.«VENEC. Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta C gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravništvo ln ekspediclja v „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhqja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva telefon-štev. 74. Štev. V Ljubljani, v petek 12. novembra 1897. Letiiilt XXV Državni zbor. D u u a j , 11. novembra. Dijaška demonstracija. V zbornici je v resnici že dolgočasno. Levičarji sami so se že naveličali vrteti staro lajno dolgočasnega glasovanja po imenih. Zapisnikarji se odtegu jejo svojim poslom, Dobernig se je celo odpovedal težavni nalogi brezplačnega čitatelja parlamentarne abecede. Utrujenost in nervoznost prevladujeta na levi in desni, vse postaja vsakdanje, celo Schonerer in Wolf sta v zadregi za svojo popularnost. Da pa njuni imeni ne zgineta iz časniških predalov, naročila sta si po svojih prijateljih podoknico pred zbornico, podoknico ob belem dnevu. Do 1000 nemških dijakov je kričeč v kolonah z vseučilišča pridrlo pred zbornico, koder so klicali „heilo" Wolfu in Schonererju. In vzkipela so mlada germanska srca radosti in veselja, naudušenja in zadoščenja, ko se skoro dva Nemca prikažeta pri durih. Sch&nerer izvleče parfumovan robec, obriše si solze hvaležnosti ter ihteč t rokama pozdravlja naraščaj nemških bo-riteljev za slavo in pravo matere Germanije v vzhodni marki. Besede ni spravil preko ustnic, zato njegov adjutant potegne klobuk z glave, zasuče črne brke ter gromovitim glasom zahvali dijaštvo za pre-prijazno demonstracijo. Na to „heilo"- kriki, množica se gnete pred mestno hišo, kjer na povelje tuli „pereat Lueger, ljudski izdajalec", in domovina je rešena. Schonerer in Wolf se vrneta v zbornico, prvi se zatopi v časnike, drugi, držeč roki v žep>h, šteje zvezde na parlamentarnem nebu, koder že vidi ble šteti tudi svojo premičnico z dolgim žarkim repom, ki razsvetljuje temne pokrajine na vzhodu. Nenadoma plane kvišku sosed Tiirk ter bere ostre levite L I S T E K. Vereščagin. (Dalje.) Vazilij Vaziljevič Vereščagin je bil rojen dne 26. oktobra 1842 v Cerepovcu (gub. Novgorod), njegovi predniki so prav za prav iz Vologde. Njegova mladostna vzgoja je bila vojaška, a voiaštvo ga ni posebno veselilo, zato je izstopil iz carske službe in se popolnoma posvetil slikarstvu. V vsem svojem življenju se nam kaže silno energičnega in pridnega, potoval je vedno, prepotoval je skoro celi svet, udeležil se več bitk, bil celo ranjen, a pri vsem tem je imel vender toliko časa, da je slikal in pisal, kajti Vereščagin je tudi izvrsten pisatelj, njegova leposlovna dela, kar jih ni že spisal v tu|ih jezikih, preložena so na nemški, francoski in angleški jezik. Izmej del omenjamo: „Napoleon Ier en Russie", v tem delu pripoveduje Vereščagin marsikaj novega in zanimivega o Napoleonu, o priliki povzamemo tudi mi nekoliko zanimivih drobtin iz te knjige; druga dela n. pr.: „Mladostni spomini", „Vojni koreepondent", „Z bojišča v Aziji in Evropi", „Av-tobijogrhfiie neznatnih ljudij", „Na severni Dvini" itd. — Ko je nekoč pravil v pariški družbi svoje čudovite doživljaje, zaklical je ves razjarjen neki FrsDCoz: „Lažnjivec I" desnici in'antisemitom, zakaj ne čitajo Kniggeja ali vsej „olikanega Slovenca". To je bil prvi grom pred nevihto, ki je divjala skoraj celo uro ter vzdigaia prah in kosce papirja gori na polne galerije. Gospoda so se prepirali, na katerem dvorišču je več smetij. To je bilo včeraj. In danes? Mlatili so že znani mlatiči prazno bo-bovko do '/»3. ure, prodajali so in trosili nasade prostovoljni trabantje nemških voditeljev. Zbornica je navadno do polovice prazna, kajti zmeda presega že vse meje. Malo pred četrto uro je prešla zbornica na „velevažni" dnevni red o ministerski zatožnici. Govoril je najpreje contragovornik Vašaty, ki je pričel svoj govor v češčini in nadaljeval nemški. Govornik ostro napada nemške kričače in ob jednem tudi izjavlja, da bi bili Cehi tudi brez jezikovnih naredeb dospeli do svojih pravic. Za njim je dobil besedo ra-govornik dr. Menger, ki je seveda govoril o nujnosti predloga svojih „užaljenih" tovarišev. Na to se je debata prekinila ter seja zaključila po peti uri. Prihodnja seja jutri. Predsednika so našli ~ Dr. Ebenhoch je danes iz Linca brzojavno de-finitivno odklonil ponujano mu predsedniško mesto. Parlamentarna komisija se je vsled tega sešla k zo-petnemu posvetovanju o predsedniškem vprašanju. Pri seji je posl. K a r 1 o n prebral brzojavno sporočilo posl. dr. Ebenhocha, v katerem ta izjavlja, da po