- - H p ■ Največji slovenski ▼ Združenih Velja z« ne leto - - - Za pol leta..... Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto $7.00 $7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki« TELEFON: CHELSEA 3878 Entered m Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 Issued every day except Sundays □ and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 8878 NO. 263. — ŠTEV. 263. NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 8, 192»--PETEK. 8. NOVEMBRA 1929. VOLUME XXXVIL — LETNIK XXXVLL ARDIEl JE RAZVIL SVOJ PROGRAM GLASOVANJE GLEDE ZAUPNICE NOVI FRANCOSKI VLADI SE BO ŠELE DANES VRŠILO Vsa vladna politika se bo osretočevala v Briando-vih prizadevanjih za spravo in sporazum. — Franklin-Bouillon je imel prvi ščuvalni govor proti Briandovi politiki. — Tardieu je presenetil tako socijaliste kot radikalce s svojimi izvajanji. PARIZ, Francija, 7. novembra. — Danes se je predstavil novi francoski kabinet, katerega je stvolil mladi Andre Tardieu, poslanski zbornici. i ardieu je dosegel, da se bo glasovanje glede zaupnice šele jutn vršilo. Istotako je bila do jutrišnjega dne odgodena debata glede prijavljenih interpelacij. Danes je prišlo do besede samo pet članov opozicije, med njimi tudi šovinistični Franklin-Bouillon, ki je ostro in nasramno napadal Briandovo pol.tiko. Briand mu bo jutri odgovoril. Kar je rekel Tardieu glede francoske zunanje politike, je celo socijaliste in radikalce presenetilo. Njegova liberalnost je šla tako daleč kot so sami nameravali iti. Fardieu je obljubil mirovno in spravno zunanjo politiko in notranjo politiko, ki bo temeljila na zaščiti dežele. Francija se bo z veseljem udeležila mornariške razorožitvene konference v Londonu, obenem se bo pa tudi resno bavila z razoroževanjem na kopnem in v~zraku. Zdelo se je kot da Tardieu ponavlja Briandove obljube in izvaja njegove nazore. Jutri bo nastopil Briand ter odgovoril Franklin-Bouillonu. Od tega Briandovega govora je odvisna usoda novega ministrstva. V senatu je prečital senator Hubert Tardieu-jev programni govor. Člani centruma in desnice so mu navdušeno ploskali. PRIZNANJE j TH0MAS0VI ŠE EN DOKAZ RUSIJE ZOPET I NAČRTI ZA M00NEYEVE V OSPREDJU! LETO 1933 NEDOLŽNOSTI namerava pre- Sklep Anglije, da obnovi Thomas odnosa je bo najbrž po- obraziti ameriško sod-spešil tozadevno tukaj- jalistično stranko po u-šnjo akcijo. — Pritisk: zcrcu angleške delavske trgovskih krogov b o najbrž izsilil izpremem-bo v stališču vlade. stranke. Norman Thomas, ki je na soci-jalističnem tiketu kandidiral za newyorskega župana ter dobil presenetljivo visoko število glasov, je izjavil, da bo oživotvoril stranko, ki bo podobna angleški delavski stranki. Časniškim poročevalcem je rekel: — Takoj bomo storili v&e potrebno, da moderniziramo svoj politični stroj. — Pogajali se tomo z delavskimi organizacijami ter organizacijami konsumentov ter tudi s civilnimi ckupinami in posamezniki, da spravimo skupaj delavce ter one, ki simpalizirajo z delavci in našimi idenli vlade. T? j a vil je, da ni preveč navezan na izraz "socijalist' in da nima nič proti temu, če bi se stranka imenovala s kakim drugim imenom, samo da bi obdržal bistvene socialistične cilje. Senator School ima baje dokaze, da j e vrgel bombo tekom preparedness parade možak, ki je umrl leta 1922. PROGRAM ! PIRATI SO DELAVSKE ! OPLENILI STRANKE VAS TINGL0Y WASHINGTON. D. C., 7. nov. --Sklep angleške vlade, da obnovi od-nošaje s sovjetsko Rusijo, bo po mnenju političnih opazovalcev povzročil slično akcijo tudi s strani Združenih držav. Harry Stimson. državni tajnik, pa je rekel, da ne bo imela akcija angleške vlade nikakega vpliva na sedanjo politiko nepriznanja, ker se o priznanju te dežele ni še razpravljalo. Kljub temu pa so ameriški diplo- ! mati prepričani, da bodo ameriški ( trgovski krogi izvedli velik pritisk \ na vlado in to se vrši še sedaj, kaj ti Združene države prihajajo takoj | za Nemčijo v ruski trgovini, in vsi dosedanji dogodki so se završili v glavnem v prid Rusiji. V prvi vrsti imajo Združene države dovolj denarja in blaga, katerega Rusija nujno potrebuje in katerega ne more dobiti drugod. V drugi vrsti ni Rusija nikdar izgubila upanja, da je bo Washington konečno vendar priznal, seveda pod pogojem, če bo njena trgovina z nami dosti močna. Tretjič se niso sosedje Rusije v Evropi še dovolj opomogli od učinkov vojne, da bi lahko uspešno tržili in tekmovali z Ameriko. Četrtič se niso njeni odnošaji z Anglijo še dosti štabilizirali. da bi dali angle-ško-ruski