DELAVSKA POLITIKA
khuja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326, Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Trbovlje. Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankiraio.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din J.50. Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din JO.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
itev. 91
SoHote, 16 novembre 1935
Leto m
Organizacija ni šaia, ni šport., ni zabavišče
Delavec, nameščenec ve, kaj pomeni beseda organizacija. Vsaj to ve vsak delavec in nameščenec, da je organizacija društvo, združenje, v katerem lahko pove svoje pritožbe in težnje ter se potem bori s tovariši in tovarišicami za izboljšanje svojega socialnega položaja. Le prav nezavedni ali sebični člani bi utegnili pričakovati od organizacije samo materialnih podpor ali požrtvovalnosti tovarišev in tovarišic za njih interese ter enako kakor neorganizirani uživati potem sadove skupnih naporov organizacije.
Pogostoma čujemo tudi bedaste pripombe nasprotnikov, zlasti iz meščanskih vrst, češ, kaj organizacije, vsaj ne morejo ničesar napraviti. Taka opazka je skrajno zlobna, namenjena interesom kapitalistične družbe. Zato jo tudi največkrat čujemo iz vrst, ki so delavstvu vedno nasprotne in zagovarjajo stališče izkoriščanja ter kategorično in dogmatično odrekajo delavstvu celo pravico do boja za izboljšanje socialnih razmer.
Zaradi tega pa organizacija prav nič ne izgubi na svojem pomenu. Vidimo, da vsi nasprotniki delavskega razreda organizirajo in organizirajo politične stranke, gospodarsko »mo-nopolske« stanovske, športne in druge organizacije, kapitalistične kartele in koncerne, ki imajo namen utrjevati njih privilegirani položaj in ta položaj zaščititi pred okrnitvijo v prilog splošnosti. Taka organizacija, naj se imenuje kakorkoli, ne more nikdar imeti namena, da bi se družabne krivice odpravile, čeprav bi v človeški družbi bila edino organizacija s tako politiko zdrava in prava.
Vsi namreč vemo, da je sedanji družabni sistem kriv vsemu zlu. V naši državi pa, ki je sicer bogata naravnih darov, je pa socialno krizo povzročilo neomejeno izkoriščanje, neomejeno izvažanje dobrin in narodnega imetja v inozemstvo. V znanem procesu proti »Našički« smo slučajno zvedeli, koliko milijard dobička je šlo v inozemstvo, koliko dividend so prejeli tuji kapitalisti in za koliko milijonov je bila ogoljufana država. In to je eno samo podjetje, ki mu gospodarijo madžarski kapitalisti, ki niso v najboljših razmerah z nami. Kdo nam jamči, da tudi druga kapitalistična podjetja niso ravnala prav tako? Vsaj smo imeli že mnogo procesov v takih zadevah in mnogo poročil smo čitali, da uživa v Jugoslaviji kapital neomejeno svobodo glede izkoriščanja. Poleg vsega tega pa korupcije, ki pa niso glavno zlo; če dobivajo korupcionisti nagrade, marveč še mnogo bolj, ker se s korupcijo omogoča neomejeno izkoriščanje in veriženje tujega in domačega kapitala v škodo splošnosti, splošnega socialnega položaja.
V tem tiči bistvo. Gospodarska politika se mora usmeriti povsem drugam. Ne zadošča grajanje prejšnje politike, če se nadaljuje enaka, če se hoče reševati samo »gospodarstvo«, ki je zaradi prejšnjih napak na psu. Treba je napake realno, materialno popraviti, vrniti izropano splošnosti na kakršenkoli način. Ve-rižniki in oderuhi, sleparji in rentirji naj vrnejo gospodarske pomočke državi in narodu. Le tako je mogoča sanacija razmer in v to svrho po-
Načrtna ofenziva holandske socialne demokracije
Na skupnem kongresu, ki je napravil na vso javnost najmogočnejši vtis, je delavsko gibanje Holandske sprejelo takozvani načrt dela kot podlago za celotno bodoče udejstvovanje vseh socialističnih političnih, strokovnih in kulturnih organizacij.
Holandska socialno demokratična stranka in strokovna zveza so v pol'-drugletnem delu svojega znanstvenega zavoda pripravili načrt dela, ki vsebuje konkretne misli in predloge k rešitvi gospodarske krize na podlagi specialnih razmer v holandskem gospodarskem življenju.
Ta načrt dela je po izjavah strankinega referenta Albarde sredstvo za pobijanje krize. To je popolnoma holandski načrt, ki računa s strukturo Holandske in ki se da uresničiti z demokratičnimi sredstvi. Vsi ljudski sloji so pozvani k sodelovanju.
Kongresu, ki je sprejel ta gospodarski načrt, je prisostvovalo mnogo znanstvenikov in nacionalnih ekonomov.
Vsi udeleženci kongresa so z velikim navdušenjem sprejeli načrt dela in obljubili, da bodo posvetili vse svoje moči zmagi demokracije in socializma.
Korak m korakom ...
Predsednik češkoslovaške socialno - demokratične stranke, posl, Hampl,
o združenju socialističnih strank
Na okrožni konferenci češke soc. dem. stranke v Pragi je v nedeljo govoril o združitvi delavskih socialističnih strank s. Hampl. Rekel je:
Javnost bolj in bolj zasleduje notranjo politiko države in grupiranje političnih strank v republiki. Mi se ne izgubljamo v fantazijah. Naša dolžnost je, da uravnavamo svojo politiko realno. Z izpremembo predsedstva v vladi se politika ne izpre-meni, čeprav časih lahko tudi individualnosti vplivajo na izpremembo politike.
Že na kovinarskem kongresu sem rekel, da moramo posvečati industrijski produkciji več pažnje. Javnost je to naziranje sprejela večinoma simpatično in z razumevanjem. Mi vztrajamo tudi dalje na koalicijski politiki in cenimo tudi sodelovanje s kmeti. Ncobhodno potrebno pa je, da vemo, da ima socialnodemokra-tična politika naravne nasprotnike v taboru izrečno gospodarske desnice, v skupinah posameznih intelektualcev ter tudi pri mestnem prebivalstvu ne najde razumevanja, kakršno bi bilo potrebno. Gre za jako resen problem. Te skupine so prepričane o resnosti socialnodemokratičnega dela in cenijo stremljenje stranke po javni morali, toda zdi se jim, da ne vidijo trdno zasnovanega načrta o gospodarskem in družabnem redu, v katerem bi vršili svoje »strokovnjaške velikopotezne gospodarsko-finančne načrte in programe«. Zato ni naša politika samo irtcies delavskega razreda, marveč tudi splošni in državni.
Potreba enotnega postopanja delavskega razreda poživljajo zlasti izkušnje zadnjega časa prepričevalno in zamisel ^plidarnosti je postala tako mogočna, da z izjemo majhnega dela delavstva, ki je začasno organizirano v meščanskih strankah, v
delavskem in socialističnem taboru ni nikogar več, ki ne bi koprnel po poenostavljenju razmer v socialističnem taboru ter da se dvigne razredna morala. Važno je, da poznamo objektivne predpogoje, ki omogočajo ta cilj. Socialna demokracija se je vedno zavedala veličine te zamisli, poznala je pa tudi težkoče problema in zaradi tega odklanjala vsakršno agitacijo s takim geslom v zavesti, da bi ponesrečena ali le mehanična združitev vodila k težkim škodam v socialističnem taboru.
Medtem se je pa pripetila vrsta dogodkov, ki v celoti pomenijo, da je misel združitve na pohodu: nova orientacija Rusije in gotov, čeprav se ne popolni ciesinteresement na podpiranju komunističnih sekcij po> sovjetih, dalje neuspehi dosedanje komunistične taktike, ki je komunistične vrste že utrudila, dalje prava orientacija socialnodemokratične in socialistične politike, ki je v današnjih svetovno kaotičnih razmerah edino učinkovita obramba demokratičnih pravic in drugih pridobitev delavstva v tej državi, vse to vodi k mirnejšemu presojanju problema. Socialna demokracija bo v vseh svojih delih korak za korakom stremela po združenju delavskih sil na Češkoslovaškem, in sicer na podlagi konstruktivnega socializma, ker so druge najvažnejše socialistične stranke, kakor narodni socialisti, ter znatni del pripadnikov komunistične stranke za tako rešitev v veliki meri zreli.
Za delavska gibanja na Češkoslovaškem je značilno, da sodelujejo že sedaj v vseh praktičnih delavskih
socialnopolitičnih, gospodarskih in izrecno političnih zadevah v interesu delavstva.
vsem nova — če hočete — gospodarska politika.
