N nja š t e 2 Motocikli – skuterji – ATV – agregati – motorne sani - gumenjaki Drešinja vas 18, PETROVČE 041/73 44 40 www.promotor.si izšla Utripajte z nami ... bo cena 1,46 EUR a številka 1 lka Utrip r uar b e f 28. 019 Leto XXI Trgovina Servisne storitve vi a ed sl 30. januar 2019 Iz vsebine Še vedno preveč ljudi v stiski ........................................................................................... 8 Brskamo po starih izdajah Savinjskega občana, Savinjčana, Utripa Savinjske doline...26 zkst.utrip@siol.net 03 712 12 80 Timi iz Hramš slovenski junak v Saporu Naš rojak Timi Zajc iz Hramš v KS Galicija se je prejšnjo nedeljo na drugi tekmi smučarjev skakalcev za svetovni pokal v Saporu veselil uspeha kariere, drugega mesta in srebrne medalje, potem ko so stopničke po seriji odličnih rezultatov že nekaj časa visele v zraku. foto: S. Sadnik V domači KS Galicija so Timiju že v ponedeljek pripravili prisrčen sprejem. Timi, ki bo konec aprila dopolnil šele 19 let, je končen napad na stopničke nakazal že na sobotni tekmi, ko je bil po prvi seriji tretji, potem pa je po nekoliko slabšem skoku pristal na šestem mestu. Pred njim je bil le Stefan Kraft, ki je dobil obe tekmi na Japonskem. Timi je v prvi seriji s 138,5 m skočil na drugo mesto in zaostal le za Stefanom Kraftom, ki je z nižjega naleta skočil 135 m. V finalni seriji pa je s 125 m (prvi Kraft s 128,5 m) odbil tudi napad letos zelo uspešnega Rjojuja Kobajašija, ki je s skokom 128,5 z osmega mesta v prvi seriji pristal na tretjem mestu, takoj za našim junakom dneva. Več o tem na str. 21. L. K., foto: K. R. Timiju so sovaščani v Galiciji minuli ponedeljek po zaključku redakcije pripravili sprejem in se posebej poklonili temu veličastnemu trenutku, ki je Timiju prinesel srebrno nagrado. Na 13. BUMfestu 20 let SToPa Tudi 13. BUMfest je presegel pričakovanja in tokrat so organizatorji že pred pričetkom potrdili, da bodo pripravljali tudi štirinajstega. Minuli vikend je v dvorano Doma II. slovenskega tabora privabil največ obiskovalcev doslej, kar 1600, tudi po zaslugi velikega navala na dopoldansko sobotno matinejo, ki je bila namenjena učencem bližnjih šol. Zaradi zanimanja so prvič pripravili kar dve matineji. Z nastopom na festivalu je Slovenski tolkalni projekt (SToP), ki je skupaj z ZKŠT Žalec organizator festivala, začel praznovanje svoje 20-letnice. Poleg rekordnega obiska je 13. BUMfest zaznamovala tudi manjša finančna podpora ministrstva za kulturo, saj festival prvič ni bil uspešen na novem petletnem razpisu za sofinanciranje. Na enoletnem razpisu je tako pridobil le 2.500 evrov, kar je polovico manj kot prej. Več na str. 6. K. R. foto: T. T. Glasno, a kulturno »A ste lahko malo bolj tiho, mi imamo Bumfest!« je v svoji duhoviti maniri našo živahno uredniško korekturo na uredništvu, neposredno ob dvorani, kjer je potekal najglasnejši festival v dolini Bumfest, prejšnjo soboto v svoji humorni maniri prekinil umetniški vodja festivala Dejan Tamše. Seveda bi bilo težko fizično preglasiti naše tolkalce, ki so tudi v trinajsto odmevali v vsakem smislu zelo bučno, ampak simbolično pa vendarle. Ustvarjalni nemir in pisni lapsusi, ki jih opazimo med korekturo našega časopisa, ki včasih nenamerno postrežejo z zanimivimi in duhovitimi skovankami, so ustvarjali gromke odzive smeha. Utrip Savinjske doline letos praznuje dvajsetletnico svojega izhajanja, na dvajset let podlage, s svojima predhodnikoma Savinjskim občanom in Savinjčanom pa smo prešteli že 40 let tiskanega medija. Upamo, da vsa ta leta odmevamo tako ali drugače, saj nismo ravno dobesedno glasni, pišemo pa o glasnih in izpostavljenih ljudeh, organizacijah, društvih, dogajanjih in aktivnostih na območju Spodnje Savinjske doline in želim si, da bo tako tudi v prihodnje. Verjamem, da bomo do septembra, ko praznujemo, uspeli prenoviti podobo časopisa in posodobiti strani in da bomo z brskanjem po starih zapisih, ki jih bomo v vseh letošnjih številkah nanizali na straneh Naše dediščine, izpostavili nekatere zanimive vzporednice preteklosti in sedanjosti. Čeprav bomo šele februarja vstopili v leto prašiča, vsaj tako pravi kitajski horoskop, in čeprav so prašičje manire nekateri letos že najavili, si želimo, da bo leto v nadaljevanju bolj kulturno, vsaj februarja, predvsem pa, da bomo poročali o tistih stvareh, na katere smo lahko ponosni in ki nam gredo najlažje od novinarskih peres. O tem, da seveda to ni odvisno od novinarskega poročanja, smo že govorili, ni pa odveč ponoviti. Nekateri še vedno ponavljajo, da so krivi mediji, čeprav je nekako zelo nenavadno razmišljanje, da je podoba v ogledalu odsev tistega, ki ogledalo drži, in ne tistega, ki se vanjo gleda. In kritičen odnos do ljudi, dejavnosti in stvari je tisto, zaradi česar mediji obstajamo po definiciji. Ampak kritičen odnos praviloma ne pomeni, da je medij proti in da gre za medijski linč, kot je te dni popularen izraz. Če zasačiš nekoga s prsti v marmeladi in potem zapišeš, da je nekdo pač pojedel tujo marmelado, ki je ne bi smel, še to ni medijski linč. Še posebej, ko dotični dejanje »legalizira« z izjavo, da se mu samo tu in tam poželi česa sladkega, kar ga uvršča zgolj med sladkosnedneže in ne med tatove. Kot ne uvršča v definicijo »mobinga« vsega, kar tistim, ki ne opravljajo svojega dela ali se izogibajo delovnim dolžnostim, ukaže, da morajo storiti tako, sicer bo sledila kazen. Ne govorim o pravem mučenju, govorim o zlorabi izraza mobing, za katerim se med pravimi žrtvami skrivajo tudi slamuharji in delomrzneži. Pred časom sem prebirala knjigo z naslovom Ni prostora za prasce avtorja Roberta I. Suttona in nanjo sem se spomnila v teh, z mobingom posutih dneh. Knjiga govori o tem, da so prasci vse okoli nas. Naj bo to v smislu psihičnega mučenja, izkoriščanja položaja, vsakdanjih neprijaznosti ali celo fizične zlorabe. Govori pa tudi o tem, kako se rešimo prascev oz. kako moramo najprej sami narediti kaj za to, da bo odnos drugačen. Vesela sem, da si bomo januar v naši dolini vseeno bolj zapomnili po pozitivnih stvareh. Samo ta vikend poglejte: bučno in navdušeno ustvarjalno muziciranje tolkalcev Bumfesta je pospremilo edinstven uspeh našega mladega skakalca Timija Zajca iz Hramš, ki je prvi milenijski »otrok«, ki mu je to uspelo. Rojenim na prelomu tisočletja, leta 2000, so tako pripisovali posebno zanimivo in izstopajočo prihodnost in Timiju želimo tako tudi v prihodnje, še posebej na svetovnem prvenstvu, ki bo konec februarja. Dragi bralci, vabim vas, da po svojih močeh in na svojih področjih oziroma v svojih okoljih poskrbite, da bo leto kulturno in da bodo takšni tudi odnosi. Ne zavidajte, veselite se z drugimi in sami naredite kaj za to, da se bodo z vami veselili tudi drugi. Navdihujoč in ustvarjalen kulturni praznik vam želim! Lucija Kolar NOVO v ponudbi Hörmann garažnih vrat – energijsko varčna vrata najvišje kakovosti! TZ-AZ-LPU67-91x60mm-SL.indd 1 Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si • info@matjaz.si 23/01/18 14:42 GENERALNI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO: 2 OBČINA ŽALEC Januar 2019 Sprejemi ob koncu in začetku leta Za mizo z novinarji Letos je občina vabljenim podarila predstavo, ki so jo pripravili učiteljice in učenci I. in II. OŠ Žalec, avtorica predstave pa je bila Apolonija Kuder s I. OŠ Žalec. Župan Janko Kos je na srečanju kritično ocenil poročanje novinarjev iz žalske občine. Župan Janko Kos je s svojimi sodelavci ob koncu leta in v začetku novega pripravil številne sprejeme za različne skupine ljudi, ki delujejo na mnogih področjih dela in ustvarjanja v Občini Žalec, in se jim zahvalil za sodelovanje ter jim zaželel uspešnega dela in medsebojnega sodelovanja tudi v novem letu. Ob tem je izpostavil dosežke občine v letu, ki odhaja, in med prisotne razdelil smele cilje in aktivnosti, ki jih občina vodi in pripravlja v prihajajočem letu. Zaradi uspehov v preteklem obdobju bo toliko večja odgovornost to še nadgraditi in izboljšati. Srečanja s prostovoljci, predstavniki negospodarskih dejavnosti in predstavniki gospodarstva je pripravil v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu ter letos vse pogostil Župan Občine Žalec je 22. januarja v Žalcu skupaj s sodelavci pripravil tradicionalno srečanje z novinarji in predstavniki medijskih hiš, ki se ga je udeležila dobra desetina predstavnikov sedme sile, nacionalnih in lokalnih medijev, tiskanih in audio-vizualnih ter drugih medijev. Na srečanju je župan povzel največje dosežke Občine Žalec v preteklem obdobju, povezane z živahnim investicijskim ciklusom, infrastrukturnimi pridobitvami in nadgradnjo razvoja turizma, ki mu je dala krila Fontana piv Zeleno zlato. Napovedal je njeno odprtje v novi sezoni, ki se bo začela 30. marca, napovedal pa je tudi živahne aktivnosti občine v novem mandatu, za katerega je bil izvoljen na novembrskih lokalnih volitvah. Na srečanju, na katerem sta bili prisotni tudi direktorica občinske uprave in vodja Urada za prostor in gospodarstvo Tanja Razboršek V družabnem delu je gospodarstvenike zabavala pevka Alya. s predstavo, ki so jo pripravili učiteljice in učenci I. in II. OŠ Žalec ob 40. obletnici gradnje šolske zgradbe, v kateri domujejo. Občina Žalec je v drugem delu druženj, kjer je pripravila pogostitve, medse povabila tudi posebne goste. Na sreča- nju s predstavniki negospodarskih dejavnosti je bila glasbena gostja Irena Vrčkovnik, predstavnike gospodarstva pa je zabaval pevka Alya, obe prihajata iz domačih, savinjskih logov. L. K., foto: T. T. Srečanje župana z duhovniki Po dolgoletni tradiciji, ki izhaja še iz časov, preden je Savinjska dolina razpadla na več občin, je župan Janko Kos s sodelavci tudi letos organiziral ponovoletno srečanje z duhovniki, ki delujejo v župnijah na območju žalske občine. Srečanja v Gotovljah se je poleg duhovnikov iz šestih župnij udeležil tudi upokojeni škof dr. Stanislav Lipovšek. Zbrane je nagovoril žalski župan Janko Kos in se zahvalil vsem duhovnikom, ki skrbijo za obnovo kapelic in cerkva ter za duhovno rast prebivalcev S ponovoletnega srečanja župana z upokojenim škofom in z duhovniki Občine Žalec, še posebej se je zahvalil škofu dr. Stanislavu Lipovšku. Slednji je ob svoji zahvali povedal, da v tem letu duhovniki v tej občini praznujejo pomembne obletnice. Med pomembnejše sodi zlata maša gotoveljskega župnika Branka Zemljaka. T. Tavčar Natja Šketa Miser Roman Virant Rehar ter vodja Urada za negospodarske javne službe Nataša Gaber Sivka, je predstavil tudi novo vodjo Urada za premoženjske, pravne in splošne zadeve Natjo Šketa Miser, ki je na tem mestu zamenjala Jožeta Goliča. Predstavil je tudi novega podžupana Romana Viranta, sicer tudi svetnika v Občinskem svetu Občine Žalec in v prejšnjih mandatih dolgoletnega predsednika Mestne skupnosti Žalec. Na srečanju pa je župan posebej izpostavil vodjo svojega kabineta Tino Lorger. Župan se je predstavnikom sedme sile zahvalil za sodelovanje v preteklem obdobju in jih povabil k spremljanju občine tudi v prihodnje, v neformalnih pogovorih pa je bila priložnost tudi za kakšna dodatna pojasnila na temo izzivov novega mandatnega obdobja. L. K., foto: T. T. Tečaj za operativne gasilce Gasilska zveza Žalec je v Braslovčah pripravila 149urni tečaj za operativnega gasilca. Tečaja se je iz 11 prostovoljnih gasilskih društev GZ Žalec udeležilo 29 gasilcev. Ob koncu tečaja so morali gasilci pred izpitnima komisijama, katerih predsednika je imenovala Gasilska zveza Slovenije, opraviti zaključni izpit iz teoretičnega in praktičnega znanja. Vsi tečajniki so oba izpita uspešno opravili. T. T. 03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net OBČINA ŽALEC Žalski svetniki danes tudi o proračunu Žalski občinski svet je v preteklih mandatih po navadi redno zasedal ob četrtkih, tretja redna seja v novem mandatu pa bo že danes, to je v sredo, s pričetkom ob 15. uri. Na dnevnem redu je 13 točk, med njimi prva obravnava predlogov proračunov za leti 2019 in 2020. Seja se bo po potrditvi dnevnega reda in poročilu o izpolnitvi sklepov in zapisnika 2. redne seje (20. 12.) začela s potrditvijo mandata članu občinskega sveta in imenovanjem članov nadzornega odbora ter predstavnika občine v svetu Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec (za predstavnico je predlagana Nataša Gaber Sivka, sicer vodja Urada za negospodarske javne službe). Sprejeli bodo tudi sklepa o financiranju političnih strank in o višini sredstev za financiranje posameznega svetnika. V nadaljevanju seje so na dnevnem redu predlog terminskega programa dela občinskega sveta za leto 2019, prva obravnava predlogov odlokov o proračunu občine za leti 2019 in 2020, spremembe odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah, prva obravnava odloka o pokopališkem redu ter predlog odloka o spremembah in dopolnitvah OPPN za EUP PO 3/2 (del naselja Ponikva). Prav tako je na dnevnem redu seje predlog sklepa o izpolnjevanju pogojev za spremembo podrobnejše namenske rabe za severovzhodni del območja EUP DR-1/3 z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (jugovzhodni del Drešinje vasi). Žalski svetniki bodo predvidoma odločali tudi o predlogu pravilnika o upravljanju s stvarnim premoženjem Občine Žalec, obravnavali elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, odločali o soglasju k sistematizaciji delovnih mest v VVZ Vrtci Občine Žalec za šolsko leto 2018/2019 in ob koncu prisluhnili aktualnim informacijam. Zadnja točka dnevnega reda je namenjena vprašanjem in pobudam članov občinskega sveta ter odgovorom na vprašanja občinskih svetnikov. K. R. Na današnji tretji seji občinskega sveta v Žalcu se začenja resnejše delo, med drugim bodo obravnavali dvoletni proračun. Januar 2019 Samo še platnena streha Gradbena dela z zunanjo ureditvijo tržnice so končana, konstrukcija nadkritja že stoji. Nadkritje nad tržnico bo prineslo nadstandard v zaokroženo ponudbo ob fontani. Nova vodstva mestne in krajevnih skupnosti Na novembrskih lokalnih volitvah so v Občini Žalec poleg župana in svetnikov volili tudi nove člane svetov Mestne skupnosti Žalec in osmih krajevnih skupnosti, ti pa so potem na kasnejših sejah izvolili predsednike, ki bodo mestno in krajevne skupnosti vodili v novem štiriletnem mandatnem obdobju. Skupaj smo dobili 9 novih predsednikov ter 10 članov mestne in 67 članov krajevnih skupnosti. Predsednik Mestne skupnosti Žalec je v novem mandatu Radislav Gašparič, člani sveta MS pa Klavdija Laznik Tomažič (Hausenbichlerjeva ulica, Žalec), Nataša Centrih (Prežihova ulica, Žalec), Julija Lukač (Bevkova ulica, Žalec), Pavel Virant (Čopova ulica, Žalec), Alenka Omladič (Partizanska ulica, Žalec), Gregor Audič (Šlandrov trg, Žalec), Ivana Zapušek Skubic (Ložnica pri Žalcu), Boštjan Hrastnik (Ipavčeva ulica, Žalec), Mitja Lešnik (Ložnica pri Žalcu) in Tadej Čretnik (Kidričeva ulica, Žalec). Predsednik KS Galicija je tudi v novem mandatu Peter Vipavc iz Galicije, člani sveta KS Galicija pa so: Alojz Podpečan (Hramše), Karmen Držan (Galicija), Marjan Moho- rič (Pernovo), Zdenko Selišek (Galicija), Verica Štefančič (Pernovo), Aleš Doberšek (Železno), Anja Belošević (Zavrh pri Galiciji), Cvetko Golavšek (Velika Pirešica) in Milena Vinder (Velika Pirešica). Predsednik KS Gotovlje je Janez Trobiš iz Gotovelj, člani sveta KS Gotovlje pa so (vsi iz Gotovelj): Peter Lešer, Lidija Florjančič, Ivan Bizjak, Marija Bosnar, Božo Radić in Cvetko Kompolšek. Novi stari predsednik KS Griže je Marjan Vodeb iz Pongraca, člani sveta KS pa so: Olga Markovič (Griže), Zmago Oblak (Zabukovica), Danijel Vombek (Migojnice), Danica Dolinar (Migojnice), Lucija Polavder (Pongrac), Biljana Bogdanić (Pongrac), Igor Tauses (Zabukovica), Darja Šalej (Griže) in Andrej Kveder (Zabukovica). Nova predsednica KS Levec je Simona Pilih Derča (Levec), člani sveta KS (vsi iz Levca) pa so: Rok Guček, Jernej Repinšek, Silvo Lavtižar, Primož Ferjan, Vesna Slamnik in Rafael Hrustel. Predsednik KS Liboje je Uroš Feldin, člani sveta KS pa so: Ksenija Baloh Štrajhar, Marjan Potočnik, Jasmina Pere (vsi Kasaze), Iztok Baloh, Štefan Frece in Jože Hrvatin (vsi Liboje). Nova predsednica KS Petrovče je mag. Jasna Sraka, člani sveta KS pa so: Violeta Šket (Petrovče), Matej Čater (Arja vas), Uroš Stepišnik (Drešinja vas), Danijel Žagar (Petrovče), Niko Natek (Mala Pirešica), Katarina Marčič (Arja vas), 3 Maruša Mirnik (Dobriša vas) in Bernard Jelen (Dobriša vas). Predsednik KS Ponikva je Srečko Ledinek iz Studenc, člani sveta KS pa so: Franc Dušak, Rozika Jelen, Jure Vasle (vsi Ponikva pri Žalcu), Karel Borovnik (Studence), Nada Jelen (Podkraj), Franc Kos (Studence) in Roman Vasle (Podkraj). Predsednica KS Šempeter je tudi v novem mandatu Zdenka Jan, člani sveta KS pa so: Krištof Kač (Zgornje Roje), Erih Sedminek (Podlog), mag. Uroš Rožič (Lepa ulica, Šempeter), Damijan Petar (Kale), Milan Vasle (Pod smrekami, Šempeter), Petra Verdev (Juhartova ulica, Šempeter), Darinka Pikl (Starovaška ulica, Šempeter), Mitja Tavčer (Soseska, Šempeter), Gregor Lipuš (Zalog pri Šempetru) in Peter Klančnik (Zgornje Grušovlje). Predsednik KS Vrbje je tudi v novem mandatu Jožef Meh, člani sveta KS (vsi Vrbje) pa so: Nataša Čater, Boštjan Štravs, Denis Herle, Andrej Šepec, Gašper Mastnak in Zdenka Cokan. L. K. Potem ko so po zaprtju fontane piv konec oktobra začeli z deli na žalski tržnici, jeklena konstrukcija nadkritja tržnice že stoji, uredili pa so tudi pripadajočo infrastrukturo. Jeklena konstrukcija zdaj »čaka« še zgibano platneno streho s petimi polji in bo pripravljena za letošnjo poletno sezono. Ob nadkritju tržnice, ki je predmet projekta LAS SSD »Tržnica Žalec«, so na tržnici v preteklih mesecih razširili ploščad, obnovili vodovod, fekalno in meteorno kanalizacijo ter električno omrežje. Na tržnici ravno tako stoji nov dodatni kontejner. L. K. 4 OBČINE Januar 2019 Proslavili praznik Delovna telesa in kulturno priznanje Ob dnevu samostojnosti in enotnosti so tudi na Vranskem pripravili prireditev. Slovesnost v čast tega pomembnega praznika so pripravili v petek, 21. decembra, v dvorani kulturnega doma na Vranskem. Na plebiscitu 23. decembra pred 28-imi leti se je skoraj 90 odstotkov vseh volilnih upravičencev odločilo za samostojno Slovenijo. Izide plebiscita so uradno razglasili tri dni pozneje, zato 26. decembra praznujemo državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Domovini so se na Vranskem poklonili s slovensko besedo, govorjeno in zapeto, domačnost in domoljubnost pa sta ustvarjali veličino in veličastnost dogodka. Ker je bilo lani Cankarjevo leto, katerega slogan je bil Cankar za vsak dan, so pozornost namenili tudi Ivanu Cankarju, velikemu slovenskemu pisatelju in dramatiku. Ob stoletnici njegove smrti so osvetlili Cankarjev jezik, v katerem je moč, je lepota, je hrepenenje, V četrtek, 17. januarja, je v sejni sobi Občine Prebold potekala druga redna seja novoizvoljenega občinskega sveta. Po pregledu in potrditvi zapisnika prejšnje seje ter dnevnega reda so svetniki obravnavali predloge za imenovanje članov šestih delovnih teles. Predloge je predstavil Marjan Golavšek, predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti bo v tem mandatu vodil Marjan Golavšek. Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe bo vodil Matija Jager, Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami bo v rokah Branka Verka, Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo bo tudi v tem mandatu deloval pod vodstvom Mihe Fonda, Odboru za preventivo in vzgojo v cestnem prometu S proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti na Vranskem je veselje, je strast in pravica do tistega, česar se nam ne da vzeti: do obstanka. Cankar je podobo domovine razodeval v neizmerni lepoti in skrivnostni moči. Od daleč, iz tujine, jo je videl vso majhno, pa vendar kakor nevesto lepo, vredno vse ljubezni in zvestobe. Prireditev je bila preplet Cankarjevih besed in besed o Cankarju ter slovenskih pesmi, ki jih je ob klavirski spremljavi Irine Milivojević zapela sopranistka Nataša Zu- pan. V kulturnem programu so nastopili Kristina Bogataj, Irena Štusej, Valerija Jerman, Andreja Hutinski, Nina Trbovšek, Marko Lesjak in Jolanda Železnik, ki je vodila prireditev in bila avtorica scenarija ter teksta o Cankarju. Med prisotnimi, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička, sta bila tudi župan Občine Vransko Franc Sušnik in poslanec v Državnem zboru RS Aleksander Reberšek. T. Tavčar Župan Žohar z novorojenčki tošnjega drugega, ki je potekal v avli Doma kulture Braslovče, se je udeležilo 27 novorojenčkov s starši. Skupno so letos od januarja do konca oktobra obdarili 43 otrok. Zbrane je nagovoril župan Tomaž Žohar in v svojem nagovoru otrokom zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti, brezskrbno otroštvo ter da bi postali odgovorni in ponosni občani Občine Braslovče. V nagovoru je poudaril pomen družine in prijateljev, staršem pa zaželel čim več lepih trenutkov pri vzgoji otrok in jim ob božično-novoletnih praznikih zaželel veliko veselja, ljubezni in zdravja. Starši so ob rojstvu otroka prejeli enkratno denarno pomoč v višini 126 evrov, otroci pa slikanico Izgubljeni pingvinček, igračko in državno zastavo kot simbol slovenstva. T. Tavčar Obdarili 221 otrok Občina Vransko že vsa leta posveča pozornost obdarovanju najmlajših otrok. Letos je darila prejelo 221 otrok v starosti do šestih let, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Občini Vransko oziroma so iz drugih občin in obiskujejo Vrtec Vransko. Da pa otroci, mlajši od dveh let, ne bi motili starejših pri spremljanju otroške predstave Coprnije v gozdu, ki so jo odigrale vzgojiteljice iz Vrtca Vransko v sodelovanju z Literarnim društvom LIvRA Vransko, so letih pa 0,20 evra na dobljeni glas. Svetniki so soglasno podprli ta sklep. Prav tako so soglasno podprli tudi predlog sklepa o podelitvi priznanja Občine Prebold na področju kulture v letu 2019. Plaketo dr. Antona Schwaba bo prejel dolgoletni član Pihalnega orkestra Prebold Jože Rogl na proslavi ob letošnjem kulturnem prazniku 5. februarja ob 18. uri v športni dvorani OŠ Prebold. Tokratno sejo so zaključili še z dvema sklepoma, in sicer s sklepom o razrešitvi Marjana Golavška s funkcije predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter sklepom o imenovanju novega predsednika te komisije Franca Škrabeta. V nadaljevanju je bilo podanih še nekaj informacij o delovanju, nalogah in prioritetah preboldske občine v novem mandatnem obdobju. D. Naraglav Potrdili odbore in komisije Svetniki Občine Polzela so se v četrtek, 19. decembra, sestali na 2. redni seji. Najprej so razpravljali o spremembi poslovnika občinskega sveta in sprejeli sklep, da imajo trije odbori namesto pet zdaj sedem članov, nato pa potrdili sklepe o imenovanju delovnih teles in Nadzornega odbora Občinskega sveta Občine Polzela. V Statutarnopravno komisijo Občine Polzela so bili imenovani predsednik mag. Marjan Močnik in člani Sergej Ocvirk, Mihael Frankovič, Ivan Kapitler, Dušan Pungartnik. V Odboru za negospodarstvo in javne službe družbenih dejav- nosti bodo predsednik Marko Slokar in člani Monika Blagotinšek, Andrej Potočnik, Dragica Sternad Pražnikar, Martina Lipičnik, Sonja Lokar, Nikolaj Hrašar. Odboru za gospodarstvo in gospodarske javne službe bo predsedovala Bojana Kralj Kos, člani pa bodo Anton Kanduti, Silva Meklav, Milojka Bedek, Felix Skutnik, Blaž Turnšek in mag. Edvard Jug. Odbor za prostorsko načrtovanje in komunalne zadeve bo vodil predsednik Mihael Frankovič, člani pa bodo Jožef Ribič, Igor Pungartnik, Ljubo Žnidar, Andrej Sevčnikar, Aljaž Košec in Darko Hlupič. V Svetu za preventivo in vzgo- jo v cestnem prometu bodo predsednik Milan Pečnik in člani Simon Krumpak, Tjaša Turnšek, Vojko Verdev in Jakob Udrih. Nadzorni odbor pa bodo sestavljali Katja Fornezzi, Mateja Hojkar, Janez Tomšič, Srečko Rajh in dr. Robert Radkovič. Svetnice in svetniki so vse komisije in odbore soglasno potrdili, razen nadzornega sveta, saj se trije svetniki z Nestrankarske liste za enakomeren razvoj niso strinjali z njegovo sestavo. Ob koncu seje je občinski svet sprejel še sklep o razrešitvi Tine Dobrišek, članice občinske volilne komisije. T. T. Na Rimskih terasah zaključena dela Braslovški župan Tomaž Žohar z novorojenčki in njihovimi starši Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je ob pomoči svetovalke za družbene dejavnosti Renate Marovt v petek, 20. decembra, pripravil sprejem za najmlajše občane Občine Braslovče, rojene od 1. maja do 31. oktobra 2018, in njihove starše. Obdarjenih je bilo 27 otrok, in sicer 16 dečkov in 11 deklic. V Občini Braslovče pripravijo letno dva taka sprejema. Le- bo predsedoval Matjaž Dolinar, statutarno komisijo pa bo vodil predsednik mag. Boris Kupec. V naslednji točki naj bi svetniki obravnavali predloge za člane Nadzornega odbora Občine Prebold, ker pa je eden od predlaganih kandidatov preklical svojo kandidaturo, so se dogovorili, da bo pristojna komisija ponovno zbirala predloge za člane NO. Nadzornike bodo potrjevali na naslednji seji, ki bo 31. januarja. Takrat bodo obravnavali tudi predlog proračuna za letošnje leto. V nadaljevanju seje je Marjan Golavšek še zadnjič kot predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo bo vodil svetnik Franc Škrabe, predstavil predlog sklepa o financiranju političnih strank v Občini Prebold. V letu 2019 bo financiranje političnih strank v znesku 0,15 evra na dobljeni glas, v letu 2020 in ostalih organizatorji na prireditev povabili le otroke od 2. do 6. leta starosti, mlajši pa so prejeli darilo v pisarni Zavoda za kulturo, turizem in šport Vransko. Za novoletno obdarovanje otrok so v Občini Vransko namenili 2.700 evrov. T. T. Zadnja pridobitev v preteklem letu v Občini Polzela je odprtje v celoti zgrajene komunalne in cestne infrastrukture v stanovanjski coni Rimske terase nad avtocesto v naselju Ločica ob Savinji. Na tem območju so pred časom že zgradili vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter uredili makadamske dovozne ceste, projekt pa so zaključili z ulično javno razsvetljavo, meteornim odvajanjem ter pripravo in asfaltiranjem dovoznih cest s pločnikom. Izvedena dela v vrednosti 117 tisoč evrov, na videz majhna, a za domačine velika pridobitev, je 15. decembra uredilo podjetje Sašo Cizej, s. p. Zbranim na prireditvi ob odprtju zgrajene infrastrukture sta se za razumevanje, posluh in dobro sodelovanje zahvalila S prerezom traku so novo pridobitev simbolično predali namenu polzelski župan Jože Kužnik, Tomaž Ferjuc, Dušan Pajič in Sašo Cizej. predsednik Krajevnega odbora Ločica ob Savinji Dušan Pajić in župan Jože Kužnik. Kulturni program so soo- blikovali učenci OŠ Polzela in člani KGD Cecilija pod mentorstvom Gašperja Smisla. T. T. OBČINE Taborska pešpot kot priložnost Občina Tabor se je ob koncu leta 2017 s projektom Ureditev pešpoti Tabor–Ojstriška vas in nepokritega športnega objekta Razgan prijavila na javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS SSD iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v naseljih Braslovče, Griže/Migojnice, Petrovče, Polzela, Prebold, Šempeter, Tabor, Vransko in Žalec v letih 2017–2018. Januarja 2018 so s strani Lokalne akcijske skupine Spodnje Savinjske doline (LAS SSD) prejeli sklep o sofinanciranju projekta z nepovratnimi sredstvi ESSR iz naslova izvajanja lokalnega razvoja z navedbo, da bo operacija s strani LAS v dokončno potrditev posredovana na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. V sklopu tega projekta so uredili tudi pešpot Tabor– Ojstriška vas. Pešpoti postajajo pomembnejši del podeželskega turizma. Vodja projekta Ureditev pešpoti Tabor–Ojstriška vas in nepokritega športnega objekta Razgan Saša Zidanšek Obreza je ob tem povedala: »Z izvedbo ureditve pešpoti Tabor–Ojstriška vas rešujemo predvsem izzive, povezane z doseganjem višje kakovosti življenja in ohranjanjem in izboljšanjem stanja narave in okolja skozi dostop do vseh pomembnejših javnih zgradb v lokalni skupnosti (šole, vrtca, knjižnice, občine, pošte, TIC, cerkve, gasilskega doma, trgovine, doma krajanov) na okolju prijazen način, to je peš, brez uporabe vozil, ki z izpušnimi plini onesnažujejo okolje.