CELJSKI TEDNIK
CELJE
21. JUNIJA 1957
L. VIII. ST. 23
CENA 15 DIN
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVACKLJSKEGA OKRAJA
Juhej počitnice so tu ...
Te dni se ena za drugo zapirajo šolska vrata. Šolsko leto je kon-
čano. Kot bi se roji čebel usipali iz panjev, tako je mladina z glasnim
vriskom zapuščala hram učenosti. Za dva meseca bodo mlade glavice
rešene »hudih skrbi«. Premnogi se bodo zabavali v počitniških kolonijah
na morju, v hribih itd. Toda šolska vrata ne bodo dolgo zaprta. Ponekod
bodo v nekaj dneh šole sprejele pod streho prve izmene »kolonistov«
iz drugih krajev. Zlasti podeželske šole, ki bodo počitničarjem nudile
vso udobnost, predvsem pa možnost, da bodo živeli^ na čistem zraku,
tekali po gozdovih in travnikih, se kopali v rekah in tolmunih.
Posebne razigranosti pa bodo deležni tisti, ki so se med letom
pridno učili. Le naj se razvedrijo in natekajo. Mi jim-od srca privoščimo.
Z zasedanja Zvezne ljudske skupScine
Vrnimo človeštvu zasluženo spokojnost
JE DEJAL V SVOJEM GOVORU PODPREDSEDNIK ZVEZNEGA IZVRŠNE-
GA SVETA ALEKSANDER RANKOVI C. — LJUDSKA SKUPŠČINA SPRE-
JELA DEKLARACIJO O OPUSTITVI POSKUSNIH EKSPLOZIJ JEDRSKEGA
OROŽJA. — RESOLUCIJA O PERSPEKTIVNEM RAZVOJU INDUSTRIJE IN
GRADBENIŠTVA. — IZVAJANJE DRUŽBENEGA PLANA POTEKA V REDU
V ponedeljek in torek je bila v Beo-
gradu skupna seja Zveznega sveta in
Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske
skupščine. Domova sta na skupni seji
obravnavala elaborat o razvoju indu-
strije v dosedanjem obdobju in njenem
perspektivnem razvoju ter elaborat o
dosedanjem in perspektivnem razvoju
gradbeništva. Razpravljala sta tudi o
resolucijah o perspektivnem razvoju
industrije in gradbeništva, ki jih je skup-
ščini predložil Zvezni izvršni svet.
Sekretar za industrijo v Zveznem iz-
vršnem svetu Marijan Cvetkovič je v
ekspozeju o razvoju industrije in o
njenih daljnih perspektivah poudaril,
da je pričakovati v prihodnjih petih le-
tih povečanje industrijske proizvodnje
še za 10 do 12 odstotkov ter da bo več
bla^a za široko potrošnjo ter reproduk-
cijskega materiala.
Drugi dan je Zvezna ljudska skup-
ščina na skupni seji obeh zborov na-
daljevala razpravo o dosedanjem in
perspektivnem razvoju gradbeništva,
nakar je sprejela tudi resoluciji o per-
spektivnem razvoju industrije in grad-
beništva ter poročilo o gibanju gospo-
darstva v prvih štirih mesecih letošnje-
ga leta. V debati o gibanju gospodar-
stva v prvih štirih mesecih letošnjega
leta je govoril tudi predsednik odbora
za gospodarstvo ZIS Milajko Todorovič,
ki je med drugim dejal, da so značil-
nosti gospodarskega razvoja v prvem
Četrtletju letošnjega leta v tem, da do-
ločeno gospodarsko politiko v vseh nje-
nih temeljih v celoti uresničujemo, da
glavne naloge zveznega družbenega pla-
na izpolnjujemo in delno presegamo in
da lahko na podlagi teh dejstev priča-
kujemo nadaljnje uspešno izpolnjevanje
plana. Dalje je tov. Todorovič dejal, da
je celotna proizvodnja brez kmetijstva
narasla v prvih štirih mesecih v pri-
merjavi z lanskim letom za 33%. Zbolj-
šal se je tudi življenjski standard pre-
bivalstva na podlagi večje proizvodnje
in storilnosti dela ter menjave s tujino.
Celotna potrošnja prebivalstva je na-
rasla za kakih 29%, če ne računamo
potrošniških kreditov, pa za 25%. Po-
trošnja delavcev in uslužbencev je na-
rasla za 28%, brez potrošniških kredi-
tov pa za 21%. Realne plače so narasle
za 8%; zboljšal se je tudi življenjski
standard kmečkega prebivalstva. Zdaj
nas čakaita dve konkretni nalogi, je
dejal tov. Todorovič, in ti sta namreč,
da ohranimo in spodbujamo visoko ra-
ven proizvodnje, hkrati pa vskladimo
notranjo potrošnjo s proizvodnjo ter iz-
polnimo in presežemo plan izvoza.
Nato je Zvezna ljudska skupščina za-
čela razpravljati o predlogu deklaracije
o ustavitvi eksperimentalnih eksplo-
zij s termonuklearnim in atomskim
orožjem, ki ga je predložil zunanje po-
litični odbor. V svojem govoru v zvezi
s tem predlogom je podpredsednik Zvez-
nega izvršnega sveta Aleksander Ran-
kovič pKJudaril, da se glas naših na-
rodov tudi dandanes pridružuje vsesploš-
nemu pozivu in protestu, ki se širi v
vrstah progresivnih sil po vsem svetu.
Zavedamo se dejstva, da je svetovno
javno mnenje močan činitelj v medna-
rodnih odnošajih in pri reševanju spo-
rov. Zato verujemo, da bi te sile z ne-
kim gibanjem lahko prisilile k pameti
tiste, ki še niso občutili in razumeli,
da bi bilo mogoče preprečiti nevarnost
vojne in človeštvu vrniti zasluženo spo-
kojnost ter trajen mir.
Svoj govor pred ljudsko skupščino je
podpredsednik Aleksander Rankovič
končal z naslednjimi besedami:
»Ta deklaracija izraža splošno stali-
šče narodov federativne ljudske repub-
like Jugoslavije glede na eksperimen-
talne eksplozije z nuklearnim orožjem.
Ta deklaracija je spet nov dokaz, kako
skrbimo, da bi našli pot in sredstva za
rešitev problema nuklearnih eksperi-
mentalnih eksplozij in da s tem prispe-
vamo, ne samo pri reševanju vprašanj
razorožitve, temveč tudi splošnemu
ozračju boljšega razumevanja in zau-
panja v mednarodnih odnosih. To pa
bo prispevalo in utrdilo mir jia svetu.-«
Po govoru Aleksandra Rankoviča in
krajši razpravi je ljudska skupščina so-
glasno sprejela deklaracijo o ustavitvi
poskusnih jedrskih eksplozij.
Delavske svete v celjskem okraju bo
na kongresu zastopalo 29 delegatov
Te dni zaključujejo v celjskem okraju
poslednje priprave za Kongres delav-
skih svetov Jugoslavije, ki bo od 25. do
27. junija v Beogradu. Delavske svete
v celjskem okraju bo na kongresu za-
stopalo 29 delegatov. Delegati bodo od-
potovali v Beograd v ponedeljek zve-
čer.
Na zadnjih dveh sestankih, ki so jih
te dni imeli delegati, so se pomenili o
poslednjih pripravah za kongres. Iz teh
sestankov se da sklepati, da so se dele-
gati za kongres temeljito pripravili ter
da bodo na kongresu tudi živo posegli
v debato. Iz dosedanjih priprav je so-
diti, da bodo na kongresu obravnavali
stvari, ki so najbolj pereče na področju
izkušenj delavskega upravljanja v celj-
skem okraju.
Sodeč iz vsebine zadnjih dveh sestan-
kov delegatov bodo na kongresu na-
čeli predvsem vprašanje rekonstrukcije
strojnih naprav v tovarnah; delegat iz
štorske železarne bo razpravljal o uspe-
hih, ki so jih štorski železarji dosegli
pri analitični oceni delovnih mest, de-
legat iz gradbeništva bo načel vpraša-
nje delavskega upravljanja v gradbeni
stroki z ozirom na specifične pogoje de-
la in vprašanje sezonske delovne sile.
O podobnih problemih bo razpravljal
delegat iz gozdarstva. Delegat iz obrt-
ništva bo razpravljal o problemih de-
lavskega upravljanja v malih obrtnih
podjetjih. Razen teh vprašanj bodo de-
legati iz celjskega okraja prav verjetno
razpravljali tudi o metodah in sistemu
dela v delavskih svetih, ter o koopera-
ciji med podjetji v kovinski in kemični
industriji.
Vse kaže, da bodo delegati iz celjske-
ga okraja prispevali bogat delež vse-
bini dela, kar bo vsekakor pripomoglo,
da bo kongres sprejel take zaključke,
ki bodo delavskemu upravljanju pri nas
omogočili še hitrejši in uspešnejši raz-
voj.
Pred kongresom delavskih svetov
Priprave v zaključni fazi
Priprave za kongres delavskih sve-
tov so te dni v zaključni fazi. Volitve
delegatov so za nami, delegati so spre-
jeli teze o delavskem upravljanju in
sedaj se končno redigirajo referati o
katerih bodo razpravljali v komisijah
na kongresu. Ostale dni do kongresa pa
bodo delegati izkoristili, da se bodo
čim bolj seznanili s tezami o delav-
skem upravljanju in se o njih tudi po-
govorili s člani delavskih svetov in de-
lavci v podjetjih.
Več ko dva meseca je trajala v pod-
jetjih, zlasti pa v organih samouprav-
ljanja, predkongresna aktivnost. Le-ta
se ni odražala le v volitvah delegatov,
temveč v obsežnih razpravljanjih, pri
katerih so sumirani sedemletni rezul-
tati delavskega samoupravljanja. Dej-
stvo, da so v predkongresnih pripravah
sodelovale tudi razne družbene organi-
zacije, strokovna združenja, zbornice in
drugi činitelj i, ki so nudili dragoceno
pomoč pri zbiranju in sestavljanju kon-
gresnega materiala — kaže veliko za-
J^imanje vse naše družbe za prvi kon-
gres delavskih svetov. Na tisoče pis-
'^enih dokumentov iz vsakega delovne-
ga kolektiva predstavlja zgodovinsko
gradivo za razvoj delavskega upravlja-
nja in jugoslovanske poti v izgradnji
socializma. To gradivo je sedaj ure-
3eno, da bi mogli na podlagi njega na
kongresu zavzeti določene zaključke.
Stotine in stotine novih predlogov, ki
je nudila praksa delavskega samo-
I^Pravljanja, bo predmet razprav na
kongresu.
. Ko te dni zbiramo rezultate pred-
kongresne aktivnosti delavskih svetov
delovnih kolektivov, lahko po pra-
^ci trdimo, da je naš delavski razred
s polno odgovornostjo izvršil to obsež-
no delo. V dveh mesecih je bilo treba
analizirati v vseh podjetjih kompleks
vprašanj, ki so tesno povezana s samo-
upravljanjem proizvajalcev in ki imajo
politični, ekonomski, socialni, organiza-
cijski, pravni in vzgojni karakter. Vse
to je izdelano in danes ima vsako pod-
jetje svojo malo zgodovino, ki je veza-
na na dobo od 1950. leta, ko je bil spre-
jet zakon o delavskem samoupravlja-
nju.
Ko pregledujemo strani teh zgodo-
vin in beremo razprave s sestankov de-
lavskih svetov, opazimo, da so ti organi
v svojih poročilih načeli vrsto osnovnih
vprašanj samoupravljanja. Res, pone-
kod bolj, drugod manj. Ekonomski pro-
blemi so zavzeli najvažnejše mesto.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Memorial Ferda Skoka
NOSILCI OLIMPIJSKIH KOLAJN V CELJU — NAJVEČJI ŠPORTNI DO-
GODEK PO OSVOBODITVI ZA MESTO CELJE — O LIKU FERDA SKOKA
AD Kladivar prireja že tretjič zapo-
vrstjo atletsko tekmovanje, posvečeno
spominu vseh tistih celjskih atletov, ki
so žrtvovali v osvobodilnem boju svoja
življenja za našo veliko stvar.
Letos bo prireditev pod pokrovitelj-
stvom Okrajnega odbora ZB Celje z
mednarodno udeležbo izbranih svetov-
nih atletov, med njimi pa najdemo tudi
nosilce kolajn in finaliste iz zadnjih
olimpijskih iger v Melboumu. Na sta-
dionu Borisa Kidriča bomo zopet lahko
gledali svetovne mojstre v atletiki —
iz Sovjetske zveze Krivonosova, Toka-
reva, Stoljarova, Sokolova in Cernjav-
skega, iz Grčije Rubanisa, Konsrtanti-
nidisa in Papavasilia, iz Bolgarije Po-
pova itd. Se ni zaključena lista udele-
žencev iz inozemstva. Njim po robu se
bodo postavili najboljši jugoslovanski
atleti — Mugoša, Murat, Skrinjar, Bez-
jak, Račič irr domačini Lorger, Vipot-
nik, Lešek, Važič in drugi. V središču
prireditve bodo brez dvoma borbe v me-
tu kladiva med nosilcem srebrne olim-
pijske kolajne Krivonosovom in našim
Bezjakom ter Bolgarom Popovom, nič
manj ne bo zanimivo srečanje med Gr-
kom Rubanisom, nosilcem srebrne olim-
pijske kolajne iz Melbourna z našim
Romanom Leškom v skoku ob palici
ali dvoboj Lorger : Stoljarev na visokih
ovirah, kjer se bo sovjetski atlet sku-
šal revanžirati za poraz na olimpijskih
igrah ali pa tek na 1500 m, kjer se bo-
do srečali odlični Sokolov z našim re-
korderjem Mugošo, Muratom, Vipotni-
kom in Važičem. Obetajo se nam borbe,
ki jih na celjskem atletskem stadionu
še nismo videli. Zato bo letošnje med-
(Nadaljevanje na 7. strani)
Sova, oblika v preizkušnjo ,,.
Kako velenjski rudarji upravljajo
Delavsko samoupravljanje v Velenju
ni bilo nič slabše kot drugje. V okraj-
nem merilu so bili velenjski rudarji
celo uvrščeni med podjetja z najbolj-
šimi delavskimi sveti. Toda kljub temu
so se odločili uvesti v delavsko uprav-
ljanje nove oblike dela, kajti nakljub
hvali od zunaj, sami s svojim delom
niso biil zadovoljni. Ugotovili so nam-
reč, da delo komisij ni vedno dohite-
valo razvoja podjetja in njegovih pro-
blemov, predvsem pa, da pri uprav-
ljanju podjetja sodeluje še vedno pre-
malo ljudi.
Vodilni predstavniki delavskega sve-
ta, upravnega odbora, vodilni uslužbenci
ter politični funkcionarji pri rudniku so
obiskali marsikatero podjetje in se se-
znanili z oblikami upravljanja pri njih.
Toda od vseh pridobljenih zkušenj, je
bila najvažnejša ta, da bodo morali
za svoje podjetje najti lastno pot, pri
čemer jim bodo v pomoč izkušnje do-
sedanjega dela in vtisi, ki so jih do-
bili drugje.
Ce so ponekod v podjetju ustanovili
več delavskih svetov, so za to imeli
razloge. V Velenju taka oblika ne bi
bila uspešna. En sam delavski svet za
tako velik kolektiv, ob njem pa zgolj
razne komisije; to pa se je izkazalo kot
preozka oblika dela.
Ze pred volitvami novega delavskega
sveta so v upravnem odboru, političnih
organizacijah in upravi podjetja, prav
tako pa v sindikalnih podružnicah, ve-
liko razpravljali, kako dati upravljanju
podjetja globljo vsebino, predvsem pa
večjo množičnost-udeležbe. Dolgotrajno
analiziranje, dolga vrsta razprav in ce-
la kopica raznih predlogov je bila osno-
va, da so naposled izkristalizirali glavne
značilnosti nove oblike delavskega upra-
vljanja v podjetju.
Pred nekaj dnevi je novoizvoljeni de-
lavski svet prvič zasedal. Na tem za-
sedanju so sprejeli tudi te nove oblike.
Velenjčani so prepričani, da bodo te
nove oblike rodile bogatejše uspehe, če-
prav ne trdijo, da so le-te najboljše,
ali celo take, ki bi jih morali posnemati
tudi drugi.
V čem se odražajo te nove oblike
upravljanja v velenjskem rudniku?
PROBLEMI NASTAJAJO VEDNO
V PROIZVODNIH SKUPINAH ...
Za rudnik, kot je velenjski, ni nič
bolj nevšečnega kot to, če nekaj za-
škriplje pri odkopu premoga. To je
osnovna dejavnost. Toda če se tu nekaj
izboljša, potem se vse krivulje na gra-
fikonih po vzpnejo. Enako je tudi v
stranskih obratih; separaciji, jaških,
mehaničnih delavnicah, pri vzdrževal-
nih skupinah itd. Probleme na svojih
delovnih mestih najbolje poznajo tam
zaposleni delavci in strokovnjaki. Kdo
bo torej bolje znal predlagati razne iz-
boljšave, če ne ravno oni.
To so bili razlogi, da so se v Velenju
(Nadaljevanje na 2. strani)
STRAN 2	21. JUNIJA — ŠTEV. 23
POGLED PO SVETU
Naj se zgubijo zgoraj temine, vstane
vabljivo naj ljubeznivo modro nebo, bi
radi v navalu optimizma rekli z Goe-
thejem, ko pa že ves ta čas beremo
o napredku pri razgovorih o razoro-
žitvi v podkomiteju ZN. Čeprav nam
prišepetava grenki duh pesimizma, ven-
dar ne moremo mimo določenih novih,
včeraj še »nemogočih« okoliščin in mo-
mentov.
Prvi korak je najtežji in res se pri-
pravljajo na obeh straneh, kakor da
gre za nepremagljive težave. Rus Zorin
je predlagal kontrolne postaje v SZ,
ZDA, Veliki Britaniji in na Pacifiku, ^
ki bi lahko nadzorovale izvajanje spo-
razuma glede ukinitve jedrskih posku-
sov, sporazuma, ki sicer še ni dejstvo,
ki pa se o njem vendarle govori kot
o dejstvu bližnje prihodnosti. Veliko je
število držav, ki so se izrekle zoper te
poskuse, med njimi tudi naša skup-
ščina.
Strokovnjaki za razorožitev so sicer
precej samostojni, vendar za njimi sto-
je njihove vlade. Tako je Stassen baje
ponudil SZ nemško nevtralnost, kar pa
je seveda mnogo več od tega, kar misli
ponuditi Dulles. Ta meni, da bi bilo
»noro« uničiti sistem skupne obrambe
samo zaradi obljub SZ, češ da za temi
obljubami ni nobenega pravega jam-
stva. Jamstva? Kakor da so za mir in
človeštvo nevarni samo sovjetski topo-
vi, ameriški pa ne! Pišejo, da je Dulles
posvaril Stassena, naj v razgovorih ne
gre predaleč, že zato ne, da ne bi vzne-
jevoljil zahodnoevropskih zaveznikov.
Imenujejo se tu predvsem Anglija in
Francija, v računu pa stoji Zahodna
Nemčija, katere prvi človek Adenauer
je na nedavnem obisku v Avstriji re-
kel, da je vsak sporazum o nevtralnem
in kontrolnem pasu nesmisel, češ, saj
smo vendar v dobi medkontinentalnih
raket. On in njegovi kujejo prihodnost
Nemčije s kopičenjem orožja. Prav to
je tisto, kar pritiska na svet, da se ne
more sporazumeti.
V	Franciji je nastopila vlada, ki ji
ne obetajo dolgega življenja. Lacoste
ostane še nadalje pacifikator »trans-
mediteranske Francije«, pa tudi Pineau
bcf še vodil zunanje ministrstvo. Tema
dvema bi se bil moral odpovedati Mol-
let, pa ni imel toliko korajže. Alžirski
atentatorji so naredili atentat na držav-
nega tajnika za alžirska vprašanja mar-
šala Champeixa. Sicer pa je novi pred-
sednik izjavil, da Francija želi Alžiru
samo dobro, med drugim tudi to, da
bi bogastva Sahare užival predvsem
Alžir, ne pa Francija. Bil je neroden,-
saj v Franciji velja: VAlgerie c' est
la France (Alžir je Francija).
V	Italiji je odšel Zoli, ki ga je nekoč
fašizem obsodil na smrt, zdaj pa so
zanj glasovali novofašistični poslanci,
on pa njihovih glasov ni hotel sprejeti.
»Imamo pa ideale, boga, Domovino in
Družino!« so se mu ponujali. »Nimate
pa ideala Svobode«, jim je odgovoril
odrezavi starec. »Fašizem, to je perse-
kucija (preganjanje) in posebni tribu-
nal (sodišče).« Zoli je tudL hud anti-
monarhist, vendar je glasove monar-
histov sprejel. Kaj bo zdaj, je težko
reči. V Italiji sestavljati vlado brez
levice pomeni naslonitev na reakcio-
narne, tudi skrajne desničarske stran-
ke. To pa ni ravno popularno, čeprav
desničarjem raste greben.
V	arabskem svetu beležijo posledice
Richardsove misije. ZDA bi tu podprle
vsako reakcionarno vlado z dolarji in
topovi, je pisal indijski list »Hindustan
Times«. Delo, ki ga je izvršil s kova-
njem arabske enotnosti, je močno na-
četo, ni pa rečeno, da je uničeno. Na
Srednjem vzhodu je kot investitor na-
stopila tudi Japonska in to v Iranu in
Saudovi Arabiji s 33 milijoni dolarjev.
V Afriki se prebuja črno ljudstvo
okoli Tanganjike. Julius Nuyere je tu
ustanovil Afričan National Union (afri-
ško narodno zvezo), ki so jo Angleži,
mandatorji ZN za to področje, že pre-
povedali. V duhu načel Ustanovne li-
stine OZN tega seveda niso storili. Es-
setai emar, prišel bo dan, ko bo tudi
centralna Afrika pokazala, da je igo
kolonialnega gospodarja zanjo pretežko
in pretesno. Abyssus abyssum invocat,
ena napaka povzroča še dugo, bi dejali
s starim Izraelcem.
T. O.
Zdraviliški svet r Rogaii Platini je pričel z delom
Pred dnevi se je sestal k svoji prvi
seji novoimenovani zdraviliški svet v
Rogaški Slatini. Kot koordinacijski or-
gan vseh zainteresiranih organizacij in
podjetij bo v bodoče skrbel za enotno
zdraviliško politiko v našem največjem
prirodnem zdravilišču in predstavljal
navzven edinega pooblaščenega zastop-
nika. Zato je njegov sestav na najširši
podlagi, saj sodelujejo poleg zastopni-
kov občine in okraja še tamkajšnje tu-
ristično društvo in okrajna turistična
podzveza, balneološki inštitut, zdravili-
ški zdravstveni zavod, hotelski podjetji
Slovenski dom in Soča ter steklarne
^>Boris Kidrič«.