To je velik problem, o katerem noče nihče ničesar slišati. To je problem povišanja kupne sile ali izboljšanje delavskih in nameščenskih plač, to je problem vrnitve krivično prilaščenih dober itd.
Gospoda pa ne kaže nobene volje, da bi v tem pravcu izpremenila svojo politiko. Zato bo moralo delavstvo učvrstiti svoje vrste, okrepiti svoje razredne organizacije in si iz-vojevati tudi politično stranko in svobodo, ker le na podlagi trdnih na-
čel, konkretnega programa bo mogoče izvojevati izpremembo dosedanje politike.
Organizacija ni šala, ni šport. Organizacija, močna, idejno trdna in če uveljavi svoj program in svoje probleme v široki javnosti, bo žela uspehe.
Zato mora delavsko gibanje živeti in se gibati ne le zase, ampak za vso široko javnost. Organizacija mora biti sila dela, sila načela, ki naj zmaguj©, kar pa bo uspelo le, če je dovolj predrla v široke množice interesentov- delavcev.
ii notranje politike
Beograd, 13. 11. 1935.
Minister dr. Krek je obiskal zadnjo nedeljo Jeseničane. Tam jim je opisoval, kako so posebno oni težko prenašali prejšnje režime, ki so bili docela diktatorski. Rekel je, da so prišli oni s Stojadinovičem baš zato na vlado, da to stanje likvidirajo.
Dr. Boža Markovič, ki je za rednega profesorja na beograjski univerzi, je na opozicijskem javnem shodu v Jagodini izjavil: Hotel bi sicer govoriti o kmečkih dolgovih, agrarni reformi. Toda: treba je imeti najprej urejeno državo. Brez tega ne more biti govora, da fr reševali razne skrbi, ki nas tarejo in mučijo. M*‘ti P'-. I - - r. >1 t’ m IkAtl UiVmvI uh. t«Ji« (i*dikj . i i — Dr. Boža Markovič je kenčno zahteval: vrnimo se k demokraciji, svobodi, pojdimo na volitve! Prepustimo narodu, da on reši vsa vprašanja.
Nekateri sc mnenja, da bo vse to dala narodu lahko tudi Narodna skupščina, 5. maja izvoljena. Vsaj voli sedaj ravno odbore, tako, da bo ob vladi delala zakone in postave in da ne bo mogel nihče trditi, da nismo demokratična država. — Opozicija dela sicer vladi v Narodni skupščini neke težave,	- t-..*
(lUtn.i	VHUiAi ai Ivi«*.,»at Število
poslancev, ki glasujejo za vlado, se sedaj večkrat menja. Pri sestavi skupščinskih odborov je dobila vladina lista 164. opozicijska pa 144— 145 glasov. t	«	,.strli-,-
Rezultati volitev v Angiiii
še niso znani. Udeležba je bila manjša kot pri prejšnjih. Opaziti pa je bilo živahno gibanje volilcev delavske stranke.
L. 1931 ie dobila delavska stranka 6,648.023 glasov in 52 mandatov, konservativci 11,925.312 in 478 mandatov in liberalci 2,320.310 glasov in 72 mandatov.
Po doslej znanih rezultatih je de-'avska stranka dobila 150 mandatov, konservativci pa 400.
Nemiri v Egiptu
Delo zunanjih sil
V Kairu in Aleksandriji v Egiptu so se pripetili ponovno) krvavi izgredi. Vzrok je izjava angleškega zunanjega ministra, ki je odklonil egiptovsko ustavo. Gibanje je nacionalistično. Vlada je podala ostavko, pa je kralj ni sprejel. Nacionalisti izrabljajo položaj, češ, neodvisnost Abe-sincev Angleži zagovarjajo, Egiptu je pa ne dajo. Verjetno je to vpliv tuje države, še bclj pa je verjetno, da se zbuja splošen odpor v kolonijah proti angleškemu imperiju.
Odpornost proti imperiju se pojavlja tudi med Buri v južni Afriki.
Pomanjkanje mesa, masla m jajc v Nemčiji
Angleška gospodarska revija »Economist« poioča te dni, da v Nemčiji vedno bolj primanjkuje raznih življenjskih potrebščin. »V Berlinu so
vedno daljše kolone ljudi, ki čakajo pred trgovinami z živili. Svinjsko meso in maslo je komaj dobiti. Po eno-in večurnem čakanju na cesti dobi kupec četrtinko ali osminko masla, često pa sploh nič.«
Papet za Italijo
V Parizu je posredoval nuncij, da bi se napetost med Italijo in Anglijo ublažila. K tej intervenciji pravi »Oeuvre«:
»Diplomatična intervencija, ki si je nismo mogli razlagati, pojasnjuje papežev list. Ni la list »Osservatore Romano«, ampak je »Civita Cattolica«, na katerega ima papež vpliv. List omenja predvsem stavek iz papeževega govora dne 25. avgusta 1925: »Potreba ekspanzivnosti je dejstvo, ki se mu mora ustreči,« ter nadaljuje potem takole: »Če je Društvo narodov mnenja, da je mandat nad Abe-sinijo potreben, da se jo podpre v končni odoravi suženjstva in reorganizaciji, ali ne bi bilo potem pametneje in pravičneje zaupati ta mandat Italiji, kakor pa trajno navajati razloge in dejstva, med katerimi je eden, da Italija še nikdar ni imela kakega mandata, dočim jih imajo druge države po več? Na ta način bi se ne izognili le evropskemu sporu, marveč bi se izognili tudi kolonialni vojni.
Tu je očividne, da stoji papež na strani Italije. Italiji naj se da mandat v Abesiniji? Po kakšni pravici? Ali ni Abesinija od 1923 kot suverena država članica Društva narodov, in sicer po izrecni pritrditvi Italije? Avgusta meseca sta Anglija in Francija predlagali Mussoliniju, da se spor reši v smislu pogodbe iz 1906, ki zlasti ustreza italijanskim interesom v Abesiniji. Duce pa je predloge prezirljivo odklonil. Hotel je vojno, osvojitev z oboroženo silo. Vatikan ve to in Izahteva tmsec dni po otvoritvi scviažnosti mandat za Italijo.«
•	I' .1 < -1- V.'	fr 'I
Ali sl 2e poravnal narol-nlnoT Ako Se ne, stori tako) svo]o dolinost I
Vprašanje zobotehnikov
Prejeli smo in objavljamo:
Zobotehniki sklicujejo v nedeljo, dne 17. novembra kongres v Zagrebu. Gre za vprašanje nesamostojnih zobotehnikov, ki je aktualno, in tudi za organizacijsko borbo za izboljšanje splošnih in službenih razmer v stroki.
Razmere v zobotehniški stroki pred 1930 so znane. Leta 1930 pa je izšel zakon o zobozdravnikih in zo-botehnikih, ki pomeni tako rekoč izumrtje zobetehniškega poklica. Tak namen ima zakonodaja tudi po drugih državah in se mu zobotehniki ne moremo protiviti, ker je jasno, da bo zebarstvo polagoma prišlo v okrilje zobozdravnikov specialistov. Posebno če je teh toliko, da morejo že sami zadovoljiti ljudske potrebe v negi zobovja. Toliko jih pa seveda še ni v nobeni državi, vsaj še povsod poslujejo večii kadri zobotehnikov kakor zobozdrravnikov. Najmanj pa je to mogoče v Jugoslaviji.
V bolj razvitih državah (Avstrija, Češkoslovaška itd.) je na 1000 do 1200 prebivalcev po en zobar (mišljeni so zobozdravniki in samostojni zobotehniki), pri nas pa imamo po enega zobarja v dravski banovini na 10.000 do 12.000 prebivalcev, v južnih banovinah pa še mnogo manj. Iz tega je razvidno, da je v naši državi vsaj desetkrat premalo krita ljudska potreba po negi in higijeni zobovja v primeri z razmerjem v omenjenih državah.