« Glavne aktivnosti v zvezi z izvedbo pešpoti Tabor–Ojstriška vas so bile ureditev pešpoti (gradbena dela, geodetska dela, nadzor), zasaditev sadnega drevja, izobraževanje in prenos znanja o sajenju in negi (zaščita, obrezovanje) sadnega drevja za vse zainteresirane starostne skupine, organizacija in izvedba ustvarjalnih delavnic »Ustvarjamo iz narave«, organizacija športne prireditve, ki naj bi postala tradicionalna (hoja/tek po pešpoti) in promocija projekta ter posameznih aktivnosti. 5 V Braslovčah dva podžupana V sredo, 23. januarja, so se svetniki Občine Braslovče sestali na drugi redni seji občinskega sveta. Župan Tomaž Žohar je svetnike seznanil z imenovanjem dveh podžupanov, mag. Urške Hozjan in Uroša Zupanca. Urška Hozjan, magistrica znanosti, ima bogate 15-letne izkušnje, njene naloge bodo predvsem pridobivanje evropskih in državnih projektov oziroma zunanjih virov financiranja. Podžupanja bo tudi nadomeščala župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Za drugega podžupana je imenoval Uroša Zupanca, ki bo imel nalogo komunicirati z občani, krajevnimi odbori, društvi ter imel nadzor nad projekti na terenu. Oba sta sklep o imenovanju prejela 7. januarja in bosta funkcijo opravljala neprofesionalno. Župan Žohar je svetnike seznanil, da je s 15. januarjem s funkcije direktorja občinske uprave razrešil dosedanjega Prvi pohod po pešpoti je uspel. Januar 2019 Podžupana Občine Braslovče mag. Urška Hozjan in Uroš Zupanc z županom (v sredini) direktorja Milana Šoštariča in za vršilca dolžnosti imenoval Simono Klokočovnik. V nadaljevanju je predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mag. Urška Hozjak seznanila občinski svet z imenovanjem članov nadzornega sveta. To so Petra Vasle, Bojana Mazil Šolinc in Franc Rančigaj. Po krajši razpravi je za predlagane čla- ne nadzornega sveta glasovalo 11 svetnikov, 4 pa so bili proti. Za novo članico Sveta zavoda OŠ Braslovče so imenovali Romano Laznik Leskovšek. Ob koncu so svetniki sklenili, da bodo gradivo za seje občinskega sveta pošiljali v elektronski obliki, občina pa bo vsem 15 svetnikom priskrbela računalniške tablice za boljše delo. T. Tavčar Ob pešpoti so posadili sadna drevesa. S tem bodo omogočili bistveno manj nevaren dostop (manj prometen) do javnih in ostalih pomembnih zgradb v lokalni skupnosti, zmanjšali možnost števila prometnih nesreč, zmanjšali onesnaženost zraka, povečali gibalno aktivnost ljudi in s tem izboljšali zdravje, prispevali k blaženju podnebnih sprememb, ohranitvi biotske raznovrstnosti, vplivali na povezanost in družabnost ljudi, ... Gradbena dela, v sklopu katerih so asfaltirali pešpot v skupni dolžini 672 m, so zaključili konec poletja. Konec novembra pa so v prostorih občine pripravili strokovno predavanje o negi in sajenju sadnih dreves, ki so mu z zanimanjem prisluhnili učenci Podružnične osnovne šole Tabor in zainteresirana javnost. Strokovnjakinja Marija Podgornik je podrobneje razložila postopek zasaditve in nege dreves ter odgovorila na številna vprašanja vedoželjnih šolarjev in ostalih. Nato so ob poti s pomočjo otrok Vrtca Tabor, učencev POŠ Tabor in članov Turističnega društva Tabor zasadili 44 sadnih dreves starih sort (hrušk, jabolk in sliv). Gre za drevesa, ki so stara štiri do pet let, kar pomeni, da bodo obrodila že prihodnjo pomlad. Plodovi dreves so namenjeni vsem sprehajalcem na pešpoti ter za potrebe vrtca in šole. Sredi decembra so v Taboru skupaj s partnerji v projektu pripravili tek po pešpoti, ustvarjalne delavnice »Ustvarjamo iz narave« v sejni sobi občine in degustacijo lokalnih proizvodov v avli občine. Sodelovali so otroci Vrtca Tabor, učenci POŠ Tabor, člani Društva za športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizan, Turističnega društva Tabor in ostali, ki jih je uvodoma pozdravil župan Občine Tabor Marko Semprimožnik. Otroci Vrtca Tabor in učenci POŠ Tabor so se v okviru športne vzgoje in ostalih gibalnih aktivnosti udeležili hoje in teka po urejeni pešpoti Tabor–Ojstriška vas, kar bo v prihodnje postalo stalnica v vzgojno-izobraževalnem programu obeh institucij. Pri organizaciji teka sta sodelovali Turistično društvo Tabor in Športno društvo Partizan Tabor. »Z organizacijo tradicionalnih prireditev ob pešpoti in s promocijskimi aktivnostmi Turističnega društva Tabor v zvezi z znamenitostmi in ponudbo pričakujemo, da se bo v občini povečal obisk športnikov, turistov in ostalih obiskovalcev, kar bo spodbuda za širitev nastanitvenih kapacitet, gostinskih in ostalih storitev domačih ponudnikov. Tabor in s tem SSD bosta v prihodnosti postala uspešna turistična destinacija in bosta tudi na ta način krepila svojo prepoznavnost, v kar lahko uspešno integriramo dejstvo, da del lokalne skupnosti zajema območje Nature 2000 – Krvavica, ki že privablja lepo število obiskovalcev. V ustvarjalnih delavnicah pa so ustvarili dobra izhodišča za unikatne in izvirne turistične produkte. Pričakujemo, da bodo aktivnosti pozitivno vplivale na ideje brezposelnih o samozaposlitvi, ki lahko vodijo v usposabljanje kadra za delo v turizmu,« je povedala Saša Zidanšek Obreza. »Na naše veliko veselje so se v soboto, 15. decembra, pod okriljem lokalnega športnega aktivista, gospoda Viktorja Urankarja, organizirali domači tekači in urejeno pešpot Tabor–Ojstriška vas ocenili kot odlično možnost za nove športne izzive.« L. K. foto: Saša Zidanšek Obreza Obravnavali proračun Omizje druge seje, na kateri je taborski župan za podžupana imenoval Žana Groblerja (sedi ob županu na desni strani slike). V petek, 18. januarja, se je na svoji drugi redni seji sestal novoizvoljeni Občinski svet Občine Tabor. Tokratno sejo je župan Marko Semprimožnik sklical zaradi obravnave proračuna Občine Tabor za leto 2019 in izvolitev delovnih teles ter nadzornega odbora. Izmed svetnikov pa je župan imenoval tudi svojega podžupana. Seje se je udeležilo vseh osem izvoljenih svetnikov. Župan Marko Semprimožnik je po pozdravu in ugotovitvi sklepčnosti predstavil dnevni red, v nadaljevanju pa so svetniki potrdili poročilo o izvajanju sklepov in zapisnik 1. redne konstitutivne seje. Sledila je prva obravnava proračuna Občine Tabor za leto 2019. Terminski načrt sprejemanja proračuna je predstavila v. d. direktorja občinske uprave Alenka Kreča Šmid, vodja skupne občinske uprave Tabor - Vransko Mihaela Zupančič pa je predstavila predlog proračuna. Svetniki so nato sprejeli sklep o javni razpravi, na naslednji seji pa naj bi sprejeli tudi proračun. Naslednje točke dnevnega reda so bile namenjene obravnavi predlogov in izvolitvi delovnih teles Občine Tabor. Župan je predal besedo predsedniku Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Mihaelu Centrihu, ki je tudi edini svetnik iz prejšnjega sestava Občinskega sveta Občine Tabor. Predsednik komisije je predstavil predlagane za vodenje odborov. Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti bo vodila Vanja Lednik, Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe Žan Grobler, Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami bo v rokah predsednice Mateje Cestnik, Statutarnopravno komisijo pa bo vodil Mihael Centrih. Pod predzadnjo točko so svetniki potrdili predlagane kandidate za nadzorni odbor. Soglasno so potrdili Jurija Strouhala, Davida Dobnika in Janka Drčo. Kdo izmed njih bo predsednik, pa se bodo dogovorili na prvi seji nadzornega odbora. Ob koncu seje je župan svetnike seznanil z imenovanjem podžupana za to mandatno obdobje. Kot je povedal, se je po tehtnem premisleku odločil za Žana Groblerja. D. N. 6 PO DOLINI Januar 2019 Na 13. BUMfestu 20 let SToPa BUMfest sta že na novinarski konferenci predstavila direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek in umetniški vodja festivala Dejan Tamše. Mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest – najbolj ritmičen in glasen ter še vedno edini takšen festival v Sloveniji, je letos postregel z novim presežkom. 13. BUMfest je od 25. do 27. januarja z vrhunskimi izvajalci tolkalne glasbe in raznolikim programom v žalsko dvorano Doma II. slovenskega tabora privabil skupaj več kot 1600 obiskovalcev vseh generacij, največ doslej. Z nastopom na festivalu je Slovenski tolkalni projekt (SToP), ki je skupaj z ZKŠT Žalec organizator festivala, začel praznovanje svoje 20-letnice. Umetniški direktor festivala Dejan Tamše in direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek sta podrobnosti o festivalu predstavila dober teden pred začetkom na novinarski konferenci. Že takrat sta napovedala, da se obeta največje število obiskovalcev festivala doslej. Tako se je tudi zgodilo. Tudi 13. BUMfest se je začel z dopoldansko matinejo za učence bližnjih šol. Letos je na matineji nastopil SToP, zanimanje pa je bilo tolikšno, da so prvič doslej pripravili kar dve matineji. Tudi na prvem, petkovem koncertu je bila dvorana polna. Prva je nastopila tolkalna skupina Studio Percussion iz Gradca. Skupino, ki deluje že 40 let, opredeljujejo zanimivi projekti na področju sodobne umetnosti. Zaigrali so skladbo Timber Michaela Gordona v precej skrajšani različici, pri tem pa na preizkušnjo postavili tiste gledalce, ki niso vrhunski poznavalci tolkal in imajo tolkalno glasbo radi predvsem zaradi strastnega ritma. Sledil je nastop The Britain Moore dua iz ZDA. Mat Britain igra pri nas manj znane jeklene bobne in druga tolkala, Dan Moore pa marimbo, vibrafon in tolkala, predstavila pa sta se z avtorsko glasbo. Organizacija, obisk festivala in poznavalsko občinstvo so ju navdušili in, kot je povedal Dan, ju je Dejan Tamše povabil na majhen festival, kot sta se prepričala, pa gre za velik in odličen tolkalni festival. Z njima je seveda zaigral tudi Dejan, prav tako pa naslednji nastopajoči, skupina Rhythm Factory, ki jo sestavljajo učenci in dijaki Glasbene šole Fran Korun Koželjski iz Mat Britain (jekleni bobni in tolkala) in Dan Moore iz Nashwila in Iove sta nastopila oba večera. Med svojim nastopom so Stopovci igrali tako klasike kot najaktualnejše narodnozabavne in rock skladbe. Med nastopi so se Stopovci predstavili v kratkih videih in z glasbo med drugim pokazali, kako se vozijo na nastope. Drugi festivalski dan je občinstvo in organizatorje nagovoril župan Janko Kos, ki je moral zaigrati tudi na tri nekoliko nenavadna tolkala. Z ragljo ni imel težav. Sobotni večer so začeli učenci žalske glasbene šole iz razreda Dejana Tamšeta, z glasbo in opravo so pričarali Karibe. Velenja, ki igrajo pod mentorstvom prof. Tomaža Lojena. S programom so navdušili, še zlasti, ko se jim je na koncu na odru pridružil trobilni ansambel velenjske glasbene šole pod mentorstvom Mirana Šumečnika. Sobotni festivalski večer, ki je bil razprodan več dni pred začetkom, so začeli učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki jih poučuje Dejan Tamše. Z glasbo in opravo so občinstvo popeljali na Karibe, nato pa sta nastopila Dan Moore in Mat Britain. Vrhunec večera in festivala pa je seveda pripravil SToP, ki je svoj program naslovil preprosto: Vse najboljše! STOP namreč v tem letu praznuje 20 let svojega glasbenega ustvarjanja. Osem članov svoje glasbeno in družbeno poslanstvo dopolnjuje z izvajanjem pedagoških koncertov za mlade, organiziranjem seminarjev in BUMfesta, zelo pa spodbuja tudi slovenske skladatelje k pisanju glasbe za tolkala. Poleg klasičnih tolkal, ki jih srečujemo v orkestrih, Stopovci uporabljajo različne predmete iz vsakdanjega življenja. Ravno zato se StoP pojavlja na najrazličnejših dogodkih, od modnih revij in odprtij tovarn do predstavitev avtomobilov in športnih dogodkov. Pripravil je številne koncerte doma in v tujini, med drugim je sodeloval na festivalu v Južni Koreji. Prepoznaven je po povezovanju z drugimi umetniškimi zvrstmi, kot so petje, ples in video. Leta 2013 je skupina prejela Župančičevo nagrado Mestne občine Ljubljana, leta 2014 pa nagrado Prešernovega sklada. Člani StoP-a so Matevž Bajde, Damir Korošec, Barbara Kresnik, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Davor Plamberger, Marina Golja in Dejan Tamše. S programom Vse najboljše! so občinstvu pokazali vse, kar je značilno zanje. Tako so na kuhinjske lonce zaigrali delček programa klasičnega novoletnega koncerta dunajskih filharmonikov, predstavili nekaj največjih narodno-zabavnih in rockovskih uspešnic, navdšili pa tudi s klasiko Queenov Bohemian Rhapsody in kot presenečenje k sodelovanju povabili plesalko Evo Jankovič in pevko Sanjo Mlinar Marin. Povsem pričakovano jih je občinstvo na koncu nagradilo s stoječimi ovacijami. Organizatorja – SToP in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec sta bila navdušena nad odzivom občinstva in rekordnim obiskom, ki je zaradi dveh matinej presegel številko 1600. Matineje so še posebej pomembene zato, ker tako vzgajajo novo festivalsko občinstvo, je poudaril umetniški direktor festivala Dejan Tamše in dodal, da se ne bodo trudili presegati tega rekorda, saj v takšni obliki Stopovce odlikuje inovativnost v tolkalni glasbi. V Žalcu je z njimi zaplesala Eva Jankovič. dosega najboljše učinke. Tudi zaradi brezplačnih delavnic, ki jih vodijo nastopajoči tolkalisti, udeležijo pa se jih lahko tisti, ki se s tolkali šele spoznavajo, in tudi drugi, ki želijo poglobiti svoje znanje. Letošnji ambasadorki BUMfesta sta bili dvojčici Leticia in Irena Yebuah, ki sta tesno povezani z glasbo, kot pol Afričanki pa imata še posebej radi ritem, sicer pa sta tudi v realnem življenju ena tolkalistka in druga pevka. Žal sta tik pred BUMfestom dobili povabilo na festival v Burkini Faso, od koder sta se prek videopovezav na kratko javili v soboto. Poleg rekordnega obiska je 13. BUMfest zaznamovala tudi manjša finančna podpora ministrstva za kulturo. Festival na- mreč ni bil uspešen na novem petletnem razpisu za sofinanciranje. Na enoletnem razpisu je pridobil le 2.500 evrov, med velikimi pokrovitelji festivala pa je tudi avstrijski kulturni forum. Zato sta toliko pomembnejša finančna podpora Občine Žalec in dober obisk. Kljub nizki ceni vstopnic bodo organizatorji lažje pokrili stroške. Pri tem so v veliko pomoč sponzorji in donatorji ter seveda številni prostovoljci, brez katerih festivala v takšno obliki ne bi mogli pripraviti. Po besedah Dejana Tamšeta znašajo stroški BUMfesta okoli 15 tisoč evrov, takšen festival kje drugje pa bi bil zagotovo do štirikrat dražji. Ampak dvoma ni, 14. BUMfest v Žalcu bo! K. R., foto: T. T. PO DOLINI 7 Januar 2019 Do prvih stopničk v svetovnem pokalu Poletni in zimski državni prvak Timi Zajc iz Hramš v KS Galicija je v tej sezoni tudi naš najboljši smučarski skakalec v svetovnem pokalu, kar je dokazal s serijo odličnih rezultatov in s prvimi stopničkami prejšnjo nedeljo v Saporu, ko je zaostal le za Stefanom Kraftom in pristal na odličnem drugem mestu. Odličen rezultat je nakazal že na sobotni tekmi, ko je bil šesti, potem ko je v prvi seriji skočil celo na tretje mesto. Z zadnjima rezultatoma se je povzpel na 9. mesto v skupni razvrstitvi svetovnega pokala. Timi je prejšnjo nedeljo v Saporu z odličnim skokom dolžine 138,5 metra že v prvi seriji zasedel drugo mesto, takoj za Avstrijcem Štefanom Kraftom, ki je z nižjega naleta pristal pri 135 metrih. Timi je drugo mesto potrdil tudi s skokom 125 m in odbil napad zmagovalca novoletne skakalne turneje Rjojuja Kobajašija, ki je s 129,5 metra v finalni seriji z osmega mesta napredoval na tretje, takoj za našim Timijem. Štefan Kraft je s 128,5 metra Timija prehitel za 9,8 točke. Timiju Zajcu skakalnica v Saporu očitno leži, saj si je na njej že v soboto priskakal končno šesto mesto in je s tretjim mestom v prvi seriji že napovedal napad na stopničke. Saporo je pomenil tudi sicer najboljši skupni izkupiček slovenskih skakalcev, saj je skupaj s Timijem doseglo točke pet naših skakalcev (Anže Lanišek 11. mesto, Domen Prevc 13. mesto in Anže Semenič 24. mesto). »Tega dne ne bom nikoli pozabil, moje prve stopničke. Sem zelo zadovoljen in upam, da bom tudi nadaljeval v takem slogu,« je Timi Zajc povedal po osvojitvi drugega mesta v Saporu in dodal, da ni bil pred drugo serijo prav nič nervozen, je pa dober rezultat prišel ob pravem času in kot dobra spodbuda za naprej. Timi gre zdaj prvič na letalnico, zato je z glavo že usmerjen nanjo. Že ta konec tedna so namreč na sporedu tri tekme na letalnici, Slovenija pa bo imela pravico do nastopa s sedmimi tekmovalci, med katerimi bo prvič tudi najboljši skakalec te sezone Timi Zajc. Po zmagoslavju v Saporu Takšnega pogleda na semafor bi se lako mirno navadili. Odlična sezona Timi je že od začetka sezone v zelo dobri formi. Na prvi posamični tekmi 40. sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih v poljski Wisli je osvojil odlično 5. mesto in s tem dosegel tudi rezultat kariere. Druga postaja smučarskih skakalcev je bila finska Ruka, kjer je bil odličen sedmi, prve točke v svetovnem pokalu pa je vpisal najmlajši v karavani, tudi naš rojak iz Savinjske doline 17-letni Žak Mogel iz Letuša, ki je osvojil 24. mesto. Na naslednji tekmi v Ruki, dan kasneje, je bil Timi Zajc 11., Žak Mogel, ki je prav tako kot Timi član SSK BTC Ljubno ob Savinji, pa 20.. Na tekmi v Nižnem Tagilu v Rusiji je bil najboljši slovenski skakalec znova Timi Zajc, ki je s skokoma 131 m v prvi in 123,5 m v finalni seriji osvojil na koncu osmo mesto. Moglu se tokrat ni posrečilo priti do novih točk, saj je bil preskromen za nastop v finalni seriji. Na drugi tekmi v Rusiji se Timiju nastop ni posrečil in je končal na 24. mestu. Iz Rusije so po odpadlih tekmah v nemškem Titisee-Neustadtu skakalci svetovni pokal nadaljevali v Engelbergu v Švici, kjer je Timi na prvi tekmi Timi zasedel 12., na drugi tekmi pa 21. mesto. Po tekmovanju v Švici so se skakalci naše izbrane vrste skupaj z ostalimi slovenskimi skakalci v Planici pomerili za naslov državnega prvaka. Lanskoletni naslov najbolj- šega je gladko obranil Timi Zajc, ki je bil na Bloudkovi velikanki s 142 in 132 m prepričljivo najboljši. Drugo mesto je osvojil Anže Semenič, tretji je bil Bor Pavlovčič, Žak Mogel pa je bil četrti. Novoletna skakalna turneja Ob ekipno precej slabem rezultatu na novoletni skakalni turneji, je vendarle izstopal naš skakalec Timi Zajc. V Oberstdorfu je zasedel odlično 9. mesto in prvič v karieri na novoletni turneji končal med elitno deseterico. Tudi tekma na novega leta dan v Garmisch-Partenkirchu je bila za Timija zelo uspešna, saj je za eno mesto izboljšal rezultat kariere na novoletni turneji. S skokoma 132 m v prvi in 132,5 m v finalni seriji je namreč osvojil 8. mesto, kar ga je na polovici turneje uvrščalo na skupno 7. mesto. Uspešno je končal svoj nastop tudi na tretji skakalnici skakalne novoletne turneje v Innsbrucku, kjer je bil po prvi seriji s skokom 130 m celo četrti in zelo blizu stopničk, v finalu pa je žal skočil slabše, a še vedno končal med deseterico. Na zadnji postaji novoletne turneje v Bischofshofnu, kjer so zaradi velike količine snega izvedli kvalifikacije kar na dan tekme, je bil izmed četverice uvrščenih Slovencev ponovni najboljši Timi Zajc, vendar mu je na tekmi sreča obrnila hrbet. Zaradi težav z zadrgo na dresu je nastopil malce kasneje in se zaradi ponesrečenega skoka s 114 m ni uvrstil v drugo serijo. S tem je splavala po vodi tudi zelo dobra skupna uvrstitev na skakalni turneji in Timi je pristal na 20. mestu. Timi že osemkrat med deseterico Po novoletni turneji se je svetovni pokal nadaljeval v italijanskem Predazzu, kjer je Timi zasedel v prvi tekmi 12., v drugi pa 21.mesto. Znova pa je pokazal svoje zobe v Zakopanah na Poljskem, kjer je Slovenija na ekipni tekmi končala na četrtem mestu, in sicer za le 2,5 točke za tretjeuvrščenimi Poljaki. Vsi naši tekmovalci so bili zelo uspešni, največ pa je k uspehu dodal Timi Zajc, ki je s tem potrdil, da je naš najboljši skakalec. To je potrdil tudi na posamični tekmi, kjer je prvo serijo končal na šestem, tekmo pa na odličnem sedmem mestu, kjer sta mu družbo delala še letošnji najboljši japonski skakalec v svetovnem pokalu in zmagovalec novoletne turneje R. Kobajaši in S. Laye. Stopnjevanje forme pa je potrdil še minuli vikend na Japonskem, kje je poleg srebra in prvih stopničk dosegel že svojo osmo letošnjo uvrstitev med deseterico najboljših v svetovnem pokalu. Veselimo se torej nadaljevanja sezone, Našemu Timiju pa želimo tudi veliko športne sreče. D. N., L. K. Timi Zajc je postal prvi slovenski skakalec, rojen po 1. januarju 2000, ki je stopil na zmagovalni oder. Je tudi 19. Slovenec, ki je stopil na zmagovalni oder svetovnega pokala, za Slovenijo pa so bile to 203. stopničke v zgodovini. Tmi Zajc je tudi prvi in edini skakalec, ki je pobral vseh deset možnih naslovov državnega prvaka Slovenije: v ka- foto: K. R. Timi Zajc na državnem prvenstvu za mladince U20 sredi oktobra lani, ko so odprli skakalnico s plastiko na Ljubnem. tegorijah od 9 do 16 let ter v članski konkurenci (poletni in zimski naslov). Timi je bil do leta 2015 član kluba SD Vizore, a je kasneje prestopil v klub SSK Ljubno BTC. V sezoni 2017/2018 je pri sedemnajstih letih dosegel prvo zmago v kontinentalnem pokalu. Istega leta je osvojil naslov državnega prvaka v smučarskih skokih in prejel povabilo v reprezentanco za svetovni pokal. Na najvišji ravni je začel nastopati v sezoni 2017/2018. 2. decembra 2017 je na tekmi v ruskem Nižnem Tagilu prvič osvojil točke za svetovni pokal. Potem ko je bil po prvem skoku na 27. mestu je v finalu navdušil z dobrim skokom in se prebil za petnajst mest naprej ter zasedel končno 12. mesto. S E M E S TRA LNI V P I S V SREDNJEŠOLSKE PROGRAME OD 15. 1. DALJE Vpišite se, plačajte POLOVIČNO ŠOLNINO in nadoknadite zamujeno. www.upi.si Možnost plačila na obroke. 03 713 35 50 lu-zalec@upi.si Po znanje na UPI – ljudsko univerzo Žalec 8 UTRIPKE LETA 2018 Januar 2019 Še vedno preveč ljudi v stiski Še eno gospodarsko uspešno leto je za Slovenijo, vsaj po statističnih podatkih sodeč. Število nezaposlenih se je močno zmanjšalo, tudi minimalne plače so se ob koncu leta zvišale. Huanitarne organizacije pa imajo kljub temu še vedno zelo veliko dela. Ko posameznika ali družino prizadene nesreča in še posebej huda stiska, v dobrodelnih akcijah najbolj pomagajo tisti, ki sami nimajo veliko, opozarja tudi sekretar Rdečega križa Slovenije – Območnega združenja Žalec Matjaž Črešnovar. Koliko posameznikom in družinam ste v lanskem letu pomagali pri žalskem območnem združenju in prek krajevnih organizacij? »V letu 2018 smo delili hrano štirikrat, skupaj 445 družinam s povprečno tremi družinskimi člani. 391 ljudi se je oglasilo po oblačila, 405 pa smo pomagali s plačili osnovnih položnic in šolskih potrebščin. Številke so ob upoštevanju gospodarske rasti še vedno previsoke.« Gre samo za brezposelne in kako drugače prizadete osebe? »Večinoma pri nas poiščejo pomoč dlje časa brezposelne osebe, manj je takih, ki imajo zelo nizke plače in pokojnine.« Tudi pri vas opozarjate, da posameznik, ki se dalj časa ne vrne na delo, običajno ostane brezposeln ... »Denarna socialna pomoč čisto zadostuje, če človek zna ravnati z denarjem. Tudi sami povedo, da gre sedaj, ko je pomoč višja, lažje iz meseca v mesec. Največja težava, ki jo skupaj s prostovoljci na terenu opažamo, pa je, da ljudje večioma ne znajo z denarjem. Zamislite si, da mama samohranilka prejme na mesec 720 evrov denarne socialne pomoči, v katero sta všteta preživnina in otroški dodatek za otroka, polega tega lahko uveljavlja subvencijo najema stanovanja, pa kljub temu čez nekaj dni nima več denarja. Kaj bo rekla mama, ki za manj denarja hodi v službo in dela dve izmeni? Pred kratkim je zato predsednica Krajevne organizacije RK Braslovče Nika Udrih organizirala sestanek s pristojnimi s Centra za socialno Žalec in OŠ Braslovče in jih vprašala, kako rešiti to težavo. Skupaj so ugotovili, da ti ljudje potrebujejo individualno obravnavo; prostovoljec bi moral biti prijatelj, skratka mama in oče v eni osebi in jih vsakodnevno opozarjati, ali so poravnali vse položnice, koliko denarja je še ostalo za nujne stvari. Ob tem pa jim počasi znova pomagati pri vrnitvi na trg dela, kajti ti ljudje se počutijo nekoristne in nesprejete, nekaterim pa tak način življenja navsezadnje tudi godi.« Torej posameznikom in družinam pomagate na različne načine? »Naša humanitarna pomoč zajema veliko več kot le delitev hrane, pomoč z oblačili in obutvijo ter plačilo osnovnih položnic. Stiske ljudi so velike; velikokrat planejo v jok, ker ne vidijo izhoda iz trenutne težke situacije. Ljudem pomagamo tudi pri iskanju stanovanj, urejanju dokumentacije za center za socialno delo, naši prostovoljci na terenu jih obiskujejo na domovih, še posebej starej- še osamljene. Največkrat ljudje zaradi desocializacije potrebujejo samo nekajminutni pogovor.« Po čem je največja potreba, česa imate morda preveč in česa premalo? »Ugotavljamo, da imajo ljudje največ težav s plačevanjem osnovnih položnic: elektrike, komunalnih storitev in najemnin, naša organizacija pa ima premalo sredstev, da bi lahko vsem pomagala pri plačilih. Krajevne organizacije s težavo na terenu pridobivajo prostovoljne prispevke, s katerimi lahko pomagajo pri plačilih položnic sokrajanom.« Kar nekaj dobrodelnih akcij ste začeli in tudi končali. Pa srečate pri tem le dobre oziroma dobronamerne ljudi? »Ko izvemo za nesrečo ali za posebej hudo stisko posameznika ali družin, se vedno odzovemo hitro, kar je zelo pomembno, saj potrebujejo utrpeli pomoč takoj. Oktobra lani je predsednica Krajevne organizacije RK Galicija Dragica Tratnik obiskala mamo in njeno 6-letno hčer. Ni mogla verjeti, kaj je videla: stanovali sta v majhni hiški, brez notra- njih ometov ter vodovodne in električne napeljave. Pred hišo sta imeli velik zabojnik vode. Povezali so se z Aleksandrom Reberškom z Vranskega, ki je v preteklosti pomagal že veliko ljudem, saj so menili, da jim lahko zaradi stikov, ki jih je navezal s podjetniki, pomaga pri dokončanju hiše. Akcijo je vodil le preko svoje FB-strani. V dveh mesecih smo skupaj zbrali 11.000 evrov, ogromno podjetnikov pa je brezplačno pomagalo z delom in materialom. V začetku letošnjega januarja je požar uničil dom Žana Kotnika iz Galicije. Znova so poleg predstavnikov lokalne skupnosti k sodelovanju povabili Aleksandra Rebrška. Odbor za pomoč se je na predlog gradbenih strokovnjakov odločil za ponovno pozidavo hiše. Z izdatno pomočjo medijev smo na TRR v 12-ih dneh prejeli 48.000 evrov donacij posameznikov in podjetij. Oglašajo se tudi podjetniki, ki so pripravljeni brezplačno pomagati. Ob tem pa na družbenih omrežjih zasledimo komentarje, da želijo ljudje neposredno denar nakazovati na Žanov TRR, ker dvomijo, da bodo sredstva prišla v prave roke. Humanitarne organiza- cije ponudijo TRR za zbiranje donacij z namenom. Zaposlena oseba, ki bi prejela večjo vsoto denarja na svoj TRR, bi plačala dohodnino, socialno ogrožena oseba pa nekaj časa celo ne bi prejemala denarne socialne pomoči, saj se takšna nakazila upoštevajo kot prihodki. Pri tem vodimo sredstva pod določenim sklicem, podatke donatorjev in višine zneskov pa redno objavljamo na FB-strani KS Galicija, tako da jih lahko tisti, ki morda niso navedeni kot donatorji, pokličejo in ugotovijo, zakaj niso navedeni. Donirana sredstva pridejo v prave roke, za kar skrbi tudi poseben odbor.