Že na prvi seji, ki jo je vodil pred-
sednik občinskega ljudskega odbora Ro-
gaška Slatina tov. Alojz Krivec, je svet
razpravljal o skorajšnji ureditvi pere-
čega problema pitne vode. V bližini
Poljčan je uspelo zajeziti izvir zdrave
pitne vode v zadostni količini, tako da
bo morda že v letošnji sezoni možno
vodo pripeljati do sedanjega obstoječe-
ga voda in bi se v bodoče izognili vsem
neprijetnostim pomanjkanja vode v ho-
telskih in ostalih turističnih obratih
Jprav v času največjega obiska gostov.
Okrajni ljudski odbor je s svojo dota-
cijo omogočil pravočasni pričetek vseh
potrebnih del, nadaljnjih potrebnih 15
milijonov pa bodo dala poleg občine še
vsa večja podjetja v Rogaški Slatini. V
drugi fazi nameravajo v naslednjem le-
tu podaljšati vodovod do steklarne in
steklarske šole.
Prav tako so pričeli pred kratkim
urejati cestišče od hotela Strossmayer-
jev dom do železniške postaje, da bodo
tako v bodoče izostali oblaki prahu v
središču samega zdravilišča. Zdravstve-
ni zavod je tudi pričel urejevati znani
objekt Hidroterapijo, ni pa letos možno
začeti z deli pri bodoči novi pivnici.
Čudno se sliši, pa vendar drži, da je
precejšnje pomanjkanje zdraviliških
zdravnikov. Zato bo zdraviliški svet
predlagal stanovanjski komisiji, da upo-
števa prednostna nakazila zdravstvenim
delavcem; vsekakor pa bo potrebno že
v bližnji bodočnosti graditi stanovanj-
ske hiše in vračati nekatere hotele nji-
hovemu prvotnemu namenu. V sodelo-
vanju s turističnim društvom bo svet
sestavil program odgovarjajočih prire-
ditev za vso letošnjo sezono in uredil
zdraviliško informacijsko službo. Že na
prihodnji seji pa bodo pričeli z zbira-
njem dokumentacije za izdelavo per-
spektivnega plana razvoja zdravilišča
kot celote.
V mozirski občini so se krajevni
odbori dobro uveljavili
v ponedeljek je bilo v Mozirju po-
svetovanje s predsedniki krajevnih od-
borov mozirske občine, ki ga je sklical
in vodil predsednik občine tov. Zupan.
Na posvetovanju so največ govorili o
dosedanjem delu krajevnih odborov in
ugotovili, da se je večina krajevnih od-
borov že dobro uveljavila. Večkrat pa
je bila pri njihovem delu ovira v po-
manjkanju potrebnih finančnih sred-
stev.
Da bi bilo njihovo delo v letošnjem
letu še plodne j še, je zagotovil ObLO kra-
jevnim odborom v svojem proračunu
tudi materialno osnovo. Tako bodo do-
bili krajevni odbori v letošnjem letu
iz proračuna občine za komunalno de-
javnost 5,160.000 dinarjev, kar je za 3
in pol milijona dinarjev več kot lani.
Ta sredstva bodo krajevni odbori po-
rabili za popravilo občinskih cest, ure-
ditev pokopališč, kanalizacijo, elektri-
fikacijo in še nekatera druga komunal-
na dela. Na posvetovanju so sklenili, da
bodo na bližnjih zborih volivcev pozvali
ljudi k sodelovanju pri reševanju posa-
meznih komunalnih vprašanj na njiho-
vih področjih. Ta iniciativa se je po-
kazala ponekod že v lanskem letu zla-
sti pri popravilu občinskih cest.
imenovanja
novih direktorjev
Komisija za imenovanje direktorjev
je na zadnji seji ljudskega odbora
predlagala za nekatera celjska podjetja
nove direktorje ter nove poslovodje za
trgovske poslovalnice. Tako je bil za
Kovinsko podjetje Celje imenovan tov.
Marijan Mazej, ki je v podjetju zapo-
slen že dalj časa in je po urnrlem tov.
Šentjurcu tudi že doslej vodil direktor-
ske posle.
Za podjetje »Zitar« je bil imenovan
kot direktor tov. Jože Dobrave, za Ju-
gotehniko tov. Marijan Testen, za Sa-
vinjgrad« (gradbeno podjetje) tovariš
Jože Pintar, za Avtoobnovo pa tovariš
Stanko Klemene.
Za trgovsko podjetje »Metka« je bil
imenovan poslovodja tov. Janko Govej-
šek, za »Enotnost« tov. Franc Vajenič
za frizerski salon >>Stane« pa tovarišica
Anica Vrečar.
»modistinja-klobuCarstvo«
se združi s podjetjem
»univerzal«
Svet za industrijo in obrt je predla-
gal združitev manjše delavnice »Modi-
stinja-Klobučarstvo« z večjim podjet-
jem »Univerzale« iz Domžal. Na seji
ljudskega odbora so ljudski odborniki
to združitev smatrali za potrebno in jo
odobrili. Podjetje »Univerzal« bo pred
združitvijo primerno adaptiralo obrtne
prostore, ki jih zaseda »Modistinja-
Klobučarstvo«.
Organizacije ZK v Ceiju se
pripravljajo na izredne konference
v organizacijah Zveze komunistov je
te dni prav živahno. Na sestankih se
menijo o pripravah za kongres ZKJ ter
o pripravah za okrajno in občinsko kon-
ferenco ZKS. Na vsakih 10 članov vo-
lijo po enega delegata za okrajno in za
občinsko konferenco, tako da bo član-
stvo v celjski občini zastopalo na teh
dveh konferencah po 158 delegatov.
Po prvih sestankih so sedaj v teku
priprave za izredne konference, kjer
bodo organizacije polagale obračun svo-
jega dela za dobo od VI. kongresa da-
lje. Poročila morajo biti dobro in skrb-
no pripravljena. Zato so n. pr. v osnov-
ni organizaciji v prvi četrti v Celju k
temu delu pritegnili skoraj vse članstvo.
Izvolili so tri komisije po deset čla-
nov, ki jih vodijo člani sekretariata. Ena
pripravlja zunanje politično poročilo,
druga notranje politično, tretja pa pro-
bleme iz dela same organizacije. S tem
delom bodo morale organizacije pohi-
teti, saj bodo morali izredne konference
zaključiti najkasneje do 20. julija, kajti
v prvi polovici avgusta bo že občinska
konferenca ZKS.
Nova oblika v preizkušnjo
(Nadaljevanje s 1. strani)
odločili za obratne odbore, ki bodo v
bodoče osnovne celice družbenega
upravljanja. V teh odborih bodo delali
poleg članov delavskega sveta tudi stro-
kovnjaki in delavci sami. Oni sami bo-
do razpravljali o nastalih problemih,
jih analizirali, sestavili temeljite pred-
loge ter jih izročili merodajni komisiji
delavskega sveta v proučevanje. Le-ta
bo na osnovi predloženih nasvetov, po-
datkov in utemeljitev razpravljala, če
so predlogi dozoreni za sejo delavske-
ga sveta. Ce bodo premalo utemeljeni,
jih bo komisija vrnila, če bodo.dobri
in aktualni pa jih bo dala na dnevni
red zasedanja. Tako bodo obratni od-
bori dajali delavskemu svetu dovolj
gradiva za razpravljanje in odločanje.
Enkrat bo odbor predložil gradivo ko-
misiji za proizvodnjo, drugič odbor se-'
paracije gradivo komisiji za higiensko
tehnično zaščito dela, tretjič mehanič-
na delavnica komisiji za finančna vpra-
šanja itd.
Brez dvoma pa bo delo šlo tudi v
obratni smeri. Ce bodo pred rudnik
postavljene nove naloge, o katerih bo
moral razpravljati delavski svet, bo le-
ta preko komisij seznanjal prizadete
odbore v osnovni dejavnosti, v njih pa
se bodo načelne smernice spremenile
v konkretne delovne načrte.
URADNI PROSTORI
SAMOUPRAVNIH ORGANOV ...
Ce kdo pride na delo v rudnik ali pa
delo zapušča, če smatra, da izračun
plače ni pravilen, se oglasi v upravi
rudnika pri pristojnem uradniku. Toda
rudarji imajo tudi druge probleme, ki
jih uradnik, pa naj bo še tako odgovo-
ren, ne bo mogel reševati. To pa zato,
ker spada vrsta problemov v. pristoj-
nost delavskega sveta. Že sedaj so vo-
dilni člani upravljanja »uradovali«. De-
lavci so iznašali svoje pritožbe, pred-
loge, probleme in podobno zastopnikom
delavskega samoupravljanja kar v ja-
mi, kopalnici, v dvigalu ali kjerkoli so
prišli z njimi v stik.
V bodoče, in to v najkrajšem času,
bo pri rudniku urejen prostor, kjer bo-
do imeli vodilni člani delavskega sveta
svoje urade. Ob določeniih urah bodo
tu sprejemali na razgovor rudarje in
druge delavce, pregledovali pošto in
sproti reševali manjše, za zasedanja pa
pripravljali večje probleme. Tu bodo
imele svoje seje tudi komisije, v isti
stavbi pa bodo tudi prostori za upravni
odbor sindikalne podružnice in druge
politične organizacije.
NOV DELAVSKI SVET
JE PRIPRAVLJEN...
Pri letošnjih volitvah delavskih sve-
tov so v Velenju izvolili 70 članov, ki
bodo delali v upravnem odboru, štirih
pododborih in petih stalnih komisijah.
V novem delavskem svetu je sicer do-
kaj starih članov, največ je pa novih,
predvsem mladih ljudi. Zanimivo je,
da je 21 % članov starih do 25 let,
blizu 33 % pa od 26 do 30 let. Polovica
je mladih ljudi. To razmerje odgovarja
tudi starostni lestvici vseh zaposlenih
Predsednik DS tov. Hubert Mravljak
pri rudniku. V delavskem svetu je 49
delavcev in 21 uslužbencev. Od usluž-
bencev pa so samo trije takšni, ki niso
zaposleni v' osnovni dejavnosti. Torej
67 neposrednih proizvajalcev v 70 član-
skem delavskem svetu.	C. K.
Pred kongresom
delavskih svetov...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Brez dvoma je prav, da so o teh proble-
mih veliko razpravljali, predvsem, če
upoštevamo, da so sprožili konkretne
predloge, ki so v vsakem pogledu la-
hko koristni. Člani delavskih svetov so
govorili o ekonomskih problemih s sta-
lišča pogojev organov samoupravljanja,
da bi le-ti v okviru gospodarskega si-
stema in gospodarskih odnosov bolj us-
pešno ustvarjali svoje gospodarske in
družbene funkcije z namenom, da bi
pozitivno vplivali na napredek gospo-
darstva in izpopolnjevanja proizvajal-
nega sistema. Tako zanimanje za eko-
nomske probleme je tudi razumljivo,
saj je materialna osnova podjetja ena
najvažnejših predpogojev za uspeh pri
ustvarjanju samostojnosti kolektivov.
Organom delavskega upravljanja lah-
ko pripomnimo le to, da so nekoliko
zapostavili drugo področje svoje de-
javnosti. Ker so posvečali poglavitno
pozornost ekonomskim problemom, so
zanemarili, da bi širše obdelali svojo
vlogo in vpliv na menjanju proizvajal-
nih in drugih odnosov, nadalje premalo
so analizirali metode dela delavskih
svetov, odnos posameznih organov med
seboj in napram direktorju, strokovne-
mu osebju itd. Kajti — kot je pred dne-
vi rekel predsednik Zveze sindikatov
D j uro Sala j — globlje proučevanje teh
vprašanj in prispevek, da se le-ta v
bodočnosti čim bolje rešijo, je važno ne
le zaradi nadaljnje smeri razvoja druž-
benih odnosov, temveč tudi zaradi tega,
ker bo to vplivalo tudi na učinkoviteje
ostvarjanje ekonomskih funkcij orga-
nov samoupravljanja.
Zato pričakujemo, da bodo delegati
izkoristili preostali čas do kongresa in
da se bodo na podlagi tez o delavskem
upravljanju še pogovorili o vseh teh
vprašanjih s svojimi volivci. Tako bo
na kongresu vsestransko osvetljena se-
demletna doba delavskega upravljanja
v naši državi.
B. P.
ITALIJANSKI
POLITIČNI
PRATER
NAŠ KOMENTAR
Onemogel rudar
AKTUALNA KONGRESNA
TEMA
Razvoj delavsikega upravljanja
je dosegel velikanski uspeh, ki pa
se ne odraža zgolj v temeljni pre-
osnovi družbenih odnosov, temveč
daje pogoje za izravnavanje raz-
nih, na videz manj važnih social-
nih krivic, ki sio se odražale vse
do današnjih dni. Eden izmed ta-
kih problemov je problem starej-
ših rudarjev, ki zaradi opešanosti,
pa tudi zaradi nesreč, ki so ^ih
doživeli v rudnikih, ne morejo več
ositati na istih delovnih mestih, na
katerih so delali desetletja poprej.
Brez dvoma rudarstvo ni edina
panoga, kjer so taki primeri pre-
cej pogosti, je pa rudarstvo po-
klic, kjer je ta problem najbolj
značilen. Osnovno delovno mesto
v rudarstvu je kopaško. Kopač je
najpristnejšl proizvajalec v rud-
niku. Kopač doslej ni bU vezan
na kakšno posebno šolanje, da je
dosegel to zvanje. Dosegel ga je
v nekaj letih, ko je kot učni kopač
pridobil potrebno'prakso. V se-
danji sistematizaciji je kopač
kvalificiran delavec, dejansko pa
je v fizičnem pogledu težak, ki
mu j!e potrebno nekaj znanja in
ima tudi odgovornost za varnost
podrejenih učnih kopačev. Kopač
ostane v tem zvanju običajno do
konca službene dobe. Naša druž-
ba je težak rudarski poklic upo-
števala, zato je rudar v »oknih«
v sorazmerju z drugimi delavci,
dobro nagrajen. Toda v vseh
rudnikih imajo vrsto primerov,
ko rudarji, ki so tudi po 25 do 30
let bili na odkopnih številkah,
morda le nekaj let pred upoko-
jitvtiijo omagajo. Pri tolikih letih
jamskega dela to res ni nič čud-
nega. Nekateri v jami zbolijo,
drugi se ponesrečijo. Nekatere
odstavi od jamskega dela zdrav-
niška komisija, druge spet upra-
va rudnika, ker njihiov delovni
učinek, kljub tolikoletni praksi
ne zadošča več. Takega rudarja
običajno postavijo na druga de-
lovna mesta, bodisi v zunanje
obrate, separacijo, k skladiščem
jamskega lesa itd. Ta delovna
mesta pa so nižje sistematizirana.
Zdaj ima rudar, ki je pusitil mo-
či in zdravje v jami, dvojno ško-
do. Prvič se njegovi prejiemki
lahko občutno zmanjšajo, drugič
pa na osnovi zadnje tarifne po-
stavke stopi v pokoj z nižjo pokoj-
nino.
V nekaterih rudnikih, na pri-
mer v Velenju, so ta problem de-
loma reševalli na ta način, da so
del teh rudarjev prekvalifici-
rali. Tam na primer tak ponesre-
čeni rudar upravlja avtomatsko
ploščo pri novem jašku. PriučU
se j!e in opravlja delo, za katere-
ga je predviden izšolan tehnik.
Tarifna postavka tega delovnega
mesta mu daje celo višji zaslužek
kot ga je imel poprej. Toda vsi
ne morejo doseči takih prekvali-
fikacij, ker takih delovnih mest
ni dovolj. So pa tudi primeri, da
je bil nekdo dober kopač, toda
sitroja se ne bo zlepa privadil.
Ta problem je toretj v glavnem
ostal nerešen. Treba pa bo stvar
urediti. Verjetno bo to izvedljivo
ob sodelovanju socialnega zavaro-
vanja. Toda kako, v kakšnem ob-
segu, v kakšnih primerih in oko-
liščinah, to je treba rešiti v ju-
goslovanskem merilu. To vpraša-
nje »žuli« marsikak rudarski ko-
lektiv, zato ni nič čudnega, če bo
delegat za kongres delavskih sve-
tov iz Velenja ta problem izbral
za svojo »kongresno temo«.
C. k.
>»-Ankrat adn —
ankrat adn!«
21. JUNIJA — STEV. 23 3 STRAN
V letu 1959 - Z avtomobilom na Svetino in Celjslio kočo
Glavna vaba }e bogasifo Langerjevih host
Jugovzhodni del celjske občine se za-
jeda v goirato pokrajino, ki je še do ne-
davnega z upravičenostjo nosila pride-
vek »Kozjanski pragozd«. Čeprav je le
nekaj kilometrov stran pravo industrij-
sko gnezdo, se ni po grebenih in poboč-
jih Tolstega vrha. Mrzle gore in drugih
gora piravzaprav nič dosti spremenilo.
Morda je ponekod slamo na stirehi za-
menjala opeka, ponekod pa električne
žice vežejo te odročne zaselke z gospo-
darsko močnejšimi in naprednejšimi
kraji. Ljudje pridelajo tod vsakdanjo
hrano doma, ostalo pa znosijo v cekrih
in koših iz mesta. Le redkokdaj se oju-
nači kdo in z volovsko vprego zapelje
voz po kolovozih, ki so prej podobni hu-
dourniškim jarkom kot voznim potem.
Ce voznik naloži več kot dve sto kilogra-
mov, je v nevarnosti voz, da se ne bi
polomil EK) strmih razritih, kamnitih in
blatnih kolotečinah. Dve sto kiloigramov
v eno ali drugo smer... Kmet zna tudi
tu računati. Ne izplača se mu prodajati
svojega blaga. Režija je predraga. Ko-
maj dve sto kil, izgubljen delovni dan,
morda celo polomljen voz in do smrti
utrujena živina.
Tam dalje proti jugovzhodu pa se kot
v posmeh v vetru ziblje jo orjaška dre-
vesa v nepreglednih Langerjevih hostah.
Malokdaj zapoje tam sekira. Kdo bo
vozil les iz teh grap? Edino bukove ce-
panice prihajajo na hrbtih bosanskih
konjičev na trg.
Kadar tukajšnji ljudje pridejo v do-
lino, se njihove oči ne zaustavijo na rav-
nih njivah, pač pa se jim zavist porodi
pri pogledu na lepo speljane bele ceste,
po katerih par konj potegne namesto
dveh stotov, kar dve toni. Da. Ce bi imeli
dobro cesto ... Kako lepo sadje, zdravo
in sočno raste okoli domačij. Zdaj gre
vse v sode. Da bi obrana jabolka peljali
Po teh rovtah v dolino... Saj niso ob
pamet. Na prostranih travnikih raste
sočna trava. Več dehtečih planinskih
rož kot trave. Koliko živine bi se lahko
paslo po teh goličavah in prvovrstno
seno v stisnjenih balah bi vozili v dolino
za priboljšek kravam pri kisli krmi.
Popotnik, ki pride sem, je navdušen
nad idilo, ki mu jo nudi ta prelestna
gorska pokrajina. Tu se sreča s kmetom,
ki mu je prehuda idila upognila hrbet
in s skrbmi zorala čelo. Ob nedeljah in
praznikih pobočja in grebeni zaživijo.
Pesem in vriskanje odmeva od šumečih
gozdov. Asfalta in stisnjenih mestnih
ulic siti ljudje se zatečejo v to, skoraj
nedotaknjeno naravo. Kdor je v nogah
krepak, se povzpne na Celjsko kočo, od
tu na Svetino in če mu ne vzame sapo,
še naprej na Resevno na razgledni stolp.
Ce pa bi bila tam čez speljana cesta, bi
postala nekak korzo zraka željnih Celja-
nov. Nekaj kilometrov vožnje in že bi
ušli d'mu, soparici in mestnemu vrvežu.
Ce...
Ljudje že od nekdaj ne slišijo radi be-
sedice če. Ta beseda veliko pomeni, na
žalost običajno nekaj, kar bi radi, pa
nimamo.
Tokrat pa je ta »če« potisnjen že pre-
cej ob dtran. Poj dite kakšen dan do Štor
dn od tod mimo tovarne proti Kompo-
lam. Stopali boste po cesti, ki jo je že
pred leti začela graditi štorska železar-
na. Tam, kjer se začne vzpenjati pot v
hrib, boste našU pridne ljudi, ki gradijo
cesto. Pri odcepu proiti Kompolam ne
pozaibite pogledati kako prostovoljci,
predvsem štorski železarji, gradijo belo
kačo v to lepo vas nad Štorami. Potem
boste vse do Šentjanža stopali po delo-
višču režijskega odbora za gradnjo ceste
na Svetino. Večji del ceste je že utrjen
s kamenjiem. Šli boste skoizi globoke
vseike, stopali čez nasipe in spotoma lah-
ko videli, po kakšni poti so doslej ljudje
vozili. Nekaj kilometrov daleč se razte-
za gradbišče. Tik pod Šentjanžem, kjer
se srednjeveška cerkev kot Trnjulcicin
grad stiska na obraščenih čereh, so v
teh dneh začeli graditi prostor za dro-
bilnico kamenja. Od tam naprej pa bo-
ste stopali po stari poti, ki je ponekod
morala biti tlakovana s srednje debeli-
mi debli. Lesena cesta. Nič čudnega.
Spričo tako slabih komunikacij les pač
nima svoje prave vrednosti.
Cilj .gradnje je Svetina. Cez kako leto,
seveda če bodo sredstva za to, bo nova
cesta povezovala to prijazno vasico z
dolino. Režijski odbor gradi cesto izred-
no hitro. Sredstva, ki jih je deloma dala
železarna, deloma celjska občina, dober
del pa okrajna gozdna uprava iz gozd-
nega sklada, se polagoma krčijo. Še bo
treba denarja, čeprav režijski odbor
gradi za polovico ceneje kot druga grad-
bena podjetja. Prebivalci teh krajev
upravičeno pričakujejo, da bo gradnja
tekla naprej. Tu nikogar več ne najdete,
ki bi se zmrdoval nad gozdnim skladom.
Kmetje tu vedo, kako koristno je^denar
naložen.
Samo pomislimo kako se nam izplača
vložiti v to cesto denar. Bogati gozdovi
brez dvoma vabijo gozdarje, Poslovna
zadružna zveza ne more biti ravnodušna
spričo dejstva, da bo cesta spremenila
zaostalo kmetijstvo v sodobnega. Potem
je tu še turizem, ki lahko v bodoče bo-
gato poplača vložene investicije. Skrat-
ka, cesta čez Svetino je najbolj pameten
način subvencioniranja zaostalega pre-
dela.