Zato opravičeno vprašujemo, zakaj zakon iz leta 1930 ni upošteval niti onih zobotehnikov, ki jih je zakon zatekel že v poslu in je šel za celih 13 let nazaj ter odvzel vsem zobotehnikom, ki so imeli ob uveljavljenju zakona manj kot 13 let prakse, možnost osamosvojitve sploh. Kakšni razlogi so vodili zakonodajalca, da je tako grobo prezrl potrebe ljudstva, nad mlajšim zobotehniškim
Bitka v Abesiniji v dvajsetih dneh
Vojna poročila iz Afrike pripovedujejo o napredovanju italijanske zasedbe abesinskih pokrajin. Teren je velik, ki ga je zasedla Italija na severu in šc večji na jugu. Toda zasedla ga je brez odpora Abesincev. Abesinske čete imajo nalog, da počakajo ugodne prilike, ki bo podana ob vznožju pogorij ali pa s tem, da odrežejo Abesinci dovoz živil in mu-nicije Italijanom. V severni Abesiniji se nameravajo Abesinci upreti ob reki Takaze. Na jugu pa v pogorju pred Harrarom. Važno je tudi, da so Angleži v Rimu protestirali proti eventualni zasedbi železnice Adis-Abeba—Džibuti.
V zmislu sklepov v Ženevi stopijo v pondeljek v veljavo sankcije proti Italiji. Abesinci vidijo v teh sankcijah rešitev spora in mir, dočim Mus-olini grozi vsemu svetu, da bo izvajal konsekvence ter da se Italija nikogar ne boji. Italija je poslala vsem
državam posebno noto, v kateri protestira proti ženevskemu sklepu, češ, da ni kompetenten, da bi oviral Italija v kulturni misiji v Abesiniji. Nota opozarja tudi. da utegnejo nastati novi zapletljaji, čc se bo branilo Italiji še dalje operacijo proti Abesiniji.
Lavalovo posredovanje doslej ni uspelo. Opažamo pa, da se Francija približuje Nemčiji, da s tem onemogoči sporazum ter da si ohrani prijateljstvo' z Italijo, ki je precej skaljeno zaradi neuspeha posredovanja. Angleški politiki sicer trdijo, da zveza med Anglijo, Francijo in Italijo ostane, ni pa to verjetno, ker je Anglija Francijo izigrala v italijansko-abesinskem sporu.
Med Angiijo in Italijo se sicer še vrše pogajanja. Očividno pa gre pri pogajanjih za koncesije v Abesinij, če Italija privoli Angliji primeren vpliv v Sredozemskem morju.
! pomožnim csobjem pa zagrešil socialni greh, ki jim ogroža eksistenco sploh in tudi možnost izvajanja prakse samostojno. Kaj takega se v navedenih državah ni zgodilo, čeprav je tam število zobarjev desetkrat večje. Zakon bi moral odgovarjati ljudskim potrebam vsaj v sedanjih razmerah in dovoljevati, da se higiena zob ne omejuje na tak način. Vedeti bi bili motal« zakonodajalci, da se v takem primeru osnovnih zakonitih pravic zobotehnikom ne sme jemati, ker je to \ nasprotju z ljudskimi interesi. Potrebi po zobni negi in higieni pri nas še dolgo ne bo ustreženo. Podeželski ljudje morajo hoditi ure in ure hoda do prvega zobarja. Ugotavljamo pa, da je zagotovljena možnost eksistence zobarja v vsaki vaški občini.
Posledice, ki jih je povzročil zakon, so pa še druge. V stroki imamo blizu 65 odstotkov zobotehniškega naraščaja brez posla, to je kričeče zlo, ki ga zakon povečava, ker onemogoča zobarsko prakso, dasi je zobna higiena mnogo premalo razširjena in uvedena. Zobozdravniki prevzemajo zobotehniško prakso. Vrši se industrializacija stroke, ki ima za posledico eksploatacijo pomožnega oso-bja prav do skrajnih mej, dočim se na drugi strani še povečava to zlo z vajenskimi bataljoni.
Z ozirom na splošno higieno in svojo socialno eksistenco zobotehnič-no pomožno osobje upravičeno zahteva izpremembo zakona, da zlomi monopol sedanjih samostojnih podjetnikov na eni strani, na drugi strani se pa mora pobrigati tudi za organizacijo, da si z njo pribori ugodnejše delovne in službene pogoje, kakor jih ima in da prepreči še slabše razmere v stroki, ki groze.
Utrinki
Rabelj: Lahko mi verjamete, tudi mi imamo čuvstva. Sicer bi zastonj opravljali svoj iposel.
*
Firer: Vsi za rocnoj in jaz vas povedem iz novembra v december. — V tem duhu pišejo tudi naši krščanski socialci: »Vsi za našimi voditelji!«
*
Diktator: Dal sem svojemu narodu vero — vero v imoj) zastavo.
*
Roparska zver: Samo dvoje vrste bitij je: sovražniki in tekmeci.
*
Rjava mravlja: Jaz ne vadim vojne, temveč 'moje mravlje. Svobado mravljam! Ves svet mravljam! Samo črne ne smejo biti.
♦
Muha: Da, da, slabi ča&i! A, takrat med vojno, tedaj ije bilo paše za nas.
*
Hijena: Jezik za zobe! Me ne poznamo sentimentalnosti.
*
Kapitalist: Ostmurnik, ha! Kakor da bi jaz trošil denar satrr.o osem ur na dan!
♦
Nevoščljivost: Moj 'bog, tu diši po krvavicah, jaz pa imam doma samo kopuna za večerjo.
Doma in po svetu
Vojaško slavnost v Judenburga so izrabili za Labr-burško manifestacijo. Zadnjo nedeljo se je vršila v Judenburgu na Zgornjem Štajerskem slavnost v spomin vojakom bivšega 17. pešpolka - kranjskih Janezov«, ki so umrli v Judenburgu ob času, ko je ta polk imel med vojno v tem mestu svoj kader. Te slavnosti se je udeležilo tudi iz Slovenije okrog 150 bivših vojakov 17. polka. Nekaj jih je pa bilo med njimi, ki so postali »bojevniki« šele po 6. januarju. Od bivših vojakov, ki so bili svojčas v Judenburgu pri kadru, kjer je bilo sko-ro enako pasje življenje kakor na fronti, je lepo, da so se spominjali svojih umrlih tovarišev, ki so daleč od svoje domačije v tistih težkih časih podlegli boleznim ali pa kroglam iz pušk c. in kr. soldateske in sedaj trohne v gornještajerski zemlji. Nikakor pa ni bilo prav in primemo, da je to čisto človeško spominsko slavje izrabil avstrijski Komerad-schaftsbund bivših zibeenerjev v politično demonstracijo s tem, da je poslal vdanostno brzojavko Ottonu Habsburškemu, za katero se je ta še istega dne tebgrafično ginjeno zahvalil. Tega ni.io smeli storiti že iz ozirov na goste iz Slovenije. Sicer pa avstrijski Kameradschaftsbund nima pravice, da sploh obstoji. Bivši 17. pešpolk je bil slovenski polk in se je sam že 3. novembra 1918 leta v Tri-dentu proglasil in organiziral kot jugoslovanski pešpolk, potem ko je odstranil nemške komandante, kolikor že sami niso poprej pobegnili. To je bilo treba povedati habsburško* razpoloženemu K> meradsehaf tsbundu.
Zanimivi podatki s plenarne seje Trgovske in obrtne zbornice. V treh in pol letih je nazadovalo število; obrtov za 3410, trgovskih obratov pa za 3662. Torej nad 7000. — primeri z letom 1933 se je število obratov v letu 1934 zmanjšalo za okroglo 3000 obratov, toda 1933 je bilo predpisane pridobnine 25.6 milijonov dinarjev, 1924 pa 42 milijonov dinarjev. — Davčna oblast ima 380.000 davčnih računov. Od teh jih je bilo terjanih z rubežem 195.232. — Predsednik Jelačin se je znesel tudi nad delavskimi gibanji, češ, da gre pri nekaterih za prestižne politične pravice, pozabil pa je povedati, s kako parno silo podjetniki znižujejo plače.