treznem preudarku in po dogovoru s svojimi političnimi prijatelji nikakor ne more prevzeti ponu-jane mu predsedniške časti. Parlamentarna komisija je potem razpravljala o tej zadevi in prišla do sklepa, da se kandiduje na predsedniško mesto dosedanji prvi podpredsednik vitez Abrahamowicz, na mesto prvega podpredsednika dr. Kramar. Kdo bo potem drugi podpredsednik, še ni določeno. — Nekateri pravijo, da bo to mesto zasedel kak član poljskega kluba ali naše zveze, toda gotovosti pa dosedaj ni prav nobene. Ker pa je, kakor razvidno iz dnevnega reda za jutrišnjo sejo, že na dnevnem redu volitev predsednika, je kaj lahko mogoče, da se jutri volita samo prva dva člana predsedstva, volitev tretjega člana se pa vrši v jedni poznejših sej. V zbornici se je včeraj tudi govorilo, da zbornica pet dnij zaporedoma ne bode imela nikakih sej, da bode mogel dokončati budgetni odsek razpravo o nagodbenem provizoriju. Ker je pa že naznanjen dnevni red za jutrišnjo sejo, se morda ta govorica uresniči šele pojutranjim in bi bila potem prihodnja seja šele sredi druzega tedna, Politični pregled. V L j u b 1 j a n i, 12. novembra. Posvetovanje zastopnikov deželnih odborov se je vršilo, kakor smo včeraj na kratko omenjali, v nižjeavstrijski deželni zbornici na Dunaju ob udeležbi zastopnikov deželnih odborov kranjskega, koroškega, štajerskega, ter vseh drugih avstrijskih deželnih odborov, razun isterskega, goriškega in bukovinskega. Razpravo je otvoril nižjeavstrijski deželni odbornik Pirko ter pozdravil zborovalce, finančno ministerstvo pa je zastopal sekcij-ski načelnik dr. Mayer. Predlagali in vsprejeii so se nastopni nasveti: 1. Priporočati je posamnim dež. zborom, da oelobode osebni dohodninski davek od deželnih doklad, in sicer za čas do 1. 1902 ; poleg tega je pa tudi želeti, da se isto zgodi tudi z občinskimi dokladami, in sicer nasproti mnenju vlade Takoj prva njegova dela so vzbudila občno pozornost, posebno pa njegove razstave v vseh večjih evropskih mestih. Izmej razstav omenjamo le ono iz 1. 1881, ko je razstavil slike o turško ruski vojni, katere se je udeležil sam in naslikane prizore videl z lastnimi očmi. Sploh je Vereščagin dandanes jeden največjih realistov v slikarstvu in baš ta njegovi realizem je tisti moment, ki človeka tako prijema in pretresa. Iz vseh njegovih slik diha nekaj svežega in novega, kar v obče ugaja, često frapira, in to je pred vsem izraz individualnosti umetnika Vereščagina, ki je pravi sin svojega naroda. Vereščaginova umetnost je ruska umetnost v pravem pomenu besede. Kakor ne opažamo v ruskem mužiku nikake silovitosti stra-stij, nikakega posebnega ognja v izrazu čutov, kot pri Italijanih, ampak se nam zdi, da je kri mužika na pol zmrznjena, tako ne vidimo skoro na nobeni Vereščaginovi sliki posebno dramatične agilnosti, povsod vlada neka zmernost in pokoj in baš to je ruska posebnost, katero moramo razumeti in jo ceniti, ker je to posebnost velikega naroda. Ko bi bila to uvaževala „Neue Freie Presse", izvestno ne bi bila priobčila tako bedaste in sovražne ocene o Ve-reščaginovih slikah. Morda pa te posebnosti le razumeti ni hotela, ker je Ruska slovanska, in kar je slovanskega, to se ne sme priznati, ampak po nje mislih v kali zatreti. Se jedenkrat ponovim, ocena napominanega lista je bila silno bedasto, konfuzno in sovražno pisana. Židovska tetka, ki se navdušuje za vsako no-votarijo, ako le zaduha na nji židovsko maslo, postala je nakrat reakcijonarna proti zdravemu realizmu, kakoršen se razodeva sploh v Vereščaginovih slikah z malimi izjemami, mej sedaj razstavljenimi slikami ni nobena, katera bi le količkaj žalila moralo ali verski čut, kakor se je to zgodilo leta 1885 s slikami: Sveta družina in Kristusovo vstajenje. Da nadaljujemo, kako bedasta nedoslednost! „Neue Freie Presse" in idealizem, vzvišenost, kaka ironija! Ne vem, če se kaže večja zlobnost ali neumnost v sledečih besedah o Napoleonu: „Jede Spur von geistiger Grosse ist verschwunden. Stellt diese Zeichnung (sic!) einen EV.dherrn oder ein Waschweib vor?" Torej Napoleon naj bi stopal po debelem snegu, mej mrzlim vetrom in zameti v tistem običajnem tenkem, sivem plašču in z malim klobučkom na glavi, kažoč v vsakem pogledu, v vsakem gibljaju in koraku svoje veličastvo in vzvišenost nad naravo, nad drugimi ljudmi? Vprašam zdravi ukus, kako bi bolje učinkovala Napoleonova oseba: ko bi jo slikar tako vpodobil, kakor sem gori ironično na-značil, ali tako, kakor jo je res, da uam je pokazal Napoleona — človeka, ka^or sem iaz, kakor