Narodi brez države in jezikovne pravice: pogovor z Aureliem Argemijem, izvedencem iz Katalonije /3 Čezmejna naveza treh goriških komisij snuje nove sinergije Primorski SOBOTA, 5. JULIJA 2008_ Št. 159 (19.249) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Ignoranti, vendar v lepih haljah Marjan Kemperle Italijansko šolo so zadnji čas obogatile (če se temu lahko tako reče...) tri novice. Prvi so sredstva javnega obveščanja posvetila veliko pozornost, drugi nekoliko manj, tretjo so sko raj pre zr la. Prva novica: nova ministrica za šolstvo Mariastella Gelmini je napovedala skorajšnjo vrnitev halje v šolo. Tako bo odpravljena diskriminacija med tistimi, ki si lahko privoščijo oblačila priznanega dua Dolce-Gabbana in drugih čaščenih modnih kreatorjev, in onimi, ki se morajo zadovoljiti s čisto navadnimi kavboj-kami in majicami, je pogrun-tala. Halje bodo uravnilovsko poenotile zunanji videz italijanskih šolarčkov in dijakov (v veliko veselje proizvajalcev Made in China, ki že krojijo na milijone sintetičnih šolskih uniform, da bi zadostili nepričakovanemu povpraševanju...). Druga novica: v prihodnjih treh letih bo italijanska vlada črtala 148 tisoč (!) učitelj skih in pro fe sor skih mest ter mest neučnega osebja. S tem bo država »prihranila« 7 milijard 832 milijonov evrov, kar ni nič drugega, kot davek, ki ga bo italijanska šola plačala kot pri spe vek za uki ni tev davka ICI. Tretja novica: Program za mednarodno ocenjevanje študentov OECD je objavil analizo stopnje pripravljenosti petnajstletnikov v 43 najbolj razvitih državah. V poštev je vzel bra nje, ma te ma ti ko in znanost. Dijaki dvomilijonske Slovenije so se uvrstili na spoštljivo 10. mesto v znanju naravoslovnih ved. Dijakov 60-milijonske Italije ni med prvimi de se ti mi na no be ni od treh objavljenih lestvic... Med tremi novicami obstaja določena korelacija. Podjetniki dobro vedo, da sodijo investicije med pogoje za rast. Italijanska vlada namerava državno podjetje, imenovano šola, pošteno oklestiti. Bo ta način (ne)investiranja izboljšal sedanje (ne)znanje italijanskih šolarjev in dijakov? Dvom je upravičen, a za des no sre din sko vla do očit no zanemarljivega pomena. Zanjo je sedaj glavno, da bo po novem v šole strumno za ko ra ka la če ti ca šo lar čkov in dijakov v lepih zlikanih haljah. Dejstvo, da bodo ostali ignoran ti, je le po stran ski uči nek vse bolj na imid žu te melje če -ga italijanskega šolskega siste- dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,S0€(191,71 SIT) sevnica - Slovenijo pretresla tragična nesreča V globinah Save umrlo trinajst ljudi Za zdaj je mrtvih sicer osem, toda pet jih še pogrešajo novinarska nagrada - Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin Razglasili zmagovalce Žirija izbirala med 100 prispevki - Nagrade bodo podelili čez teden dni na tržaškem Velikem trgu TRST - Izgubljeno otroštvo je vezna nit prispevkov, s katerimi so Valerio Cataldi, Stefano Liberti, Vin-cenzo Bonanni, Marco Gobbini, Clare Dwyer Hogg in Riccardo Venturi (njegovo zmagovito fotografijo objavljamo na tej strani) osvojili no- vinarske nagrade Fundacije Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin. Zmagovalce so razglasili včeraj, nagrade (izdelal jih je videmski umetnik Giorgio Celiberti) pa bodo izročili prihodnjo soboto na Velikem trgu; posebnega priznanja bo deležen tudi priznani novinar Vittorio Zucconi. Gala večer Naši angeli bosta vodila palestinska novinarka Rula Jebreal in igralec Sebastiano Somma, nastopil pa bo tudi kantavtor Edoardo Bennato. Na 8. strani SEVNICA - Po četrtkovi