Kranjska industrijska družba na Jesenicah je zvišala svoj delniški kapital od 45 na 90 milijonov dinarjev. Dividend za 1934 družba ni delila, ker je dobiček pripisala investicijskemu skladu. Iz tega poročila se da sklepati, da so delničarji prejeli na vsak delež po eno novo delnico eventualno brezplačno. S tem postopkom se vrednost industrije podvoji, dasi delničarji niio doplačali v glavnico, ker se je ta povečala s čistim dobičkom. Poznejši dobiček se bo pa seveda računal in delil po zvišani glavnici. Dobiček nastane pri takih operacijah s tem, ker se obrestuje tudi
B. Traven, Bomba!
I. Knjiga
Prevaja Talpa
30
»Sarn, jaz in Indijanec smo skupno odšli zdoma. Gonzalo je ostal še tam, da bi se dodobra naspal. Jaz pa sem se peljal s Samom do Celayje. Sam se je peljal še dalje, jaz sem pa potoval deloma peš, deloma sem se pa vozil z vlaki, ne da bi plačal vozovnico.«
Kar je Antonio povedal, se je zdelo resnično. Razen tega je imel Sama za pričo. In da bi se Antonio tako daleč vrnil iz Celayje, je bilo docela neverjetno. Denar je priigral od njega, pošteno, saj je bil Sam za pričo. Posebnih dragocenosti Gonzalo ni imel. Vedeli smo za vsakega, kaj ima v žepu; tudi na telesu ni mogel nihče nič skriti, saj smo tekali okrog napol nagi. Vsak sum je tako odpadel, Antonio je bil nedolžen.
»Nu, dragi Antonio,« sem mu dejal, »prav lepo vas prosim za odpuščanje, ker sem mislil, tla bi utegnili biti krivi Gonzalove smrti.«
»Nič ne de, Gale « je dobrodušno odgovoril, »vam nič ne zamerim;; menil pa sem vendarle, da si ne boste mislili o meni takoj najhujšega. Saj nisemi dal nikoli povoda za kaj takega.«
»To je res. Povoda niste dali,« sem odvrnil. »Toda vidite, vse okoliščine so tako čudno kazale jua vas. Vi in Sam sta bila poslednja z Gonzalom
v hiši. Če Gonzalo, kakor pravite, ni odšel z vami, sploh ni več zapustil hiše. Bil je v njej umorjen. Mr. Sliine mi je rekel, da se nihče ni klatil okoli nje, odkar ste vi odšli. Saj ni tam' nič takega, kar bi se dalo ukrasti; tudi pot ne vodi mimo hiše. Bil sem še enkrat tam, ker sem čakal na obvestilo s petrolejskega polja. Iz gole radovednosti sem stopil v hišo in sem našel v njej Gonzala mrtvega. Imel je več ran, ki so mu jih povzročili zbodljaji z nožem, najnevarnejši pa je bil zbodljaj v leva-pljuča; radi tega zbodljaja je očividno izkrvavel.«
Ko sem tako počasi opisoval rane, se je Antonio strašno izpremenil. Pobledel je kakor mrlič, buljil je s prestrašenimi očmi vame, premikal je ustnice in požiral in požiral, a niti besedice ni mogel izreči. Z levico je grabil za obraz in vrat, kakor bi hotel z njega raztrgati meso, medtem ko je z desnico kakor v sanjali tipal po mojih ramenih m prsih, kakor bi se hotel prepričati, ali res sedi kdo poleg njega in ali ni morda vse skupaj samo privid.
Prav nič nisem vedel, kaj naj si^ mislim. Sedaj si še celo nisem znal ničesar razložiti. Nenadoma se je Antonio pokazal kot človek, ki se čuti krivega, ki mu postaja njegovo dejanje z vsemi posledicami jasno. In pravkar se je še smejal, ko sem ga osumil umora Gonzala. Kako bi si naj vse to razložil, ne da bi svojih lastnih misli zaplete in ne da bi začel domnevati, da sem celo sam ubil Gonzala!
16
V parku so zagorele svetilke.
V času, ko se je začela v Antoniju borba, naju je bliskovito objela noč. Njegov obraz sem videl še nezmeden pri polni dnevni svetlobi. In sedaj' je zakrivala noč v njegovem obrazu tisto, kar je pomenilo zame golega, naravnega, resničnega, ne-zastrtega človeka Antonija. Kar bi pomenjalo zame nepozaben dogodek, da bi namreč študiral poteze in kretnje človeka, ki so ga napadle temne sile, ki so ga stresale in obvladovale vsak las in vsako-znojnicio njegovega telesa vse to so uničile sedaj rezke svetilke, ki so v Antonijev obraz začrtale scnce in črte, ki jih v resnici ni bilo na njem.
Edina resnica je bilo njegovo vroče dihanje in edina resnica so bili njegovi tipajoči in stiskajoči se prsti. Na sosedni klopi je sedel neki indijanski delavec, prav tako razcapan kakor deset-tisoči našega razreda; mezda zadošča komaj za hrano in tako ne preostane nič za ležišče, ki stanc trideset centavov in ki ga dobiš v posebnih hišah, ki se v njih umiva zjutraj v istem umivalniku petdeset ali osemdeset ali sto ljudi vseli plemen in | vseh narodov sveta, ki bolujejo morda na prav ! tolikih ali še več boleznih — pa najsi jih zdravniki poznajo ali ne poznajo —, ki se razen tega brišejo v isto brisačo in češejo z istim glavnikom.
(Dalje prihodnjič.)
S@: OUZD in delavke
Na naš protest proti nesocialnemu postopanju OUZD pri namestitvi zdravnika na anibulatoriju za kožne in spolne bolezni (2. t. m.) je bil (9. t. m.) objavljen poskus odgovora, o katerem po njegovi nekulturni vsebini vendarle upamo, da ni bil napisan od predstavnikov tako važne socialne institucije kakor je OUZD.
Argumenti, s katerimi zavrača pisec tega »odgovora« žensko zahtevo po zdravnici, sc tako nevredni naprednega sodobnika 20. stoletja, da se proti njim ne more polemizirati. Take izjave dajejo moški pri cvičku.
Vprašanje zt poslitve zdravnic je v kulturnem inozemstvu pri večini socialnih ustanov, kjer se zdravijo ženske iz delavskih vrst, že zdavnaj rešeno v smislu ženskih zahtev po nastavitvi zdravnic, ki so v kočljivem primeru spolnih bolezni sposobnejše pridobiti si zaupanje pacientk. To zaupanje pa je važen pogoj za uspešno zdravljenje in pobijanje spolnih bolezni.
Zato vztrajamo na naši zahtevi po zdravnici ter zavračamo nestvarni in sovražni način, s katerim je člankar skušal ovreči upravičeni protest žen-stva proti namestitvi novega zdravnika namesto zdravnice poleg dosedanjega specialista na ambulatoriju za kožne in spolne bolezni pri okrožnem uradu v Ljubljani.
Čeprav se zdi člankar ju »malo drzno«, vendar ponavljamo, da se želje delavk omalovažujejo in zato bodo vztrajale v svoji borbi za tem, da pridejo v socialne institucije res pravi zastopniki delavstva.	J.
polovica dejansko nevplačanega kapitala.
Ustanovitev plavžarske tovarne v Bosni? Čehoslovaška vlada je zaprosila pri rudniški direkciji v Sarajevu, da dovoli čehoslovaškim interesentom ustanoviti v Bosni železo-plavžarsko industrijo. Ustanovitev je popolnoma na mestu, ker je rudniška industrija še premalo razvita. Predpogoj za tako koncesijo pa bi moral biti, kakor je potrebno, da se investira tuji kapital, ker domačega ni, da dobi pri novem innozemskem podjetju država nad 50 odstotkov deležnega kapitala. Naše gospodarstvo doslej zlasti trpi zaradi tega, ker inozemske kapitalistične družbe s svojimi finančnimi manipulacijami skoraj nemoteno eksploatirajo naše gospodarstvo, dočim se kriza v državi neprestano hujša. To zahteva najvital-neji interes narodnega gospodarstva.
Takse za izpričevala strokovnih in nadaljevalnih šol. Učenci teh šol dobe ob koncu leta izpričevala. Obrazec izpričevala stane Din 2.—, poleg tega plačajo učenci prvega in drugega razreda takso po Din 10.—, tretjega razreda pa po Din 20.—. Drugih taks se ne sme pobirati za ta izpričevala.
Most Beograd—Pančevo, Zvezo med Beogradom in Pančevo ob obeh straneh Dunava, so te dni otvorili. Zgradili so poldrugi kilometer dolg most, ki velja 474 milijonov dinarjev. Za zgradbo mostu so porabili 23.200 ton železa. Po mostu teče tudi železnica.
Anglija vrača Avstriji milo za drago. Pred kratkim je bil odposlanec Avstrije v Londonu, kjer je prosil za finančno pomoč. V Londonu so mu pa brali levite, naj Avstrija v svoji hiši najprvo napravi red in da ne bodo dajali denarja zato, da bi manjšina zatirala narodno večino. Ker je Avstrija odklonila sankcije proti Italiji, je Anglija sedaj naprtila Avstriji sami zelo težke sankcije. Avstrija je namreč zaprosila Angleže, da bi dovolili odgoditev plačila obroka za saniranje Kreditanštalta v znesku 10 milijonov funtov, kar pa so Angleži odbili. Avstrija bo morala plačati.
