcijonarje in obratne zaupnike, da se zanesljivo udeležijo za-upniškega plenuma, ki se bo vršil v nedeljo1, dne 28. februarja 1937 ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice, II. nadstropje. Udeležba obvezna! Recitacijski večer priredi tuk. »Vzajemnost« v soboto, dne 27. t. m. s pričetkom ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Recitirala bosta svoja dela proletarska pisatelja Tone Seliškar in Tone Maček. Delavci in delavke, pridite v čim večjem številu. »Harmonikarji« likvidirajo. Časopisi so zabeležili vest, da se je predsednica g. Ravnikarjeva odločila razpustiti »Harmonikarje« in da je pritrdil temu njenemu predlogu tudi občni zbor. Kakor nam javljajo, je sklep o likvidaciji »harmonikarjev« izzval proteste in bodo najbrž sledile nove pritožbe. Fotografiranje na pokopališču. Mestna občina je prepovedala fotografiranje na pokopališču. Ta prepoved se izvaja tako strogo, da ženi nekega umrlega čevljarja kljub moledovanju ni uspelo dobiti dovoljenja, da •bi fotograf slikal njenega umrlega moža. Tem bolj čudn.o se zdi, da se je pa istega dne popoldne vršil pogreb, pri katerem je fotograf neovirano lahko napravil svoje posnetke. Mogoče bi se prepoved' fotografiranja na pokopališču preklicala v toliko, da bi fotografiranje na željo sorodnikov vendarle bilo mogoče. —• Fotografi, ki plačujejo obrt s prepovedjo niso zadovoljni. — Obiskovalec pokopališča. Prvo godbeno društvo tekstilnih delavcev v Mariboru sklicuje za nedeljo, dne 28. februarja t. 1. s pričetkom ob 14. uri popoldne v jGamibrmovi dvorani svoj redni občni zbor. člani društva se pozivajo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže, člansko izkaznico naj prinese vsak član s seiboj. Vabimo tudi vse sodelavce in simpatizerje. Po občnem zboru prosta zabava. — Odbor. Ali si 2e poravnsi naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti Celja Število brezposelnih narašča Prejšnji teden je bilo pri »Borzi dela« prijavljenih 1134 brezposelnih od teh 926 moških in 208 žensk, koncem tedna pa j« število naraslo na 947 moških in 218 žensk; brezposelnih je torej 1165 oseb. Za naše mesto je to veliko število, ki bi moralo dati misliti vsem merodajnim faktorjem, da čimprej ukrenejo vse potrebno, da se val brezposelnosti zajezi, prizadetim, pa nudi ipo-moč za preživljanje. Na »Ljudskem vseučilišču« bo predaval v ponedeljek, dne 1. marca ob 20. uri tajnik Delavske zbornice s. Filip Uratnik o »Vprašanju zaposlitve naše mladine«. Opozarjamo na to važno predavanje posebno stariše šoli odraslih otrok. Vstopnina za delavce Din 1. Naš list »Delavsko Politiko« bosta odslej prodajali tudi trafiki Štefan Šoštarec, Kralja Petra 22 in Miran Perovšek, trafika »Beli vol«. Danes zvečer vsi v »Narodni dom« na veliko »Olimpovo« prireditev, ki se bo vršila pod pokroviteljstvom mag. direktorja g. I. Šubica. Za ples, veselo in prijetno zabavo je preskrbljeno. Na veselo svidenje! Kifto .METROPOL" Celje prinaša: 27. in 28. februarja PRINCEZA DAGMAR (Madcnenpenzionat). V glavni vlogi: Angela Zaloker, Attila Horbiger. Najnovejši zvočni tednik. — 1-, 2., 3. marca SILVIJA IN NJEN ŠOFER. Siiaina filmska opereta. V glavnih vlogah: Olga Čehova, \Volf Albach, Retty in fn0,1?1* ak,- T ?fi- tn V H. url in 2^ II. ob 10 15 m 14. matineja ROBERTA, Vsi prostori 3-50, 4-50 Akcija za trikratno izhajanje »Delavske Politike« na teden lepo napredi/je. Najhujša mira za uresni- čenje^ te naše skupne želje so naročniki, ki so z naročnino v zaostanku! Mežica