« Rdeči križ ima več javnih pooblastil. Med njimi sta krvodajalstvo in organizacija tečajev prve pomoči. Kako je bilo lani na teh področjih? »Zelo si prizadevamo, da bi kri začelo darovati več mladih; začnejo lahko že z 18-imi leti. K darovanju povabimo mlade, ki pridejo na tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil, največkrat pa so starši najboljši zgled za to humano dejanje. Lahko se pohvalimo, da smo lani pridobili 189 novih krvodajalcev, število v zadnjih foto: D. N. Matjaž Črešnovar letih spet narašča, najbolj obiskane pa so krvodajalske akcije na Vranskem. Zaradi dodatnih finančnih sredstev želijo mnoge ustanove izvajati tečaje in izpite iz prve pomoči. Po zakonu o Rdečem križu je ta dejavnost izključno v pristojnosti Rdečega križa Slovenije. Lani je začel veljati pravilnik o usposabljanju in izpitu za kandidate za voznike motornih vozil, ki podrobneje predpisuje izvajanje dejavnosti. Mnogi želijo po svoji smrti darovati organe. Vloge sprejemamo na Rdečem križu, po novem pa tudi preko spletnega portala e-uprava. K. R. Novi oddelek za dementne bolnike V Domu Nine Pokorn Grmovje so v petek, 11. januarja, odprli oddelek za dementne bolnike. Slovesnosti se je med drugim udeležila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenija Klampfer. V povsem novem prizidku je na voljo dvanajst postelj v dvoposteljnih sobah, ki imajo vsaka svoj izhod v osrednji dnevni prostor in zunanji park. Direktor doma Tomaž Lenart je povedal, da so začeli prizidek k obstoječi zgradbi v Grmovju graditi julija lani in ga zaključili konec decembra. Celotna naložba skupaj z vso notranjo opremo je bila vredna nekaj manj kot pol milijona evrov, denar zanjo pa je v celoti zagotovil dom. Občina Žalec pa je dom oprostila plačila komunalnega prispevka. Oddelek je Na dan odprtja novega oddelka za dementne bolnike že polno zaseden. Dva oskrbovanca so premestili z obstoječega varovanega oddelka, ki že nekaj časa poka po šivih, dva iz preostalih enot zavoda, osem Od motnje spomina do demence Z leti se možgani spreminjajo, njihova velikost se zmanjšuje, zmanjša se prekrvitev ter s tem dotok kisika in hranljivih snovi. Tudi škodljivi radikali vodijo v postopno propadanje možganskih celic. Posledice teh sprememb se lahko kažejo kot pozabljivost. Ker posameznik kljub temu normalno opravlja vsakodnevna opravila, ne govorimo o bolezenskem stanju, ampak o starostni pozabljivosti. Ko posameznik spozna, da mu spomin peša, in to prizna tudi bližnjim, pa govorimo o blagi kognitivni motnji. Čeprav ne moti vsakodnevnih opravil, je lahko znak, ki opozarja, da se lahko razvije resnejša oblika demence. Demenca pomeni upad vsaj dveh višjih možganskih (kognitivnih) funkcij, med katerimi je seveda najpomembnejši spomin. Za diagnozo torej ni dovolj le upad spomina, ampak ga mora spremljati vsaj še ena motnja možganskih funkcij, na primer težave z orientacijo v prostoru, govorjenjem, presojanjem, razumevanjem. T. T. oskrbovancev pa je povsem novih iz lokalnega okolja. Po novem je v tem žalskem socialnovarstvenem zavodu, ki ima poleg osrednjih treh zgradb na Pernovem še šest bivalnih skupnosti po regiji, nastanjenih 250 oskrbovancev, za katere skrbi 150 zaposlenih. T. Tavčar Oddelek za dementne bolnike so začeli graditi lani julija in ga zaključili konec decembra. UTRIPKE LETA 2018 Januar 2019 Mama in hči zdaj v toplem domu V žalski občini in njenih krajevnih skupnostih je preko Rdečega križa, Karitasa in tudi drugih organizacij in društev zelo močna humanitarna dejavnost. Poleg nudenja pomoči potrebnim posameznikom in družinam so uspešni tudi pri reševanju težav ob raznih nesrečah. Tokratni članek govori o pomoči materi samohranilki in njeni 6-letni hčeri, ki sta živeli v katastrofalnih bivanjskih razmerah, nedojemljivih za današnji čas. Zgodba se začenja oktobra lani. Takrat je predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Galicija Dragica Tratnik dobila informacijo, da v njihovi bližini stanuje mama samohranilka s 6-letno hčerjo, ki živita v nezavidljivih življenjskih pogojih. Po obisku in ob pregledu njune hiške v velikosti 49 m2, ki je bila brez notranjih ometov, električne in vodovodne ter komunalne napeljave, so se na žalskem območnem združenju RK odločili za pomoč in k sodelovanju povabili Aleksandra Reberška z Vranskega, ki ga ljudje poznajo tudi po organizaciji dobrodelnih dogodkov za pomoč otrokom z zdravstvenimi težavami in akcij za socialno ogrožene ljudi. Sklicali so sestanek, ustanovili 3-člansko komisijo in naredili načrt dokončanja gradnje hiše ter začeli zbirati finančna sredstva. Preko svoje osebne Facebook strani je 14. oktobra Aleksander Reberšek začel akcijo Stopimo skupaj in pozval ljudi k darovanju finančnih prispevkov in gradbenega materiala ter poiskal izvajalce za delo na hiši. Objava na socialnih omrežjih je dosegla več kot 1500 delitev, prošnji za pomoč pa se je odzvalo veliko ljudi. Kmalu po objavi je petrovški župnik pater Ivan Arzenšek mami in hčerki za čas delovne akcije ponudil nastanitev v župnišču. Poleg donatorjev je k reševanju njunih težav pristopilo preko trideset obrtnikov in podjetij, ki so v hladnem vremenu brezplačno delali na objektu oziroma darovali material za delo. Akciji se je pridružilo še okrog dvajset prostovoljcev, ki so opravljali razna manjša dela. V dveh mesecih so podjetniki brezplačno napeljali elektriko, vodovodno napeljavo, poskrbeli za komunalno ureditev ter opravili ostala gradbena dela, na TRR RKS – OZ Žalec pa se je nabralo 11.000 evrov. Reberšek je vsak dan na svoji Facebook strani sproti objavljal podatke donatorjev in višino njihovih donacij. Zaključek akcije s predajo ključev V nedeljo, 13. januarja, so se pred obnovljeno hišo zbrali prostovoljci in izvajalci del, predsednica in sekretar OZ RK Žalec Pavla Artnik in Matjaž Črešnovar, predsednica KO RK Dragica Tratnik in drugi. Marko Kramer, ki je bdel nad gradbenimi deli ves čas akcije, je mami in njeni hčerki izročil ključe dokončane hiše. Pred tem je zbrane v imenu organizatorjev nagovoril Aleksander Reberšek, ki je spregovoril o razmerah, v katerih sta živeli mati in hči, predstavil potek delovne akcije in se vsem zahvalil za razumevanje in pomoč. Župnik pater Ivan Arzenšek je poskrbel še za blagoslov obnovljene hiše, mati, ki se zaradi zaščite svoje hčerke ne želi medijsko izpostavljati z imenom in priimkom, pa je zelo hvaležna vsem, ki so na kakršen koli način pomagali in jima omogočili dostojno življenje. Ob tem je potrebno poudariti, da se je mati tudi sama trudila izboljšati življenjske razmere, v katerih sta se znašli s hčerko, vendar bi to zagotovo trajalo še nekaj časa, preden bi bila hiša tudi energetsko varčna. Graditi začela pred tremi leti Mama je zemljišče kupila že pred desetimi leti. Pred tremi leti, ko je pridobila vsa dovoljenja, se je lotila gradnje hiše. Hiško je postavila pod streho in jo zaprla z okni in vhodnimi vrati. Vanjo se je vselila maja lani, čeprav je bila brez elektrike in vode ter sanitarij. Edina voda na lokaciji je bila deževnica, ki jo je zbirala v plastični cisterni. Pred vselitvijo v hišo in po razhodu s partnerjem in hčerinim očetom je nekaj časa živela pri svojih starših v svoji nekdanji sobi. Kot je povedala, je že plačala priklop za elektriko in vodo in je želela do konca leta urediti tudi sanitarije. Ko so jo obiskali predstavniki Rdečega križa, je sprva želela le, da bi ji pomagali najti delavca za izdelavo estrihov. Še sanjalo pa se ji ni, da bo čez tri mesece lahko s hčerko zaživela v toplem in lepem domu s starim pohištvom, ki ga je restavrirala sama. Prav tako pa zidovi hiše, streha, žlebovi … ohranjajo spomin na njeno trdo delo, saj je marsikaj posto- Nekaj udeležencev in prostovoljcev, ki so sodelovali pri dobrodelnem projektu. rila sama z denarjem, ki si ga je prislužila s priložnostnimi deli in nabiranjem ter prodajo gozdnih sadežev. Preden sva končala s pogovorom, je še enkrat ganljivo izrazila zahvalo vsem dobrotnikom, organizatorjem in izvajalcem del ter ostalim prostovoljcem, ki so njej in hčerki dali neprecenljivo darilo ob novem letu in jima povrnili nasmeh, hkrati pa ju prepričali, da človeška dobrota in solidarnost še živita. D. Naraglav 12. MLEČNA KRALJICA ZELENE DOLINE SLOVENIJE Poti iz stiske Iščemo novo 12. Mlečno kraljico ZELENE DOLINE Slovenije 2019 Slovensko mlekarstvo jamči potrošniku za kvalitetne mlečne izdelke, ki so narejeni iz kvalitetnega in zdravega mleka, obilo znanja in izkušenj pri proizvodnji in predelavi mleka ter s sodobno mlekarsko opremo. Da bi pomen domačih mlečnih izdelkov lahko približali kar najširšemu krogu ljudi, letos ponosno izbiramo že Albina Kokot s svojo knjigo Poti iz stiske Da pridemo do podzavestnih programov in rešitev, ki so znotraj nas, pa moramo biti globoko sproščeni in ravno to nam omogoča hipnotično stanje. Ob tej priložnosti je predavateljica predstavila tudi svojo knjigo za samopomoč Poti iz stiske, ki ji je priložena tudi zgoščenka s posnetkom o hipnozi za večanje samozavesti in notranjega miru. V obilici knjig za samopomoč predstavlja njeno delo nenadomestljivo pomoč na poti do boljšega počutja in iskanja dobrih rešitev zase. T. Tavčar Nosilec projekta: Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče Mladinsko društvo Polzela je konec decembra pripravilo predavanje o medicinski hipnozi. Zbranim je predavala domačinka, Ločičanka, Albina Kokot, terapevtka medicinske hipnoze in certificirana praktičarka hipnoze. Ob tem je predstavila svojo knjigo Poti iz stiske. Medicinska hipnoza je v svetu priznana metoda za lajšanje najrazličnejših težav. Sama hipnoza je stara kot človeštvo. Prvi zapisi o njeni uporabi segajo 3000 let pred našim štejem v Egipt. Danes je to varna, prijetna in izjemno močna metoda, ki v stanju globoke sproščenosti sega v podzavestni um. Podzavestnega uma je več kot 90 %, v njem so shranjeni vsi spomni, vse izkušnje, ve za vse rešitve in naenkrat obdeluje 2,3 milijona podatkov. Za razliko od zavestnega uma, ki je logičen, izbira rešitve, skuša stvari razumeti in lahko naenkrat obdeluje le od 5 do 9 podatkov. Nova hiša na dan slovesne predaje ključev 12. Mlečno kraljico ZELENE DOLINE Slovenije 2019. V svojem mandatu bo kraljica prevzela odgovorno nalogo promoviranja slovenske proizvodnje in prodaje mlečnih izdelkov ter zdravega načina življenja. Prijave pošljite najkasneje do 12. 2. 2019 na naslov: Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče, s pripisom za Mlečno kraljico Slovenije. Monika Rakun, Mlečna kraljica 2018 Več informacij o pogojih sodelovanja si oglejte na www.zelenedoline.si 9 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Januar 2019 Brezplačni programi za krepitev kompetenc Zeleno zlato tudi naravna kozmetika UPI – ljudska univerza Žalec je skupaj z Ljudsko univerzo Rogaška Slatina in Šolskim centrom Celje na javnem razpisu za pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc 2018–2022 ponovno pridobila evropska sredstva. V projektu Krepitev temeljnih in poklicnih kompetenc v Savinjski regiji 2018–2022 bodo lahko brezplačno vključili v izobraževalne programe več kot 1300 odraslih zaposlenih in brezposelnih, izpite pa jih bo prav tako brezplačno lahko opravljalo okoli 200. Podrobnosti o projektu, katerega vrednost je nekaj več kot 836 tisoč evrov, ki jih bodo pridobili iz Evropskega socialnega sklada, so na novinarski konferenci v Žalcu predstavile direktorica UPI – ljudske univerze Žalec Franja Centrih, pomočnica direktorja Šolskega centra Celje Andreja Jelen Mernik in direktorica Ljudske univerze Rogaška Slatina Lidija Sovinc ter Biserka Neuholt Hlastec z žalskega UPI-ja in ena od udeleženk projekta v prejšnjem obdobju Milka Koštomaj, ki je pohvalila ne le samo izobraževanje, ampak tudi metode dela in druženje z udeleženci tečaja nemščine. Delo v teh izobraževalnih programih se namreč zelo razlikuje od klasičnega pouka, kot smo ga vajeni iz osnovnih in srednjih šol, je povedala Franja Centrih ter dodala, da so vse partnerice v projektu že doslej odlično sodelovale (prvič so na razpisu s tem projektom uspeli leta 2016), vse pa so navezale tudi zelo dobre stike s podjetji v svojih lokalnih okoljih. Razna izobraževanja in usposabljanja pripravljajo na osnovi potreb podjetij. Projekt Krepitev temeljnih in poklicnih kompetenc v Savinjski regiji je namenjen zaposlenim in brezposelnim z največ srednjo poklicno izobrazbo, pri čemer imajo pri vključevanju v programe prednost starejši od 45 let. Na podlagi raziskave potreb po znanju v regiji in v skladu z rezultati že izvedenih projektov so konzorcijske partnerice pripravile različne izobraževalne programe, sredi tega meseca pa so v Žalcu že izvedle prvi parnterski sestanek in tako simbolično napovedale razpis izobraževalnih programov in izpitov v prihodnjih dneh. Vse informacije v zvezi s tem so objavljene na njihovih spletnih straneh, kot SLIKOPLESKARSTVO Na novinarski konferenci (od desne proti levi): pomočnica direktorja Šolskega centra Celje Andreja Jelen Mernik, Biserka Neuholt Hlastec, Franja Centrih in Lidija Sovinc Izobraževalni programi v okviru projekta: javno veljavni programi Beremo in pišemo skupaj, Izzivi podeželja, Razgibajmo življenje z učenjem, Knjige so zame, Slovenščina kot drugi in tuji jezik, Začetna integracija priseljencev, Računalniška pismenost za odrasle; neformalni izobraževalni programi za odrasle (sporazumevanje v slovenščini, program sporazumevanja v tujih jezikih na tako imenovani preživetveni ravni ter osvežitveni tečaji, komunikacija na delovnem mestu in v prostem času, uporaba računalnika in digitalne tehnologije za potrebe poklica); program za uporabo načel sistema HACCP; programi priprav na preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij (operater na CNC-stroju, varjenje, socialni oskrbovalec na domu). V projekt so vključeni tudi programi priprave in opravljanje izpitov, med drugim iz slovenščine, tujih jezikov na osnovni ravni, iz znanja računalništva, upravnega postopka, za potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij in drugi. je povedala Franja Centrih, pa odraslim priporočajo tudi obisk Svetovalnega središča na UPI Žalec, kjer jim bodo svetovalke pomagale pri odločitvi, v kateri program in kako se vključiti. Tudi če posameznik ne ustreza pogoju o starosti ali izobrazbi v okviru omenjenega projekta, naj se pozanima na ljudskih univerzah v Žalcu in Rogaški Slatini ali na Šolskem centru Celje, kakšne so možnosti za izboljšanje njegovih temeljnih in poklicnih kompetenc, je poudarila Andreja Jelen Mernik. Po njenih besedah še nikoli ni bilo na voljo toliko brezplačnih izobraževanj za odrasle, kot v tem obdobju. In čeprav je Šolski center Celje najbolj znan po izobraževanju mladine, zelo dobro deluje tudi na področju izobraževanja odraslih, je dodala Andreja Jelen Mernik in prav tako pohvalila sodelovanje z žalsko in rogaško ljudsko univerzo. Direktorica Ljudske univerze Rogaška Slatina Lidija Sovinc je potrdila medsebojno zaupanje partneric v projektu in izrazila prepričanje, da bodo v projektu zastavljene Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si cilje presegli. Pri tem je še posebej izpostavila pomen sodelovanja s podjetji v lokalnem okolju. In kakšni so cilji projekta, s katerim so začeli septembra lani in ga bodo zaključili 31. oktobra 2022? S pripravo in izvedbo ustreznih izobraževalnih programov želijo omogočiti posameznikom izboljšati svoje splošno in poklicno znanje, sprenosti in kompetence, pomagati odraslim pri prilagajanju spremembam na trgu dela in v družbi, povečati zaposljivost brezposelnih, ozaveščati o pomenu vseživljenjskega učenja za izboljševanje znanja, spretnosti in kompetenc ter za osebno last, poleg povečanja vključenosti odraslih v vseživljenjsko izobraževanje in učenje pa so cilji tudi socialno vključevanje, aktivno državljanstvo in osebnostni razvoj odraslih. Pomemben cilj je tudi povezovanje čim več ključnih deležnikov v lokalnem okolju in tako prispevati k zmanjšanju strukturnega neskladja na trgu dela. Ciljna skupina so odrasli, ki so manj usposobljeni oziroma nižje izobraženi (imajo zaključeno največ srednje poklicno izobraževanje), s poudarkom na starejših od 45 let, ki jih mora biti najmanj 70 % od vseh vključenih v projekt. V projekt pa se ne morejo vljučiti tisti, ki imajo status upokojenca, dijaka ali študenta. K. R. Blagovna znamka Zeleno zlato je znana predvsem zaradi žalske fontane piv s tem imenom in celotne turistične in kulinarične ponudbe, ki jo z več partnerji razvija Občina Žalec oziroma Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Zeleno zlato pa je blagovna znamka tudi v kozmetiki, ki jo je registriralo podjetje Merkaba, ezoterična znanja in storitve, iz Žalca. Najbolj prepoznaven obraz podjetja je Andreja Novak, ki v naravne kozmetične izdelke preliva tudi svoja znanja in izkušnje z energijami. »Zeleno zlato je naravna kozmetika, katere osnova je hmelj, ki je v Savinjski dolini vpet v naša življenja na različne načine. Povezujemo ga predvsem s pivom, premalo pa ga uporabljamo za druge namene in s tem zanemarjamo njegove zdravilne učinke, njegovo pravo vrednost. Hmelj s kombinacijo drugih naravnih sestavin, vključno z dodatkom eteričnega olja hmelja, nudi popolno razvajanje vseh tipov kože,« pravi Andreja Novak in dodaja, da ekskluzivni izdelki iz linije Zeleno zlato kot vsestranski negovalni izdelki učinkovito delujejo ne le proti staranju kože in spodbujajo njeno obnavljanje, ampak imajo zaradi dodatka hmelja tudi pomirjevalni učinek in hkrati delujejo kot afrodiziak. Kolekcijo Zeleno zlato sestavljajo naravni kremi za obraz Verbena in Vrtnica, naravni serum za nego kože okoli oči Grace, naravni piling za obraz Grace, naravni piling za telo Eros, olje za telo Eros, gel za tuširanje Eros in naravni šampon za lase Eros. Že imena nakazujejo dodatne učinke te naravne kozmetike, med njimi je tudi čutenje strasti. Prodajajo jo predvsem v spletni trgovini Angelca. Angelca ima sedež v Žalcu, na Šlandrovem trgu 21 (za Kavalom), prav tako podjetje Merkaba, ki se ukvarja z vedeževanjem, energijskimi terapijami za krepitev zdravja, nudi pomoč pri ljubezni in čustvenih težavah, poslu, stresu in težavah s spominom, z odpravo karmičnih blokad in svetovanjem prek komercialnih linij. Trenutno foto: arhiv Merkabe Martina Fele (levo) in Andreja Novak imajo deset svetovalcev, vključno z Andrejo Novak, s katero se mnogi želijo srečati in pogovoriti osebno, to pa lahko med drugim storijo na številnih izobraževanjih, ki jih Andreja izvaja v okviru Zavoda za energije v Žalcu. Andrejo pa zanimajo mnoge druge stvari, pove sama, tudi naravna kozmetika. Spletna trgovina Angelca je edinstvena v Sloveniji, pravi Andreja Novak. V njej so na razpolago visoko kakovostni energijski izdelki za telo in dušo, ki so plod njenega dolgotrajnega raziskovanja in dela z energijami. Kot pravi, takšni energijski izdelki vplivajo na dobro počutje, v dom prinesejo več pozitivne energije in počistijo slabe energije, učinkovito pa podprejo tudi tistega, ki je zbolel, se poškodval, je psihično izčrpan, utrujen in podobno. Letošnja posebnost so tako imenovane astronogavice Sonce-Merkur v živozeleni barvi. Zelena je namreč barva Merkurja, leto 2019 pa leto Merkurja. Izdali so tudi pobarvanko z mandalami sedmih žarkov in Planer 2019 – Merkur, ki za vsak teden oziroma dan opozarja, na kaj moramo biti še posebej pozorni, čemu se izogibati in kdaj je najboljši čas za uresničitev naših ciljev. Mandala v sanskrtu pomeni krog, ki simbolizira popolnost in večnost, saj nima ne začetka ne konca, v njegovem središču NARAVNA KOZMETIKA IZ HMELJA WWW.ANGELCA.SI 031381782 je skoncentrirana energija, ki se širi navzven. Bila naj bi povezava med našim fizičnim telesom in dušo. Kot pravi Andreja Novak, barvanje mandal dobro vpliva na vse starostne skupine. Izboljša koncentracijo, zbudi kreativnost, na možgane podobno učinkuje kot meditacija, z barvanjem se lahko sprostimo kjerkoli in kadarkoli, izboljšamo motorične sposobnosti, z njim opustimo negativne misli, zmanjšamo svojo notranjo napetost in stres. Ob tem imajo seveda posebno moč barve, ki zelo vplivajo na naše življenje, pa če se tega zavedamo ali ne. Celoten izkupiček od prodaje pobarvank je namenjen brezdomnim mucam na otoku Krpanj. Na tem otočku Andreja Novak s svojimi svetovalci že več let organizira po dve delavnici na leto, saj gre za energijsko zelo čist, vetroven otok, ki ga turizem še ni spremenil. Z domačini so spletli posebno vez in tudi s tamkajšnjimi mucami, ki večinoma nimajo lastnikov. Z zbranim denarjem pošiljajo mucam na Krpanj hrano, vsako leto pa poskrbijo tudi za nekaj sterilizacij muc, da se ne bi nenadzorovano množile. Poskrbijo pa še za druge dobrodelne akcije, med drugim pripravljajo čistilne akcije, s katerimi so spodbudile tudi domačine k bolj aktivni skrbi za svoj otok. K. R. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Lidl raste in zaposluje Januar 2019 11 Hotel ob avtocesti Foto: Marko Pigac, arhiv Lidl Slovenija Tudi iz zraka je vidno, da je Arnovski gozd bistveno spremenil svojo podobo. Nov Lidlov logistični center v industrijski coni Arnovski gozd, za katerega so temeljni kamen položili sredi junija lani, vidno raste, gradnja pa, so sporočili iz Lidla, poteka po načrtih. Center, ki se razprostira na območju 13 hektarov zemljišč in bo velik 57 tisoč m², bodo tako v skladu za napovedmi odprli pred koncem tega leta. Aktivno poteka tudi iskanje novih sodelavcev v skladišču, ki jih bodo potrebovali okrog 200. Na novem logističnem centru so že zaključili več kot pol strehe, postavili so večino nosilne konstrukcije, zaključili del hladilniških panelov in izvajajo dela na fasadi. »Našega novega skladišča v Arji vasi, enega najmodernejših v Evropi, se že zelo veselimo. Ne le zato, ker bomo tako bistveno povečali skladiščne kapacitete ter posodobili način dela, temveč tudi zaradi toplega sprejema lokalne skupnosti in občine. S strani obeh smo deležni rednega, dobrega in konstruktivnega sodelovanja,« je povedala vodja področja Korporativnega komuniciranja v Lidlu Tina Cipot. V Lidlu so pred novim letom za predstavnike občine organizirali tudi voden ogled gradbišča, ki so se ga udeležili predstavniki Urada za gospodarske javne foto: T. T. Hotel A bo dopolnil žalsko turistično ponudbo predvsem v segmentu poslovnega turizma. foto: T. T. Novi logistični center bliskovito raste. službe ter Urada za prostor in gospodarstvo Občine Žalec. Po besedah direktorice občinske uprave in vodje Urada za prostor in gospodarstvo Tanje Razboršek Rehar bo zunanja infrastrukturna ureditev območja novega logističnega centra zaključena predvidoma že septembra. Sicer pa so bili z videnim zadovoljni. Lidl je pripravil ogled tudi za gasilska društva, da se seznanijo z objektom, ki je precej spremenil podobo Arnovskega gozda. Lidl že išče nove sodelavce za delo v logističnem centru, razpis so konec decembra objavili tudi v našem časopisu. »Z zaposlovanjem sodelavcev, ki bodo delali v našem novem skladišču, smo že začeli. Z odzivom na oglase smo zado- voljni, res pa je, da bo skladišče v Arji vasi bistveno večje od obstoječega, zaradi česar bo intenzivno iskanje in zaposlovanje novih članov ekip potekalo tudi v bodoče. Prejeli smo tudi nekaj vprašanj posameznikov, ki so preverjali, ali je res možna zaposlitev tako za krajši kot polni delovnik in ali je plača 790 EUR za 30 ur, gre za bruto osnovno plačo brez dodatkov za prehrano in prevoz, in 300 evrov dodatka na mesec (za čas do selitve skladišča iz Komende v Arjo vas), res tako dobra. Z veseljem smo kandidatom podatke tudi potrdili. Vsak, ki ga delovno mesto pri nas zanima, lahko odda svojo prijavo preko naše spletne strani: kariera.lidl.si.« L. K. PROSTA DELOVNA MESTA Zaradi širitve poslovanja k sodelovanju vabimo: KOMERCIALIST (tuji trgi) KONSTRUKTER SKLADIŠČNIK več zaposlenih s področja: MONTER PLASTIKE PROIZVODNJA – POMOŽNI DELAVEC Delo v urejenem timu in okolju Vloge sprejemamo na sedežu matičnega podjetja Zagožen d.o.o. ali po elektronski pošti zaposlitve@zagozen-aplast.si do 4.2.2019. Več informacij o posameznem delovnem mestu najdete na spletni strani: www.aplast.si ali FB strani »Aplast Slovenija«. Investicijske aktivnosti v Arnovskem gozdu v žalski občini zadnje mesece niso pestre le zaradi največjega Lidlovega logističnega centra, v njej je zdaj že zrasla zgradba, ki bo predvidoma do poletja postala štirizvezdični hotel. Investitor je uspešen žalski podjetnik Enes Draganović, čigar osnovna dejavnost ostaja prevozništvo. Hotel pa bo vodil Zoran Podkoritnik, znan celjski menedžer s številnimi izkušnjami v segmentu hotelirstva in gostinstva. Štirizvezdični hotel A ob av- tocesti Koper–Maribor v Arji vasi bo imel 48 sob, restavracijo, konferenčno sobo, wellness center in fitnes. Druga faza pa bo obsegala bencinsko črpalko za osebna vozila, restavracijo s hitro prehrano, poslovne prostore s pisarnami in z avtopralnico. Sledila bo tudi gradnja bencinskega servisa za tovorna vozila. Gostom bodo ponudili tudi organizacijo poslovnih dogodkov, catering in organizacijo porok. Hotel bo seveda pomenil tudi nove zaposlitve, vsekakor pa bo dobrodošla dodatna turistična ponudba v zadnja leta turi- stično čedalje bolj razvijajoči se Občini Žalec. L. K. 03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net Žalec na sejmu Alpe-Adria Med 30. januarjem in 2. februarjem bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal že 30. sejem turizma, kampinga in karavaninga Alpe-Adria. Žalec se bo v sklopu Regionalne turistične destinacije Dežela Celjska predstavil v četrtek, 31. januarja, in sicer na stojnici številka 28 v dvorani B. Predstavili bodo turistično ponudbo »Doline zelenega zlata« na čelu z edinstveno Fontano piv Zeleno zlato, Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Jamo Pekel in Rimsko nekropolo v Šempetru ter drugo ponudbo. Na sejmu bosta aktualni hmeljski starešina in princesa. T. T. ZAPOSLIMO VARILEC (2 osebi) • varjenje konstrukcij za gozdarske stroje po postopku MIG/ MAG • zaposlitev za nedoločen čas z 1-mesečnim poskusnim delom MONTERJA (2 osebi) • montaža in servisiranje gozdarskih strojev • zahtevana IV. stopnja izobrazbe • zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja (kandidata z ustreznimi izkušnjami zaposlimo za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom) Nudimo: • stimulativno in redno plačilo • možnost nagrajevanja in napredovanja • delo v urejenem in dinamičnem podjetju Podrobne informacije lahko dobite na spletnem naslovu www.uniforest.si. Motivirani in zanesljivi kandidati oddajte prijavo na naslov Uniforest, d. o. o., PE Latkova vas 81 d, 3312 Prebold, ali preko e-naslova: biro@uniforest.si. Prijave sprejemamo do 15. 2. 2019. 