Medvodah
:a gradbenega dela
Na gradbišča hidrocentrale v Medvodah praznujejo danes delavci, strokovni mojstri, tehniki in inženirji lepo slovesnost. Za svoje delo v* drugem polletju 1950 so prejeli prehodno zastavo centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije, naslov »Zaslužni delovni kolektiv nizkih gradenj v FLRJ« in 54.000 din nagrade. Slovesnosti se je kot zastopnik Sveta za gradbeništvo FLRJ in kot zastopnik gradbenega ministra LRS udeležil glavni direktor generalne direkcije gradbenih podjetij inž. Gašper Muha, ki je zaslužnemu delovnemu kolektivu izročil prehodno zastavo in nagrado ter s krajšim nagovorom čestital k pomembni delovni zmagi za Zvezo sindikatov Slovenije je delavcem izrekel pohvalo Rudolf G a n-z i 11 i. Z lepim kulturno umetniškim programom pa so delavce razvedrili orkester »Franceta prešerna« iz Kranja, operna pevca Bukovčeva in Čuden, član ljubljanske drame Tiran in operni kvintet Slov. narodnega gledališča iz Lju bljane.
vršila na Malti, razil željo, da \ ljena na novo ravnavala skup
Indokini,
Crne vasi na Barju opazovali, kako na nekaterih področjih blizu njihove vasi brez vzroka kopni sneg. Ta pojav je bil najbolj očiten kakih 500 m od kraja, kjer se Iščica izteka v Ljubljanico. Pred nekaj dnevi pa so na tem kraju začele iz zemlje puhteti pare. V začetku so vsi mislili, da gre za običajen po-
72750
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE
Ljubljana, 31. marca in 1. aprila 1951
POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 DIN
SKLICANJE LJUDSKE SKUPŠČINE
LR SLOVENIJE k prvemu rednemu zasedanju
Ljubljana, 30. marca 1951 PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE JE DANES Z UKAZOM ŠTEV. 256 SKLICAL K PRVEMU REDNEMU ZASEDANJU LJUDSKO SKUPŠČINO LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE, KI JE BILA IZVOLJENA NA SPLOŠNIH VOLITVAH DNE 18. MARCA 1951.
ZASEDANJE BO NA DAN 10. APRILA 1951 OB 11. URI.
^ Iz sekretariata Prerldlja Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije.j
Združenja odkupnih podjetij
s pridelki na prostem trgu
Za hidrocentralo v
je opravljena dobra polovica
Vse večje sproščanje prometa s kmetijskimi pridelki je prineslo doslej ie zelo lepe uspehe v zboljšanju preskrbe naših delovnih ljudi. Ne samo, da so danes na mestnih trgih na prodaj veliko večje količine blaga kakor n. pr. pred enim letom, temveč so tudi cene temu blagu dokaj nižje in ustaljene, tako da tudi ob trenutni manjši ponudbi tega ali onega ni opaziti večjih skokov.
V novih pogojih je bilo treba tudi trgovskim podjetjem, ki se bavijo z nakupom in prodajo kmetijskih pridelkov, omogočiti čim prožnejše in uspešnejše poslovanje. Zato so bila predvsem po gospodarsko močnejših okrajih ustanovljena posebna podjetja za proste odkupe. Njihova naloga je nakup kmetijskih pridelkov neposredno pri proizvajalcih po prostih cenah. Kakor je znano, se s takim nakupom ukvarjajo tudi splošne kmetijske zadruge, njihove zadružne zveze, ki v ta namen lahko ustanavljajo posebna okrajna zadružna podjetja, pa tudi razna podjetja po mestih in industrijskih središčih, tako n. pr. podjetja za oskrbo gostinstva itd. Način nastopa teh organizacij in podjetij na prostem tržišču neposredno pri proizvajalcih pa seveda v precejšnji meri vpliva na cene ponujenega blaga, kakor tudi na količino tega blaga. Če n. pr. posamezna podjetja blago preplačujejo, utegnejo povzročili s tem ne samo splošno zvišanje cen tri proizvajalcih, temveč tudi špekulacijo v ponudbi. Iz teh in iz drugih vzrokov se je pokazala potreba, da se osnujejo posebna združenja podjetij za trgovino s prostimi kmetijskimi pridelki. Člani teh združenj bodo državna podjetja' ki se bavijo z nakupom in predajo kmetijskih pridelkov, lahko pa tudi zadruge in njihove zveze, pa
Danes se bo sestal PRVI KONGRES GASILSKE ZVEZE SLOVENIJE
I tudi močnejši proizvajalci, ki na trgu ' samostojno prodajajo svoje pridelke, tako državna posestva in okrajni zadružni skladi.
V Sloveniji bo, kot kaže, organiziranih 6 takih združenj, in sicer bo eno v Murski Soboti za obmurske okraje, drugo v Mariboru za oba mariborska okraja, Slovenjgradec, Ptuj in Poljčane, tretje v Celju za oba celjska okraja, Krško, Šoštanj in Trbovlje, četrto v Ljubljani za mesto, okoliški okraj, Jesenice, Kranj, Grosuplje in Kamnik, peto v Gorici za vse primorske okraje in šesto v Novem mestu za okraje Ko-I čevje, Novo mesto, Trebnje in Črnomelj. Posamezna združenja si bodo za vodstvo poslov izvolila odbore, za medsebojno koordinacijo dela pa poseben republiški koordinacijski odbor.
Prva naloga teh združenj bo, dobro obveščanje včlanjenih podjetij o stanju na tržiščih. Na področju trgovine z industrijskim blagom že nekaj časa posluje posebna informativna služba f>ri zveznem Uradu za cene, ki obvešča trgovino in proizvodnjo širom države o stanju na tržiščih z industrijskim blagom v glavnih mestih republike. S tem omogoča zlasti trgovskim podjetjem uspešnejše poslovanje, predvsem pa boljšo in hitrejšo preskrbo prebivalstva z mdustrijskimi izdelki. Informativna služba omenjenih združenj pa naj omogoči trgovskim podjetjem s prostimi kmetijskimi pridelki čim boljši pregled nad ponudbo pridelkov in tudi nad njihovimi cenami. V ta namen bodo posamezni člani o stanju na svojem področju poročali združenju, združenje bo obveščalo svoje člane o stanju na področju drugih združenj, republiški koordinacijski odbor pa posamezna združenja o stanju na tržišču sosednih združenj in tudi v drugih republikah. Na ta način bodo posamezni člani združenja veliko laže nakupovali pridelke kakor doslej, s čimer bo zagotovljena tudi enakomernejša preskrba prebivalstva. Za člane združenj bo pa seveda obvezno, da se bodo pri svojem poslu držali med seboj dogovorjenih cen. To bodo cene, ki se tvorijo na tržišču po ponudbi in povpraševanju in bodo prav. člani združenj tisti, ki bodo s svojo smotrno politiko bodisi pri nakupu ali prodaji blaga lahko imeli nanje največji vpliv. Discipliniranost v tem pogledu bo ravno preprečila neupravičeno dviganje cen od strani posameznih podjetij, kar je bil doslej pogost pojav pri nakupih pridelkov na prostem trgu.
Danes popoldne se bo sestal I. kongres Gasilske zveze Slovenije, na katerem bodo delegati prostovoljnih gasilskih društev Iz vse Slovenije pregledali dosedanje delo in sprejeli sklepe za bodočnost. Ljubljanski poklicni gasilci so za tu priliko na zidu poleg poslopja »Na-Ma« pred glavno pošto s pomočjo svoje velike lestve obesili 16 kv. metrov velik propagandni plakat.
V enem mesecu 203 bolgarski begunci
V zavetišču v Nišu so se zbrali v enem mesecu 203 begunci iz Bolgarije. Od teh jih je prišlo 38 v zadnjih petih dneh. Med begunci je 144 kmetov, zasebnih in zadružnih. 35 delavcev, ostali pa so vojaki, visokošolci in srednješolci. Največ beguncev je bilo organiziranih v bolgarskem kmečkem gibanju, vsi mlajši pa so bili člani komunistične mladine in nekateri med nitmi celo predsedniki in odborniki mladinskih komunističnih organizacij. ki pa so bile v zadnjem času razpuščene. Begunci so iz vidinskega. kulskeaa. beloeradč iškega, tmskega. čustendilskega in mihajlogradskega okraja.
Pred današnjo proslavo smo na gradbišču zvedeli, da je za to našo pomembno hidrocentralo opravljenega več kot polovica gradbenega dela. Ta presoja je sicer samo splošna, kajti upoštevati je namreč treba, da tu niso všteta vsa organizacijska in pripravljalna dela, ki jih na dograjeni hidrocentrali ne bomo kasneje opazili. Zategadelj je razumljivo, da bo še preostala polovica gradbenih del opravljena v neprimerno krajšem roku. Sedanji tempo graditve nam obeta, da se bo v Medvodah čez deset mesecev že vrtel prvi turboagregat in nam bo hidrocentrala začela dajati električno energijo.
Za hidrocentralo v Medvodah so doslej že zgradili desno pretočno polje. Dograjen je tudi že srednji oporni ber. Dovršena so najbolj komplicirana konstrukcijska dela v železobetonu — sifon in špirala. Gotov pa je tudi precejšnji del odtočnega kanala. Tako bodo vsak čas v celoti dogradili desni turbinski steber s strojnico, kjer bodo montirali turbino z generatorjem in ostalimi napravami. V aprilu bodo gradbena dela na turbinskem stebru zaključena, nakar bodo lahko montirati turbino in generator ter portalni žerjav.
Ker je srednji steber že zgrajen do potrebne višine, bodo maja začeli z delom v levi obrežni strugi, kjer sedaj še prosto teče Sava. Se prej pa bodo vodni tok usmerili skozi že zgrajeno desno pretočno polje. V levi suhi strugi bodo zgradili levo pretočno polje, levi turbinski steber in levi odtočni kanal.
Sedanji razvoj dela kaže. da bo začela hidrocentrala obratovati z desnim turboagregatom nekako januarja prihodnje leto. Med obratovanjem bodo medtem dogradili še levi del hidrocentrale, tako da bo hidrocentrala v celoti obratovala proti koncu prihodnjega leta.
Ko bo hidrocentrala obratovala z obema agregatoma, bo dajala letno 'okrog 95 milijonov kilovatnih ur električne energije. Oba generatorja bosta zmogla 24.000 konjskih moči. Proizvodna cena električnega toka bo nenavadno nizka in bo znašala za eno ki-
Htdrocentrata v Medvodan. pesno je srednji oporni steber, ob njem desno pretočno polje, nato betonsko obzidje odtočnega kanala, za njim pa desni turbinski steber.
lovatno uro samo 018 din. Poleg Vuzenice bodo Medvode dajale najcenejši električni tok. Ce bi električno energijo, ki jo bo dajala međvoška hidrocentrala, proizvajali v kalorični centrali, bi letno porabili 120.000 ton dobrega premoga. Tako pa nam bo Sava to delo opravila skoraj zastonj.
Zaslužni delovni kolektiv si je v zadnjem letu močno prizadeval, da bi svojo težko nalogo čim prej in čim bolje izpolnil. Lanski delovni načrt so kljub stalnemu pomanjkanju delovne sile izpolnili s 111.9%. Z dobro delovno organizacijo so dvignili storilnost na 122.5%, norme pa stalno presegali do 10%. Navzlic že razmeroma obrab-
10. tovarna za eterično olje
V Loškem potoku so pravkar zgra-1 do destilatorji, parni kotel in ostale na-
dili in opremili novo tovarno za proizvodnjo eteričnega olja iz smrekovih in jelkinih iglic. To je že 19. obrat te vrste in drugi po velikosti v Sloveniji. Vsi dosedanji obrati imajo eden ali dva destilatorja po 2000 litrov, medtem ko imata obrata v Obrhu pri Novem mestu in Loškem potoku po 3 destila-torje. Obrat v Loškem potoku bo proizvajal letno za okoli 5 milijonov din eteričnega olja.
Poskusna destilacija, ki so jo opravili pretekli ponedeljek, je dala eterično olje tako dobre kakovosti, da ga bomo lahko porabili za izvoz. Ko bo-
Planinci bodo počastili
10 letnico OF
Štafeta planincev Jugoslavije, ki nosi pozdrave in čestitke maršalu Titu za njegov rojstni dan, je 22. marca končala prvi del svoje poti, ko so slovenski planinci v partizanski vasici Gaj pod Trdinovim vrhom na Gorjancih izročili štafetno palico hrvatskim planincem. S to štafeto pa naloge slovenskih planincev še niso opravljene.
Kratek čas je še do 27. aprila, do obletnice zgodovinskega dne, ko je naše ljudstvo stopilo v borbi proti svojim sovražnikom. Delovni ljudje se z vnemo pripravljajo na ta veliki praznik, ki ga hočejo dostojno proslaviti in mu dati slavnostni poudarek. Tudi Planinska zveza Slovenije hoče kot najmnožičnejša fizkulturna organizacija prispevati svoj delež k proslavi 10. obletnice ustanovitve OF. Organizirala je veliko planinsko štafeto s ciljem na vrhu Triglava — simbolu naših narodov. Tam se bodo sešle štafete iz petih smeri.
Prva bo šla na pot 5. aprila štajerska štafeta, ki vodi iz Maribora čez Pohorje, Peco in Raduho na Kamniške planine in odtod čez Karavanke v Mojstrano in na Triglav. Druga je dolenjska proga, ki pojde z Gospodične na Gorjancih po partizanskih poteh čez Kočevski rog, na Ljubljanski vrh in odtod čez Crni vrh v Polhograjski^ dolomitih na Blegaš in Gorjuše ter naprej na Triglav. Dolenjska štafeta poide na pot 15. aprila. Tretja je notranjska oz. primorska proga. Začne se
D?e novi vrsti jekla v Goštanju
Nedavno smo poročali da so v gu-štaniski železarni začeli izdelovati brzostružno jeklo- pri katerem so uspešno nadomestili volfram z molibdenom. Medtem pa so osvojili še proizvodni postopek za dve novi vrsti jdkla, in etevr man gansko jeklo -in osimo jeklo. Dc-slej smo morali specialno mangansko jeklo za nožet ki se uporabljajo v tobačni industriji za rezanje tobaka, uvažati iz tujine. Naša
VREME
Jfapoveđ za nedeljo: Zboljšanje do del-gp. razjasnitve.
so začeli izdelovati
tobačna industrija pa potrebuje na leto okrog 40 ton nožev iz takega jekla. Vse te nože bauno odslej izdelovali doma iz manganskega jekla, ki ga sedaj izdelujejo v Guštanju. s čimer bomo prihranili na leto skoraj 10 milijonov deviznih dinarjev. V tobačni tovarni v Ljubljani že uporabljajo za rezanje tobaka nože, izdelane iz gu-štanjskega jekla. Znatna je tudi potreba po osimo je.klu. ki so ga začeli izdelovati v Guštanju. To jeklo se uporablja za izdelovanje kalupov, v katerih se kuje razno orodje, ki s kovanjem debi zahtevano obliko. Iz tega jekla se izdelujejo tudi veliki noži za rezanje razžarjenega profitnega železa v valjarnah.
13. aprila na Snežniku nad Ilirsko Bistrico, vodi čez Javornik na Nanos, od tam čez idrijske hribe proti Tolminu in naprej čez Sedlo Globoko na Komno in na Triglav. Četrta štafeta starta v Trstu. Proga vodi čez Trstelj v Novo Gorico in naprej ob Soški dolini do izvira Soče, kjer se združi s koroško štafeto, ki bo prišla iz Celovca čez Korensko sedlo mimo Kranjske gore in čez Vršič k izviru Soče. Odtod bosta obe štafeti skupno nadaljevali pot čez Dolič na Triglav. Tržaška štafeta pojde na pot 21. aprila, koroška pa 22. aprila.
Vse štafete bodo prispele na Kredarico v sredo 25. aprila, kjer bo na predvečer 10. obletnice ustanovitve OF velika slovesnost.
Priprave za štafeto, ki bo ena največjih akcij članov Planinske zveze Slovenije, so že v polnem teku. S to manifestacijo hočejo planinci pokazati enotnost v vrstah Osvobodilne fronte, ljubezen do domovine in zaupanje do ljudske oblasti. Štafeta bo zaobljuba trdne odločenosti vseh članov planinske organizacije odločno braniti in razvijati pridobitve ljudske revolucije, katere začetek je bil pred 10 leti. -ar.
Prevoz posmrtnih ostankov
posi
italijanskih partizanov
V naši držav! so bili več dni člani organizacije bivših italijanskih partizanov. ki so uredili prevoz posmrtnih ostankov italijanskih partizanov, ki s; padli med osvobodilno vojno v Sandžaku in v Crni gori. Iz Sandžaka so posmrtne ostanke Italijanskih partizanov že pripeljali v Italijo, včeraj pa so s titograjske železniške postaje zelo slovesno odpremili proti Zagrebu posmrtne ostanke 18 borcev divizije »Garibaldi«, ki so padli na črnogorskih bojiščih. Na postaji so se zbrali predstavniki CK KP Cme gore, republiške ljudske skupščine, Zveze borcev in drugih množičnih organizacij. Od italijanskih žrtev osvobodilnega boja se je poslovil predsednik mestnega ljudskega odbora v Tita. gradu.
prave popolnoma prečiščene, bo kakovost olja še boljša. Generalna preizkušnja in otvoritev tovarne bo 2. aprila, ko bodo začeli obratovati z vsemi tremi destilatorji.