Rudarji, pri volitvah v Bratovsko skladnico mora zmagati rdeča lista! V nedeljo, dne 21. februarja se je vršil članski sestanek podružnice ZRJ, ki ga je vodil s. Žager. Obrazložil je pomen volitev v Bratovsko skladnico, ki bodo v nedeljo, dne 28. t. m. S. Vrtačnik je nato razčlenil tudi pravilnik o volilnem postopku. Zavedni volilci bodo v nedeljo šli že zjutraj na volišče volit listo ZRJ, čije nosilec je s. Terbovc. Naši rudarji so si izbrali za svojo rdečo glasovnico, ki je znak ljubezni do svobode in pravice trpečih rudarjev. Vsak volilec bo rdečo glasovnico vtaknil v kuverto, drugo pa strgal in vrgel v košaro. Mežiški rudarji bodo pokazali, da so zavedni in da taki hočejo ostati. Rudarji bodo volili rdeče. Nacionalni list piše, kakšno zanimanje da vlada pri nas za njihovo listo za volitve v Bratovsko skladnico. Narobe je res, da med rudarji ni prav nobenega zanimanja za nacijsko listo, še tisti, ki so neposredno poleg, se izmikajo in se skrivajo za hrbti (drugih, kakor polžki v zeljnati glavi. Kdo bo tudi z ljudmi, ki so se obešali za frak strankam, katere niso imele ne časa pa tudi ne denarja za sanacijo bratovskih skladnic, ki so bile na vladi. Sladki vrti V sladkogorski tovarni lepenke in papirja so se vršile dne 7, februarja t. 1, volitve obratnih zaupnikov. Za te volitve so se novi apostoli »zelenih« na vso moč pripravljali. Nekateri tovarniški uradniki, njih hlapci v delavskih vrstah in še tetka »fronta« v svoji 5. številki so pripravljali teren za zmago nove »zelene« organizacije. Vsa sredstva so jim bila ljuba in draga. Kdor čita tetko »fronto«, ta si lahko napravi pravo sliko o teh gospodih. Pravijo, da »rdečka« zelo muka, pa nobenega mleka ne daje. Res pa je, da je »rdečka« hudo malo mukala ter da je dajala toiiko mleka, da so ga pili nele razni plavi in beli, temveč sedaj celo zeleni, ki so prercimali že vse organizacije. Res je tudi, da je pred volitva* mi »zelenka« precej mulkala ter dajala razne obljube. Tudi pilo se je že za medvedovo kožo. Toda vse zaman! Sladkogorsko delavstvo po mnogih (preizkušnjah dobro pozna svoje prijatelje! Skoro korporativno je prišlo na volišče. Od 181 oddanih glasov je odpadlo na »zelenko« 22 glasov, na »rdeč-ko« pa 159 glasov. »Zelenko« sedaj glava boli in je prestala z mukanjem. -—• Delavci v Sladkem vrhu pa se bodo sedaj še bolj strnili v svoji strokovni organizaciji Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije, s pomočjo katere so si pred dvema letoma pridobili kolektivno pogodbo, ki so je deležni tudi današnji »zelenci«. Družnost! P. A, Tuberkuloza v mestu in okolici se je silno razpasla, odkar je vzcvetela tekstilna industrija. Na letošnjem občnem zibom proti tuberkulozne lige je o tem poročal šef dispanzerja g. dr. Neubauer. V letu 1936 (ne vštevši december) je dispanzer izvršil 1381 pregledov. Ugotovljeno je bilo 62 slučajev odprte in 62 zaprte .pljučne tuberkuloze, 7 slučajev tuberkuloze drugih organov in 20 slučajev, ki utemeljujejo sum tuberkuloze. — Iz prejšnjih let vodi dispanzer v evidenci skupno nič manj kot 107 oseb z odprto tuberkulozo. Žrtev te bolezni postane sorazmerno največ tekstilnih delavcev. Računati pa moramo še številna neprijavljena obolenja na tuberkulozi, ker se ibolniki iz raznih ozirov še niso dali zdravniško preiskati. Te številke potrjujejo upravičenost zahtev (tekstilnih delavcev po izboljšanju življenjskih pogojev, kar pa so inozemski podjetniki o!b zadnji stavki z izrednimi ukrepi zaenkrat preprečili. Ljudska