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Januar 2019 Božična zgodba z rekordno udeležbo Jaslice pri cerkvi sv. Jedrt Turistično društvo Lipa Gotovlje je na pobočju pod cerkvijo sv. Jedrt nad Gotovljami že šesto leto zapored na ogled postavilo božične jaslice v naravi. Božična zgodba se razprostira na velikem območju. Živali, pastirji in drugi liki v naravni velikosti so posebej osvetljeni in se kažejo v vsej svoji veličini. Poseben čar jim daje tudi osvetljena cerkev, v kateri je pred odprtjem jaslic vsako leto tudi slovesna sveta maša. D. N. Pestro božično dogajanje pred jamo Savinjčane in mnoge druge obiskovalce z vseh koncev Slovenije in tudi iz tujine v božično-novoletnem času že 19 let navdušuje Božična skrivnost v Jami Pekel pri Šempetru. Turistično društvo Šempeter s to dvodnevno prireditvijo na božični dan in na državni praznik samostojnosti in enotnosti zaokroži svojo turistično sezono. Organizatorji vsako leto poskrbijo za kaj novega, drugačnega …, sicer pa dajejo poleg božičnih prizorov ogledu prijetno vsebino tudi najrazličnejše pevske in glasbene skupine. Za prijetno in pestro dogajanje poskrbijo tudi pred jamo, kjer obiskovalce po navadi pozdravi glasba kakšnega ansambla, poskrbijo pa tudi za druženje ob čaju in kuhanem vinu ter pester spremljevalni program, ki mu dajejo vsebino druženje z Božičkom in njegovim spremstvom, ogled razstave malih živali … Tudi letos so se v podzemnem svetu ob glasbi in pesmi zvrstili prizori božične zgodbe, ki so jo ustvarjali učenci OŠ Čudovit prizor jaslic pri cerkvi sv. Jedrt nad Gotovljami S padalom pozimi Marija in Jožef z detetom sta nepogrešljiv del božične zgodbe. Šempeter, mladi iz Šempetra in okolice, Glasbena skupina Žuže, Vokalna skupina Pero z Nežo, Nacetom in Nejcem, Vokalna skupina ZaPet in Ženski pevski zbor Savinjski cvet. Pri pripravi in izvedbi prireditve so sodelovali tudi člani Društva Novo upanje Žalec. Dogajanje pred jamo je obogatil pianist Georg Krajnc, v vlogi moderatorke dogajanja pa je bila članica UO TD Šempeter Darja Čop Sedminek, predsednica KD Grifon Šempeter. Na stojnicah so tudi tokrat ponujali kuhano vino, čaj in druge pijače, brezplačno pa tudi okusne rogljičke. Otroci so lahko skupaj s starši pekli jabolka, se greli ob žerjavici in gozdarskih ognjih in se seznanili s projektom Gozdovi so pljuča Pekla. Predsednica Turističnega društva Šempeter Ivica Čretnik je ob tem povedala, da je tudi pri letošnjem projektu božične zgodbe sodelovalo več kot sto ljudi, v dveh dneh pa si je jamo in žive jaslice ogledalo rekordno število obiskovalcev, kar okrog 4000. D. Naraglav Tudi na Polzeli drsajo Občina Polzela je letos v zimskem času za svoje občane postavila drsališče, ki je zaživelo v soboto, 5. januarja, zvečer. Ob odprtju je zbrane nagovoril župan Jože Kužnik, nastopila pa je umetnostna drsalka Maruša Udrih iz celjskega drsalnega kluba in navdušila številne ljubitelje drsanja. Drsališče so najeli za en mesec in bo do 4. februarja postavljeno na parkirišču pri občinski zgradbi. Odprto je vsak dan med 17. in 21., ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 22. uro. Pridobitve so najbolj veseli otroci, ki doslej niso imeli možnosti tovrstne rekreacija na Polzeli. Drsanje je brezplačno, možna pa je tudi izposoja drsalk. T. T. Na dan odprtja prvega polzelskega drsališča je bilo na Polzeli zelo živahno. Pred pristankom jadralnega padalca na nekdanjem preboldskem smučišču Čeprav so za jadralno padalstvo primernejši drugi letni časi, zlasti poletni zaradi termike, se nekateri temu športu predajajo tudi pozimi. Eno najboljših tovrstnih vadišč za padalce začetnike v Sloveniji je nekdanje preboldsko smučišče. S smučiščem je vrsto let upravljal Smučarski klub Prebold, po denacionalizaciji je smučišče propadlo, ves čas pa teren koristijo jadralni padalci, če je sneg, tudi številni domačini, zlasti otroci, za smučanje in sankanje. Prejšnjo soboto je skromno zimsko idilo s padalom lepšalo jadranje enega od novopečenih jadralcev, ki je opravljal polete pod nadzorom jadralnega inštruktorja in ob tem utrjeval svoje znanje za daljše polete z drugih vzletišč v Sloveniji. D. N. www.zkst-zalec.si Januar 2019 IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA / PO DOLINI Varuhinja sprašuje in odgovarja Glavni akterji pogovornega večera v Preboldu (z leve): Manica Janežič Ambrožič, Ilinka Todorovsdki in Luka Hvalc Pod tem naslovom je pred božično-novoletnimi prazniki v Občinski knjižnici Prebold potekal pogovorni večer, ki so mu dajali vsebino gostje z RTV Slovenija, ki je v letu 2018 praznovala 90 let radia in 60 let televizije. Gostje v preboldski knjižnici so bili varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski, odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija Manica Janežič Ambrožič ter novinar in dnevni urednik na Valu 202 Luka Hvalc. Knjižničarka Lea Felicijan je povedala, da je v želji po neposrednem stiku z javnostjo pobuda za pogovorni večer prišla prav iz pisarne varuhinje, kjer je zaposlena Preboldčanka, novinarka Anja Nab Huš. Gostje so spregovorili o poslanstvu javne radiotelevizije, med drugim na področjih informiranja, izobraževanja, govorne kulture in jezika. Priložnost za svoja vprašanja in mnenja so imeli tudi obiskovalci, ki so jih zanimali način oglaševanja, načrtovanje programske sheme, delovanje in ustroj javne radiotelevizije. Ob koncu zanimivega večera, ki je postregel z marsikaterim novim spoznanjem o RTV Slovenija in delu varuhinje, urednice in radijskega dela novinarja na Valu 202, smo Ilinko Todorovski in Manico Janežič Ambrožič povprašali tudi o tem, kako sta doživeli ta večer in kako opravljata svoje poslanstvo kot varuhinja oziroma urednica. »Zelo sem vesela današnjega večera. Sproščeno smo se pogovarjali in mislim, da smo v najkrajšem času in na najpreprostejši način predstavili neko širino javnega medijskega servisa. Predvsem pa je bilo za nas, predstavnike televizije in radia in tudi zame kot varuhinjo pravic poslušalcev in gledalcev, zanimivo slišati neke konkretne odzive. Slišali smo, ali vsaj posredno, da gledalci pogrešajo več lokalnih vsebin, da pogrešajo več kulture in več dobrih novic, kar je še posebej zanimivo, saj nam to pove, da smo se ljudje že zasitili s sla- bimi novicami, ki vplivajo na nas in naše počutje. Slišali smo tudi, da so gledalci in poslušalci zelo pozorni na jezikovno kulturo, pri čemer RTV dobro opravlja svojo vlogo, čeprav tudi ni brez napak, kar veliko se jih primeri, a potrebno jih je priznati in popraviti. Kot varuhinja se pustim poslušalcem, gledalcem in bralcem RTV-vsebin kar nekako voditi in pričakujem njihove odzive, ki jih prejemam jasno na vse svoje naslove. Odgovorim na vsa vprašanja, na vse kritike, pritožbe in tudi pohvale, predloge in mnenja, ki jih vseh ni mogoče upoštevati. Najtežje zadeve so seveda etična vprašanja, etične dileme ali recimo dileme o poklicnih merilih, ko gre za neko uravnoteževanje itd. Tako da se sama pravzaprav ukvarjam s tistimi temami, ki jih odpira naše občinstvo. Mislim, da občinstvo lahko odpira, ne samo sme, ampak tudi mora. Navsezadnje je občinstvo tisto, ki nam pomaga razumeti, kaj je javni interes. Se pravi, da se ne smemo zapreti v nek mehurček in reči, da mi vemo vse, kaj je najbolje, kaj naši gledalci, poslušalci, bralci hočejo brati, videti, slišati, ampak jim je tukaj potrebno tudi prisluhniti. Kritična sem do napak, kritična do oholosti, kritična do samovolje, kritična sem do prepričanosti novinarjev, da imajo vedno vse prav. Ampak pod črto pa vendarle menim, da RTV Slovenija opravlja svojo vlogo javnega medija in medijskega servisa, in to kar dobro,« je poudarila Ilinka Todorovski. Manica Janežič Ambrožič pa je povedala: »Zelo prijeten občutek je priti med ljudi, ki jih ali se ti zdi, da jih poznaš, in govoriti o poklicu, ki meni zelo veliko pomeni. Vedno je del Savinjske doline malo v meni, rada imam te kraje in v Grosuplju, kjer zdaj živim, pogrešam ravnino, zelenje in to odprtost prostora. Vsa ta leta po študiju, odkar delam na TV Slovenija, delam res s srcem in z veseljem in se čutim globoko povezana s tem medijem in s tem poklicem in verjamem v nek javni servis, ki zagotavlja neke dobre vsebine za gledalce slovenske televizije. Zdaj se ukvarjam z informativnim programom, kar pomeni, da se veliko ukvarjam tudi s politiko. No, ne samo s politiko, pač pa tudi z ostalimi vsebinami. Ne trdim, da smo popolni, bi pa rada povedala, da se znamo tudi takrat, ko naredimo napako, znotraj programa pogovarjati in iskati neke nove možnosti, nove rešitve. Vedno si prizadevamo za boljši program, predvsem pa imamo interes, da se slišijo v Sloveniji vsi glasovi na nek spoštljiv način, da se ljudje med sabo znajo pogovarjati, znajo izmenjati mnenja in se pogovoriti v miru in da s tem ustvarjamo nek dialog v družbi. Sovražni govor je velik problem v slovenski družbi. Mislim, da se ga ne zavedamo dovolj, da ga nekateri preprosto ignorirajo. Pred dnevi je bil posvet pri predsedniku države, kjer je eden od sogovornikov predlagal nekaj zelo zanimivega. Zakaj v Sloveniji ne znamo preprosto izolirati ljudi, ki uporabljajo sovražni govor v javnem nastopanju? Verjetno to samo z zakonom težko omejiš, ker takoj trčiš ob omejevanje svobode govora. Bi pa rada poudarila, da se moramo ljudje zoperstavljati takim pojavom. Preprosto se z njimi ne pogovarjaš, jih ne poslušaš več. Če bi mi tem ljudem dali jasno vedeti, da njihovega načina govora ne odobravamo, bi morali tudi mi nekaj narediti kot javnost. Da pa imajo ljudje, ki širijo sovražni govor veliko sledilcev na družbenih omrežjih, kjer jim nekateri kimajo, jih božajo in tako še spodbujajo njihovo početje. Besede lahko vodijo v nasilna dejanja. Mene kot ustvarjalko televizijskega programa skrbijo vse grožnje, ki jih dobim, in teh ni tako zelo malo. Vse žalitve, ki jih dobim, me prizadenejo. To občutim kot voditeljica, kot urednica, ne nazadnje tudi kot mama, saj me v teh grožnjah pogosto opozarjajo tudi na moje otroke ali so do njih žaljivi. Preprosto kot družba tega ne bi smeli dovoliti.« D. Naraglav 13 Obisk evropske poslanke Tanje Fajon Socialni demokrati Žalec so v četrtek, 10. januarja, organizirali ponovoletno druženje s svojimi člani. Z njimi je novemu letu v pozdrav nazdravila tudi evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon. Tanja Fajon, ki je bila v Evropski parlament izvoljena leta 2009, se je v svojem govoru dotaknila letošnjih volitev v Evropski parlament in izzivov, ki čaka Evropsko unijo za boljši jutri. Spomnimo, da je Fajonova poleg drugih zadolžitev v Evropskem parlamentu tudi podpredsednica politične skupine Socialistov in demokratov (S&D), članica predsedstva Stranke evropskih socialistov (PES) in predsednica mreže za demokracijo PES. V Evropskem parlamentu vodi dve delovni skupini S&D za boj proti ekstremizmu in terorizmu. Kot podpredsednica S&D je pristojna za področje notranjih zadev EU in komunikacijsko strategijo politične skupine. Je tudi podpredsednica stranke Fajonova je nagovorila člane stranke SD na ponovoletnem srečanju. Socialnih demokratov Slovenije in predsednica Sveta SD za zunanjo politiko. Poleg tega je članica Društva bolnikov z redkimi krvnimi boleznimi (BKB) ter Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo. Predsednik Občinske organizacije SD Žalec Viktor Mitov je na srečanju podal informacije o dosežkih stranke v letu 2018 in o velikem uspehu stranke na lokalnih volitvah, vendar je hkrati poudaril, da si ne smejo privoščiti nobenega »počitka na lovorikah«, saj dober rezultat na lokalnih volitvah pomeni tudi veliko odgovornost v občinskem svetu in stranki. Direktorica Občinske uprave Občine Žalec Tanja Razboršek Rehar je prisotne seznanila z aktualnimi projekti, ki se izvajajo na področju žalske občine, in o načrtovanih projektih, ki bodo Občino Žalec ohranili med uglednimi, prepoznavnimi in najuspešnejšimi občinami v Sloveniji. D. N. Moja Slovenija Dragica Sternad Pražnikar je v sodelovanju z Domom upokojencev Polzela 23. decembra v Kristalni dvorani graščine Šenek gostila Alo Adamio, ženo veleposlanika Slovenije nj. eksc. Jožefa Drofenika, po rodu Romunko, s koreninami v Moldaviji in Gruziji, zdaj živečo v Indiji, sicer pa, kot zase pravi, naturalizirano Slovenko. V pozdrav prazniku dneva samostojnosti in enotnosti sta vokalni skupini Draž in Lastovka zapeli slovensko himno, v nadaljevanju pa smo slišali domoljubne in božične napeve. Ala Adamia je v okviru evropskega projekta posnela dokumentarni film Moja Slovenija, v katerem prikazuje svoje videnje nove domovine. Kot zdravnica, ki je službovala v Krki, in soproga Slovenca govori res lepo slovensko. Dragica Sternad Pražnikar je v pogovoru večkrat poudarila pomen domoljubja, tega, da cenimo in spoštujemo svojo domovino in v tem duhu vzgajamo otroke. Ala Adamia je pritrdila, kako pomembno je, da domovino nosimo v srcu, kajti zanjo je dom tam, kjer te pričakujejo in tako pričakovano in zaželeno se je počutila v do zadnjega kotička napolnjeni Kristalni dvorani graščine Šenek. V pogovoru sta razkrili tudi, kako praznujejo božič na različnih koncih sveta. Ob tej priložnosti so pripravili pogostitev z domačo potico, slovenskim in moldavskim vinom, indijskimi oreščki in romunskimi palačinkami, ki jih za božič postrežejo v Romuniji. V pozdrav praznikom so obiskovalke prejele lepo pozornost iz Indije. T. Tavčar Dragica Sternad Pražnikar v pogovoru z Alo Adamio Brglez, d. o. o. Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in slaščičarna-proizvodnja Vransko: 703 30 38. Slaščičarne: Petrovče in Šempeter Spoštovani ! Za nami sta najbolj veseli mesec v letu in tudi že prvi mesec novega leta, pred nami pa slovenski kulturni praznik in Valentinovo, ko si bomo izkazovali ljubezen drug do drugega. Polepšajte si zimske dni in osebne ter družinske praznike in druge dogodke z dobrotami iz naših slaščičarn na Vranskem, v Šempetru in Petrovčah! Kolektiv prijaznih ljudi Brglez 14 PO DOLINI Januar 2019 Čarovnije na ledu Žive jaslice na Vranskem Na Vranskem so ob župnijski cerkvi prizore pričevanja o Jezusovem rojstvu – žive jaslice tudi letos uprizorili veroučenci in mladi iz Župnije Vransko pod okriljem katehistinje Katje Pečovnik Hadžič ter v sodelovanju s Folklornim društvom Vransko in Občino Vransko. Predstavi so na sveti večer prisostvovali številni obiskovalci, ob 18. uri predvsem otroci in mlade družine, ob 23. uri pa tudi udeleženci polnočnic. Božično zgodbo je ob 18. uri spremljal Cerkveni pevski zbor Gabrijelčki pod vodstvom Kristine Bogataj, ob 23. uri pa Robi Zupan in njegova žena Sonja. Žive jaslice je blagoslovil domači župnik Jože Turinek in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri izvedbi tega zanimivega dogodka ter s tem obogatili doživljanje božične skrivnosti. Obiskovalci so se lahko ob tej priložnosti okrepčali pri stojnici, na kateri so člani Folklornega društva Vransko ponujali domače dobrote in topel čaj. T. Tavčar Pravljićni junaki so s predstavo na ledu popestrili prihod Božička. Ko na Šlandrovem trgu v Žalcu zapreš oči, se točno ob petih popoldan magija zgodi. S čarobnim dotikom se luč za lučjo prižge in na ledu se čarobna predstava začne. Rdeča kapica se z volkom vrti, ljubeznivi Janko Metki čokolado podari. Pepelki in princu se oči iskrijo, Elzi se lasje bleščijo. Sneguljčica s palčkom se rada igra, sladka Ema pa se z obiskovalci s kremnimi rezinami sladka … Tako pravljično so pospremili Božička v Žalcu na predzadnji decembrski vikend. Božiček se je s svojo druščino poslovil z voščilom in napovedal svoj prihod s severa zopet v naslednjem letu. Božičkovanje je že tretjo leto zapored organiziral ZKŠT Žalec skupaj z zunanjim izvajalcev, zasnovo dogajanja pa je vodila Zvezda G. Novljan. Zelo dobro se je prijela tudi Božičkova pošta, tokrat prvič z avtobusom, ki jo je obiskalo kar 900 obiskovalcev. Na daljni sever je iz Žalca odpotovalo 450 pisem, ki so bila polna otroških želja. T. Tavčar Praznični koncert že šestnajstič Na Vranskem so oživeli prizori Jezusovega rojstva. Jaslice in druženje na prostem Cerkev sv. Pankracija na Ponikvi pri Žalcu je v času božično-novoletnega koncerta vedno polna. Na Ponikvi pri Žalcu so ob božično-novoletnih praznikih pripravili že 16. božični koncert v organizaciji domače župnije in Kulturnega društva Ponikva. Polna cerkev je dokaz, da si krajani želijo tudi na tak način polepšati praznike. Ob tej priložnosti počastijo tudi državni praznik – dan samostojnosti in enotnosti. Po državni himni v izvedbi pihalnega kvinteta domačih instrumentalistov pod vodstvom Karmen Kos Zidar je zbrane nagovoril bivši podžupan Občine Žalec Ivan Jelen. Koncertni program pa so v nadaljevanju soustvarjali mladi glasbeniki: Gal Cokan (saksofon), Anja Cokan Vršnik (flavta), Enej Jezernik (fagot), Klemen Kodrun (klarinet), Ema in Estera Kos (flavta), Gabriela Kos (klavir), Ana in Urban Pečovnik (petje in harmonika) ter Ines Salecl (flavta). Nastopili sta citrarki Neli in Karmen Kos Zidar ter Moški pevski zbor Ponikva pri Žalcu pod taktirko Janeza Kola- riča, Vokalna skupina ZaPet z umetniškim vodjem Matjažem Kačem, Ženski sestav Marabele ter otroški in mešani pevski zbor pod vodstvom zborovodkinje Karmen Kos Zidar. Ob koncu so vsi nastopajoči skupaj zapeli božično pesem, Gruberjevo Sveto noč, ki je od leta 2011 vpisana tudi na seznam Unescove nematerialne kulturne dediščine, nato pa so se odpravili pred Slomškov dom, kjer so se družili ob čaju, vinu in domačih dobrotah. D. N. Adventno srečanje pri farni cerkvi na parkirišču Slomškovega doma Vaščani Gornje Ponikve pripravijo vsako leto v adventnem času adventno srečanje. Vedno se dobijo pri drugi hiši in tako krepijo prijateljstvo ter povezanost med sosedi. Letos so jaslice in druženje pripravili ob farni cerkvi na parkirišču Slomškovega doma. Prizor Kristusovega rojstva so uprizorili pod hmeljsko kopico s figurami, ki so jih izde- lali na novo. Obnje so postavili ograde, v katerih so bile domače živali: ovca z mladičkom, dva osla, vietnamska prašička, indijske race …, ki so razveseljevale predvsem otroke. D. N. Trikraljevski koncert V začetku januarja so v polzelski župnijski cerkvi sv. Marjete tudi letos pripravili trikraljevski koncert. Gre za pravi praznik prepevanja in igranja božičnih pesmi, ki ga s številčno udeležbo in z bogatimi aplavzi nagradijo tudi obiskovalci. Prijetno je bilo tudi na letošnjem koncertu v nedeljo, 6. januarja. Med prihodom kolednikov je prepeval Mladinski pevski zbor Polzela, nato pa se je zvrstilo še deset nastopajočih zborov in skupin. Obiskovalci so prisluhnili Tamburaškemu zboru Polzela, ki ga vodi Mija Novak, Cerkvenemu OPZ Cekinčki Polzela z zborovodkinjo Matejo Stražar, ki je prepeval ob instrumentalni spremljavi Dominika Mazija (kitara), Matije Mazija (bobni) in Tomaža Mazija (klaviature). V nadaljevanju so zbrani prisluhnili Vokalno-instrumentalni skupini Marpole Polzela, ki prepeva pod vodstvom Monike Rakun in ob klavirski spremljavi Katje Novak, Mladinskemu pevskemu zboru Polzela, ki je prepeval ob spremljavi Tajde Randl na klavirju, Monike Rakun na klavirju in Kristine Žgank na violini, Vokalnemu kvintetu Lastovka Polzela, ki prepeva pod vodstvom Francija Ožirja, MePZ Oljka Polzela, ki ga vodi Marko Slokar, in je tokrat prepeval ob spremljavi Tajde Randl na klavirju in Roka Bastla na kitari. S svojim nastopom so navdušili tudi Pihalni kvartet Pavliha KGD Cecilija, ki ga vodi Gašper Smisl, Župnijski MePZ Polzela z zborovodkinjo Mijo Novak, Vokalno-instrumentalna skupina Margareta Polzela, ki jo vodi Sabina Florjanc Dolinšek, in MoPZ Polzela, ki prepeva pod vodstvom Mije Novak. Domači župnik Jože Kovačec se je vsem nastopajočim zahva- Med nastopom MePZ Oljka Polzela, ki ga vodi Marko Slokar. lil za njihov nastop, nato pa so ob orgelski spremljavi Mije Novak vsi nastopajoči in poslušalci skupaj zapeli pesem Tam stoji pa hlevček. T. Tavčar PO DOLINI Januar 2019 15 Zimski pohod z najdaljšo tradicijo Druga januarska sobota in nedelja sta bili v znamenju številnih planinskih in spominskih pohodov, kot sta na primer spominska pohoda na Osankarico in Dražgoše. Veliko pohodnikov pa se je v nedeljo podalo tudi na 42. tradicionalni pohod do planinskega doma pod Reško planino. Ta zimski pohod ima v Savinjski dolini najdaljšo tradicijo, morda tudi v celotnem slovenskem prostoru, saj je na primer leto dni starejši od pohoda na Osankarico in dve leti od spominskega pohoda po poti Cankarjevega bataljona v Dražgoše. Tudi letos so se udeleženci pohoda, ki ga vsako leto organizira PD Prebold, podali na pot iz različnih smeri, največ pa jih je za izhodišče izbralo Prebold in pot preko hriba Žvajge ter mimo Lobnikarjeve domačije do planinskega doma. Matic Pečovnik, predsednik PD Prebold: »Danes je vreme res super, čeprav bi bilo še lepše, če bi bila pokrajina zasnežena. Tako je vse skupaj videti bolj spomladansko, je pa bila pot za vse pohodnike suha, lažja in varnejša, kot če bi bilo poledenelo in veliko snega. Obisk je super, saj je ta pohod mnogim že v krvi, je pa res, da sem pričakoval nekoliko več Preboldčanov. Sicer pa mislim, da jih bo nekaj še prišlo, saj se nekateri podajo na pohod tudi po kosilu.« Ivana Pikl, Šešče: »Rada hodim na takšne pohode. Tega sem se do zdaj udeležila najmanj desetkrat. Danes je vreme fantastično, hoja ni težka in kar greh bi bil ostati doma. Na pot sem se odpravila iz Prebolda, preko Žvajge in mimo Lobnikarjevih do cilja. Ta pohod je res nekaj posebnega, saj je vzdušje vedno zelo prijetno. Poleg tega pa dobro dene po novoletnih praznikih, ko je bilo vsega preveč.« Mihelca Navo, Polzela: »Teh pohodov se občasno udeležim, saj živim v Nemčiji, kadar pa sem doma na Polzeli, se ga rada udeležim. Danes je vreme res krasno, sončno in nič kaj zimsko. Človeka kar potegne ven v naravo in vesela sem, da sem danes tu s prijatelji. Na pot smo se odpravili iz Prebolda in preko Žvajge, kar je tudi najobičajnejši pristop. V hribe veliko hodim, saj je to zame zelo dobrodošla sprostitev.« Marija Mlinarič, Celje: »Prihajam iz Celja in sem velika ljubiteljica planin, tako da se rada udeležujem tovrstnih pohodov. Tu, pod Reško planino sem bila velikokrat s pokojnim možem in tudi sama, nekajkrat sem se odpravila tudi na zimski pohod. V hribih res uživam, se sprostim, danes pa je k temu svoje dodalo tudi čudovito vreme, tako da je vse še toliko lepše. Ta pohod je zame neka uvertura v novo planinsko sezono.« Zdravko Rajgl, Kozje: »Na današnjem pohodu sem sku- paj s člani našega planinskega društva Železničar Celje, sicer pa živim v Kozjem. Na pohode rad hodim, če mi le čas dopušča. Včeraj sem bil na Osankarici, danes pa sem tu. Imamo se lepo, uživamo in si nabiramo energijo za premagovanje vsakodnevnih skrbi in obveznosti. Tega zimskega pohoda se skoraj vsako leto udeležim. Tu je vedno prijetno in če bom zdrav, bom tu še velikokrat.« D. N. Ob blagoslovu druženje Nekaj pohodnikov z županom Vinkom Debelakom in prvim predsednikom PD Prebold Adijem Vidmajerjem »Vesele praznike voščimo!« Članice in člani TD Braslovče so številnim mimoidočim pred trgovskim centrom v Braslovčah polepšali predpraznični čas z nasmehom, s stiskom roke in povabilom k stojnicama. Na prvi stojnici je dišalo po slastnih palačinkah, kuhanem vinu in čaju, na drugi pa je svoje izdelke predstavila mlada umetnica in članica društva Katja Matko. Za popestritev predprazničnega druženja so poskrbeli Valerija Turnšek z igranjem na harmoniko, komorna zasedba Maltežanke s Polzele z ljud- Konje je blagoslovil domači župnik Janko Cigala. Člani konjeniške sekcije Turističnega društva Galicija v žalski občini so prav na god sv. Štefana v sodelovanju s KS Galicija pripravili že 21. blagoslov konj. Konje je blagoslovil župnik Janko Cigala, ki je v svojem nagovoru nekaj besed namenil tudi sv. Štefanu, zavetniku konj. Številne obiskovalce je pozdravila predsednica TD Galicija Gabrijela Sedminek in nekaj beseda namenila tudi praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti, Cerkveni mešani pevski zbor Galicija pa je pod vodstvom Anite Žolnir z nekaj pesmimi popestril dogodek. Ob tej priložnosti so pod vaškim kozolcem pripravili pogostitev in veselo druženje. T. Tavčar Se veselimo in radi delimo V Braslovčah je bilo ves dopoldan zelo pestro in zanimivo. skimi in narodnimi napevi ter Aleksander, Domen in Grega z izvajanjem narodno-zabavne glasbe. T. Tavčar To je bil poseben dan Članice in člani Krajevne organizacije RK Polzela in Župnijske Karitas Polzela so v četrtek, 17. januarja, obiskali stanovalce Doma upokojencev Polzela, posebno pozornost pa so namenili občanom Občine Polzela, teh je v domu 30. Ob tej priložnosti so jim podarili priložnostna darilca, nato pa so se vsi skupaj zbrali v jedilnici doma, kjer jih je nagovoril predsednik Župnijske Karitas Polzela Blaž Jelen. V nagovoru je med drugim poudaril, naj jim bo ta urica v veselje in zadovoljstvo, da so med dobrimi ljudmi, ki jim želijo ustreči in jih razveseliti, da bodo zdravstvene in drugi težave manj težke. V Kolednike s Polzele je pred odhodom na pot blagoslovil domači župnik Jože Kovačec. Vaški godci iz Andraža nad Polzelo so razveselili stanovalce polzelskega doma upokojencev. novem letu jim je tudi v imenu organizatorjev tega obiska zaželel vse najboljše, predvsem sreče, zdravja in dobrega počutja ter božjega blagoslova. Stanovalci doma so bili navdušeni nad prazničnim programom, ki so ga pripravili Vaški godci iz Andraža nad Polzelo. T. Tavčer Že 24 let se preko Misijonskega središča Slovenije obuja star običaj koledovanja, ki mu dodajajo pomen solidarnosti. Otroci in mladi, ponekod pa tudi starejši, kot koledniki hodijo od hiše do hiše, prepevajo in prinašajo blagoslov. Z zbranimi sredstvi vsako leto podprejo več projektov slovenskih misijonarjev. Z letošnjo trikraljevsko akcijo so zbrali 306.300 evrov in pomagali uresničiti 17 projektov v 12 državah. Tudi to leto čaka 12 novih prošenj slovenskih misijonarjev za pomoč, zato velja geslo akcije: »Česar se mi vese- limo, radi z drugimi delimo.