trgovini priliko za razvoj. Če bo postala Rusija prepričana, da je Amerika nikakor noče priznati, s trgovino ali brez nje, se bo najbrž izrekla za narode, ki so jo] WASHINGTON, D. C., 7. nov. — že priznali. V takem slučaju bo sla - j Senat je včeraj potrdil nominacijo ba predla Amerikancem. kajti so- J Walert H Hope-a iz New Yorka. da vjetska vlada ima dosti trgovine v j postane pomožni zaklaaniški taj-svojih rokah. nik. WASHINGTON, D. C.. 7. nov. — Senator Thomas D. Scholl, republikanec iz Minnesote, je dobil pismo. da je neki človek, ki je umrl v Clevelandu meseca julija 1922. vrgel bombo tekom preparadness parade v San Francisco. Onega atentata je bil obdolžen Tom Moo-ney. ki je zdaj vsledtega že dvanajst let zaprt. Pismo je poslal senatorju Frank Stevens, ki živi v National Military Home v Dayton. Otio. Stevens pravi v svojem pismu, da je dotičnik priznal svoji sestri v navzočnosti njenega moža in treh sinov, da je on vrgel bombo tekom parade v San Francisco. Stevens je rekel, da bi lahko dobil afidavite od one družine, če bi mu plačali vožnjo, da bi se odpeljal na njegovo farmo v Ohio Reki. Holmes, ki je načelnik neparti-zanskega komiteja, je izjavil: — Thomas je dobil izredno visoko število glasov. Prepričan sem. da je treba te glasove organizirati na temelju pristno nepristranskega gibanja, da se reši občinsko vlado pod vodstvom Normana Thomasa tekom kampanje po štirih letih. ANGLIJI PRETI VELIKA STAVKA PREMOGARJEV HOPE POTRJEN ZA ZAKLADNIŠKO MESTO KAJZERJEVA SESTRA JE ZBOLELA Zdravniki pravijo, da so vse gHU. naslovnika I to kaže, da ne bo zlepa poln. Ob- Zato pa so bili prav v vseh dru- ------------I činski dolgovi rastejo, z njimi mi- ' vedah čisto nepoučenil. Meriti | zerija in beda. Če so kdaj naše se mcgel z njimi le drugi biser ' prednike glodali valpeti in grofje, učiteljstva. nekdanji učitelj Gorup Kna'nas gotovo huje obirajo današnji, iz kobariškega kota. Ker je Nuzzi gospodarji. Dolgovi pa bodo kljub I le preveč pretiraval svojo nespo-temu kmalu dosegli drugi milijon., dobnost, ga je novi fašistovski de-| Da ima Marsan slabo vest, se je i želni tajnik Godina odstavil, šol---------j videlo pri prestolonaslednikovem ska oblast ga je premestila \ Gori- MacDonalclova vladi! jo izvojevala svo j prvi uspeh. obisku. Olepšal je trg, tlakoval uli- co. Njegovega druga, bivšega fali- . , . '' , ce postavil Dantejev spomenik, po-1 ran-ga trgovca in našega podesta-\ mlitelj konservativne stranke je vložil amendment1 ! ............- ' MM "GLAS NAHODA", ti« VP. lSth Street, New Terfc, N. Telephone: Chelae« 3878 PRIZNANJE RUSIJE Zraven tajnika Italijana sta še dva druga tajnika 'seveda fašista'.! Torej trije tajniki v občini z malp nad 3000 prebivalci. V sosednji, le malo manjši ofciini. opravlja vse tajniške pcs!e en sam tajnik. V naši občini ima tudi obhodnik svojega namestnika na razpolago. Občina je imela pred vojno lepe krasne gozdove f ne občinske, privatna ki jih je vojna zelo zdelala, a se po teku let še precej popravili. Ima dva italijanska čuvaja-fašista. ki prav brez vsake potrebe pohajkujeta po občini. Občir.arj! znajo namreč sami varovati svoje gozdove. Ako bi bili uničevali in zapravljali, bi ne imeli sedaj tako krasnih gozdov. Naj že plačuje oba čuvaja občina ali država je vseeno. Denar je vržen proč. Ni čuda, da so občinski davki taki. kakršnih nj menda nikjer drugje. Občinska pisarna je -v neki vili najemnina zelo visoka, vse je luk-suriozno opremljeno kakor v kakem mestu, ubogo prebibalstvo. večinoma sami deveži. pa trpi in plačuje. Se psu sc nataknili takšen nagobčnik. da še cviliti ne more. DOBILI SMO večjo zalogo BLAZNIKOVIH PRATIK Cena 25c s poštnino vred. Onim, ki so jih naročili, smo jih že odposlali. SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR IZIDE MESECA NOVEMBRA Cena 50 centov Naročila sprejema: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY Peter Zgaga —,'fc mtfe k vladnemu predlogi ^lecle priznanja Sovjetske Unije, poslanska zbornica je pa ta amendment porazila. S tem so bili ustanovljeni normalni odnosa ji med Rir sijo in Anglijo. Konservativni amendment je kritiziral angleško de" lavsko vlado, f*eš, da ni pravilno vodila podajanj s sovjetsko Unijo ter zatrjeval, da se je MaeDonaklova vlada podvrgla Riusiji. Vladna veeina je bila izredno velika: 324 proti litf). Iz tega je razvidno, da niti konservativci niso glasovali za svoj lastni predlog in da so se liberalci pridružili vladi. Zdaj se bodo šele žarela pogajanja glede razlik, o ka~ terih