Medtem ko pod Šentjanžem razstre-
Ijujejo skale za bodočo pot, se je od pe-
čovniške strani »priplazila« bela kača
prav v globel pod Celjsko kočo. Presne-
to malo še manjka, pa bi bila na vrhu.
Zdaj pa si zamislimo, kako bo ta pre-
del izgledal čez dve, tri leta? Od Štor do
Svetine, od Pečovnika do Celjsike koče
in če bosta povezani tudi ti dve točki,
potem bomo imeli v rokah močno pri-
dobitev.
Iz pravcatih pragozdov bodo po cesti
vozili les. Nagel napredek bo po beli
poiti zajel ta zaostali kos občine. Ce ne
bo dovolj dela na kmetijah, ga bo še
preveč v gozdovih. Med Celj^o kočo in
Svetino se bo razcvetel turizem. Pet-
najst minut vožnje, pa bo Celjan ali
tujec v planinskem raju. Lepa planin-
ska krožna pot, po kateri bodo vozili
tudi avtomobili. Morda ti dve planinski
postojanki ne bosta dovolj veliki. Ce bo
tod cesta, kdo pravi, če ne bodo zrastli
novi hoteli in weekend hišice. Pravza-
prav je majhen strošek za plamenček,
ki naj odtaja pipo, skozi katero bo v
bodoče teklo bogastvo tega doslej pa-
sivnega področja.	c. k.
Cez travnike in njive se po po-
bočjih nad Kompolami že vzpe-
nja kamenita cestna podlaga.
Ko bodo na to kamenje posi-
pali še dirobnejše in pesek, vse
skupaj pa povaljali s težkimi
valji, bo precejšen kos ceste
na Svetino končan.
Delavci, ki delajo na ce-
sti, so po izjavi merodaj-
nih članov režijskega od-
bora zelo pridni. Delajo
po akordnem sistemu.
Tudi njim je tako prav.
Več ko naredijo, več za-
služijo ...
Predsednik režijskega odbora za grad-
njo ceste na Svetino ing. Lavrič iz Že-
lezarne Štore — tak, kot ga je videl
naš karikaturist.
FRANCE HRIBAR - SAVINJŠEK
V Preboldu so 12. t. m. položili k po-
čitku prvoborca za pravice delavskega
razreda in svobodo našega ljudstva —
Franceta Hribarja-Savinjška. Veličast-
ni pogreb, katerega so se udeležili tudi
nekateri visoki predstavniki naše ljud-
ske oblasti, je pričal o široki priljub-
ljenosti pokojnika.
France Hribar se je rodil leta 1905
v Gornji vasi pri Preboldu in je kot
proletarski otrok zgodaj šel delat v
preboldsko tovarno, kjer se je s svojimi
sposobnostmi dvignil do tekstilnega
mojstra. S pomočjo Slavka Šlandra je
bila leta 1932 v Preboldu osnovana ile-
galna partijska organizacija. Kot se-
kretar preboldske celice je bil Hribar
delegiran v Mestni komite v Celju, Po-
žrtvovalno in z uspehom je propagiral
partijsko ideologijo in utrjeval organi-
zacijo. V celjskem procesu leta 1934
proti 22 tovarišem, obtoženim komuniz-
ma, je nastopil neuklonljivo in bil ob-
sojen na dve leti in pol robi je v Srem-
ski Mitrovici. Ko po povratku ni mogel
več dobiti zaposlitve, je s tovariši ure-
dil majhno tkalnico, ki je delala v Jošto-
vem mlinu pri Celju in v Šmartnem
ob Paki. Udeležil se je konference CK
KPS leta 1938 v Šmiglovi zidanci nad
Grajsko vasjo in velike partijske kon-
ference v Joštovem mlinu na Silvestrovo
leta 1939., Profašistični režim stare Ju-
goslavije ga je v začetku leta 1941 z
ostalimi partijskimi delavci interniral
v Medjurečju pri Ivanjici v Srbiji, od
koder se je vrnil nekaj dni pred Hitler-
jevim napadom v aprilu leta 1941.
Pozivu KPJ, proti fašističnemu "oliu-
patorju, se je France z bratoma in se-
stro takoj odzval in odšel v ilegalo.
Toda tik preden se je 24. julija 1941
formirala prva partizanska četa v Sa-
vinjski dolini, so Hribarja po izdaji
zajeli Nemci in ga skozi Stari pisker
poslali v koncentracijsko taborišče v
Mauthausen. Od tam se je z bratom
Dominikom spomladi leta 1942 bolan
vrnil in se kmalu na Dobrovljah pri-
družil Savinjski četi, kateri je postal
politični komisar in se z njo udeležil
številnih akcij Štajerskega bataljona.
Delal je tudi v tehniki »Cankar« in
kot neutruden aktivist na Koroškem
ter opravljal razne funkcije v osvobo-
jeni Zgornji Savinjski dolini leta 1944.
Po osvoboditvi se je France Hribar,
kot član Okrožnega LO v Celju, z vne-
mo posvetil naši novi graditvi. Bil je
načelnik oddelka za obrt in industrij®
ter inšpektor za okrožje Celje, pozneje
pa ravnatelj Zavoda za socialno zava-
rovanje v Ljubljani. Oglašati se mu
je začela bolezen kot posledica vojnega,
zlasti pa mauthausenskega trpljenja.
Vrnil se je v svojo drago Savinjsko
dolino in preboldsko tovarno. Poleg
vsega dela se je posvetil še pisanju
spominov in se tudi tu izkazal s krep-
kim peresom, razgledanostjo in kultur-
nostjo kakor že prej s knjigo spominov
na Mauthausen, tiskano med NOB 1944.
Vedno ga je odlikovala dosledna skrom-
nost v vsem zunanjem življenju.
Svojega nepozabnega političnega ko-
misarja so na njegovi zadnji poti spre-
mili skoraj vsi še živi borci slavne Sa-
vinjske čete in mu poleg nekaterih
predstavnikov ganljivo spregovorili v
slovo. Njemu, ki je bil tudi mojster vi-
oline, so zapeli pevci, zaigrala je godba
in jeknile so puške naše JLA. Eden iz-
med najplemenitejših Savinjčanov, ki
je neštetokrat hrabro zrl smrti v obraz,
se je združil z domačo zemljo, za ka-
tere svobodo in srečo je dal vse svoje
sile.
Slava svetlemu spominu vzglednega
borca, graditelja, Slovenca in človeka!
R.
Tako se z „avšvicarko" ne postopa
Tovarišica Peregrina Leskovšek je
pred poldrugim letom zaradi bolezni, ki
si jo je tiakopala v zloglasnem taborišču
Auschwitz, bila primorana prodati pol
svoje hišice v Celestinovi ulici št. 19.
Svojemu podnajemniku. Jelen Marja-
nu, ki koristi gornje prostore, je ob vae-
litvi nove strainike prepustila brezplač-
no stanovanje pod pogojem, da ji pusti
uporabljati del sobe, kamor je Leskov-
škova zaradi utesnitve namestila svoje
pohištvo. Ker se je v spodnje prostore
ob nakupu hiše že vselila nova stranka,
si je Leskovškova s svojim možem, ki je
uslužben pri železnici, zadržala do iz-
selitve Jelenovih eno sobo spodaj. Jelen
je z izselitviijo zavlačeval, ker pač ni
našel »primernega« stanovanja. Seveda
pa je bilo ugodno zanj dejstvo, da že 15
mesecev Leskovškovi po obojestra.nskem
dogovoru ni plačeval stanovanja.
Dobrota je sirota — pravi pregovor.
In to sta te dni občutila tudi Leskovško-
va. Podnajemnik Jelen jima je ob kon-
cu preteklega meseca dal kratek rok
dveh dnii, da naj gornjo sobo izprazneta,
ker se misli začasno vanjo vseliti njego-
va mati. Razumljivo je, da Leskovškova
že spričo skrajne utesnitve svojega po-
hištva nista mogla nikamor spraviti an
tako odpovedi tudi nista sprejela na
znanje. Jelen pa je pri svojem vztrajal.
Ker Leskovškova do napovedanega roka
nista umaknila svojega pohištva, ga je
Jelen znosil pred hišo, kjer je bilo iz-
postavljeno vsem vremenskin>^eprili-
kam. (K sreči te dni ni deževalo!) Le-
skovškova sta podvzela vse korake za
uveljavljanje svojih pravic, toda podna-
jemnik Jelen je pred razburjeno Leskov-
škovo mahal z neko pismeno odločbo, ki
pa je gospodarica brez očal ni mogla
prečitati. Jelen je samo opozarjal, češ,
ali ne pozna Presingerjevega podpisa.
Tako je bilo pohištvo Leskovškovih s
kavčem vred na prostem od sobote po-
poldne do ponedeljka zvečer. Šele po
intervenciji tov. Piškurja dn organov LM
se je Leskovškovima posrečilo, da sta
svoje pohištvo spravila na staro mesto.
Tovarišica Peregrina, ki nosi na svoji
levici__žig avšvickega trpljenja, si ta-
kega nastopa svojega podnajemnika, ki
je 15 mesecev brezplačno koristil njeno
stanovanje — pač ni zaslužila. To bo go-
tovo potrdil tudi sodnik za prekrške, ki
ima zadevo v rokah.
CESTO MOZIRJE—ŠMIHEL
ŽE GRADIJO
Pred dnevi so začeli v Mozirju gra-
diti novo gozdno avtomobilsko cest®
Mozirje—Šmihel. Po predračunu bo ce-
sta stala nad 80 milijonov dinarjev. Ce-
sta bo velikega pomena za gozdarstvo
in za razvoj turizma v Zgornji Savinj-
ski dolini.
Medicinska sestra - najboljši
pomočnik zdravniku in bolniku
IZ ŽIVLJENJA ORGANIZACIJE
ZVEZE KOMUNISTOV
Tudi v mozirski občini so se začele
osnovne organizacije Zveze komunistov
pripravljati za kongres ZKJ. V tem ob-
dobju do kongresa bodo predvsem po-
globile svoje delo. Na sestankih osnov-
nih organizacij člani Zveze komunistov
predvsem analizirajo svoje delo in uspe-
he od VI. kongresa naprej. V juliju bo-
do v vseh osnovnih orgnizacijah konfe-
rence, ki morajo biti zaključene naj-
kasneje do 20. julija. Na njih bodo te-
meljito analizirali prehojeno pot in iz-
volili delegate za občinsko konferenco
Zveze komunistov, ki bo že v prvi po-
lovici avgusta.
Šola za medicinske sestre v Celju ob-
stoja letos tretje leto. Zaradi p>omanj-
kanja prostorov (predvsem intemat-
skih) sprejemajo gojenke komaj vsako
drugo leto. Tako je letos v I. in III. let-
niku skupno 70 gojenk iz raznih krajev
Slovenije. Po socialnem sestavu so sko-
raj v ravnovesju gojenke delavskih in
kmečkih družin (26:25), manjši odstotek
pa je hčera nameščencev, obrtnikov in
drugih poklicev.
NAJPREJ ETICNA VZGOJA —
POTEM TEORIJA IN PRAKSA
Težko si je predstavljati medicinsko
sestro brez etičnih vrednot — pravi
upravnica šole, tov. Škrabčeva. Zato pa
je za tovrstno šolo nujno potrebna in-
ternatska vzgoja, ki po sodobnih vzgoj-
nih načelih vceplja mladim mestnim in
podeželskim dekletom čut za osebno
higieno, tovarištvo, disciplino, smisel za
red, snago, predvsem pa najpožrtvoval-
nejšo ljubezen do bolnika. Vodstvo šole
in internata se prav dobro zaveda, da
bo poleg teoretičnega in praktičnega
znanja bodoča medicinska sestra vse to
nujno potrebovala, ko ji bo družba za-
upala skrb za bolnika.
To so največje težave, ki jih novinke
te šole dolge mesece prebolevajo. Toda
disciplina, skoro bi imenovali »vojaško
disciplino«, je v taki šoli nujna.
TOCNO ODMERJEN DNEVNI RED
Šola za medicinske sestre v Celju
vzgaja zares vsestransko delovnega člo-
veka. Tehničnega osebja sploh nimajo,
ker dekleta sama razen kuhanja in pra-
nja opravijo vsa hišna dela. Tako si ^pri-
hranijo sredstva za najmanj 6 strežnic,
odnosno snažilk in na ta način imajo
razmeroma zelo nizke oskrbne stroške
(5100 din mesečno na osebo). Ni treba
še posebej poudarjati, da je na zavodu
v vseh prostorih in kotičkih naravnost
vzoren red. Vsaka od deklet dobi za ves
teden določeno delo, ki ga mora opra-
viti. Hišna dežurna, ki se tudi tedensko
menja, pa skrbi, da je delo res v redu
opravljeno. Vstajajo ob 5. uri in je tako
do 7. ure ves zavod kompletno posprav-
ljen, nakar se dekleta porazgubijo na
prakso po vseh oddelkih bolnišnice in
drugih zdravstvenih ustanovah.
UCNI USPEHI PRAV DOBRI —
PRAKTIČNI PA ODLICNI
Praktično delajo dekleta po oddelkih
dnevno 3—4 ure. Po končani praksi
(3—6 tednov na vsakem oddelku) de-
laj:o dekleta kolokvije. Šefi oddelkov so
z njdmi izredno zadovoljni in ocenjujejo
njihovo vedenje, marljivost in praktič-
no sposobnost skoro vedno z odličnimi
ocenami. Gojenke I. letnika delajo
praktično po pol leta na internem in pol
leta na kirurgičnem oddelku, da si kar
najbolj utrdijo znanje o osnovni negi
bolnika. Po enournem opoldanskem od-
moru nadaljujejo popoldne s teoretič-
nim poukom. Iz vseh splošnih in stro-
kovnih predmetov polagajo ob koncu
leta zaključne izpite. Učni uspehi so zelo
dobri. Ce pa katera le s težavo prema-
guje kak predmet (angleščina, latinšči-
na), ji pomaga ves kolektiv, da se taka
gojenka, ki je v praksi odlična, tudi v
teoretičnih predmetih izkoplje iz težav.
V počitnicah imajo gojenke II. in III.
letnika tudi že obvezno enomesečno
prakso v oddelkih bolnišnice, ali pa v
preventivni službi. To službo gojenke
III. letnika že povsem samostojno vršijo
in zavod iz te samostojne prakse ni dobil
še nikoli kake pritožbe. Za te. tretjelet-
nice je sploh zelo veliko povpraševanje.
S svojo marljivostjo, lepim vedenjem in
poglobljenim znanjem so si pridobile že
tak ugled, da bi jih — kot pravi šaljivo
upravnica — lahko petkrat to število za
zlato prodala.
POGOJ ZA TAKE USPEHE JE
SKRAJNA DOSLEDNOST
Zanimala sem se, kakšne osnovne
prijeme ima ta internatska vzgoja, da
dosega zavod tako lepe uspehe. Prav no-
benih posebnih prijemov nimamo —
pravi upravnica Škrabčeva — samo ne-
usmiljeno dosledni smo. Vsak član na-
šega kolektiva točno ve za svojo dolž-
nost in od vsakega se zahteva, da svojo
dolžnost tudi izvrši. Deloma pa vsi vse.
Pospravljamo, ribamo, loščimo, umiva-
mo bolnike — z eno besedo — vsi vse.
Nekako vse drugače Mzveni velelnik
»delajmo«, kot pa »delajte«! (Zelo se
strinjam s tem življenskim pravilom,
tovarišica Škrabčeva!)
KULTURNO IN POLITIČNO
ŽIVLJENJE
Mladinska organizacija uspešno vodi
kulturno življenje na zavodu. Za vsak
pomembnejši praznik pripravijo pester
kulturni program. Dekleta te šole pa
hočejo biti v ostalih, gospodarskih in
političnih vprašanjih vedno na tekočem.
Ker jim za čitanje časopisov preostane
le malo časa, zadolži predsednica mla-
dinske organizacije vsako nedeljo drugo
gojenko, da se pripravi za obširnejši
referat, "za teden ali 14 dni pregleda vse
časopise za nazaj, napravi si izvlečke
najaktualnejših vprašanj in jih prenaša
na gojenke.
(Nadaljevanje »a 3. strani)
Upravnica Šole za med. sestre, tovari-
šica Škrabec Stanislava je obenem tudi
predsednik Sveta za varstvo matere in
otroka pri ObLO Celje
KULTURNI OBZORNIK
Smeh, ki ni poceni
Ob premieri Molierovega Skopuha v CG (12. junija)
Režija: Andrej Ilieng; Scena: Sveta Jova-
iiovic; Valer: Janez Eržen; Eliza: Mara Cer-
netova; Kleant: Slavko Belak; Harpagon:
Janez Skof; Svigelj: Tone Terpin; Mojster
Simon: Avgust Sedej; Frozina: Klio Ma-
ver jeva; Botra Klavdija: Zora Cervinkova;
Mojster Zak: Albin Penko; Skrnoba: Ma-
rijan Dolinar; Griževec: Vlado Novak;
Marjana: Marjanca Krošl — Horvatova;
Komisar: Pavle Jeršin; Pisar: Vlado Ka-
lapati; Anzelm: Slavko Strnad.
Moliere, sin bovetslkiega »kralj ev-
ga valpta« (valet de chambre du roi),
ki je po študiju na College Clermont
opravil izpit iz prava in modroslovja
na orleanski univerzi, se ni posvetil
advokaturi, pač pa se je priključil Char-
les du Fresnesovim igralcem in kasne-
je kot avtor številnih komedij pričel
kritizirati družbo. Sin meščanstva je bil
na strani svojega stanu, a koketiral —
podobno kot Balzac — s plemstvom, si
nakopal njegovo sovraštvo, in ker je
neusmiljeno grajal vse, kar nasprotuje
človeški naravi, so ga zasovražile tudi
precioze, zdravniki, duhovščina in na-
vsezadnje si je še nakopal nemilost kra-
lja — svojega glavnega zaščitnika. »Hu-
dič v človeški podobi« (Roulle) pa ni
klonil. Bičal je gnilobo človeških zna-
čajev svojega časa, ki še kasneje kot
danes niso izjemni, zato Moliera vedno
znova radi gledamo, se smejimo njego-
vim domislicam, na dnu pa nas nekaj
neprijetno zapeče.
Njegov skopuh — ne da bi govorili o
morebitnih predlogah in poskusnih po-
snetkih — nosi pečat pisca in žanje
priznanje občinstva. Kakorkoli si že kdo
omisli uprizoritev kakšnega Molierovega
dela, mimo njegove domiselnosti in ble-
ščave besednega žanra ne more. Reži-
ser Andrej Hieng pravi, da si je pred
posamezne prizore zapisal kot vodilo
glasbene jKjjme, da je z odprtim čust-
vom in v slovanskem načinu postavil
Moliera na gorski zrak. Res, Hiengova
režija nam je predstavila izčiščeno pred-
stavo, toda ta čistost je žal preveč ra-
cionalna, čustvo je menda preveč od-
prto, in zato ostane bleščeči slap teksta,
govorjen stvarno kot po notah, večidel
umirjeno — čustvo je utonilo — in Mo-
lierova komedija je izgubila nekaj bi-
stvenega, izgubila je vsaj ironijo, če
ne tudi nekaj hudomušne razigranosti.
Režiser je to hotel in to mu je tudi
uspelo, a za Moliera bi bilo vendarle
bolje, če bi mu poleg razumnosti pustili
vsaj toliko čustvenokomične poskočno-
sti, kolikor je današnji oder in občin-
stvo še prenese. Scena Svete Jovanovi-
ča je to pot le rahla opora za režiser-
jevo igralno površino, palisade so le po-
večana lupa povečevalnega stekla, a
ozadje bi si bilo potrebno od bliže ogle-
dati. Sicer je resnica, da dandanašnji
ne bi več prenesli razkošja Ludvika
XIV, a tolikšna distanca, čeprav si jo
je tudi režiser želel, je vendarle pre-
velika.
Režiserju je uspelo, da je osebe iz-
pilil tako kot si je igro zamislil in
igralci so dosegli lepo enotnost, malen-
kost je pretiraval le Zak. Janez Eržen
je uspel, da je predstavil Valera koit
tartuffskega tipa, a lik je nesprejemljiv,
ker je v hlimbi premalo »igran«, dosti
bolj primeren in resničen je ob svoji
izpovedi. Zavoljo tega je vse preveč ne-
simpatičen, da bi mu na koncu iskreno
privoščili srečo, ki jo doseže. MaraCer-
netova kot Eliza bolj odgovarja, ker je
videti iskrena, bolj iskrena od svojega
brata Kleanta (Slavko Belak), ki rešuje
vetrnjaško lahkoživi značaj tako, da
svoji ljubezni do Marjane pripiše res-
nično čustvo, čeprav je bolj muhavost
kot ne. Tudi Janez Škof je režiserju
zvest in je skopuh po pameti, le tu pa
tam — razumljivo — uhaja in se za-
žene v druge mole, vendar ne toliko, da
bi skazil simfonijo. Tu bi zdaj omenil
Frozino (Klio Maverjevo), ki je molier-
&ko najbolj uspela. Njena živahnost
pa zopet omahujoča spletkarska preme-
tenost dajeta liku življenje. Njej ob
strani je Marjana (Krošl-Horvatova), ki
s prisrčno igro predstavi naivnost, pri-
pravljeno sprejeti usodo ali pa se vdati
mladostnemu hrepenenju. Menim, dami
ne bo nihče očital, če se pri ostalih vlo-
gah ustavim le toliko in povem, da jš
Albin Penko (Zak) sicer zabaven, a da
gre čez rob, da je Švigelj (Tone Terpin)
bolj priložnosten, in da so nastopili še
Avgust Sedej, Zora Cervinkova, Mari-
jan Dolinar, Vlado Novak, Pavle Jer-
šin, Vlado Kalapati in Slavko Strnad.
Predstava Molierovega Skopuha je
potemtakem režijsko in igralsko uspela,
čeprav bi ji lahko očitali, da nima pra-
ve živahnosti. Del krivde mora ob tem
sprejeti režiser, ki je zamislil preveč
razumsko podajanje, nekaj krivde pa
opraviči lahko preigranost in vročina,
ki v tem času že prehudo vpliva na
igralce in gledalce.
Bert Zavodnik
Probleme kulturnih ustanov v [elju prepočasi rešujemo
Na zadnji seji ljudskega odbora celj-
ske občine je med drugimi bilo na dnev-
nem redu tudi poročilo predsednika
Sveta za kulturo in prosveto. Tovarišica
Marica Zorko je ugotavljala, da je bilo
delo sveta kljub mnogim težkočam v
zadnjih mesiecih precej uspešno. Bili pa
bi uspehi še mnogo vidnejši, če bi pe-
reče probleme celjskih kulturnih usta-
nov na pristojnih mestih tudi sproti re-
ševali.