ste vi, da nam je človeško približal silnega cezarja, pred ravno tako samo začasno. — 2. Se izraža želja, naj bi se pripozuala deželnim zborom prafica, da smejo na pridobninski davek, ki se je vsled davčne preosnove znatno zmanjšal, naložiti višjeodstotno doklado. — 3. Deželnim zborom je dati priliko, da morejo naložiti deželno doklado tudi na davek od plač. — 4. Priporočati je, da dobe jeden del od države deželam odkazanega davčnega prinosa tudi občine. — 5. Vsekako pa je potrebno, da se odško-dujejo občine za slučaj, da se jim odtegnejo doklade. — 6. Vsekako se mora vlada pozvati, da skrbi za asanacijo deželnih financ iz državnih sredstev. Naredbeni švindel levičarjev. V predzadnji seji poslanske zbornice je povodom razprave o predlogu levičarjev radi zatožbe ministerstva, ker je izdalo jezikovni naredbi, levičarjem prav dobro posvetil mladočeški contra-govornik dr. Pac&k. Ta mož je v svojem izvrstnem govoru mej splošnim začudenjem desnice dokazoval zbornici, da so bili ravno sedanji najhujši kričači proti jezikovnima naredbama oni, ki so v času, ko so se naredbe še kovale po njihovem okusu, popolno odobravali nared-beno pot ter pripozuavali nje korist in potrebo. Govornik jim je klical v spomin dogodek iz 1. 1867, ko je poročevalec njihove stranke, dr. Sturm. izjavil se za dopustljivost skoro doslovno jednake naredbe, ki so jo v letu 1869 izdali Herbst, Giskra in Lasser za Galicijo in Dalmacijo. Kričača Plener in Lippert gotovo nista bila prav hvaležna dr. Pac&ku, ko jima je dokazoval, da tudi ona svojedobno nista ugovarjala jednakim naredbam, posebno pa so se Funke, Buss, Menger et consortes morali kislo držati, ko je izjavljal, da je bil ravno dr. Nitsche tisti mož, ki je 18. februvarija letos v češkem deželnem zboru napram Pac&kovemu narodnostnemu predlogu izjavil, da je rešitev tega vprašanja mogoča le naredbenim potom. S takimi in še drugimi dokazi je razkrinkal češki govornik nemške kričače ter dokazal, da je borba njihova proti jezikovnima naredbama le goli švindel in prav ničesar druzega. Grof Kottulinsky o obstrukciji. Ustavo-v jmo štajersko velepos. seje zbralo predvčeranjim v Gradcu k posvetu glede kandidata za deželni zbor štajerski povodom dopolnilne volitve. Pri tej priliki je imel Član gospodske zbornice in deželni poslanec grof Kottulinsky daljši govor o obstrukciji v državnem zboru. Akoravno je mož kot pristen German naglašal „potrebo" nemške obstrukcije ter odobraval boj uemškega naroda zoper slovanstvo, ki preti „poplaviti" avstrijsko nemštvo, je vender njegov govor značilen, ker je obsojal surovo in nizkotno postopanje nemških kričačev. Rekel je mej drugim, da Nemci razumejo ljuti boj svojih tovarišev v državnem zboru in torej ne morejo grajati izvolitve naj-skrajnejega in poslednjega bojnega sredstva v parlamentu, obstrukcije, sredstva, ki njim samim v splošnem ni simpatičen, ker se gre namreč zato, da se varuje nemška manjšina pred nasilstvom (?) Že- kojega imenom nas neka zona spoštovanja in bojazni preleti? Gotovo je realistični slikar zadel pravo in ob njegovih slikah se čudimo: „Ali je mogoče, da je Napoleon ta debeli možiček, ki se je tako zavil v svoj zeleni plašč z rujavo kožuhovino, ki je potegnil krajevce svoje kučme čez ušesa — ravno tako, kakor mi, če se vozimo po zimi?" In tedaj se spomnimo orjaških činov tega debelega, golobradega možička in obide nas krepek čut v človeški vzvišenosti in o moči človeške volje. Baš to nasprotje deluje tako silno: na jedni strani neznatna oseba, na drugi moč in volja, pred katero se je tresla cela Evropa. Toliko le mimogrede. Vereščagin je moderni slikar par excellence, to nam kažejo posebno njegove študije o luči, senci, o nijaneah iste barve, z jedno barvo v raznih ni-jansah dosega največje učinke, zadnje opažamo zlasti pri slikanju snega. To je pravi sneg, ki ga vidimo na njegovih slikah, zdi se nam, da čujemo, kako škriplje pod nogami stopajočih „vojakov. Vidi se nam skoro, da je glavna moč njegovih slik v snegu in mrazu, da je vse drugo le štafaža. In tako trdijo res nekateri, a mi jim ne moremo pritegniti, ker smo videli njegove duhteče, zeleneče in soparni slise o južnih pokrajinah Krima. Vereščagin slika vse z isto dovršenostjo, umevno, vse — po rusko. Globlje ne moremo razmotrivati podrobnostij, na karakteristične llnošče hočemo opozoriti pri pojedi-nih slikali. (Dalje sledi.) lel bi le, pravi govornik nadalje, da bi ta obstrukeija ne prekoračila parlamentarnih mej, kakor je to pokazal posl. Lecher, in da bi vsi dostojni