univerza, V soboto, dne 27. t. nv. ob 20. uri predava dr. Bajič: »O kolektivnih pogodbah«. Delavci, udeležite se! Griid Tržiču Občinske volitve bodo v nedeljo, dne 28. februarja v naši občini. Poleg režimske listi je postavljena tudi opozicijski lista delavcev, kmetov in obrtnikov. Da ta lista, čije kandidati bodo vodili v občini socialno in napredno gospodarsko politiko, uživa v resnici zaupanje volilcev, bo pokazal rezultat volitev, ko bo ogromna večina kmetov, delavcev in obrtnikov glasovala za njo. Na čelu liste je dosedanji župan Kuhar Ignacij. Marija Brezje Predavanje o socialni zakonodaji, pomenu strokovne organizacije, delavskega tiska in pravicah ter dolžnostih obratnih zaupnikov, ki se je vršilo minulo nedeljo v gostilni g. Lešnika, je znova pokazalo, kako potrebna so nam takšna podučna predavanja. Predavanje je otvoril in vodil v imenu Saveza gradjevinskih radnika Jugoslavije s. Šerc, poročali pa so ss. Eržen, Jelen in Vidovič. Pred zaključkom predavanja se je priglasilo tudi nekaj novih naročnikov »Delavske Politike«. Senovo pri ttaj^enburgu Volitve v Bratovsko skladnico so pred nami. Vloženi sta dve listi in sicer ZRJ in ZZD. — Kako se je sestavila ena ali druga lista, nam je znano. — Lista ZRJ je sestavljena iz naših najboljših s odrug o v, dočim je lista nasprotnikov sestavljena s pomočjo rudarjev, ki so tudi naši člani, niso pa vedeli, da je to lista ZZD, Ko so to zaznali, so odločno protestirali proti svojemu podpisu'. Pa brez uspeha. Lista je potrjena, toda ne izvoljena. Sodrugi! Rudarji! Na vas je ležeče, kdo bo bodoča tri leta vodil vašo bratovske' skladnico. Zato v nedeljo, dne 28. februarja vsi na volišče. Glasujte za listo ZRJ, čije glasovnica je rdeča. Vsak volilec naj da »rdečo« glasovnico celo v kuverto, drugo pa raztrga in vrže v zato ipripravljeno košaro. O izidu ibomo poročali. Krmelj Redukcije. Podjetje Jakil je dne 15. februarja od 213 rudarjev odpustilo 33. Med odpuščenimi so taki, ki nimajo drugega kot kup dolga pri obrtnikih. To tudi ni nič čudno, saj zasluži kopač pri tem rudniku samo Din 22, učni kopač Din 20, vozači pa Din 17 do Din 21 in ženske do Din 20. Rudarji v Krmelju smo takorekoč izenačeni z brezposelnimi. — Lista za volitve v Bratovsko skladnico nam je bila razveljavljena. Nek gospod je pa hodil okrog rudarjev, ki so podpisali listo ZRJ in jim grozil z vsem mogočim. O moki, ki so nam jo obljubili, še vedno ni duha ne sluha. Izgleda, da so si mirenski popotnik in njegovi pajdaši dovolili z nami stradajočimi rudarji navadno potegavščino. Toda še ni vseh dni konec! J«s«nlc« Zvočni kino »Radio« predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri -zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Ženski raj« s Sv. Petrovičem v gl. vlogi. Med dodatki tudi risana šala in Paramountov zvočni tednik. Sledi »Rdeči sultan Abdul Hamid«. Pobrežje Pogrebno društvo na Pobrežju pri Mariboru ima svoj letošnji občni zbor v nedeljo, dne 28. februarja t. 1. dopoldne oib pol 9. uri v dvorani gostilne Hren na Pobrežju, Aleksandrova cesta 24. Odbor. VZAJEMNOS1 Pobrežje pri Mariboru Iz svojih del bosta recitirala pisatelja Tone Seliškar in Anton Tanc v okviru prosvetne prireditve »Vzajemnosti« v nedeljo, dne 28. februarja ob 3. uri pop. v dvorani pri Renčlju. Tone Seliškar predava tudi o odnosu delavca do kulture. Griže Cankarjevo proslavo v spomin 18 letnice smrti našega velikega pisatelja priredi »Vzajemnost«, dtae 28. februarja s pričetkom ob 4. uri poraznik, dne 19. marca t. 1. Začetek ob 2. uri popoldne v dvorani pri Sv, Heleni. Za prodajalno na Muti: V nedeljo, dne 21. marca t. 1. Začetek ob 9. .uri dopoldne v gostilni g. Dobnik na Spodnji Muti. Dnevni red vseh članskih zborovanj: 1. Poročilo o poslovanju zadruge in računskem zaključku za leto 1936. 