« V okviru akcije zbiranja pomoči za misijone so po župnijah Spodnje Savinjske doline drugi dan po božiču obiskali več sto družin, akcija koledovanja pa je potekala do 6. januarja, praznika svetih treh krajev. T. Tavčar 16 PO DOLINI Januar 2019 Silvestrski tek v Žalcu Blagoslov konj na Gomilskem Na startu silvestrskega teka v Žalcu Atletski klub Žalec je v sodelovanju z ZKŠT Žalec že enajstič zapored na zadnji dan leta pripravil silvestrski tek. Na stezah atletskega stadiona v Športnem centru Žalec so morali udeleženci teka preteči 5 tisoč metrov. Na startu se je tudi letos zbralo kar lepo število rekreativnih tekačev iz raznih kra- jev Slovenije, ki so nastopili v moški in ženski konkurenci. Vremenske razmere so bile tokrat dobre, saj je sijalo sonce, temperatura pa je bila okrog 5 stopinj Celzija. V moški konkurenci je s časom 16,39 zmagal Miha Dobravec iz Litije, drugi je bil Nejc Blatnik z Vranskega (16,43), tretji pa Darko Kralj iz Griž (17,28). V ženski kategoriji je zmagala Eva Zorman iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu s časom 18,58, druga je bila Andreja Godec iz Celja (20,52), tretja pa Klara Nemec iz Prebolda (24,30). Zmagovalca v moški in ženski kategoriji sta prejela pokal, najboljši trije v obeh kategorijah pa medalje. T. T. Na prazničnih pohodih 270 planincev Konji so bili med blagoslovom deležni slanega kruha, za kar je poskrbel duhovnik Viki Košec (za njim duhovnik Matic Lesjak in domači župnik Martin Cirar). Na Gomilskem, kjer je edina cerkev v Spodnji Savinjski dolini posvečena svetemu Štefanu – zavetniku živine in konj, so na praznik svojega zavetnika, torej na štefanovo, organizirali že 22. blagoslov konj. Ta zanimivi dogodek, ki ga vsako leto organizirata Turistično društvo Gomilsko in Konjeniški klub Mustang – Žovneška konjenica, so tudi tokrat pripravili pred domom krajanov. Konjeniki so se s svojimi konji najprej zbrali na domačiji Rančigaj in od tam prijezdili do cerkve, kjer so na vozove sedli tudi duhovniki, nato pa so skupaj odjezdili do prireditvenega prostora. Predsednica TD Gomilsko Božena Kosu je konjenike in ostale udeležence pozdravila v imenu organizatorjev in na kratko predstavila pomen ohranjanja tradicije tega starega običaja. Konje in konjenike sta blagoslovila domači župnik Martin Cirar in rojak Viki Košec, župnik v Lučah, pridružil pa se jima je tudi mladi duhovnik Matic Lesjak iz Tabora, sicer kaplan v Župniji sv. Danijela v Celju. Predsednik KK Mustang Ivan Lesjak je konjenikom v spomin podaril spominske medalje konjeniškega kluba, zbrane pa je ob tej priložnosti nagovoril tudi braslovški župan Tomaž Žohar in organizatorjem čestital za organizacijo, nekaj besed pa je namenil tudi državnemu prazniku – dnevu samostojnosti in enotnosti, ki ga obeležujemo na isti dan. S pesmijo je prireditev pospremil otroški kvintet sester Vodovnik. D. Naraglav 700 pohodnikov na Goro Oljko S 30. pohoda braslovških planincev na Dobrovlje Planinska društva v Spodnji Savinjski dolini so v počastitev božiča, dneva samostojnosti in enotnosti ter novega leta pripravila štiri tradicionalne planinske pohode, ki se jih je skupaj udeležilo okrog 250 planincev. Prva pohoda so 25. decembra in 31. decembra pripravili vranski planinci, in sicer tradicionalni božični nočni pohod na Čreto in silvestrski pohod iz Tabora na Črni Vrh. Pohodov se je skupaj udeležilo okoli sto planincev. Člani PD Dobrovlje Braslovče so se v torek, 2. januarja, podali na 30. jubilejni pohod do Doma borcev na Dobrovljah. Po besedah predsednika Franca Kumra se je pohoda udeležilo okrog sto planincev. Člani PD Liboje so se dan po novem letu podali na 21. novoletni pohod. Predsednik libojskih planincev Adolf Teržan je na zbornem mestu pri mostu čez Savinjo nagovoril S 37. pohoda Zdravju naproti na Goro Oljko Libojski planinci na poti na Brnico kakih sedemdeset planincev in jim zaželel srečno ter zdravo leto 2019, nato pa so kreni- li na Brnico. Vse pohodnike je spremljalo prej pomladno kot zimsko vreme. T. Tavčar Planinsko društvo Polzela je tretjo januarsko soboto pripravilo 37. pohod Zdravju naproti na Goro Oljko. Letošnji je potekal v zimskih razmerah, v dolini je bilo snega za vzorec, na cilju pa 15 centimetrov. Pohoda se je, kot je povedal predsednik PD Polzela Miroslav Jegrišnik, udeležilo okrog 700 pohodnikov iz različnih krajev Slovenije in sosednje Hrvaške. Na vodeni pohod so se pohodniki podali s Polzele, sicer pa so prišli na Goro Oljko tudi iz smeri Šmartnega ob Paki, Velenja, Šoštanja in Andraža nad Polzelo. Že po tradiciji so pohodniki na cilju pri planinskem domu na Gori Oljki dobili trdo kuhano jajce v čast sv. Neži, zaščitnici kokoši, in čaj, podelili pa so jim tudi priznanja. Za deseto udeležbo je priznanje prejelo šest pohodnikov, za dvajseto dva, za trideseto eden, vseh 37 pohodov pa se je udeležil Ferdinand Glavnik s Polzele. Letos se je pohodnikom na novo pridružilo še 39 ljubiteljev pohodov. T. Tavčar že 25 let Pregledi vida v torek, 12. in 26. 2. 2019. Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure! Od 25 do 50 % popusta na gotovino na vsa sončna očala! Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optika.simona@siol.net www.optika-simona.si NAPOVEDNIK OBČINA ŽALEC Petek, 1. februar, 10.00 (vsak petek) kuharska delavnica, Hiša*; 17.00 (vsak petek) španščina, jezikovni tečaj, Hiša*. Sobota, 2. februar, 8.00–12.00 (vsako soboto) Podeželska tržnica Žalec, parkirišče pri Domu*. Nedelja, 3. februar, 18.00 (vsako nedeljo) joga za družine, Hiša*. Ponedeljek, 4. februar, 9.00 (vsak ponedeljek) urice pletenja – nadaljevalna skupina, Hiša*; 9.00 (vsak ponedeljek) risanje mandal, Hiša*; 12.00 (še 25. 2.) računalniška delavnica, Hiša*; 17.00 pravljične minute in ustvarjalnica, prostori OŠ Petrovče; 18.00 Po pravljici diši – pravljična ura, Krajevna knjižnica Liboje; 19.00 Utrip domoznanstva: 40 let osrednjega spodnjesavinjskega tisk. medija, MSK Žalec*. Torek, 5. februar, 9.00 (vsak torek) vadba tai-chi, Hiša*; 10.30 (vsak torek) delavnica šivanja, Hiša*; 18.00 Pod lipo, proslava ob kult. prazniku, Hmeljarski dom Šempeter. Sreda, 6. februar, 8.15 (vsako sredo) tibetanske vaje, Hiša*; 9.00–20.00 (in 7. 2.) seminar za kitariste s koncertom, dvorana GŠ*; 10.00 (vsako sredo) urice pletenja – začetniška skupina, Hiša*; 19.00 osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Savinovih odličij, dvorana Doma*. Četrtek, 7. februar, 8.00 (vsak četrtek) vadba pilatesa, Hiša*; 15.00 Demenca: znaki, praktične vaje, Bergmanova vila – Društvo Zimezelen; 16.00 Ženska ruta, srečanje knjižnično bralnega kluba, MSK Žalec* v sodelovanju z UPI Žalec; 16.30 prireditev v počastitev slovenskega kult. praznika, Dom krajanov Galicija; 18.00 proslava ob slovenskem kult. prazniku, Hmeljarski dom Petrovče; 20.00 Profesor Kuzman mlajši, komedija za izven, dvorana Doma*. Petek, 8. februar, 6.00 pohod ob slovenskem kult. Prazniku, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica; 9.00 21. pohod na Šmohor, izpred bencinskega servisa, PD Liboje; 9.00–12.00 dan odprtih vrat ekomuzeja* in Savinove hiše; 15.00–19.00 dan odprtih vrat Rudarskega muzeja, Dom kulture Svoboda Griže; 17.00 proslava ob slovenskem kult. prazniku, dvorana Griže*; 17.00 Madagascar, muzikal, dvorana Doma*. Nedelja, 10. februar, 18.00 Modrijani osebno, koncert, dvorana Doma*; Torek, 12. februar, 18.00 Biti jaz 365 dni, predstavitev knjige D. Fisher, avla Doma*. Sreda, 13. februar, 7.00 seniorji na Planino nad Vrhniko, izpred pisarne PD Žalec; 18.00 6. javna produkcija, dvorana GŠ*. Četrtek, 14. februar, 19.30 Igor in zlati zvoki, Smeh, narodno-zabavni ab. in za izven, dvorana Doma*. Nedelja, 17. februar, 16.30 Mama umrla dvakrat, gledališka komedija, CUKR teater Piran, Dom krajanov Vrbje; 18.00 Najlepše melodije Dalmacije, TA Dober dan, koncert, dvorana Doma*. Ponedeljek, 18. februar, … (do 22. 2.) smučarski tečaj s SK Gozdnik, Rogla. 8.00–16.00 (do 22. 2.) zimski počitniški tabor za otroke od 6 do 11 let, Hiša*; 19.30 Glorius, gledališki abonma in za izven, dvorana Doma*. Torek, 19. februar, 19.30 Glorius, gledališki abonma in za izven, dvorana Doma*. Četrtek, 21. februar, 7.00 pohod Otlica–izvir Hublja, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica*; 15.00 Spremljanje umirajočih bolnikov in podpira svojcem v času hude bolezni, izvaja K. Kveder, strokovna delavka v Hospicu, Bergmanova vila, Društvo Zimzelen. Petek, 22. februar, 19.00 Tinkara Kovač trio, koncert, dvorana Doma*. Sobota, 23. februar, 7.00 Iz Laškega v Celje malo drugače, izpred pisarne PD Žalec; Sobota, 23. februar, ob 19.30 19.30 Ugrabitev iz seraja, W. A. Mozart, SNG Opera in balet Maribor, opera za izven, odhod iz Žalca ob 17.30. Nedelja, 24 februar, 17.00 Tomaž Plahutnik in Ljoba Jenče, citrarski ab. in za izven, avla Doma*. Januar 2019 Torek, 26. februar, 17.00 Po pravljici diši – pravljična ura, Krajevna knjižnica Ponikva; 18.00 Po pravljici diši – pravljična ura, MSK Žalec*. Sreda, 27. februar, 7.00 seniorji na Sv. Jošt nad Kranjem, izpred pisarne PD Žalec; 18.00 Po pravljici diši – pravljična ura, Krajevna knjižnica Griže. Četrtek, 28. februar, 17.00 Sapramiška 2 – sapramišja sreča, Vožkovo gledališče in za izven, dvorana Doma*. OBČINA BRASLOVČE Sobota, 2. februar, 9.00–14.00 Torte malo drugače …, delavnica, avla Braslovče*, ZIKST 3 jezera. Nedelja, 3. februar, … pohod na Ramšakov vrh, izpred OŠ, PD Dobrovlje Braslovče. Torek, 5. februar, 18.00 odprtje razstave v spomin dr. D. Ludviku, Občinska knjižnica Braslovče. OBČINA TABOR Četrtek, 7. februar, 18.00 proslava ob slovenskem kult. prazniku, Dom krajanov Tabor. 20.00 Profesor Kuzman mlajši, komedija za izven, dvorana Doma*. Sobota, 9. februar, 8.00–12.00 sejem starodobnikov, delov in opreme, Kapla 16, Steyr klub. Torek, 12. februar, 18.00 Duhovno partnerstvo, predavanje pranoterapevta, občinska sejna soba. Četrtek, 14. februar, 9.00 krožek Biodinamično kmetovanje, občinska sejna soba. Sobota, 16. februar, 20.00 21. Valentinov ples s Savinjskim kvintetom, Dom krajanov Tabor. Torek, 26. februar, 18.00 pravljična urica s poustvarjanjem, Občinska knjižnica Tabor. Četrtek, 7. februar, 18.00 osrednja občinska proslava ob kult. prazniku, Dom krajanov Gomilsko. Torek, 12. februar, ob 18. uri 18.00 Čarobni norveški fjordi, potopis U. Trotovšek, Občinska knjižnica Braslovče. Petek, 22. februar, med 10. in 12. uro 10.00-12.00 druženje starejših z zabavnimi vajami za krepitev spomina, Dom kulture Braslovče. Nedelja, 24. februar, … pohod na Smrekovec, izpred OŠ, PD Dobrovlje Braslovče. Ponedeljek, 25. februar, 17.00 Picko in packo, otroški abonma in izven, Dom kulture Braslovče. Torek, 26. februar, ob 18. uri 18.00 pravljična ustvarjalnica, Občinska knjižnica Braslovče. Četrtek, 28. februar, 17.30 Ciklusi pogovorov z umetnikom: Metod Pevec, režiser, igralec, pisatelj, Domu kulture Braslovče. OBČINA PREBOLD Sobota, 2. februar, 8.00–10.30 (vsako soboto) kmečka tržnica, Režajeva domačija. Torek, 5. februar, 19.00 slovesnost ob slovenskem kult. prazniku s podelitvijo plakete, Dvorana Prebold. Sreda, 6. februar, 18.30 Računalniški nasveti z N. Golič: Kako oblikovati preproste dokumente, Občinska knjižnica Prebold. Petek, 8. februar, 8.00 16. zimski pohod na Mrzlico, izpred OŠ, PD Prebold. Sobota, 9. februar, … Petrin memorial – odbojka, telovadnica OŠ, OK Prebold. Nedelja, 10. februar, 12.00 prireditev ob slovenskem kult. prazniku s predstavo Guzaj, Dom pod Reško planino; 16.00 Na kmetih, gledališki abonma in za izven, Dvorana Prebold. Torek, 12. februar, 18.30 Večer za dušo: tople zgodbe za mrzle zimske dni (B. Rošer in trio Kopinke), Občinska knjižnica Prebold. Petek, 15. februar, 17.00 Žabica Brokolina, otroški abonma, Dvorana Prebold. Sobota, 16. februar, … 10. občinsko tekmovanje v veleslalomu, Golte. Ponedeljek, 17. februar, … (do 20. 2.) smučarski tečaj SK Prebold, Kope. Torek, 19. februar, 18.30 Divja Aljaska (B. Popit), Občinska knjižnica Prebold; 19.00–20.00 meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov, RR, KO RK Prebold. Sobota, 23. februar, 19.00 12. Rock žur Šešče – KUD Šmrkl, Dom kulture Šešče. Torek, 26. februar, 18.00 Nevsakdanji izlet z A. Grašinar, meditacijska pravljica, Občinska knjižnica Prebold. 17 Legenda: ekomuzej – Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije MSK Žalec – Medobčinska splošna knjižnica Žalec dvorana Doma – dvorana Doma II. slovenskega tabora avla Doma – avla Doma II. slovenskega tabora dvorana GŠ – dvorana Glasbene šole »Risto Savin« Žalec dvorec – Dvorec Novo Celje Hiša – Hiša Sadeži družbe Žalec salon – Savinov likovni salon dvorana Griže – Dom kulture Svoboda Griže razstavni Griže – razstavni prostor Doma kulture Svoboda Griže GCC – Gimnazija Celje - Center knjižnica Braslovče – Občinska knjižnica Braslovče Medgeneracijski – Medgeneracijski center Prebold knjižnica Prebold – Občinska knjižnica Prebold GD – gasilski dom avla Braslovče – avla Doma kulture Braslovče 18 KULTURA Januar 2019 Praznika s Slovenskim oktetom Občina Polzela vsako leto prav na božični večer organizira v cerkvi sv. Marjete na Polzeli brezplačni božično-novoletni koncert. Tokrat so v goste povabili Slovenski oktet, ki je prvič zapel leta 1951, od nekdaj je vzor in spodbuda mnogim skupinam, ki so prav zaradi njegovega plemenitega petja začeli s svojim delovanjem, njihov umetniški vodja pa je Jože Vidic. Repertoar okteta je izjemno širok in raznolik, na Polzeli so se predstavili z božično tematiko ob orglarski spremljavi organistke Urške Vidic, del koncerta pa so izvedli v a capella izvedbi. Božič in dan samostojnosti in enotnosti sta dva velika praznika in ob tej priložnosti je zbrane v povsem Z godbo najstarejše godbe naše doline Slovenski oktet in nagovor župana Jožeta Kužnika polni cerkvi nagovoril župan Jože Kužnik: »S tem božičnim koncertom smo zaokrožili in upočasnili praznični utrip. /…/ Dan samostojnosti in enotnosti pa praznujmo z izobešeno zastavo, nasmehom na obrazu in radostjo v srcu.« Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli k izvedbi koncerta, in župniku Jožetu Kovačcu za sprejem v božjem hramu. Koncertu je sledilo druženje pri cerkvi ob kuhanem vinu in čaju ter prijetnem kramljanju. T. Tavčar Pester pevski čas Ženski pevski zbor KD Svoboda Griže je decembra in januarja zabeležil lepo število nastopov. Pevke so polepšale dneve stanovalcem domov starejših na Polzeli, v Preboldu, na Grmovju in Vranskem ter nastopile na božičnem koncertu v Termah Dobrna, cerkvi sv. Neže v Libojah in domačih Grižah. Pod umetniškim vodstvom zborovodkinje Vesne Turičnik Popovski so se pevke poleg božičnih pesmi predstavile tudi z drugim programom. Zborovodkinja pa je ob tem povedala, da je nekaj posebnega pre- Godba Zabukovica na koncertu v telovadnici OŠ Griže Zastavo najstarejše pihalne godbe v naši dolini nosi Godba Zabukovica ki bo v prihodnje praznovala 140-letnico delovanja. Na dan samostojnisti in enotnosti so v športni dvorani OŠ Griže pripravili božično-novoletni koncert. Na tokratnem koncertu so pod taktirko Boštjana Mesarca plast za plastjo, skladbo za skladbo, odvijali svoje božično darilo zvestim poslušalcem in ljubiteljem tovrstne glasbe. Od skladb nizozemskega skladatelja Teda Huggrnsa, ki je slovel po odličnih delih za pihalni orkester, ki jih je obarval s svojim navdušenjem nad rockom, so v nadaljevanju postregli s čarobnostjo Karibov in z glasbo iz zlate dobe rock and rolla. Kot gostje so nastopili člani Pihalnega kvinteta Sakstet s Polzele pod vodstvom Gašperja Smisla. Drugi del koncerta, ki ga je vodila Katarina Mesarec, so godbeniki začeli z besedami iz Skodelice kave in s Cankarjevimi mislimi ter z glasbo o domovini, s čimer so počastili državni praznik. Nadaljevali so z glasbo legendarnega Erica Claptona, Roryja Charlesa in glasbo švedske skupine Abba, koncert pa zaključili s filmsko glasbo. D. N. Libojčani nastopili doma in v Žalcu ŽPZ KD Svoboda Griže pod taktirko Vesne Turičnik Popovski. pevati v cerkvi sv. Neže, kamor jih vsako leto povabi griški žu- pnik Jožef Planinc. D. N. Trideseti božični koncert Libojčani so nastopili v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Preboldski godbeniki so pripravili že trideseti božični koncert. Preboldski godbeniki, ki igrajo že 93 let, so konec preteklega leta na božični dan pripravili že 30. božično-novoletni koncert. Prvega so leta 1988 pripravili pod taktirko umetniškega vodje – kapelnika Milana Posavca, ki je vodenje nekdanje pihalne godbe TT Prebold prevzel leto prej. Od takrat dalje izvedejo koncert vsako leto ob istem času. Kar nekaj let so ta glasbeni do- godek pripravljali v nekdanji kinodvorani v Preboldu, nato pa v športni dvorani. Tudi letošnji trideseti koncert so pod dirigentsko palico Marka Repnika, ki je zbor pred dvanajstimi leti prevzel od Milana Posavca, so pripravili v športni dvorani, ki omogoča boljšo scensko in glasbeno postavitev. Letos so v goste povabili Alenko Godec, nastopil je tudi domačin Jakob Zagožen, koncert pa je povezovala Simona Žvikart Repnik. Občinstvo je bilo nad nastopom preboldskih godbenikov zelo navdušeno, kar je nagradilo z močnimi aplavzi, godbeniki pa so ob tem zaigrali še tri dodatne skladbe – Golico, Sveto noč in Radetzky marš. Občinstvo in nastopajoče je ob tej priložnosti nagovoril preboldski župan Vinko Debelak. D. Naraglav Godbeniki Godbe Liboje pripravijo vsako leto dva praznična koncerta, prvega prav na božični dan v domačem kraju v tamkajšnjem kulturnem domu, drugega pa v začetku januarju v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Tudi tokratna koncerta je povezoval Tone Vrabl. V Libojah so kot gostje nastopili harmonikar Štefan Frece in libojske mažoretke, v Žalcu pa je občinstvo zabaval tudi Tin Vodopivec, trenutno eno najbolj vročih imen slovenske standup komedije. Njegov humor temelji na vsakodnevnih izkušnjah, zato je popularen med vsemi generacijami. Godba Liboje, ki jo vodi Andrej Žgank, je tudi tokrat z repertoarjem navdušila in nagradila svoje zveste poslušalce. Melodije, ki so jih zaigrali, so bile različne, od West Side Story do vselej zaželenega Radetzkyega marša. Preplet različnih ritmov, od valčka do koračnic, je zato zagotovo še dolgo odmeval v glavah hvaležnega občinstva, ki se je z godbeniki družilo ob kozarčku v avli doma po koncertu. D. N. KULTURA Muziciranje v cerkvi sv. Nikolaja Med nastopom šolskega kolektiva, ki ga je na klavirju spremljal ravnatelj šole mag. Gorazd Kozmus. V cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu so v četrtek, 21. decembra, pripravili že osmi tradicionalni božični koncert učiteljev in učencev Glasbene šole Risto Savin Žalec. »Koncert je bil izjemno težko pričakovan, saj gre za enega najodmevnejših dogodkov glasbene šole, zagotovo pa za najodmevnejši dogodek v tem času nasploh,« je povedal mag. Gorazd Kozmus, ki je poleg patra Viktorja Arha uvodoma nagovoril zbrano občinstvo. Na koncertu smo prisluhnili popularnejši klasični glasbi z novoletnim pridihom. Na prijetnem glasbenem dogodku pa so tudi tokrat poskr- beli za presenečenje, saj se je na koncu predstavil celoten kolektiv glasbene šole kot pevski zbor, ki je zapel ob klavirski spremljavi ravnatelja šole mag. Gorazda Kozmusa, navdušeni obiskovalci pa so s stoječimi ovacijami nagradili nastopajoče. Bučen aplavz je prekinila skladba Sveta noč v izvedbi učiteljev. T. T. Odraščanje z dijaki V sredo, 9. januarja, so v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu odprli tradicionalno razstavo, ki so jo letos poimenovali Odraščanje, na njej pa svoje likovne izdelke predstavljajo dijaki programa umetniška gimnazija – likovna smer Gimnazije Celje – Center. Razstava bo na ogled do 31. januarja. Odprtje razstave sta z uvodnimi besedami pospremila Uroš Govek z ZKŠT Žalec in ravnatelj gimnazije Gregor Deleja. Program umetniška gimnazija – likovna smer je najmlajši od treh (poleg gimnazije in predšolske vzgoje) na Gimnaziji Celje – Center. Vanj se že 16 let lahko vpisujejo osnovnošolci iz Celja in širše regije, ki jih zanimata umetnost in umetniško ustvarjanje in si želijo poleg splošnega znanja pridobiti še poglobljeni Z odprtja razstave dijakov celjske umetniške gimnazije pogled na umetnost ter razviti svoj dar in veselje za lastno ustvarjanje. Po štirih letih šolanja in opravljeni splošni maturi se odločajo za zelo različne študijske programe, tako umetniške kot neumetniške. Razstavo je postavila Ana Peč- nik, na njej pa trideset likovnih del v različnih tehnikah razstavljajo dijakinje in dijaki od 1. do 4. letnika. Odprtje sta s svojim nastopom popestrila dijaka omenjene gimnazije, pevka Jena Knez in kitarist Aleks Breznikar. T. Tavčar 19 V Bangladešu prvi prevod V »deželi rek«, ki ima 170 milijonov prebivalcev, so prevedli prvo zbirko slovenske poezije. Pod knjigo z naslovom V bližini tišine je podpisana Polzelanka dr. Glorjana Veber. Knjižno delo bo predstavljeno na največjem nacionalnem bangladeškem knjižnem sejmu The Ekushey Book Fair, kamor bo pesnica odpotovala februarja. Pesniška zbirka V bližini tišine je avtoričina druga knjiga, ki je bila izdana v tujini. Nastala je pod okriljem bangladeškega časopisa The Teerandez, ki gradi t. i. Globalno literarno vas, in Univerze v Daki. 40 pesmi je prevedla v Ameriki živeča bengalska prevajalka in pesnica Razia Sultana, zbirko pa je uredil pesnik, prevajalec in kritik prof. dr. Masuduzzamana, ki poučuje literaturo na Univerzi v Daki. Vanjo je vključil nekaj avtoričinih novejših pesmi iz njenega prvenca Prosti pad, ki je pred tremi leti izšel pri Centru za slovensko književnost. Zbirka je dvojezična in bo na voljo tudi v Sloveniji, saj želijo v Bangladešu vzpostaviti simbolično jezikovno vez med dvema kulturama. K izidu knjige je bila Vebrova povabljena na pobudo profesorja Masuduzzamana, ki se je z njeno poezijo seznanil na tujem portalu Bienala mladih umetnikov Evrope in Sredozemlja. Pesnica je na bienalu, ki se ga je leta 2009 udeležilo 700 umetnikov iz 48 držav, na podlagi nacionalnega natečaja Dr. Glorjana Veber zastopala področje slovenske literature. Pesnica je prejemnica več domačih in mednarodnih nagrad za poezijo, ki je prevedena v 21 jezikov. T. Tavčar Linija uvida v Likovnem salonu Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v četrtek, 10. januarja, v Savinovem likovnem salonu v Žalcu odprl razstavo z naslovom Dialog kiparja Darka Golije in večmedijske umetnice Aleksandre Saške Gruden. Razstava Linija uvida je del štiriletnega projekta Misel, vrojena v času, liniji, teksturi. Avtorja in koncept je predstavila kustosinja razstave dr. Mojca Puncer, o razstavljenih delih pa sta spregovorila umetnika sama. Tokratni umetniški dialog postavlja v središče linijo kot temeljno likovno in simbolno prvino, ki meri v osrčje sodobne družbene stvarnosti preko razmisleka o konceptih nacionalnega, transnacionalnega oz. globalnega in intimnega. Razstava ponuja tri dialoške situacije s pomočjo linijsko naglašenih kontrastov, komplementarnosti in družbene asociativnosti. Pri tem se kiparski prispevek Darka Golije ukvarja z monumentalnostjo tako v odprtem javnem prostoru kot tudi v zasebnem, intimnem okolju ter z malo plastiko za zaprt galerijski prostor. Citrarski duet Fantazija ZKŠT Žalec je v nedeljo, 20. januarja, v okviru tretjega citrarskega abonmaja v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu gostil Citrarski duet Fantazija, in sicer citrarki Ireno Anžič in Franjo Kotnik. Duet Fantazija deluje od leta 2010. Glasba avtorjev iz različnih obdobij se prepleta tako ali drugače, zato duet izvaja tako slovenske kot tuje sodobne avtorske skladbe za citre, izvirne aranžmaje slovenskih ljudskih pesmi, renesančno ter baročno glasbo. Glasba se razvija in raste, spreminja in oblikuje ter Januar 2019 povezuje tako staro in sodobno kot vse generacije. Slišali smo aranžmaje slovenskih ljudskih pesmi, avtorsko glasbo Irene Anžič, glasbo M. Pogolskega, J. Dowlanda in F. Sora, kar pomeni, da je glasbeno potovanje segalo vse od renesanse in baroka do sodobne glasbe, pisane originalno za citre. T. Tavčar Citrarki Franja Kočnik in Irena Hanžič med nastopom v avli žalskega kulturnega doma Avtorja razstave Darko Golija (1965) živi in ustvarja v Mariboru. Študij kiparstva je končal na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Je redni profesor za kiparstvo na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Za svoje umetniško delo je prejel več nagrad tako doma kot v tujini. Aleksandra Saška Gruden (1970) živi in ustvarja v Mariboru in Ljubljani. Diplomirala je iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Od leta 2006 deluje kot samostojna kulturna delavka. Svoja kiparska dela pogosto dopolni s fotografijo, videom ali performansom. Aleksandra Saška Gruden s fotografsko instalacijo razpira kontekst sodobne transnacionalne problematike, s posegom v razstavni prostor pa postavi pod vprašaj novodobno ideologijo graditeljstva ter se slednjič v dialogu z Golijo dotakne alternativnih družbenih sistemov, območij zasebnosti in intimnosti. Razstava bo odprta do 28. februarja. V kulturnem program ob odprtju sta nastopili flavtistka Katja Jazbinšek, učenka 5. razreda flavte pri prof. Nini Fajfar Baša na Glasbeni šoli Risto Savin Žalec, na klavirju pa jo je spremljala profesorica Melita Estigarribia Villasanti. T. Tavčar 20 ŠPORT Januar 2019 Skupno drugi s 27 državnimi prvaki Braslovški taekwondoisti na državnem prvenstvu Braslovški taekwondoisti so zelo uspešno zaključili leto 2018. V organizaciji njihovega kluba in ITF zveze za tradicionalni taekwondo Slovenije je novembra potekalo državno prvenstvo. Uspešno so nastopili tudi na mednarodnem turnirju v bolgarskem mestu Plovdiv, decembra pa v grškem mestu Thesolonki. Na državnem prvenstvu so v skupnem seštevku osvojili 2. mesto. Osvojili so devetnajst posameznih in osem ekipnih naslovov državnih prvakov, deset posameznih in eno ekipno drugo mesto ter deset posameznih in eno ekipno tretje mesto. Naslove državnih prvakov so si priborili Ana Jan, Anže Miklavžina, Jan Šketa, Martina Flis, Anita Orehovec, Primož Planovšek, Boštjan Šketa, Robi Mešič, ekipa mladincev v postavi Jan in Tilen Šketa, Simon Zajec, Klemen Strojanšek, Jan Sajtl in Žan Kovačič ter ekipa veteranov v postavi Robi Mešič, Primož Planovšek, Boris Kovačič in Boštjan Šketa. V testu moči so se naslova državnega prvaka razveselili Boštjan Šketa (veterani silver), Robi Mešič (veterani gold) in ekipa veteranov. V samoobrambi so postali državni prvaki mladinci v postavi Simon Zajec, Klemen Strojanšek ter Tilen in Jan Šketa. V borbah pa so naslove državnih prvakov osvojili Brad Flis, Ana Jan, Ana Sajtl, Ema Mešič, Klemen Strojanšek, Jan Sajtl, Tilen Šketa, Simon Zajec, Urh Černivšek ter ekipa kadetinj v postavi Ana Jan, Ana Mešič, Eva Jan in Ana Sajtl in ekipa kadetov v postavi Žan Kovačič, Brad Flis, Matevž Basle, Davor in Samo Orehovec, ekipa veteranov ter ekipa mladincev. Poleg tega so Braslovčani osvojili kar štiri naslove najboljših posameznikov, in sicer Ana Jan pri kadetinjah, Jan Sajtl pri mlajših mladincih, Boštjan Šketa pri veteranih silver in Robi Mešič pri veteranih gold. Zadnji novembrski vikend se je pet članov braslovškega kluba, ki so bili del ekipe SLO TEAM, udeležilo mednarodnega prvenstva v bolgarskem mestu Plovdiv, kjer je nastopilo preko 600 tekmovalcev. Ana Sajtl, Ema Mešič in Simon Zajec so osvojili prvo mesto v borbah, Jan Sajtl je osvojil drugo mesto v borbah in Ana Sajtl tretje mesto v formah. Med 15. in 16. decembrom so Braslovčani sodelovali z ekipo SLO TEAM tudi na tekmovanju European King of Taekwondo v grškem mestu Thesaloniki, kjer se je zbralo rekordnih 1600 tekmovalcev iz 17 držav. Ana Jan je zmagala v formah in borbah, Žan Kovačič in Simon Zajec sta se veselila zmage v borbah, Ana Sajtl je osvojila tretje mesto v borbah, Simon Zajec pa tretje mesto v formah. Uspešni nastopi konec preteklega leta navdajajo Braslovčane z optimizmom pred pomembnimi nastopi v tem letu. Najboljše čaka najprej nastop na evropskem prvenstvu v taekwondoju, ki bo od 2. do 8. aprila potekalo v italijanskem mestu Rimini. D. Naraglav Žreb polfinalnih parov slovenskega pokalnega tekmovanja, ki so se ga udeležili tudi predstavniki medijev in vseh štirih ekip zaključnega turnirja, sta podjetje Spar Slovenija in Košarkarska zveza Slovenije izkoristila tudi za podaljšanje medsebojnega sodelovanja. V soboto, 16. februar, se bodo v polfinalu pomerile Sixt Primorska in Petrol Olimpija ter Hopsi Polzela in Helios Suns, v nedeljo, 17. februarja, Prva tekma v letu 2019 je v šempetrsko dvorano privabila lepo število gledalcev. V 11. krogu 1. A DOL za ženske so SIP-ovke na kolena spravile še nepremagano ekipo GEN-I Volley, boljše so bile s 3 : 2 (17, –19, –20, 21, 12). Razburljiva je bila končnica petega niza, v kateri so domačinke po dveh napadih Vrhovnikove prišle do vodstva s 14 : 11. Gostje so uspele zmanjšati zaostanek na 14 : 12. Na veselje SIP-ovk je tekmo zaključila Žnidarjeva z odličnim napadom za vodstvo 15 : 12 in slavje v napolnjeni dvorani se je začelo. Za šempetrsko ekipo so točke dosegle Lakovšek 18, Lekše 4, Vrhovnik 14, Forštnarič 6, Mojca Božič 7, Žnidar 20 in Praunseis 9. Po tekmi je trener SIP-ovk Beno Božič povedal: »Glede na sam razplet tekme smo z rezultatom zadovoljni. Čeprav bi z Z odbojkarske tekme med ekipama SIP Šempeter in GEN-I Volley maksimalnim pristopom skozi celotno tekmo lahko iztržili tudi več. V opravičilo igralkam pa gre dejstvo, da smo na koncu koncev igrali proti res ka- kovostnemu nasprotniku, zato bi puncam čestital za zmago. Prav tako bi se zahvalil vsem gledalcem za glasno in številčno podporo.