Obrat v Loškem potoku ima prav ugodno in močno surovinsko zaledje, tako da bodo mogli neprekinjeno obratovati. Se pred obratovanjem so tudi dobro organizirali dovoz smrečja, ki ga tod zlepa ne more zmanjkati. Ljudje v Loškem potoku in daleč naokoli so z radostjo sprejeli ta novi obrat, ker jim bo nudil lep vir dohodkov.
Tovarna eteričnega olja v Loškem potoku ni samo največja, ampak tudi najmoderneje zgrajena in opremljena s tehnično najpopolnejšimi napravami.
Za njeno zgraditev gre največ priznanja podjetju »Kotlarka« iz Ljubljane, vodji gradbenih del Davorinu Maziju, podjetju »Planica-šport« iz Ribnice, Gozdarskemu avto podjetju v Ribnici, monterju glavne direkcije za lesno in- r dustrijo Rozmanu m se drugim strokovnim delavcem, ki so se zares močno potrudili, da je bila tovarna zgrajena in opremljena v prav naglem tempu.
Ijenim strojem so mehanizacijo Izkoriščali dvakrat više. kakor znaša povprečje. Sef gradbišča inž. Alfred Pe-teln je tako vzorno uredil gradbišče in organiziral delo, da je delovnemu kolektivu uspelo kljub mnogim težavam izpolniti prav vse postavljene gradbene naloge.	(ž)
Razgovori * Ache son-Schuman
Washington, 31- marca. Zunanja ministra Acheson in Schuman sta imela včeraj dva sestanka, ki pa sta bila po angleških informacijah neuradnega značaja. Sprejeti niso bili nobeni sklepi. Po prvem sestanku je izjavil Schuman, da so razpravljali o vprašanju obrambe Sredozemlja in da je bil dosežen popoln sporazum. Izve se. da je Francija pred časom po diplomatski poti protestirala pri angleški in ameriški vladi, ker ni bila povabljena na mornariško konferenco. ki se je nedavno Schuman je sedaj izda bi bila Francija povab-na novo konferenco, ki bo ob. skupno vprašanja obrambe in Bližnjega vzhoda.
Na drugi konferenci sta Acheson in Schuman razpravljala o morebitni konferenci štirih zunanjih ministrov, o kakor tudi o evropskih vprašanjih.
V Parizu se stavka nadaljuje
Pariz, 31. marca. Zastopniki pariških prometnih delavcpv so snoči obiskali ministrskega predsednika Queuil. lea. Sporazumeli so se glede ustavitve stavke pod pogojem, da se plače zvišajo za 12,5%. Po sestanku pa so nastopile nove težave, ker direkcija pariškega prometa ni pristala, da bi se stavkujočim izplačale plače za ves čas stavkp in tudi ni pristala, da bi opustila kazenske ukrepe proti voditeljem stavke. Zaradi tega je odbor stavku-jočih za danes sklical množični sestanek vseh stavkujočih prometnih delavcev v Parizu, ki naj bi odločil o ustavitvi ali nadaljevanju stavke.
Francoska vlada je imela snoči sejo, na kateri je odobrila podražitev cen za plin. elektriko in premog. Danes bo nova seja vlade.
V stavko je medtem stopil del urad-nikov ministrstev za finance in delo.
SPET NOVI GR0MIK0V1 PREDLOGI
Pariz, 31. marca. — Včeraj popoldne so imeli namestniki zunanjih ministrov štirih velesil svojo 20. sejo. Seja je trajala štiri ure. Uvodoma so zastopniki zahodnih velesil 'odgovarjali na spremenjeni predlog dnevnega reda, ki ga je na 19. seji stavil Gromiko. Prosili so za pojasnila teh predlogov. Dr. Jessup je dejal, da novi. sovjetski predlog zmanjšuje razlike, da pa še obstoje nesoglasja, ki bi jih bilo morda mogoče odstraniti, če "bi ‘dal Gromiko nadaljnja pojasnila. Tudi Davies je dejal, da mu nekatere točke novega sovjetskega predloga niso jasne. Gromiko pa je odklonil vsaka pojasnila
Pomoč ZDA ameriškim državam
Washington, 30. marca. (AFP). Uradno sporočilo pomočnika ameriškega ministra za zunanje zadeve za gospodarska vprašanja Torpa poudarja, da so ZDA pripravljene finančno pomagati drugim ameriškim republikam, tako da bodo lahko povečale proizvodnjo za potrebe ameriške obrambe. ZDA so pripravljene Po potrebi skleniti dolgoročne sporazume za dobavo surovin po ugodnih cenah, in sicer predvsem za potrebe vojne proizvodnje, nato pa tudi za zadovoljitev civilnih potreb.
ter izjavil, da želi samo, da izrazijo zahodne velesile svoje mnenje o bistvu sovjetskega predloga. Ce tega nočejo storiti, je pripravljen čakati. Nato je Parodi predlagal, da bi se na tajni seji razpravljalo o pojasnilih k novemu sovjetskemu predlogu. Gromiko je tudi ta predlog odklonil.
Pred koncem seje pa je Gromiko stavil predlog, da se v dnevni red konference zunanjih ministrov vključita dve novi točki, in sicer: 1. razprava o severno-atlantskem paktu in o ameriških vojaških oporiščih v Angliji, Norveški, Islandiji, kakor tudi v drugih državah v Evropi in na Bližnjem vzhodu, drugič razprava o mirovnih pogodbah z Italijo, Romunijo, Bolgarijo in Madžarsko, kakor tudi dosedanjih dogovorih štirih velesil o Nemčiji in Avstriji, vključno denacifikacijo in vprašanje vojnih zločincev. Grnrr.i-ko je ob tej priliki napadel Atlantski pakt in politiko zahodnih velesil v Nemčiji in v Avstriji. Zastopniki zahodnih velesil na novi predlog Gro-mika niso odgovorili, temveč so prosili odlog za premislek.
Danes opoldne bodo namesfniki zunanjih ministrov gostje na kosilu v ameriškem veleposlaništvu. Popoldne ob štirih bo 21- seja.
Sovjetska\ uprava brezobzirno izkorišča avstrijska naltina nahajališča
Dunaj, 30. marca (Tanjug). Sovjetska uprava za nafto v Zistersdorfu je pomnožila vrtalna dela. ker hoče povečati proizvodnjo mineralnega olja od 1,200.000 ton, kolikor je znašala lani, na 1,800.000 ton ietno. Ce bi se ta namen sovjetske uprave uresničil, bi sovjetska okupacijska oblastva v Avstriji prekosila naciste, ki so leta 1944 dobivali iz nastinih področij okili Zisters-dorfa 1.200.000 ton naj'e in drugih mineralnih olj na leto,- V krajih Matzsen in Aderklas postavljajo nove vrtalne naprave, da bi lahko pridobivali včč nafte.
Resolucija o Kašmiru sprejeta
Lake Success, 31. marca Varnostni svet je sinoči sprejel novi amglo-ame-riški predlog za ureditev kašmirskega vprašanja. Za predlog je glasovalo 8 držav, proti pa nobena. Glasovanja so se vzdržale Indija, Jugoslavija in Sovjetska zveza.
TURNIH V DORTMUNDU
0’KelI.v prvi?
V zadnjem kolu so bili doseženi tile rezultati. Stolz : Fuderer remi, Rosso-lirao : Grob 1:0. Pfeilfer : Kieninger 1:0. Lange : Bogoljubov 1:0, Milič : Puc renii, partija O’ Kelly : Kellerjeva pa še ni končana.
Izidi prekinjenih partij: Kieninger: Rossolimo 1:0, Grob : Stolz remi.
Zač'isno stanje po zadnjem kolu: Milič, in Fuderer 7, O’ Kelly 6 in pol (1), Pfeifler 6 in pol. Pne In Rossolimo 6. Lange 5 in pol, Kieninger in Stolz S, Bogoljubov 4 in pol, Keller-jeva 3 (1). Grob 3.
Ce bo O’ Kelly premagal Kellerjevo, kar je verjetno, bo zmagovalec na turnirju,
Vesela norica za Ljubljano !
Zemeljski plini na Ljubljanskem barju
Ze vso zimo so Črne
iz
za o
jav barjanske megle. Ko so pred nekaj dnevi kmetje začeli na tem kraju orati, jim je v brazde pritekala precej vroča voda, hlapovi pa, ki so se dvigali iz zemlje, so silili ljudi h kašlju in povzročali glavobol.
. Govorice o tem nenavadnem pojavu so se brž razširile po vsem Barju in prišle tudi v Ljubljano. Takoj je bila sestavljena komisija strokovnjakov, ki si je zadevo ogledala in soglasno ugotovila, da na Barju puhti** iz zemlje zemeljski plini in vre na dan izredno vroča voda.
Po mnenju strokovnjakov, bi se ta prirodna energija dala koristno uporabiti v komunalnem gospodarstvu mesta Ljubljane. Vodo iz vročega vrelca bi lahko po ceveh napeljali v ljubljanske stavbe, ki bi imele tako skoraj brezplačno centralno gretje. Ta energija bi zadoščala za ogrevanje vsega Južnega in vzhodnega dela Ljubljane. Zemeljski plin pa bi s pridom izkoriščala Mestka plinarna, kajti po mnenju strokovnjakov# je barjanski plin veliko boljši in čistejši od plina, ki ga ljubljanska plinarna sedaj proizvaja.
Ker gre za geološko odkritje izrednega gospodarskega pomena, so že odkupili zemljo od kmetov iz Črne vasi in izdelali prve načrte. Jutri dopoldne ob 11. uri pa se bo pri črni vasi sestala komisija, v kateri so tudi zastopniki Mastne plinarne in podjetja »Toplovod«. Komisija bo sklepala o tem, kdaj se bodo začela potrebna dela. V komisijo je bil pritegnjen tudi zastopnik podjetja »Kurlvo-promet«, da ugotovi, ali bodo zaradi tega že letos odpadle premnoge težave, s katerimi se je to podjetje vztrajno borilo vsa leta po vojni.	—ša.
Fotografski posnetek bruhanja tople vode in zemeljskih Plinov na Ljubljanskem barju. Radovedneže opozarjamo, naj se ne približujejo preveč temu področju, ker so pl-ni škodjjivi za zdravje. Kdor se za ta pojav zanima, si ga z daljnogledom lahko jutri ogleda z Ljubljanskega gradu, odkoder bo ta nenavadna geološka zanimivost najlepše vidna.
Ali je še mogoča mirna rešitev korejskega
Komentarji ob kitajski odklonitvi	vprašanja
Mac Arthurjeve ponudbe
London» 30. marca (Tanjug). Ker je Kitajska zavrnila Mac Arthurjevo ponudbo in glede na novo deklaracijo o namenu Združenih narodov v Koreji, so nastale nove okoliščine, ki so sprožile živahne komentarje o vprašanju, ali je še mogoča mirna rešitev korejskega spopada.
Britanski krogi so še vedno za pogajanja. Njihovo upanje se opira na okoliščino, da sile Združenih narodov ne mislijo opustiti boja, z vojaškega stališča pa je rešitev korejskega vprašanja še precej daleč. Ker je Peking zavrnil Mac Arthurjevo ponudbo, domnevajo, da bodo kitajske čete morda še enkrat poskusile pregnati Združene narode iz Koreje. Ako pa bi se tudi ta napad ponesrečil, bi morda kitajska vlada končno le privolila v pogajanja za politično rešitev korejskega spora.
V Londonu so mnenja, da se tudi nova deklaracija Združenih narodov, ki bo poslana pekinški vladi, opira na takšno presojo sedanjega položaja. Britanska vlada se še ni izrekla za to deklaracijo, ki omenja razen prenehanja bojev v Koreji in sklicanja konferen-
Rim, 30. marca (Tanjug). Kakor piše davišnje rimsko časopisje, je izdelal iniciativni odbor akcijskih odborov za enotnost in neodvisnost italijanskega delavskega razreda manifest, v katerem so razložene glavne smernice gibanja, ki sta ga ustanovila bivša poslanca KP Italije Cucchi in Magnani. Ko se obrača na delavce, kmete, bivše partizane, obrtnike in inteligenco, zagotavlja iniciativni odbor svoje zaupanje v mir, ki mora temeljiti na enotnosti. demokraciji in solidarnosti narodov, pripravljenih, da se bore proti vsakemu napadu. Manifest je razdeljen v 7 poglavij: kriza levice v Italiji,
V Italiji grozi stavka profesorjev
Rim, 30. marca. Italijanski srednješolski profesorji so zagrozili, da bodo 7. in 8. aprila stavkali, če vlada ne bo sprejela njihove zahteve po zvišanju plač.
Sovjetski zastopnik v Berlinu zavrnil ameriški protest
Berlin, 30. marca (AFP). Sovjetski zastopnik v visoki komisiji v Berlinu je zavrnil protest, ki ga je vložil poveljnik ameriškega sektorja Berlina general Matthewson zaradi nedavnega izgreda policije iz sovjetskega sektorja, ki je streljala na 4 ameriške avtobuse. Ameriški poveljnik v Berlinu je zahteval, da morajo biti krivci kaznovani.	----
Taft proti pošiljanju ameriških čet v Evropo
Washington, 30. marca. V ameriškem
senatu se nadaljuje razprava o Trumanovi zahtevi, da mora dobiti proste roke za pošiljanje ameriških čet v Evropo. Republikanski senator Robert Taft, eden izmed najhujših nasprotnikov Trumanove vojaške politike, se zavzema za to, da bi kongres zavrnil Trumanovo zahtevo. Taftovo stališče je, da je treba Trumanove pravice glede uporabe oboroženih sil omejiti samo na čete v domovini. Vsekakor bo uspeh Taftove akcije odvisen od tega, ali se bo njegovim somišljenikom posrečilo pridobiti tudi določeno število demokratov.
Zahodna Nemčija ho smela graditi trgovske ladje
Bonn, 31. marca. Zavezniška komisija za Nemčijo je včeraj spremenila nekatera gospodarska določila okupacijskega statuta. Odstranjena je deloma omejitev gradnje trgovskih ladij, dovoljena je izdelava sintetičnega bencina in gume ter aluminija. Nadalje sme Nemčija p * zvajati jeklo nad dosedanjo najvišjo količino 11 milijonov ton letno, v kolikor gre jeklo za obrambo Zahodne Evrope.
ce za reševanje daljnovzhodnih vprašanj, tudi vprašanja, ki niso v zvezi s korejskim vprašanjem. To velja predvsem za predlog, da naj se vprašanje Formoze in sprejetja Kitajske v OZN združi s kakršno koli akcijo za ustavitev bojev v Koreji. Britanski krogi sodijo, da se mora akcija pri pekinški vladi opirati na sedanji vojaški položaj v Koreji in na sposobnost sil Združenih narodov, da obdržijo svoje sedanje bojne črte. Hkrati se znova poudarja, da bi vsako napredovanje proti kitajski meji škodilo razgovorom o mir ru in da bi lahko povzročilo razširjenje vojne,
Pekinški »Peoples Daily« piše, da so Združene ameriške države smrtni sovražnik kitajskega ljudstva in da Mac Arthurjeva izjava najbolj potrjuje, da je vojna Združenih narodov v Koreji napadalna. Mac Arthurjeve trditve o kitajskem porazu imenuje ta časnik neresnične in trdi, da sta Severna Koreja in Kitajska dovolj močni, da popolnoma premagata sovražnikove sile in osvobodita Korejo.
Zastopnik kitajskega odbora za mir
vojna nevarnost, poskusi obnavljanja fašizma, nevarnost za svobodo in demokracijo, socialistična rešitev glavnih vprašanj italijanskega naroda, aktivna nevtralnost in naloge akcijskih odborov.
V poglavju, ki govori o krizi levice v Italiji, grajajo politične in sindikalne akcije KP Italije in Generalne konfederacije dela kakor tudi sodelovanje Saragatove socialistične stranke z de-mokrščansko vlado. »Ta dva elementa«, pravi manifest, »sta glavni vzrok za zmedenost, ki vlada med delavskim razredom Italije.« Odbor poudarja, da morajo italijanski delavci najti lastno socialistično rešitev glavnih vprašanj v državi, neodvisno od katerega koli bloka tujih sil.
Na koncu manifesta je izražena vera v italijanske delavce, bivše partizane in demokratično razpoložene sile, da bodo s svojim prispevkom okrepili boj italijanskega naroda za svobodo, demokracijo in neodvisnost.
Izključitve iz KP Italije
Rim, 30. marca. Luigi Gelli in Mario Brisi, ugledna komunista iz Certalda v pokrajini Toscani sta bila izključena iz KP Italije, češ da nista disciplinirana
Direkten železniški promet med ZSSR in Kitajsko
Pariz, 30. marca (AFP). 14. marca je bil v Pekingu podpisan sporazum o uvedbi direktnega železniškega prometa med ZSSR in LR Kitajsko, ki bo začel veljati 1. aprila in se nanaša na direktni potniški in tovorni železniški promet.
Pred novo ofenzivo Ho Ši Minhovih sil
Saigon, 30. marca. Iz Indokine poro. čajo, da je nevarnost za novo ofenzivo Ho Si Minhovih sil. Računajo, da so borbe, ki »o jih Ho Si Minhove čete začele 27. marca vdrodno od Hanoja, uvod v ofenzivo večjega obsega.
Predsednik estonske vlade — odstavljen
Moskva, 31. marca. Agencija Tass javlja, da je bil odstavljen predsednik estonske vlade Arnold Vejner. Na njegovo mesto je imenovan dosedanji podpredsednik Aleksej Murišef.