si še vedno niso na jasnem. Sklenjene bodo posebne pogodbe glede trgovskih odnošajev ter glede ruskega vojnega dolga. Ce ne bo na oboli straneh dosti dobre v »Ije, sc lahko pojavijo nepremostljive težkoče. Na srečo pa ne more hiti niti liusija niti Anglija preveč odporna. Angliji je ruski trg potreben, istotako kot so potrebni Sovjetski Uniji angleški krediti in angleški surovi produkti. , sul vse ceste, vse to brez potrebe, kajti umazano je kljub temu bolj. kakor je bilo v normalnih časih. Nagnal je občinske sluge po vaseh, da sc od hiše do hiše agitirali. naj se ljudje udeleže prinčevega obiska. Princ je prišel, a Tolmina ni videl, ker mu je Marsan zgradil na rebu i trga oder, kjer ga je pokaral ob-, činstvu To je bilo eno. Drugo pa je bilo to, da je Marsan prepovedal strogo vsakemu govoriti s princem. Čemu? Morda radi varnosti? Saj je bile v Tolminu one čase 30 novih detektivov poleg vseh armad ka-rabinerjev in miličnikov. Kmalu preteče enajsto leto, od- ta Volpinija, smo pa že preje iz gubili. Ostal je iz trojice le Gorup, ki se pa v Kobarid ne upa. Tudi drugače se precej boji za svojo kožo in je posebno ponoči ne nosi na sprehod. Nekoliko je prenehal 2 nesramnim izsiljevanjem in slepar-jenjem ljudstva, toda njegovi stari grehi so pa že taki, da bi mu v vsaki pošteni državi odmerili par let težke ječe. V fašistovski strahovladi je pa neomejen samodržec kobariškega kota. Ncvi podeštat je slabomuna stva-rica. Vedno se bojimo, da bo tudi našo občino pognal v take dolgove kot je vipavsko, ker se je tam izka- SIMFONIJA ŽICE Dopisi. Worcester. N. Y. Vsak dopisnik začne o delavskih razmerah, zatoraj moram tudi jaz poročati, da so delavske razmere preveč stanovitne. Xa farmah ni t Malo je ljudi, ki bi, govoreč po teieicnu, pomislili, kako velikanskega pomena j? v življenju modernega človeka ogromna žična , . , , , štrajka in ne počitka, posebno pa mreža svetovnega telefona, po ka-! _ . ........ teri neprestano trepečejo milijoni zvokov v vseh jezikih sveta, ki zvo- Oh. nekateri zakoni so pa res | srečni in zavidanja vredni. Dragi rojak j? pripovedoval: ! — Saj ne rečem, saj se tudi z ! mojo kregam, pa ni nič hudega 111 j se oba smejeva. V časi se prav »a-j res skregava, pa tudi ni nič hude-! li niso smeli upreti. Pritožbe niso sta torej Italijana z juga m naj- , ^ šata Afrika in Avstralija. ki nič pomagale in tudi povračila ško- j rajse govorita v svojem dialektu ta-' * aj nad milijonov de ni bilo. To je laška kultura, ki prodira pevsod. V Dobrenščici so prestreiili celo kotel za širjenje požgali vse, kar je bile lesenega v planinski oči, in sporazumeli. Značilno je tudi, da je Rusija obljubila, da ne bo ir ganjala v Angliji nikake komunistif-ne propagande, pa tudi Anglija je obljubila, da ne bo pošiljala v Rusijo svojih agentov. . . v . v -j i 1. bu ugiaju iti uiumiiLa OIS-UL:C Ta obljuba je na papirju, s tem pa se ni rečeno, da se ^ bUo preko tisoč Ur Poleg tega je bosta obe stranki držali. { rijejo leto za letom po pašnikih, ki Komunisti pravijo, da Sovjetska Unija zato ne bo j 50 P°st*u nekod nerabni- I Pcdcbna pustošenja se vrše sle- mogla držati obljube, ker zaniore ruska revolucija le tc~|herno leto toda nikdar ne poVr_ daj zmagati, če se tudi angleško deavstvo. kakortudi d*'", nejo škode. Na vojaških poveljstvih in na županstvu pravijo, da se je treba žrtvovati za lepo domovino. Isto delajo tudi finančni stražniki. A ne samo v planinah, tudi po ko. da ju nihče ne razume. Ta občina je tako srečna, da je i imela tudi zdravnika Itaiijana, ki ; pa ni mogel izhajati, čeprav je do- j bival od občine mesečno piačo. Zato jc ie san. prostovoljno popihal, pustivši pri hišnem gospodarju in i pri gostilničarjih precejšnje dol- j gcve. , Ta zdravnik tudi revežev ni ho- i kilometrov telefonskih prog v svojih mejah: Azija je skromnejša, a čeprav je j v njenih deželah in državalah le 1 i odstotek svetovnega omrežja, ven- S Zaljubljeni rojak je nekaj je/no na prvem mestu New York, ki hra- • wnimral in se odpravil proti doni v morju svojih nebotičnikov pol- mu drugi milijon telefonskih aparatov. j*. V Evropi mu slede London, s 532 Bivši notranji minister Albert H. tisoč, Berlin s 429.000 in Kodanj s j Fall, ki je oddajal vladne zaloge 124.000 govorilnih aparatov. | petroleja privatnikom v najem ter Potem pa statistika iznova pre- ! v zameno sprejemal visoke podkup-skoči v Ameriko, kjer šteje Mon- | nje, se skuša opravičiti pred ame-treal v Kanadi 151,000 in Buenos r|škim narodom. Aires v Argentini 113.000 