elementi brez razlike strank se odločno uprli žalostnim i z r o d k o m obstrukcije, ki neizmerno škodujejo parlamentarizmu, ter surovosti in n i z -k o t n o s t i posamnikov. — Pristen German Kottulinsky torej, ki cagevarja obstrukcijo kot „potrebno" sredstvo, sam najodločneje obsoja surovost in nizkotnost nedostojnih kričaških elementov. Razmere mej Rusko in Srbijo. Na razna motrivanja srbskih vladnih listov in pojasno-vauja načelnika novega srbskega kabineta se je oglasil dunajski „Fremdenblatt", ki dokazuje, da avstrijske vladne kroge prav nič ni vznemirila zadnja ministerska kriza v Srbiji. Takoj za njim se je pa oglasilo rusko vladno glasilo „Novoje Vremja", ki v začetku isto naglaša, potem pa pravi, da je bila ruska diplomacija vedno tega mnenja, da Rusija nikakor ne potrebuje Srbije, pač pa obratno Srbija ne bi lahko shajala brez ruske pomoči. V Petrogradu so bili vedno voljni in pripravljeni pomagati mora-lično Srbiji in simpatizovati z njo ter so še sedaj. Toda mej voljnostjo in pa vabljenjem k prijateljstvu je velika razlika. Posebno sedaj, ko je zopet jel igrati v Srbiji politično vlogo slaboznani Milan Obre-novič, se nekateri pri nas silno veselć, da so se z nastopom Gjorgjevićeve vlade nekoliko ohladile razmere mej Belgradom in Rusijo. Političnim krogom, ki resno mislijo s svojo nalogo, ne more biti posebno prijetno, priti v bližjo dotiko z srbskimi državniki, ki uživajo simpatijo in zaupanje razkralja Milana. — Iz navedenih vrstic je razvidno, da Rusija prav nič ni zadovoljna z novo smerjo, po kateri namerava voditi srbsko politiko novi kabinet v sporazumu z Milanom. Da igra res razkralj Milan zopet glavno vlogo v srbskih zadevah, tega ne more utajiti nova vlada, akoravno še tako bobna v svet o popolni neutralnusti. Neutralno bo sedanje ministerstvo le v toliko, kolikor se mu bo to potrebno zdelo napram strankam v deželi, ki eo njemu neljube. O nezdravih razmerah v Braziliji go vori neki dopis, ki ga objavlja „Temps" v jedni zadnjih številk. V tem dopisu se zatrjuje, da se je sicer že dalje časa obstoječe nasprotje mej zmerno republikansko stranko, kateri pripada sedanji predsednik Moraes, in vojaško stranko Jakobincev v zadnjem času zelo poostrilo. Ze v mesecu aprilu je sklenil klub Jakobincev, odstraniti na kakoršenkoli način neljubega jim vojnega ministra generala Bittencourta, ki si je vsestransko prizadeval napraviti red v armadi, V tem času se je vnela daljša vojska, katero so z vso vnemo pospeševali ti fanatiki z generalom Oskarjem na čelu radi velikega dobička, ki so ga imeli sami, poleg njih pa tudi mnogoštevilni oddajalci raznih vojaških potrebščin. Petindvajset milijonov je vlada že morala plačati za brezplodno vojsko, ki bi se bila še nadaljevala z jednako slabim vspehom, kakor doslej, ko bi vojni minister ne bil sam osebno posredoval v tej zadevi. To vspešno posredovanje pa je v veliki meri razburilo Jakobince in izveli so čin, o katerem smo poročali pred par dnevi. Radi bi se bili Jakobinci v prvi vrsti seveda iznebili predsednika samega, ker bi si bil potem njihov vodja pridobil veliko večjo meč in se morda povspel do tega mesta. Toda, kar se jim sedaj ni povsem posrečilo, poskušali bodo morda z večjim vspehom pri prihodnjih volitvah predsednika ter se ne ustrašili nikakih bojev. Ako se toraj ne jame proti njim postopati drugim načinom, prilaste si v kratkem nadvlado in potem za deželo ne bo najbolje. Dnevne novice. V Ljubljani, 12. novembra, (Osebne vesti.) V avdijenci pri cesarju sta bila včeraj vsprejeta dvorni svetnik Suklje in profesor I. V. H r a s k y. — Suriptorju knjižnice akademije umetnostij na Dunaju dr. Jos. Dernjaču je cesar podelil naslov cesarskega svetnika. — Deželni predsednik baion H e i n je prevzel pokroviteljstvo pri društvu za povzdigo pohajanja tujcev na Gorenjsko. — Okrajni sodnik g. Ernst Ferk v Radovljici je imenovan dež. sodišča svetnikom na svojem dosedanjem mestu. — V Trstu je včeraj umrl častni meščan ljubljanski g. Franc Jelovšek v 100. letu svojega življenja. (Konferenca sodiščnih predsednikov.) Dne 11. t. m. se je vršila v Gradcu konferenca sodiščnih predsednikov, posvetujočih se o uvedbi novega c.