Predlog atomskih strokovnjakov za rešitev korejskega spopada
Lake Success, 1. aprila. Južnoameriški atomski strokovnjaki so predložili nov načrt za rešitev korejskega vprašanja. S pomočjo atomske energije nameravajo premakniti zemeljsko os tako, da 38. vzporednik ne bo več tekel skozi Korejo. Mislijo, da bodo s tem sovražnosti takoj same od sebe prenehale. Prvi poskusi za premaknitev osi bodo izvršeni danes. V Evropi se premik verjetno sploh ne bo čutil.
je rekel, da bo Kitajska še srditeje nadaljevala boje za osvoboditev vse Koreje, dokler ne bodo Združeni narodi preklicali svojega sklepa, s katerim je bila Kitajska razglašena za napadalca, in dokler bodo zavračali kitajske predloge za rešitev korejskega vprašanja in vprašanja Fornoze.
United Press, da je predstavnik ameriškega ministrstva za obrambo danes sporočil, da znašajo kitajske in severnokorejske izgube do 22. marca 760-300 mož. V to število so šteti mrtvi, ranjeni in ujeti kitajski in severnokorejski vojaki ter izgube, ki so jih imele sovražne čete izven frontne črte. Na bojišču znašajo izgube Severnokorejcev in Kitajcev 543.000 mož, od česar odpade na Kitajce 260.000 mož.
Zadnje norice
Tokio, 31. marca. Najnovejše poročilo iz Koreje Javlja, da so davi zavezniški tanki na fronti severno od Seula prekoračili 38. vzporednik in prodirajo proti severu. To Je od meseca decembra prvič, da so zavezniški tanki prestopili 38. vzporednik.
Prejšnja poročila so javljala, da so severno in severnovzhodno od Seula kitajske čete prešle v napad in da so se nekatere zavezniške izvidnice, zlasti pri Ujdžonboju morale umakniti s svojih položajev. Zavezniška letala so ugotovila zbiranje močnih sovražnih oddelkov v bližini fronte in pokrete proti prvim bojnim črtam. Letalstvo je močno bombardiralo prehode preko reke Jalu ob mandžurski meji. Izvršenih je bilo tisoč poletov.
Ameriški predlog za mir z Japonsko
Washington, 31. marca. Foster Dulles je poslal vsem prizadetim vladam, med njim itudi sovjetski, ameriški predlog za mirovno pogodbo z Japonsko.
F nehaj vrstah
Bratislava, 30. marca. (Reuter). Po sklepu britanskih oblasti v Londonu so danes zaprli britanski konzulat v Bratislavi.
Dunaj, 30. marca (Tanjug). Vojaško poveljstvo sovjetske okupacijske cone na Dunaju je zaradi »protisovjetske« delavnosti razrešilo šefa policije 22. okraja Becksteinerja. To je že drugi šef policije, ki so ga sovjetski organi v zadnjih 4 mesecih odstavili.
Rim, 30. marca. Poslanci in senatorji Romitove socialistične stranke enotnosti so se včeraj izrekli za enotnost s Saragatovo socialnodemokratično stranko. Rimski politični krogi so rezervirani glede združitve teh dveh socialističnih strank.
Rim, 30. marca (AFP). Italijanska policija je v februarju odkrila več ilegalnih 'skladišč orožja. Med drugim so našli v skladiščih 2 topa, 4 minomete, 47 strojnic, 47 puškomitraljezov, 1230 pušk, 359 revolverjev, 4542 granat, 9215 topovskih krogel, 231 patronov in več sto kilogramov razstreliva.
Berlin, 30. marca (AFP). Horst Leromer, književnik in glasbeni kritik »Tägliche Rundschau«, glasila sovjetske nadzorstvene komisije, je zbežal v zahodni del Berlina. Izjavil je, da ni mogel več prenašati razmer v sovjetski coni Nemčije.
Bonn, 30. marca (Reuter). Zavezniška visoka komisija je za 90 dni prepovedala izhajanje komunističnemu časopisu »Die Wahrheit« v Hanovru, ker je priobčil članek, v katerem pisec poziva nemški narod, naj se upre ukrepom za obrambo Zahodne Nemčije.
Pariz, 30. marca. Francoski tisk piše, da sta ameriška in francoska vlada sklenili sporazum, po katerem bo ameriško letalstvo dobilo v uporabo skladišče Martinerie v okolici Chateau-rouxa, da bi se olajšalo preskrbovanje Francije in drugih članic Atlantskega pakta z rmeriškimi letali.
Damask, 28. marca (Un. Pr.). Bivši predsednik sirske vlade Kaled el Azem je sestavil danes novo vlado, v katero so stopili člani neodvisnega In republikanskega bloka. Predsednik vlade je obdržal tudi resor zunanjega ministrstva.
Manifest Cnechija in Magnanija
Naš jezik Ureja dr. Mirko Rupef
Posvetovanje o otroških in dijaških domovih
Pri zveznem svetu za znanost in kulturo je bilo posvetovanje o vzgojnem delu v dijaških in otroških domovih ter o vodstvu teh ustanov. Na posvetovanju so ugotovili, da So po osvoboditvi naglo in mnogokrat brez načrta ustanavljali domove za dijake in za otroke. Ker spadajo te ustanove pod razne resore, v njih tudi ni bilo načrtno urejeno vzgojno delo in je zato potrebno, da se čimprej napravi pregled vseh dijaških in otroških domov v državi. Ta pregled bo omogočil boljšo ureditev vzgojnega dela in tudi razmestitev kvalificiranega osebja za vodstvo in za vzgojno delo.
Štorski kovinarji so petič dobili zvezno prehodno zastavo
V sredo je bila kolektivu železarne Store slovesno izročena prehodna zastava centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije in predsednika sveta za strojegradnjo. V imenu resornega ministra Franca Leskoška in v imenu predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije je kolektivu izročil zastavo glavni inženir generalne direkcije črne metalurgije Viktor Kotnik.
Letos si je kolektiv železarne Store že petič zaporedoma priboril zvezno prehodno zastavo. Hkrati z zastavo je kolektiv prejel denarno nagrado
263.000	din, ki jo bodo razdelili med najzaslužnejše delavce. Ob zaključku slovesnosti pa je 11 delavcev železarne prejelo odlikovanja reda dela, ki jih je podelil Prezidi j Ljudske skupščine FLRJ.
Kolektiv štorske železarne Je s podelitvijo zastave prejel priznanje za uspehe, dosežene v drugem lanskem polletju. Navzlic pomanjkljivi tehnični opremi so štorski kovinarji lani začeli proizvodnjo posebne vrste paliča. 3tega jekla in s tem razbremenili jeseniško železarno.
Razširjenje trolejbusnega in tramvajskega prometa v Beogradu
Za povečanje mestnega prometa v Beogradu bodo letos potrošili nad 70 milijonov dinarjev, od tega 50 milijonov za nakup novih trolejbusov, za gradnjo novih tramvajskih vozov domače konstrukcije in hitrih rečnih ladij, tako imenovanih »rečnih tramvajev« za prevoz potnikov iz Beograda v Zemun in obratno- Razen tega bodo dovršili na Bulvarju Rdeče armade garažo za 100 avtobusov in drugih vozil, v Novem Beogradu pa garažo za 200 kamionov. Tovarna vagonov v Smederevski Palanki bo za Beograd izdelala 10 novih tramvajskih vozov, in sicer po konstrukciji naših inženirjev Maksimoviča in Nikoliča, medtem ko bo motorje domače konstrukcije za te tramvajske vozove izdelala tovarna elektromotorjev »Sever« v Subotici.
Monterji Hidromontaže so pred rokom postavili stroje v hidrocentrali Pesočani
Skupina 6 monterjev zveznega podjetja «Hidromontaža« iz Maribora je s pomočjo 8 monterjev iz Makedonije te dni končala montažo strojev v novi hidrocentrali Pesočani pri Ohridu. Svoje delo so dovršili mesec dni pred rokom. V strojni dvorani nove hidrocentrale so postavili 4 P turbine, izdelane v Litostroju, ki po dve skupaj ženeta po en generator. Tudi oba generatorja. izdelana v tovarni »Rade Končar«, so že montirali. Vsak ima zmogljivost 1500 kflovatamperov. Prihodnji mesec se bo začela montaža ostalih naprav električnega dela centrale. Potrebni material je izdelan pretežno v domačih tovarnah, le nekateri deli so bili naročeni v Italiji in so sedaj na poti.
Čeprav so stroji že montirani, bo centrala začela obratovati šele čez nekaj mesecev, ker je treba še montirati cevovod, dolg okrog 1000 m. Montiranje in električno varjenje 12 metrskih delov cevovoda bo trajalo 3 mesece. Slaba organizacija prevoza teh cevi po ozkotirni železnici od Skoplja do Ohrida in odtod do gradbišča je povzročila zapoznitev teh del. Za novo hidrocentralo so zgradili že 30 km dolg daljnovod do Ohrida, sedaj pa grade še daljnovod do Kičeva.
Pred štirinajstimi dnevi sem obljubil krajcar tistemu, ki najde primeren izraz za trebovanje. Zaslužil si ga je. menim, tov. Zdenko Knez z naslednjimi vrsticami:
»Oddaja materiala je le zadnji člen v verigi dogodkov, ki slede drug za drugim. Ko smo ugotovili, koliko materiala je treba, ga zahtevamo (Nemci pravijo temu »Anforderung«. Srbi »trebovanje«). Potem potrdi pristojni organ. da je zahteva po materialu upravičena. Naposled pride koristnik z listino po material in skladiščnik mu ga izroči. Vsako izmed teh treh reči bi lahko napisali na poseben obrazec in bi potemtakem imeli zahtevnico, nakaznico, oddajnico pa potrdilo o prejem” in morda še temeljnico za knjigovodstvo materiala. To pa gotovo ne bi bilo gospodarno. Rajši združimo vse na skupnem obrazcu, ki ga ne bomo imenovali po nebistvenih pripravah, marveč po tistem, kar je odločilno, a to je brez dvoma oddaja iz skladišča. Zato bomo obrazcu rekli oddajnica.a
Komu ni znano, da je treba varčevati z obrazci. Zato je ta način kar prikupen, pa tudi »trebovanje« odpade. Pri tem sem se tudi prepričal, kako potrebno bi bilo, da bi za poslovno gospodarstvo čimprej dobili enotno izrazoslovje. Tisti, ki so za to poklicani, naj se zganejo!
Pa nadaljujmo in prerešetajmo še nekaj izrazov, ki so vdrli v naše besedišče, dasi jih prav nič ne potrebujemo.
Beseda višek je dobra in stara slovenska beseda. Ze Trubar piše na višek hiteti, Dalmatin lasje v višek gredo, Jurčič v višek Je strmel star stolp. Sem gresta tudi prislova kvišku in zviška. Pravilno se je razvil tudi pomen »najvišja točka«, n. pr. višek umetnosti, višek predrznosti. Danes pa slišimo in beremo kaj pogosto o viških krompirja, o viških mleka in ne vem česa še. Ta višek ni naš. od Hrvatov in Srbov je, ki jim više pomeni toliko ko naše več. Za srbskohrvatski višak sicer ne poznamo kakega »večka«, imamo pa svoj prebitek ali presežek. Rekli bomo torej presežek krompirja, presežki mleka.
Besedo tekstil (moški spol!) so začeli v novejšem času rabiti namesto že udomačene tekstilije (ženski spol, množina). Ali je potrebno, da segamo po obliki, ki so si jo naši sosedje po svoje prikrojili?
Tudi nemško Nul! je tam dobilo »domačo obleko« (nula) ter se nam ponuja namesto domače ničle- »Tri nula za
VESTI
IZ MEDNARODNEGA GOSPODARSTVA
Razvoj vojne proizvodnje v Združenih državah Amerike. Minister za obrambo v Združenih državah Amerike George Marshall je te dni podal poročilo o razvoju ameriške proizvodnje v zvezi z izvajanjem programa oborožitve. To poročilo navaja, da se je število delavcev v vojni industriji v drugem polletju lanskega leta povečalo za 900 000. Razvoj vojne industrije poteka po programu, ki gre za tem, čimprej doseči vojno proizvodnjo v enakem obsegu kakor med drugo svetovno vojno. Za uresničenje tega programa je ameriški kongres odobril za letošnje proračunsko leto skoraj 42 milijard dolarjev. Razen tega je odobrenih 5.2 milijarde dolarjev za izvajanje programa pomoči državam Atlantskega pakta. V zvezi s tem poročilom so zanimivi podatki ameriškega trgovinskega ministrstva o določenem obsegu industrijskih investicij v letošnjem letu. Ameriška podjetja nameravajo letos investirati za nove naprave in za opremo obratov rekordno vsoto 23 S milijarde dolarjev, to je za 29*/i več kakor lani.
Japonska je spet na tretjem mestu v
svetovnem ladjedelstvu. Najnovejša angleška statistika o svetovnem ladjedelstvu v letu 1950 navaja, da Je bilo na vsem svetu, izvzemši Sovjetsko zvezo, lani splovljenih za 3.5 milij. bruto reg ton novih ladij. Na prvem mestu je Velika Britanija/ na katero odpade 37.9 •/*; na drugem mestu so Združene države Amerike, na tretje mesto pa se Je lani povzpela Japonska, ki Je povečala tonažo novih ladij za več kakor 100 •/• v primeri s prejšnjim letom. Na četrtem mestu Je Švedska. Prvič se je po vojni v statistiki pojavila tudi Zahodna Nemčija s 154.000 tonami splovljenih ladij.
nas«, se veseli danes športna mladina, jutri pa bo nemara tako tudi pisala.
Nekdaj, ko so po naših kinematograf fih poznali samo srbskohrvatska bese-dila in si v nekaterih divjih filmih najmanj desetkrat bral, da je’ kdo nastradal. se je ta beseda tako prijela, da jo danes tu in tam kdo celo zapiše. Prijela pa se je, ker je kaj ohlapna, da pomeni vse mogoče: da se je kdo ponesrečil, da je doživel nesrečo, da jo je staknil, da je slabo naletel ipd.
Koristiti priložnost je grda napaka, ki smo jo prav tako prevzeli od Srbov in Hrvatov. Človek bi mislil, da je pri ' njih tako pravilno. Kaj še! Tudi oni preganjajo to zvezo. Prevzemamo torej celo njihove napake! Pravilno je samo izkoristiti priložnost. Koristiti pa rabimo v zvezah; to zdravilo mi koristi, veliko lahko koristiš skupnosti itd.
t
Povedal sem že, da se širijo jezN kovni barbarizmi ne toliko po leposlovnih delih ko po »biltenih« in brošurah, po tistem tisku torej, ki je namenjen bolj vsakdanjim, praktičnim potrebam: povedal tudi, kako si v večjih uredništvih prizadevajo, da bi pisali čeden ali vsaj pravilen jezik. In reči moram, da naši dnevniki v pisanju niso tako zanikrni, kakor jim včasih očitajo. Vendar pa se tudi tu dogajajo stvari, ki sam ne vem, kako bi jih odpravili. Samo nekaj primerov. Slovenski poročevalec je letos 4. januarja obsodil pačenje našega jezika s tem, da je objavil pod naslovom »Kako danes mrcv rimo slovenščino« dopis, poln grdih napak, ter ga, reke! hi. postavil na sramotilni oder. V isti številki in celo na isti strani pa se bere v razglasu nekega urada takole: »V interesu zunanjega izgleda mesta Ljubljane in nemotenega cestnega prometa pozivamo vse prebivalce, ki imajo svoja drva zložena na cestah, pločnikih oz. hodnikih, da iste odstranijo...« Napačno je tu v interesu, napačen je izgled, napačna zveza zunanji izgled, dvakrat napačno pa iste (1. nanaša se na drva, zato bi moralo biti ista, 2. glasiti se mora:jih). Nastane vprašanje: ali naj uredništvo objavlja razglase, obvestila ipd. v obliki, v kakršni jih prejme, čeprav so v njih jezikovne napake? Kaj pomaga, če si tu prizadeva za čistost, tam pa pušča, da mrgoli napak?
Pa tudi članki, nastali izven uredništva, bi morali biti jezikovno snažni. Tako ne bi smeli brati v uvodniku (Slov. poročevalca 8. marca 1951) pri-hodnjost (nam. prihodnost), nadebudna (nam. nadobudna), širom zemeljske oble (nam. širom po zemeljski obit). In prav nad mojim zadnjim člankom se bere, da je bilo govora o poteh uresničenja pobud (nam. so govorili, kako naj bi uresničili pobude).
Tudi naš radio si prizadeva za čistost slovenščine, a odprl sem samo eno stran njegovega glasila Radio Slovenija in nabral mimo neštetih tiskovnih napak tudi tele germanizme: pod-vzel je vse potrebno (nam. ukrenil je vse potrebno), končnoveljavno (nam. končno, dokončno), težka konkurenca (nam. huda konkurenca). Bodimo torej dosledni, premalo je, če samo govorimo, da je potrebno paziti na jezik, treba se je zares potruditi in tudi dejansko pokazati, da nam je stvar pri srcu.
Nekaj podobnega se godi po naših srednjih šolah, le povejmo! Učitelj slovenščine popravlja dijakom jezik ustno in pismeno, mnogim njegovim tovarišem. učiteljem drugih predmetov, pa ni dosti mar, kako se dijaki izražajo, tudi sami r» pazijo nase ter govorč precžj neskrbno. Kar eden zida, jih deset podira.