Na vseh sejah je svet vztrajno obrav-
naval stalne probleme. Pogoste inter-
vencije za zboljšanje stanja so skoro v
vseh primerih trčile ob stanovanjski
problem in tako je svet nemočen obstal
tudi pri najbolj perečih vprašanjih. Res
je, da nam primanjkuje finančnih sred-
stev za novogradnje, res je, da je stano-
vanjska problematika v Celju še vedno
kričeča — res pa je tudi, da bi se z dobro
voljo in z boljšim razumevanjiem pred-
vsem stanovanjskega urada dalo nekaj
vprašanj le uspešno rešiti.
Glasbeni šoli n. pr. se lahko samo še
čudimo, da v tako tesnih in neprimernih
prostorih zmore izpolnjevati svoje na-
loge. Slednje leto je ob tem času v tesni
ravnateljevi pisarni vrsta staršev, ki jo-
kajo, prosijo, rotijo, da bi njihove glas-
beno nadarjene otroke sprejeli. Tudi do
100 novih kandidatov se prijavi — Glas-
bena šola pa jih lahko sprejme največ
25 do 30. Res je, da Glasbena šola pri
vsej tej stiski lahko zbira res samo naj-
boljše med odličnimi dijaki in lahko na
ta način vzgaja kvaliteten kader — toda
s tem še ni rečeno, da bi morali »drugo-
vrstne odličnjake« glasbeno zanemariti.
In to v Celju delamo. Spričo tako do-
brega naraščaja ima celjska Glasbena
šola že zdavnaj pogoje, da bi se razvila
v srednjo glasbeno šolo s kapaciteto do
500 učencev. '
O adaptaciji celjskega muzeja govo-
rimo menda tudi že vsa leta po osvobo-
ditvi. Vendar je ta zgodovinska stavba
še danes v takem stanju, da se ne sme-
mo prav nič čuditi pripombi, ki je bila
na seji iznešena, da namreč Celjani lah-
ko tujcu v Celju vse pokažemo, samo
mestnega muzeja nikar. Res pa je spet,
da muzeja, tudi če bi imeli dovolj sred-
stev na razpolago, doslej ne bi mogli
povsem obnoviti, ker še do danes nima-
mo na razpolago potrebnih načrtov.
Menda te načrte delajo v Ljubljani
že 5 let. Na seji ljudskega odbora je bilo
sklenjeno, da se z adaptacijo muzeja ne
sme več odlagati in da bo treba še letos
priskrbeti Idejne načrte, potem pa mu-
zej obnavljati po etapah. Ljudski odbor
bo zagotovil denarna sredstva za načrte,
tako, da bomo lahko celjski muzej vsaj
drugo leto začeli načrtno obnavljati.
Oddelek NOB hrani dragocen zgodo-
vinski material, katerega pa niti eno
desetino ne more razstaviti v komaj
enem razstavnem prostoru v mestnem
muzeju. Tudi ta problem je bil predmet
razprav na mnogih sejah in zasedanjih.
Morda se lahko Celjani pohvalimp, da
imamo najbogatejši zgodovinski mate-
rial iz časa NOB med vsemi v Sloveniji,
ne moremo pa z razstavnimi predmeti
v tako tesnih prositorih tekmovati niti
z manjšimi trgi v naši republiki, ki so
tem oddelkom pjosvetili mnogo lepše in
primernejše prostore.
Pristojni ljudje se že dolgo časa bore,
da bi oddelku NOB našli prostor, ki mu
pripada. Najprimernejši prostor bi bil
v Starem piskru, ki je zgodovinsko naj-
ožje povezan za NOB. Tu se spet sreča-
mo s stanovanjskim problemom in do-
kler se nekaj strank dz teh prostorov ne
bo izselilo, tako dolgo oddelek NOB ne
bo mogel uresničiti svoje zamisli.
Nič manj pereč tudi ni problem obeh
celjskih knjižnic — Studijske in Ljudske
knjižnice, ki spričo tesnih, in neodgo-
varjajočih prostorov ne moreta več
uspešno delati. Mestna ljudska knjižni-
ca bi ta problem lahko najenostavneje
rešila, če bi dobila na razpolago sosednje
prostore, ki jih zaseda zasebna sitranka.
Vendar zgleda, da tudi tega stanovanj-
ski urad v Celju ne more rešiti.
Prav tako v neprimernih prostorih
gostuje tudi Mestni arhiv.
Iz tega torej sledi, da so vsi ti težki
problemi celjskih kulturnoprosvetnih
ustanov tesno povezani s stanovanjsko
problematiko in da jih bomo dokončno
rešili šele takrat, ko bomo v Celju omi-
lili stanovanjsko stisko. Toda postopoma
jih pa vendarle moramo reševati!
Štirideset let dela za šolsko mladino
Lep jubilej bo v kratkem praznoval
upravitelj Pomožne šole v Celju, tova-
riš Jože Unferdorber: 40 službenih let,
od tega je že 20 let vzgojitelj lin učitelj
defektne dece. Za neštete zasluge, ki jih
je tov. Unferdorben dhiel pri razvoju
celjske pomožne šole, mu je ljudska
oblast leta 1949 podelila zaslužno pri-
znanje — orden dela III. stopnje.
Pravzaprav je tov. Unferdorben po-
vsem po lastni iniciativi postal defekto-
log. Kot učitelju mu je bila v Rogaški
Slatini zaupana naloga, da je posebej
vzgajal nekega defektnega, težko vzgoj-
Ijivega oitroka. Vzgajal ga je ne samo s
šolsko dolžnostjQ kot vesten učitelj,
temveč z neko posebno, toplo interesno
ljubeznijo. Hudo mu je bilo, ker spočetka
ni miel posebnih uspehov. Priznal je
sam sebi: premalo znam, da toi prodrl v
psiho tega otroka! Vztrajen kot je bil,
pa tega »poskusnega z^j'6ka« ni maral
spustiti iz rok. Nabavil si je najrazlič-
nejšo literaturo tujih priznanih defekto-
logov dn je začel po njej in po živih pri-
merkih študirati. V razredih osnovne
šole v Rogaški Slatini je bilo več de-
fektnih otrok. Zbral jih je v en razred
in jim postal razrednik. V tem času je
tudi že opravil izpit iz defktologije v
Beogradu in odslej se od težko vzgojlji-
vih otrok ni maral več posloviti. S prav-
cato očetovsko ljubeznijo jih je učil in
vzgajal.
Med narodnoosvobodilno borbo se je
začasno ločil od otrok, ker jih kot za-
veden Slovenec ni hotel poučevati v
nemškem jeziku. Raje si je poiskal delo
v tovarni kovanega orodja v Zrečah. Tu
je tudi dobil stike s pohorskimi partiza-
ni in se jim nazadnje tudi sam pridružil
kot terenec. Po osvoboditvi leta 1945 je
bil poklican v Celje, kjer je na II. osnov-
ni šoli prevzel 2 oddelka pomožne šole.
Ker je število defektnih otrok vedno
bolj naraščalo, se je pokazala potreba
po razširitvi teh oddelkov. Tov. Unfer-
dorben je poslal vlogo z utemeljitvijo v
Beograd in dosegel, da se je leta 1946
pomožna šola osamosvojila in dobila
svoje prostore na I. osnovni šoli. Oddelke
je bilo treba pomnožilti — tu pa se je tov.
Unferdorben, ki je bil v tem času ime-
novan za upravitelja pomožne šole, zna-
šel pred novim problemom. V Celju ni
bilo tovrstnega kadra, pa ije začel iz vrst
požrtvovalnega učiiteljstva snubiti nove
defektologe. Navdušil jih je, da so v tež-
kem poklicu vztrajali in položili izpite.
Danes ima na šoli dovolj učnih moči.
Požrtvovalni defektologi in vzorni uči-
telji se udejstvujejo tudi na drugih po-
priščih izvenšolskega dela. Od prvotnih
dveh oddelkov se je pomožna šola v ne-
kaj letih nazširila na 8 oddelkov s 166
gojenci. Letošnji sol^i uspehi so v vseh
oddelkih kar zadovoljivi (83 odstotkov
pozitivnih). Toda 6 učilnic z 12 razredi je
postalo že zdavnaj pretesnih. Tu pa so
samo otroci iz celjske občine. Iz vsega
oikraja pa čaka približno 600 otrok za
sprejem v celjsko pomožno šolo.
Unferdorbnova vztrajna in dolgolet-
na bobra za internat je bila uspešna.
Za tako šolo je več kot nujna intemat-
ska vzgoja, saj večina njihovih gojencev
živi v skrajno neurejenih socialnih pri-
likah in prečesto neodgovorni starši pri
svojem otroku sproti podirajo to, kar v
njem s tako požrtvovalnostjo gradi po-
klicni defektolog. V delno izpraznjeni
otroški bolnišnici na Golovcu že pri-
pravljajo prostore, kjer bodo razredi,
delavnice in internat. Tu bodo odprli
tudi pripravljalni razred za tisite otroke,
ki tudi za I. razred pomožne šole niso
sposobni.
Upravitelj tov. Unferdorben se tudi
dobro zaveda, kako velike važnosti je za
njegove gojence ročno delo. Zato posto-
poma otvarja na šoli najrazličnejše de-
lavnice. Dečki se urijo ročnih spretno-
sti v mizarski in kovinarski delavnici,
dekleta pa šivajo (imajo 2 šivalna stro-
ja), krojijo in kuhajo. V spodnjih pro-
storih na Golovcu nameravajo urediti
še pletarako delavnico, delavnico za le-
penkarst'VO, gojili pa bodo tudi vrtnar-
stvo. Večinoma učence po končani šoli
spravijo na primerna učna mesta, kjer
se nadalje usposabljajo v priučene de-
lavce v raznih strokah. Dekleta pa ho-
čejo spravi'ti h kruhu kot hišne pomoč-
nice, snažilke itd.
Ko se bodo v bodočnosti začele po-
stopoma ustanavljati pomožne šole na
podeželju, bo osrednja celjska pomožna
šola postala samo kot habilitacijski za-
vod, kjer se bodo defektni otroci v 7. in
8. razredu usposabljali v raznih delav-
nicah, nakar jim bo zavod priskrbel pri-
memo zaposlitev.
Tov. Unferdorben se zaveda, da bo
imel že prihodnje leto, če se zavod na
Golovcu odpre, premalo kadra, saj bi
bili primorani delati v treh izmenah.
Zato nenehno zbira okrog sebe nov6 lju-
di in je zadnje čase pridobil že nekaj
učiteljiščnikov, ki se bodo posvetili štu-
diju defektologi je.
Sam pa kljub svojim 60 letom še ved-
no z vnemo dela na šoli dn pravi, da bo
delal, dokler bo le mogel, saj starejšega,
izkušenega kadra za te šole pravzaprav
nimamo.
Da bi nam bU zdrav še vrsto let, to-
variš Unferdorben!
Zadovoljivi šolski uspehi
na celjskih srednjih šolah
Letošnji šolski uspeha na celjskih
srednjih šolah — obe gimnaziji, učitelji-
šče in eikonomska srednja šola — so še
kar zadovoljivi, saj je v primerjavi z
lanskim letom splošni usipeh povsod za
nekaj odstotkov višji.
Kot lansko leto, je tudi letos doseglo
najlepše šolske uspehe Učiteljišče s
87,48% pozitivnih ocen. Uspehi po raz-
redih so bili različni, v nižjih slabši, v
višjih boljši. Najboljši je biil V. letnik,
kjer so vsi dijaki zdelali razred s prav
lepimi uspehi.
Tudi na Ekonomski srednji šoli je
splošni odstotek pozitivnih ocen lep, saj
je od 315 rednih dijakov razred uspešno
zaključilo 78%. Zelo dober na tej šoli
je bil IV. b razred, kjer znaša razredni
uspeh 89%. Ekonomska srednja šola ima
letos rednih maturantov 31, poleg teh pa
bo to pot maturiralo tudi že 23 aktivi-
stov, ki so razrede skoro vsi uspešno za-
ključili in se bodo verjetno dobro odre-
zali tudi pri maturi.
Na I. gimnaziji znaša splošni odstotek
pozitivnih ocen 73,41%. Nižje razrede je
uspešno zaključilo 69,51% vseh dijakov,
višje pa 84,69%. Najboljši po uspehu je
bil VIII. a razred (100%). Najslabši raz-
red je dosegel 53% pozitivnih ocen.
Na II. gimnaziji je od 1167 dija-
kov pozitivno ocenjenih 72,11% dijakov.
Tudi tu je splošni usp>eh v nižjih razre-
dih znatno nižji kot v višjih. Najboljši
na tej šoli je bil VI. a razred s 96% po-
zitivnih ocen.
Ob razdelitvi izpričeval bodo odlični
dijaki nagrajeni s knjižnimi nagrada-
mi. II. gimnazija pa se je letos odločila,
da bo vsem svojim odličnjakom v znak
priznanja poklonila letno poročilo (iz-
vestje v boljši vezavi, s posebnim po-
svetilom in sliko vseh odličnjakov za-
voda. Verjetno bo to darilo mnogim di-
jakom pomenilo dragocenejši spomin
koit knjižna nagrada.
PET LET DELA LASKE SVOBODE
Pred dnevi je Svoboda Laško-mesto
slavila 5. obletnico obstoja. Ob tej pri-
liki je društvo priredilo akademijo z
bogatim sporedom, katerega so izvajale
vse društvene sekcije.
Te pomembne proslave se je poleg
drugih udeležil tudi predsednik Okraj-
nega sveta Svobod in prosvetnih dru-
štev tov. Andrej Svetek, ki je v imenu
republiške zveze Svobod izročil diplome
in odličja. Odličje je sprejel tudi žen-
ski pevski zbor, ki slavi letos 10. oblet-
nico obstoja.
Peto obletnico obstoja je slavila tudi
Svoboda laškega rudnika ter je ob tej
priliki priredila akademijo z zelo pe-
strim sporedom.
Zavod, ki še ni zavod
in šola ki ni več šola
S sklepom Okrajnega ljudskega od-
bora se je konec minulega leta spre-
menila celjska Pomožna šola v Socialno
vzgojni zavod. V ta namen je ta za-
vod dobil nove prostore v bivši Otroški
bolnišnici na Golovcu, da bi v njih na-
mestili internat za duševno in telesno
zaostale otroke iz vsega okraja, dočim
bi vsaj še za nekaj časa obiskovali se-
danjo Pomožno šol tam, kjer je sedaj.
Pomožna šola je s tem modrim ukre-
pom izgubila svoje neprimerno ime in
se spremenila v zavod. Že letošnjo je-
sen nameravajo ta zavod zares odpreti
in ga izročiti svojemu namenu, kar bo
dosegljivo le tedaj, ko se bo tudi zdrav-
stveno osebje otroške bolnišnice prese-
lilo drugam.
Pomožne šole pod tem imenom torej
ni več. Namesto bivšega šolskega odbo-
ra je bil imenovan upravni odbor, čigar
prva naloga bo, da postavi novi zavod
na trdne temelje.
Kot Pomožna šola je v minulem letu
dosegla prav lepe uspehe. Imela je v
Celju 12 oddelkov in enega v Štorah.
Vseh vpisanih učencev je bilo 170. Naj-
večja njena pridobitev je bila ustano-
vitev in ureditev delavnic za politeh-
nično šolo. Učenci se vadijo v izdelova-
nju lesenih in kovinskih izdelkov, de-
klice pa imajo svojo šivalnico in go-
spodinjsko šolo. Otroci z duševnimi in
telesnimi napakami imajo v tej šoli
možnost, da te napake polagoma odpra-
vijo in postanejo sposobni pripraviti se
na poznejše samostojno življenje. Delo
učiteljev ni lahko, saj se morajo ukvar-
jati z vsakim otrokom posebej, odprav-
ljati napake in jim nuditi primerno izo-
brazbo, da postanejo enakovredni člani
človeške družbe. Razredniki imajo naj-
tesnejši stik s starši, jih obiskujejo na
domu in jim dajejo koristne nasvete.
ZAKLJUČNA PRIREDITEV
Da bi učenci pokazali, kaj vse se da
z njimi doseči, so preteklo nedeljo v
okviru Pionirskega odreda »Borisa Ki-
driča<< priredili zaključno akademijo.
Nič manj kot 20 točk zanimivega spo-
reda je izvajalo več kot polovica učen-
cev in učenk. Izkazali so se kot solisti
in pevci v zboru, kot recitatorji in izva-
jalci lepih otroških prizorov. Ganljiv je
bil prizor »Pozdrav mamici-«, ko so ji
otroci poklonili cvetje in darila. Tudi
kot telovadci so pokazali mnoge spret-
nosti in gibčnosti. Vse to kaže, da ho-
čejo razviti vse tiste duševne in telesne
sile, ki krasijo zdravega in vedrega
človeka.
RODITELJSKI SESTANEK
Po lepo uspeli akademiji so navzoči
starši in gostje prisostvovali roditelj-
skemu sestanku, na katerem so poslu-
šali zanimivo poročilo o delu šole in
zavoda v preteklem šolskem letu. Poleg
mnogih zanimivih podatkov o delu učen-
cev, učiteljskega zbora, šolskega in
upravnega odbora je priznanja vredna
ugotovitev, da so učenci kljub mnogim
težavam dosegli presenetljivo dober
učni uspeh. Razred je izdelalo 83,7%.
Osemletno šolsko obveznost je letos iz-
polnilo 20 učencev, ki že streme po
poklicni izobrazbi. 12 jih želi biti za-
poslenih v industriji, 5 jih ostane na
kmetiji, 2 bosta postala dimnikarja, 1
krojač, 2 se pa vrneta na osnovno šolo,
da si izpopolnita splošno izobrazbo. Pri-
znanja vredna priprava na samostojno
življenje.
RAZSTAVA
risarskih, pismenih in ročnih izdelkov,
peciva iz domače gospodinjske šole, ko-
vinastih in lesenih izdelkov, keramike,
ženskih ročnih del itd., je pokazala, ka-
ko mnogovrstna je poučna zaposlitev
teh otrok in kako smotrno se vzgajajo
h koristni dejavnosti in k pripravi za
polnovredno zaposlitev v poznejši dobi.
Prav je, da smo to, cesto in četudi ne-
hote zapostavljeno šolo spremenili v so-
cialno vzgojni zavod.	-nik
Akad. slikar Avgust Larenčič: »Naplavine«.
CE STE POZABILI,
NAJ VAS SPOMNIMO!
Ce še niste poravnali naročnine
za letošnje leto, storite to takoj.
Nakažite dolžni znesek po polož-
nici, ki jo kupaite lahko na vsaki
pošti, na naš tekoči račun številka
620-606-1-T-266 pri Mestni hra-
nilnict
Zaostankarjem bomo morali list
ustaviti!
Uprava Celjslkega tednika
21. JUNIJA — STEV. 23 5 STRAN
Na grradbišču ljudskega kopališka
primanjkuje strokovne delovne sile
Po točno začrtane-m planu gradnja
ljudskega kopališča lepo napreduje, le
da so preteklo soboto in nedeljo beležili
občuten izpad pri prevozu zasipnega
materiala. Planiranih je bilo 150 m®,
prevoženega materiala pa je bilo komaj
48 m®. Verjetno so na ta izpad vplivale
motorske tekme v Opatiji, ki so zvabile
mnogo Celjanov k sončni obali. Grad-
l>eni odbor pa je trdno uverjen, da bodo
podjetja, ki so se zavezala za sobotne in
nedeljske prevoze, ta izpad v prihodnjih
dneh nadoknadila. Razumljivo je tudi,
da imajo celjska podjetja v tem času,
ko se bore za izpolnitve polletnih pla-
nov, mnogo lastnih obveznosti, vendar
gradbeni odbor niti o enem podjetju ne
dvomi, da bi ga s svojimi obljubami
pustilo na cedilu.
Kljub tem nepredvidenim težkočam
pa so številke od našega zadnjega .poro-
čanja na ljudskem kopališču precej na-
rasle. Prevoženega je bilo zasipnega ma-
teriala do danes preko 3100 m®, prosto-
ivoljnih TJJr pa opravljeniih nad 9000.
Zadnje čase najbolj izdatno pomagajo
pripadniki JA, ki so dnevno na gradbišču
(30—50 vojakov). Poleg terenskih orga-
nizacij je te dni pokazala precej dobre
volje Lava, od koder so preteklo nedeljo
pripeljali precej zasipnega materiala.
Uprava cest in kanalizacij je te dni po-
slala na gradbišče tudi celoten kolektiv
in so opravili preko 200 pros:tovoljnih
delovnih ur. V lepem številu se gradnje
udeležuje, tudi delovni kolektiv »Aure-
je«, 'ki pošilja na gradbišče kar ix> 27
članov, predvsem mladincev. Prav tako
prihaja redno enkrat tedensko na grad-
bišče tudi mladina Celjske tiskarne —
ostala mladina pa se je spet nekam po-
tuhnila. Seveda, šolski pouk je končan
— s tem pa še ni rečeno, da je vsa šolska
mladina šla iz Celja.
Gradbeni odbor poziva vsa gradbena
podjetja, da bi po zgledu »Betona« tudi
ona dala na razpolago strokovno de-
lovno silo (predvsem- zidarje in tesarje),
ki je na gradbišču zadnje čase zelo pri-
manjkuje. Z betoniranjem sten je grad-
bišče pravzaprav odprlo glavno grad-
beno delo in tu so potrebni strokovnja-
ki. Sindikalne podružnice gradbenih
podjetij gotovo ne bodo odstopile od
obljub, da bodo gradbišču dale na raz-
polago strokovnjake. Od vseh Celjanov
torej 2>avisi, da bo ljudsko kopališče do-
grajeno do zastavljenega roka. Gradbe-
ni odbor si te vere ne pusti omajati.
Sicer so z betonJ'ranjem nekoliko za
planom (kanalizacija je skoro gotova),
vendar kaže, da bo vse zamujeno po-
pravljeno. Vodilni in za gradnjo odgo-
vorni ljudje prihajajo zadnje čase dnev-
no na gradbišče in se posvetujejo. Di-
rektor Betona tov. Jeras celo večkrat
dnevno sprašuje, kaj rabijo in kaj bi
bilo treba še storiti. Tako zanimanje
vodilnih ljudi nam je gotovo porok, da
bo kopališče do roka zgrajeno.
(Glede prevozov smo dobili naknadno
poročilo, da podjetje »Saviinja-Les« iz-
koristi vsako priUko, da da na razpolago
avto za prevoz zasipnega materiala.
Prav tako tudi celjska bolnišnica. Grad-
beni odbor se jima zahvaljuje in ju po-
stavlja za zgled ostalim podjetjem.).