- vilnopravnega reda. Med drugimi sta se posvetovanja udeležila tudi deželnega sodifiča predsednik pl. K o č e v a r in novomeškega okrožnega sodišča predsednik Gerdešič. (Imenovanje.) Gosp. Heliodor D1 o u e h y, e. kr. finančni komisar v Ljubljani, je imenovan c. kr. finančnim nadkomisarjem pri deželnem finančnem ravnateljstvu v Brnu. (Zakon o razdelitvi) občine Studenee v dve samostojni občini je dobil cesarjevo potrdilo. (Za gimnazijsko kapelo v Kranju) so nadalje darovali: veleč. g. Valentin Bergant, župnik v Mirni Peči, 2 gl.; g. Frančišek Prelovec, pomožni uradnik in gostilničar v Idriji, 3 gl.; g. Vinko Prežel, c. kr, kovaški mojster v Idriji, 1 gl.; g. Frančišek Kavčič, žgalniški paznik v Idriji, 1 gld.; „Nekdo" 10 gld. — Bog plačaj obilo ! (Iz Št Rnperta.) Ni dolgo tega, kar so nam naš prevzvišeni g. knezoškof posvetili našo znotraj prenovljeno cerkev in delili zakrament sv. birme, in zopet je obhajala St Ruperška fara dneve veselja, namreč ponavljanje sv. misijona. — Vodila sta ga očeta Jezusove družbe gg. Doljak in Vrhovec. Pre-častita gg. misijonarja sta pričela misijon v nedeljo dne 31. vinotoka in sta ga končala v nedeljo, dne 7. listopada. Z veliko gorečnostjo so se udeležili verniki pridig, posebno tistih, ki so bile namenjene za posamezne stanove, in z največjo unemo so pristopali k sv. spovedi, ki se je opravljala po stanovih. Ganljivo je bilo vselej skupno obhajilo za posamezne stanove, ko je obhajance jeden izmej č. gg. misijonarjev kratko ogovoril, naj zvesti ostanejo Zve-ličarju, katerega prejmejo. Prelepo je bilo videti posebno skupno obhajilo mož, takorekoč vseh družinskih očetov iz cele fare. Z veseljem so prihiteli pomagat v spovednici preč. gg. župniki in kaplani iz sosednjih fari, kar naj jim Bog mnogotero poplača. Obhajancev je bilo vseh okolu 3000. — Med božjo službo su peli domači, prav dobro izurjeni pevci pod vodstvom organista gosp. M. Holmarja v cerkvenem duhu, tako da se čuditi moramo, kaj premore vstraj-nost v podučevanju petja tudi na deželi. Hvala bodi torej preč. g. župniku Mervecu, ki nam je sv. misijon oskrbel, hvala preč. gg. Doljaku in Vrhoven iz Jez. družbe, ki sta bila vodnika sv. misijona in vsem, ki so zraven pomagali. Bog daj, da bi dobro seme, ki se je te dni v lepi St. Ruperški fari sejalo, obrodilo stoteri sad. (Duhovniške premembe) Gosp. Jožef Ozmec, kapelan v Ljutomeru, je dobil župnijo Sv. Lovrenca na Dravskem polju. — Gosp. Maksimilijan Ocvirk, kapelan na Muti, pride za provizorja k Sv. Fiorijanu v D jIiču. Ta župni|a pa jo razpisana do dne 8. dec. — Gosp. Mihael Horvat, kapelan v Ribnici, je postal dvorni kapelan pri knezu Windischgraetzu. (Iz Vojnika.) Novo cerkev smo odprli v nedeljo, dne 7. novembra. Zeljno smo pričakovali tega dne in to tembolj, ker smo mnogo časa imeli službo božjo pri podružnici sv. Florijana, kjer je bilo malo prostora. Večkrat smo morali zunaj stati, kar ni ne po leti prijetno, ne po zimi ugodno. Zato smo se z veseljem pripravljali za otvoritev nove cerkve. Ko je prišel določen dan, smo ga obhajali slovesno. Ob treh zjutraj se je iz stolpovih lin razlegalo po našem trgu in po okolici sviranje vesele godbe. Tudi strel pri trgu in po večjih vaseh je oznanjeval daleč okrog vojniške župnije radosten dan. Na tisoče je prišlo ljudstva od blizu in daleč k cerkvenemu blagoslovljenju. Ko preč. g. kanonik dr. L. Gregorec blagoslovljenje dovrši, razlaga poslušalcem z vneto besedo, kaj je cerkev pobožnemu kristjanu. Potem poje sv. mašo. Med njo pospešuje pobožnost vseh navzočih krasno ubrauo ceciljansko petje mešanega zbora. Pozno opravilo ima preč. g. Ogradi, opat celjski. Najpoprej blagoslovi dve dragoceni zastavi šolske mladine. Potem oznanuje veliki množici besedo božjo s tako miloto in prisrčnostjo, da poslušalca mor» ganiti. Med njegovo slovesno sv. mašo se razlega po cerkvi imenitno petje moškega zbora, kakoršnega Vojuičani že dolgo, dolgo nismo slišali. Pri vseh navzočih se bere na licih radost in veselje, da bodo od zdaj naprej svojo pobožnost lahko opravljali v lepi prostorni novi cerkvi. Da, res prostorna je ta cerkev, Vsakdo to lahko sam presodi, ako mu povem, da je 54 m. dolga, da je ladija 12 m. široka in njeno obzidje 19 20 m. visoko. Sblp sega v visoČino 56 m. Poprečna ladija meri 24 m. Cerkev ima podobo dolgega križ» (crux immissa 54:24) in je zidana v romanskem slogu. Obokana je s križnimi svodi. Kora ima dva vrh drug drugega za moške in ženske posebej. Prižnica je zelo okusno izdelana. Vsaj to že dovolj priča ime njenega izdelovalca, tirolca Sta-flesserja. Veliki oltar je izdelal kamnosek Toman v Ljubljani. Podstavek je sestavljen iz raznih komadov poliranega rezanega kameuja. Postamenta ob vsaki strani sta iz belgijskega, antipendium iz bordoljekega (Bordcglio) in kararskega marmorja. Štiri stebriči pri antipendiju so izdelani iz kranjskega, lizene iz