Marsikatera jezikovna napaka Izvira iz zanikmosti, pa tudi iz premajhne kulturne zavesti. O tem ne bom obširno govoril. Povedati pa hočem značilno, a resnično zgodbico. Nekega našega profesorja, ki je študiral na Francoskem, je francoski častnik — prebivala sta v istem stanovanju — prišel orosit naj mu posodi besednjak sozna-čic, ker ga potrebuje pri sestavi neke ga poročila. Ko ea je naš rojak vprašal, čemu se toliko trudi in čemu potrebuje za poročilo tak besednjak, je Francoz povedal, da bi, ko ne bi pisal poročil v lepem jeziku, bila v nevarnosti — njegova kariera.
Matej Dolničar:	Nadaljevanje
Nekatere glavne značilnosti novega hazenshega zakonika
Zato postavlja zakonik na prvo mesto kazen kot varstvo človeka kot socialističnega državljana in uravnava s tega gledišča tudi varstvo drugih prav. n ih vrednot. Zlasti poudarja razredno vlogo zakonika, ko odpravlja izkoriščanje vsake vrste in ko si zadaja nalogo, da ščiti delovnega človeka, oblast delovnega ljudstva In njegovo ljudsko državo. S tem, ko še zadržuje nekatere kazenskopravne buržoazne ustanove v omejenih oblikah in ko hkrati uvaja nove socialistične ustanove in ščiti nova socialistična pravna razmerja, računa z dejstvom, da so še danes pri nas ohranjeni ostanki stare družbe, da pa se že vedno bolj uveljavljajo v vsem našem političnem, gospodarskem in kulturnem življenju socialistična družbena razmerja in ustanove, katerih nosilec je naše delovno ljudstvo In katere je treba nadalje utrjevati in razvijati skladno z graditvijo socializma. Izhajajoč iz gori navedenih marksističnih načel zakonik tudi ne ščiti kakršne koli družbe in države, temveč le zgodovinsko določeno socialistično Jugoslavijo. Tudi ne ščiti države kot takšne, kot aparata, stoječega nad državljani, temveč državo zaradi državljanov, državo kot socialistično ljudsko skupnost, brez katere ne more biti narodne niti resnične osebne svobode.
Zakonik torej usvaja napredno so-
cialistično kazensko pravo ljudske države prehodnega obdobja od kapitalizma v brezrazredno družbo, zgrajeno na načelih marksističnega leninističnega nauka. V takem postavljanju kazenskega varstva se bistveno razločuje od vseh tujih zakonodaj in je v tem smislu zares verna slika naše specifične družbene in državne ureditve na poti v socializem, ki se odlikuje po svoji resnični demokratičnosti.
4.	Kaznivo dejanje je socialistični družbi nevarno dejanje, ki ga določa zakon-
Kazenski zakonik Je ohranil tako imenovano materialno pojmovanje kaznivega dejanja, ki ga je uvedel splošni del kazenskega zakonika iz leta 1947 4. čl. kazenskega zakonika se glasi: »kaznivo dejanje je družbi nevarno dejanje, katerega znaki so določeni z zakonom«. Po tem pojmovanju kaznivo dejanje torej ni gola kršitev zakonskih predpisov, kot ga pojmuje buržoazna, tako imenovana formalnopravna teorija in zakonodaja. Bistvo kaznivega dejanja po našem pojmovanju je v tem, da je nevarno za določeno drUŽDo, da pa mora biti hkrati kot tako tudi z zakonom Izrečno določeno. Za našo družbo nevarna pa so v širšem smislu vsa tista dejanja, ki Pomenijo napad na osebnost državljana, na oblast delavnega ljudstva, socialistično izgradnjo in na našo socia-
listično družbeno in državno ureditev vobče. Zakonik torej ne ščiti nekih »splošnih koristi«, »družbe sploh« ali »človeka kot takega« in državo kot neko stalno in nespremenljivo, skratka »večno« organizacijo, kot to navidezno deliji) buf^oazne zakonodaje, temveč ščiti povsem^ določene, v zakonu izrečno naštete socialistične družbene vred. note. Pojem kaznivega dejanja je na ta način vseskozi tfe?no povezan z našo socialistično stvarnostjo.
V zvezi s tem zakonik še bolj kot doslej utrjuje spoštovanje zakonitosti. To načelo je izrečno izraženo v 2. čl.. po katerem samo zakon določa, katera dejanja so za socialistično družbo nevarna in torej kazniva,, in hkrati tudi samo zakon lahko doloma kazen, ki se izreka proti storilcu. Skratka, samo zakon določa, za katedra dejanja je lahko državljan kaznovan in s kako kaznijo. Določanje družbeno nevarnih dejanj in kazni torej ni' prepuščeno samovolji, temveč spada y izključno pristojnost zakonodajnih organov. S tem je hkrati izraženo, da niso vsa družbi nevarna dejanja sodtjo kazniva, temveč le tista, katerih družbeno nevarnost je zakonodajalec opredelil kot tako, da zahteva sodno kaznovanje storilca.	\
Večina takih družbi nevarnih dejanj, ki imajo za posledico kaznovanje storilca, je točno opisana v p&sebnem delu kazenskega zakonika. Istotam so tudi zanje določene kazni, katWih se morajo sodišča držati. Glede na\to je zakonik lahko opustil tako imenovano analogijo, prevzeto iz sovjetske zakonodaje, ki bi utegnila zavajati državne organe k samovoljnemu opredeljevanju kaznivih dejanj.	1
Toda hkrati zakonik tudi odklanja vsako formalistično in neživljenjsko sodstvo. Upošteva namreč možnost, da lahko pomeni posamezno dejanje tako neznatno nevarnost za družbo zaradi svojega majhnega pomena, neznatnosti ali izostanka škodljivih posledic, da ne kaže storilca kaznovati. V takem primeru dejanje ni kaznivo, čeravno ima sicer vse zakonska znake kaznivega dejanja.
Na ta način je torej uveljavljeno, a v vseh določbah, ki opisujejo posamezna kazniva dejanja dosledno izpeljano načelo socialistične zakonitosti Lahko rečemo, da je tako stališče zakonika največje poroštvo za pravno varnost v ljudski državi, hkrati pa tudi za njen demokratični razvoj.
5.	Kazensko odgovarja samo krivec osebno-
Kakor doslej velja še nadalje načelo izključne odgovornosti na temelju storilčeve krivde, ki se pojavlja v težji obliki naklepa in v lažji obliki malomarnosti. Po pravilu odgovarja storilec za kazniva dejanja, ki jih je storil naklepno, dočim je odgovornost za kazniva dejanja iz malomarnosti le izjemna takrat, kadar jo zakonik izrečno dopušča. Pogoj za kazensko krivdo pa je vedno storilčeva prištevnost. to je njegova sposobnost, da pojmuje po. men dejanja Ijj da lahko uravnava svoje postopke. Taka sposobnost v načelu nastopi s 14. lejprn starosti, od česar pa so možne izjeme pri mladoletnikih, v primerih trajne ali začasne duševne bolezni, začasne duševne motnje in zaostalega duševnega razvoja. Družbeno nevarnost dejanja in s tem kazensko odgovornost lahko Izključuje še dejanska zmota, silobran in skrajna
sila. Zakonik tudi upošteva, da je lahko sposobnost pojmovanja in uravnavanja postopkov pri posamezniku bistveno zmanjšana. V takem primeru zmanjšane prištevnosti obstaja sicer kazenska odgovornost, toda storilec se sme blaže kaznovati. Značilna je tudi določba, da je storilec kazensko odgovoren takrat, če se je z alkoholom ali drugače spravil v neprištevno stanje, čeprav se je zavedal ali moral in mo-/el zavedati, da lahko v takem stanju stori kaznivo dejanje. S pijanostjo se torej ne bo mogel nihče izgovarjati, razen če se ni mogel zavedati, da v pijanem stanju utegne storiti kaznivo dejanje.
V zvezi s tem je tudi stališče izključne osebne storilčeve odgovornosti, ki ga vseskozi zastopa zakonik. Glede na to odklanja kolektivno odgovornost oseb, ki pri dejanju niso udeležene, kar so zagovarjale fašistične zakonodaje, pa tudi odgovornost pravnih oseb.
Po vsem navedenem zakonik torej v osnovi zavrača kazensko odgovornost na podlagi gole povzročitve določenih škodljivih posledic, to je stališče tako imenovane objektivne kazenske odgovornosti. V tem, da je osnova kazenske odgovornosti vedno storilčeva osebna krivda se kaže demokratizem in humanizem našega socialističnega pravosodja.
6.	Mladoletne krivce je treba prevzgojiti v koristne člane socialistične družbe.
Mladoletnike obravnava zakonik s posebno obzirnostjo tako kar se tiče njihove odgovornosti, kot tudi glede kazenskih ukrepov zoper nje. Ze doslej se je gledalo na mladoletne storilce kaznivih dejanj $ stališča, da jih je
treba predvsem prevzgojiti. Ta težnja je prišla sedaj še bolj do izraza. Najpomembnejše določbe v tej smeri so tele:
a)	kazensko odgovoren je lahko samo 14 let star mladoletnik. Otroci izpod 14 let ne pridejo pred sodišče, temveč se izroče skrbstvenim organom;
b)	proti mlajšim mladoletnikom od 14 do 16 leta starosti, ki niso toliko razviti, da bi mogli pojmovati pomen svojega dejanja in uravnavati svoje postopke, se uporabljajo samo prevzgojni ukrepi.
c)	razviti mlajši mladoletniki se kaznujejo samo za tista kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen nad 10 let strogega zapora, če bi ne bilo mogoče doseči prevzgoje brez kazni. Za vsa druga kazniva dejanja se uporabljajo tudi proti odgovornim mlajšim mladoletnikom samo prevzgojni ukrepi;
č) starejši mladoletniki od 16 do 18 let starosti se kaznujejo za vsa dejanja, kjer je predpisana kazen nad 5 det strogega zapora» sicer pa je ka. znovanje le fakultativno, to je: sodišče lahko namesto kazni odredi tudi prevzgojne ukrepe;
d)	mladoletniki ne morejo biti ob. sojeni na smrtno kazen, temveč namesto nje starejši mladoletniki največ na 15 let, mlajši mladoletniki pa največ na 10 let strogega zapora. Razen tega primera starejši mladoletnik n« more biti nikoli obsojen na kazen nad 10 let, mlajši mladoletnik pa nad 8 let strogega zapora;
e)	uveden je kot novi prevzgojni ukrep ukor, ki ga izreče sodišče, kadar bi mladoletnika ne kazalo poslati prevzgojni zavod- .(Dalje prihodnjiki
3
te
ST. 77 / SL m = i. IV. 1951 SEOVENSKI POROČEVALEC Sir. 8
Oti terorja na Balhann
tlo mednarodnega banditizma
Pred dvajsetimi leti je zbudila veliko pozornost vsega kulturnega sveta knjiga »Teror na Balkanu*. Spisal jo je francoski novinar in publicist Albert Londres, ki je bil po svojem bistrem pogledu za temne spletke v mednarodnem življenju in po svoji borbenosti za resnico in pravico vreden vrstnik svetovnega reporterja Egona Ervina Kischa iz Prage. V svoji knjigi je Londres opisal zločine makedonstvujusčih — odpadnikov revolucionarne makedonske organizacije, ki so se po prvi svetovni vojni prodali bolgarskim šovinistom in imperialistom ter z nasiljem strahovali ideji zedinjene in samostojne Makedonije zveste Makedonce v Jugoslaviji, Bolgariji in Grčiji, po naročilih svojih gospodarjev pa izvrševali tudi druge zločine. Pisatelj je ves svet opozarjal na veliko nevarnost, ki preti človeštvu od organizacij poklicnih teroristov, ki so na razpolago vsem, ki dobro plačajo, sprožil pa je tudi vprašanje, kaj bi bilo, če bi kaka država sama in s pomočjo svojih satelitov za dosego svojih ciljev ustanavljala teroristične organizacije.
Albert Londres ni mogel zasledovati in opisati, kako se je ta njegov privid naglo uresničeval, ker je že L 1932 izgubil življenje pri katastrofi parnika »Georges Philip ar*. Takrat je fašistična Italija že snovala teroristično organizacijo hrvatskih šovinistov »ustaše*, katerim so Madžari po italijanskem navodilu dali na razpolago za teroristično šolo in zavetišče zloglasno pristavo »Janka Pusta*. Tudi nacistična Nemčija je uresničevala vse, kar je bilo pred dvajsetirki leti še strahoten privid, ko je vse sosedne države izpodkopavala s »Volkdeutscherji*, oddaljenejše pa pod-minirala s peto kolono. Londresov teror na Balkanu se je naglo razširjal ter dobival oblike mednarodnega terorja, a ko je bilo fašistične osi konec, je ves svet mislil, da bo mednarodni teror spet samo še v prividih in v spominih. To upanje pa se je kmalu izjalovilo.
Sovjetska zveza se je sramotno vpisala v zgodovino s tem, da je nekdanje oblike mednarodnega terorja razširila v mednarodni banditizem, ki ima za enkrat za svojo tarčo socialistično Jugo-
Proslava obletnice madžarske revolucije v Dolnji Lendavi
Med najpomembnejše in najsvetlejše dogodke madžarske narodne zgodovine štejejo po pravici revolucijo leta 1848 ali kakor Madžari sami temu pravijo »osvobodilni boj«. Spominski dan na upor proti vladanju Habsburžanov in dunajskih dvorskih krogov, ki so ga Madžari v prvi polovici devetnajstega stoletja čutili kot zatiranje in suženjstvo, praznujejo 15. marca.
Madžari lendavskega okraja, ki imajo — kakor vse druge manjšine v državi — popolno možnost narodnostnega izživljanja, so v okviru svojega prosvetnega društva letos prvič proslavili ta pomembni zgodovinski dan z dobro izvedeno akademijo. Pobudo za proslavo je dal tukajšnji Svet za prosveto in kulturo, levji delež same izvedbe pa je pripadel članom učiteljskega zbora lendavske madžarske gimnazije.
Akademija nas je povedla za sto let nazaj in nas presadila v zgodovinsko okolje prevratne dobe sredi preteklega stoletja. Za Slovence, ki madžarsko zgodovino manj poznamo, je bila prireditev še posebej poučna. Pokazala nam le namreč jasneje, kot smo morda slutili, da je bil boj politika Kossutha in pesnika-borca Petöfija za ogrsko nacionalno neodvisnost in svobodo, ne samo notranja ogrska zadeva, marveč tudi kos splošnega boja — čeprav izrazito ogrski prispevek temu boju — za enakopravnost narodov, za napredek človeštva.
Spored akademije je bil dokaj pester. Pozdravu in glasbeni predigri, ki je pri gledalcih vzbudila primemo razpoloženje in barvitost zgodovinskega okolja, je sledilo jedro prireditve: slavnostni govor. Po končanem govoru pa sta bili še dve glasbeni točki in dve zborni pesmi ter nastop pestre madžarske folklorne skupine.
slavijo. Nekdaj je bila Sovjetska zveza sama žrtev mednarodnega terorja, a sedanji sovjetski voditelji so tudi to izkoristili pri snovanju svojega mednarodnega banditizma, ki je posnel in pre-. krojil metode fašistične Italije in nacistične Nemčije. Sovjetski voditelji so Denikinovim in Wranglovim gardistom, ki so živeli kot emigranti v nekdanji Jugoslaviji, dali sovjetsko državljanstvo in prevzeli so jih v svojo službo s kratkim in značilnim naročilom: Kar ste delali nekdaj proti nam, morate zdaj delati proti novi Jugoslaviji.
Mednarodni banditizem, ki ga je s pomočjo svojih satelitov ustanovila Sovjetska zveza zoper Jugoslavijo in njene narode, je starejši ko Informbiro in vsa njegova gonja. Takrat, ko se je ta gonja začela, je bil ta banditizem že popolnoma organiziran v vseh državah okrog Jugoslavije, ki so pod sovjetskim vplivom. To ni bilo dokazano samo na razpravah pred našimi sodišči, ki so obsodila že mnogo vohunov in zarotnikov iz vseh informbirojskih dežel. To so potrdili tudi mnogi zapeljanci, ki so se, preblisnjeni od avtoritete Sovjetske zveze, izjavili za informbirojsko resolucijo ter hodili po poti izdaje, dokler jih niso važni dogodki prepričali, kam vodi taka pot. Rešeni varljivega bleska avtoritete in vseh sugestij, so spoznali v pravi luči, kar so že prej doživljali v Sovjetski zvezi.
Značilna je bila pred nekaj meseci izjava, starega komunista Marka Sa-mardžiča, ki je po bojih v Španiji pred
sko zvezo in se je šele s sovjetsko armado l. 1943 vrnil v Jugoslavijo. Ze na potu so mu zabičavali, da se bo moral vedno in povsod ravnati po navodilih in naročilih sovjetskih organov. Dolgo je mislil, da bo hkrati služil Sovjetski zvezi in svoji domovini, a ves način navodil se mu je zdel čuden. Še bolj čudno in neprijetno mu je bilo vse pozneje, ko so mu bili sovjetski organi vedno za petami ter zahtevali od njega najrazličnejša poročila. Proti svoji volji je postal vohun in sovjetska avtoriteta ga je zapeljala na izdajalsko pot, dokler ni spregledal.