Telesnovzgojna in Športna društva vršijo
javno družbeno funkcijo
v torek je v prostorih SZDL celjske-
ga okraja bila širša konferenca, na ka-
teri so obravnavali aktualne probleme
s področja telesne vzgoje in športa.
Konference so se poleg vidnih celjskih
telesno vzgojnih in športnih delavcev
udeležil tov. Ribičič Mitja iz Ljublja-
ne, predsednik OLO Celje tov. Jerman
Riko, podpredsednik in sekretar okraj-
nega odbora SZDL tov. 2en Jakob in
Sotler Stane ter drugi. V triurni raz-
pravi so po uvodnih besedah tov. Ribi-
čiča bila izmenjana mnenja in nakazani
problemi v našem športu in telesni vzgo-
ji s posebnim gledanjem na razmere v
celjskem okraju. Na konferenci je bilo
sprejetih več pomembnih sklepov, med
drugim tudi želja vseh udeležencev, da
se to aktualno vprašanje čimprej po-
stavi na dnevni red občinskih in okraj-
nega ljudskega odbora.
Več o tej konferenci v drugi številki
našega lista.
OBČINSKI ODBOR SOSTANJ
SPREJEL DRU2BENI PLAN
Na seji ObLO Šoštanj, kateri je pri-
sostvoval tudi podpredsednik Izvršne-
ga sveta LRS tov. Viktor Avhelj, je
bil sprejet družbeni plan za leto 1957.
Sprejeti proračtm je od lanskega večji
za 59 milijonov din. Povečanje gre
predvsem na račun povečanih izdatkov
za kulturo in prosveto.
Razprava med ljudskimi odborniki in
volivci je bila prav živahna. Govorili
so predvsem o potrebi vsestranskega
varčevanja s proračunskimi sredstvi, o
investicijah, ki bo jih treba zelo smo-
trno izkoriščati.
Na seji je občinski ljudski odbor ime-
noval tudi nekatere vodilne uslužbence
in sprejel ostavko direktorja TE Ve-
lenje.
O PIV metodi
v zadnjem času večkrat slišimo be-
sedo PIV. To je metoda, ki se že nekaj
časa uvaja v naša podjetja.
Kaj pomeni PIV? Praktično izobra-
ževanje vodilnih kadrov. In kakšen na-
men ima ta metoda? Predvsem, da omo-
goča vodilnemu kadru izvrševanje svo-
jih funkcij.
In kdo so vodilni kadri? V najširšem
pmislu pomeni, da je vodilna oseba
vsakdo, ki je odgovoren za delo svojih
podrejenih, to je oseba, ki vodi in uprav-
lja njihovo delo. Medtem ko je
doseženi rezultat dela nekega delavca
ali uslužbenca odvisen izključno od de-
la njegovih rok in pameti, pa je rezul-
tat dela vodilne osebe odvisen od tega,
v kolikšni meri je sposoben, da pre-
priča, organizira in poučuje tiste ljudi,
za katerih delo je odgovoren.
Da bi mogla vodilna oseba uspešno
voditi, se pravi reševati tehnične in
osebne probleme v podjetju, uradu, v
zavodu ali na nekem drugem delovnem
mestu, mora seveda imeti nekatere spo-
sobnosti, med katerimi so najvažnejše
naslednje: poznavanje dela, poznavanje
in občutek odgovornosti, sposobnost pou-
čevanja, sposobnost vodenja in sposob-
nost izboljšavanja delovnih metod. S
temi sposobnostmi se bavi ravno meto-
da PIV, ki jo v nekaterih naših pod-
jetjih že uspešno ix)učujejo.
Pri nas zaenkrat uvajamo v naša pod-
jetja »metodo poučevanja«. V bodoče pa
bodo uvedene še druge metode, ki pred-
stavljajo osnovo za usposabljanje vodil-
nih oseb.
Na področju našega okraja imajo že
15 trenerjev, vendar bi jih morali uspo-
sobiti vsaj še za nekatera največja pod-
jetja kot so: Cinkarna, Beton, Tekstilna
tovarna Prebold, Steklarna v Rogaški
Slatini in še za nekatera druga.
Kdor se je spoznal z metodo PIV, bo
lahko povedal, da je zelo dobra, in da
bo lahko mnogo koristila našfm podjet-
jerri. S tem delom smo začeli morda
malo pozno, vendar bomo lahko z res-
nim predvsem s pravilnim razumeva*
njem ix)pravili marsikaj, kar smo za-
mudili.
Po tečaju PIV v Celjski tiskarni.
Jutrišnja Šaleška dolina na
razgrnjenem papirju in v naravi,..
Predsednik občine v Šoštanju mi je nekaj časa dopovedoval, ka-
ko bo čez nekaj let izgledala dolina od Saleka do Pakine soteske na
jugozahodu. Bržčas je uganil, daje najbolje, če mi pokaže perspek-
tivni načrt. Vtisnil sem si ga čim bolj v spomin, potem pa sem splezal
na bližnji hrib in obnovil v naravi vse tiste z barvami ter najrazlič-
nejšimi znaki označene posebnosti jutrišnje Šaleške doline na papirju.
Dolina leži pod mano, brez raznih
barv, ki označujejo ležišče lignita, pod-
ročja lokalne in predelovalne industri-
je, brez označb bodočega razvoja stano-
vanjskih predelov. V pomoč mi je bila
rdeča nit bodočega razvoja te doline,
ki bo v kratkih letih štela okoli 35.000
prebivalcev. Ta^ nit pelje od starega
rudnika in novega Velenja mimo jaška
v Pesju, potem se spremeni v žičnico,
ki veže rudarsko podzemlje z ogromni-
mi napravami termoelektrarne.
Tam, kjer je danes direkcija rudnika,
pod novimi cestami, med-jezerom in
Pako je zemlja izčrpana. Vgreznine na
Skalah, skoraj čez noč nastala jezera,
so zgovoren dokaz. Toda, tudi v tem
predelu se v varnostnem pasu nahaja
še okoli 10 milijonov ton lignita.
Smer, kamor se raztezajo ležišča pre-
moga, kaže razvoj zunanjih rudniških
naprav, na zahod. Novi jašek v Velenju
je popolnoma zamenjal vlogo starega
pri direkciji. Tisti prevaža samo še ru-
darje. Zelena polja in z gozdovi obrasli
griči proti Družmirju so sedaj področ-
je, kjer rudarji v širokih čelih kopljejo
premog. Cez nekaj let, najbrž čez pet,
bo onstran Šoštanja zrasel spet novi
jašek. Jamska polja se bodo širila proti
Topolšici. Toda to je še daleč. Premo-
ga je še za 150 let. Za toliko let ob
letni proizvodnji treh milijonov ton.
Kdo bi si mislil, da pod tistimi ze-
lenimi griči severno od Pake čaka na
rudarje tudi po sto metrov debela plast
premoga? Plasti segajo do Pake. Tam
so debele komaj kak meter, potem pa
proti severu vedno debelejše. Kdo bi si
končno predstavljal, da je pred vojno
bil v Velenju majhen rudnik, v kate-
rem je bilo zaposlenih komaj kakšnih
500 ljudi? No in še tistega premoga
niso mogli prodati.
Cez nekaj let morda, bodo severno
od novega Velenja odgrnili hrib, ki
kakih trideset metrov globoko skriva
milijone ton premoga. Tam bo nastal
dnevni odkop. Zemljo bodo nasuli v
jezera in znova pridobili poljedelske
površine.
Nekje tam, kjer sta sedaj dve mali
jezeri ob železniški progi, bodo v krat-
kem zgradili večje akumulacijsko je-
zero. Ze sedanja industrija nima do-
volj vode. Morda se bodo odločili za
gradnjo jezov med griči, po katerih
sedaj tečejo desni hudourniški pritoki
Pake. Ali pa morda celo pride do pre-
stavitve Mislinje skozi 400 metrov dolg
predor v korito sedanje Pake? Ena iz-
med treh stvari bo nujna.
Za proizvodnjo treh milijonov ton
letno je treba mnogo rudarjev. Toda
rudarji imajo družine in otroke. Vsi
ne bodo našli dela v rudniku. Treba
je misliti na industrijo, ki bo zaposlila
del bodočega prebivalstva. Nekaj jih
bo našlo delo v bodoči sušilnici lignita.
Ker je lignit že tu, zakaj ga ne bi
predelovali v razne derivate? Zakaj ne
v plin v predvideni veleplinarni? Ob
bregovih Pake, med Šoštanjem in Ve-
lenjem je današnji močvirni svet re-
zerviran za te industrijske naprave.
Novo Velenje že stoji na prisojni
strani položnega griča. Cez nekaj let
bo še večje. Ker bo tudi Šoštanj po-
stal rudarsko mesto, bo tu zraslo novo
mesto. Tudi zanj je pripravljen prostor,
tam, kjer ni pod zemljo premoga.
Rudarji, ki stanujejo v novem Vele-
nju, se bodo čez nekaj let vozili v
Šoštanj. Z vlakom? To bi bilo prepo-
časi. iSreba bo graditi ceste. Morda bo
od Velenja do Šoštanja vozil trolejbus.
Elektrike je tu toliko, da jo prodajajo
po vsej državi.
Kar s težavo sem odtrgal pogled od
te doline, ki jo na robovih in po kotih
kot stražarji preteklosti obdajajo fev-
dalna gnezda, gradovi ali pa ruševine.
Skoraj nisem mogel verjeti, da sem
prej prav razumel in videl. Cez nekaj
let? Kako dolgo se je obdržala idilična
slika te doline brez večjih sprememb.
Zdaj pa že čez nekaj let. Zato sem se
s pogledom še toliko bolj zamišljen
poslovil od Šaleške doline, kajti če me
bo kdaj še volja splezati na ta hrib,
po katerem sem se spuščal navzdol,
bom imel pred sabo novo sliko. Tak
je razvoj. Verjamem, da bi imel ob-
čutek, da berem utopistični roman, če
bi dobil v roke šaleško kroniko za pet-
deset do sto let naprej.	c. k.
»Rdeča nit-« bodočega razvoja Šaleške doline je ž^ jasno vidna. Nov rudniški
jašek v Pesju, separacijske naprave, v ozadju pa ogromen hladilni stolp šo-
štanjske termoelektrarne, ki je z rudnikom povezana z žičnico, že polagoma po-
vezuje del doline v eno samo gospodarsko področje.
Svetina. Ta priznano najlepša gorska strnjena vasica je še vse premalo znana,
čeprav je od središča Celja v zračni črti oddaljena komaj borih pet kilome-
trov. Strma pobočja gorske verige proti severu so vzrok, da je ta lepa vas bolj
odrezana od Celja kot pa na desetine kilometrov oddaljeni kraji. Ko pa bo že
čez dve, tri leta tudi na Svetino speljana cesta, ta lepa vas s svojim turistič-
nim značajem in bogatim gozdnim zaledjem ne bo več »tako daleč-« od nas.
ŽENA IN DOM
Medicinska sestra—
nafbolfši pomočnik ...
(Nadaljevanje s 3. strani)
O TEŽAVAH IN PROBLEMIH PA NE
GOVORIJO MNOGO
Kot da bi jiih sploh ne ibilo — bi človek
menil. In vendar je upravnica prečesto
zaskrbljena, predvsem zaradi tistih tež-
koč, ki jih zavod sam ne more premo-
stiti. Problem zase je vprašanje vzgoj-
nega kadra. Na zavodu sta samo 2 stalni
nameščenki (upravnica dn še ena sestra)
in razumljivo je, da sta spričo obsež-
nosti nalog preobremenjeni. Dežurstvo
si menjata kar vsak drug dan. Diplo-
mirane sestre ne gredo rade na šole in
se raje porazgube po zdravstenih usta-
novah. Manjka pri nas šola za pedago-
ško usposabljanje sester. Podiplomske
šole sicer obstajajo v večjih mestih, toda
specialnih šol za sestre — inštruktorke
ni.
Nadaljni problem, ki ga bo šola obču-
tUa že prihodnje leto, je pomanjkanje
raznih specialnih oddelkov v celjski bol-
nišnici. V Celju nimamo okulista, ne
nevrologa — psihiatra. Učni program
štirih let pa zahteva tudi to prakso. Prav
l^o ne bo predavatelja za zdravsteno
Prosveto in zdravsteno statistiko. Ta
Vprašanja bodo terjala hitre odločitve.
Uspešna rešitev p>a je odvisna od mno-
Sih okolnosti (p^nianjkanje stanovanj
za zdravnike, pomanjkanje prostorov za
ustanavljanje novih oddelkov itd.).
Internat sam je sicer lep in vzorno
urejen, toda pretesen. Gojenke nimajo
nikjer primernega prostora za odpoči-
tek. Preostane jim sicer lepa, sončna te-
rasa, vendar morajo iz obzimositi do so-
sednega otroškega oddelka skoro šepe-
taje govoriti, da ne kalijo miru. Dekleta,
ki ves dan tako marljivo delajo, bi vse-
kakor potrebovale v^ji prostor za raz-
vedrilo (vrt z igriščem). Bolnišnica sicer
že dolgo obljublja ureditev parka v tej
okolici, ki bi bil na razpolago predvsem
mladini medicinskim sestram. Toda od
obljub in dejanj je še daleč, ker se bol-
nišnica sama bori z nešteto težavami.
Sicer p>a je upravnica poudarila izredno
razumevanje, ki ga šoli izkazujejo vsi
oddelki bolnišnice. Nesporno je tudi ve-
lika zasluga vseh bolnišničnih oddelkov,
da šola za medicinske sestre tako dobro
uspeva, saj vršijo poleg teoretične in
praktične tudi vzgojno službo pri mla-
dih sestrah.
Skromne upravnice tovarišice Stani-
slave Skrabčeve pa tudi ne bomo napra-
vili prav nič domišljave, če ji iskreno
priznamo, da zasluži za tako uspešno
vodstvo šole in internata javno pohvalo.
Prijaiteljiea samo tozi___
Saj je sicer imenitna ženska — pra-
vijo sosede o Ribički — odprtih rok je
do revežev, pridna je ko mravlja, pošte-
no plačuje delavce, vedno se izkaže pri
nabiralnih akcijah z najvišjimi zneski
—	ljudje pa je vseeno ne marajo preveč
Bojijo se je srečati, ker vedno samo toži
in jadikuje. Ničesar ji prav za prav ne
manjka. Posestvo ima lepo, moža dobre-
ga, otroke pridne in zdravje je v hiši.
Zdravje? Ribička sama ni povsem
zdrava. Vedno je zagrenjena, od nepre-
stanih tožba že vsa otopela in vsak hip
ima pripravljene solze v očeh. Niti v
krogu svojih otrok je ne vidiš nikoli
nasmejane. Bolestne poteze okrog usten
so že trdo zaorale v njeno komaj 40 let-
no lice tako, da zgleda preredek smeh-
ljaj na tem obrazu že kot bolestna
maska.
Med narodnoosvobodilno borbo je
zgubila najstarejšega sina. Saj so sosedi
sočusitvovali z njo — leto dni, dve, pet
—	zdaj pa jih''s svojo preglasno in pre-
dolgotrajno bolečino le še muči. Njena
uboga prijateljica Minca že 12 let suši
njene solze, p>a jih ne more posušiti.
Jasno je, da gre tudi že njej na živce.
Vsako nedeljo jo ima na grbi — naj jo
še ona zapusti! »Nikdo me ne razume,
ne mož, ne otroci« —toži Minci — »edi-
no ti si mi še ostala zvesta«.
Pa je bilo nekega dne tudi Minci do-
volj neprestanih tožba. Dolgo se je na-
biralo v njej, zdaj pa ji je povedala:
»Poslušaj, Ribička! Koliko mater je
v NOB izgubilo edinega otroka, koliko
otrok edinega rednika. Jaz sama sem
žrtvovala sina in moža. Hudo mi je bilo,
da bi znorela, toda s svojimi tožbami in
solzami nisem nikogar mučila. Ko sem
se čez dan nagarala, sem jih zvečer po-
nesla v svojo kamro in se tiho, brez prič,
razjokala. Nikogar nisem mučila s svo-
jim trpljenjem, še s svojo hčerko sem
redko govorila o najinih junakih. Veš,
ljudje se solz in tožb prehitro naveli-
čajo. Moje solze so se hitro px>sušile (in
ne tajiim, da mi je še vedno hudo), ker
jih je izpodrinil ponos. Ponos, da spa-
dam tudi jaz v vrsto tistih tisoč in tiso-
čih mater, ki so dale može in sinove
borbi za svobodo. Tako je, Ribička. Tudi
Ti nehaj s svojim glasnim žalovanjem,
nasmej se včasih, razprši puščobo v tvo-
ji hiši. Vsi te bodo raje imeli in vsi so-
sedje — laže prenašali.«
Po takih pripomibah najboljše in edi-
ne prijateljice, se je Ribička za čas še
bolj »potegnila vase«. Postala je še bolj
zagrenjen čudak, lastnemu možu in
otrokom neprijetna. Cez čas pa je le
poizkusila Minčino učinkovito zdravilo.
Počasi ga jemlje, kapljo za kapljo in
neverjetno ji pomaga. Sosedje jo spet
»razumejo« in že iščejo njene družbe,
ko so se je nedavno še izogibali. Zgleda,
da se bo Ribička le otresla mračnosti in
postala vedra državljanka socialistične
skupnosti.
NI VSAK KROJ ZA VSAKO POSTAVO
Ce si boste za letošnje poletje zbrale
najnovejši in najmodernejši kroj, s tem
še ni rečeno, da boste v svoji novi obleki
tudi elegantne. Važno je, da zberete tak
kroj, ki bo vaši postavi, pa tudi vašemu
tipu odgovarjal. Od kroja je odvisno, če
vam bodo boki zgledali preširoki, rame-
na pa preozka. Z odgovarjajočim krojem
tudi dosežete, da vam noge izgledajo
daljše, telo pa krajše, kar je za sodoben
in eleganten izgled neobhodno. Močnej-
še žene si izberejo obleko, ki se širi šele
od bokov naprej. Tako bodo vaša rame-
na zgledala širša od bokov.
Važno je tudi, kakšen pas nosite k
obleki. Ce niste vitke postave, odrecite
se širokim pasovom. Veliki žepi, ki so
tudi letos zelo moderni, so samo za vitke
postave, ker napravijo osebo polnejšo.
Ce imate kratek vrat, ne nosite ovrat-
nika, temveč samo enostaven izrez. Na-
sprotno pa dolge vratove skrajšuje pri-
ležen visok ovratnik.
Za močne, polne roke so primerni ožji
rokavi, pretanke roke pa bodo lepše iz-
gledale v bogatih rokavih.
Paziti je tudi treba, kako boste krojile
progaste tkanine. Diagonalno izkorišče-
ne proge napravijo vitkejšo postavo,
povprečne pa polnejšo.
IZ CELJA IN ZALEDJA
OJ ZDAJ GREMO
Dokler v Celju niso začeli graditi nov most čez Savinjo, so se Celjani ob vsaki
priliki spotikali nad dotrajanostjo »^kapucinskega veterana« in očitali, češ vsa-
ko mesto ima ugleden most, le Celje ga nima. No, zdaj, ko je nov most zgra-
jen in so pred dnevi začeli podirati starega, se spet najdejo ljudje, ki jim je
zelo težko, da bodo morali nekaj korakov naokrog. Slišijo se celo pripombe,
češ, v Ljubljani imajo kar tri mostove vštric. Kdo bi vsem ustregel? Brez
dvoma pa bo tokrat ustreženo prebivalcem Lise, ki bodo dobili lepšo zvezo z
mestom. Vidite, pa bodo v Celju le trije mostovi čez Savinjo, seveda n^ tako
na kupu, kot v Ljubljani.
Čas je, da bi se želja Celjanov
končno le uresničila
Pri nas imajo že vsa večja, pa tudi
manjša mesta od Celja svoje mlečne
restavracije, le Celjani z ustanovitvijo
tako potrebne poslovalnice strahovito
zavlačujemo. Morda ustanovitev »kom-
plicirajo« izkušnje prejšnjih let, ko smo
mlečno restavracijo v Celju že imeli,
pa smo jo zaradi nedonosnosti zopet
ukinili! Pozabiti pa ne smemo, da smo
Celjani mlečno restavracijo ustanavlja-
li ravno v času, ko so imele naše to-
varne le malo sadnih sokov na razpo-
lago. Danes je prehranbena industrija
že tako napredovala, da za mlečne re-
stavracije ni problem nabaviti najraz-
ličnejše sadne in mlečne osvežujoče
pijače.
Ustanovitev mlečne restavracije ne
bomo mogli več zavlačevati, saj je to
vprašanje vedno znova načenjano na
vseh zborih volivcev in drugih foru-
mov. Zanimivo je, da naši gostinci tudi
sami odobravajo ustanovitev mlečne re-
stavracije in ji prerokujejo primerno
rentabilnost. Potrebe in pripravljenost
volivcev sta tu — vprašanje je samo,
kje dobiti primerne prostore za mlečno
restavracijo. O tem so podrobneje raz-
pravljali tudi na zadnji seji občinskega
odbora. Iznešeni so bili trije predlogi:
ali se slaščičarno »Zvezda« znova pre-
uredi v mlečno restavracijo, ali zapre-
mo nekje manj donosnejšo in manj po-
trebno gostilno ter jo zamenjamo z
mlečno restavracijo, ali pa bi v pro-
storih bivše kavarne »Merkur« sodobno
uredili mlečno restavracijo v kombina-
ciji z dietično kuhinjo (ki je v Celju
prav tako nujno potrebna).
Ljudski odborniki so o vseh treh
predlogih razpravljali, vendar niso pri-
šli do enotnega sklepa. Ker bi preure-
ditev pri Merkurju terjala precej de-
narnih sredstev, so se nekateri zavze-
mali, da bi bila za mlečno restavracijo
le najprimernejša slaščičarna Zvezda,
ki ne bi rabila pravzaprav nikakih
adaptacij. Lahko pa bi poleg osvežu-
jočih sadnih in mlečnih pijač proda-
jali tudi slaščice.
Ker do enotne odločitve zaenkrat še
ni prišlo, so ljudski odborniki priporo-
čili občinskemu odboru, da prouči vse
tri variante tako, da bodo lahko na
prihodnji seji sklep sprejeli in bo mleč-
na restavracija nemara že v tem po-
letju začela poslovati.
CELJSKI CICIBANCKI BODO
PRAZNOVALI
V okviru proslave Dneva mladosti
bodo priredili celjski otroški vrtci v
nedeljo, 23. 6. ob 16. uri v dvorani biv-
šega kina Dom centralno prireditev s
pestrim sporedom.