telefonkih ; aparatov. Prestolica Japonske To-t kijo jih ima 126.000, Sydney v Av-, straliji pa 95.000. dar pomeni to skoraj 5 milijonom Med drugimi velemesti, ki delo-■alometrov telefonskih žic. - i ma še niso dosegla milijon prebi-Na tej ogromni hari, na kateri je valcev. kaže telefon naslednje številke: Preko 90.000 telefonskih aparatov ima Dunaj, nad 60.000 Mona-kovo in Bruselj. Nad 50.000 jih šte- razpetih za 300 milijolnov kilometrov drobnih bakrenih žic, igra na- lavstvo drugih industrijalnili dežela, dvigne proti kapitalizmu. Proti angleška propaganda se bo zatorej še zanaprej nadaljevala po angleških kolonijah in dominijih. čimbolj so kolonije in domini ji in od Londona odvisni narodi navezani na angleški imperij, tembolj nepremagljiva je Velika Britanija in tem slabša je Sovjetska Unija. Tega prav nič ne izpremene niti najbolj pozitivna pogodbena jamstva. Dokler je torej na eni strani proletarska Rusija, na drugi pa kapitalistična Anglija, bo med njima še vedno obilo diferenc. , ' Najnovejši angleško_ruski sporazum je vs led te ga le provizorieen. ANGLEŠČINA IN ESPERANTO. Stockholmski župan je nedavno i rova materinščina že uradni jezik v rigsdagu predlagal, naj se uvede obvezni pouk esperanta po vseh švedskih šolah. Podpirali so ga mnogi poslanci, češ. da aibkmačina, sedaj naj boj razširjena govorica, ne postane nikoli vsesplošna zaradi rsadjonalističnih čustev pri narodih. Učen doktor je še dodal, da je nanašnja. pravopis angleškega jezika preieiak za tujce. Neki profesor da Je lel zastenj zdraviti. Od vsakega je ^ doba svojo viscko pesem dela zahteval 15. 20 do 30 lir. Občina J kuturne in gcSDodaTske skupnosti plačuje tudi okrajnega živino- j človeške družbe. Pesem se glasi u- jejo Draždane, zdravnika, ki pa ne pride drugače za 500 milijonov ljudi, da ga govori 200 milijonov njih, dočim je esperanto združil jed v a 1 milijon oeeb. Neki svečenik je ugovarjal proti misli, da bi kdaj ves svet govoril isti jezik. Naposled je bila stvar esperanta savržena ▼ obeh zbornicah z veliko večino. Večji del poslancev se ogreva za angleščino kot svetovno občilo. . * m.-M Naznanilo Ker smo opustili poslovanje ob nedeljah in da nudimo onim rbjakom, ki ne morejo urediti svojih bančnih poslov med tednom in v soboto popoldne do 6. ure zvečer, bomo poslovali od sedaj naprej OB PONEDELJKIH DO 7. URE ZVEČER. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. v občino, kakor kadar je kak ogled, j ,ijonov teiefonskih aparatov in go-Je sicer Slovenec iz Goriške in ker vorilnic vklenjenih v titansko har- 10 svetovnega telefona, v katero ljudje nenehoma vpletajo nove strune in nanje nepr^tano ubirajo nove akorde. Amerika ima domala 20 milijonov telefonskih aparatov in govorilnic ter je potemtakem s 34 odstotki vseh telefonskih priklopov prva zemlja na svetu. Prekašata jo samo Afrika in Avstralija skupaj, ki imata v celem nekaj manj ko 30 milijonov telefonskih aparatov. Evropa, ki ima ie 8 milijonov in 80,000 govorilnih aparatov je daleč zadaj, a še vedno mnogo pred Azijo, ki jih ima komaj pičli milijon. Že te številke so ogromne, če pomislimo, kako mlad je še telefon. Toda čas teče in številke rastejo. Vsak dan so večje, vsak dan priraš-čajo k telefonskemu omrežju novi kilometri in novi aparati. V enem letu se je število teiefonskih aparatov pomnožilo v Evropi za pol milijona, v Ameriki skoraj za milijon, v Afriki in Avstraliji pa skoro za pol drugi milijon. Odmev simfonije žice je najjaočji v modernih velemestih, kjer igra Kelmorajn, Man- rc za uro, dan za dnem iz 58 mi- ! Chester. Lipsko in Moskva. Preko 40,000 Birmingham. Glasgow. Liverpool in Ljeningrad, nad 30,000 pa Vratislava, Amsterdam, Varšava, Rotterdam in Praga. Domala 20.000 jih imajo Lyon. Peking, Marseille. Bukarešta. Barcelona in Madrid. V primeri s številom prebivalstva pa ima največ govorilnih aparatov San Francisco v Californiji, kjer jih odpade po 32 na vsakih 100 prebivalcev. V Združenih državah pride na 100 prebivalcev povprečno po 15. v Canadi po 12, na Novi Zelandiji po 10, na Danskem 9.2, na Švedskem 7.4, v Avstraliji 6.5, na Norveškem 6.3„ v Švici 5.3, v Nemčiji pa 4.2 te-lefonsifih aparatov. Tako igra ogromna mreža telefonskega žičevja leto za letom isto simfonijo, po kateri se v harmonične akorde prepleta pesem dela, gospodarstva in kulture milijonov Zemljanov. In vendar ta simfonija ne bo zvenela na večne čase. Moderna tehnika, ki je razplela to titansko omrežje, ga bo nekega dne zopet raztrgala. Zakaj uspelo ji je zvoke človeškega