Kakor na zadnji razpravi v Zagrebu, tako so tudi na vseh prejšnjih obtoženci izjavljali, da so že leta 1948, ko so prišli v informbirojske države, našli povsod dobro organizirana vohunska središča. Novi mojstri mednarodnega banditizma so v primerjavi z nekdanjimi zelo napredovali, ni pa mogoče, da bi bili moglil kar čez noč ustvariti v raznih deželah vohunske organizacije v velikem slogfi z vsemi zbirališči za vohunske in terio-ristične kandidate, s šolami in internati za vohune, z vežbališči za teroriste, in vsemi drugimi ustanovami, ki bi bile pod vodstvom voditeljev Sovjetske zveze že prvim pribežnikom na razpolago. Vse to je moralo biti zasnovano in urejeno že prej ter je bila informbirojska resolucija samo znak za začetek načrtnega zarotniškega dela.
Zdaj je to delo naperjeno proti Jugoslaviji, spomin na banditizme v prejšnjih režijah pa uči, da prvi žrtvi kaj j
drugo svetovno vojno prišel v Sovjet- hitro sledijo nove.
MESTNO GLEDALIŠČE
V CELJU POŽIVLJENO
V Celju so se občinstvu predstavili novi poklicni igralci Mestnega gledališča. Tako so se dolgotrajna prizadevanja celjskih gledaliških delavcev le končno izpolnila. Celje je dobilo jedro svojega bodočega izključno poklicnega gledališča. Za zdaj si pomaga gledališka uprava še s sodelovanjem amaterjev, ki se bodo ob poklicnih tovariših vse bolj izpopolnjevali in razvijali.
Za prvo predstavo s poklicnimi igralci so si izbrali »Operacijo« Mire Pucove. Predstava je prav dobro uspela, za kar ima veliko zaslugo režiser Tone Zorko. Sceno je kot gost postavil Vlado Rijavec. Z njo je ustvaril preprosto, a učinkovito ozadje za odrsko dogajanje. Pohvaliti je treba skrbno izgovorjavo igralcev, kar bi govorilo za to, da se nam odpira novo središče, ki bo bdelo nad čistočo jezika.
Celjsko mestno gledališče je v letošnji sezoni izven programa dajalo Nestroye-vega »Utopljenca«, mladinsko gledališče, ki deluje pod njegovim okriljem, pa igro »Pastirček Peter in kralj Briljantin«, s katero Je z uspehom nastopilo tudi v Ljubljani in Mariboru.
Za letošnjo sezono pripravlja Mestno gledališče še Zweigovo »Siromakovo jagnje« in Fedorja Gradišnika dramat-sko obdelavo Jurčičevih »Rokovnjačev«. Mladinsko gledališče bo v kratkem nastopilo z Gorinškovo pravljično igro »Rdeča kapica«. S pomočjo gledališkega kolektiva bodo celjski gimnazijci postavili Garrick-Smoletovega »Varha«.
Celjsko gledališče pa ne bo ostalo ozko vezano samo na predstave v mestu, am-
Po gostovanju ansambla narodnih plesov Srbije v Celovcu
List socialistične stranke za Koroško •>Die Neue Zeit« piše o gostovanju ansambla narodnih plesov Srbije na Koroškem med drugim: Čeprav smo tako blizu meje. vendar zelo slabo poznamo običaje naših južnih sosedov. Zato smo se tem bolj razveselili, ko je jugoslovanska narodopisna skupina izvajala v veliki dvorani celovške delavske zbornice plese in pesmi iz vseh delov Jugoslavije. Po uspešni evropski turneji je bila narodopisna skupina Srbije v Celovcu navdušeno sprejeta. V svojih pisanih, bogato vezenih izvirnih nošah so plesalci prikazali življenje najrazličnejših pokrajin Jugoslavije. Ko se dotika posameznih točk programa, poudarja list zlasti skladen in izenačen nastop vse skupine. Plesalci so s svojim nastopom v Celovcu potrdili, da so najboljša taka skupina v Evropi.
pak bo z gostovanji v Mozirju, Slovenski Bistrici, na Vranskem in v Šoštanju svojo dejavnost razširilo še na daljno okolico in bo tako vzpodbudno vplivalo na podeželje. Samo pa si je naložilo, da bo svoj poklicni kader utrjevalo in ga umetniško dvigalo. Amaterje bo še nadalje zbiralo okrog sebe, jih izobraževalo in pritezalo h gledališkemu delu. Tudi mladinsko gledališče se bo trudilo tako, da bo pritegovalo več mladine raznih poklicev v svojo sredo. Ena izmed velikih skrbi gledališča in njegove uprave pa bo ostalo prizadevanje, da pride celjsko gledališče čimprej pod svojo lastno streho.	—t—
Mestno lutkovno gledališče spet odprto
Otroci, ki so lansko leto uživali ob »Martinu Krpanu« bodo prišli spet na svoj raiun. Jutri v nedeljo ob 10. uri dopoldne bo Mestno lutkovno gledališče pričelo svojo letošnjo sezono v veliko veselje vseh šolskih ln predšolskih otrok. Otvoritev letošnje sezone se Je tolikanj zavlekla zaradi tega, ker je bila lanska konstrukcija odra zasilna ln nepopolna, kar je seveda oviralo kvalitetno In predvsem tehnično dovršene izvedbe lutkovnih iger. Ves vmesni čas je uprava porabila zato, da je postavila oder, ki ustreza najmodernejšim in najnovejšim zahtevam lutkovne tehnike. Velika zasluga za to gre predvsem nestorju slovenskega lutkarstva akad. slikarju Milanu Klemenčiču, ki je dal idejo in napravil skice in načrte za dopolnitev In preureditev odra, tako da ga danes lahko prištevamo med najpopolnejše marionetne odre FLRJ. Za otvoritev letošnje sezone je uprava postavila na oder pravljično igro češkega pisatelja dr. Jana Malika »Žogica Marogica«, ki jo naši otroci že dobro poznajo iz radijskih oddaj. To je ena najboljših Iger, kar Je bilo napisanih za lutkovne odre ln Je imela pred vojno ogromen uspeh v CSR, letos pa je na programu vseh večjih odrov Nemčije. Holandske, Belgije ln Avstrije, skratka povsod, kjer Je lutkovna umetnost že tradicionalna ln zato tudi visoko razvita. Predstave bodo vsak dan v tednu, razen ponedeljka, ob 18., ob nedeljah pa ob 10. url dopoldne. Opozarjamo šolska vodstva, da bo gledališče dajalo tudi zaključene predstave za šole (za podeželske šole tudi popoldanske predstave po dogovoru), vendar je treba tako željo sporočiti upravi MLG vsaj teden dni prej na naslov: Uprava Mestnega lutkovnega gledališča, Ljubljana, Resljeva cesta 28.
Kako plačujejo uradi iu ustanove dobavljeno blago in storitve
V zvezi z odredbo ministrstva za. finance FLRJ, da so državni uradi in ustanove izvzeti od plačevanja po uredbi o medsebojnem plačevanju v gospodarstvu (Uradni list FLRJ štev. 12-1951) je bilo sporočeno, da bodo državni uradi in ustanove začenši s
1.	aprilom 1951 lahko' plačevali svoje obveznosti, ki izvirajo iz dobave blaga ali opravljenih storitev, takole: 1. trgovskemu omrežju na malo (izvzemši servise za preskrbovanje državnih uradov in ustanov) samo z gotovino; v gotovini se bodo plačevale tudi transportne storitve:	2. drugim gospodar-
skim podjetjem, ki dobavljajo blago in lopravljajo storitve, samo z virmani, čej znaša plačilo več kakor 3 000 din-GJede plačila z virmani so določeni podrobni predpisi.
Odredba o izvzetju državnih uradov /in ustanov od plačevanja po uredbi o medsebojnem plačevanju v gospodarstvu, se bo za plačila, ki gredo na breme investicijskih kreditov uradov in ustanov, uporabljala od 1. maja 1951.
Kaj je bilo danes na ljubljanskem trgu
Ljubljanski živilski trg je bil danes spet zelo dobro založen. Cene so bile nekako iste kakor pred dnevi, le zelenjavi so nekoliko poskočile. Tega je bržkone krivo 'slabo vreme, ki močno ovira novo sezono, saj se je navadno ob tem času že začela. Cene zelenjavi so naslednje:
Zelje v glavah je po 30 do 50 din kg, kislo zelje 35 do 45, ohrovt 40 do 50 din, koleraba 30 do 40 din, zelena 60 do 80 din. por 60 do 80 din. česen 250 dp 300 din, čebula 160 do 180 din, špinača 100 do 120 din, cvetača 80 do 90 din, motovilec 100 do 140 din. solata 80 do 100 din. radić 100 do 140 din, fižol 70 do 100 din, krompir 20 do 30 dinarjev kilogram.
Vsem drugim živilom pa so cene približno enake. Perutnina je od 150 do 500 din kos, mleko 40. do 50 din liter, surovo maslo 600 do 650 din za kg, kuhano 650 do 700 din, sir 340 do 440 din. sladka smetana 180 do 200 din liter in jajca 10 do 13 din. Slanina je po 500 do 600 din za kg, klobase 400 do 500 din. prekajeno meso 350 do 450 din. Cisto mast prodajajo Hrvati po 550 do 600 din, Dolenjci pa 400 do 600 din. Ocvirkova mast je po 300 do 450 din za kg.
Moke je bilo danes' spet precej na prodaj. Belo moko 00 prodajajo po 190 do 200 din za kg, mehko pšenično po 150 do 180 din ter krušno po 100 do 140 din. Kaša je po 90 do 110 din kg, ješprenj 90 do 105 din. koruzna moka 70 do 80 din, koruzni zdrob 80 do 90 din. ajdova moka 100 do 120 din, ržena 100 do 120 din, koruza 60 do 70 din. Sladkor je po 550 do 600 din za kg. med po 500 din, milo 250 do 300 din, jedilno olje pa po 600 do 650 dinarjev za liter.
OD 11. DO 25. APRILA
žrebanje srečk 19. kola.
Kficr želi dosedanje številke srečk, naj dvigne srečke takoj. 1091-a
ĐMEVNE VESTI
KOLEDAR
Sobota, 31. marca: Benjamin, Gvidon.
Nedelja, 1. aprila: Boško, Hugon.
Ponedeljek, 2. aprila: Frančišek, Gojmir.
SPOMINSKI DNEVI
1. TV 1809. — Rojen ruski pisatelj Nikolaj V. Gogolj. Umrl 4. marca 1852.
1. IV. 1943. — Franc Rozman-Stane prišel na Koroško organizirat koroške partizanske čete.
1. IV. 1944. — Začetek bojev IX. korpusa
* pri Idriji, ki so trajali do 15. aprila.
1. IV. 1947. — Začetek del na mladinski progi Samac—Sarajevo.
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Ljubljana:	Nočna dežurna zdravniška
služba je vsak dan, tudi ob nedeljah, od 8 zvečer do 6. zjutraj, v nedeljo od 6. zjutraj do 8 zvečer, Miklošičeva cesta 20, telefon 50-81.
Celje: Dr. Čerin Josip. Cankarjeva 9, te! 219, od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
Ljubitelji filma, pozor! Društvo za
mednarodno kulturno sodelovanje, glavni odbor za Slovenijo, bo jutri, t. J. v nedeljo ob 11. uri dopoldne prikazoval v Mladinski dvorani (Frančiškanska ul.) ameriški barvani film »Brodwayske melodije 1950«. Poleg znanih plesnih orkestrov Harry James, Benny Goodman, Artie ’Shaw in raznih plesnih skupin, izvajata Philadelphijski simfonični orkester pod vodstvom Arturja Toscaninija in Newyorškl baletni zbor balet »Labodje Jezero« Petra Iijiča- Čajkovskega. Pred' prodaja vstopnic bo od 9. do 10.30 v Ja kopičevem paviljonu ob promenadi.
Zadružni sklad za glavno mesto Ljubljana se je preselil z Mestnega trga 18 na Resljevo cesto i4a, IV. nadstropje.
Razstava sodobnega jugoslovanskega kiparstva v Modemi galeriji v Ljubljani je odprta vsak dan od 8. do 19.	773-n
Stomatološka sekcija SZD sporoča vsem zobozdravnikom, da bo strokovni sestanek v soboto 31. marca ob 16. in ne ob 29., kakor 1e bilo javljeno z istim programom.	886-n
Jutri 1. aprila ob 9. dopoldne bo občni zbor Društva glasbenih umetnikov Slovenije v prostorih Slovanskega komiteja LRS. Wolfova ulica l-m.
Športno društvo »Ilirija« poziva prijatelje in člane društva, naj dvignejo članske legitimacije v uradnih urah pisarni društva. — Sekretariat. 889-n Telovadno društvo Ljubljana I (Narodni dom) obvešča ljubitelje plesa, da so plesne vaje v nedeljo zvečer ob istem času. ker Je v soboto telovadna akademija.	885-n
IZUD Ivan Cankar, Sveti Duh-Virmaše pri Škofji Loki, bo priredil y nedeljo
1. aprila ob 16. igro »Deseti brat«. Prodaja vstopnic pri Kajzerju.	881-n
Putnikov izlet v nedeljo 1. aprila — odhod iz Ljubljane ob 5.15, povratek lz Planice ob 16.30, priključek na redni vlak.	887-n
PUTNIK bo priredil 7. in 8. aprila dvodnevni Izlet v Opatijo in Reko, združen z ogledom ladje »Slovenija«. Prijave sprejema poslovalnica Putnika v Ljubljani.	837-n
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota, 31. marca ob 20.: Jonson: Vol-pone. ZakUuč. predstava za sindikata MVS in TVS.
Nedelja, 1. aprila ob 14.30: Pueova: operacija. Izven In za podeželje. — ob
20.: Kreft: Celjski grofje. Izven in za podeželje.
OPERA
Sobota. 31. marca ob 20.: Puccini: Tosca Gostovanje Valerije Heybalove. -Izven (tudi za podeželje).
Nedelja, 1. aprila ob 20.: M. Polič: Deseti brat. Izven (tudi za podeželje).
VESELI TEATER 90' LJUBLJANA
Hrastnik: Dom telovadnega društva. — Predstavi v nedeljo 1. aprila ob 16.30 in 18.30	835-n
MKUD »VINKO KOSAK«
Internat Tehn. sred. šole, Vidovdanska 9 Sobota. 31. marca ob 20.: Bekeffi-Samec: Neopravičena ura. Veseloigra iz študentovskega življenja. - Predprodaja vstopnic od 16.—18. v Internatu.
Šentjakobsko gledališče
Mestni dom
Sobota. 31. marca ob 20.: Moličre: »Na-mišljeni bolnik«, komedija v 3 dej. Nedelja. 1. aprila ob 16.: Moličre: »Namišljeni bolnik«, komedija v 3 dej. popoldanska predstava, zadnjič.
SKÜD »TINE R02ANC«
Dom kulture železničarjev. Ljubljana Nedelja. 1. aprila ob 20.: Golar: Vdova Rošlinka.
Predprodaja vstopnic v Domu kulture železničarjev, Masarykova 3.	892-n
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Sobota 31. marca ob 19.30: Jurčič-Toma. žič: Deseti brat. Premiera. Režija: Jože Tomažič, scena Marjan Pliberšek. Nedelja 1. aprila ob 14.30: Jurčič-Toma-žlč: Deseti brat. Za okolico zveze z vlaki ugodne. Režija Jože Tomažič, scena Marjan Pliberšek.	882-n
KINO
LJUBLJANA — UNION:	Zaprto. —
MOSKVA: amer. film »Zaklad Sierra Madre«. Brez žumala. Predstave ob
18.,	18.30 in 21. Prodaja vstopnic od 15. dalje. — SLOGA: amer. film »Kraljevi brivec«. Kratki film:	Mesečnik JA.
Predstave ob 15., 17., 19. In 21. Prodaja vstopnic od 14. dalje. — TRIGLAV: ameriški film »Oklahoma Kid«. Me-sečhik JA 19. Predstave ob 16., 18. ln 20. — SlSKAj gn^eriški film »Oklaho-
-	t-,	k J . ižt J
Neopravičljivo odlašanje
K članku »Zdravilna zelišča rastejo tudi brez cenika«, ki je izšel v 74-številki »Slovenskega poročevalca«, že-limo pripomniti še naslednje:
Podjetje GOSAD je že jeseni pravočasno predlagalo odločujočim organom odkupne cene zdravilnih zelišč. Pozneje je še večkrat poudarjalo nujnost rešitve tega vprašanjai vendar še do danes ni prejelo nobenega odgovora. Zdaj smo že v novem odkupnem času. še vedno pa ne vemo, kaj je z odkupnimi cenami.
Lani je bilo prav tako. Odkupne cene niso bile pravočasno določene, a tudi višina marže je bila kmetijskim zadrugam in odkupnim postajam določena šele po sezoni. To je prav gotovo slabo vplivalo na uspeh odkupa zdravilnih zelišč. Ce kmetijske zadruge ne vedo za višino marže, je tudi razumljivo, da za odkup ni pravega zanimanja.
Novomeški nabiralci zdravilnih zelišč menijo, da bo zaradi takega men-
Ali je res potrebno?