koroškega (Grasthaler) marmorja. Menza pa je iz Kra-ševca. Vliti svečniki Samassove tovarne stojijo na poliranem veronskem marmorju. Tudi obhajilna miza je marmornata (istrski in kraševski.) Posebna dika naše cerkve so slikana okna in sicer povsod, celo na žagredu in na stolpu. V prezbiteriju so v njih uprizorjeni svetniki, v drugih pa so geometrični okraski. Vsak, kdor cerkev vidi, mora priznati: G. župnik Vodušek razume, kako se cerkve zidajo, prav dobro. Zakaj on je postavil res hišo božjo, tako veličastno, kakoršne ne najdemo razven v mestih v celi lavantinski škofiji in, kat je občudovanja vredno, dovršil jo je v — dvanajstih mesecih. Bog mu povrni obilni trud I I. S. (Osnovanje kmetijske zadruge.) Dne 31. vinotoka t. 1. se je osnovala kmetijska zadruga za Spodnje Štajersko z naslovom „Kmetijska zadruga, vpisana zadruga z omejenim poroštvom" s sedežem v Žalcu. Zanimanje za zadrugo se kaže vsestransko. Že k osnovalnemu shodu je došlo nepričakovano število udeležencev iz vseh stanov, in se je po preči-tanju zadružnih pravil vpisalo takoj 26 udov. Izmed teh se je izvolilo zadružno predstojništvo in nadzor-ništvo. Zadružna pravila so povzeta po nekej jako napredujočej kmetijskej zadrugi na Moravskem, ka tere je pa sklicatelj shoda iu v prid kmetijstva neumorno delujoči gospod Ivan Kač savinjskim našim krajevnim razmeram prilično jako umno priredil. Nadejati se je glede umne sostave pravil in jeklene volje zadružnega načelstva kmalu prav mnogo veselih vspehov v prid propadajočemu kmetijstvu. Geslo velja: „Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal!" Torej, slovenski gospodari, roko v roko in združimo sel Naši pridelki dobili bodo boljšo ceno in večji ugled med svetom. Naše potrebe se bodo ceneje preskrbljevale. Oderuhi bodo osamljeni na svojem zlatem teletu obtičali, ne bode jih treba še kmetom s svojimi žuljavimi krajcarji pitati. Na delo, rodoljubi! (Goriške novice.) Dr. Henrik Tuma, deželni poslanec in odbornik v Gorici, je izstopil iz državne službe ter vstopil v pisarno odvetnika dr. Franko. — V Kalu je umrl nagle smrti č. gospod kurat Frančišek Kafol. — V Kanalu je vsled mrtvo-uda umrl žnpan in poštar g. Andrej Drašček. — V Skrbini na Krasu je obolel Č. g. župnik Peter Vuga ; istotako tudi č. g. župnik v Prvačini Jožef Poljšak. — V Gorici so se v nedeljo stepli vojaki; jednemu so prebodli vrat, da so ga morali odpeljati v bolnico. — V Korminu je zgorela velika hiša sester Perugini. — V Tolminu so pokopališka vrata padla na šolsko deklico Kavs ter jo nevarno pomastila. — Med Grahovem in Podbrdom prične voziti poštni voz. — Sv. misijon bodo obhajali v Ročinju. — Goriški peki so zopet podražili kruh. —Vipavska železnica se bode gradila. Uradni dunajski list je objavil vladno koncesijo za zgradbo vipavske železnice. Vendar enkrat! („Zora".) Izšla je 8. številka „Zore", glasila slovenskega katoliškega akademičnega dijaštva, katero vrlo vrejuje Anton Vadnal. Vsebina, ki priča 0 lepi nadarjenosti mladih pisateljev, je naslednja: „Vrnitev", pesem, zložil Fr. Ks. Meško. — „Zadnja čarovnica", povest iz leta 1807. Spisal A. Zdočan. — „Rispeti". Zložil Al. Peterlin. — „Nasveti". Zložil Ciril. — „Galileo Galilei", piše Jos. Sever. — Pobirki iz Fosforičeve mape. — „Ne\ihta", pesem, zložil L. Pintev. — Glasnik: Naš prvi sestanek. — Hrvatska misao. — Vesti z graškega vseučilišča. — Priporočila vredna knjiga („Durch Atheismus zum Anarchismus". Von N. Siegried.) Zborovanje „Danice". — „Zora" izhaja koncem vsakega meseca, izvzemši dva meseca počitnic, in stane za celo leto 1 gld., za dijake 60 kr. — Upravništvo: Pavel M. Valjavec, Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, IV. 30. (Starost obstrukcije) Tudi obstrukcija ima svojo zgodovino. Vsaj zgodovinopisci stikajo sedaj, ko je pri nas obstrukcija ua dnevnem redu, po virih, kje bi dobili kaj zgodovinskih drobtin o obstrukciji. Posrečilo se jim je iztakniti, da se ie vršila prva obstrukcija 15. oktobra 57. leta pred Kristom v rimskem senatu. Cicero piše o tem v pismu ad Atticum IV. 2.: Gum ad Clodium ventum est, cupiit diem eousumere, neque ei finis est factus; »ed tamen, cum horas tres diz sset, odio et strepitu senatus, coactus est, aliquando perorare. (Ko je prišel Klodij na vrsto, nameraval je govoriti celi dan, ne da bi ga mogli siliti, da preneha z govorom ; vendar eo ga, ko je govoril že cele tri ure, prisilili senatorji z vskliki ogorčenosti in s šumom, da je vendar le sklenil svoj govor.) Kakor se vidi, pravi „Reichswehr", večina rimskih