Novi boji v SA. »Neuer Vor-warts« poroča, da so v nacionaliso-cialističnih oddelkih (SA) izbruhnili novi spori in notranji boji. V ospred-)u teh notranjih sporov stoji Gobbels, kakor svoječasno Rohm.
IZ NAŠIH KRAJEV
Vsem, ki sa kruh trpal
Cene raznemu blagu se dvigajo. Cene raznim življenskim potrebščinam so poskočile za 15 do 20 odstotkov.
Delavec ni več plačan za svoje delo. Pri delih na Ljubljanici n. pr. dobi delavec 17.—- Din na dan.
Nameščenec ne mere krit' svojih najnujnejših potreb. Po dolgoletnih vsemogočih študijah se mora ponujati za brezplačno delo.
Kmet propada. Svoje .pridelke mora dajati malone zastonj, a špekulantje se okoriščajo z njimi.
Obrat nazaduje. V zadnjih treh letih se ie zmanjšalo število obrtnikov in malih trgovcev za 7.000.
Brezposelnost narašča. Kaj je z bednostr.im fondom?
Veliki dobički velikih podjetij. Borski bakreni rudnik n. pr je za leto 1934 izplačal dividende rta delnico 300.— frankov, torej trikrat več, kakor je znašala nominalna vrednost delnice. Čisti dobiček je znašal cd rog 60 milijonov dinarjev.
Visoke carine in visoke trošarine, Kovnmu pomagajo?
Odkod in čemu draginja?
O vseh teh vprašanjih, ki danes tarejo vsakega delovnega človeka, bosta govorila na
protidraginjskem shodu
v nedeljo, 17. novembra 1935 ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice
Stane Likar in Ciril Štukelj.
STROKOVNA KOMISIJA ZA SLOVENIJO.
Maribor ZaupniSkl tečaj v Mariboru
Uvodno predavanje se bo vršilo v soboto, dne 16. novembra ob 19. uri v Delavski zbornici, II. nadstropje. Predaval bo predsednik Krajevnega medstrokovnega odbora s. Pete jan.
V naslednjih tečajnih urah bodo obravnavani ti-le predmeti: Socijalna zaščita (predavatelj s. Jelen); Soci-jalno zavarovanje (p. s. Petejan); So-
cijalna zakonodaja (p. ss. dr. Reis- 1 Eržen).
man in dr. Jelenc); Gospodarstvo (p. s. Grčar); Obiatni zaupniki (p. s. Čeh); Taktika delavskega gibanja (p. s. prof. Teplv); Zgodovina delavskega gibanja (p. s. prof. Stupan); Strokovni pokret (p. ss. Vidovič in Karner); Zadružništvo (p. s. Ošlak); Delavski tisk (p. s. Eržen); Borze dela in brezposelno skrbstvo (p. s. Ošlak); Sestavljanje vlog, prošenj itd (p. s.
Kruh se bo podražil. Kljub silnemu padcu mezd in plač, ki so bile v zadnjem času reducimnne uradnikom in delavcem, se doslej ni ukrenilo ničesar pozitivnega proti silnemu naraščanju draginje, čim »s»o poskočile cene moki, so »ponekod takoj o.odrazili tudi kruh. Sedaj so temu vzgledh sledili tudi mariborski pekovski mojstri, ki so sklenili povišati cene kruhu za 50 para. S tem se bo podražil beli kruh od Din 4 na Din 4.50, črni kruh od Din 3.50 na Din 4. Marsikatera družina se je doslej hranila domala edino s kruhom, zato je dolžnost merodajnih oblasti, da preprečijo nadaljnje izkoriščanje delovnega |judistva, ki ga revščina tare vedno hulje, na drugi strani pa bogatijo razni žitni baroni, verižniki in špekulanti.
Seja mestnega sveta mariborskega se bo vršila v četrtek, dne 21. novembra s pričetkom ob 18. url v sejni dvorani mestnega magistrata.
Na prihodnji seji mestnega sveta bodo končno razpravljali tudi o delavskem azilu. Kakor smo že svoječasno poročali, bo delavski azil nameščen v novem poslopju tukajšnje borze dela v Gregorčičevi ulici. Medtem, ko se urad borze dela nahaja že več mesecev v novem poslopju, so gornji prostori popolnoma prazni, ker nii bilo nikoli denarja za preskrbo potrebnega inventarja in namestitev o'obja.
4 železničarji, ki so bili tik pred volitvami od Jevtičevega režima premeščeni v južne dele države, so se, kakor smo že v zadnji številki poročali, vrnili te dni na svoja stara mesta. Vrnitev ostalih se pričakuje vsak dan. «„.»•»-*>	-
;..	■	v.» •	ii	Nam	d°
slave, resnici na ljubo pa bomo v eni prihodnjih številk objavili obširneje zasluge vseh, ki so kakorkoli pripomogli h povratku teh železničarjev nazaj v Maribor. 1» luni ptlp.uuuBHn.1	,*U»m
-i' »i,i, itj
Čevljarji so zopet demonstrirali. Minulo sredo se je vršilo v Gambrinovi dvorani protestno zborovanje čevljarskih mojstrov proti Bat'čni konkurenci, ki grozi up>roipa-stiti čevljarsko obrt. Po zborovanju s.0 čevljarji odšli na Aleksandrovo cesto pred Prodajalno Bat'e, kjr-r pa jih je že pričakovala policija in demonstrante razgnala. Demonstranti so s kričanjem dali duška svoji ogorčenosti.
Huda kazen radi neprijavljenih zalog
riža. Po Mariboru se govoiri, da so bili nekateri tukajšnji trgovci občutno kaznovani radi neprijavljenih zalog riža ob priliki povišanja trošarine. Nek trgovec mora plačati Din 86.000, nek »drugi Din 56.000 in nek tretji Din 15.000 Najbrž ipa bo o zadevi razpravljalo še upravno sodišče, ker se bodo kaznovani trgovci pritožili.
Zborovanje krojaških pomočnikov in pomočnic v Mariboru. V nedeljo, dne 17. novembra ob 9. uri dopoldne se bo vršilo v dvorani Delavske zbornice zborovanje krojaških pomočnikov in pomočnic z važnim dnevnim redom. — Pomočniki in pomočnice, pridite polnoštevilno!
Radio-telograiisti od 18. do 50. leta starosti, ne oziraje se na to, ali so naši ali tuji »državljani, na) se nemudoma, a najkasneje do 1. decembra 1935 leta javijo v vojaškem uradlu mestnega poglavarstva v Mariboru, na Slomške vem tngu št. 11.
Mariborsko delavstvo bo v letošnjem letu zaključilo staro leto pri Unionu. Veliko silvestrovanje. Sodelujejo vsa »del. pevska društva in glasbeno društvo žel. del. in uslužbencev (kapelnik Sohonherr).
Mariborsko gledališče. Sobota, dne 16. novembra ob 20. uri: »Vihar v kozarcu«. Premijena. Poslovilna »predstava in 40-letni jubilej Štefke Dragutinovičeve. Izven, Nedelja, 17. novembra ob 20. uri:	»Poljska
kri«. Znižane cene.
Celje
Pomoč bednim.
Celjsko »mestno poglavarstvo (županstvo) je sklicalo 4. t. m. posvetovanje glede izvedbe pomožne akcije za brezposelne v zim-s»kem času. K posvetovanju je bilo povabi/enih kakih 40 raznih karitativnih društev, uradov in ustanov, »med njimi tudi Delavska zbornica in Krajevni medstrokovni .odbor naših strokovnih »organizacij. Akcija naj bi slonela na prostovoljnih prispevkih, s katerimi bi se izvedla razna javna dela na teritoriju občine, »pred vsem regulacija Ložnice, za kar bi bilo potrebnih ca. 900.000 Din. S. Svetek, ki :(ie za»stcpal Delavsko zbornico, je izjavil svoje pomisleke glede tega, »da bi tudi delavci in nameščenci prispevali, k e,n oni že itak »prispevajo v bed-nostni fond, »katerega se »je prav v te svrhe ustanovilo. Na žalost pa »oni, ki v ta fond prispevajo, niso pritegnjeni k soodločevanju in upravi tega fonda, niti ne vedo, kdo in koliko dolbiva iz njega podpore. Zadnje čase se širijo glede porabe tega fonda zelo čudne govorice in če je le polovico resnice glede raznih namigavanj, potem je povsem upravičeno nezaupanje delavstva »do takih institucij. Govornik »je tudi navajal, »da se prav čestokrat čuje »iz delavskih vrst ugovor, da bi delavci sploh imieli kako »dolfenost sodelovati pri akcijah za ublažitev posledic gospodarske krize Delavci nimajo nikakega vpliva ne na pelitiko in ne na gospodarstvo. Zato tudi krize niso sokrivi in je moralna njihova edina »dolžnost, boriti se z vsemi raizipoložJljiviml sredstvi, da se bremena krize ne »prevale na njihove rame.