Sem med tistimi, ki se moramo dnevno voziti v službo iz kraja v kraj in spet domov. Za povračilo voznih stroškov — mesečne železniške karte — je pri naši ustanovi potrebno poleg vozne karte priložiti tudi potrdilo mestnega odbora, da mi zaradi stanovanjske krize ne more dodeliti stanovanja. Tako potrdilo Je meni in drugim sotrpinom doslej redno izdajal mestni ljudski odbor v Postojni. Vmes pa je posegel birokrat, ki je stvar zapletel in si izmislil, da je za izdajo takega potrdila potrebno najprej vložiti prošnjo za stanovanje, pa čeprav mestni odbor že v naprej izjavlja, da stanovanj nima. S prošnjo pridejo stroški in pota, saj je za prošnjo za stanovanje, ki ne bo nikoli rešena, potreben kolek za 40 din.	F• V.
V Litiji so ustanovili šolsko zobno ambulanto
Kakor v večjih industrijskih mestih, tako je tudi na podeželju premalo zobozdravstvenega kadra, pa še ta kader oziroma zobne ambulante nimajo pravilno razdeljenega časa za ordinacijo. Tako n. pr. ni pri nobeni ambulanti določenega časa za šolsko mladino. Tako je šolska mladina primorana prihajati k zobozdravniku v času pouka, kjer jo pa zopet starejši odrivajo, da je vedno prizadeta.
Krajevni socialno-zdravstvenl svet v Litiji je predlagal krajevnemu ljudskemu odboru ustanovitev nove šolske zobne ambulante, kar Je KLO tudi dosegel preko sanitarne inšpekcije Ministrstva za ljudsko zdravstvo. Tako so v Litiji dobili šolsko zobno ambulanto. p. s.
Pojasnilo
V zvezi z notico »Zlato ob hišnem pragu«, ki smo jo včeraj objavili, smo dobili naknadno pojasnilo, da zadeva nima nikakršne zveze s tov. Rožancem, nadaljnja preiskava pa bo ugotovila lastnike izkopanega zaklada, oziroma krivce.
canja s cenami marsikaj zamujeno.
Cvetje lapuha je v nekaterih okrajih že minilo, odkupnih cen pa še vedno ni, da bi tako vzpodbudile nabiralce. Kdo je kriv. da se je napaka lanskega leta tudi letos ponovila? Prav gotovo se nabiralci ne bodo trudili, če ne bodo vedeli koliko bodo dobili za zelišča, ki jih bodo pripravili za prodajo.
Pristojni organi naj vendar že spoznajo, da je treba to vprašanje čimprej rešiti Nabiralcev pa naj tako zavlačevanje ne ovira. Začno naj nabirati, saj bodo za svoje delo nedvomno prejeli primerno nagrado. S svojim delom pa bodo pripomogli da bo naša država prodala na svetovnem trgu čim večje količine zdravilnih zelišč in zanje dobila dragocene devize.	J. R-
Mariborski trg
Ta teden prodajalci na mariborskem trgu nestrpno čakajo na kupce. Ljudje kupujejo zelenjavo, orehi, meso in klobase pa ne »gredo več v promet«. Zato pa so v preteklem tednu prodajali več.
Mariborske gospodinje še vedno brez pomisleka kupujejo zelenjavo na kupčke in ne zahtevajo tehtanja, ki je seveda boljše in pravičnejše. Tako so Kupčki včasih zelo različni, tisti za reklamo so večji, ostali pa majhni. Celo ekonomi za menze kupujejo zelenjavo na kupčke ter s tem podpirajo ta nepravilni način trgovanja.
Vpliv državnih posestev na mariborski trg se še ne pozna dovolj. Res imajo poslovalnice v Studencih, na Partizanski cesti in na Teznem, toda v teh poslovalnicah še ni dovolj blaga, Sele v zadnjih dneh preteklega tedna so dokaj opazno zbijali cene. V svojih prodajalnah so prodala okrog 25.000 jajc po 8 do 9 din, 200 kg prekajenega svinjskega mesa po 320 din in okoli 800 kg svežega svinjskega mesa p«) 230 din za kg. V dveh tržnicah Zadružnega sklada pa so v tem času prodali okoli 12.000 kg svežega svinjskega mesa po 240 din za kg, precej govejega mesa po 130 do 140 din, prosene kaše po 70 din za kg, prosa po 40 din, špinače po 22 din (na trgu je stala 80 din) in večje količine dobrega vina po 130 din za liter. Danes je prodajala zadružna vrtnarija črno redkev po 10 din za kg, a privatniki so jo prodajali medtem po 15 din kg. »Povrtnina« pa je prodajala belo redkev po 5 din za kg.
V sredo so bila na trgu jabolka 50 do 70 din za kg Solata je po 60 do 100 din za kg, radič 120 din, motovilec 100 do 120 din. rdeča pesa 20 din. črna redkev 15 din, zimska koleraba 15 do 20 din, cvetača 60 din, fižol 60 do 70 din kg, špinača 40 do 80 din, kislo zelje 40 din, čebula 180 din, čebulček 400 do 600 din za kg. Belo moko so prodajali po 170 din kg. enotno pšenično po 130 din. proseno kašo po 110 din, ajdovo po 140 din, jajca po 9 do 12 din, mleko po 40 din liter, smetano po 150 din liter, sir po 120 din liter in surovo maslo po 600 din za kg. Olje je bilo po 600 din liter, svinjska mast po 450 din kg, zaseka po 400 din, suho svinjsko meso po 350 do 400 din, slanina po 450 do 550 din, klobase po 400 do 450 din. sladkor po 450 din, med po 400 do 450 din, orehi po 140 do 150 din za kg, orehova jedrca po 420 din za liter in liter žganja po 350 din.
ma Kid«. Mesečnik JA 19. Predstave ob 16., 18. in 20. — VEVČE: angleški film »Noro sTce«. Obzornik 43.
KONCERTI
Koncert zborovskih pesmi Antona Lajovica bo v ponedeljek 2. aprila ob 20.15 v Unionu. Spored obsega pesmi za moški, ženski in mešani zbor. Dirigent: Rado Simoniti. Prodaja vstopnic v soboto dopoldne ln od’ 15. do 18. v Koncertni poslovalnici (poslopje Filharmonije), v ponedeljek pa kot običajno v Knjigami muzikalij.	890-n
Okrajno tekmovanje pevskih, tamburaških in recitacijskih zborov-recitator-Jev in ljudskih plesov kamniškega okraja. V Domžalah: sobota 31. marca ob 20. v dvorani Kulturnega društva, v Jaršah: nedelja 1. aprila ob 14. v dvorani Induplati.	883-n
PREDAVANJA
Društvo gradbenih Inženirjev ln tehnikov ln Društvo arhitektov priredita v ponedeljek 2 in torek 3. aprila ob 20. predavanje štipendista Ing. M. Obradovi. ča: Montažne gradnje v Franclji. Predavanje bo v fizikalni dvorani Univerze. Vhod Iz Gosposke ulice.	860-n
Društvo kmetijskih Inženirjev ln tehnikov Slovenije priredi v ponedeljek, 2. aprila ob 17. predavanje: »Kmetijstvo Bosne in Hercegovine v luči n. posvetovanja kmetijskih strokovni altov BiH.« Predaval bo Inž. Peternel Mirko v predavalnici agronomske fakultete. Poljanska cesta 4. pritličje, levo. Vstop prost. Vabljeni vsi.	891-n
"RESKRBÄ
DELITEV PREMOGA Potrošniki glavnega mesta Ljubljane, ki so v posesti nove K-nakaznice za kurivo za leto 1951 (rumene) kategorije K-m in K-rv, si lahko nabavijo lignit Iz Velenja za potrebe v gospodinjstvu: na K-III na odrezek št. 8 po 500 kg premoga in na K-IV na odrezek št. 8 po 500 kg premoga Velenje lignit.
Ta razpis se ne nanaša na aktivne železničarje, ki so v posesti novih K-na-kaznic za leto 1951 (ramenih), prežigosa-nih s črko »2«.
Dosedanje stare K-nakaznlce za knrlvo lz leta 1950 (zelene) postanejo s 1. aprilom neveljavne, kakor tudi vsa posebna nakazila, Izdana do 31. marca 1*51.
Od l. aprila 1951 dalje bo mogoče nabaviti kurive samo na nove K-nakaznlce (rumene) po razpisih v dnevnem časopisju
Mestna obrtna zbornica v Ljubljani bo
delila živilske nakaznice v ponedeljek 2. aprila in v torek 3. aprila t. 1. od 8. do 13. ure v bivšem Rokodelskem domu. Komenskega ul. 12.	888-n
OBVESTILA
UMETNA VALILNICA V ST. VIDU
NAD LJUBLJANO
obratuje že od 7. februarja t. 1. Opozarjamo državna posestva, ekonomije in za-
•i-;»- Irti*....
Stanovalci najvišjih nadstropij ljubljanskega nebotičnika opazujejo že teden dni proti večeru med 5. in 7. uro, da jim uhajajo stanovanjski predmeti nekam proti severni steni, kakor bi se stavba nagibala.
Obvestili so hišnika, ki si je stvar sam ogledal in o tem že obvestil naše strokovnjake za visoke stavbe.
»Stvar je zanimiva, ni pa nevarna,« so izjavili. Vendar bodo v nedeljo od petih popoldne, ko se nihanje prične, z merilnimi orodji to reč temeljito preiskali.
V	pomirjenje prebivalstva in stanovalcev pa so strokovnjaki izjavili, da se nebotičnik ne bo ne prelomil ne sesul; vezan je ves še z boljšim gradivom kakor stavbni velikani onkraj luže.
V	najslabšem primera, če severna ogelna temelja res popustita, bo stavba obstala pač postrani; zgubili ne bomo ničesar, pridobili pa »poševni stolp«, ki bo (z onim v Piši) drugi na siretu.
Naš vestni fotoreporter pa je stavbo ujel v trenutku, ko je bila v najbolj nagnjenem položaju — poglejte jo!

druge, ki Imajo prednost ter prav tako privatnike, da pohite z naročili en dan starih piščancev po 25 din ln enodnevnih račk i» 35 din. Valilnica sprejema vsak četrtek v valjenje vsako količino kokošjih jajc. Valilnica je stalno pod veterinarsko bakteriološkim nadzorstvom. Vsa pojasnila daje valilnica tudi telefonično na številko St. Vid 80 ali Ljubljana 780.	1092-a
RAZGLAS
Poverjeništvo za finance RLO m. obvešča, da je razpored odmere dohodnine kmetijskim gospodarstvom za leto 1950 na vpogled (tudi za ohišnlce) pri istem poverjeništvu, Ob Ljubljanici 29, soba 32-11. od 2. do 16. aprila 1951 od 8. do 13. Morebitne pritožbe naj se predlože do 17. aprila 1951.
KONSTRUKTOR,
zemaljsko gradjevinsko preduzeče v Zenici (NR Bosna in Hercegovina), sprejme kvalificirane zidarje, tesarje, armirce, betonerje in gradbene poslovodje. Delo je akordno na bazi norme. Gradbeni poslovodje prejmejo plačo po uredbi z dodatkom 100 do 150 dinarjev dnevno. Delavci lz drugih republik pa prejmejo dodatek, in to: delavci Vlil. in IX. skupine 160, delavci V., VI. ln VII. skupine pa 140 dinarjev dnevno. Ponudbe z nazivom grup ln delovnim staležem poslati na Zemaljsko gradjevinsko preduzeče Konstruktor, Zenica.	1047-a
MALI OGLASI
VOZNIKA-SAMCA Išče tekstilna Industrija v Domžalah, ki mu nudi stanovanje. Interesenti naj se zglasijo pismeno ali osebno pri sekretariatu Tekstilne industrije v Domžalah. 1720 ENOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo v Beogradu zamenjam za enakega v Celju. Naslov: Matilda Krumpak, Beograd, Nemanjina ulica 5-in.	1866
IŠČEMO ZASTOPNIKE za nabavljanje blaga v industriji proti proviziji. Kmetijska zadruga Prevalje.	1856
ŠTIRISOBNO STANOVANJE s kopalnico, plinom ln pritiklinami na Reki, zamenjam za dvosobno ali trisobno s kopalnico v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.	1802
SLU2BO SLUZITEUA - HIŠNIKA IN SNAŽILKE dobi zakonski par. Ugodno tudi za upokojenca. Nastop službe takoj. Zamenjava stanovanja. Zglasiti se dopoldne od 9. do 11. ure: Administrativna šola, D’omobranska 15.	1876
PREKLICUJEM sindikalno knjižico na •ime Ljudomil Nabergoj. Rakek 187. 1835 DOBRO SLUŽBENO MESTO lahko takoj dobi tapetnik te mojstrskim izpitom ali tapetniški poihočnik z daljšo prakaj. Mestno podjetje Tapetništvo, Jesenice,
KOMERCIJALIST Išče službo predstav-nika-zastopnika v Beogradu. Informacije telefon 23-51 Hibšer. Naslov Ivan Kralj, Beograd V, Rtanjska 8.	1839
DNE 25. MARCA sem izgubil žepno uro znamke Eberhard v vlaku iz Piavic do Ljubljane. Najditelj naj jo vrne za visoko nagrado Petru Andrijašiču, Rudnik 21, Ljubljana.	1832
POMOČI v gospodarski matematiki želim! Ponudbe na ogl. odd. pod »Vesten«.	1874
SPREJMEMO TAKOJ gospodinjsko pomočnico ali za sobico in hrano osebo za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd.	‘	1834
ZEMLJO grem obračati na vrtove za spomladansko setev. Karel Borin, Prisojna ul. 3-n., desno.	1831
IŠČEM ZENSKO, ki bi v dopoldanskem času pazila na dva mala otroka. Naslov v ogl. odd.	1829
STALNO SLUŽBO dobijo trije konjarji. Dobra plača, lahko delo. Ponudbe na ogl. odd. pod »Konjar«.	1837
V	DOBRI DRUŽINI bi nadzorovala pol
dneva 1 ali 2 ljudskošolska otroka pri učenju. Nemščina, klavir. Ponudbe na ogl. odd. pod »Vestna«.	1828
V	NAJEM vzamemo njive in travnike
ali samo košnjo. Ponudbe od 15. do 18. ure na klub za konjski šport Par-tiazn. Cesta v mestni log 15.	1836
HIŠICO s sadnim vrtom v Kragujevcu zamenjam za enako v Ljubljani ali okolici. Naslov v ogl. odd.	1855
ZAMENJAM enosobno stanovanje v centru za enako. Naslov v ogl. odd. 1854 DVOSOBNO stanovanje zamenjam v bližini gorenjskega kolodvora za enako ali s kabinetom kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. pod »Vesela pomlad«. 1852 DVOSOBNO STANOVANJE v Beogradu zamenjam za enakega v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. pod »Zamenjam«. IZGUBILA SEM denarnico z denarjem, osebno izkaznico in boni na ime. skup-čar. Najditelja prosim, da vrne za nagrado v Orlovi 17.	1850
V	PONEDELJEK 26. marca sem Izgubil
na šmarni gori rjavo levo usnjeno rokavico. Vrniti na naslov: Vinko Černelič, Medvedova 8.	1844
IZGUBIL SEM šop ključev od TyrSeve ceste 69 do Florjančka na Ježici. Vrniti za nagrado: Jos. Cihlčf, Vodovodna 3. ZAMENJAM novejšo dvodružinsko hišo z vrtom' ln njivo (72 a) v Studencih pri Maribora ob avtobusni postaji za enako z večjim vrtom v bližnji okolici Ljubljane. Pojasnila daje Milan, Miklošičeva 14-IL, Ljubljana.	1801
PEKOVSKI MOJSTER z večletno prakso, priden in zanesljiv. Išče primerne zaposlitve kot poslovodja ali pomočnik kjerkoli v Sloveniji. Gre tudi v druge republike. Naslov y upravi SP Cilje.
UMRLI
Terenski odbor Rdečega križa RLO n
sporoča, da je umrl član odbora RK tov JOŽE POLAJNAR, žel. uradnik v pokoju Zaslužnemu in delavnemu blagajniku ohranimo časten spomin. 1093-a Po težki bolezni nas je zapustil v 63. letu starosti naš dragi, nepozabni mož, oče, dedek, brat, stric in svak ANTON BABIC, poštni inšpektor v po* Pogreb dragega pokojnika bo v nedelji. 1. apr. ob 16. z Zal, kapelice sv. Andreja. — Žalujoči: žena Jela, hči Milena, sin Miloš, vnukinja Ljubica, ln ostalo sorod-Btvo.	1094-a
V globoki žalosti naznanjamo, da nas Je za vedno zapustil naš drobri mož, oče, stari oče, tast IVAN TRSEK, uoo-kojenec, v starosti 81 let. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo. 1, aprila ob 15. iz kapele sv. Petra na pokopališče. Ljubljana, Loka pri Zidanem mostu. — Žalujoči: žena Marija, otroci: Ivan, Anton, Kristina por. Pečan in ostalo sorodstvo.	1095-a
Umrla Je naša mama JOŽEFA AN-ZLOVAR. Pogreb bo 1. aprila ob 14.30 lz kapelice sv. Jožefa. — Zalujoä ostali.
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš ljubljeni mož, oče, stric, in brat MIHAEL RABIČ, železniški uradnik v pok. Pogreb nepozabnega bo v nedeljo ob 17. na mestno pokopališče v Celju. — Žalujoči: žena, otroci in ostalo sorodstvo.	1097-a
Vsem sorodnikom in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša nadvse ljubljena mama, stara mama, sestra in svakinja FRANČIŠKA TAJNER. Pogreb bo v nedeljo 1. aprila. — Neutolažljivi: mož Franc, hčerka Milena Cankar, sin Franci, snaha Sonia, vnuka Milenca in Stanko, ter ostalo sorodstvo. — Črnomelj, Ljubljana, 30. marca 1951.