« T. T. Na mini turnirju 40 ekip Nekaj udeležencev odbojkarskega turnirja v Šempetru Odbojkarski klub Sip Šempeter je v soboto, 5. januarja, organiziral 2. odprto prvenstvo v mini odbojki U11 za deklice in dečke, letnik 2008 in mlajše. V Šempetru, Grižah in Braslovčah se je na dvanajstih igriščih pomerilo 42 ekip, skupaj pa je nastopilo več kot 400 mladih odbojkaric in odbojkarjev. Hopsi na finalnem turnirju V ponedeljek, 21. januarja, je na sedežu podjetja SPAR Slovenija potekal žreb polfinalnih parov 18. pokala Spar, ki bo februarja letos potekal v koprski Areni Bonifika. Na finalni turnir so se uvrstile ekipe Petrol Olimpija, Helios Suns, Sixt Primorska in Hopsi Polzela. Zaključni obračun štirih ekip bo na sporedu v soboto, 16., in nedeljo, 17. februarja. Odbojkarice GEN-1 Volley na kolenih ob 16. uri pa zmagovalca polfinalnega para. Janko Vašl, Hopsi Polzela: »Po dveh letih smo zopet na zaključnem turnirju. Potrudili se bomo, kolikor se bo dalo, z upanjem, da zmagamo na polfinalni tekmi. Vsekakor pa naj zmaga najboljši.« T. Tavčar Prav vse tekme so potekale v duhu ferpleja in tako je bil glavni cilj turnirja s tem že dosežen. Pri deklicah je v konkurenci 30 ekip prvo mesto osvojila ekipa Hotel Mangart (Formis), druga je bila braslovška ekipa, tretjega mesta pa se je veselila domača ekipa OK SIP Šempeter. Pri dečkih se je v konkurenci 12 ekip zmage veselila ekipa Maribora, druga je bila ekipa Fužinarja in tretja ekipa iz Braslovče. Pokale in kolajne sta mladim odbojkarjem podelila predstavnik generalnega pokrovitelja turnirja Boštjan Pražnikar in Matej Sitar, vodja enote za šport na ZKŠT Žalec. Predsednik obeh šempetrskih odbojkarskih klubov Sebastjan Cilenšek se je vsem udeležencem zahvalil za udeležbo, jim čestital za prikazano igro in borbenost ter jih povabil na 3. odprto prvenstvo v mini odbojki prihodnje leto. T. T. Tudi letos lokalna liga Športno košarkarsko društvo Koš Polzela je tudi letos pripravilo Savinjsko košarkarsko ligo Vrtine Palir. V novi sezoni 2018/2019 nastopa šest ekip s širšega celjske območja. Košarkarji bodo tekme odigrali v športni dvorani na Polzeli, in sicer ob nedeljah dopoldne, zaključek lige oziroma finalni dan pa bo 9. ali 16. marca. Rezultati 1. kroga: Slovenija +45 Savinjska Polzela – Fibles Team Nazarje 65 : 95, KK Kasaze – Vrtine Palir Prebold 84 : 49, Instalacije Verhovšek Šentjur – Kovinarstvo Rožič Žalec 60 : 77. T. Tavčer Šport na kratko ODBOJKA Na zaključnem turnirju državnega prvenstva za mladinke so odbojkarice Nove KBM Branika s 3 : 1 premagale domačo ekipo Calcit Volley in s tem ubranile lanskoletni naslov. Tretje mesto je osvojila ekipa Krim I., ki je bila z 2 : 1 boljša od ekipe SIP Šempeter. II. SOL moški 11. krog: SIP Šempeter – PRO Volley 2 : 3, Karvolley Mislinja – ŠD Braslovče 3 : 1. II. SOL ženske – vzhod 9. krog: ŽOK Sobota – SIP Šempeter II 2 : 3, Turbina – Braslovče 0 : 3. III. SOL moški – vzhod: Maribor II. – SIP Šempeter II. 3 : 0. KOŠARKA Liga nova KBM 15. krog: Šentjur – Hopsi Polzela 84 : 64. Kadeti U17 Hopsi Polzela so v zaostali tekmi 4. kroga drugega dela v skupini C2 v športni dvorani na Polzeli zanesljivo s 84 : 60 premagali ekipo Lovrenca. Hopsi so s šestimi zmagami in z dvema porazoma na drugem mestu lestvice v skupini C2. T. T. ŠPORT Dobra izhodišča za odbojkarje Braslovški odbojkarji in odbojkarice bodo v ponovoletni del tekmovanja startali z dobrih izhodišč. Državno prvenstvo v mini kategoriji se sicer še ni začelo, sta pa ekipi Braslovč v soboto, 5. januarja, sodelovali na mednarodnem turnirju. Ekipa mini dečkov je osvojila 3. mesto, prva ekipa mini deklic pa je bila še mesto boljša in je osvojila končno 2. mesto. Ekipa male odbojke pri dečkih bo s tekmovanjem začela januarja, pri deklicah pa za uvrstitev v glavni del tekmovanja zelo dobro kaže obema ekipama. Ekipi Braslovče I in Braslovče II namreč vodita v svojih predtekmovalnih skupinah. Ekipi starejših dečkov in deklic sta s tekmovanjem v kvalifikacijah zaključili s stoodstotnim izkupičkom in brez težav osvojili 1. mesto v skupini ter se uvrstili v ligo A. Glede na dosedanje rezultate in dobro igro, ki so jo prikazala dekleta, se Braslovčanke nadejajo visoke uvrstitve tudi ob koncu sezone. V ligo A sta se prav tako brez težav uvrstili ekipa kadetov in prva ekipa kadetinj. Od obeh v nadaljevanju pričakujemo boj za sam vrh prvenstva. Lepo presenečenje so pripravile tudi kadetinje Braslovče II, ki se jim je z zmago v zadnjem krogu kvalifikacij prav tako uspelo uvrstiti v ligo A. V mladinski konkurenci se braslovški ekipi ne bosta borili za najvišja mesta. Fantje so morali v polfinalu v Žužemberku po razburljivi končnici priznati premoč večnim tekmecem, ekipi iz Maribora, ki je bila v boju za finale boljša (2 : 1). Januarja se bodo Braslovčani pomerili za uvrstitev od 5. do 8. mesta. Mladinke so morale na turnirju v Braslovčah zaključiti s tekmovanjem že četrtfinalu. Svojo kakovost pa je mladinska ekipa dokazala z zmago na mednarodnem turnirju Ljubljana open 5. in 6. januarja. V finalu so Braslovčanke z 2 : 0 premagale ekipo Novi Grad iz Sarajeva. Obe članski ekipi v letošnji sezoni nastopata v 2. DOL. Moška ekipa se je po odhodu dveh igralcev precej pomladila, saj je večina od preostalih igralcev še mladincev. Ženska 21 Obetaven rokometni začetek drugega dela Članska ekipa RK Zelene Doline je v edini januarski ligaški tekmi v domači dvorani I. OŠ Žalec dodobra namučila prvouvrščeno ekipo na lestvici 1. ADRL RK Krim Mercator. Kljub še vedno znatno krajši klopi zaradi poškodb so se žalske rokometašice najbolj med vsemi ekipami v letošnji ligi približale Krimovkam in dosegle rezultat 23 : 27 (11 : 15). Mlada članska ekipa RK Zelene Doline Žalec pod vodstvom Bojana Voglarja se bori z zelo mlado ekipo in z njo preseneča tudi v drugem delu sezone. Po desetih krogih ostaja na odličnem 2. mestu lestvice 1. ADRL in je doslej izgubila dvakrat samo z vodilnim Krimom. Ker pa je iz lige izstopil RK Zagorje, torej se brišejo vsi medsebojni rezultati, v primeru Žalčank dve točki za zmago, so vse karte še odprte, saj so zasledovalke blizu. ŽRK Krka ima ob tek- Člani ŠD Braslovče: Pokalna tekma proti ACH Volley Ljubljana Za ŠD Braslovče Sandi Fužir, za ŽOK Braslovče Andrej Hribernik Januar 2019 mi več trenutno enako število točk, ŽRK Krka Mlinotest pa ob tekmi več dve točki manj. Že februarja se bodo Žalčanke spopadle ravno z omenjenima ekipama in gotovo se jim bodo tekmice poskušale oddolžiti za poraze v prvem delu, posebej Mlinarke, ki so jih Žalčanke odlično nadvladale na njihovem domačem terenu. Z njimi se bodo zdaj spopadle v Žalcu v edini februarski domači tekmi 16. februarja. Že 9. februarja pa se bodo rokometašice RK Zelene Doline Žalec v gosteh pomerile z RK Ljubljana. T. T. Med mlajšimi selekcijami RK Zelene Doline Žalec se še naprej najbolje borijo najstarejše in najmlajše. Mladinke pod vodstvom Jerneja Rantaha so tudi po dveh januarskih zmagah, proti Litiji in ŽRK Z'dežele, druge na lestvici vzhod. V tej sezoni so zabeležile le poraz za gol proti Krki, ki je zato prvouvrščena na lestvici. Mlajše deklice B pod vodstvom Tane Sutaj pa so tudi po treh januarskih tekmah, proti RK Krim, ŽRK Z'dežele in RK Nazarje, povsem nepremagane in vodijo na lestvici vzhod v svoji ka- tegoriji. Tudi kadetinje pod vodstvom Rajka Begoviča so januarja zabeležile dve zmagi, proti RK Ptuj in ŽRK Z'dežele, a se držijo tretjega mesta, saj imajo negativni izkupiček z dveh bojev, proti Račam (ki ima enako število točk, a je na lestvici pred žalskimi kadetinjami, saj ima boljše razmerje golov) in DRŠ Alen Mihalj (prvi na lestvici). Druge na lestvici so še starejše deklice B, ki jih vodi trener Jernej Rantah, s tremi porazi, med katerimi so dva zabeležile januarja, prav tako januarja pa so zabeležile tudi zmago. Mladinke ŽOK Braslovče zmagovalke mednarodnega turnirja Ljubljana Open ekipa, ki je prav tako zelo mlada, saj glavnino ekipe tvorijo kadetinje in starejše deklice, pa v drugi ligi vzhod trenutno brez poraza zaseda prvo mesto. V klubu računajo, da bodo dekleta ohranila dobro formo do konca sezone in da se jim bo uspelo uvrstiti v prvo B-ligo. V pokalnem tekmovanju sta se obe članski ekipi poslovili v osmini finala s porazoma proti kasnejšima udeležencema finalnega turnirja GEN-i Volley in ACH Volley Ljubljana. Tako pri fantih kot pri dekletih imajo tudi nekaj izjemnih posameznikov, ki sodelujejo v reprezentančnih akcijah v mladinskih in kadetskih kategorijah. T. T. foto: L. K. Mlajše deklice B (l. 2017 in mlajše) s trenerko Tano Sutaj so v tej sezoni še nepremagane. Vrani blesteli na Junior NBA Slovenija V Sloveniji so letos premierno organizirali ligo jr. NBA, tako da smo delček NBA-manije po zaslugi Luke Dončića in Gorana Dragića okusili tudi pri nas. 30 osnovnih šol in več kot 500 otrok v kategoriji do 13 let se je od oktobra do decembra potegovalo za naslov prvaka jr. NBA Slovenija. Liga, v kateri je sodelovalo 30 ekip, je bila organizirana po NBA formatu – vsako ekipo je predstavljala ena šola. Organizatorji so že na začetku poskrbeli za edinstven dogodek, ki je otrokom pričaral nepozabne spomine in v slogu velikih NBA-zvezdnikov so tudi otroci (kapetani posameznih ekip) na uradnem žrebu na Ljubljanskem gradu izbrali svoje NBA-moštvo. Vranom z Vranskega oz. učencem kluba, ki obiskujejo OŠ Vransko - Tabor, je kapetan Gal Gosak izžrebal klub DETROIT Pistons. Ti so ligo začeli silovito in redni del končali brez poraza. V izločilnih bojih so premagali še ekipi Charlote Hornets (OŠ Rodica) in New York Knicks (OŠ Domžale) in se uvrstili na zaključni turnir najboljših štirih ekip. Ogrodje ekipe so sestavljali Gal Gosak, Urban Oštir, Miha Kramar, Martin Žilnik, Aljaž Novak, Adam Novak in Maj Žura. Odlično so igro dopolnjevali in svojo priložnost izkoristili tudi mlajši igralci, ki so se pogumno zoperstavljali in polnili koše starejšim tekmecem. Detroit Pistons je tako klonil šele v konferenčnem finalu, potem ko je moral ob glasni podpori navijačev in trdem boju pod koši priznati premoč ekipi Atlanta Hawks (OŠ Venclja Perka Domžale). Za najlepšo akcijo konferenčnega finala, ki jo je s košem zaključila Lucija Remic, so poskrbeli Gašper Slapnik, Rok Remic in Gašper Matko, navijače pa je s trojko na noge spravil komaj 8-letni Tevž Gosak. Na zaključnem turnirju pa žal ni mogla nastopiti obolela članica ekipe Anika Pečovnik. Že Ekipa Detroit Pistons – Vrani Vransko sam nastop v ligi jr. NBA je za otroke velik dogodek, ki si ga bodo zapomnili za vse življenje, končni izkupiček 10 zmag in samo 1 poraz pa ga še toliko bolj oplemeniti. T. T. 22 INFORMACIJE / PISMA BRALCEV Januar 2019 AKTUALNE INFORMACIJE – FEBRUAR 2019 JAVNI RAZPISI V TEKU Slovenski podjetniški sklad Slovenski podjetniški sklad uvaja v letu 2019 nov program spodbud malih vrednosti za mikro, mala in srednje velika podjetja – t. i. VAVČERJE. MSP-jem bo omogočil bistveno poenostavljen dostop do sofinanciranja posameznih storitev, s pomočjo katerih bodo krepila svojo konkurenčnost in kompetence. SPS bo najprej objavil naslednja vavčerja: 1. vavčer za certifikate kakovosti 2. vavčer za zaščito intelektualne lastnine Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 10. javni razpis za podukrep 4.1 – Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2018 (Ur. l. RS, 84/18). Rok: 24. 4. 2019. Informacije: aktrp@gov.si. Zavod RS za zaposlovanje Delovni preizkus 2018/2019. Delovni preizkus in povračilo stroškov delovnega preizkusa za brezposelne, prijavljene pri zavodu, ne glede na starost in trajanje brezposelnosti. Rok: 23. 10. 2019. Informacije: kontaktni.center@ess.gov.si, na številki 080 20 55. SPIRIT Slovenija Javni razpis za sofinanciranje individualnih nastopov podjetij na mednarodnih sejmih v tujini v letih 2019–2022 (Ur. l. RS, 72/18). Rok: 1. rok 7. 1. 2019, zadnji rok 16. 5. 2022. Informacije: indivsejmi2019-2022@spiritslovenia.si. OSTALE INFORMACIJE Storitve SPOT svetovanje Savinjska in SPOT registracije Razvojna agencija Savinja in Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec vam v okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za potencialne bodoče podjetnike v času uradnih ur nudita brezplačne storitve. Več informacij na spletnih straneh www.ra-savinja.si in www.ooz-zalec.si. Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.900 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Prav tako ne bomo objavili besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Ola vas fa rb a KULTURA NAŠA VSAKDANJA Tale poslanka Jelka pa res gode čudne viže. V nos ji gre bralna značka, pravzaprav ji ni najbolj po volji, da morajo otroci kdaj pa kdaj tudi kaj prebrati. No, ne vsi otroci, samo tisti, ki to želijo, pa seveda tudi tisti, katerih starši imajo takšne želje. Pa lepo vas prosim, je s tem kaj narobe?! Po moje ne. Jaz sem vedno rada brala in berem še danes in tudi zato sem prepričana, da so moji govori, kadar jih pač moram opraviti, temu posledično zadovoljivi, nekateri celo pravijo, da so zelo dobri. Zato sem prepričana, da bi bilo prav prikladno, če že ne zaželeno, da bi kdaj kaj prebrali tudi tisti tam v parlamentu pa tudi na lokalnih nivojih, da bi bili njihovi govori vsaj sprejemljivi, če že ne dobri. Ampak ti naši veljaki, seveda so tudi izjeme, so pač prevečkrat preveč zagledani sami vase in zelo zadovoljni sami »Z« seboj in »Z« svojim nastopanjem, pa čeprav »Z« prepisanimi, torej plagiatorskimi govori. No, ko smo že pri plagiatorstvu, ne morem mimo našega vrlega Kobala. Le kaj mu je bilo tega treba?! Mislim, prepisati tuje delo in se pod njega še podpisati ... Kakšni ljudje smo postali?! Sploh znani nedotakljivi, ki so prepričani, da jim je vse dovoljeno. Še pred kratkim bi rekla, da dam za tega ali onega, brez strahu, obe roki v ogenj. Kako sem se motila! Danes bi imela opekline najhujše stopnje. Ja, tako je to. Opekli pa so se, kakor je videti, tudi na kulturnem ministrstvu. Tamkajšnje vodstvo, kakor je videti, ni nič kaj kulturno. Kako naj torej po vsem videnem in slišanem kulturno obnašanje in kulturno komuniciranje pričakujemo od osebkov, ki mislijo, da lahko, ker so na položajih, delajo in vladajo po svojih načelih in prepričanjih, pa čeprav je to njihovo prepričanje daleč od kulture, osebne kulture mislim. Vpitje na sodelavce, na soljudi, ki izražajo svoja prepričanja, svoja mnenja, pač ni kulturno. Ne da ni kulturno, ni dopustno! Pred vrati je slovenski kulturni praznik. Preberite kaj kulturnega, ne za bralno značko, pač pa za svoje zadovoljstvo, za vaše osebno kulturno bogatenje. Ostanimo, ali če hočete, postanimo kulturni! Ola Mar UTRIPOV HOROSKOP ◆ OVEN Začenja se že drugi mesec leta, v katerem bo vaš planet vladar kar do njegove polovice potoval po svojem znamenju. Ker se vsak najbolje počuti doma, bodo prišle v tem času kakovosti Marsa do najmočnejšega izraza. Borbenosti, pripravljenosti postaviti se zase in za svoje cilje, navdušenja in odstranjevanja ovir vam tako ne bo primanjkovalo. Čustvenemu življenju boste namenili velik del časa, več boste razmišljali o vsem. ◆ BIK Vaša vladarica Venera bo od 3. dalje potovala po sorodnem znamenju, zato bo čas po mlaju, ki bo nastopil dan kasneje, več kot odličen za uresničitev vaših načrtov. Zelo dobro boste napredovali, opazen je tudi dober vpliv na področju tujine, kar morate kar najbolje izkoristiti. Izkazujejo se tudi možnosti nadgradnje ali osvajanja dodatnih znanj. V drugi polovici meseca bo vaš življenjski tempo nekoliko hitrejši, zacvetelo bo tudi družabno in čustveno življenje. Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. ◆ DVOJČKA V prvi polovici meseca vam bo veliko okoliščin pisanih na kožo, odlično vas boste podpirala Sonce in vaš vladar Merkur, ki potujeta po sorodnem znamenju. Živahen utrip, ki vam ustreza, in dinamika bosta vodili tega časa. S prestopom vladarja Merkurja v znamenje ribi pa se po 10. začenja čas, ko se boste lahko malce umaknili v svoj svet, postanete pa lahko tudi nekoliko pasivni. Nekaj več previdnosti ne bo odveč v času polne lune 19. februarja. Napeto bo! ◆ RAK Vaša vladarica Luna bo 4. februarja ob mlaju najavila začetek kitajskega novega leta, ki bo tokrat v znamenju prašiča. Nekoliko napeto bo lahko tudi okoli 19., ko bo polna luna v znamenju device. Vaša vitalna energija bo v tem času precej nihala, temu primerna bosta tudi počutje in razpoloženje. Druga polovica meseca bo bolj prijazna in vaše življenje bo veliko bolj aktivno in zanimivo. ◆ LEV V prvi polovici meseca vam bosta nasprotovala Sonce in Merkur, zato se bo potrebno več prilagajati okoliščinam in ljudem v svoji okolici. Kljub vaši delavnosti in pridnosti boste imeli občutek, da ne napredujete skladno s svojim zalaganjem. Nujno bo potrebno imeti potrpljenje in na koncu boste bogato poplačani z dobrimi rezultati svojega dela. Tokrat bodo vaše misli zelo pogosto zaposlene z domačimi dogodki in tudi z izboljšavami, ki jih želite uvesti. ◆ DEVICA Pred vami je zanimiv mesec, v katerem boste lepo napredovali. Večje število planetov v zemeljskih znamenjih bo voda na vaš mlin. Ne boste se ustavljali pred izzivi, nasprotno, še v veselje vam bodo. Spremembe so mogoče na delovnem področju, kjer se lahko vaš položaj lepo utrdi, mogoče so tudi kakšne konkretne izboljšave. Venera vas bo dejansko ves mesec prijetno grela in ščitila in zaradi njenega vpliva boste deležni res lepih trenutkov. ◆ TEHTNICA Vaša vladarica Venera bo že od začetka meseca potovala po zemeljskem znamenju, kar bo tudi vas postavljalo na trdna tla. Soočali se boste z zelo konkretnimi načrti in imeli veliko energije, da jih uresničite. Ustvarjalen mesec je pred vami, v katerem boste zelo pridni in delavni. Prijetno in zanimivo bo tudi na čustvenem področju, kjer se bodo strasti umirile in zavladala bo harmonija. ◆ ŠKORPIJON Vaša poslovna žilica vam ne bo dala miru in zelo intenzivno se boste vključevali v vse tokove, iskali priložnosti za napredovanje in boljši zaslužek. Imeli boste kar nekaj sreče in svoje finančno stanje lahko lepo izboljšate. Poslušajte svoje občutke, intuicija vas bo dobro vodila. Tudi na zasebnem področju boste dejavni in znali boste zadostiti vsem v svoji okolici. Tako bosta volk sit in koza cela, vi pa zadovoljni. ◆ STRELEC Vaš vladar Jupiter, ki potuje po vašem znamenju, vam bo prinesel veliko optimizma in dobre energije. Zaradi tega lahko tudi stare probleme uzrete v novi luči, vaše razmišljanje bo bolj filozofsko in z vsem se boste manj obremenjevali, kar bo odlično. Želja uiti iz vsakodnevnega življenja se vam bo lahko kaj hitro uresničila z odločitvijo za krajše potovanje. Več kot odlično se boste imeli! ◆ KOZOROG Februarja boste že čutili, da so se vaši napori obrestovali. Venera, ki bo skoraj ves mesec potovala prav po vašem znamenju, vas bo vidno razvajala, poskrbela za napredek, izboljšanje finančnega stanja, tudi polepšala vas bo. Bi si lahko želeli še kaj več? Končno boste nekoliko sprostili napetosti preteklega obdobja in lažje zadihali. Privoščite si sprostitev; savna in obisk gora sta najboljši opciji. Kot prerojeni boste! ◆ VODNAR Vladavina vašega znamenja v začetku meseca vas bo oskrbela z odlično energijo. Še zlasti uspešni boste po mlaju, ki bo 4. v mesecu, saj vas bo podpiral tudi Merkur v vašem znamenju. Idej vam ne bo primanjkovalo, dobro se boste dogovarjali, obetajo se tudi krajše poti. Zanimivo bo tudi na zasebnem in čustvenem področju. Tokrat boste izhajali iz sebe in lastnih potreb, kar sploh ne bo slabo. ◆ RIBI Zanimiv mesec je pred vami, v katerem se bo veliko stvari postavilo na svoje pravo mesto. Čustveno in prijetno bo, velikokrat boste v središču pozornosti, kar vam bo ugajalo. Po mlaju 4. februarja boste lahko uvedli kakšen nov sistem delovanja, odločite se lahko tudi za kakšno spremembo. V zadnji tretjini februarja, z vstopom Sonca v znamenje ribi, bo začela strmo naraščati krivulja vaše vitalne energije. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). MLADI Mačji sejem Na Podružnični osnovni šoli Trnava so se od starega leta poslovili z Mačjim sejmom. Z letali so mački prileteli z vseh koncev sveta. Manjkal ni niti general Mačeta. S svojim Januar 2019 23 Komična opereta Življenje ni pita obiskom so povzročili kar nekaj preglavic županu mesta in Muci Maci. K sreči pa so vse težave premagali in se na koncu skupaj s starši zbrali in poveselili ob praznično obloženih stojnicah, kot se za sejem spodobi, na kateri so ponujali domače piškote, zeliščni kis, metin sok, lipov in metin čaj ter šentjanževo in sivkino olje. Vse dobrote so pripravili ob pomoči učiteljic učenci sami, piškote pa so jim pomagale peči tudi babice. T. T. Življenje ni pita Pevski zbor in baletni oddelek Glasbene šole Risto Savin Žalec sta 17. in 18. januarja prikazal izvrstno izvedbo komične operete Življenje ni pita skladatelja Oskarja Weila. Opereto je s svojimi učenci pripravila profesorica petja na glasbeni šoli Biljana Ann Novak, ki je besedilo prevedla in priredila za otroke. Izjemna odrska kulisa, bleščeči nastopi učencev, odlični kostumi, usklajenost nastopajočih, odlična igralska in pevska pripravljenost nastopajočih so povzdignili izvedbo operete na vrhunski nivo, pričakovanja obiskovalcev, ki so dvorano Z mačjega sejma v Trnavi Teden pisanja z roko Kaligrafska delavnica za prostovoljce in starejše v Zavodu svetega Rafaela na Vranskem V okviru Tedna pisanja z roko 2019 smo s prostovoljci odšli v dom za starejše, Zavod svetega Rafaela na Vranskem. Tam nam je gospa Lavra Končnik Perpar pokazala posebno pisavo črk, ki se je je naučila v šoli in zdaj že zelo lepo piše. Pred leti je imela v šoli kaligrafski krožek in je učence učila te posebne črke. Oskrbovancem v domu je bila pisava zelo všeč, zdela se jim je zelo posebna. Mnogi od njih je niso mogli poskusiti pisati, saj zelo težko pišejo. Doma II. slovenskega tabora v Žalcu dvakrat napolnili do zadnjega kotička, pa več kot izpolnili. To je bila peta opereta, ki so jo pripravili pod mentorstvom Novakove, ki je tudi tokrat prevzela scenografijo in režijo. K sodelovanju je povabila tudi profesionalno kostumografinjo Valerijo Lešnik in koreografinjo Ines Mandelj. O čem govori opereta? Dežela pit, v kateri vlada kralj Edvard iz družine Dremuckarjev, se pripravlja na veliko slavje. Mačje princeske Loti, Liza in Flora se bodo poročile z izbranimi princi, Lara Drolc, 6. a, Osnovna šola Vransko Tabor Mi, prostovoljci, smo poskusili prav vsi. Ta dan je bil vsem zelo zanimiv. Z vlakom in pohod z lučkami V poznem torkovem popoldnevu, 11. decembra 2018, smo se vzgojiteljice in otroci (iz enote Žalec I – 1., 3. in 4. oddelek) ter njihovi starši skupaj podali na pohod z lučkami. Za nekatere je bila to prva izkušnja. Vzgojiteljice ugotavljamo, da se število prostovoljnih udeležencev z leti povečuje. V letošnjem letu se je žalskim otrokom in staršem pridružila še skupina otrok iz Vrtca Liboje. Pohoda se je letos udeležilo rekordnih 170 pohodnikov. V vrtcu in tudi doma smo se na pohod z lučkami aktivno pripravljali, tako da smo si izdelovali lučke (laterne). Pohod vsako leto organiziramo vzgojiteljice iz Vrtcev Občine Žalec – enota Žalec I v sodelovanju s Turističnim društvom Žalec. Zbrali smo se na železniški postaji v Žalcu, od koder smo se z vlakom odpeljali do postaje v Petrovčah. Tudi vožnja z vlakom je bila za nekatere sodelujoče prva izkušnja. Ob mraku smo se iz Petrovč s prižganimi lučka- mi peš odpravili mimo osnovne šole in vrtca v Petrovčah. Pot nas je vodila mimo naselja hiš, Dvorca Novo Celje, varno smo prečkali železniško progo in pot končali na Šlandrovemu trgu v Žalcu. Pohod je trajal 45 minut. Opaziti je bilo dolgo razsvetljeno kolono malih in velikih pohodnikov z lučkami. Na cilju je Turistično društvo Žalec poskrbelo za sladko pogostitev s piškoti in čajem, sledilo je prijetno druženje pri drsališču. Sicer že tako imenovani tradicionalni dogodek (osmo leto) želimo gojiti tudi v prihodnjih letih in ga negovati predvsem v smislu sproščenega, prijetnega, predprazničnega doživljanja in skupnega druženja v okolju domačega mesta. Čarobna aktivnost je prispevala k prijetnemu druženju otrok, staršev in vzgojiteljic in ostalih obiskovalcev. »Tisti, ki ne verjamejo v čarovnijo, je ne bodo nikoli našli.