*
Z navedbami s. Svetka se popolnoma strinjamo, dodati moramo še naše dopolni-
lo, da je vprašanje brezposelnosti tudi v Jugoslaviji, zlasti v Sloveniji zadnje čase tako »dozorelo in tako zaostreno, da bi stvari samo škodovalo, če bi si naše javne institucije še naprej domišlja'lie, da ga »je mogoče rešiti z javno dobrodelnostjo. Dobrodelnost ije mogoče »koristna v normalnih časih, ko se zgodi temu ali onemu nesreča, da se mu z »milodari pomaga, »da ne »prične krasti ali ropati, da se napravi iz njega prosjaka mesto »zločinca. V koliko je prvo boljše od drugega, je stvar okusa, na vsak način »pa tudi ptrsjak, kadar se je klečeplazenju privadil, ni več polnovreden član človeškč družbe. Zato je javna dobrodenlost že sama na sebi prav nevarno zdravilo. Tem bolj se »je pa nev arnosti tega zdravila treba zavedati, kadar nai »se celim množicam z njim pomaga. In če bi že vsega tega ne bilo, je »stvar brez silnega posega države v to vprašanje tudi »iz gospodarskih razlogov neizvedljiva. Kakor v zdravniški stroki, tako je tudi tukaj šušmarstvo slabše kot nič in mi iponavijamo svojo staro zaihtev.o, da je treba vprašanje brezposelnosti reševati na način in s sredstvi, ki bod.o v stanju to vprašanje temeljito ozdraviti. Receptov je dovolj, treba »je le. da »dobe vipliv rta javno ždvlijenjfe oni, ki so interesiirani, da se to vprašanje »pravilno rešuje in reši.
Kraj. medstr. odbor sklicuje za nedeljo, 17. t. m. ob 9, »uri v Delavski zbornici v Celju plenarno sejo. Vabljeni so vsi funkcionarji vseh organizacij, ki so včlanjene v K. M. O. Udeležba obvezna.
Umrl je s. Mali Jurij, »delavec pri tv. Raikusch. Bil »je zaveden so»dru»g. Po kratki in »mučni bolezni je preminul v soboto, dne
7. t. m. \ ponedeljek je bil pogreb, ki so se ga uueiiežili njegov: prijatleji in sodelavci,kakor tudi oba gg. Rakuscha. Nikdo »> mogel verjeti, ,da je res, da stojimo ob Ma-lijevem grobu, ki je še pred tednom dni delal in obe-lal našemu poverjeniku, da bo ostal zvest naročnik »Delavske Politike« in našega gibanja. Izmučenemu telesu naj bo zemlja, lahka!
Hrastnik
Resnici na ljubo.
»Delavski »obzornik« št. 3 z dne 9. XI. 1935 je »prinesel iz Hrastnika poročilo, da se je vršil dobro obiskan politični shod, »da je »bil glavni govornik gospod (ne sedrug) Sedej, da so zbrani »delavci samo pri nekaterih izvajanjih potrjevali sodrugu Sedeju in da delavstvo zahteva enotno fronto.
Konstatiram, da je »po končanem govoru žel »s. Sedej ogromen aplavz in ne tako kakor trdi dopisnik samo »pri nekaterih izvajanjih, kar »lahko potrdijo vsi navzoči. Nadalje »piše >d’opisnik, da je »pravo voljo hrastniškega delavstva izrazil Marinko, ki se je že pred shodom prijavil sklicatelju gospodu (ne sodrugu) Malovrhu, da so zbrani delavci mu prilrjevali, da je t eba pokazati enotnost v »dejanjih, »potem v »strokov-nem pokretu in nazadnje v političnem, da bi se vstvarila enotna »delavska politična organizacija. Najbrž je »dotični dopisnik pozabil, da smo pri nas v Hrastniku že dolga leta sem enotni. Tako smo nastopili enotno dvakrat pri občinskih volitvah, pri volitvah v Delavsiko zbornico, »pri volitva»h obratnih zaupnikov itd. in nismo nikoli vprašali, ali s»i to, a»K to, ko smo postavljali kandidate. Tega najbrž ne ve Marinko in tudi »dopisnik ni smatral za potrebno, »da bi to omenil. D»o»pisnik tudi trdi, da sem se jaz priglasil k besedi in »da sem z besnimi psovkami nastopil »proti izvajanju Ma»rinko»ta in proti enotnosti in da je to moglo biti po gotovem načrtu dogovorjeno. Konstatiram, da dopisnik laže in obrekuje, ker vse to, kar »kar navaja, je laž, resnica pa je to-le; Marinko »je zahteval »m»e»d »drugim tudi enotno fronto v strokovnem pokretu. Če tega ne bi bil storil, se tudi jaz ne »bi biil oglasil. Jaz sem v svoje,m govoru vprašal zbrano delavstvo, s kom naj napravimo enotno fronto v st okovnem gibanju, ali z nacionalisti, ki so ob priliki volitev v Delavsko zbornico napadli naše ljudi »z noži in bikovikami, ali z lljuidtmi, ki so naše funkcionarje denuncirali oblastvcun. da so »protidržavni elementi, ali z ljudmi, ki jim ne »roje »druge misli po glavi »kakor zidava cerkev? Kdor želi enotnost v stroko»vne».-n ipekretu, naj vstopi v naše organizacije, naj pošteno dela za izboljšanje »delavskega položaja, naj se uveljavi in bo enotnost vstvarjena, Vse drugo, kar se govori o enotnosti strokovnega polkreta, pa je Muf. Kakšne enotne fronte (udj ni no-geče vstvariti, ker dva »marksistična pokreta ne postojata. Poveni pa dt>tične»m»u dopisniku, če bi bil že na shodu poznal preteklost govornika Marinka, bi pa še druge stvafi povedal, kar ibi marsikateremu ne bilo Hufco. Konstatiram, da mi sploh nismo delali po načrtu, kakor trdi dopisnik, da je pa baš nasprotilo res da so lj.udlje iz okolice »dopisnika imeli »dim,g namen na» tem shodu, po katerem bi lahko postali gotovi naši sodrugi njihova žrtev, »pa »so se prestrašili, ker so videli odločnost zbranega delavstva. Za to imamo dokaze.
/Mi, smio z; demokracijo. Pustili »sm»o Marinka govoriti, čisto »drugače so se pa obnašali naročeni ljudje iz Trbovelj in tudi nekaj Hrastničanov. Ali mislite, da se da delavsko vprašanje na tak način rešiti? O tem lažnjivem dopisu v »Obzorniku« »bo imel zaupniški zbor priliko, da »pove svoje mne-nje in da obsodi tako potvarjanje resnice. Ker se »je pa v zvezi s tem v nedeljo 10. t. »m. v neki gostilni pri vinu mene napadalo, čeprav nisem bil navzoč, da bi se lahko branil in se je zlasti gotova oseba zaletavala vame, ki jo je neki naš sodrug takoj zavrnil, vprašam dotičjlo osebo, ali je res, da si se podpisal pri rudniku, dla» ne boš nikoli nastopil proti TPD in da ne boš nikoli organiziran? Če je to res, ali smatraš, da ije to revolucionarno delo za enotnost delavskega pokreta? Če je to res, potem bi bilo boljše, da bi ostal tiho, da se take stvari ne zvedo, ker star pregovor pravd: Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na sonce! Za moje dele kot zaupnik in funkcionar v organizaciji pa bom dajal odgov.or samo mojim sodrugom, ki bodo sodili, če je moje delo pravilno ali ne, toliko v vednost, ne pa neorganiziranim an nasprotnikom naše organizacije.
Prosim pa vse poštene sodiruge, naj povedo svoje mnenje, če ni vse to, kar sem napisal, gola resnica. Ostali pa naj si ustvarijo sliko, kako se hoče v očeh nepoučenih delavcev naše zaupnike očrniti. To ni v .n-teresu enotnosti delavskega pokreta. Take stvarni je treba obsoditi!	Kolner	Alojz.