Ljubitelji otrok vabljeni!
nova posredovalnica
za delo v celju
Spričo potreb po načrtnem razvršča-
nju delovne sile se je v Celju pokazala
nujnost po ustanovitvi nove posredo-
valnice za delo, ki bi zajemala samo
teritorialno področje celjske občine. Tu-
di to vprašanje je bilo na dnevnem
redu ponedeljkove seje Obč. ljudskega
odbora Celje. Ljudski odborniki so se
strinjali, da se pri Obč. ljudskem od-
boru Celje ustanovi posredovalnica za
delo, ki bo začela poslovati že 1. julija
tega leta. Za šefa posredovalnice je bil
imenovan tov. Vučan Alojz.
Pamemhna svečanost
v bolnišnici Novo Celje
v ponedeljek zvečer je bila v bolniš-
nici Novo Celje skromna toda pomemb-
na svečanost — zaključek knjigovod-
skega tečaja, ki so ga končali bolniki.
Od 45 vpisanih je končalo in položilo
zaključne izpite 43 slušateljev z izredno
dobrimi uspehi. Vsi tečajniki so dorasli
ljudje, ki so pri zdravljenju v tej bol-
nišnici bili deležni skrbne medicinske,
fizične, duševne in socialne rehabilita-
cije. S tem tečajem so se še usposobili
za pomožne knjigovodje in druge po-
dobne poklice, ki jih bodo lažje oprav-
ljali kot dosedanje.
Značilno za to bolnišnico je, da skrbi
za prekvalifikacijo ozdravljenih bolni-
kov za lažja dela, ki ne bodo ogrožala
njihovega zdravja. V lanskem in letoš-
njem letu se je v tej bolnišnici že iz-
učilo v šest mesečnem šivalnem tečaju
50 bolnic. Bolniki se na splošno ukvar-
jajo z . delovno terapijo ter opravljajo
razna obrtniška dela kot n. pr. vrbo-
pletarstvo, izdelke iz usnja in rafije,
igrače itd. Tak način zdravljenja je ko-
risten in ugodno vpliva tudi na dušev-
nost bolnika, hkrati pa jim omogoča
priučitev za lažje poklice. V jeseni na-
meravajo v tej bolnišnici organizirati
tudi deset mesečni tečaj za strojepisje.
Tako pacienti iz te bolnišnice priha-
jajo znova v življenje popolnoma zdra-
vi, obenem pa usposobljeni za nov po-
klic in prav bi bilo, da bi podjetja tem
ljudem omogočila tudi primerno zapo-
slitev.	F.
SLOVENSKA PESEM V PETRINJU
Trinajst Celjanov, ki služijo kadrov-
ski rok v malem hrvaškem mestu Pe-
trin je, prav rado prebira naš list in
nam je pred dnevi poslalo tole pismo:
»Sporočamo vam, da smo tukajšnji
Celjani naročeni na vaš list — Celjski
tednik, katerega z največjim veseljem
prebiramo in se z vami veselimo tudi
uspehov, ki jih dosegajo delovni ljudje
našega mesta in okraja. Tudi mi pri-
padniki JLA tukaj ne sedimo križem
rok. Poleg vsakodnevnega vežbanja
organiziramo tudi kulturne in športne
prireditve. Na proslavi Dneva mladosti
je imel poseben uspeh naš slovenski
trio. Obiskali smo razne vasi in nasto-
pali s celovečernimi prograjni. Sloven-
ski trio, kateremu smo dali ime »Ce-
leja«, je bil povsod sprejet z velikim
navdušenjem. Na predvečer 1. maja
smo Slovenci peli tudi po ulicah Pe-
trinja. Ljudstvo nam je aplavdiralo s
klici »još, još«.
Pozdravljamo vse Celjane, posebno
pa naše starše in prijatelje!
Franjo Ocvirk, Melhijor Konec,
Vinko Kranj C, Fedi Jelen, Emil
Jevšenak, Emest Spiler, Martin
Skoberne, Stane Mlakar, Stane
Romih in drugi.
ustanovitev knjigovod-
skega centra v celju
Na XVII. redni seji Občinskega ljud-
skega odbora Celje so ljudski odbor-
niki med drugim razpravljali tudi o
ustanovitvi finančno samostojnega za-
voda »Knjigovodski center« v Celju.
Predlog o ustanovitvi, ki ga je dal
Svet za industrijo, obrt in ostalo pro-
izvodnjo, je bil soglasno odobren. Ker
bo Knjigovodski center deloval samo
Za področje občine, bo ustanovitelj ob-
činski ljudski odbor preskrbel zavodu
dotacijo 250.000 din. Na seji so tudi že
imenovali člane upravnega odbora ter
upravnico zavoda, tovarišico Pavlo Ko-
pitarjevo.
PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
DVE MALI SLOVESNOSTI V MOZIRJU IN VRANSKEM
Da bi zainteresirali čim več šolskih
otrok za varnost prometa na javnih
cestah, je Državni sekretariat za notra-
nje zadeve LRS pred dobrim mesecem
dal pobudo vsem šolam, da bi učenci
pisali proste spise in risali risbe s pjod-
ročja varnosti cestnega prometa.
V celjskem okraju so učenci po vseh
šolah tekmovali, kdo bo napisal ali na-
risal najboljši motiv s področja varno-
sti cestnega prometa. Pri tem je treba
poudariti, da so učiteljstvo kakor tudi
učenci pokazali za to stvar veliko za-
nimanje, kar daje vtis, da se naša mla-
dina zaveda odgovornosti in posledic, ki
nastanejo, če se v dovoljni meri ne upo-
števajo vsi predpisi za varnost prometa
na cestah.
Od najboljših spisov in risb je na-
gradilo Tajništvo za notranje zadeve v
Celju šest učencev, ki so napisali naj-
boljše proste spise in šest učencev, ki
so napravili najlepše risbe. Vsi nagra-
jenci so prejeli knjižne nagrade. Te pri-
spevke so poslali naknadno še v oceno
Državnemu sekretariatu za notranje za-
deve LRS.
Med temi deli je ocenjevalna komi-
sija sekretariata ocenila dva prispevka
za najboljša in dodelila drugo nagrada
za najboljšo risbo v slovenskem merilu
učenki drugega razreda osnovne šole v
Mozirju Karolini Kožar, tretjo nagra-
do za najboljši prosti spis pa je spre-
jel učenec nižje gimnazije na Vranskem
Adi Golob.
Praktični nagradi je v ponedeljek na
svečan način in v prisotnosti vseh učen-
cev podelil tov. Stane Turk iz Tajni-
štva za notranje zadeve v Celju.
Na sliki: Tovariš Turk izroča nagra-
do Adu Golobu, učencu nižje gimnazije
na Vranskem. Ob tej priliki je tov.
Turk spregovoril učencem tudi, kako se
morajo ponašati na cestah, da bo pro-
metnih nesreč čim manj.
PRIPRAVE ZA PRAZNOVANJE
DNEVA BORCA IN 22. JULIJA
Pred dnevi je bila v Mozirju seja
občinskega odbora ZB NOV, na kateri
so med drugim obširno govorili tudi
o pripravah za praznovanje 4. julija,
Dneva borcev in 22. julija. Dneva zma-
ge. Sklenili so, da bodo Dan borca pro-
slavile vse osnovne organizacije ZB ob
sodelovanju ostelih množičnih organi-
zacij. Osrednja proslava bo v Nazarju.
Za Dan zmage bodo organizacije ZB or-
ganizirale več pohodov v znane parti-
zanske kraje in obiskale grobove padlih
borcev. Za oba praznika bodo organi-
zacije ZB poskrbele tudi za dostojna
ureditev partizanskih grobov.
V LJUBNEM OB SAVINJI BI ŽELELI
ZDRAVSTVENI DOM IN LEKARNO
Večletna želja prebivalcev Zgornje
Savinjske doline je, da bi Ljubno ob
Savinji dobilo svoj zdravstveni dom in
lekarno. Ce bo občina izpolnila obljubo
in preskrbela potrebne prostore, bo
zdravstveni dom pričel z delom že v
začetku prihodnjega leta. Kmetje so
pripravljeni v ta namen darovati les,
podjetja pa del finančnih sredstev za
opremo doma.
LJUDSKA TEHNIKA V MOZIRJU
SE DOBRO RAZVIJA
Društvo Ljudske tehnike v Mozirju,,
je doseglo že zadovoljive uspehe. Naj-
bolj delaven je avto-moto krožek. Od
40 tečajnikov je opravilo šoferski izpit
15 tečajnikov, ostali pa ga bodo opra-
vili še ta mesec. Po končanem tečaju
bo društvo organiziralo nov tečaj s 30—
40 tečajniki.
Društvo namerava letos ustanoviti v
Mozirju še foto-amaterski krožek, v
Gornjem gradu pa avto-moto krožek.
ZADRUŽNI DOM V SOLCAVI
BO V KRATKEM DOGRAJEN
Gradbena dela pri gradnji novega Za-
družnega doma v Solčavi naglo napre-
dujejo. Zadružni dom bo med najlepši-
mi v mozirski občini. V njem bo tudi
lepo urejena dvorana z okoli 200 se-
deži, ki bo služila za kulturno izživ-
ljanje Solčavanov. Otvoritev doma b#
22. julija na Dan zmage.
POMEMBNA KMECKA PRIREDITEV
NA VRHU PRI LAŠKEM
V nedeljo je bila na Vrhu pri La-
škem zelo pomembna kmečka priredi-
tev, ki je privabila v ta kraj precejš-
nje število ljudi.
Kmetijska zadruga Laško je ob so-
delovanju sekcije Akademskega kluba
v Laškem organizirala v tej vasi tekmo
koscev in grabljic, na katerih je sode-
lovalo preko 40 tekmovalcev, mladih
zadružnikov iz KZ Laško, Jurklošter,
ter Rimskih Toplic. Zmagovalci so pre-
jeli lepe nagrade.
Po tekmovanju je bilo veliko zadruž-
no zborovanje, na katerem je govoril
predsednik OZZ v Celju tov. Franc Lu-
bej, nakar je sledil pester kulturni spo-
red, ki sta ga izvajala oktet mladih
zadnižnikov in sekcija Akademskega
kluba v Laškem.
KOZJANI TEKMUJEJO
V letošnjem letu bo tudi kozjanska
kmetijska zadruga uspešno tekmovala
z ostalimi zadrugami za višje hektar-
ske donose. Prejšnjo nedeljo je orga-
nizirala uspešno tekmovanje koscev in
grabljic, katerega so se udeležili tek-
movalci iz Kozjega, Lesičnega, Polja ob
Sotli in Bistrice. Na start se je posta-
vilo kar 32 koscev. V hudi konkurenci
je odnesel prvo mesto Kunst Franc iz
KZ Kozje. Drugo in tretje mesto sta
osvojila kosca iz Lesične in Bistrice,
četrto pa kosci Polja ob Sotli, ki pa s»
prednjačili v kvaliteti košnje.
Pri grabljicah so odnesle prvo mesto
Bistričanke, tesno za petami pa so jim
bile grabljice iz KZ Lesično.
KRONIKA NESREČ
Neprevidno je prečkala Mariborsko
cesto Anica Komprej iz Zidanškove ul.
Zadel jo je motorist. Pri padcu je utr-
pela težko poškodbo na nogi.
V	Preboldu je padel s kamiona Anton
Kregar. Pretresel si je možgane.
Zlom noge so utrpeli: pri padcu Bar-
bara Maroh iz Pongraca pri Grižah in
Franc Salej iz Žalca. Pri delu v Tovar-
ni emajlirane posode je padel kos že-
leza na nogo Ivanu Trdini in mu jo
zlomil, v Levcu pa je neki motorist
podrl Stanka Bezovška iz Levca in mu
zlomil nogo.
V	Gorici pri Slivnici je krava podrla
Karla Novaka. Pri padcu si je zlomil
ključnico.
V	Brezah nad Laškim se je zvečer
vračal proti domu Ivan Tomplak. Med
potjo ga je nekdo napadel ter mu pri-
zadejal težje poškodbe na glavi in te-
lesu. Prepeljali so ga v celjsko bolniš-
nico.
CELJSKI ARANŽERJI
SO ZBOROVALI
Pred dnevi so se sesitali člani kluba
aranžerjev v Celju, ki so na svoji redni
letni skupščini analizirali mnoge pereče
probleme. Ni naključje, da je zlasti
predsednik kluba Ivan Lah posvetil
prve besede šoleinju mladega trgovske-
ga kadra, ki v sklopu ostalega izpopol-
njevanja dobiva tudi prvo znanje o
aranžerstvu. Vendar je pouk o tem pred-
metu preveč prepuščen predavateljem
samim, saj za aranžerstvo ni niti enot-
nega, niti sistematičnega učnega pro-
grama. Zraven tega trgovske šole nima-
jo prostorov, v katerih bi učenci z de-
lom preizkušali svoje znanje in prirejali
seminarje, od katerih bi imela mladina
koristi. Ko je tov. Lah omenil specifične
delovne pogoje aranžerjev in važnost
komercialnega značaja izložb, je še po-
udaril, da v nanogih poslovnih enotah
gledajo na delo aranžerjev s čudnimi
očmi. Tako so mnogi kvalificirani aran-
žerji raje zapustili to delo dn se posvetili
drugemu poklicu, samo da bi se izognili
stalnim kritikam. To dejstvo ni prav nič
spodbudno za vzgojo mladega naraščaja.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal
tov. Zdravko Božičnik je bilo očitno, da
se člani kluba veliko prizadevajo tudi
za svoje strokovno izpopolnjevanje in
da so aktivno sodelovali v priprav^
mnogih pi^oslav in drugih prireditev.
Predlagali so tudi ustanovitev Zveze
aranžerjev Slovenije.
Prometne nesreče
PRI PREHODU CEZ CESTO
BODIMO PREVIDNI
Dne 12. jimija je na Mariborski cesti
povozil motorist Vinko Goručan iz Ce-
lja Anico Komprej, ki je prečkala cesto
ne da bi pogledala, če je cesta prosta.
Trčenje je bilo dokaj močno, tako da
so Koprejevo odpeljali na zdravljenje
v bolnišnico. Pri prečkanju se moramo
najprej prepričati, če je cesta prosta,
saj vozniki motornih vozil ne morejo
na kratkih razdaljah zaustaviti vozila.
NA VOZILU SE JE TREBA
PRIMERNO PONAŠATI
Istega dne je v Šempetru padel z
Unimoga Anton Kregar iz Žalca, ker
med vožnjo ni sedel in je zaradi tega
izgubil ravnotežje. Moral se bo nekaj
časa zdraviti v bolnišnici, voznik pa
se bo moral zagovarjati, ker je preva-
žal ljudi z vozilom, ki je namenjeno
le za tovor.
PRI SREČANJU JE POTREBNA
PREVIDNOST
Dne 13. junija je na mostu preko
Vogla j ne na Teharski cesti prišlo do
lažje nesreče. Voznik konjske vprege
je pri srečanju zadel ročni voziček, ga
tako potisnil k mostni ograji in pri tem
je bila lažje poškodovana 7 letna de-
klica, ki je hodila ob vozičku. Voznik
se bo moral zaradi neprevidnosti za-
govarjati.
PRI VOZNJI JE TREBA BITI SPOCIT
SREČA V NESREČI
Dne 17. junija zjutraj se je na cesti
Celje—Ljubljana v Šempetru dogodila
prometna nesreča, ki k sreči ni terjala
človeških žrtev. Voznik tovornega avto-
mobila tovarne Toper iz Celja je pre-
važal potnike iz Opatije ter je bil od
dolge nočne vožnje utrujen. Na ravni
cesti je zaspal in tako zavozil v na-
sproti vozečo konjsko vprego. Konja,
voz in oba voznika je odbilo 3 metre
v stran od ceste. Potnika na konjski
vpregi sta dobila k sreči le manjše po-
škodbe, konja pa so vsled težkih po-
škodb morali na mestu zaklati.
Kaj bi se šele zgodilo, če bi tovor-
njak ne trčil ob konjsko vprego? Prav
gotovo bi vozilo zdrknilo s ceste na
travnik in posledice bi bile morda uso-
de polne. Pri prevozu potnikov je tre-
ba biti še posebej spočit, saj voznik od-
govarja za njihova življenja.
ŽRTEV SAVINJE V LASKEM
Vroče junijsko sonce je tudi v Laš-
kem privabilo v nedeljo precej ljudi na
kopanje v Savinji. Trinajstletna dija-
kinja nižje gimnazije v Laškem, Štefka
Deželak, je po naključju zašla v vrtinec
in pri priči utonila. Bila je zelo nadar-
jena in je služila za vzor vsem dijakom
v šoli. Ta primer nas opozarja, da mo-
ramo biti pri kopanju tudi v Savinji
oprezni.
RAZSTAVE: industrije, kmeUjslva,
obrti, šolstva, zdravstva. Ljudske
tehnike, trgovine, kulturne,
športne in zabavne prireditve.
24. avgusta
4. septembra
21. JUNIJA — STEV. 23 7 STRAN
ŠPORT
Memorial Ferda Skoka
(Nadaljevanje s 1. strani)
narodno atletsko tekmovanje »Memo-
rial Ferda Skoka^-i največji povojni
športni dogodek za naše mesto.
AD Kladivar, ki je tesno povezan z
našim mestom in zaledjem, želi ob tej
priliki obuditi spomin na predvojnega
odličnega atleta in Ijudskoprosv^tnega
delavca Ferda Skoka, ki je živel in de-
lal v celjskem okraju. Na Polzeli in
Vranskem, kjer je služboval kot uči-
telj, se ga še danes toplo spominjajo
starejše generacije. V šoli je vzgajal
mladino z naprednimi nazori, izven nje
pa se je ves predajal delu v telovadnih
in prosvetnih društvih. Bil je odličen
telovadni vaditelj, pevovodja, dirigent,
ustanovitelj godb na pihala in kompo-
nist. V telovadbi in športu je dosegel
kot tekmovalec vrhunske storitve. Po
teh uspehih ni užival priznanja le v
Celju, pač pa v vsej Jugoslaviji. Zlasti
se je uveljavil kot atlet, kjer se je
povzpel med stalne člane državne re-
prezentance. Uspešno je nastopal doma
in po evropskih mestih v tekih na krat-
ke proge. Svojo športno prekaljenost in
borbenost je pokazal tudi v NOV. Ta-
koj je stopil v borbo proti okupatorju,
vendar je bil v aprilskih dneh 1941 ujet
in je to leto moral preživeti v vojnem
ujetništvu za bodečimi žicami v West-
faliji. V 1. 1942 se je vrnil na Dolenj-
sko in takoj je stopil v partizane. Za-
radi svoje hrabrosti je hitro napredoval
in kot komandant I. bataljona Cankar-
jeve brigade je v zimskim februarskih
dneh 1943 v bojih pri Pleterjih omahnil
star komaj 33 let. Pod Gorjanci v šir-
nih gozdovih je našel svoj poslednji
počitek. Bil je lik tihega in brezimene-
ga, toda drznega junaka, kakršni so
ustvarjali novo zgodovino!
Prireditev bo v torek, 25. t. m. ob
17.30 na stadionu »Borisa Kidriča-«.
V NEKAJ VRSTAH
V Galiciji gradijo lep zadružni dom
V Galiciji pri Celju smo že leta 1949
hoteli graditi zadružni dom, pa je bilo
precej ljudi, ki so gradnji nasprotovali
in smo tako zamisel opustili. Toda vod-
stvo KZ te zamisli ni ovrglo. Na letoš-
njem polletnem občnem zboru KZ so
člani zadruge znova predlagali graditev
prepotrebnega zadružnega doma. Kmet-
je so obljubljali brezplačno les in vož-
nje, mnogi člani pa so bili pripravljeni
priskočiti na pomoč s prostovoljnim
delom. Ostale stroške bomo krili iz do-
bička zadruge, priskočila pa je na po-
moč tudi Okrajna poslovna zveza ter
Hmezad Žalec. Tokrat so tudi izvolili
pripravljalni odbor za gradnjo zadruž-
nega doma. Tudi topot so se našli ne-
kateri ljudje, predvsem večji posest-
niki, ki so gradnjo hoteli zavreti s
strahom »skupnih kotlov«. Toda ko je
traktor pripeljal prvo opeko na grad-
bišče, so obmolknili. Danes imamo pri-
pravljene že nad 100.000 komadov ope-
ke in te dni bomo pričeli s kopanjem
temeljev. Z delom bomo pospešili, saj
mora biti vsaj hmeljska sušilnica do
sezone gotova. Do sedaj so v lesu pri-
spevali največ srednji in mali kmetje,
predvsem pa kmetje iz vasi Hramše,
Gorica in Jungert.
V LIBOJAH SO Z USPEHOM
ZAKLJUČILI GOSPODINJSKI TECAJ
Te dni so v Libojah uspešno zaklju-
čili gospodinjski tečaj, ki ga je vodila
tov. Helena Goršek iz Gotovelj. Tečaj,
katerega je obiskovalo 15 tečajnic, je
organiziralo Društvo za napredek gospo-
dinjstva pod okriljem libojske Svobode.
Za zaključek tečaja so tečajnice i,- •
redile zelo lepo kuharsko razstavo, ki
je vzbudila med domačimi dekleti in
ženami velik interes, tako da je pri-
čakovati, da bo udeležba v naslednjem
tečaju, ki bo te dni začel z delom, še
enkrat večja.
CELJAN VELEJ - PRVAK SLOVENIJE
V JADRALNEM LETALSTVU!
Zopet nova afirmacija celjskih športnikov!
Doslej so celjski letalci na tekmovanjih morali
le čestitati republiškim prvakom, letos pa je
ob celotedenskem tekmovanju izbranih junakov
zračnih višin iz vse Slovenije osvojil naslov
prvaka v jadralnem letenju član AERO Celje
tov. Velej. Od štirih tekmovalnih disciplin je
pobral dve zmagi, v ostalih dveh pa se je pla-
siral na 3. in 4. mesto. Ce pogledamo število do-
seženih točk najboljših tekmovalcev vidimo pre-
pričljivo zmago Veleja, ki je skorajda za 1000
točk pred drugoplasiranim tekmecem
Vrstni red: 1. Velej (Celje) 3435, 2. Novak
(Lesce) K48, 3. Pušnik 2546, 4. Križnar (oba
Ljubljana) 2545 itd. Brez dvoma bo ta pomembna
zmaga služila kot vzpodbuda ostalim prijateljem
jadralnega letalstva v našem mestu. Takšne
uspehe se dosega le z vestno vadbo in vztrajno-
stjo!
Zmagovalec na drugem republiškem ja-
dralnem prvenstvu, Celjan Vlado Velej.
KOMISIJA ZA IMENOVANJE
DIREKTORJEV PRI OBC. LO
CELJE
razpisuje
MESTO POSLOVODJE
za obrtno delavnico
česalnica »Zora« Celje
Pogoji: visokokvalificiran dela-
vec ali obrtni mojster frizerske
stroke z najmanj 5 letno prakso
v stroki.