senatorjev ni bila tako potrpežljiva, kakor večina v naši zbornici. Kaj bi bili pričeli senatorji s Funkejem, ki je govoril šest ur, ali celo z Lecherjem, ki je govoril dvanajst ur ? Menimo, da bi bila „odium„ in „strepitus" poskrbela, da bi nobeden ne bil toliko časa mučil zbornice. Drusitvtt (Občni zbor druStva «Narodni dom«.) V ponedeljek, dee 8. novembra zboroval je občni zbor »Narodnega doma« pri pičli udeležbi flanov. Iz poročila tajnikovega, kateremu je občni zbor votiral iskreno zahvalo za njegovo trudoljubivo delovanje, razvideli so delničarji, da je odbor za dovrSitev Narodnega doma tekom tega leta Se marsikaj uredil, napravila se je podzidana mrežna ograja, katero je lično izdelal tukajšnji obrtnik, gospod Žabkar. Popravile eo se v poslopju, osobito v veliki dvorani prtcej znatne poškodbe vsled druzega potresa. Mestni magistrat daroval je iz mestnega vrla bezeg /a živo mejo, vmes naeadili se bodejo javori, pred glavnim uho-dom pa prihodnjo spomlad majhni nasadi. To delo bode izvršil mestni vrtnar, g. Heinitz, ki pri vsaki priliki rad pomaga Narodnemu domu. Treba bode prihodnje leto urediti vrt, ra/.Siriti električno razsvetljavo, nakupiti mize in stole, Se letošnjo zimo pa zgraditi amerikansko ledenico, katero krčmar neobhodno potrebuje. Ker bode torej Narodni dom imel Se mnogo izdatkov, predno bode popolnoma zgotovljen, moral je odbor v drugič najeti večje posojilo, da poplača fie razne tirjatve obrtnikov. Ker so dosihmal finančne razmere Narodnega doma še neugodne, bode torej apelirati pri vsaki priliki na požrtvovalnost slovenskega občinstva. Bil je torej kaj umesten predlog ces. svetnika gosp. Murnika, naj ona društva, ki imajo v Naroduem domu svoje krasne prostore, prirede vsako leto vsaj eno veselico brez velicih stroškov ua korist Narodnega doma. Da bodejo morali delničarji žrtvovati obresti v korist Narodnega doma, je umevno iu se bode odbor po sklepu občnega zbora glede tega obrnil na gospode deležnike, i V odbor izvoljeni so bili sledeči g. dr. vit. Bleiweis-Trst., predsed.; kot odborniki pa gg. : DufftS, Gogola, Lah, Maly. Murnik, Pieterfcnik. Rohrman, Ftrd Souvan, dr. Stare in ravnatelj S'ibic, ktit »-astopnik .Slovenske M.tce". Telegrami. Dunaj, 12. novembra. Poslanska zbornica je izvolila v današnji seji s 186 od 318 oddanih glasov prvega podpredsednika vit. Abra-iiamovicza zborničnim predsednikom. Desnica je novoizvoljenega predsednika naudušeno pozdravila. Dunaj, 12. novembra. (Poslanska zbornica.) Izvoljeni predsednik vitez Abrahamovicz ima daljši govor na zbornico ter izjavlja, da je njegova prva dolžnost, po svojih močeh pripomoči do zboljšanja parlamentarnih rpzmer. Treba pa je pred vsem, da zbornica uvidi, da se z ugonobljenjem parlamentarizma ne zboljša, ampak poslabša splošni položaj. Zboljšanje sedanjih nezdravih razmer ni odvisno od zmage ali pogina kake posamezne stranke, marveč je le dosegljivo potom mirnega skupnega delovanja. V to svrho pa je treba dobre volje na obeh straneh, dobre volje, ki nima pred očmi le lastnih interesov, marveč tudi interese nasprotnika, one volje, za katero nam ponuja dovolj hvaležnih tal avstrijska državna ideja v pravem pomenu besede, (Pohvala na desnici.) na katerih tleh bi oba tako mogočna naroda, ako bi bila jedina, v obilni meri lahko zvišala moč in veljavo monarhije. — Cela desnica je predsednikovemu govoru živahno pritrjevala. Pred govorom so vsi levičarji ostavili dvorano. — Nato preide zbornica na dnevni red o predlogu glede ministerske zatožbe. Ministerski predsednik grof Badeni povzame besedo. Dunaj, 12. novembra. (Telefon, poročilo.) Dnevni red današnje seje se je spremenil. Prva točka je bila volitev predsednika, pri kateri je bil izvoljen vitez Abrahamovicz s 186 glasovi. — Volitev podpredsednikov se vrši šele prihodnji teden. Potem se je nadaljevala seja o ministerski zatožbi. — Govorili so B&rnreither, Zallinger in sedaj ob štirih govori grof Dzieduszicsky. — Dipauli je še vedno bolan, pravijo, da je nevoljen, ker v njegovem klubu njemu ne gre vse po volji. Predlog barona Dipaulija glede motivacije predloga za prehod na dnevni red pade najbrže pod klop. Položaj je sicer še vedno nejasen, vendar Badeni trdno sedi na svojem ministerskem sedežu, ker ima precej zagotovljeno večino za nagodbeni provizorij. Danes zvečer ima proračunski odsek sejo, v kateri nadaljuje razpravo o nagodbenem provizoriju. Dunaj, 12. novembra. Odposlanstvo članov slovansko-krščanske zveze je bilo pri ministerskem predsedniku ter mu razložilo položaj v deželah, katere zastopajo. 