Trbovlje
Tudi na z&padnem obratu so nerodnosti.
Na konferenci glede »delovnih prilik v obratih TPD v Trbovljah je bilo sklenjeno, ukiniti nadure na zapadnem o-bratu, kjer se je vršilo nadurne delo proti vsakemu predpisu. Obratno vodstvo je bilo mnenja, da se nadure lahko nadomestijo z za,menjavo »dblovnika. Ka» je »obratno vodstvo privedlo do tega, da zopet uvaja nadbre v jarmi in da Otežkoča življenje rudarja in »rudarskih družin, ki trpe vsled spremenjenega delovnega časa, rudarji ne vedo. Rudarjem je znano samo to, da se kljub veliki brezposelnosti rudarjev in praznovanju delovnikov dela na zapadhem obratu še ved-
n v/a r-
„ OBLEKE
13 ZA DELO
Kompletne obleke iz ivrstega gadla
Amerlkanske hlaie iz ivrstega gradla
Obleke za vsakega
in v s a k o priliko
OBLEKE
Delavski pravni svetovalec
Pravica do prejemanja nezgodne rente in odpravnine.
Celje.
no v nadurah, in da se pri slabem zaslužku in mizernem. gospodinjstvu sili rudarja na delo v izrednem času. Vse .pritožbe in prošnje delavstva je po-dljetje doslej odklonilo. Tud); prošenj zaradi kopalnice se ni upoštevalo. Skozi okna prhutajo vrabci in skačejo podgane. Kcpalnica je menda zaradi štednje ob ponedeljkih spremenjena v ledenico, ali kaj sličnega, saij je v njej mrzlo kot pozimi. Rudar mora obleči obleko vso vlažno in mnzlo. Mogoče misli kdio, da se rudarji pri delu ogrejejo na ta način, da naj boli pridno kc pijejo premog. Prhe je tudi treba popraviti, da ne bo samo lepo števillo pokvarjenih viselo raz stroip, rudar pa bo čakal nag pol ure na vodo. Vse to so rudarji navajal’ v svojih pritožbah, ki pa so ostale glas vpijočega v puščavi.
Zopet v rudniški konzusn. V tukajšnjem •rudPiškem konzumni sedaj dajejo življenske potrebščine v velikih 'množinah. Posledica bo, da bo pri sedanji praksi obračunavanja še več zaslužka odtegnjenega rudarjem za stari dolg. Množe se pritožbe glede postopanja z nakupovalci. Res je skrajni čas, da bi že bi:b teh razmer, ki spravljajo rudarje v popolno odvisnost svojega gospodarja, enkrat konec. Vsem tistim, ki v rudniškem konzumu ne postopajo z nakupovalkami tako kot treba, pa kličemo v spomin srbohrvaški pregovor, ki pravi: Svaka sila do vremena.
Škofja Loka
stražnik z gumijevko ubil
pctuicčege; artista. V našem me.siu n je -.0
tj (t	- .ti, k «4.	M	Ulili}
»o-.«. stražnik « i gumijevko dobesedno potolkel na tla mladega artista in ga ubil. Priča tega strašnega zločina je bilo številno občinstvo, ki je vsled vpitja nedolžne žrtve prebujeno iz spanja, planilo k oknom in na ulico, da vidi, kaj se dogaja. Ozadje tega zločina je to-le, V sredo, dne
6.	t. m. je večja družba ciganskih artistov igrala v neki goMilni kairte. Stražnik L. Ž , ki je bil v lokalu navzoč jih je opazoval nekaj časa, potem nenadoma pristopil k mizi, prijel enega starejšega in enega mlajšega izmed dir.uižibe in ju odgnal v zapor. Okoli 3. ure ponoči je prišel stražnik v celico. Odvedel je starejšega v poiseben oddelek, kjer ga je s pendrekom premlatil, na to se je vrnil v celico k nilajišeiMu, in jih je naložil tudi temiu. Naslednji dan sta bila artista izpuščena in mlajši je šel iskat zdravniške pomoči radi udarcev s pendrekom. Zdravnik je .ugotovil telesne poškodbe. Pretepeni je vložil na to ovadbo proti stražniku. Usotdni petek zvečer so bili altisti zbrani pri Pra-jercu. Prišel je stražnik I,. Ž. in poklical očeta pretepenega fanta, da pove, kdo je podal ovadibo proti njemu. Oče je odgovoril, 'da najbrž tisti, katerega je pretepel. Stražnik je vdrl takoj na to v loka*!, pograbil lanta, ga potisnil iz gostilne in potem začel tolči s pendrekom po njem. Mladenič ie kričal od bolečin. Prihitela je njegova mati, oče in sestre ter so prosili stražnika, naj vendar neha biti po nedolžnem človeku. Ampak vse ni nič pomagalo. ■ i' * ' • k *•
\	- ... ipnihitel je zdravnik, ali bilo je pre-
več udarcev, roU.dtnič je kratek čas po dogodku, izdihnil. Stražnik ga je ubil. Ta zločin je razburil vso. mesto. Nekoliko zadoščenja *je vzbudilo dejstvo, da so	-
aretiral": in vtaknili v preiskovalni zapor. Taisti stražnik je pred nekaj meseci pretepel s pendrekom nekega obrtnika, ker ga je opozoril, da stražnik v službi ne sme biti pijan. Pretepel je tudi nekega 67 lett starega možakarja radi tega, ker se je drznil odgovoriti na »vljudno« stavljena vprašanje, kje da se ga je nažrl; sEn prst pod nosom gospod stražnik, kakor včasih Vi!« Starec je dobil toliko udarcev, da rje par dni ležal. Nazadttje pa je stražnik zahteval od njega še Din 50, da ga ne bo naznanil. — Vsa javnoist pričpkuje, da bo	.jre-
jel svoje plačilo.__________________________
Delavci! Delavke! Naznanilo!
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril podružnico mesarije v hiši .Delavske pekarne' v Oaberjih (lastni dom). Vsak dan sveže meso in poceni V mestu prodajam meso na stojnici, nasproti Žumra.
Priporoča se
Ferdinand Dežman, mesar v C«lju
Kranl
Kam plovemo? Neka delavka je nedavno prosila s priporočilom v roki pred neko tovarno za delo. Delovodja jo je odklonil, ona pa je še vedmo klicala in prosila ter končno pokleknila pred njim. V času, ko so polna skladišča živlenjskih potrebščin, ko so delavci izkoriščani za sramotno nizko mezdo pri 10, 12 ali še več urnem delu na dan, se brezposelni zaman ponižujejo', da bi si lahko prislužili košček kruha. Ali ni zločin zagovarjati današnje kapitalistično gospodarstvo?
Delavski sestanek sklicuje SDSZJ, podružnica v Kranju v nedeljo, dne 17. novembra ob 15. uri v Zg. Dupljah pri Kaj-žovcu. Istega dne ob pol	19.	uri se bo vršil
tudi sestanek	v Naklem	v	stari	šoli. Pri-
dite vsi delavci in delavke, saij današnje razmere, zlasti v tovarnah, zahtevajo, da smo enotni.
Popravek.	Notico v	št.	89	»Delavske
Politike« pod naslovom »Maščevanje nad mrličem« popravljamo v tem smislu, da so bratje K. iz	Gorenje Save	res	kropili v
Besnioi pokojnega kozjeka, niso pa mrliču grozili in počeli drugih nekulturnih dejanj. Toliko (V vednost, ker nočemo nikomur delati krivice.
Ljudska univerza. Po programu predava v nedeljo, dne 17. t. m. oib 9. uri višji državni tožilec in ufiiv. docent dr. Munda Avgust: Oidipr-iva plodu. Torej važno, zlasti Za ženske!
ieienics
Plesna šola. SK Kovinar je otvoril plesno šolo za svoje člane. Plesne vaje se vršijo vsak četrtek zvečer od 20.—23. ure in vsako nede'[o od 15.—18. popoldne. Poučuje se vse imoliene družabne plese. Kdor ima veselje do lepega družabnega plesa je vljudno vabljen. Član postane lahko vsak, Vse ostale informacije dajete ss. Vister Maks in Verdnik Matija. Odbor S. K. K.