Ponudbe z življenjepisom, opi-
som dosedanjih zaposlitev ter
kvalifikacij in potrdilom o ne-
kaznovanju je vložiti na tajni-
štvo Obč. LO Celje do 10. 7. 1957.
Mladi atleti Kladivarja - državni prvaki
Komaj so stopili na atletsko stezo — že so
dosegli zveneči naslov! V nedeljo je bilo v Ljub-
ljani finale ekipnega prvenstva FLRJ za mladin-
ce do 18-tih let, na katerem so mladi atleti
Kladivarja v borbi z najboljšimi jugoslovan-
skimi ekipami dosegli prepričevalno zmago. Te-
ga uspeha smo brez dvoma lahko najbolj ve-
seli, ker nam odkriva svetle perspektive za
bližnjo bodočnost. Č'c računamo, da se bodo
starejši atleti, ki uspešno zastopajo Celje na
tekmovanjih 'lOiaa in po svet« že ^sa leta po
osvoboditvi, slej kot prej umaknili iz atletskih
stez, vidimo, da imamo za njimi kvalitetne mla-
de naslednike. Kdo bi le našteval rezultate
iz tekmovanja! Mladinci Kladivarja so imeli
»svoj dan«. Kar 8 jih je bilo, ki so na tem
tekmovanju dosegli svoje osebne rekorde. Vseh
16 mladincev se je borilo požrtiovalno in so s
svojo izenačenostjo vztrajno nabirali točke. Nič
jih ni spravila iz koncepta nesreča pri skoku ob
palici, kjer enemu mladincu ni uspelo preskočiti
aačetne višine! Še bolj so se zaprizli v borbo in
•b zaključku so kljub nesrečni izgubi nad 500
točk zmagali s 65" točkami prednosti pred 2AK
Ljubljano.
Poglejmo vsaj imenoma po teh mladih juna-
kih. To so novinci Srnovršnik, Cepin, Suppanz,
Molk, Skrt, Koklič Roman, Pilih, Šrot, Sovinek
in Kvas, ki so ob podpori že preizkušenih atle-
tov Škete, Kača, Bzirskega, Naraksa in Zupanca
pobrali sredi Ljubljane tako lepo trofejo. Prav
je, če še omenimo storitve najboljših: Šketa je
na ovirah tekel le desetinko sekunde slabše od
državnega mladinskega rekorda, Kvjs se je v
metu kladiva približal znamki 50 m. Pilili je
pri skoku ob palici napredoval že na 3.30 m,
Kač je v metu kopja zopet s 53.51 m potrdil svo-
jo odlično formo, v štafeti 4X100 so sprinterji
Srnovršnik, Molk, Sketa in Suppanz s 46.5 poka
zali velike sposobnosti, Naraks se je v izvrstnem
teku na 1000 m vse do 150 m pred ciljem držal
odličnega Ingoliča in dosegel odličen rezultat
2:33.9, Srnovršnik je v močnem protivetru tekel
na 100 m 11.8 itd. To so rezultati, ki nas lahko
navdajajo z velikim optimizmom za naslednja
leta . . . Končna slika finalistov je bila nasled-
nja: 1. Kladivar 14.588, 2. 2AK Ljubljana 13.931,
3. Senta 12.641, 4. Odred 12.541, 5. Mladost 12.355
in 6. Svoboda 12.111.
NOGOMET
KLADIVAR NA TRETJEM MESTU!
Po daljšem času smo na Glaziji gledali izbra-
ne nogometaše Kladivarja. V zadnjem kolu VCM
lige v gostih Zagorca iz Krapine, ki je bil pravi
»bank« za vsa moštva na svojem terenu. Tudi
Kladivar je v Krapini v jeseni moral oddati obe
točki! In kaj smo videli pri gostih? Skromno,
zelo skromno znanje, ki ne more zadovoljiti
povprečnega nogometnega gledalca! Sfcer pa po-
metajmo pred domačim pragom. Tudi Kladivar
s svojo igro ni zadovoljil. Večji del gledalcev je
bil bolj zadovoljen s predtekmo, kjer so pionirji
Kladivarja premagali Celje s 5:0. V izbrani enaj-
storici Kladivarja marsikaj šepa. Tu in tam smo
lahko opazili smiselne poteze in akcije, sicer pa
je v celoti bila le medla slika. V moštvu je
precej »praznin«. Toliko o igri! Sicer pa — kaj
kritiziramo . . . Kladivar je dosegel efektno
zmago, saj je kar 6 krat potresel nasprotnikovo
mrežo, pri tem pa je Bencik samo enkrat moral
pobrati žogo iz svoje mreže. Po situacijah sodeč,
pa bi Kladivar z lahkoto dosegel dvoštevilčni
rezultat, če bi napadalni kvintet bil bolj borben,
prebrisan in preračunljiv. V I. polčasu so do-
mačini bili stalno pred nasprotnikovimi vrati,
žoga pa je našla pot v mrežo šele po vodstvu
gostov in to tik pred zaključkom polčasa. V II.
delu igre so se vrata gostov le odprla na stežaj.
Uspešni strelci: Rojnik 3, Posinek 2 in Štor.
V MC ligi so Štorjani doma premagali mari-
borskega Kovinarja s 3:2 (3:1). srečanje pa bodo
po vsej verjetnosti izgubili s 3:0, ker se je na-
sprotnik pritožil z utemeljenimi prekrški. Štor-
jani so itak obtičali na zadnjem mestu v tej ligi,
gostje pa se bodo verjetno povzpeli na sam vrh.
ŽNK Celje je gostovalo v Hrastniku, od koder
se je vrnilo s polovico izkupička — 1:1, Usnjar
je na domačem terenu kapituliral proti Brežicam
z 1:4, velenjski Rudar pa v Ravnah proti Fuži-
narju z istim rezultatom. To je bil slab finiš
obeh zastopnikov iz šaleške doline. Tako so se
zvrstila moštva v MC ligi — 7. Celje, 8. Rudar,
9. Usnjar in 12. Kovinar (Št.). Od vseh je naj-
večji podvig napravila enajstorica Celja, ki se
je od jeseni močno popravila, najbolj pa so
razočarali Štorjani, ki so v jeseni bili še na
visokem mestu na tabeli, sedaj pa so doživljali
poraz za porazom, da so končno kljub nedeljski
zmagi zaključili tekmovanje na repu tabele.
Pionirji Olimpa so v Štorah premagali Kovi-
narja s 5:0, pionirji Usnjarja pa v Velenju s
6:1!
KOV REKORD ROMANA LEŠKA V ZAGREBU
Na nedeljskem tekmovanju »Memorialu Han-
žekoviča« je Roman Lešek v neposredni borbi
z najboljšimi jugoslovanskimi skakalci ob pali-
ci dokazal, da je trenutno brez tekmeca. Mila-
kov. Lukman in Skupek so morali že zgodaj
odnehati. Roman Lešek pa se je odmaknil daleč
»aprej. Tokrat je poskušal zopet rekordno vi-
šino na 4.36. V drugem skoku je preskočil letvi-
co in s tem zopet pomaknil mejo jugoslovanske-
ga rekorda za 3 cm višje. Višino 4.41 je naska-
koval dvakrat in zaenkrat je niorni še položiti
orožje. Vse kaže, da bi moral za boljše rezultate
dobiti boljšo palico, kajti sedanja je prekratka
in premalo elastična.
Tfidi ostali celjski atleti so se dobro odrezali.
Kopitar Jože je zmagal v metu kopja z metom
preko 63 m, Cajhen pa je poskrbel za presene-
čenje, ko je na nizkih ovirah premagal društve-
nega nasprotnika Kopitar Marjana z odličnim
časom 55.5 (Kopitar 55.9). Kovač je na visokih
•virah doživel poraz o<l Vuceliča v zadnjih me-
trih, vendar rezultat 15.4 kaže, da se tudi Kovač
popravlja v tej disciplini.
LORGERJEVA ZMAGA V PRAGI
Na mednarodnem mitingu v Pragi je naš atlet
Stanko Lorger dosegel veliko mednaro<lno zma-
go. Na visokih ovirah je že v predteku dosegel
čas 14.4, v finalnem teku pa je prišel prvi na
cilj s časom 14.3 — z izenačenim jugoslovanskim
rekordom! Ali bo na celjskih tleh po napornih
potovanjih in tekmovanjih v Varšavi in Pragi
uspel premagati velikega tekmeca Rusa Stolja-
rova na visokih ovirah, morda v času novega
jugoslovanskega rekorda? Odgovor bom-) dobili
T torek 25. t. m. na mednarodnem atletskem
»itingu na stadionu Borisa Kidriča ob 17.30!
ELITA JUGOSLOVANSKIH MLADINSKIH
ATLETOV V CELJU
V nedeljo 23. t. m. bo ob 16. uri na stadionu
Borisa Kidriča nastopilo preko 200 izbranih mla-
dih atletov in atletinj iz Jugoslavije v finnlnih
borbah za ekipnega prvaka FLRJ za mladince
do 20 let in mladinke. Kdo so finalisti in favoriti
tega velikega srečanja? Pri mladincih do 20 let
brani naslov državnega prvaka Kladivar! Lotos
se bodo v borbi spoprijeli Partizan in Crvena
zvezda iz Beograda, Mladost iz Zagreba. (Jdrtd
in Ljubljana ter Kladivar. Po dveh kolih je z
malenkostno prednostjo na 1. mestu Partizan
pru' Kladivarjem. Ali -majo celjski nladinci
možnost, da tudi v tem srečanju ponovijo lanski
uspeh? Z odhodom odličnega atleta Dimec Dro-
ga. ki je prav te dni odšel na odsluženje k;>drov-
skoga roka, je celjska ekipa močno oškodovanh.
Kljub temu se bodo mladinci Kladivaria na čelu
7. (»Uličnim Leškom borili za mesto pri vrhu Ne
moremo šteti za prednost domači teren, ker po
izkušnjah vemo, da Celjani dosegajo svoje re-
kordne storitve na drugih stadionih! — In mla-
dinke? Nastopale bo<lo ekipe iz Maribora, <='i:ri(e,
Lji.bljane (Odred), Zagreba (Mladost) in Varnž-
diiia (Sloboda). Mladinke KI idivarja so po dru-
geni kolu bile na 4.	Piiv'akujem3 po
realnih izgledih na boljše mesto atletinj, vsaj
za eno mesto višje. Sicer pa — progno/.e niso
hvaležna tema! Za izreden uspeh si lahko šte-
jemo, da bodo sodelovali v družbi z izbranimi
ekipami iz Jugoslavije, plemenito tekmovanje
pa naj odloči naslov državnega prvaka najspo-
sobnejšim. Za Celjane je važno, da bomo lahko
tri ure prisostvovali zanimivim borbam, v ka-
terih bodo nastopili vsi mladinski državni re-
prezentantje.
RAZGIBAN ŠPORTNI PROGRAM V TEDNU
od 23. do 30. VI. 1957
Nedelja 23. VI. ob 14. uri na telovadišču Parti-
zana Celje—Gaberje
TELOVADNI NASTOP PARTIZANSKIH
DRUŠTEV OBČIN CELJE, ŠENTJUR, VOJNIK,
LAŠKO
Ob 10 na Glaziji — pionirska prvenstvena
tekma
KOVINAR (Štore) : KLADIVAR
Ob 10 na Skalni kleti — pionirska tekma
CELJE : OLIMP
Ob 16 na stadionu Borisa Kidriča
DRŽAVNO EKIPNO PRVENSTVO MLADINCEV
DO 20 LET IN MLADINK V ATLETIKI
Torek 25. VI. ob 17.30 na stadionu Borisa
Kidriča —
MEDNARODNI ATLETSKI MITING
»MEMORIAL FERDA SKOKA«
z nastopom atletov iz SSSR, Grčije, Bolgarije in
Jugoslavije
Četrtek 27., petek 28. in nedelja 30. VI. na
Glaziji — «1 16 dalje —
MLADISKO PRVENSTVO SLOVENIJE V
NOGOMETU - FINALE
REVIZIJA
GLAVNE ZADR. ZVEZE LRS
V CELJU
sprejme
REVIZORJE
V poštev pridejo kandidati, ki
imajo potrebno prakso za samo-
stojno delo v finančni stroki.
Plačilni pogoji: Osnovna plača
po odločbi o plačah uslužbencev
zadružnih zvez (enaka kot za
državne uslužbence), dopolnilna
plača in revizorski dodatek do
4000 din, plačilo nadur in dnev-,
niče po Uredbi.
Pismene ponudbe z življenje-
pisom sprejema Glavna zadruž-
na zveza LRS, Revizija v Celju,
Cankarjeva l/II.
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CE-
LJU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODGOVORNI URED-
NIK TONE MASLO — URED-
NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE,
TITOV TRG S — POSTNI PRE-
DAL 123 — TEL. UREDNIŠTVA
24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA-
ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST-
NI HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PETEK — LET-
NA NAROČNINA 500 DIN, POL-
LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA
125 DIN — ROKOPISOV NE
VRAČAMO — TISK CELJSKA
TISKARNA V CELJU
Goj^tinska zbornica za okraj Celje razpisuje naslednja učna
mesta za vajence v gostinstvu:
5 vajencev in 1 vajenko za strežbo
Pogoji: 4 razredi gimnazije ali dokončana osemletka, da niso
starejši od 16 let ter da so duševno in telesno zdravi.
Prošnje je poslati na Gostinsko zbornico za okroj Celje, Can-
karjeva 4.
OBJAVE IN OGLASI
VSEM ZAVAROVANCEM, NJIHOVIM SVOJCEM
TER OSTALEMU PREBIVALSTVU!
Slovansko zdravniško društvo bo priredilo v
torek, dne 25. 6. 1957 v Celju seminar o Polio-
myelitisu, ki je obvezen za vse zdravnike. Zaradi
tega obvešča Mestni zdravstveni dom v Celju,
da bo zdravstvena služba na ta dan močno ome-
jena.
Zaradi tega prosimo, da se zdravstvene službe
poslužujete samo v nujnih primerih.
Uprava MZD—Celje
OBJAVA
V mesecu avgustu odpadejo zaradi sodnih po-
čitnic vsi redni uradni dnevi na Okrajnem s(Kli-
šču v Celju in zunanja poslovanja v Kozjem in
Slov. Konjicah.
KMETIJSKA ŠOLA ŠENTJUR PRI CELJU
RAZPIS
sprejema v KMETIJSKO GOSPODINJSKO in
SPLOŠNO KMETIJSKO ŠOLO za šolsko leto
1957-58
Pogoji sprejema na obe šoli so: starost 17 let,
dovršena osemletna šola ali H. razred gimnazi-
je, absolventi Kmetijsko-gospodarske šole imajo
prednost.
Poleg s kolkom za 30 din (-h 20 din gotovine)
opremljeni prošnji, ki jo je treba vložiti do 15.
avgusta, je treba še priložiti:
1.	rojstni list,
2.	zadnje šolsko spričevalo,
3.	zdravniško spričevalo,
4.	življenjepis,
5.	obvezo o plačevanju vzdrževalnine.
Vzdrževalnina znaša na Kmetijsko-gospodinjski
3500 din, na Splošno-kmetijski šoli pa 3000 din
mesečno.
Ravnateljstvo
Kmetijske šole Šentjur pri Celju
PUTNIK - CELJE
poziva vse hotelske in gostinske strokovnjake,
kakor tudi uslužbence pivovarske industrije, da
se udeležijo »PUTNIK-ovega« potovanja v
MUNCHEN na kulinarično razstavo v septembru
1957. Prijave sprejemamo do 30. avgusta 1957.
Nadalje je razpisan izlet v Milano na Triennale
— svetovna razstava arhitekture, gradbeništva
itd. Vabimo vse interesente, da zahtevajo v na-
ši poslovalnici podrobni program.
Preberite program izletov in potovanj za dru-
go polletje 1957, udeležite se enega od številnih
potovanj, ne bo vam žal! Poslužujte se naših
uslug in informacij, postreženi boste hitro in
solidno.
PUTNIK-CELJE
vas vabi, da se prijavite za dvodnevno avto-
busno potovanje na tradicionalni splošni vele-
sejem v CELOVEC, prijave sprejemamo do 18.
julija, pohitite — število mest je omejeno.
Nadalje pozivamo gradbenike, arhitekte in
ostale strokovnjake te dejavnosti na avtobusno
potovanje v BERLIN na svetovno mednarodno
gradbeno razstavo v septembru. Prijave do
vključno 15. avgusta 1957.
Ce želite prijetno preživeti svoje počitnice ali
dopust na JADRANU ali v planinah, se oglasite
v naši poslovalnici. Priporočali vam bomo razna
letovišča, cenejše penzione na Jadranu, kakor
tudi organizirana potovanja po DALMACIJI.
Pridite in zahtevajte programe izletov in in-
formacije za letni oddih, postreženi boste skrbno
in solidno.
JAVNA DRAŽBA
Dne 24. julija 1957 ob 12. uri bo v sobi št. 51-1
Okrajnega sodišča v Celju prostovoljna javna
dražba nepremičnin vi. št. 61 k. o. Košnica
128 k. o. Tremerje, obstoječih iz hiše, Polule
št. 60, drvarnice, gospodarskega poslopja, pašni-
ka in dveh njiv. Dražbeni pogoji so na vpogled
v sobi št. 27 Okrajnega sodišča v Celju.
ZBOR GIMNAZIJSKE SKUPNOSTI
Zbor gimnazijske skupnosti I. gimnazije t
Celju bo v soboto 22. t. m. za nižje razrede ok
15. uri, za višje pa ob 17. uri v gimnazijski telo-
vadnici. Starši vljudno vabljeni.
OBVESTILO
Uprava otroškega vrtca »Oton Župančič« Celje,
Aškerčeva ulica 7a, obvešča starše, da bo vpi-
sovanje otrok v vrtec za šolsko leto 1957-58 dne
27. in 2S. junija od 14. do 19. ure v prostorik
vrtca. V teh dneh si lahko ogledate otroška
razstavo
NA PRODAJ
Komisijska trgovina v Celju ima na zalogi vee
trgovskih pultov in polic po zelo nizki ceni. Na
ugodno priliko opozarjamo predvsem kmetijske
zadruge.
Vajenska šola I na Ljubljanski cesti vabi na
ogled šolske razstave, ki bo odprta v soboto 22.
t. m. ob 10 in bo trajala do ponedeljka 24. t. m.
Obenem vabimo starše in mojstre na slav-
nostni zaključek pouka v sredo 26. 6. ob 8, uri.
PRODAJALKO mlajšo sposobno moč sprejme
trgovina čevljev »JADRAN« Celje.
V POPOLDANSKIH URAH opravljam vestno
vsa gospodinjska dela. Naslov v upravi lista.
ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU iščem zaposle-
no dekle, ki bi v prostem času pomagala pri
gospodinjstvu in pri krmljenju svinj. Nudim
hrano in stanovanje. Ključar Marija, Celje,
Pcrcvnik 67.
PRODAM enodružinsko vseljivo hišo in 1.100
kvadratnih metrov vrta v Rimskih Toplicah.
Naslov v upravi lista.
PRODAM enostanovanjsko hišico blizu Celja
(vseljivo) za 420.000 din. Naslov v upravi lista.
PRODAM vinograd s kletjo in orodjem v Zvod-
nem (17 arov). Poizvedbe glede cene in drugo:
Nabrežje Svobode 5, priti, desno.
PRODAM ohranjeno mo^ko kolo »Vesta«, 2 celi
violini, nove citre v etuiju z notami, odličen
celo za tamburaški zbor, mali boben in tam-
burm. Ogled od 14. do 15. ure pri Cepuš,
Kocbekova ul. 1-IL
ZAZIDLJIVO stavbno parcelo 15 minut iz mesta
ugodno prodam. Kusterle, Zvezna 29.
ZAZIDLJIVO parcelo 15 minut iz Celja ugodno
prodam. Naslov v upravi lista.
PRODAM ugodno manjši lokal v mestu. Naslov
v upravi lista.
PRODAM vinograd s sadovnjakom 1.16 ha, hišo,
gospodarsko poslopje z inventarjem. Ugodno
za upokojence, ali primerno za letovanje.
Naslov v upravi lista.
PRODAM Moped »MOSKITO 511«, malo rabljen.
V račun vzamcn žensko kolo. Ponudbe na
upravo lista pod >80 Moskito«.
PRODAMO UGODNO leseno odprto uto in vrtno
leseno hišico, stroj za rezanje zelenjave z
elektromotorjem in ročno vinsko črpalko. Na-
slov v upravi lista.
ZAMENJAM lepo enosobno stanovanje v centru.
Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM dvosobno stanovanje. Cesta na
Dobrovo št. 33. Pangerl Stanko.
PROSIM najditelja zlate zapestne urice, izgub-
ljene iz Anskega vrha do Creta, da jo vrne ua
upravo lista proti nagradi.
SPREVODNIKU na progi Celje—Dravograd, tov.
Karlu Kovaču, se najlepše zahvaljujem za
osebno uslugo in za požrtvovalnost, da sem na
ta način dobila vrnjeno torbico.
Vida Zupane, Celje
IZJAVA
Izjavljam, da nisem plačnik dolgov mojega
moža Vlada Lipovška, ki bi jih event. napravil
Ba moj račun.
Lipovšek Frida, Celje, Dečkova 5«
CELJSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 22. junija ob 20 — Hans Holt: Specialist
za srce — premiera — premierski abonma in
izven
Nedelja. 23. junija ob 15.30 — Moliere: Skopuh
— nedeljski abonma in izven
Ponedeljek, 24. junija ob 20 — Prežihov Voranc:
Pernjakovi — Gostovanje v Brežicah
Torek, 25. jnija ob 20 — Hans Holt: Specialist
za srce — torkov abonma in izven
Sreda, 26. junija ob 20 — Prežihov Voranc:
Pernjakovi — Izven in za sindikate po globoko
znižanih cenah
Četrtek, 27. junija ob 20 — Hans Holt: Specialist
za srce — četrtkov abonma in izven
Petek, 28. junija ob 29 — Hans Holt: Specialist
za^^srce — Izven in za sindikate po globoko
znižanih cenah
Sobota, 29. jun. ob 20 — Hans Holt: Specialist
za srce — sobotni abonma in izven
Nedelja, 30. jun. ob 15,30 — Hans Holt: Specialist
za srce — nedeljski abonma in izven
KINO UNION, CELJE
Od 19. do 22. VI.: »VERDI«, italijanski film
Od 23. do 26. VI.: »NI BILO ZASTONJ«,
jugoslovanski film
Od 27. do 30. VI.: »PO NEDOLŽNEM OBSOJEN«,
ameriški film
KINO METROPOL, CELJE
Od 21. do 24. VI.: »NA SLEDI MORILCA«,
an.eriški film
Od 25. do 28. VL: »NOVOLETNI PLES«,
angleški barvni film
Od 29. VL do 2. VIL: »UMIRAM SREČNA«,
mehiški film
LETNI KINO, CELJE
Od 18. do 22. VI.: »ALI BABA IN 40 HAJDUKOV«,
francoski barvni film •
Od 23. do 27. VI.: »TRI KORAKE OD VE5AL«,
angleški film
Nedelja, 23. junija
12,10 Pogovor z državljani
12,20 Želeli ste — poslušajte!