glasu prenašati tudi brez žice v daijave. Morda bo že v d oglednem času simfo- i telefon vodilno melodijo v bučnem . Tu je bila nekoč doma rimska kultura, pod rimskimi razvalinami pa leže ostanki Feničanov Kartagincev. Ze Kartago je tedaj naseljevala to obalo, o čemer pričajo najdbe. Našli so namreč stale stiskalnice za olje, kar govori za to. da je bila ta, danes docela pusta pokrajina, nekoč poraščena z cljkami. Ko pa je propadlo rimsko cesarsvto, je izginil tudi sijaj Tri-palitanije. Narava si je torej končno priborila nazaj zopet eno. za ka* jo je bila nekoč prikrajšala kultura. Šele v letih 1923 24 je mogla Italija začeti s sistematičnim kulturnim delom v Tripolitaniji. Dežei.i ima danes lepe ceste nekaj železniške mreže in v prvi vrsti potrebni mir. Kolonija bo torej začela orocvitati. B0ZIC V STARI DOMOVINI Onim, ki so namenjeni potovati v stari kraj za Eožič, poročamo, da priredimo zadnji izlet to leto na največjem i n najhitrejšem parniku francoske parobrodne družbe — ILEDEFRANCE BOŽIČNI IZLET - 6. decembra 1929 Kakor vedno, so nam tudi za ta izlet dodeljeno najboljše kabine in kdor si želi zasigurati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro. Za pojasnila glede potnih listov, Return Permitov i. t. d. pišite na domačo — SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK. N. Y. odnese prah. kakor bi užni Evropi, na italijanskem ozemlju in v bližnjih primorskih krajih široko. Naravno, da je v Džebelu drug^ slika vegetacije. Če premerimo strugo reke, najdemo v njej zemlje. celo oleandre. Če se dvignemo višje, se ponovi slika puščave. Poleg različnih trav uspeva v mi ocenil tudi nam znani rožmarin. SLADKOR IZ LESA VEC V JECI KOT V SVOBODI CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNLZANA Angleškoslovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo $2.— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18 Street New York City Pred berlinskim sodiščem je stal te dni že večkrat predkaznovani 39-letr.i Harry Gross, mož, ki je presedel nad polovico svojega življenja v zaporih. Zagovarjati se je moral zaradi vloma v neko stanovanje, kjer je v družbi nekega tatu odnesel 25.000 mark gotovine. K obravnavi je bil pritegnjen tudi zdravniški veščak. ki je izjavil, da izhaja obtoženec iz pijanske rodbine. Njegov oče in ded sta umrla v blaznhri. kamor ju je bil spravil alkohol. Edina izjema je bil neki stric, ki je bil svojčas spovednik cesarja Franca Jožefa in je pozne-* je postal škof. Po teh razkritjih je sodni dvor sklenil, da se bo o vsem tem prepričal in je razpravo odgodil. Sauerbruch in Gerson sta se sprla. Pošljite nam i i ii !! » || in mi vam bomo pošiljali jS II 2 meseca j! "Glas Naroda" H in prepričani-smo, da boste potem stalni naročnik. Dr. Sauerbruch je bil, kakor znano najvnetejši pristaš dr. Maxa Gersona, ki zdravi tuberkulozo z neslano hrano. Sedaj pa sta se oba učenjaka sprla. Gerson je trdil, da je njegova terapij ska metoda uporabna tudi za druge bolezni. Sauerbruch pa je temu naziranju oporekel. zalivajo mciske struje. Kvrenaik.i Garian, se vlečejo od tuneziškeme-pa so je izpremnila v otok. A dolso - je v dokaj prehodni zapadno-vzhod -je že temu; že Odisej se je poti- j ni .smeri do Homsa in se dotikajo kal tod okoli in je preizkusil vso , tukaj, 120 km vzhodno od Tripoli-zavratnost Velike Syrte. ja morja. Pred tem Džebelom to- rej stoji Džefara in se razteza kot pravokotni trke t. katerega nai- POZOR! PRODA SE VELEPOSESTVO Z GRAJŠČINO V SLOVENIJI (Jugoslavija! ca. 30 km od Ljubljane v izmeri 120 ha z zaraščenimi gozdom, z vsemi gospodarskimi poslopji m poljedelskim inventarjem za cenc Din. 1.200,000.—. Interesenti naj pišejo na naslov: — Boris Samsa, Litija. Jugoslavia. POTREBUJEMO DOGARJE, ki so izvežbani na Claret dogah. Imamo mnogo dobrih gozdov v Texas in Louisiana. Plača $130.00 za tisoč kosov po 42 col. Pišite na: Massman & Con Inc., New Orleans, La. (15x> IŠČEM FRANKA ŠESTAN, doma iz Kutezovega pri Ilirski Bistrici. Žena je tu v bolnici in sina imam pa jaz, ker sta oba brez denarja. Kdor ve za njegov naslov, naj ga mi sporoči, če pa sam to bere, naj se pa spomni svojih ubogih. — Jožef Bartol, II« E. 63. St., Cleveland, Ohio. <3x 7,8,9) Tudi nam ni prizanesla. Ze zvečer se je začela ladja zibati. Posoda je letela na kupe — k večerji ni nihče prišel, celo izkušeni pomorski potniki ho izostali m se tiho umaknili v zavetišča. Vendarle vsi nismo še bili premagani. Trije ali štirje smo kljubovali in sedli za mizo kakor običajno. Na krovu bi v