0 vspehu te deputacije se ne ve nič gotovega. Dunaj, 12. novembra. Nasproti trditvi v uvodnem članku današnje izdaje „Neue Freie Presse", da so politični krogi z ozirom na dvomljivo rešitev nagodbenega vprašanja prepričani, da je sedanji notranji položaj jako neugoden in stališče grofa Badenija zelo omajano, pripominja „LVemden-blatt", da je ta izvajanja vkljub njih plit-vosti vender treba natančneje označiti. Omenjeni članek ima samo namen znova vspod-buditi obstrukcijo proti nagodbenemu provizoriju, ker se je najbrže, kakor se zdi nemškim levičarjem, storilo na tem polju še vse premalo. Vsled tega je popolno odveč, na-glašati, da je trditev „N. Fr. Pr." dijamen-tralno nasprotna obstoječim razmeram. Dunaj, 12. novembra. Tekom včerajšnjega popoludne je vsprejel cesar v avdi-jenci ministre Goluhovskega, Badenija in BanlYyja. Dunaj, 12. novembra. Kot kandidatje za drugo podpredsedništvo se imenujejo poslanci Lupul, Treuinfels in Baumgartner. Berolin, 12. novembra. „Nordd. AUg. Zeitg." odločno zavrača trditve nekaterih nemškonacijonalnih listov, češ da bi se bil nameravani vsenemški shod onemogočil posredovanjem avstrijskega poslaništva. Berolin, 12. novembra. „Reichsanzeiger" poroča, da je sklican nemški državni zbor na 30. novembra. Bim, 12. novembra. Danes je vsprejel papež nemškega državnega tajnika Biilow-a v avdijenci. Portioi, 12. novembra. Ognjenik Vezuv je jel močneje bljuvati. Kakor mogočna reka se vali lava proti Piano del Ginestre. Njeno pot označujejo veliki dimni .oblaki. Madrid, 12. novembra. Ves svet v bližini Valencije je preplavljen. Več hiš je voda že razrušila. Viharji in nalivi se pojavljajo na vzhodnem in južnem delu Španije. Atene, 12. novembra. Včeraj se je slovesno otvorilo zasedanje poslanske zbornice. Volitev predsednika se vrši v jedni prihodnjih sej in bode zmagal pri tej volitvi najbrže pristaš Delyannisove stranke, vsled česar se pa ni bati nikake krize, ker ta volitev nima političnega značaja. Umrli »*»:: 8. novembra. Ivan Rekar, mizarja sin, 10 mesecev, Hrenove ulice 7, ietika. 9. novembra. Janez Lainovc, branjevec, 77 let, Studen-tovske ulice 13, ostarelost. — Jurij Klobavs, umirovlj. žandar-merijski vodja, 71 let, Karlovska ce u 11 a i s k a borza. Dne 12. novembra. Skupni državni dolg v notah..... Skuprti državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... NemSki drž. bankovci za lOOm. nem. drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 102 gld. 102 „ 122 „ 102 122 99 951 353 119 58 11 9 45 6 50 kr. 35 „ 90 , 20 I 95 „ ~~ n 75 „ 75 „ 85 „ 76 „ 6 3V,„ 20 „ 66 „ Dnč U. novembra. 4°/e državne srečk» 1. 1854, 250 gld. . . 160 gld. — kr. 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 159 „ 50 „ Državne sreCke 1. 1864, 100 gld.....191 „ 50 „ 4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron 100 „ -- „ Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......139 „ 50 „ Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... 128 „ 75 „ Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 109 „ 50 „ Posojilo goriškega mesta......112 , 60 , 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 „ — „ Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/0 98 „ 60 „ Prijoritetne obveznice državne železnice. . 226 „ — „ „ „ južne železnice 3°/0 . 183 „ 75 „ „ „ južne železnice 5°/„ . 126 „ 50 „ „_ dolenjskih železnic4°/„ 99 „ 50 . Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 156 „ Avstrijsk. ga rudečega križa srečke, 10 gld. 19 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......24 Salmove srečke, 40 gld........74 St. Gendis srečke, 40 gld.......79 Waldsteinove srečke, 20 gld......57 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 162 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st.v. 3400 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 405 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 80 SploSna avstrijska stavbinska družba . . 94 Montanska družba avstr. plan. .... 133 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 162 Papirnih rubljev 100........125 kr. 50 50 50 50 25 ЛЈГ Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, агебк, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev narodll na borxl. Menjarnična delniška družba „M K K € II R" Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariatiilferstrasse 74 B. ЉјГ FoJaanlla"£S v vseh gospodarskih in finančnih ttvarei potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti naloznnili ur l n v ii 1 o. *£B