« (Roald Dahl) Želimo si, da bi nas prijetno vzdušje in sodelovanje, s katerima smo zaključili leto 2018, spremljalo tudi v prihodnje. Lorena Jenšterle, Vrtci Občine Žalec Muzikal ni le glasbena poslastica, ampak tudi prava paša za oči. Nacetom Osmukavčkom iz dežele Dolgobrkcev, Albertom Dobrikavčkom iz dežele Repomahcev in Hugom Klepetavčkom iz dežele Klapoušcev. Te je za vsako princesko posebej skrbno izbral Markiz Šnofl, dvorni upravitelj in čuvaj Pite zakladnice, najlepše pite v deželi, sestavljene iz samih draguljev, bleščic, zlata, rubinov, diamantov in drugih dragih kamnov, do katerih ima Markiz hudo velik apetit. Zato je pošteno zmešal štrene in pravzaprav za vsako princesko izbral napačnega snubca, da se princeske ne bi poročile in se tako Pita zakladnica ne bi delila na tri dele. Temu bi sledil razpad kraljestva, kralj bi izgubil oblast, Markiz pa bi dobil izjemno priložnost, da zakladnico do konca izropa in si z njo napolni mošnjičke. Njegovi nameri pride na sled Maček Glumaček, dvorni norček, ki do Markiza goji osebne zamere, saj mu ta pokvari vse šale in ga vedno znova osmeši pred občinstvom. A ne skrbite, konec dober, vse dobro. Kako se bo razpletlo, pa izveste ob ogledu predstav, ki še prihajajo. T. T. S Sožitjem in Podmornico pravljično Medobčinska splošna knjižnica Žalec že od oktobra 2017 nudi posebno bralno druženje, in sicer za varovance Društva Sožitje Žalec, društva za pomoč osebam v duševnem razvoju, ter za otroke in mladostnike Podmornice iz Žalca, centra za dnevno varstvo otrok. Zadnji ponedeljek v mesecu pridejo v žalsko knjižnico, kjer poslušajo pravljice, ki jim jih pripoveduje in se z njimi pogovarja Irena Štusej, knjižničarka iz žalske knjižnice. Sožitje je maja lani zaključilo eno bralno obdobje, za kar so varovanci na posebnem druženju skupaj s svojimi starši oz. skrbniki prejeli posebna priznanja. Podmornica je s svojim delom začela oktobra 2018. Decembra pa so v knjižnici poskrbeli, da ni bilo le pravljično, Irena Štusej z varovanci Sožitja temveč tudi praznično, sladko in smeha polno. Zapeli so tudi nekaj ljudskih pesmi, pri čemer so se po ritmičnem navdihu spremljali z glasbili iz trstike, ki jih knjižnica hrani v svojem arhivu. V knjižnici pravijo, da sta največji vrednoti druženja z obema skupinama iskrenost in srčnost. T. T. 24 SAVINJSKE ZGODBE Januar 2019 Z motociklom do Indije in nazaj Potovanja z motorjem so nekaj posebnega, so zelo adrenalinska, lepa in polna prijetnih pa tudi neprijetnih presenečenj. To najbolje vedo znani motoristični popotniki, med drugimi tudi Benka Pulko in Zvone Šeruga, pa tudi Savinjčan Ivan Lipičnik iz Latkove vasi, ki ima za sabo že lepo število krajših in daljših potovanj po svetu. Nazadnje se je z motociklom odpravil v Indijo in nazaj. O svoji motoristični izkušnji je svojim sokrajanom spregovoril na predavanju v domačem gasilskem domu na Groblji, pred časom pa se je predstavil tudi v Občinski knjižnici Prebold. »Indija me pravzaprav nikoli ni zanimala, dokler mi žena pred mnogimi leti ni omenila, da bi jo rada enkrat doživela. Kaj lažjega kot reči – obljubiti, da bova pač enkrat »skočila« do nje. Takrat sem eno sivo celico v mojih malih možganih poimenoval Indija. In od takrat dalje sem vsako, meni zanimivo dejstvo o njej (Indiji) pridno vnašal vanjo. Kljub temu da nisem bil povsem prepričan, kaj se bo izcimilo iz tega, se je z leti nabralo kar nekaj zanimivih podrobnosti – točk, ki bi jih bilo dobro obiskati. Pot do Indije ni nič posebnega za tistega, ki se rad vozi z motorjem. Nekoliko »odvečna« sta sicer tranzit in Pakistan, ki mi je pomenil nekakšen izziv. Dodatno me je podkurilo dejstvo, da je »nekdanji svetovni popotnik« na družbenem omrežju pred leti »potožil«, da mu je bila pot preko Pakistana do Indije nekoliko odvratna zaradi prečkanja Belučistana (v spremstvu policije oz. paravojaških enot). Ker je žena spoznala, da ji ne bo uspelo prisesti na zadnji del sedeža in je zaenkrat odstopila od projekta Indija, sem sklenil sam nadaljevati z idejo o moto Indiji. Sprva sem bil primoran sprejeti odločitev, s katerim motorjem na pot. Vzeti starega (preverjenega) beemveja R80 GS ali novinca pri hiši BMW G 650X Challenge? Po tehtnem razmisleku sem se odločil za »ta mladega«, na katerem sem že prej dodatno ojačal prtljažnik in dodal aluminijast rezervoar, saj je originalni s svojimi 9 l kapacitete nekoliko majhen. S tem sem prevozil približno 450 km, prej okrog 200 km, preden se je prižgala lučka rezerve,« je uvodoma povedal Ivan Lipičnik in navedel še nekaj podatkov o pridobivanju viz in dnevu, ko je začel svoje potovanje. V dveh mesecih 20.000 kilometrov Po odhodu od doma je potoval preko Balkana, Turčije, Irana in Pakistana do Indije ter nazaj. Zaradi nevarnih razmer je skozi pokrajino Belučistan v Pakistanu potoval v sprem- Tadž Mahal – razkošen mavzolej v mestu Agra stvu varnostne službe. Policija in vojska tam namreč skrbita, da se turistom ne pripeti kaj neljubega. Iran si je zapomnil predvsem po prijaznih in ustrežljivih ljudeh, po obilici mošej, trgov in bazarjev, Pakistan in Indijo pa zlasti zaradi prometnega kaosa, ki vlada med pešci, vozovi, motornimi vozili in tudi živalmi, ki se gibljejo vsepovprek. Osupne podatek, da na indijskih cestah vsak dan v povprečju umre okoli 400 ljudi. Indija je ponudila tudi mnogo drugih presenečenj. Nečistoča in smeti po ulicah na vsakem koraku, a tudi osupljivi ogledi znamenitosti, kot je Tadž Mahal v Agri ali nepozabni Zlati tempelj v Amritsarju kot najsvetejša in najpomembnejša romarska točka sikhov, ki jo tudi turisti obiščejo bosi in moški z obvezno belo ali oranžno ruto na glavi, postreženi pa so s tradicionalnim indijskim obrokom, sestavljenim iz riža, juhe iz leče in čapatija, ploščatega kruha, narejenega le iz moke in vode. Prav tako je bil zanimiv obred ob spuščanju nacionalne zastave in zapiranju železnih vrat na meji med Indijo in Pakistanom. Marsikatera indijska vas nima tekoče vode, pridobivajo jo iz vodnjakov, npr. iz znamenitega vodnjaka Chand Baori, do katerega vodi kar 3500 strmih stopnic, ki se spuščajo 20 metrov globoko. Ogleda pa je vredno tudi mesto Varanasi, znano po sežiganju trupel hindujskih pokojnikov, ki jih je na dan tudi do 300. Ob tamkajšnji reki Ganges se že pred sončnim vzhodom zberejo množice romarjev, ki izvajajo obredni pozdrav soncu in se okopajo v sveti reki Ganges. – pot do Lahorja v Pakistanu. »Pot smo nadaljevali ločeno, saj smo vedeli, da se bomo srečali na iransko-pakistanski meji in da bomo po Pakistanu potovali v konvoju z vojaškim spremstvom. Noč smo morali prespati na iranski strani, zjutraj po vseh mejnih procedurah pa se je naša pot nadaljevala, a smo žal zamudili konvoj proti Quetti, zato smo pristali na policijski postaji Taftan, kjer smo morali počakati na spremstvo, ki smo ga dobili šele zjutraj naslednji dan. Čas smo izkoristili za pregled tehnike, prtljage in pranje perila. Bili smo tudi priče ravnanju policistov, ki so zajeli ilegalne prebežnike, ki so si želeli poiskati srečo v »lepšem svetu«. Zjutraj so prišli pripadniki Levies, ki predstavljajo paravojaške enote v pakistanski provinci Balučistan. Delujejo kot organi pregona, pristojni za vzdrževanje javnega reda in miru v pokrajini. V našem primeru pa so predstavljali našo varnostno spremstvo za vožnjo skozi Belučistan.« Po številnih nadzorih na poti in ob visoki vročini nad 45 stopinj so se pripeljali do Dalbandina, nato pa pod nadzorom prenočili v hotelu, zjutraj pa nadaljevali pot proti Quetti, kjer je njihovo spremstvo zamenjala protiteroristična enota policije. V mestu so morali ostati tri dni. V tem času so si morali priskrbeti poseben dokument za nadaljnje potovanje po nevarnem Belučistanu. Po vseh težavah, ki so jih bili deležni v prometu, so končno le zagledali mesto Lahore. Naslednji dan so se poslovili, saj sta Nemca nadaljevala pot proti Kitajski. Iz kraja v kraj, iz države v državo Indija – dežela čudes in protislovij Obredno kopanje v reki Ganges v Varanasiju Ivanovo potovanje se je po štirih nekoliko dolgočasnih dnevih, kot je rekel, začelo intenzivneje dogajati pred turško-iransko mejo, kjer je prespal v kampu Murat pod palačo Isak Pasha v mestu Dogubayazit. Naslednji dan je bil že v Iranu in pot nadaljeval do mesta NaIn, kjer si je privoščil enodnevni odmor. V nadaljevanju poti je v bližini mesta Bam srečal mlada nemška motorista Maxa in Holgarja in ugotovil, da imajo skupen cilj »Mejne formalnosti na prehodu Wagha so bile sorazmerno hitro končane, le indijski organi so bili nekoliko natančnejši pri pregledu. Po približno dveh urah sem že zapeljal v Indijo in v 60 km oddaljenem mestu Amritsar sem prispel na dvorišče iskanega hostla. V tem mestu sem si želel ogledati Zlati tempelj. Po skoraj tridnevnem odmoru sem vozil proti jugu, kjer sem si v mestu Agra ogledal tudi mavzolej Tadž Mahal.« Ivan se je na poti po Indiji ustavil v kraju Abhaneri, kjer je bil navdušen nad svetovno znanim vodnjakom Chand Baori v bližini Džajpurja. Vodnjak so zgradili v 9. stoletju in se nahaja v neposredni bližini templja Harshat Mata. Do vode vodi kar 3500 zelo strmih stopnic, ki se spuščajo 20 m globoko. Prav zaradi številnih stopnic velja za edini tovrstni vodnjak na svetu. Ogledal si je tudi Hawa Mahal – palačo ve- Om Banna – motociklistični tempelj severno od mesta Pali, spredaj Ivanov motor Ivan (skrajno desno) pri gostiteljski družini Kaur v Zirakpurju trov v Džajpurju in vrsto drugih znamenitosti in zanimivosti. Na primer mesto Varanasi, ki je najbolj sveto izmed vseh indijskih svetih mest in leži na levem bregu najpomembnejše in najbolj čaščene indijske reke Ganges. Hindujci verjamejo, da je tisti, ki umre v tem kraju, osvobojen večnega cikla reinkarnacije (ponovnega rojevanja) in takoj doseže blaženost, nebesa oziroma nirvano. Nekaj posebnega je bilo tudi biti gost bogate sikhovske družine, kjer so mu dodelili kar tri služabnike in mu nudili vse ugodje … Dnevi v Indiji so hitro minevali. Na poti domov, prevoziti je moral še 10.000 km, se mu je zgodilo še marsikaj zanimivega in je doživel tudi kar nekaj nepredvidenih situacij, ki pa so Ivanovo potovanje le še oplemenitile. D. Naraglav foto: Ivan Lipičnik SAVINJSKE ZGODBE Januar 2019 25 Ogenj bo premagala solidarnost Življenje ni pravljica in nesreča res nikoli ne počiva. Požar, ki je prvo letošnjo januarsko soboto v Galiciji nekaj pred peto uro zjutraj uničil hišo, je bil še en udarec za mladega Žana Kotnika. A njegovi sokrajani so takoj stopili skupaj in se odločili, da fantu pomagajo do novega doma. Skupaj z množico dobrih ljudi iz vse Slovenije, ki darujejo denar, material za hišo in tudi svoje delo, ter ob podpori medijev je stekla velika dobrodelna akcija Pomagajmo Žanu obnoviti hišo, ki jo koordinira Krajevna skupnost Galicija. Kot je poročala Gasilska zveza Žalec, je v soboto, 5. januarja 2019, ob 4.48 v Galiciji zagorel bivalni objekt. Aktivirana so bila prostovoljna gasilska društva Velika Pirešica, Ponikva pri Žalcu, Zavrh pri Galiciji, Žalec, Gotovlje, Ložnica pri Žalcu in Dobriša vas Petrovče, skupaj 60 gasilcev in osem gasilskih vozil, ki so skrbela za nemoten dotok vode. Požar so sicer pogasili, objekt pregledali s termovizijsko kamero in z njega odstranili vse vnetljive elemente, takoj pa je bilo jasno, da hiša ni več primerna za bivanje. Gasilci so o požaru obvestili predstavnike občine in občinske civilne zaščite, intervencijo pa zaključili okoli 8. ure. V hiši je sam živel 22-letni Žan Kotnik, ki je konec lanskega leta izgubil očeta, dve leti prej pa mamo. Kljub hudim preizkušnjam Žan zdaj zaključuje študij živilstva v Šentjurju, ob tem tudi dela, požar pa je bil še en hud šok zanj. Ko je izbruhnil ogenj, je spal. »Zbudilo me je pokanje šip oziroma stekla. Takrat je bilo že prepozno, da bi Žanu Kotniku je požar vzel dom. Predsednik KS Galicija in pobudnik dobrodelne akcije Peter Vipavc lahko kaj storil. Rešil sem samo nekaj dokumentov in denarja,« je povedal. Kot so ugotovili z ogledom požarišča, naj bi zagorel nadstrešek zaradi napake v električni napeljavi. hotelu, nato pa mu ponudila najemniško stanovanje v Šempetru. Žalsko združenje Rdečega križa je začelo zbirati finančna sredstva in drugo pomoč. Da bi bila pomoč čim bolj učinkovita, so že v ponedeljek po požaru sestavili odbor za pomoč pri obnovi doma Žana Kotnika in pridružil se je tudi poslanec Aleksander Reberšek. Hiša je bila zavarovana, zato so morali domačini oziroma prostovoljci s čiščenjem požarišča počakati do ogleda predstavnika zavarovalnice, že v petek, torej manj kot teden dni po požaru, pa so si očiščeno požarišče ogledali tudi gradbeni strokovnjaki in ugotovili, da je pametneje hišo zgraditi na novo, kot obnoviti precej poškodovane zidove. Takoj naslednji dan so prostovoljci odstranili streho in začeli z rušenjem do prve plošče. Na novo zgrajena hiša se bo malo razlikovala od prejšnje, ne bo velika, načrti so že narejeni, o vsem pa se seveda dogovorjajo z Žanom. Prejel bo tudi zavarovalnino, ki pa niti približno ne zadošča za stroške gradnje nove hiše. Nova hiška Takoj po požaru so na pomoč Žanu poleg gasilcev priskočili sosedje in drugi sokrajani. Predsednik KS Galicija Peter Vipavc se spominja: »Gasilci so me okoli sedme ure zjutraj obvestili, da je Žanu Kotniku pogorela hiša. Šel sem takoj na kraj dogodka in aktiviral krajevni odbor Rdečega križa s predsednico Dragico Tratnik, ki se je povezala z žalskim območnim združenjem Rdečega križa, da so za fanta priskrbeli najnujnejše potrebščine. Z nekaj sokrajani smo se takoj zorganizirali, poslikali prizorišče, objavili fotografije na spletni strani in Facebook profilu Krajevne skupnosti Galicija ter tako razširili novico o tem, da Žan potrebuje pomoč.« Občina Žalec je takoj po požaru Žanu omogočila bivanje v Po požaru so ostali le zidovi, zagorelo je v zunanjem nadstrešku. Poleg denarne pomoči so mnogi podjetniki in obrtniki ponudili pomoč tudi v materialu in delu, tako da so v odboru za pomoč pri obnovi doma Žana Kotnika prijetno presenečeni nad odzivom in zato prepričani, da se bo Žan lahko razmeroma kmalu vselil v svoj novi dom tam, kjer je preživel otroštvo in kjer so tudi njegovi spomini na starša. Kot je povedal Žan, niti pomislil ni, da bi se preselil kam drugam. Ob tem pa Peter Vipavc prosi darovalce, naj ne ponujajo deset postelj ali po pet televizij in računalnikov, saj prostora za shrambo nimajo, poleg tega pa toliko tega Žan tudi ne potrebuje. V prave roke Rdeči križ se tudi v tej dobrodelni akciji sooča z očitki, da denar ne pride v prave roke, zato nekateri nočejo nakazati pomoči na objavljeni transakcijski račun žalskega območnega združenja Rdečega križa oziroma bi želeli nakazati denar neposredno na Žanov račun. Kot je povedal sekretar žalskega združenja RK Matjaž Črešnovar, so se zato v odboru za pomoč Žanu Kotniku odločili, da na Facebook profilu Krajevne skupnosti Galicija vsak dan objavijo bančne izpiske o nakazilih za prejšnji dan. Samo v prvih dneh akcije (od 7. do 10. januarja) se je na računu zbralo 17.100 evrov. Poleg tega je nacionalni RKS iz svojega Solidarnostnega sklada prispeval 2.500 evrov. Če bi darovalci denar nakazovali na osebni račun Žana Kotnika, bi se vse donacije štele kot njegov prihodek in bi moral od tega plačati dohodnino. Tudi v drugih primerih je tako, da že zaradi manjše donacije lahko po- Donacije lahko nakažete: RKS – OZ Žalec Hmeljarska ulica 3 3310 Žalec TRR: SI56 1010 0005 5598 261 Sklic: SI00 2019-24214-2 Koda namena: CHAR Namen: Pomoč Žanu Kotniku Vsi, ki nakažejo finančna sredstva, se v skladu z Zakonom o varovanju podatkov strinjajo z objavo svojega imena in priimka, razen če sporočijo, da javne objave ne želijo. samezen prejemnik denarne socialne pomoči ali kakšne druge pravice iz javnih sredstev to pravico izgubi, ker zaradi donacije preseže določen cenzus, pojasnjuje Matjaž Črešnovar. Kljub pomislekom nekaterih je tudi tokrat nesrečo premagala solidarnost. K. R., V 70 letih več kot 100 tisoč ur prostovoljstva V mesecu decembru, natančneje 5. decembra, praznujemo mednarodni dan prostovoljstva, ki vsako leto opozarja na velik prispevek prostovoljk in prostovoljcev ter njihovega dela k družbeni blaginji. Med prostovoljce z najdaljšim stažem v Sloveniji sodi tudi Janez Meglič, častni občan Občine Žalec, ki ima za sabo kar 70 let prostovoljstva in je pri skoraj 87 letih še vedno aktiven na več področjih. S prostovoljnim delom je začel že kot dijak učiteljišča v Mariboru leta 1948, in to kot pionirski voditelj na OŠ Ivan Cankar in Košaki. Udeležil se je dveh mladinskih delovnih brigad v Mariboru pri odstranjevanju ruševin po vojni in gradnji ceste »avtoput«, kjer je postal udarnik. Kot vzgojitelj se je udeležil treh pionirskih kolonij, tudi v Gotovljah, kjer so nekoč v šoli letovali otroci – vojne sirote. Na prvem delovnem mestu učitelja se je v Križevcih v Prekmurju vključil v vse družbene dejavnosti, zlasti v okviru RK, kulture in športa. Ustanovil je društvo TVD Partizan in Društvo prijateljev mladine in bil dopisnik časnika Večer. Po prihodu v Žalec se je leta 1956 takoj pridružil delovanju DPD Svoboda in TVD Partizan, najprej kot načelnik in nato kot predsednik. Odgovorno je bilo tudi vodenje Občinske zveze Partizan, ki je združevala devet društev, bil pa je tudi soustanovitelj TVD Partizan Griže. Planinstvo, šport in kultura Že od mladih nog so ga vabile planine. Tako je pod vodstvom izkušenega mlajšega kolega Adija Vidmajerja in s prijatelji osvojil mnoge vrhove. Trinajst let je vodil Planinsko društvo Žalec in v tem času so uspeli urediti planinsko postojanko na Šentjungertu nad Galicijo in zgraditi povsem novo kočo na Bukovici. Prejel je vse častne znake Planinske zveze Slovenije, PD Žalec pa ga je ob 50-letnici razglasilo za častnega člana. Prejel je tudi visoko priznanje Občine Žalec za življenjsko delo na področju športa. Kljub visokim letom se športno udejstvuje in tekmuje v okviru društva upokojencev in invalidov in ima v svoji zbirki vrsto pokalov in medalj. Sicer pa poznamo Janeza Megliča tudi kot dolgoletnega ljubitelja kulture. Nekdanjo Zvezo kulturnih organizacij Žalec je vodil polnih enaindvajset let. Prepeval je v sedmih zborih in sodeloval pri ustanovitvi treh zborov. Kar 33 let je sodeloval v Učiteljskem pevskem zboru Slovenije Emil Adamič. Zdaj je član celjske sekcije invalidskega društva ILCO in prepeva tudi pri Mešanem pevskem zboru MDI, ki ga že deset let tudi vodi. Na področju kulture je prejel veliko priznanj, med drugim vsa Savinova priznanja, podelili pa so mu tudi naziv častnega člana Zveze kulturnih društev Savinja Žalec. Dobrodelnost, invalidi in vrednote Prostovoljstvo Janeza Megliča ima globoke korenine tudi Prostovoljstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo, je pomemben socialni korektiv družbe, prispeva k povezovanju organizacij in ljudi v lokalnih skupnostih. Iz Skupnega poročila o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2017 je razvidno, da se je kar 291.214 posameznikov borilo za spremembe, opravili pa so 9.466.281 ur prostovoljskega dela v vrednosti 94.786.789 evrov, kar nedvomno kaže na velik prispevek prostovoljskega dela k splošni družbeni blaginji v Republiki Sloveniji. Že več kot četrt stoletja pa se pri nas aktivno razvija prostovoljno del. Nepregledno množico predstavljajo ljudje na najrazličnejših področjih. na področju delovanja pri organizaciji prijateljev mladine, na področju dela in življenja invalidov, pri Rdečem križu in nenazadnje tudi pri ohranjanju vrednot NOB. Za dolgoletno delo v organizaciji prijateljev mladine je prejel zlati znak, pred dvema letoma pa tudi zlati znak za delo v Rdečem križu, kjer še vedno opravlja funkcijo podpredsednika območnega združenja. Že šestnajst let vodi Medobčinsko društvo invalidov Žalec. Ob tem rad pove, da ga niti stoma, s katero živi že štirinajst let, niti srčni spodbujevalec ne motita pri delu, še posebej, ko vidi težje in- valide, kako uspešno premagujejo življenjske tegobe. Ponosen je tudi na ustanovitev Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec. Bil je njen prvi predsednik in kot častni član z njo sodeluje še zdaj, ko je pred njimi dvajsetletnica uspešnega delovanja. Pred tridesetimi leti se je včlanil v Združenje borcev za vrednote NOB Žalec, saj je z zvezo borcev v občini in v mestu Žalec že prej spoštljivo sodeloval, še posebej pri pripravi in izdaji raznih publikacij. Zdaj je že tretji mandat podpredsednik Združenja borcev za vrednote NOB Žalec in predsednik krajevne borčevske organizacije. Je tudi član Dru- Janez Meglič se že 70 let ukvarja s prostovoljstvom. štva izgnancev Slovenije in Zveze veteranov vojne za Slovenjo. Janez Meglič je pri svojih 87 letih nedvomno prava ikona prostovoljstva in človek, ki nam je lahko vsem za zgled in spodbudo. V življenju je opravil več kot sto tisoč aktivnih prostovoljnih ur, vsak teden pa jih doda še kakšnih deset. Kot pravi, bo dejaven, dokler mu bodo to dopuščale moči, saj ga to tudi osrečuje in ohranja njegovo umsko in fizično kondicijo. D. N. 26 NAŠA DEDIŠČINA Januar 2019 Brskamo po starih izdajah Savinjskega občana, Savinjčana, Utripa Savinjske doline Časopisi ohranjajo ljudi in dogodke za prihodnost. Savinjski občan, pozneje Savinjčan in Utrip Savinjske doline so zato zanimivi tudi danes. Nekatere teme so še danes aktualne, druge nas spomnijo, kako se je odvijalo življenje v Spodnji Savinjski dolini. Na hitro smo pobrskali po januarskih številkah različnih obdobij. • V imenu LDS pa se je Gregor Vovk spraševal, zakaj v proračun ni vključena gradnja nove oziroma II. osnovne šole Žalec, ki bi jo zgradili v Gotovljah in bi rešila prostorsko stisko na centralni šoli. • Janez Vedenik je objavil intervju z naslovnim škofom dr. Vekoslavom Grmičem, ki je izdal novo knjigo Moja misel. Med drugim je dr. Grmič povedal, da ga uradna cerkev ne vabi nikamor. Odgovarjal je tudi na vprašanja o dogajanjih med NOB: »Slovenec je moril Slovenca in za to nosita odgovornost vodstvo KP na eni strani in uradna cerkev v ljubljanski škofiji na drugi. Vsi negativni pojavi pa ne morejo zbrisati veličine narodnoosvobodilnega boja. Popolnoma jasno je, kdo se je boril proti okuptorjem, fašistom in nacistom in kdo skupaj z okupatorji za zmago fašizma in Hitlerja. Kakršno koli enačenje osvobodilnega boja in njegovih nasprotnikov – domobrancev je popolnoma nemogoče. Žalostno pa je vse tisto, kar se je po vojni dogajalo z mnogimi zavednimi ljudmi. Preveč je bilo gorja, sojenj brez vseh sodišč. Gre za grozote, ki so si jih lahko privoščili zmagovalci nad poraženci, in to z blagoslovom velikih sil.« (stran 12) Savinjski občan, januar 1979 Savinjčan, januar 1994 Savinjčan, januar 1999 • Na naslovnici so bile objavljene gospodarske naložbe v letu 1979, ki so obetale živahnejši investicijski ciklus, tako kot ga beležimo 40 let kasneje. Tudi takrat so gradili hotel, to je bil Hotel Žalec, obetala se je nova mlekarna v Arji vasi, gradnja tovarne pogonskih strojev SIP Šempeter, blagovnice na Polzeli in še kaj … Vzporednic je kar nekaj. Savinjski občan, januar 1989 • Predsednik izvršnega sveta Tone Bratuša takratne velike Občine Žalec je januarja pripravil tradicionalno srečanje z novinarji, na njem je poudaril, da bo nadaljnji gospodarski razvoj v času zakonskih sprememb odvisen od kadrov in miselnosti, »ki jo bo treba bistveno spremeniti, če želimo stanje izboljšati«. • Mladi v Preboldu so dobili nove prostore, ki so jih uredili z denarjem, ki so ga zaslužili na različnih delovnih akcijah, nekaj pa je prispevala Krajevna skupnost Prebold. Takratni predsednik preboldskih mladincev Uroš Vidmajer je rekel, da bodo v njih za začetek pripravili silvestrovanje, na katerega bodo povabili tudi mlade iz sosednjih krajevnih skupnosti. • Športnik leta v Sloveniji za leto 1988 je na podlagi glasovanja slovenskih športnih novinarjev postal skakalec Matjaž Debelak, ki si je priboril bronasto medaljo na 90-metrski skakalnici na olimpijskih igrah v Calgaryju. • Predstavljena je bila trasa avtoceste Arja vas–Ločica pri Vranskem, ena najaktualnejših tem pa je bila nova lokalna samouprava z ustanavljanjem novih občin. Pogosto vprašanje je bilo, koliko bo ta reč stala. Kot vemo danes, se Občina Žalec v prvi reformi lokalne samouprave še ni razdelila na šest današnjih občin. • Zgodila se je »ločitev po savinjsko«. Savinjčan je objavil intervju z novim županom Lojzetom Posedelom, ki je napovedal sprejem delitvene bilance do konca meseca marca. V nadaljevanju je objavil članek, da so se vrtci razen v Občini Žalec z veliko nejasnostmi a »brez pretresov« priključili k osnovnim šolam. • Nekrologi so sledi ljudi, potem ko se poslovijo. V januarju se je tudi Savinjčan z nekrologom poslovil od svoje nekdanje sodelavke in odlične novinarke, mnogo prezgodaj preminule Irene Jelen Baša. • Petrovče so gostile Ljupko Dimitrovsko in Ivico Šerfezija. • Na časopisnih straneh pa je prostor in besedo dobil tudi žalski Interceptor. Savinjčan, januar 1995 • Poslovila se je priljubljena učiteljica in pesnica Meta Rainer. Nekrolog je napisala Neža Maurer. • Nedeljski dnevnik je prvič razglasil Slovenca leta. In to je postal Mirko Lebar iz Žalca ki je osvajal gore, čeprav je v mladostni nesreči z vlakom izgubil obe nogi. V Portorožu pa je bil nagrajen dokumentarec, ki ga je o njem posnel Matjaž Fistravec. • »Pticam je zelo všeč ribnik Vrbje, ki ga je iz smetišča uredilo za proizvodnjo iker krapov kmetijstvo Žalec,« je napisal Savinjčan na strani 8 pod naslovom Iz smetišča labodje jezero. Na več grbastih labodov je opozoril Milan Vogrin, samostojni raziskovalec, ki je takrat za Občino Žalec opravljal enoletno razsikavo o živalskih in rastlinskih vrstah na območju jezera. • Ambasador savinjskega skakalnega športa je bil tisto leto Jure Jerman. 19-letnega fanta iz Matk je predstavil Darko Naraglav. Savinjčan, januar 1996 • Proračun Občine Žalec je bil v javni obravnavi. Stranke na Vranskem so spraševale, kje bo porabljena odškodnina za traso avtoceste Vransko–Blagovica in zahtevale, da se porabi na omočju tedanje Krajevne skupnosti Vransko, ki bo edina prizadeta zaradi avtoceste. NAŠA DEDIŠČINA / NAGRADNA KRIŽANKA Utrip Savinjske doline, januar 2007 • • Objavili smo anketo o tem, kakšne so prve izkušnje poslovanja z novo valuto – evrom. Večjih težav ni bilo, trgovke za blagajnami pa so povedale, da so za 14 dni postale tudi menjalnice. Poročali smo o prvem BUMfestu, ki je trajal od 10. do 15. januarja. Odzivi so bili odlični, umetniški direktor Dejan Tamše pa je izrazil željo, da bi obdržali ta festival, če ne vsako leto, pa vsaj vsako drugo leto. Že januarja 2008 smo o tem festivalu poročali pod naslovom: Malo mesto, velik bum. Danes vemo, da se mu je želja več kot uresničila. K. R., L. K. Januar 2019 27 Ob stoletnici rojstva »spotikavec« Bratje Gržina, Anton, Mile in Stane, iz Ojstrške vasi v Občini Tabor so v spomin na svojo pokojno mater ob stoletnici njenega rojstva na steno ograje ob poti do njene rojstne hiše namestili tako imenovani »spotikavec« – bronasto spominsko ploščico, s katero so počastili spomin nanjo, na Cecilijo Topovšek, poročeno Gržina. Na slovesnosti, ki so jo pripravili novembra lani, je o mami spregovoril najmlajši sin Anton Gržina, tudi glavni pobudnik za postavitev »spotikavca« in priložnostne razstave ob rojstni hiši. Cecilija Topovšek se je rodila 3. novembra 1918 v Ojstriški vasi v taborski občini, v takratnem Sv. Juriju ob Taboru. Že v mladosti je prepevala v cerkvenem zboru in igrali. Pela je tudi arije v operetah. Vse do začetka druge svetovne vojne si je želela postati pevka ali igralka ali kar oboje. Ob začetku druge svetovne vojne pa je sodelovala v boju proti okupatorju. Kot drzna aktivistka je prenašala zaupne podatke oz. pošto v Celje. Konec leta 1941 in v začetku leta 1942 so bili ustreljeni prvi talci, tudi njeni sosedje v Ojstriški vasi, Milko Cukala, Jože Hanžič - Zupančičev in Polde Leben. V Dachau so bili izseljeni Štrukeljčevi, Cukalovi in Lebnovi. Tudi njeni starejši bratje so morali v vojno. Slavko je moral v nemško vojsko in je padel pri Zagrebu, Jože, Danilo in Anza pa so odšli v partizane. V začetku decembra 1944 je z vlakom in z zaupno pošto ponovno odšla v Celje. Že na železniški postaji je s prstom pokazal nanjo znani izdajalec Cvenk in gestapovci so jo odpeljali v Stari Pisker, kjer so jo mučili in zasliševali do marca 1945, nato pa so jo premestili v kazensko in delovno taborišče v Rogaški Slatini, kjer je bila vse do konca vojne. Na dan osvoboditve 9. maja se je s kolesom pogumno in brez oklevanja, kakor je znala le ona, odpravila iskat svojega brata Anza na Dornavo pri Ptuju. Ker ga tam ni našla, je s kolesom nadaljevala pot vse do Maribora, a ga tudi tam ni bilo. Naslednji dan se je vsa izmučena vrnila domov z vlakom. Na poti je srečala ogromno vojakov, opreme, živali in kamionov. Poražene sile nemške vojske in njenih zaveznikov so se prebijale proti Avstriji. Mnogokrat je povedala, da je Nagradna križanka »STAHLGRUBER ŽALEC« Spominski »spotikavec« Tudi z razstavo so počastili spomin na Cecilijo Topovšek, poročeno Gržina. bilo to grozno in zelo žalostno doživetje. Po končani vojni je nadaljevala z delom na kmetiji. Še vedno je pela in igrala v amaterskem gledališču in pri cerkvenem zboru. Vse do svojega 75. leta je prepevala pri Mešanem zboru Pevskega društva Tabor. Leta 1951 se je poročila z Antonom Gržino, ki je prišel v Savinjsko dolino iz obubožane in tlačene Primorske, iz Gornjega Zemona pri Ilirski Bistrici. Bil je borec V. prekomorske brigade. Cilka po vojni ni zahtevala priznanja in nadomestila za trpljenje in požrtvovalno delo med NOB. Bila je zelo užaljena in prizadeta, ker takratne oblasti niso imele razumevanja za politične zapornike, taboriščnike in druge, ki so dali življenje za bodoče rodove. Ni se strinjala s kriteriji za pridobitev pravic iz NOB; nekateri so namreč te kriterije zlorabljali in jih prirejali sebi v prid. Po sprejetju zakona o žrtvah vojnega nasilja leta 1994 pa je pridobila status političnega zapornika oz. žrtve vojnega nasilja. Cilka je bila žena in mama v pravem pomenu besede, stara mama petim vnukom in ženska, ki je zmogla v odločilnih trenutkih zgodovine pokazati svojo zavednost, pokončnost, drznost in pogum. Darko Naraglav Rešitev križanke, objavljene v decembrski številki Utripa Savinjske doline: DOBROTE-BRGLEZ-TUDI-OB-PRAZNIKIH. Izžrebani nagrajenci: 1. Marjana Lesjak, Miklavž 12 a, Tabor; 2. Erik Waldburger, Letuš 20 a, Šmartno ob Paki; 3. Franc Železnik, Starovaška ulica 7, Šempeter. Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje, ki podarja nagrado. Pokrovitelj križanke v tokratni številki časopisa je STAHLGRUBER, d. o. o., Cesta na Lavo 2 b, 3310 Žalec, tel.: (03) 780 21 70 Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 20. 2. 2019. 