jedilnici je bilo prazno kakor bi na ladji vse izumrlo. Ampak dobiti ni bilo jedi ne pijače. Kuhar se je nekam izgubil, voda se je na ognjišču prekucnila, ogenj ni hotel goreti. Natakar nam je prinesel mrzlo kuretino kar v celem kosu. Ampak imel je smolo. Šlo je sa to, kaj bo priletelo ob steno, kura ali njegova glava. In seveda je rajši žrtvoval kuro, da je očuvai glavo dočim je kura ostala v kotu ob steni. Postali smo žoga Sredozemskega morja, majali so nas valovi, ki so šli po strani z ladjo in jo venomer dvigali tako, da jih ni mogla rezati. Preostalo nam ni nič drugega nego to, da se potuhnemo in skri- daljša kateta sega proti Tunisu. Ta neizmerna primorska planot-i pada v deset do dvajset metrov gJobol^h čereh v morje. Samo tam. kjer je veriga kleči prekinjena, je mogoče zgraditi pristanišča. Tudi Tripoli lež* na takem srečnem prostoru. Nič ni lepM.-^a kakor voziti se skezi tako jn*ro pod palmami, med vrtovi in vodnjaki in sadnim drevjem. Sadovnjake obdajajo visoki okopi, za katerimi rasto mogočne cpuncije in agave. Ne, tistih 30. 40 cm dežja, ki pade med oktobrom in marcem, ne bi zadostovalo za bohotnost tega kulturnega pasu. za vse te palme, oljke, za vse te vin-i1«"? trse in druga drevsea. kajLi tu najdeš tudi smokve in granatna }*\br:lka, mandlje, breskve, murve žito in zelenjavo. Res je, tistih par j centimetrov dežja ne bi dajalo po-I krajini podobe raja. Pač pa imajo na tem paradižu zasluge za njegovo cvetočo podobo vodnjaki, k* jih je tukaj okoli celih pet tisoč. V Homsu se lahko preverimo, da uspevajo oljke tudi brez unietneg:: zalivanja Apenčeva tla ji očivid-no silno ugajajo. Priroda ji daj 1 dovolj moče sama od sebe. Toda v Hom-u se ne ustavimo, ker smo namenjeni naprej v Leptis Magno ki jo poznamo iz zgodovine kot rojstni kra.; ct.arja Sep-tima Severa Tudi kar se tiče arheologije je videti, da Italija ne drži križem rok v tej koloniji. Ne bo trajalo dolgo, pa bo nekdanje rimsko mesto izkopano iz Ne:nšk -naeijonalna frakcija pruskega deželnega zlx-.ia je inter-pelirala vlado, da-ii bo ukrenila vse i potrebno za izkoriščanje noveg.t j izuma piof. dr Bersiu.sa. ki izdeluje na poseben način slacikor iz . lesa. Ta izum bi ijii za vse nemško narodno gnspodarsivo ogromnega pomena, sai uvaža Nemčija ogljikovih hidratov, ki bi jih na ta na-' čin izdelovala sama iz lastnega sia. °nmc v podobni koruze in ovsa letno za 700 milijonov mark. V dobi. ko čitaino vsak etan. ka-I !co izdelujejo tu zlato iz svinca in tam dijamant iz sladkorja, nas pač ne bo presenečalo, da ^o našel , učenjak, ki spreminja les v sladkor. To tem bolj. ker vemo iz opetova-, nih poročil, da se bavi prof Ber-, jdus s tf>rn svojim .zumom že dol-| go let in da so se bavili že pred njim 1 drugi učenjaki s podobnimi pro-! biemi. Sedaj gre očitno samo za | tc. da b: začeli njegovo metodo iz-' keriščati industrijalno, veiikopo-: t^zne. P* of. Bergius se je. kakor znano. proslavil tudi s pridobivanjem u-peska ! mttniii »sintetičnih• bencinov iz Popolnoma obnoviti se seveda ne bo ' premoga, ki že danes precej konku-dalo. slavolok so rekonstruirali. , riraj0 naravnim bencinom iz pe-Terme popravljajo, stebre bazi- treleja lik postavljajo pokonci. Toda ruše- ---------—------- vine ostanejo vedno ruševine. Zgodovina govori pač iz njih, a za se- I danjost nima posebnega pomena. Starinoslovci vedo danes že trdno in sigurno, da ima Leptis Mag na feničanske temelje. Vse, kar sc KAD BI IZVEDEL za naslov JOŽETA BOŽIČ, doma iz Salon j. štv. 23 pri Podgradu in oni. ki ima kaj pri meni. da pride po svoje, ker ne bom imel več skrbi za diuge stvari — AJois Kollicb, jemo še mi, ki smo nekaj časa prodajali korajžo po palubi. . Od Tadžure do morja segajo ru A. zadremati, kaj še zaspati, ni- j menkastcrdče kontinentalne dune, smo mogli: v trupu ladje so se ne- ki se raztezajo tja do zalivov. Ko] skozl prste kakor t*5^' v starinski pa izgine cona dun, začne stepa z'uri- To Je morski Pesek n* P^ je zgradilo pozneje v tem kraju po Renville, N. Y. Rimljanih, je bilo prvotno feničan-sko in kartaginsko, vse bizantinsko po grško.