Globoko potrte nas je nenadoma zapustil naš ljubljeni in nepozabni mož, očka, dedek, sin, brat FRANJO MROV-LJE, glavni računovodja. — Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo 1. aprila ob pol 16. z Zal, kapelica sv. Frančiška. — Žalujoča žena z otroki in ostalo sorodstvo. - Ljubljana, Dir. Bistrica.
Sindik. podružnica poslovalnice Jugo-petrol - Zalog naznanja žalostno vest, da Je pri izvrševanju službene dolžnosti umrl IGNACIJ BIRK. Zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. - Pogreb bo v Sostrem 1. aprila ob 16.
Uprava trgov, podjetja »Jugopetrol«, Ljubljana, naznanja žalostno vest, da je nenadoma umrl med opravljanjem svojega dela tovariš IGNACIJ BIRK. Pridnega ln zvestega delovnega tovariša bomo ohranili v častnem spominu. . Upr*» ya Jugopetrol, Ljubljana.
Pomlad v zadružnem Šmarju
»Obdelovalna zadruga v Šmarju bo letošnjo pomlad posejala okoli 90 hek. tarov. Več kakor tretjino te zemlje bo zavzel krompir, nekaj manj bo detelje in lucerne, tretjo tretjino pa bomo razdrobili na večje število kultur, med katerimi bodo poleg koruze najmočneje zastopane krmne rastline ln vrtnine. Več kakor lani bomo sadili krompirja in zelja, skoraj popolnoma pa smo opustili lan in rž. Tudi pri fižolu bo nekaj sprememb:	od
nizkega fižola prehajamo k visokemu, k preklarju-«
Tako nam je razložil pomladanski setveni načrt zadružni agronom, ko smo v pisarni čakali na predsednika. Zadružni agronom? Vprašali boste morda, od kdaj pa ima zadruga v Šmarju pri Grosupljem agronoma? Časniki so že veliko pisali o tej zadrugi, hvalili njeno knjigovodstvo, njeno splošno dobro gospodarjenje in še druge stvari, toda o kakšnem agronomu pa doslej ni bilo govora. No, pa je tako, da ima danes zadruga v Šmarju — ena izmed prvih v Sloveniji — že svojega agronoma. Ponudili so jim ga in šmarski zadružniki so ga z veseljem sprejeli, ker se zavedajo, da bo za njih dober in prizadeven agronom najmanj tako pomembna pridobitev, kakor je dobro urejeno knjigovodstvo-
Agronom nam je razložil tudi, kako so tekle organizacijske priprave. Zadruga hoče letos delovno organizacijo izpeljati do podrobnosti in je zato po vseh brigadah, ki imajo dovolj članov, uredila tudi desetine in jim določila skupine vod je. Vsaka desetina ima nalogo obdelati določene površine in sicer tako, da obseg in težina dela ustrezata zmogljivosti zadružnikov, ki so v posameznih desetinah. Vsaka desetina je dobita tudi svoj setveni načrt. svoje orodje, tprego, gnoj, ve, do kdaj mora setev opraviti, pa tudi, koliko pričakuje zadruga, da bo z dobrim obdelovanjem pridelala. Ce bo pridelala več, bodo zadružniki dobili posebno nagrado iz presežka pridelka. Pričakovani hektarski donosi niso niti previsoki, niti nizki. Tako so zapisali v načrtu, da je treba pridelati krompirja po 150 do 160 stotov na hektar, koruze po 18 stotov, zelja po 400 stotov itd.
V tem je v družbi z okrajnim kmetijskim poverjenikom prišel v pisarno predsednik Jaka Perovšek. Smehljal se je. kakor je njegova navada, vendar smo imeli občutek, da ga nekaj tare. Tega nam niti ni skrival:
»Le kaj hodite spraševat, kako smo se pripravili na pomladansko setev,« je šaljivo odgovoril na pozdrav. »Ce imate kaj besede, nam rajši poskrbite lepo vreme, da bomo lahko delali. Naši brigadirji so že vsi nestrpni- Radi bi razvažali gnoj, radi bi napregli in zarezali prve brazde, pa jim hudič meša štrene, da ni niti dva dni lepo. Kar poglejte, že od poldneva stojijo brigadirji tam pod napuščem zadružnega hleva in čakajo, kdaj bo veter razgnal to sivo prevleko. Pa čakajo zaman, danes se je zopet tako zaprlo, da najmanj dva, tri dni še ne bomo megli delati.«
Pa se je Jaka umiril, posedli smo okoli miz in začel se je resen pogovor. Zaradi gnoja, semen, delovne sile in vprežne živine zadruga ne bo prav nič v zadregi. Dobili so okoli 20 ton holandskega semenskega krompirja, ki ga bodo posadili v semenske svrhe. Nekaj so dobili tudi pesnega semena, vse drugo imajo iz domačih zalog. Se največ je zadrege z umetnimi gnojili. Zadruga je trkala, kjer se le dalo. Nekaj jih je spravila skupaj, da bo za silo zadostovalo, dovolj pa jih vsekakor ne ho.
»Kaj pa je s kalcifikacijo, Jaka?« smo se spomnili in pomislili na tekmovalni dogovor med najboljšimi obdelovalnimi zadrugami, kjer je med drugim zapisano, da bodo zadruge tekmovale tudi v apnjenju zemlje.
»Kalcifikacijo? V začetku februarja smo že naročili kninski apnenec, pa ga še nismo dobili. Ne vem, zakaj gre tako počasi!«
Okrajni kmetijski poverjenik je pripomnil, da bi morda le bilo bolje organizirati kopanje apnenca v Višnji goni. Nahsijališče je kar pri rokah, apnenec pa kakovostno ni mnogo slabši od kninskega.
Predsednik pa je že krenil v svojih mislih drugam:
»Apnjenje prav, če ga ne bomo opravili sedaj, ga bomo pa pozneje, kei pač ni v naši moči. A kaj boste rekli k temu: te dni dobirpo svoj traktor. Popolnoma nov bo in plačali smo ga z lesom. Traktorista že imamo, traktor pa je baje tudi že v Ljubljani.
Vidno so mu oči žarele. Traktor — to je sen vsakega naprednega zadružnika in Jaka Perovšek je gotovo med najvidnejšimi praktičnimi borci za napredek v kmetijstvu. Letošnjo pomlad bodo dobili nove traktorje še tri zadruge v grosupeljskem okraju. V Ga-tini, na Polici in v Stični, kjer je sedaj ženska predsednica zadruge, so se zadružniki odločili, da bodo nasekali ies in ga dali v zameno za traktor.
Tako se obdelovalna zadruga v Šmarju pripravlja na dan, ko bo končno sopce razgnalo vso sivino in bodo spočite reke krepko prijele za plužne ročice. Ne pripravlja pa se samo gospodarsko, temveč tudi duhovno. In te priprave niso, kakor kmalu spoznaš iz razgovorov z zadružniki, nič manj važne. Čeprav je šmarska zadruga ena izmed najboljših naših zadrug, še ni popolnoma utrjena, kakor ni še nobena druga. Se vedno grize v njene temelje črv, ki bi rad to veliko, mlado zadružno stavbo toliko načel, da bi se začela podirati- Peščica sovražnikov zadružništva, ki so se potuhnili v za-
t.
Na sliki vidimo najnovejše lovsko letalo ameriške mornarice F7U-3 »Cutlass« (Katies). Ima dva turbo-reaktivna motorja, ki mu omogočata hitrost nad 1000 km na uro. Posebnosti letala sta krili združeni z repom in dve raketi, ki v nevarnem položaju zvišata hitrost za 150 km na uro. Uporabljali ga bodo na letalonosilkah. Zgrajen je za polete nad 10.000 m
Trgovina s snegom. Odgovorni uradi britanskega finančnega ministrstva so končno rešili spor, ki je nastal zaradi uvoza 60 ton norveškega snega (o čemer smo že poročali) za nedeljske smučarske skakalne tekme v Hamstea-du pri Londonu. Kakor preteklo lero, so norveški športniki tudi letos poklonili svojim britanskim tovarišem potrebno količino snega, pri čemer pa so naleteli na težave. Britanske carinske oblasti so zahtevale, da mora prireditveni odbor plačati carino, češ. da sneg ni v seznamu carine prostih predmetov. Carina naj bi znašala 10 % nominalne vrednosti snega, katero pa bi po izjavi vestnega carinika moralo določiti finančno ministrstvo na osnovi načefa »pctfiiudbe in povpraševanja«. Prireditveni odbor je prepričeval carinika, da je izkupiček tekem namenjen fondu za razvoj narodnega sporta, Norvežani pa so izjavili, da so pripravljeni po končani prireditvi odpeljati sneg nazaj na Norveško. Carinske
drugi, še vedno ruje in je niso ugnali vsi dosedanji porazi. Sami seveda ne nastopajo, pač pa ščuvajo druge, da m z njimi dosegli svojo nekdanjo Izkoriščevalsko prostost.
Ni jih zmodrilo, ko so bili na letošnjem občnem zboru kljub temeljitim pripravam in kljub popolni demokratičnosti odločno poraženi. Začeli so gonjo proti upravnemu osebju, proti knjigovodstvu, pisarniškim močem. Ko pa so zadružniki spoznali njihove namere in jih odklonili, so previdno začeli nagovarjati brigadirje, da bi se odpovedali svojim dolžnostim. Pet brigadirjev je že začelo omahovati, da ne bi bilo — zamere! Ko pa jim je tudi tu spodletelo, ko so jih premagala dejstva sama, so se sedaj spravili na novo organizacijo dela in začeli nagovarjati skupinovodje, naj odrečejo. Ra. čunali so pač s tem, da bodo tu laže uspeli, ker so menili, da imajo opravka z manj razgledanimi zadružniki. Prav te dni, ko nestrpnost in neučakanost spočitih zadružnikov zadržuje dež, se pletejo med šmarskimi zadružnimi domovi te sovražne niti, s katerimi skušajo znova vznemiriti zadružnike in jih vpreči v svoj voz. Pa jim tudi tokrat ne bo uspelo, kakor jim ni še nikoli doslej. Skupinovodje bodo tudi tokrat spoznali, da so tarča vsega sitih nezadovoljnežev, ki se ne morejo sprijazniti s socializmom. Iz pogovora z zadružniki smo spoznali, da večina to prav dobro vidi, kakor vidi te spletke tudi odbor. Prav gotovo bodo to. še preden posije sonce, uvideli tudi skupinovodje in ne bedo več omahovali, ko je treba prevzeti odgovorne dolžnosti za napredek zadruge. Sonce bo našlo šmarske zadružnike tudi duhovno enotne in voljne, da še bolj pomnožijo svoj dobri glas o svoji mladi zadrugi.
z vsega sveta
oblasti pa so kljub vsemu vztrajale na tem, da mora biti carina plačana. Londonski listi so se ves teden norčevali iz pedantnih carinikov. Objavljali so karikature carinskih uslužbencev, ki zahtevajo carino od letoviščarjev, in sicer za morski zrak, vtihotapljen v avtomobilskih zračnicah. »Times« je svetoval vladi, naj ojači trgovske zveze s polarnimi deželami, ker bodo proizvodi teh dežel (sneg) znatno zvišali državne carinske dohodke. Nekateri listi pa so bili mnenja, da bi kazalo tudi bogu poslati masten račun za sneg. ki ga brez dovoljenja britanskih carinskih oblast) že tisočletja pošilja na britansko ozemlje. Končno so carinske oblasti le popustile in dovolile carine prost uvoz norveškega snega, loda pod pogojem, da snega ne bodo dali po tekmah na prosti trg, niti ga komur koli prodali.
Nov svetovni rezervoar nafte — Kanada. Najnovejša poročila iz Severne Amerike javljajo, da so v kanadskih provincah Alberta in Saskačeran odkrili ogromna nahajališča nafte, ki so bila do danes še zeio malo raziskana. Strokovnjaki menijo, da so te rezerve nafte večje od onih na Srednjem vzhodu, ki znašajo okrog 7 milijard ton.
Kanadska vlada se je z Združenimi državami že sporazumela o skupnem izkoriščanju vrelcev. Združene države bodo investirale dve tretjini vrtalnih del, Kanada pa eno tretjino. Obenem bodo Američani zgradili tudi ogromen naftovod iz kanadskih provinc, ki leže vzhodno od jezera Winipeg pa do Chicaga, ki bo dolg preko 2000 km.
Zgraditev tega naftovoda obeta tudi razširite'1' čikaškega pristanišča na Michiganskem jezeru in pa možno uresničitev velikega projekta, ki je že dolgo predmet razgovorov strokovnjakov in finančnikov: razširitev ožin med posa-
NOVICE in zanimivosti
Smuški poleti - veliko športno dejanje
V nedeljo 8. aprila bodo v Planici mednarodne skakalne tekme, združene s smuškimi poleti na novi Bloudkovi letalnici, ki bo tokrat prvič preizkušena. Za razvoj smučarskega športa pri nas in v svetu bo to prav gotovo dogodek velikega pomena.
Precej let je minilo, odkar smo na 120-metrski skakalnici v Planici začeli borbo za priznanje nove smuške discipline — poletov. Edinstvena športna naprava na svetu pa pri vodstvu Mednarodne smučarske zveze dolgo ni našla zagovornikov, čeprav so jo z uspehom preizkusili tekmovalci mnogih evropskih držav. Toda razvoja smuških poletov ni bilo mogoče zaustaviti. Kljub odklonilnemu stališču odločujočih ljudi je šel svojo pot. Planica je dala prve izkušnje in rezultate, minuli dve zimi pa je njeno pionirsko vlogo nadaljeval Oberstdorf v Nemčiji.
Letos so Norvežani poslali v Oberstdorf svojo delegacijo, da bi na podlagi opazovanj dala svoje mnenje glede poletov, ki jim v domovini smučarskih skakalcev še vedno nasprotujejo. Delegacijo je vodil Sigmund Ruud, ki je obenem predsednik komisije za skoke in skakalnice pri Mednarodni smuški federaciji. Po končanem tednu smuških poletov v Oberstdorfu je Ruud izjavil naslednje:
»Tedna smuških poletov v Oberstdorfu smo se udeležili zato. da dobimo pravico na podlagi opazovanj izraziti svoje mnenje. Priznati moram, da je prireditev uspela, čeprav ne bi hotel reči, da bi zaradi tega mi v Skandinaviji izjavili: Tudi mi moramo dobiti polete! Po mojem mnenju zahteva ta šport še temeljitega študija in dobre poglobitve. Nikakor pa se ne strinjam z onim delom norveškega časopisja, ki hoče teden smuških poletov prikazati kot cirkus in
JUTRI PRVENSTVENA NOGOMETNA TEKMA II. ZVEZNE LIGE
BUDUĆNOST : ODRED
Začetek ob 18. V prvenstveni predtekmi bosta igrala Krim in Odred (mladinci). Tekmi bosta na Stadionu ob Tyrsevi cesti.
Prvenstvo Slovenije v krosu, napovedano za jutri v Litiji, je zaradi slabega vremena odloženo na 8. april.
Ameriški košarkarji pojdejo v Sovjetsko zvezo. To potovanje je sprožil vodja svetovno znanega moštva »Harlem Globe Trotters« Bill Weeck, ki je že zaprosil sovjetsko vlado za dovoljenje.
meznimi jezeri, tako da bi Chicago postal tudi atlantsko pristanišče.
Vrata, ki jih odpira avtomobil. Farmar Viljem Bink iz Te-xasa (ZDA) se je naveličal vedno izstopati iz avtomobila, da bi odprl zaprta vrata. Zato je dal vgraditi vrata, ki Jih vidimo na sliki. Ko pripelje do njih, se zadene vanje, vrata se nagnjejo do tal, in avtomobil pelje čez nje. Ko je avtomobil preko, pa se vrata s pomočjo hidravličnega mehanizma postavijo zopet navpično.
akrobatiko. Ugotavljam, da so poleti mt-a 120 in 140 m velikansko športno dejanje, ki se kot tako mora priznati! Skoki in poleti, to je dvoje stvari! Imamo namreč prav dobre skakalce, ki se na velikih skakalnicah nikakor ne morejo znajti.
Razloga, da v Skandinaviji odklanjamo polete, ni treba iskati v riziku nezgod, kakor se nam očita, temveč v bojazni, da bi mogle velike skakalnice neugodno vplivati na naraščaj in na množični razvoj. Mi vidimo nevarnost v tem, da bi se občinstvo in skakalci zanimali samo še za prireditve, kjer bi pričakovali daljave nad 100 m. Smuški poleti pridejo v poštev za premajhen krog Športnikov, stroški za gradnjo m vzdrževanje skakalnic pa so preveliki.
Za svojo osebo vztrajam pri odklonilnem stališču glede smuških poletov, ker jih smatram za nevarne za nadaljnji razvoj skokov.«
Ne da bi ugovarjali Ruudovemu mnenju, moramo ugotoviti, da so vsi športi, ki zahtevajo vrhunske zmogljivosti, omejeni na majhen krog sposobnih tekmovalcev. Brez njih ne bi bilo napredka ne v avtomobilizmu ali motociklizmu, ne v letalstvu in drugod, kjer je treba premagovati še večje nevarnosti. Za polete pa lahko trdimo, da krog športnikov kljub omejenosti na skakalnici v _Planici in Oberstdorfu in na eno samo prireditev v letu ni majhen, saj imamo doslej 66 tekmovalcev iz 10 držav, ki so preleteli 100-metrsko daljavo. Da bi poleti mogli dušiti skoke, si je težko zamisliti, ko vemo, da pot do poletov vodi iz skakalnega športa.