2- ^af;prav® ° predlogih za občni zbor. 3. Volitev krajevnega odbora. 4. Volitev delegatov za občni zbor, 5. Razno, Člani, zadrugarji, udeležite se polnoštevilno članskih zborovanj! Načelstvo. Nadzorstvo. Prevalje, dne 22. februarja 1937. Studenci pri Mariboru »Trije ptički« se imenuje veseloigra, ki jo bo vprizorila diletantska družina »Vzajemnosti« v dvorani pri Mrazu v soboto, dne 27. februarja s pričetkom ob 8. uri zvečer in v nedeljo, dne 28, februarja s pričetkom ob 4. uri pop. Pridite, ne bo vam žal! Lesce * Diletantska družina »Vzajemnosti« ponovi v nedeljo, dlne 28. februarja ob 3. uri v Narodni šoli tragedijo »Kamnolom«. — Pridite! I. mariborska delavska pekarna r. z. z o. z. Maribor, Tržaška c. 38 Vabilo na redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto, dne 13. marca 1937 ob 8. uri zvečer v pisarni I. mariborske delavske pekarne. D n e v n j red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Računsko poročilo za leto 1936. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Razno. Načelstvo. Tiskovni sklad Prebivalci desnega brega Drave in lastnik Bonboniere „Orient u ii Ker daleč je z desnega brega hoditi v Gosposko slaščice si nakupiti, lastnik ,,Orien t"-tvrdke je prošnjam ugodil: da v Dvorakovi 10 bo podružnico vodil. Podružnica v zalogi ima materijala istega, kakor v Gosposki centrala: da bi pa kupce vse zadovoljila, najmodernejšo opremo je tudi dobila. Lastnik gospod Jurčevič se lepo priporoča in prebivalcem desnega brega podružnico izroča Prodajalna: Maribor Gosposka ulica 36 Podružnica: Dvoržakova ul. 10 litemo mojstra, preddelavca in delavca za gradnja kotlov in mostov s prakso, za pneumatično zakovanje. Pismene ponudbe pod 45 433 na Publlcltas, Zagreb. Umetne oči Izdelamo za naše pacljente kakor naravno. F. Ad. Mfiller Sftnne, VViesbaden dne 11. marca 1937 v Mariboru, Hotel uZamorc", Gosposka ulica •r k MARIBOR w GLAVNI TRG NOGAVICE: svilene od Din 11’— naprej flor od Din 12‘— naprej moške od Din 3 50 naprej N A Z N A N ILOI Dovoljujem si ceni. občinstvu naznaniti, da otvarjam s 1. marcem 1937 v Mariboru, Ulica 10. oktobra št. 4 TRG0UIH0 DVOKOLES in HflDOHESTItlH DELOV ter z avtomobilskimi, gumijastimi in tehničnimi potrebščinami. Prosim cenj. interesente, da me počaste z obiskom ter se vsem naj- Z odličnim spoštovanjem HENRIK ARLAT/ topleje priporočam, Zastavljalnica u. REMH Maribor, (IregorCtteva ul. 6. se Zaietek ob 9. uri dop. Zalog: Na nabiralni poli so darovali posamezni sodrugi Din 20.—. Mežica: s. Hačej P. Din 8, s. 2ager Din 2. Iskrena hvala! Posnemajte! Patentirali smo izdelavo garantirano nepremočljivega H u be rt u s - s u kn a. Ker nikomur ne prodajamo Hubertu«-s u k n a, dobe se samo pri nas vsem znani HUBERTUSI katerih nepremočljivo sukno izdelujemo po patentu st. 7644/31. Vsakdo, kdor je pri nas enkrat kupil je postal naš Stalni odjemalec! HURERTUS> /iSDCLAN l*\ PATENTIRANO IMPREGNIRANEGA lHUBERTUS-SUKNAj \jU6. PAT, BR/ TIVAR-HUBERTUSI iz garantirano nepremočljivega sukna TIVAR-OBLEKE 7.9 konzordl Izdaja In orejoje Viktor Eržen v Maribora. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. t Mariboru. predstavIteU Josip Ošlak v Mariboru.