° Leptis Magno krasi danes karar- j ski marmor in granit iz gornjega i Egipta. In vse. kar vidim, mi kliče v spomin besede: "Zidajo, kakor bi večno živeli, jedo pa, kakor bi imeli jutri umreti!" Zatorej le na dan s tem. kar se skriva pod zemljo! Pokoj vsenaokoli. Samo morje šumi. Čriček se je oglasil. Odprem dlAn in zagrabim polno perišče belega morskega peska, ki se siplje nehoma prekucavali tovori, vrata so se odpirala in loputala, če pa je kdo po sili zašel na hodnik, ni imel lepe besede za to, čemur je bil izpostavljen. Kmalu je bilo na ladji vse polno črepinj — potniki pa so polegali kakor bolniki v laza-retu. • Že je minila polnoč, a premetavanje se ni hotelo končati. Nihče med potniki, ni bil pričakoval takšne vožnje, a le malo si jih je bilo s ves ti h, da smo v resnični nevarnosti. . Zjutraj zarana smo k sreči dosegli pristanišče v Tripoli, kjer nam je neki vseznalec povedal, da ni mnogo manjkalo, da niso ponoči izkrcali potnikov v čolne.... No, vsekakor smo imeli srečo in zdaj smo v Tripoli. Ogledali smo si kraj, kakor se spodobi. Videli in slišali smo mnogo, čeprav nam je marsikaj-ostalo nepojasnjeno. Opazili pa smo, da je Tripoli dvakrat tolikšen kakor Benghasi in da m tako neoskrunjen. Zapadna civilizacija se tukaj fee čuti eelo v arhitektonski in — v beračenju. V Tripoli fetari kakih 15,000 Itali- nizkim grmičevjem Trnaste zele-njadne rastline oznanjajo aridna tla. In kar posebno razveseli popotnikovo oko: tukaj vidiš rastline, ki v enem predelu še cveto, v drugem pa že rode zrele sadove. Življenje kipi vsepovsod in veliki, pisani hrošči se ženijo in svatu jej o v pesku... Dosegli smo točko, kjer se iztekajo najvzhodnejši grebeni Džebel Gariana v morje. Cesta se dviga, pada, gre skozi struge izsušenih rek In se zopet vzpenja. Te struge so suhe, popolnoma suhe in njih bregovi so strmo navpik zarezani v pesek. Njih robovi spominjajo na nek poseben način na kitajske pokrajine in se neverjetno priljubijo srcu. Prah, ki pokriva skalovje tod o-koli, je podoben rdeči snežni sipi, v katero ga je zmlel tisočletni ghebli. kakor Izravnava v naših krajih neenaka tla pokrajine sneg, tako leti tukaj ta rdeča sipa. Čuden materijal! Podoben je pesku, če ga vzameš v roko je^rroč, če pa stisneš dlan ost*vi svoje sledove RAD BI IZVEDEL kje se nahaja moja žena MARIJA MELE. rojena KRESOVIČ v vasi Račice na Primorskem. Odšla je od mene pred 15 leti z dvema otrokoma, z starejšem fantkom in mlajšim dekletcem. Kakor sem slia*»:, je bilo njeno zadnje bivališče v Forest City. Pa. Prosim cenjene rojake, kdor ve in mi naznani nje naslov ali naslov otrok, mu dam S10.00 nagrade. Ako slučajno sama čita ta oglas, sem tudi njej hvaležen, za to uslugo, ako mi odpiše. — John Mele, Box C, Williams River. VV. Va. <5x 4—81 1 Jonov ter 90,000 domač in električne energije, je naročnik, ki biva 100 km od postaje, lahko prestreže' kvečjemu 4 milijardinke. Ta ener-giaj je tako neznatna, da brez oja-čenja vobče ni porabna. Po tej poti se seve ne pride nikamor, dokler imamo že milijonkrat bolj ekonomične načine prenašanja elektrike po žicah. Navzlic lemu bi se pa prostih vodov in kablov silno radi odkrižali in poskusi v tej smeri nikoli ne bodo jenjali. Ako bi brezžični prenos uspel, bi, si lahko prihranili vse te drage na- ; prave in elektrika, ki jo danes ve i j ali manj uporablja vsak človek, bi1 se močno pocenila. Vse prizadeva- i nje tehnike gre tedaj za tem, da se žice nadomestijo s prirodnimi vodniki: z zemljo ali zrakom. Med znanstveniki, ki so v brezžič- | nem prenosu električne energije J doslej dosegli saj delne uspehe, je! treba omeniti v prvi vrsti našega rojaka dr. Nikolo Teslo, potem pa Hertza. Marconija, Steinmetza in ameriškega inženirja dr. Thomasa.' Poskusi teh mož že kažejo v megle- J nih obrisih, kako nekako bo v bo- (otom SLOVENIJO ZA B O 2 I C (Preko Havre) IZLETI POD POSEBNIM VODSTVOM preko oceana 1 v manj kot Sreoeh VELIKAN dneh. PRILJUBLJENI in NAGLI 6 [LE de FRANCE Bo odplul iz New Yorka 6. DECEMBRA ob 10. zvečer Potnike bo spremil v Slovenijo ravnatelj našega slovenskega oddelka FRANCE Bo odplul iz New Yorka 12. DECEMBRA ob 6. zvečer Potnike bo spremil v Slovenijo ravnatelj našega slovenskega oddelka NAJKRAJŠE ŽELEZNIŠKO POTOVANJE Posebne kabine za drugi in tretji razred z modernimi udobnostmi. BREZPLAČNA PIJAČA IN SLAVNA FRANCOSKA KUHINJA Ta dva nagla velikana nudita potnikom vso moderno udobnost, izredno naglico, službo, najboljšo hrano in najboljšo pijačo. ZDAJ JE CAS —.DA SI ZAJAMClTE PROSTOR Vprašajte pri bližnjem agentu ali pri cJheaeh 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. Kr elan je Parnikov S Kipping New« — 9 novembra: St Louis. Cherbourg, Hamburg Republic. Cherbourg, IJ.rem»-n Volendam, B«iu ogne »ur\ M«-r. Kot-t*-r«J:i m C"-nte Biancumano. Na;»>'l O«nova 13. novembra: Aquilanla. Cherbourg StuttgJirt, Boulogne Sur M t. Stremen tjpiTBf Washington. Ch'-rlmm g. Hr»-m»-ii Itoina, N»piiiltr;iu, Havre l»re"«bn, Cherbourg Bremen 22. novembra: ul>mi>l<, Cherbourg Aral'!