Vsaka nova disciplina ima trdo pot ln svoje nasprotnike, tako tudi poleti. Vendar vidimo, da je njihov razvoj dosegel tolikšen razmah, da je postal klic po rešitvi tega vprašanja tako vsestranski, da bo morala FIS o njem razpravljati in odločiti. D'a pa Norvežani nimajo vedno pravega pogleda na bodočnost v smučanju, zlasti ne tedaj, kadar jih drugje prehiti razvoj, nam kažejo alpske discipline, proti katerim so se dolgo upirali. Ko je 1. 1930 kongres FIS sprejel za tekmovalne discipline tudi alpsko smučanje, je norveški delegat, sedanji predsednik Mednarodne smučarske zveze. Oestgaard zaklical Angležu Lunnu. ki je vodil borbo za uvedbo teh disciplin: »Zapomnite si. z današnjim dnem ste ubili smuški šport!« Lunn pa mu je mirno odgovoril: »Hvaležen vam bom, če boste to zapisali na moj nagrobni spomenik.« Kako je danes z alpskimi disciplinami, ve vsakdo.
V	nadaljevanju mladinskega prvenstva Slovenije v namiznem tenisu je ljubljanski 2elezničar premagal Mladost (Ajdovščina) 6:4, slednja pa mariborski Polet 8:2, s čimer se je povzpela na prvo mesto v lestvici.
Danes bosta igrala v Ljubljani Grafičar in Razlag. Jutri sta na sporedu dve tekmi: V Idriji Rudar : Razlag, v Mariboru pa Polet :	Železničar (M.)
ženske.
TEKME V POČASTITEV 10-LETNICE OF
V	počastitev 10-letnice OF se je mi-
nulo nedeljo začelo tekmovanje za pokaj, Slovenije za 1. 1951. Moštveno tekmovanje je ločeno po conah, prvaki teh skupin pa se bodo pomerili v finalnem tekmovanju. Rezultati prvega kola so tile:	_
Ljubelj : 2elezničar II. (Kr.) 1:6, Rudar (Idrija) : 2elezničar (Šempeter na Krasu) 3:4. Toho : Jarše 4:3, Del. tehni-kum (Trbovlje) : Razlag 2:5.
Jutri je drugo kolo. Igrala bosta Železničar H. (Kranj) : Železničar (Šempeter).
TEKMOVANJE MLADINSKIH MOŠTEV SLOVENIJE IN HRVATSKE
Da bi se namizni tenis med slovenskimi in hrvatskimi mladinci še boli populariziral, bodo mladinska moštva Opatije. Hubljanskega in kranjskega Železničarja ter Gregorčiča z Jesenic odigrala štiri turnirje, izmed katerih bo prvi danes in jutri na Jesenicah. S turnirjem bodo nadaljevali junija v Opatiji, avgusta v Ljubljani, zaključili pa ga bodo novembra v Kranju.
Začetek tekmovanja na Jesenicah bo danes ob 18 v Fizkulturnem domu.
Reprezentanca Izraela v Sloveniji
Poročali smo že, da bodo izbrani namiznoteniški igralci Izraela na gostovanju v naši državi nastopili prihodnji teden tudi v Sloveniji.
V	nedeljo, dne 1. aprila bodo gostje igrali na Jesenicah proti Gregorčiču, v torek 3. aprila pa v Kranju proti Železničarju. Njihovo moštvo sestavljajo Var-
120-metrska skakalnica v Planici, na kateri so bili doseženi nad 199 m dolgi skoki, bo preurejena za polete tudi do 150 m. Zgoraj njen graditelj.
di. Pfefferbaum in Kruas. od žensk pa tekmuje bivša jugoslovanska prvakinja Paukova
Za moštvo Gregorčiča bodo nastopili Strumbl, Korbar. Jeram, ter Korbarjeva in Strumblova. Za Železničarja Ahačič, Gramatčikov, Bogatajeva in Bedenkova.
ODBOJKA
Kvalüikacijske tekme za vstop v republiška ligo
Danes’in jutri bo v telovadnic: realne gimnazije (Vegova ul.) v Ljubljani kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v republiško ligo Sodeluje 10 moš‘ev. Začetek današnjih tekem je cb 15., jutri pa ob 8.30. Vstop v copatah!
POKALNI -TURNIR V MARIBORU
V Mariboru bo danes in jutri zanimivo pokalno tekmovanje najboljših slovenskih odbojkarskih moštev. Nastopili bodo Folet in Kovinar iz Maribora ter Krim in Železničar iz Ljubljane.
JUTRI PRIJATELJSKI DVOBOJ V ROKOBORBI
MARIBOR : LJUBLJANA
(grško-rimski slog)
Sodeluje osem parov, v vmesnih točkah bo rokoborba v prostem slogu in dviganje uteži. Začetek ob 29. v dvorani sindikatov. Miklošičeva cesta.
S A B
DVOBOJ BOTVINNIK - BRONSTEJN
Botvinnik v prednosti
V dvoboju za svetovno prvenstvo se je včeraj popoldne v Moskvi igrala sedma partija, v kateri ie bil Botvinnik beli Bronštejn se je brani’ s holandsko obrambo, in sicer je izbral tako imenovano obrambo »kamenitega zidu*. Pozicija je bila dolgo enaka, v časovni stiski pa je v 31. potezi Bronštein nekorektno žrtvoval kmeta. Botvinnik te žrtev ovrgel, izmenjal težke figure in izsilil končnico, v kateri ima skakača :n pet kmetov proti skakaču in štirim kmgtom. Partija je prekinjena v poziciji, ki je za Bovtinnika skorai gotovo dobljena Partija se nadaljuje danes.
Mladinsko prvenstvo Slovenije
v namiznem tenisu
Ureja arednlSkJ odbor. Odgovorni uredni« Serge) Vošnjat Uredništvo In uprava, Ljubljana. Kualljev* ul. s, telefon 55-22 do 55-26, telefOD oprave *a ljubljanske naročnike J8-96, ta naročnike itven Ljubljane 38-32, telefon Oglasnega oddelka Štev. 38-96. Tekoči račun pri Narodni banki, Ljubljana 601-90321-6. Tiskarna .Slovenskega poročevalca. » Ljubljani. Poštnina plačana v gotovinu — Četrtletna naročnina 135 din, pollerna 2<« din, vetoleina 540 din. — «Slovenski poročevalec. Izhaja vsak dan razen ob nedeljab ln praznikih.
f
Carlo Levi:
RIMSKA SREČANJA
(Odlomki iz knjige »L’ Orologio«)*
«Ministrstvo. Vi ne veste, kaj je ministrstvo. Nihče tega ne ve, kdor ni notri. Saj si tudi predstavljati ne more. To vam je neznan, podzemeljski in peklenski svet. To vam je čudežna zbirka vseh tegob, vseh grehot, vseh podlosti, tu vam goje v čistih vrstah vse, kar je bednega in pomilovanja vrednega. Nič ne marajte: jaz se ne pri-tožujem. Osebno se izvrstno počutim: dela nimam prav nobenega. Plača je majhna, toda kaj naj več zahienam? To je sinekui.t V treh mesecih, odka» sem tu, so mi naložili eno samo reč: napisati sem moral na dveh ali treh majhnih . .raneh poročilo o položaju demobiliziranih partizanov — eno uro dela največ. Nastopil sem službo po' i iiuzij. Večkrat sem prosi' predstojnika pisarne, naj mi da kakšno delo. Pogledal me je napol začudeno in napol užaljeno. Razumel sem, da bi bil bolje storil, ko b' bi! molčal, ko bi se ne bil pokazal in ko bi bil počakal, da bi se kakor koli poglobil v skrivnostna pravila tega čudnega sveta. No, pomilem jih odk ivam. Prestali smo vojno, ki ie bila, naj nam bo prav ali ne, revolucija, spoznali smo smrt, plačali smo svoje in tuje grehe, vrgli smo preteklost čez ramo in z njo vred tudi vse, kar nam je bilo drago — ljubezen, sladkost življenja, živeli smo drug za drugega, čutili smo, da smo eno, spoznali smo, ka' je svet, toda vse to > danes tako, kakor da se je zgodilo na nekem drugem "'anetu. Streli so padli na pločniku onkraj, a še daner hodijo ondod delavci in ženske, ki iščejo službe, pa ameriški vojaki. Toda znotraj, v palači ministrstva, nekaj metrov v stran, je vse tako, ko da se ni j koli nič zgodilo. Tistile zidovi ločijo od zunanjega sveta kasto degeneriranih in bednih malome-ščanov, ki m zaprti sami vase, gluhi in slepi in neobčutljivi za vse drugo razen za svoje lastn. drobne potrebe, za svoje rokovnjaštvo, za svoje tako bedne in mikroskopske spletke, da se zde človeku nerazumljive. Ministrstvo je nekakšno svetišče, kjer se obožujejo in izpopolnjujejo najbolj nizkotne pregrehe, trije najobupnejši
smrtni grehi: lenoba, skopost in zavist. To so trije grehi, ki so lastni temu nesposobnemu malomeščanstvu. Le-to hoče biti najprej na varnem, hkrati . a želi gospodovati. Leno je; ker ne zna nič delati, ne uporabljati rok in niti ne možganov, se mu zdi vsakršno delo težavno in nevšečno, utrfkilj.vo, nemogoče. Skopo je, ker je siromašno in zahtevna Edino povračilo za lastno revščino dobiva v zavisti, in sicer v popolni zavisti, ki pronica povsod kakor trup in se pretaka po krvi. Vse to veže mogočen kastni duh in ta vez je trdna kakor vez kovar-jev in razbojniške tolpe. Ko bi .ih videli, ta bitja, kako sede na stolih pred svojimi pisalniki in nič ne delajo, dobesedno nič, niti časopisov n., bero, in kako vam tako j tiče ure in ure z zaspanimi očmi v nekakšni ekstazi brezdelja ali pa se morda mistično poglabljajo v prazno idejo države. Ko bi .ideli njihove obraze kako strašni, kako okrutni so v svoji plitvosti! Prebeljen zid so in mi vsi butamo vanj in nam ne uspe, da bi ga podrli. S čistko v takšnem pas.vncm odporu nič ne opraviš. Zmeraj so takšni kakor poprej, drug. pa so jim na las podobni. Edini njihov posel je preprečevali, da bi se kaj novega ne zgodilo. Ministri s» pred njimi brez moči: sluge, zadnji sluge jih gledaje od zgoraj navzdol. Zdaj imamo vladno kriza Ko bi videli na ministrstvu vse tiste podrejene uradnike tretjega razreda, tiste tajnike, tiste stremuhe, kako si manejo roke, si pomežikujejo, se udarjajo po rami! Vsakteri izmed njih čuti, da je uro za uro osebno pomagal žagati vlado, ki je bila toliko pogumna aii toliko načelna, da je nameravala ali upala nekaj spremeniti, se dotakniti njihove skrite in nevidne moči — pa ni vedela, kakšno kačo draži- Smejejo se zjutraj, ko prihajajo vsak s svojim časopisom, ga razgrinjajo po pis^lniku in bero, da delavci na severu in kmetje na jugu niso zadovoljni s krizo vlade in da manifestirajo svojo solidarnost z njo. Vlade Odpora si ne bomo rešili. Povem vam, da si je ne bomo. Ti uradniki so kakor krokarji.: Veda ne vem kako, za prihodnost in se veselč samo sinrti — te dni zgoraj na ministrstvu plešejo. »Pa smo j6,* pravijo. »Z duhovščino bomo iaglje vozili.«
Ferrarijeve oči so žarele od gneva. Obraz mu je še bolj zagorel, kadar koli se mu je beseda komaj opazno
I
zataknila. In v jezi je držal vilice v roki, ne da bi jedel. Marco ga je prekinil in raztreseno dejal, da imajo vse birokracije po vseh deželah sveta iste napake- Da je v Franciji videl in okusil sadizem in norost korziških uradnikov. Vsem so znani klasični opisi velikih ruskih pisateljev, ki nam slikajo carsko birokracijo. Da ima konec koncev vsaka dežela takšno birokracijo, kakršno zasluži. In da je dobiti v tem tropu tudi Monssu Travet-je, ki jih je zgolj krepostnost, sama ljubezen do dela, ki jih preveva duh požrtvovalnosti, navezanosti na družino, vzvišeno in skrito junaštvo, vdanost dolžnosti, krščanska ponižnost, može, ki so zvesti služabniki države, svečeniki j javnega blagra, ki nočejo več kakor zmorejo, nosijo trde ovratnike in oguljene hlače, a imajo zato srce na pravem mestu in se žrtvujejo na oltarju domovine, si zatezajo pas, ne da bi godrnjali, stradajo, da lahko šolajo svoje otroke, nosijo 'rvišku glavo, jih je sama dostojanstvenost in častitljivost, ne delajo dolgov in ne podpisujejo menic, prenašajo molče muhe in potrebe svojih žena, mirno trpe zadnje dneve	meseca	in	objestnost pisarniških	predstojnikov. Zgolj	poštenje	jih	je, vedno Ie poštenje	in še en-
krat poštenje. Cim dlje je govoril, tem izraziteje je zlo-gova! Marco	ta svoj	zagovor, kakor bi pravil	naučeno
lekcijo, zdaj	pa zdaj	pa	si čutil iz njega tudi	svečano,
gizdavo postavljanje vzornega uradnika. Cim dalje bolj je igral birokrata z ministrstva, lezel vase, tiščal glavo med ramena, oči so mu ugašale, iz potez v obrazu je govorila neumna zaverovanost vase. A kaj bi govoril: tudi on, priznava Ferrari, pripada zajedavcem. Toda prisiljen je v to proti svoji volji in vprav zato čuti, da gleda docela objektivno. Skušal je poseči v ta stroj, kakor skušajo in so skušali — prav tako zaman — novi ministri. A ko je prvič poskusil, je razumel, da bi ga strla «Le dajte, recite, denimo, kakemu slugi, da ni kaj prav naredil. Najprej vas bo od samega presenečenja debelo pogledal: »Vi, novinec, da si upate kaj takega?« Nato bo grozeče umolknil, ne da bi se zmenil za vašo pripombo, ne da bi vas sploh pogledal, pač pa se bo zastrmel v točko na zidu za vašim hrbtom in nadaljeval: »Poznam uradnike, ki zabijajo svoj čas s tem, da telefonirajo svojim ljubicam. Svojim ljubicam! In druge, ki pisarijo na
uradnem papirju svoja zasebna pisma. Poznam tudi take, ki odhajajo iz urada, komaj da so prišli, take, ki se pokažejo komaj sedemindvajsetega v mesecu, in take, ki med uradnimi rrami bero cenene romane- Vem tudi mnogo drugih stvari, če bi moral govoriti « Nič drugega ne bo rekel, ubogal vas pa ne bo več. Spoznali boste, da ne morete več iz tega malopridnega stroja-, kjer je krivda vseh enaka. Recimo, da bi hotel premlad in pregoreč minister kaj ukreniti proti temu. Brate' se potuhnejo -» br? obveste tovariše iz drugih ministrstev, naj mu zastavijo pot — in vse skupaj ponikne v gibljivem pesku. Tc vam je neznansko velik panj, kjer z velikim trudom pripravljajo z zavistjo prepojeni med brezdelja. Neskon-rer labirint je, kjer se vse izgubi, kjer se tudi fizično izgubiš, kjer ljudje kar izginejo. Mnogi — tisti, ki so najspretnejši — izginejo nalašč. Zatečejo se v brlog pod stopnicami, v gluh kot, kaj jaz vem, in živ krst jih več ne najde. Prejšnji mesec sem šel nekega dne k svojemu prijatelju, ki je tamkaj uradnik, i, Clecntu Massilliju, ga poznate? Kakor jaz je tudi on pesnik in kakor jaz — birokrat in zajedavec. Seveda nisem šel k njemu v uradnih zadevah, ki jih sploh ni, ampak da pokramljava o književnosti. Zahajal sem dost ikra. k njemu v njegovo sobo, na številko 223. Zadnjič ga ni bilo. Ni ga bilo več. N-hče mi ni vedel povedati, kam se je preselil. Ves dan sem zabil na ministrstvu, prelezel vse stopnice, šel gor in dol po raznih nadstropjih in sledil jajmanjšim znakom. Ko sem iskal že ure in ure in so m: pošiljali sem in tja, sem prišel končno v neko sobo, kjer sem našel na mizi zavitek knjig, prevezan z vrvico, in na vrhu listek z njegovim imenom: Cleonte Massilli. Sel je od ondod prejšnji dan, pustil na mizi tisti zavitek knjig, zadnje znamenje življenja — kakor steklenico, ki jo vržeš v morje, ali pa kakor dvoumno sporočilo kakega Gordona Pvma, preden je izginil v brezno. Cleonte je izginil in odtistih-mal ga še nisem našel. In vendar vem, da je živ, da prihaja sleherno jutro na ministrstvo, da sedi morda v sosedni sobi. Toda živ krst ne bo več izvedel zanj. Našel je gluhi kot. V tistem izprijenem, zajedaiskem, propadlem in pregrešnem svetu je naglo dojel igro. In Je imel srečo.« >	i
(