28 ŽIVIMO Z ZEMLJO Januar 2019 Laznikovi z znakom kakovosti Pozdrav lovini, lovski blagor in krst Pozdrav lovini Decembrskega dneva odprtih vrat se udeleži vsaj kakšnih tristo ljudi iz vseh koncev doline in tudi od drugod. Na kmetiji Laznikovih, po domače Grabnarjevih, v Miklavžu v Občini Tabor, je vsako prvo soboto v mesecu precej živahno, saj k njim prihajajo ljudje iz raznih koncev doline po sveže meso in suhomesnate izdelke. Laznikovi se ponašajo tudi z znakom kakovosti, ki so ga prejeli že tretjič. Kmetija Laznik, kjer se že osem let ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo predelave mesa, je družinska kmetija, kjer složno delajo in si pomagajo za skupni cilj. Glava družine je mož in oče Adi, ki ob ženi Viktoriji skrbi, da delo poteka, kot je treba. Pri delu jima pomagajo njuni trije sinovi, še posebej najmlajši Žan, ki se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo predelave lesa. Vsako prvo soboto v mesecu lahko pri njih kupite sveže go- Degustacijski prostor so leta 2014 preuredili iz nekdanjega hleva in ga zato poimenovali Stara štala. veje in svinjsko meso, ponujajo pa tudi suhe salame, suho slanino in druge suhomesnate izdelke. O njihovi kakovosti govorijo tudi razna priznanja. Na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju so za Grabnerjevo salamo že tretjič prejeli zlato priznanje in znak kakovosti. Pri njih je še posebej pestro pred veliko nočjo in božičem; takrat pripravijo dan odprtih vrat z bogato pokušnjo svojih izdelkov. Dogajanje pa popestrijo tudi drugi lokalni pridelovalci hrane in ostalih proizvodov. V preteklem letu se je s svojimi izdelki predstavilo Kmetija Laznik, Miklavž pri Taboru tudi Društvo kmečkih žena in deklet Tabor. D. Naraglav Lovci med izvajanjem lovskega krsta obeh lovskih družin ter pomen njihovega delovanja in druženja. Lovci so se nato odpeljali na veliko lovišče Kjumberk, ki se razprostira od kamnoloma Mladi o skupni kmetijski politiki 9. januarja se je v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče zbralo 65 mladih kmetov z namenom, da skupaj podajo predloge in oblikujejo stališča glede skupne kmetijske politike. Srečanje je pripravila Zveza slovenske podeželske mladine Slovenije. Kot so poudarili, so mladi kmetje prihodnost slovenskega kmetijstva in s tem pomembno sooblikujejo celotno okolje. S svojim kmetovanjem Vsako 1. soboto v mesecu vedno sveže domače goveje in svinjsko meso ter kakovostni domači suhomesnati in ostali mesni proizvodi za vse priložnosti. Vljudno vabljeni med nas! Info: GSM 041 543 396; E-naslov: adolf.laznik@siol.net Popravek V decembrskem Utripu smo v članku Hmeljarji ponovno na sejmu na strani 28 pomotoma zapisali, da je bila članica šestčlanskega zastopstva hmeljarjev na sejmu Baru Beviale v Nürnbergu med drugimi lanska hmeljarska princesa Manja Kumer. Prisotna lanska hmeljska princesa (zdaj že predlanska, saj je bilo mišljeno leto 2017) je bila Anja Rožič - Plazovnik. Manja Kumer pa je bila hostesa na razstavnem prostoru. Za pomoto se opravičujemo. Prvo januarsko soboto so se v žalski občini tudi letos družili predstavniki zelene bratovščine, ki so se udeležili skupnega lova LD Gozdnik Griže in LD Žalec. Tokratno druženje, imenovano tudi županov lov, je bilo v rokah LD Žalec. Kar 64 lovcev iz obeh družin in žalski župan Janko Kos z gosti so se najprej zbrali pri lovskem domu LD Žalec na Rinki nad Gotovljami. Zbrane je nagovoril vodja lova Janko Stebernak in predstavil lovno območje ter opozoril na varnost pri lovu in na divjad, ki jo je dovoljeno upleniti. Lovce in goste je v nadaljevanju pozdravil župan in ob tem pohvalil delo S srečanja mladih kmetov prispevajo k prehranski oskrbi, ohranjanju krajine, krepijo pa tudi razvoj podeželja. Zdaj imajo tudi priložnost, da sooblikujejo skupno kmetijsko politiko, ki bo nastopila po letu 2020. Na srečanju so razpravljali o birokraciji in zakonodaji, ukrepih kmetijske politike, kmetijskih zemljiščih, lokalnih prostorskih načrtih in dovoljenjih, upravljanju s tveganji, davkih in socialni varnosti, mladih prevzemnikih, aktivnih kmetih in družinskih kmetijah, promociji kmetijstva, prodajni verigi in urejenosti tržnih cen in digitalizaciji, kmetijski svetovalni službi in kmetijstvu v medijih. Zelo pomembno je, da so mladi kmetje tisti, ki povedo, kakšno kmetijstvo hočejo v prihodnje, saj je zdaj priložnost, da si ustvarijo okolje, v katerem želijo kmetovati. T. Tavčar v Veliki Pirešici do Dobrne. Razporedili so se na predvidena mesta in čakali na divjad, ki naj bi jo prignali gonjači s psi. Boginja Diana jim je bila tokrat naklonjena. Pred puškine cevi jim je namreč poslala lisico in enoletno divjo svinjo. Lovsko srečo pri uplenitvi divje svinje je imel lovski pripravnik Peter Štraus iz LD Gozdnik Griže, ki se je prvič udeležil novoletnega lova. Ob tem je povedal, da je zelo vesel, da mu je uspelo upleniti to divjo svinjo in s tem dati novoletnemu lovu piko na »i«, hkrati pa se zaveda, kako pomembno je druženje obeh lovskih družin. V lovsko bratovščino vstopa predvsem kot ljubitelj narave in z zavedanjem, kako pomembno je lovstvo za ohranjanje divjadi in ravnovesja v naravi. Po dobrih dveh urah so se lovci vrnili na Rinko, kjer so opravili tradicionalni lovski blagor s pozdravom lovini in se zahvalili boginji lova za njeno radodarnost. Ob tej priložnosti so opravili tudi obredni lovski krst člana LD Griže Tonija Žoharja, ki se je temu spretno izmikal nekaj let. Novoletnega lova se je udeležil tudi najstarejši član LD Žalec, 93-letni Slavko Krašovec, ki se je zeleni bratovščini pridružil že leta 1947. Najprej je deloval kot naravovarstvenik, užival je ob pogledu na divjad, streljal pa je le, če je bilo to res potrebno. Pri svojih letih je še vedno pravi korenjak, o čemer priča tudi dejstvo, da še vedno vozi avto, rad pa se pridruži svojim lovskim tovarišem na takšnih in podobnih srečanjih. D. Naraglav INFORMACIJE / PO DOLINI Januar 2019 Nastop tolkalnega dueta Dendrocopos Razstavlja Julija Juhart iz Tabora Prosvetno društvo Braslovče je v torek, 22. januarja, v dvorani Doma kulture Braslovče pripravilo prvi koncert v ciklusu GM Oder Glasbene mladine Slovenije. Nastopila sta mlada tolkalca Jan Čibej, študent drugega, in Luka Poljanec, študent prvega letnika Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Tolkalni duet je na koncertu izvajal skladbe Adija Moraga, Mateja Bronina, Petra Šavlija, Domenica Scalattita, Roberta Marina in Nebojše Jovana Živkoviča. Tolkalni duet Dendrocopos sestavljata mlada tolkalca Jan Čibej, študent drugega, in Luka Poljanec, študent prvega letnika Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Na pobudo njunega profesorja in mentorja Simona Klavžarja sta aprila 2017 sprejela izziv in se kot duet začela pripravljati na prestižno tekmovanje za tolkalne komorne skupine International Percussion Competition Luxembourg (IPCL), ki poteka vsake tri leta Na gradu Komenda bo do 22. februarja odprta razstava slikarskih motivov amaterske slikarke Julijane Juhart, predsednice likovne sekcije KD Ivan Cankar Tabor. Likovnica že vrsto let sodeluje tudi v likovni sekciji KUD Polzela in s šaleškimi likovniki. V nagovoru ob odprtju razstave je poudarila: »Četrt stoletja je mimo od začetkov druženja z ljubiteljskimi slikarji na Polzeli kakor tudi s šaleškimi likovniki. Druženje je potekalo pod mentorji, kot so Arpad Šalamun, ki je tudi soustanovitelj polzelske kolonije prijateljstva, Alojz Zavolovšek, Tone Rački, Stojan Kneževič, Terezija Bastelj, Milica Pečovnik. Ustvarjali smo v različnih tehnikah: akvarelu, pastelu, olju in zdaj pretežno v akrilu tudi pri žalskih likov- Jan Čibelj in Luka Poljanec med nastopom (za duo vsakih devet let). Februarja 2018 sta na tekmovanju prepričala žirijo in občinstvo ter dosegla izjemen uspeh, postala sta lavreata tekmovanja. Prejela sta 1. nagrado in posebno nagrado občinstva »Jean Gieres«. Marca lani sta se udeležila tekmovanja Svirél v kategoriji komornih skupin s pihali, trobili in tolkali, na katerem sta prav tako kot najboljša v kategoriji prejela zlato plaketo in nastopila na zaključnem koncertu »Ten of the Best«. Oktobra sta bila povabljena na mednarodni festival »Laureate Days Katya Popova« v bolgarskem Plevnu, decembra pa na Univerzo v Radfordu, v ameriški zvezni državi Virginija. Z igranjem tolkal sta začela v zgodnjem otroštvu in sta že v času izobraževanja kot solista dosegla veliko zavidljivih uspehov na državnih in mednarodnih tekmovanjih. T. Tavčar Podpisali pogodbo z gasilci Občina Vransko, Gasilska zveza Žalec in prostovoljna gasilska društva Prekopa-Stopnik-Čeplje, Vransko, Tešova in Ločica pri Vranskem so v ponedeljek, 17. decembra, podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za leto 2019. Župan Franc Sušnik se je ob tem zahvalil gasilcem in poudaril, da so steber zašči- te in reševanja. Posebej se je zahvalil Gasilski zvezi Žalec za opravljeno delo, poveljnik GPO Vransko Vlado Reberšek pa je povzel dejavnosti v preteklem letu, v katerem so uspešno opravili 11 posredovanj. Pogodbo je v imenu Občine Vransko podpisal župan Franc Sušnik, v imenu GZ Žalec pa predsednik Gasilske zveze Žalec Edi Kugler. S pogodbo, ki so jo podpisali tudi predsedniki vseh štirih PGD v Občini Vransko, je Občina Vransko za izvajanje javne gasilske službe v letu 2019 zagotovila 53 tisoč evrov. Od tega bodo gasilci za redno dejavnost namenili 20 tisoč evrov, 33 tisoč pa za odplačilo kredita za novo gasilsko vozilo PGD Vransko. T. Tavčar Na prvi akciji 63 krvodajalcev Prve letošnje krvodajalske akcije se je 17. januarja v dvorani kulturnega doma na Vranskem udeležilo 63 krvodajalcev. Akcijo so pripravili Žalsko območno združenje Rdečega križa, Občinska organizacija RK Vransko in Transfuzijski center Splošne bolnišnice Celje. Sekretar območnega združenja Matjaž Črešnovar je povedal, da je na Vranskem število krvodajalcev zadnja leta najvišje, najnižje pa na Polzeli. V preteklem letu se je na petih lokacijah v Spodnji Savinjski dolini akcij udeležilo 189 novih krvodajalcev, skupaj jih je bilo 2024, leto prej pa 2003. Kljub manjši udeležbi je številka spodbudna. Naslednja krvodajalska akcija bo 20. februarja v veroučni učilnici Župnije Polzela, kri pa boste lahko darovali od 7. do 12. ure. T. Tavčar 29 Julijana Juhart (z rdečo rožo) in njene prijateljice, ljubiteljske slikarke nikih ob strokovni podpori mag. Uroša Potočnika. Teme so različne, osebno obožujem drevesa in pokrajino, in to je opus slikarskega in prijateljskega druženja.« Odprtje razstave so popestrili člani plesne skupine Galiarda iz Celja in vnukinja avtorice razstave Katja Puncer z recitacijami avtorskih pesmi. Čestitkam in željam se je pridružil tudi predsednik KD Ivan Cankar Tabor Alen Kovačič, razstavo pa je odprla svetnica Občine Polzela Martina Lipičnik. T. T. Nocoj bo en lep večer Pod tem naslovom je v soboto, 19. januarja, v Dvorani Prebold potekala kulturno-zabavna prireditev. Zanjo so zaslužni ljudski pevci in godci Prijatelji 6 Še iz Šešč. Prijatelji 6 Še že 19 let skrbijo za kulturno dogajanje v Občini Prebold. Skupina, ki deluje pod vodstvom Zvoneta Babiča, je zdaj iz nekdanje vokalne postala instrumentalna z dvema harmonikama in s kitaro. Najprej se je prireditev imenovala Z ljudsko pesmijo in glasbo v novo leto, zadnja štiri leta pa poteka pod imenom Nocoj bo pa en lep večer. Tokratni večer so skupaj oblikovali in bogatili glavni organizatorji Prijatelji 6 Še na čelu z Zvonetom Babičem in njegovo ženo Marijo, ki sta še edina od nekdanjih članov skupine. Sedanji člani skupine so še harmonikarja Alfonz Lesjak in Stanko Bertelovič, ki tudi prepevata, ter kitarist Marjan Šertl, ki igra ritem in bas kitaro, občasno pa se jim pridruži še kitarist Marjan Lipovšek. Na tokratnem večeru so nastopili Ljudske pevke Pušeljc iz Mozirja, Ljudski godci iz Vidma pri Ptuju, pevska skupina Kantadore iz Istre, instrumentalna skupina Halonga Potepuhi iz Cirkulan ter mladi harmonikar in pevec Jakob Zagožen iz Matk pri Preboldu. Za humorno vzdušje so poskrbeli nastopajoči, predvsem pa »jezična« in neumorna voditeljica Polonca Marzelj iz TV Celje. Prijatelji 6 Še so doslej izdali sedem zgoščenk, zadnjo decembra lani in so jo predstavili ob tej priložnosti. Na njenem ovitku je tudi posvetilo župana Vinka Debelaka, ki ljudske pevce spremlja in podpira že vse od začetka njihovega delovanja. Večer se je nadaljeval in končal ob prijetnem druženju, kozarčku in dobrotah, za kar Nastop Prijateljev 6 Še v novem sestavu so poskrbeli podporni člani društva in skupine Prijatelji 6 Še in donatorji. Za še prijetnejše vzdušje pa je poskrbel harmonikar Sandi Bobovnik s prijateljema Nikom Škafarjem in Domnom Lukmanom. D. Naraglav Pooblaščen prodajalec in serviser 104700 € 942 € akcija 30 € 191 € akcija 201 30 24 Čelada Protos Integral z glušniki in vizirjem, povsem prilagodljiva, notranje KlimaAIR podloge za optimalno zračnost in udobje www.uniforest.si www.uniforest.si Motorna žaga 560XP G Dolžina meča 51 cm, 59,8 cm3, 3,5 kW/4,9 KM, 4,9 kg OGREVAN ROČAJ. PAN TIM, d. o. o. Latkova vas 81d, PAN3312 TIM,Prebold d. o. o. 81d,M3312 Prebold TLatkova 03 / 777vas 14 23 051 665 566 T 03E/ prodajalna@uniforest.si 777 14 23 M 051 665 566 E prodajalna@uniforest.si DELOVNI ČAS ponedeljek–petek: 7.00–17.00 DELOVNI ČAS sobota: 7.00–12.00 ponedeljek–petek: 7.00–17.00 sobota: 7.00–12.00 30 KRONIKA Januar 2019 Čakate me, rože cvetoče, za hišo domačo zeleni gaj, moj dragi domači kraj. Rada bi prišla, oh, rada. A tja me več ne bo, ker vzela sem slovo. GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 ZAHVALA V 90. letu starosti se je od nas poslovila draga mama, sestra, teta, babica in prababica IVANA MATKO po domače Kisovarjeva mama, iz Miklavža pri Taboru E-mail: morana.steblovnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Tel.: 03/700 06 40 Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/571 73 00 Življenje sploh ni tisto, kar se zdi. je le trenutek v večnosti … ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče, darovali za svete maše in za cerkev. Srčna hvala gospodu duhovnemu pomočniku Alojziju Pirnatu in gospodu župniku Martinu Cirarju za lepo opravljen cerkveni obred, hvala pogrebni službi Ropotar, govornici Magdi Šalamon, pevcem za odpete pesmi ter praporščakom. Posebej se zahvaljujemo zdravnici dr. Ljubi Centrih Četina za vso skrb in obiske na domu ter sestri Lojzki za nesebično pomoč in pripravljenost na naše prošnje v času mamine bolezni. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni MALI OGLASI MASAŽA (klasična, športna, terapevtska), ROČNA LIMFNA DRENAŽA, PEDIKURA in MANIKURA (permanentno lakiranje in podaljševanje nohtov). Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) ODKUP HRASTOVE HLODOVINE. Aida, d. o. o., Prekopa 3, Vransko Info.: 041 420 111 ali 041 954 206 PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 PEDIKURA (estetska in medicinska) tudi na vašem domu. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 ANGLEŠČINA, strokovna podpora osnovnošolcem in srednješolcem. Ammtrade d.o.o., Šempeter. Info.: machinesmmtrade@gmail.com, 059 959 383 NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) POMOČ NA DOMU. Si želiš druženja, pogovora, pomoči pri vsakodnevnih opravilih, spremstva k zdravniku in po ostalih opravkih ter pomoči pri negi, ker tvoje telo ne zmore več vsega, ti z veseljem priskočim na pomoč. Info.: 051 613 992 Na zemljiški parceli št. 1078/2 k.o. Žalec ugodno prodam zazidljivo parcelo velikosti 930 m2 (v enem ali dveh delih) ob Cesti žalskega tabora – smer Vrbje. Parcela leži na mirni sončni strani ob nezazidljivem kmetijskem zemljišču. Cena po dogovoru. Info.: 051 327 044 (Jošt) NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Franc Kramar s.p. (prej Marjan Amon s.p.) iz Šmartnega v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na tel: 041 428 471 15 % gotovinski popust Naročila napisov na tel: 041 611 087 Spominjanje je trudno, današnji dan boleč, v mislih, kaj še pride, je več kot odveč. Tesnoba je povsod, kjerkoli vase vdreš, in najbrž si nikoli, do kraja ne prispeš. ZAHVALA MARIJA GRIL iz Vrbja 82 a (24. 8. 1930–16. 12. 2018) Ob boleči izgubi drage mame, babice in sestre se zahvaljujemo vsem, ki ste ji na njeni življenjski poti na kakršen koli način pomagali in ji stali ob strani. Žalujoči: vsi njeni Ob boleči izgubi našega dragega OTA JOŽEFA SIMONČIČA iz Šempetra se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, vaščanom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Najlepša hvala pogrebni službi Ropotar. Iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami ob slovesu in Ota pospremili na njegovi zadnji poti. V SPOMIN V 93. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica MARIJA OGRAJENŠEK iz Zavrha pri Galiciji 2 Žalujoči: žena Anica, sin Andrej in snaha Barbara Radi bi vam povedali še sto stvari, ne sto, na tisoče, naš ata, a žal so nam zaprta do groba vrata. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala govorniku za lepe besede slovesa, glasbeni skupini MJAV za ganljive žalostinke, gospodu župniku Janku Cigali za lep pozdrav, prav tako tudi Gasilskemu društvu Zavrh in pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej hvala. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo pospremili na njeni zadnji poti in jo ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni Po hudi bolezni nas je v 89. letu zapustil FRANC VERDEV iz Gotovelj 76 c Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi Težka tvoja je bila življenjska pot, veliko si delal, veliko trpel, plemenito srce si imel. Bolezen te nam vzela je, a spominov nam ne vzame nihče. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 42. letu starosti za vedno zapustil dragi sin, brat in svak ROMAN CVIKL ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in dedija FERDINANDA PLASKANA (22. 3. 1937–2. 12. 2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala pogrebni službi Morana, gospodu župniku Martinu Cirarju, govorniku Bojanu Pustinku, pevcem Kvarteta Oljka, trobentaču Roku Smrketu in vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi iz Hramš 5 Zahvala vsem sorodnikom, še posebej Blažu in njegovi družini, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izkazano pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in ostale pozornosti. Hvala gospodu župniku Cigali, cerkvenim pevcem in Kvartetu Idila, pogrebcem, trobentaču, govorniku, TD Galicija in pogrebni službi Ropotar. Za slovo na njegovi prerani poti do groba vsem iskrena hvala. Žalujoči: mama Kristina, sestra Milena in brat Marjan z družino Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mamice, babice in prababice KATARINE ŠIBILA iz Matk 60 (11. 11. 1927–5. 11. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku Damjanu Ratajcu in pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo močno pogrešali KRONIKA Januar 2019 31 ZAHVALA V SPOMIN V 71. letu nas je zapustila MILOJKA VOVK iz Šempetra POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija ROPOTAR Ivan, s. p. ANDREJA ZOTTLA Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan (27. 4. 1948–24. 12. 2018) V naših srcih ostajaš za vedno … Vsi tvoji V SPOMIN 25. januarja je minilo deset let, odkar nas je zapustila draga mama, sestra, babica in prababica V SPOMIN 11. januarja je minilo eno leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, ati in dedi KARLI ZUPAN Dobriša vas 11, Petrovče (7. 7. 1960–11. 1. 2018) Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. Hvala vsem, ki se ga skupaj z nami radi spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu ter mu prižigate sveče. Žena Zdenka, hči Tjaša z Emmo in sin Karlo z družino Kakor tiho in skromno si živela, tako tiho si v 97. letu odšla od nas. Mirno v grobu spiš, bolečine več ne trpiš, rože ti grob krasijo, lučke ti v pozdrav gorijo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice IVANE CESTNIK iz Dolenje vasi (16. 12. 1921–11. 11. 2018) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in darove cerkvi. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri njenem zdravljenju. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcema in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Zelo jo bomo pogrešali. Žalujoči: vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, ome, sestre, tete in svakinje SILVESTRE UDRIH iz Sp. Grušovelj 18 (12. 11. 1938–6. 12. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju in vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali, pogrebni službi Ropotar, JKP Žalec, gospodu župniku, citrarki in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v svojem spominu. Vsi njeni SILVESTRA ROVŠNIK iz Kamenč Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sokrajanom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala družinama Furman in Krašovic, nekdanjim sodelavcem OŠ Braslovče, podružničnim šolam Letuš, Gomilsko in Trnava, sodelavcem podjetij Gorenje in Avto Triglav, DU Braslovče, pogrebni službi Veking ter pevcem skupine Eros in govorniku Mateju. Iskrena hvala dr. Slavku Jernejšku, medicinski sestri Cvetki Strojanšek in požrtvovalnima patronažnima sestrama Urški Flajs in Tajani Vrbnjak. Vsi njegovi Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdaj počivaš, sedaj te nič več ne boli. Svet pa je mrzel, prazen za nas, odkar te med nami več ni. iz Trnave 20 S svojo skromnostjo, delavnostjo in poštenjem je bila vzgled vsem nam, ki smo jo poznali in živeli z njo. Hvala vsem, ki se je spominjate in jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni V SPOMIN 27. januarja je minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša draga MARIJA GRAH iz Braslovč Srci vajini sta zastali, zvon v slovo vama je zapel, misel na vaju bo ostala, spomin na vaju večno bo živel. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Damjan in Janez V SPOMIN SIMON IN DRAGO SKURNŠEK (12. 1. 1968–25. 4. 2018) in (19. 10. 1943–25. 2. 1994) Minilo bo leto dni, odkar nas je zapustil dragi sin in brat Simon, ter 25 let, odkar je od nas odšel mož in ati Drago z Brega pri Polzeli. Za večno ostajata v naših srcih in mislih. Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu. Mama Marinka in Irena z Andijem V 93. letu starosti se je za vedno poslovila naša draga mama, tašča in stara mama JELKA KOČEVAR iz Žalca Ostajajo nam hvaležnost in lepi spomini. V šumenju vetra slišim tvoj glas. V šopku cvetja vidim obraz … Žalujoči: sin Jure in hčerka Julija z družinama V SPOMIN Čas hitro beži in minilo je že 13 let, odkar je ni več med nami, naše drage mame in stare mame TEREZIJE VENGUST iz Hramš Še vedno je v mislih z nami, radi se je spominjamo, čeprav jo vsi zelo pogrešamo. Hvala vsem, ki kdaj postojite ob njenem grobu, hvaležni smo, da ste jo ohranili v lepem spominu. Naj se je dotakne naša ljubezen, da bo vedela, kako radi smo jo imeli … Sin Zoran z ženo Jožico, vnuka Marjan in Martin z družino Zahvale za februarsko številko Utripa sprejemamo do ponedeljka 18. februarja 2019 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. V SPOMIN Minilo je 5 let, odkar nas je zapustil naš dragi dedi IVAN LUKEŽ iz Liboj (22. 12. 1947–11. 1. 2014) Ustavi se za hip ob njegovem grobu in se spomni lepih trenutkov, ki ostanejo za vedno v naših srcih. Dedi, močno te pogrešamo! Vsi njegovi 32 ZANIMIVOSTI Januar 2019 Skok v ledeno mrzlo Ložnico Plešejo tudi maturanti iz naše doline V številnih krajih po Sloveniji popestrijo novoletne praznike s tako imenovanim novoletnim plavanjem v morju, rekah in potokih. V Levcu v žalski občini sta se Janko Lupše in njegov brat Damjan pred osmimi leti odločila, da bosta na prvi dan novega leta zaplavala v tamkajšnjem potoku Ložnica. Iz običajnega pogovora in začetnega predloga je druženje preraslo v tradicijo. In tako so se letos številni krajani, bilo jih je kakih sto, zbrali na mostu pri letališču v Levcu. Ob 11. uri je skupina plavalcev po krajšem ogrevanju v bližnjih prostorih Športnega kluba Levec zbrala dovolj poguma, da je po skoku v mrzlo Ložnico zaplavala in nazdravila s penino. Voda je imela 3, zrak pa 8 stopinj Celzija, plavalce pa je nekoliko ogrelo sonce. Obljubili so si, da se bodo prihodnje leto zopet potopili v mrzlo Ložnico. T. Tavčar Sredi januarja so se začeli maturantski plesi, na katerih so in bodo plesali tudi maturantje iz Savinjske doline. Z maturanti se veselijo tudi njihovi starši, prijatelji in pred- membnega obdobja. Začetek, ki mu sledi matura, potem pa pogled naprej, še korak bliže v svet odraslih. Naj bo ta korak pogumen in samozavesten, kot je maturantski ples. T. T. Z maturantskega plesa Srednje ekonomske šole Celje Pogumneži so zaplavali v mrzli Ložnici. Prvi novoletni odbojkarski turnir Ekipe z najmlajšimi navijači po podelitvi medalj V organizaciji ŠD Tabor je v dvorani Doma krajanov Tabor v nedeljo, 13. januarja, potekal I. rekreativni novoletni odbojkarski turnir štiric. Turnirja sta se poleg dveh domačih ekip udeležili še ekipa iz Šentjurja pri Celju in okolice ter ekipa z Vranskega. Ekipe so se pomerile po sis- stavniki šol. Da bi samozavestno vstopali, tako kot so in bodo v svečanih oblačilih na plesu, tudi v svet odraslega življenja. Maturantski ples je le začetek konca nekega zelo po- temu vsaka z vsako. Za tretje in četrto mesto sta se na koncu borili ekipi Marjetic in Pune frtgani, po zmagah v obeh setih je bila tretja domača ekipa Pune frtgani. V finalni tekmi sta se za prvo in drugo mesto med sabo pomerili ekipi Potepuhi in Vaški Hram. Slednji so postali zmagovalci prvega novoletnega turnirja, ki naj bi postal tradicionalen. Prav tako domača ekipa ŠD Partizan (organizatorica) je morala priznati boljšo igro ostalim ekipam. Končanemu turnirju je sledilo prijetno druženje, stekli so tudi dogovori o organizaciji poletnega turnirja na mivki. D. N. Koledar in spust v pekel Preboldski jamarski klub Črni galeb praznuje letos 50-letnico svojega obstoja. Jubileju bodo posvetili več dogodkov. Ob tej priložnosti pa so že izdali 12-listni stenski koledar za leto 2019 in se ob koncu starega in v začetku novega leta že tradicionalno spustili v Golarjev pekel. Koledar je kronologija njihovega dosedanjega dela, uspehov, ekspedicij v Ekvador in na Galapaške otoke, v Kolumbijo in na otok San Andres v Karibih, otok Kreto, treh odprav na filipinski kras in manjše odprave na območja nekdanje skupne države. V brezno se je na 13. tradicionalnem spustu v Golarjev pekel na Podolševi z globino 317 metrov spustilo devet jamarjev, trije pa so se podali na ogled Potočke zijalke. Prednovoletno druženje pa so zaključili z zimskim piknikom. Na januarskem obisku Snežne jame so jamarji ugotovili, da se je jama dobro shladila in da manjkajo samo še padavine za intenzivnejše nastajanje ledu. D. N., foto: G. R. Rok Kvas pred spustom v globino Savinjčani opazovali krvavo Luno Če ste med tistimi, ki se jim ni težko zbuditi zelo zgodaj zjutraj, ste v ponedeljek, 21. januarja, lahko na nebu občudovali super krvavo Luno. Nad njo so bili navdušeni tudi člani Astronomskega društva Saturn iz Galicije. Sprva načrtovano opazovanje v domačem observatoriju Srečka Lavbiča je sicer zaradi nizke oblačnosti padlo v vodo. A člani društva se niso dali motiti. Odpravili so se na Golte, kjer so naredili izjemne posnetke tega redkega nebesnega pojava. Pogoji so bili zaradi popolne jasnine nad nizko oblačnostjo, ki je prevladovala v dolini, zelo dobri, če izvzamemo hladno zimsko noč; temperature so se namreč spustile do minus deset stopinj Celzija. Super krvava Luna se pojavi, ko je hkrati Luna najbližje Zemlji, ob tem pa je tudi popoln Lu- nin mrk. Luna je takrat v senci Zemlje, zato se svetloba ne more odbijati od nje. Kljub temu del Sončeve svetlobe v Zemljini atmosferi Luno vseeno doseže, pri čemer se večina modre svetlobe v ozračju razprši, ostanejo večinoma odtenki rdeče barve. Nazadnje je bil ta nebesni pojav viden leta 1982. Naslednji pa naj bi bil šele leta 2033. T. T. foto: Saturn V ponedeljek, 21. januarja, nas je zbudila super krvava Luna.