«-. Cherbourg. Antni-rptn France. Ilavie 21. novembra: t*, ntf «;rari|e. Na;-oll, O»*riova L*eut»ch!an hm. Bouk-gn«-no-u Sur Mt. Ore- 29. novembra: Homeric, Cherbourg Lai'laivl. Ch»i-t».urtf, Ant«er»>en Miiitit-rola. Plymouth, Itoulogne Sur .Mer Augu*tun. N:«!*-", Ornova 30. novembra: Milwaukee, Chert*»urK, Hamburg rr<-Midt-nt Uijonrvrll, Cherbourg. 1:i enieil B"ii£nl tkuonl da F - a r. c«''. izlet, — dec. $1. GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK TERFREN LAILA rili, na že poprej omenjeno letalo | ničlo toda temperatura se naglo in spustih po njem tok zelo visoke ! flviga Ekspedicija ^ žurno pri-napetosti. Letalo bi se napolnilo ^ j pravlja na pohod proti tečaju in u_ elektriko, ki bi po prekoračenju j pa da n ^ mogoče d0vršiti pot v skrajne napetosti v obliki strehe u-dariio na zemljo. Električni oblok med letalom in zemljo toliko časa ne bi j en j al, dokler bi letalo ne zgorelo in treščilo na zemljo. Kaj takega bi se seve lahko pripetilo tudi po nesreči. Zaradi tega bi morali biti ti "zlačno kabli" spe-i ljano v zelo velikih višinah iz kra- petih etapah. Med 'Little Americo' in južnim tečajem bo^pcstavljenih pet postaj in zalog s hrano, katerih zadnja bo odaljerta od tečaja 500 km. Psi bodo začeli najprej prodirati s sanmi proti deželi kraljice Maud. tekom svoj« jn.tovanja i*> evropskih državah. in t.-koiTi svoj« ir.« bivanja v N.-vv Torku bo na raz-pol.uK" javnosti 3!:i KTafol. K j . >11 kiroinantijo. nalizlra, zriafa j, tolmaf-i usotlo t.-r hvi-tuj* v vs*-h z.idevah življenja. < >biW«-t»-jo lahko: <>rl l«j. iJo|, «1.. i. po|». iri o«! Z |«»f». do «; Z\ r>!T, 1> K. IMll Str«*.-t, ground f:.*,r, NVw York C.ty. —Adv Sv.tovrio znana orijentalna »ni- Mi«'. in jiro . kultu,- v.-.i.-. Mm** TVrfrcii I-lil.-). odlikovana z vi-nikirni di|>lo>mami vk« h evropskih rlrtav potuje Sf-d.i j |»> Ani.liki in sv bo za par rini ustavila v New Vorku. Mine BANOVČEVI KONCERTI. 10. novembra: Canonsburg-Stra-bane. Pa. 23. novembra: Barberton. O. 1. decembra: S. Chicago, 111. 8. decembra: Calumet, Mich. 15. dccembra: Milwaukee, Wis. Banovec Svetozar, 381 E. 1G0. St., Cleveland. O. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk. ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv. 27, East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba štv. 308, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5., soba 413. Kako se potu* je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potofmtl* v star? kraj, je potrebno, dm > poučen o potnih listih, .prtljagi in drugih stvareh. Vsled nase <*t aeroplan med Numedia in Ring- \ town. Sku&al je pristati, a kmalu' bi morali biti tako odmerjene dol- spoznal, da bi ga prej^ zalotili pla- j žine, da bi šli lepo okoli in" okoli meni, vsled česar je skočil ter pri-1 zemlje ter prihajali nazaj k oddaj-'stal na koruznem polju tri milje ni postaji, ki bi jih z novo silo po-1 od tukaj. Stroj je padel nekako pol gnala naOcoli. Ha ta način bi elek- \ milje vstran. Nelson je takoj šel k tričnl valovi nenehoma krotili o- j stroju ter skušal rešiti, kar se je krog sveta, s čimer bi se izgube med dalo. Iz' razvalin so dobili precej potjo precej zmanjšale. Poleg glav- 1 papirnatega denarja. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO t se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Tadi nedriarljani zamere jo potovati v stari kraj ua obisk« toda preskrbeti si morajo dovoljenje ca po».-uiiev (Return Permit) is Washington*. ki je veljaven za eno leto. Brez permit* je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in bii se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanj« eden mesec pred nameravanim odpotovanjem in oai, ki potujejo preko New Yorka, j« najbolje, da v prošnji označijo, naj «e jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE STAREGA KRAJA IZ Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo x prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota M5 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvo-•I in ti so: Stariši ameriških drža v-janov, možje ameriških državljank, d so se po I. juniju 1928. leta A to-rili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni lo prve polovice kvote. Do drago polovice pa sc opravičeni šene a neporočeni otroci izpod 21. leta jnih nedržavi janov, U so bill postavno pripnščenJ v to dešelo sa stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano In zanesljiv« SAKSER STATE BANK CZ CORTLANDT STREET