Kino Rsdio predvaja v soboto in nedeljo ,ob 8. uri zv. (v nedeljo tuni ob 3. uri poo) zabaven velefilim »Sinovi pustinje« z Olijem in Stanlijem v gl. vlogi. Med dodat- , ki tudi barvana Happv »Tri opice«. — Sle- j di kulturni vclefilm »Abesinija 1935«.
Ptuj
Spremembe pri pobiranju uvoznine. Z
ozirom na spremembe, ki so nastopile pi pobiranju uvoznine na železniški postaji v Ptuju, je mestno poglavarstvo odredilo sledeče: Občinska uvoznina na blago, ki se izroča na kolodvorskem skladišču, se pobira ipo občinskem naistavtjencu pri novi občinski tehtnici v bližin, kolodvorskega skladišča. — Za br'ovozno blago se bodo računi strankam dostavljali na dom. — Za vse ostalo blago (prtljaga in ekspresno bla|o) se ipoltiira občinska uvoznina v prostorih blagajne za osebni premet. — Opozarja se pri tem, da podlega občinski uvoznim tuidi ročna prtljaga, v kolikor ni v smislu zadevnega pravilnika izvzeta. Kontrolo nad ročno prtljago vrši poseben nameščenec občine pri izhodu iz železniške postaje. Končno se občinstvo opozarja, da podlega občinski uvoznini vse blago, ki dospe na katerikoli način v mesto, kolikor ni izrecno oproščeno. Stran/ke same so dolžne uvoz blaga takoj prijaviti pri mestni blagajni ter plačati predpisano uvoiznino, ker jih sicer zadenejo razmeroma visoke kazni. Za uvoženo ali pri-nešeno meso je ,pa plačati užitnino, ki znaša za kg 20 par in takso pregleda 10 par za kilogram. Meso brez živ ir.o z dr a vn išk e ga ipregjeda v mestu se zapleni in poleg tega mora plačati' lastnik še kazen, ker ne zadostuje, kakor po večini mislijo ljudje, ogled mesoogledniks na kraju bivališča, če je ta izven mesta. Pripominjamo še, da je tudi vsaka količina vina in sadjevca podvržena plačilu obč. davka ir, sicer za liter vinskega mošta ali vina znaša občinska doklada Din 1.50; pri sadjevcu pa Din 0.25. Vse alkoholne pijače je treba prijaviti v toku 24 ur po uvoizu mestni blagajni in plačati odpadajočo takso, sicer sledi kazen.	.
la na naslov: Stanko Juri;, Ljubljana, Del. zbornica.
SVILA
od 10 Din naprej v
Trpinovem baiarlu
Vprašanje: Vsled nezgode v obratu mi je bila od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev priznana renta za 35% zmanjšano sposobnost za delo. V letu 1935 pa mi je bifla priznana le renta za 30% delane-zmožnost. Kako bi dosegel višjo rento in ali je mogoče, da se mi mesto vsakomesečnega plačila nezgodne rente izplača enkratna odipravnina'>
Odgovor: Iz priloženega odloka Osrednjega .urada je razvidno, da vam je bila renta znižana dne 7. oktobra 1935. Proti temiu odloku imate pravico vložiti pritožbo na sedišče .lelavskega zavarovanja v treh mesecih od dneva, ko vam je bil -odlok dostavljen. Zadnji dan za vložitev pritožbe je
Službeno iz DNSP, Ljubljana
Sefa. a. o, 12. ncy. 1935,
1. K finalnemu, tekmovanju v Trbovljah se imenuje kot delegat s. Dolenc.
2. Skupščina RSZ v, Beogradu se bo vršila dne 14. decembre, 1935 ob 4. .uri pop. v Del. zbornici in se pozivajo vsi v DNSP včlanjeni klupi, da pošljejo svoja pooblasti-
3. Za delegata na skupščini RSZ je izvoljen s. Stanko Juriij.
4. Podro-bn.ejša navodila za skupščini RSZ in JNS prevrne;,o elani s posebno okrožnico.
5. Na dopis SK Svobode, Tržič, je bil poslan pismen odgovor.
Giavna skupščin?, JNS se bo vršila dne 15. dec. 1935 v Beogradu in bodo nastopili vsi del. športni klubi enotno za predloge RSZ ter tako manifestirali voljo okrog 100 delavskih športnih klubov Jugoslavije, da se tudi njem ne dela ovir v njihovem delovanju.
Službeno iz pododbora DNSP Trbovlje.
Pokalno tekmovanje za pokal DNSP se
bo vršilo v nedeljo, dne 17. t. m. na igrišču Amaterja. Dopoldne ob 9. uri: Amater : Retje, ob 10. uri Dask : Svoboda (Zagorje). Popoldne ob 1. mri igrajo prvaki Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Pokal je razstavljen v izložbenem oknu čevljarskega mojstra g. Rovšnika. Vsak kl/ub mora postaviti po tri reditelje. Blagajno vodiijo oziroma opmagajo vsi blagajniki kiubov iz Trbovelj poleg blagajnika DiNS?.
Priporoča se v o do tv oni klubov in vsem nastopajočim igralcem, da skrtbe za res pra-
7.	I. 1936. Na podlagi ponovne zdravniške preiskave bo sodišče delavskega zavarovanja v Ljubljani odločilo, za koliko je vaša delanezmožnost zmanjšana. Proti sodbi sodišča delavskega zavarovanja v Ljubljani imate pravico pritožbe na vrhovno sodišče delavskega zavarovanja v Zagrebu.
Zakon o zavarovanju delavcev določa, da se sme delavcu mesto rente izplačati enkratna odpravnina. To pa le v tem primeru, ako delavčeva delanezmožnost ni večja kot za 20 odstotkov. V vašem primeru tedaj izplačila enkratne o dpravnine mesto j mesečne rente nc morete zahtevati, ker je j vaša delanezmožnost zmanjšana za 30 od-I stotkov.
rubrik®
vo športno disciplino in dostojen nastop.
Tajnik T. Bostič s. r.
Veselica športnikov' bo v nedeljo, dne 17. t. m. pri g Kolbežnu, kjer bo tudi vse najbolje pripravljeno za prijateljsko športno medsebojno zabavo.
Prvenstvena tekma Amater : Retje je končala z zmago Amaterja. Amater je prvak v Trbovljah. Tabela izgleda takole: Amater 6, Dask 3, Trbovlje 3, Retje 0 točk. Zmago' . in prvenstvo si je -Amater zaslužil.
Velika Britsmja se mrzlično pripravlja na neke akcije v Afriki. Nje-r a baza je Egipt, kamor pošilja velike množine vojnega materijala. Baje je v Egiptu pripravljenih že dva tisoč britanskih vojnih letal.
Nev pravilnik za bolniško blagajno »Merkur«, blagajno Trgovske omladine v Beogradu in Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, ki ga je sestavil in predložil SUZOR, je minister za socialno politiko, Komnenovic, potrdil. Odslej se bo vse bolniško zavarovanje v državi vodilo po enotnih smernicah.
Koncipšjent
dobi s 1. januarjem nsmeščenje! — Prednost ima začetnik s sodno prakso in specijelnim zanimanjem za socialno zakonodajo. — Pismene ponudbe je nasloviti na upravo našega lista.
Razglas
Mestno poglavarstvo Maribor razpisuje
kleparska in parketarska dela
za zgradbo nove deške meščanske in dekliške ljudske šole v Mag-dalenskem predmestju. Ponudbe se morajo oddati najkasneje 21. novembra 1935 do 11. ure na mestnem poglavarstvu. Ponudbe morajo biti zapečatene ter kolekovane po § 9 zakona o »2premem-bah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca l?32_Sluzb. Nov. br. 70 XX1X z dne 26. marca 1932. Kavcija v iznosu 5 3 od nonujene svote se mora vložiti pri mestni blagajni mariborski cio 10 ure 21 novembra 1935 v vrednotah, ki jih sprejme mestna blagajna. — Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo proti plačilu napravnih stroškov v mestnem gradbenem uradu, 11. naustr., soba štev. 2 počenši s 15. rovembrom 1935.
Mestno poglavarstvo Maribor V Mariboru, dne 13. novembra 1935 X. Štev. 17.543 / 37C6 — 1935 Zgradba deške meščanske in dekliške ljud.ke šole v Magdalenskem predmestju
CllcifttlU___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
  -------------------------------------------------------------------------         *.	, ...HoVn tick-arun d d v Mariboru, predstavltclj Josip Ošlak v Mariboru.
Za konzorcij izdala in urejuie Viktor Eržen v Mariboru. - Tiska: Ljudska tiskarna, o. a. v
■ *_____________
Športna