12,45 Našim kmetovalcem
Ponedeljek, 24. junija
14,35 Želeli ste — poslušajte!
14,50 Reklame in objave
15,00—17,00 Prenos sporeda RL
17,00 Domača kronika, reklame in objave
17,20 Lepe melodije
17,30 Športni komentar
17,45 Pojo pionirski zbori iz Savinjske doline
Torek, 25. junija
14,35 Želeli ste — poslušajte!
14,50 Reklame in objave
15,00—17,00 Prenos sporeda RL
17,00 Domača kronika, reklame in objave
17,20 Na citre igra Franja Ižanc
17,35 Lahka orkestralna glasba
17,45 Igra trio Marjana Kozmusa, pojeta Nanika
Pipan in Slavko Pader
Sreda, 26. junija
14,35 Želeli ste — poslušajte!
14,50 Reklame in objave
15,00—17,00 Prenos sporeda RL
17,00 Domača kronika, reklame in objave
17,20 Dunajski valčki
17,30 Kulturni obzornik
17,35 Glasbena medigra
17,45 Poje ženski pevski zbor DPD Svoboda
Celje p. v. Toneta Tržana
Četrtek, 27. junija
14,35 Želeli ste — poslušajte!
14,50 Reklame in objave
15,00—17,00 Prenos sporeda RL
17,00 Domača kronika, reklame in objave
17,20 Poje mladinski pevski zbor II. gimnazije
p. v. J. Vrežeta
17,35 5 minut za naše gospodinje
17,40 Tudi Cicibani zaključujejo šolsko leto —
reportaža
Petek, 28. junija
14,35 Želeli ste — poslušajte!
14,50 Reklame in objave
15,00—17,00 Prenos sporeda RL
17,00 Dotnača kronika, reklame in objave
17,20 Od melodije do melodije
17,35 Gospodarska vprašanja
17,45 Polke in valčke igra Celjski instrumen-
talni kvintet
Sobota, 29. junija
14,35 Želeli ste — poslušajte!
14,50 Reklame in objave
15,00—17,00 Prenos sporeda RL
17,00 Domača kronika, reklame in objave
17,20 Za vsakogar nekaj
Mednarodni atletski miting Jemorial Ferda iMf
Torek, 25. junija ob 1730
na stadionu Borisa Kidriča
Kast: SSSR, Grčiia,
Bolgarija in FLRJ
ZANIMIVOSTI
Dva dni ob Soči
I. Horvat:
CEZ GORSKI HRBET
Cez Savo, potem pa navkreber. No^.
Oblačna, temna noč. Deževne kaplje se
spremene v enakomeren vztrajen dež.
Trkajo po šipah, kakor da bi praskali
po njih gorski škratje. Svečano tišino
gorske samote skruni le lajež bežečega
motorja, ki se hropeč spenja po gosto
si sledečih ovinkih. Pred njim beže žar-
ki njegovih luči kažoč mu pot tipaje
po cesti med skalami in drevjem.
Krave! Saj ni mogoče! Pač, še ena sku-
pina pod košato smreko. Na planinski
paši so. Pred dežjem so se zatekle pod
goste krošnje dreves za cesto. Mirno
prežvekujejo. Ta ali ona se malomarno
ozre po kalilcu nočnega miru. Pa je že
mimo. Neutrudno rine više in više.
Sneg! Med deževjem naletavajo plahe
kosminke in se stope na mokrih tleh.
Ne te. Pač pa tole na obeh straneh.
Vozilo drvi med do dva metra visokimi
snežnimi stenami. Komaj deset dni je,
od kar so cesto odprli. Ko nočni metulji
posedajo zdaj že snežinke na umazane
sklade starega snega, saj ... saj ...
Kmalu... Že: Vršič 1611 m! Polnočna
ura je. V temi in nalivu smo zgrešili
Erjavčevo kočo. Kaj pa zdaj? Naprej,
po strmini navzdol. Spotoma še: Izvir
Soče, potem... Po nekaj urah spanja
nas je zbudilo krepko šumenje neko-
liko narasle Soče v hotelu Orel v
Trenti.
BISTER, ZDRAV JE ROD OB SOCI
Malo zamude. Predsednik občine tov.
Kurinčič govori slavnostni govor. Ob-
širen in okusno okrašen trg je poln
pestre množice. Prikupna slika vabi.
Občinski praznik sovpada z maršalovim
rojstnim dnevom in Praznikom mla-
dosti. V Kobaridu je torej trojni praz-
nik. Ze ves teden so kulturne, gospo-
darske, športne prireditve, razstave.
Toda: zvoki godbe delavcev iz Anho-
vega napolnijo trg. Nastopi mladine.
Bogat spored, izvajanje vzgledno. Mno^
žica se premakne: otvoritev najmoder-
nejše mlekarne ob osemdesetletnici ko-
bariškega sirarstva.
Kako? Vse, vse preseneča. Komaj
verjameš, da zmorejo kaj takega ko-
maj osvobojeni obmejni kraji. Napre-
dek, na vsak korak vsestranski napre-
dek. Prireditve, kakor jih ne vidimo
kmalu v notranjosti Slovenije. Mar bo
Goriška prednjačila, slovenski notra-
njosti?
Kaj pravijo k vašemu ustvarjanju na
oni strani?«
»Dejanja in dejstva so najboljše
orožje zoper zlonamerno propagando.«
Na proslavi je močno zastopstvo Be-
neških Slovencev. Pozdrav z njimi med
vrlimi Kobaridci ni brez ginjenosti.«
Kako z vami, bratje? Vse nas zanima.
Na primer list ,Matajur'?«
»Da, list. Razvesljivo naraščanje šte-
vila naročnikov najzgovorneje priča o
prebujajoči se narodni zavesti v krajih,
kjer smo menili, da so že izkoreninili
slovensko korenino.«
Zares, zdrav rod živi ob Soči, ki na-
preduje in postaja trdna opora bratom
ob Nadiži in v Reziji.
PRI GORIŠKEM SLAVCKU
Vasica je kakor orlovsko gnezdo v
varstvu silnega Krna. Razgled! Pre-
krasen pogled po lepi, prelepi slovenski
zemlji ob Soči. Krasna si bistra hči
planin...
Kje je dom pesnika, ki je tako živo-
pisno, tako hrepeneče lepo, tako nežno
ljubeče opeval Sočo, zemljo in rod oh
njej?
»Gregorčičeva hiša?« Dobrim ljudem
steče žarek smehljaja po resnih, pre-
izkušenih licih. Gregorčič! Ni ga ne-
mara pesnika, ki bi tako živo živel v
spominu in srcih svojih rojakov. Osem-
desetletna Mica odpre brezzoba usta:
»Za njegovim pogrebom sem šla, veste.«
Vršno 27. Izpolnila se mi je davna,
davna želja. Z vso pobožnostjo stopim
med zidove, ki so nam ga dali, kakor
je med drugim napisano na spominski
plošči na pročelju hiše.
»Pa te razpoke?«
»Zgodovina,« povzame prijazna go-
spodinja. »Ko so Italijani v prvi sve-
tovni vojni prodrli na Krn, so sneli in
odnesli ploščo. Ne ve se, kaj so name-
ravali z njo. Po zlomu so jo našli v
zapuščenih vojaških skladiščih blizu
vasi v treh kosih . Ko smo popravljali
od granate poškodovano hišo, smo jo
vzidali na prejšnje mesto.«
V skromni, a lični sobici Gregorčičeva
zibelka sredi spominkov in njegovih
knjižnic zakladov. Slovenska naloga go-
riškega gimnazijca, slika Gregorčiča in
Aškerca v prijateljskem stisku rok,
»Soči« v izvirnem rokopisu, debela
knjiga z vpisi obiskovalcev in častilcev
priljubljenega pesnika in še in še...
Skromna sobica — slovensko kulturno
svetišče!
»Prosim, na črno kavo,« prijazno va-
bi gospodinja. Na domu so pesnikovi
pranečaki. Z nami sta predsednik ob-
čine in predsednik sveta za prosveto.
»Hvala, lepa hvala, Gregorčičevi in
vsi drugi prijazni in gostoljubni ljudje
v Vršnem, v Kobaridu in drugod ob
Soči.«
BODICE
IN SPET SEM TU!
(Koloradski hrošč nas pozdravlja)
In spet sem tu! Pozdravljeni, Celjani,
ki posadili zame ste krompir!
Vas vse spoštujem letos kakor lani,
ki mi privoščite v krompirju mir.
Zeleni list rastline mi je paša,
ki se na njej redi moj mladi rod,
živeti hoče pač, zato ne vpraša,
kdo je krompir posadil tam in tod.
Pradedov dorr^ je mojih Kolorado,
a moja domovina je pri vas.
Krompir obiram pa povsod z naslado
in je poletje moj veseli čas.
Z vrtov in njiv me včasih kdo preganja,
saj brez sovražnikov nihče pač ni,
a marsikdo življenje mi ohranja,
ko si z menoj ne dela nič skrbi.
Res vam sicer v krompirju delam škodo,
a vi pač jejte malo več mesa
in kruha, sadja. Vsak svojo usodo
na nek način pač vedno izravna.
Mar nisem hrošček lep, ki svetla krila
imajo mi -po pet prav črnih prog?
Samica plodna pa mi bo rodila
kot vsako leto tisoče otrok.
Naš rod po zemlji tej se v slogi širi,
vsi kontinenti so en sam mu vrt,
a umni vi ljudje si med prepiri
sami pripravljate atomsko smrt.
Spet sem pri vas. Krompirjevo zelenje
na svetu tem je zame pravi raj.
Pustite mi uživati življenje!
A Celje mi posebno ljub je kraj.
Fpirodna znamenitost u Šentjanžu
NAJVIŠJI »ILEX AQUIFOLIUM« V SLOVENIJI
Ob gospodarskem poslopju Marije
Gobec v Šentjanžu nad Storami stoji
drevo, ki je zaščiteno kot prirodna zna-
menitost. To je dzredno visoko »božje
drevce«, kot je zanj po slovenskem udo-
mačeno ime. Latinsko ime za to lepo
grmičevje je »ilex aquifolium«. To
Okrasno grmičevje pravzaprav ni redko,
saj ga skoraj v sleherni vasi najdete v
bližini hiš. To je grmičevje z trdimi,
temnozelenimi listi in živordečimi jago-
dami, ki dozorijo šele do zime. Vendar
nikjer tak grm ni dosegel take višine,
kot ono v Šentjanžu, saj njegov vrh sega
visoko nad streho kozolca. Običajno
zraste »božje drevce« komaj dva do tri
metre visoko, to pa je doseglo precej čez
deset metrov višine.
Bodoča krožna cesta, ki bo povezovala
Store s Svetino, Celjsko kočo in Celjem,
bo omogočila, da si bo to prirodno zna-
menitost lahko spotoma ogledalo več
ljubiteljih prirodnih posebnosti. Delo na
cesti je pravzaprav že doseglo posestvo
Marije Gobec. Nekaj desetin metrov
naprej pa na skalni šrbbini stoji druga
posebnost — Šentjanž, ki je zgodovinska
znamenitost srednjega veka, ko so ti
kraji bili dedno posestvo celjskih grofov.
Čeprav se je naš fotoreporter oddaljil
čim dlje proč, vendar ni mogel posneti
celotnega drevesa pri gospodarskem po-
slopju posestnice Marije Gobev v Šent-
janžu. To »božje drevce-« ali po latinsko
Ilex aQuafolium je po mnenju prirodo-
slovcev najvišje v Sloveniji.
Omajano prijateljstvo
Ko je izbruhnil trojni napad na
Egipt, je svet ostrmel nad prebujanjem
zavesti arabskih ljudstev. Niso bili red-
ki superlativi o panarabskem svetu, o
začetkih bodoče arabske federacije itd.
Pomoč, ki so jo nekatere arabske dr-
žave nudile Egiptu, predvsem Jordan in
Libanon, pa je bila predvsem deklara-
tivna. Ko je bila nevarnost mimo, so
se že pokazali znaki, da arabski svet le
ni tako enoten. Zandnji nemiri v Jor-
daniji so povzročili tudi ohlajevanje od-
nosov med to državo in Egiptom. Jor-
danski kralj Husein je s silo odušil na-
predno gibanje v svojem kraljestvu in
obtožil vzhod kot agresivno silo, ki se
meša v njihove notranje zadeve. Ob-
tožbe pa so letele tudi na Egipt, ker
le-ta med arabskimi državami vodi naj-
bolj neodvisno politiko. Izgon egiptov-
skega veleposlanika iz Jordanije vseka-
kor ni znak prijateljstva.
Slika, ki jo objavljamo, je stara le
nekaj mesecev. Slučajno jo takrat ni-
smo objavili. Kaže nam prizor kako pri-
jateljsko je bilo vzdušje med Naserjem
in kraljem Huseinom ob srečanju v Ka-
iru. Kdo bi si takrat mislil, da bo na
teh vročih tleh potegnil mrzel veter?
V ROVINJU „MLADO CELJE''
Nenavaden naslov, pa vendar resni-
čen. Ze nekaj let sem, posebno pa od
lani je postal naš gostoljubni Rovinj
najljubše leitovišče naše mladine. Ni
moč popisati, kako hrepenijo po njem
naši učenci, dijaki in vajenci. Dolgo smo
čakali, da tudi naši vajeci zadihajo naš
prijeten morski zrak. Lani se je začelo.
Po zaslugi dobrih organizatorjev je lani
prvič letovalo nad 300 vajencev iz celj-
skega okraja, letos pa pravijo, da jih bo
še kakih lOO več.
Kako je to mogoče? Le z dobro orga-
nizacijo in pridnim delom. Vajenci kot
mladi obrtniki že sami znajo marsikaj
narediti. Po dobro premišljenih načrtih
se začeli graditi lesonitne utice, katerih
vsaka lahko sprejme pod svojo streho
3—6 mladincev. In kako so praktične!
Del strehe je premakljiv za zračenje,
ena cela stran pa se lahko spremeni v
verando. Lahke so te hišice in zložljive.
V gradnji je sedaj 40 utic, ki bodo v
kratkem prepeljane v Rovinj in tam
sestavljene. Na dokaj obsežnem in pri-
jaznem obmorskem prostoru, ki ga je
rovinjska občina dala v najem za 20 let,
bo tam čez poletje zraslo »mlado Celje«
s svojimi ulicami in vsemi nujno po-
trebnimi napravami. Pozimi bodo to me-
stece zopet zložili in shranili za prihod-
njo pomlad. Vajenci bodo na ta način
s svojim delom zaslužili svoj prijeten
oddih na morju.
Vse to pa ne bi uspeli, če ne bi imeli
dobr h voditeljev in vzorne organizacije
Okrajne komisije za oddih. Okrajne po-
čitniške zveze in samostojne družine PZ
na Vajenski šoli I, ki jih, vodijo požrtvo-
valni prosvetni delavci Martin Ambrož,
prof. Jože Ažman in France Lužnik.
Velik njihov dobrotnik pa je tudi lesna
industrija »Savinja«, ki daje mladini na
razpolago svoje strojne naprave in mar-
sikak košček lesa. Z vzorno disciplino,
neutrudljivim prostovoljnim delom in
dobro voljo se je dvorišče I. osnovne šole
spremenilo v majhno industrijsko pod-
jetje mladine, ki komaj čaka, da v nekaj
dneh pohiti zopet na morje.
na južnem TECAJU'73 STOPINJ
POD NICLO
Na neki meteorološki postaji, ki so
jo zgradili na Južnem tečaju v znan-
stvene s vrhe, je termometer zabeležil
14. maja 73,3 stopinj pod ničlo. To je
najnižja temperatura, ki so jo doslej
registrirali meteorologi. Dosedanji re-
kord v nizki temperaturi so zabeležili
že 1892. leta v Sibiriji, in sicer 69,8 sto-
pinj pod ničlo.
MINIATURNA BATERIJA, KI TRAJA
20 LET ...
Ameriška firma »General Elektrik« je
izdelala miniaturno baterijo, ki traja
polnih dvajset let. Dolga je 2 in pol cen-
timetra, v preseku pa ima točno en cen-
timeter. Napetost v njej je šestkrat več-
ja od baterij za žepne svetilke. Služila
bo za razne posebne svrhe.
FILM
V kratkem jugoslovanska filmska noviteta
Vraževerstvo, ljubezen, napetost: to so
tri glavne osnove novega jugoslovan-
skega umetniškega filma »Ni bilo za-
man«. Film so posneli v hrvaških ate-
ljejih pod vodstvom režiserja Nikole
Tonhoferja, ki je istočasno napisal tudi
scenarij.
Zgodba govori o zdravniku, ki ves
navdušen gre službovat na podeželje.
(Zdravnik je verjetno bela vrana, kajti
navdušenje izobražencev za podeželje je
silno redko.) Toda tu se sreča z raznimi
težavami. Zena se ne more vživeti v
tem zaostalem okolju (podobna snov je
bila obdelana v »Zenici-«), zato muči svo-
jega moža in ga naposled zapusti. Mlad
zdravnik pa se mora boriti z vaško vra-
čarico, ki je doslej zdravila ljudi. Njen
sin je ustaški skrivač in strahuje pre-
bivalstvo. Zdravnik se naveže na mlado
Bojko, hčerko starega in zapitega zdrav-
nika, in se bori z vraže verstvom. Zgodi
pa se, da sina vračarice le ujamejo,
ljudje ne zaupajo več mazački in mlad
zdravnik sprejme poleg nove, mlade že-
ne v svoje stanovanje prve paciente.
Zgodba je zanimiva, zato ni nič manj-
še naše zanimanje za način in umet-
niško raven, s katero je prenešena na
filmski trak. Jugoslovanski filmi nas
zadnje čase niso več razočarali. Z upra-
vičenostjo pričakujemo nekaj takega tu-
di od tega najnovejšega filma.
VENDAR NE CiSTO BREZ PRESE-
NEČENJ ...
Z napovedmi, kakšni bodo filmi je
prav tako, kot s prognozo vremena.
Človek nekaj sluti, ne more pa zagotovo
vedeti. Zadnji teden smo v Celju vi-
deli povprečno kar dobre filme. Brez
dvoma je bil najboljši »Beg iz Guy-
anne-<-<. Ta patriotski film nam je pred-
stavil vrsto zelo zanimivih in klenih
karakterjev. Brez dvoma pa med ustvar-
jalci glavnih vlog zasluži občudovanje
in polno priznajo Humphrey Bogart. Pri
tem filmu je človeku dvakrat žal. Prvič,
da tak plemenit človek (v vlogi) izgubi
življenje in drugič, to pa predvsem, da
je ta veliki igralec resnično že mrtev.
Režiser Alfred Hitshcock je v filmu
»Kliči M zaradi umora-«-« pokazal svojo
znano rutino pri snemanju detektivk.
Njegove nadpovprečne kriminalne zgod-
be so precej razpasle tovrstno filmsko
proizvodnjo. V spominu nam je njegovo
»Dvoriščno okno« poleg drugih dobrih
stvaritev. Tokrat nam ni niti skrival
dejstev, kar je pri kriminalkah običajno,
toda kljub temu je film ostal napet,
poln psiholoških pretresov, predvsem pa
poučen, češ, zločin se res ne izplača.
Mehiški film »Mladi Juarez« je moj-
strovina zase. Film ima zgodovinsko
vrednost, toda še važnejša je vzgojna
plat te zgodbe. Res škoda, da je v Ce-
lje prišel ob šolskem razpustu. Kajti
ta film bi, bolj kot kateregakoli, pripo-
ročali mladini. Njegova glavna vsebina
je patriotizem,, jasen oris značilne re-
volucionarne dobe v Mehiki in končno
neuklonljiva vztrajnost človeka, ki ve
kaj hoče in kaj mu je za to treba zna-
ti. Mlafi Humberto Almazan je svojo
vlogo, ko je igral pastirja, ki se povzpne
do položaja predsednika republike, ze-
lo dobro podal.
Mira Kučan ima v filmu »Ni bilo za-
man-«-< eno izmed glavnih vlog. Igra hčer
starega^ zapitega zdravnika v vasi, ka-
mor je prišel mlad zdravnik in si na-
kopal kopico težav.
Tableta proti atomski bolezni 7
Dva zdravnika v ameriški atomski ko-
misiji dr. David Doher(ty in dr. Raymond
Shapira se že precej časa ukvarjata z
znanstvenim delom okoli iskanja pro-
ti sredstva pri tako imenovanih atomskih
boleznih. Znano je namreč da radioak-
tivno žarčenje povzroča neke vrste
»atomsko leukemijo«. Kot sta seznanila
javnost, sta baje itako zdravilo že znašla.
To je neke vrste kristalna tableta, ki jo
na kratko imenujemo AET (aminoety-
liso-thiouronium). Bitje, ki užije to ta-
bleto, je po njunem mnenju popolnoma
zaščiteno pred razkrojnim dejstvom ra-
dioaktivnih žarkov na krvna telesca.
Doslej sta zdravnika svojo iznajdbo
preizkušala na opicah. Opica, ki sta ji
10 minut pred izpostavitvijo nevarnemu
žarčenju dala požreti tableto, je ostala
neobčutljiva za »atomsko leukemijo«.
Izpadlo ji je le nekaj dlak in kratek čas
je kazala znalke slabokrvnosti. Pozneje
pa se je popx)lnoma opomogla, medtem
ko je njena »kolegica«, ki ni bila zašči-
tena, podlegla nevarnim žarkom.
Zdravnika bosta s poizkusi nadalje-
vala. Pravita da bosta kmalu svoje ta-
blete preizkusila tudi na ljudeh, ki bi
se za tak poizkus prostovoljno javili. Od
njunega dejanskega uspeha si lahko
ljudje mnogo obetamo. Toda kot vidimo
je to predvsem preventivno zdravilo.
Učinkuje, če ga vzamete pred okuže-
njem. Kaj pa z ljudmi, ki so že okuženi?
Za te verjetno še ni zdravil. Takih ne-
srečnež ev pa je že na tisoče širom po
našem planetu.
Njuno delo je vsekakor pohvalno. To-
da veliko pametneje bi bilo, če bi na
svetu prenehali s poiskusi. To bi bila
najbolj zanesljiva obramba proti »atom-
sld ibolezni«.
Ti dve opici sta »žrtvi-« poizkusov z re-
šilno tableto za človeštvo.