tragični nesreči pri hidroelektrarni Blanca na reki Savi se je včeraj nadaljevalo iskanje pogrešanih. Doslej so iz reke potegnili šest trupel, dve ponesrečenki sta umrli v bolnišnici, pet oseb še iščejo. Med umrlimi je tudi sevniški župan in poslanec v državnem zboru Kristijan Janc. Nesreča se je zgodila v četrtek popoldne med spustom po reki. Za dva kanuja s skupno 14 potniki je bil usoden prehod čez hrbet jezu in čez prelivno polje na jezu hidroelektrarne v gradnji, kjer se voda nevarno vrtinči. Na 4. strani Demokratska stranka: JE Krško z zastarelo tehnologijo Na 2. strani Dan proti birokraciji: pri Tondu tudi Kmečka zveza in SDGZ Na 7. strani V prometni nesreči umrl 44-letni motorist iz Sesljana Na 7. strani Včeraj črni petek na goriških cestah Na 14. strani Zelena luč za spojitev goriške družbe IRIS do marca 2009 Na 15. strani Tel. 040.200727 Mob. 3482251122 www.bordonimpianti.com info@bordonimpianti.com Proseška postaja 29/F - Zgonik Tel. 040.225035 Mob. 3332811793 www.idro-system.it info@idro-system.it 2 Sobota, 5. julija 2008 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Pravna država - žrtev predvolilne kampanje? Vojko Flegar / Janez Janša politične krize rešuje z vojnami, je ta teden v svoji kolumni v ljubljanskem Dnevniku zapisal eden najbolj pronicljivih slovenskih političnih analitikov Vlado Miheljak. Ekonomist Jože P. Damijan, leta 2006 nekaj mesecev razvojni minister Janševe vlade, pa je menil (na razgledi.net), da se zdi vse bolj nujna ustanovitev Odbora za zaščito pravne države pred Janezom Janšo. Povod za obe za predsednika slovenske vlade uničujoči oceni sta bili predvsem nenavadni nedeljski aretaciji Ivana Zidarja, razvpitega predsednika uprave največjega slovenskega gradbenega podjetja SCT, in Boštjana Penka, tožil ca, ki je za pus til sku pi no za or -ganizirani kriminal pri vrhovnem državnem tožilstvu in sploh tožilske vrs te. A aretaciji, za kateri je generalna državna tožilka Barbara Brezigar dejala, da sta bili povsem običajni, sta bili samo povod - razlogi za razmišljanja kritične javnosti o tem, kaj vse je premier Janša pripravljen storiti, da si na jesenskih volitvah zagotovi drugi mandat, se namreč nabirajo že dalj časa. Vse od lanskega novembrskega glasovanja o zaupnici vladi, ki ga je zahteval sam predsednik vlade, po njem pa napovedal boj proti tajkunsko-političnim povezavam. Ta »vojna proti tajku-nom« se je nato začela februarja letos z aretacijo (med drugimi) Zidarja, prvega človeka podjetja, ki gradi večino po prevladujočem prepričanju (pred)dragih in dvomljivo kakovostnih avtocest in drugih javnih objektov v Sloveniji. Pen ko je bil ta krat še član omenjene posebne tožilske skupine, zaradi spora z Brezigarjevo pa se je nekaj tednov kasneje odločil za prestop v odvetniške vode, ker pa se je še pred tem ne kaj krat se stal z Zi -darjem, je organom odkrivanja in pregona postal »sumljiv« zaradi morebitnega konflikta interesov. Pridržani direktor in tožilec oziroma odvetnik sta bila po približno dvanajstih urah v ponedeljek zjutraj brez zaslišanja in razlage izpuščena, preiskovalni sodnik je zahtevo za preiskavo zavrnil, tudi tisti, ki o Zidarju nimajo »najboljšega mnenja«, pa so postali pozorni na številne nejasnosti in neobičajne okoliščine tega pridržanja. Kako to, denimo, da je bila s kamero pravočasno na pravem mestu aretacij prav javna televizija? Zakaj so Penka, ki se aretaciji ni upiral, uklenili? Kje je sklep sodnega senata, ki ga policija potrebuje, če hoče odvzeti prostost tožilcu? Zakaj policija ni dobila naloga za preiskavo, a se je kljub temu lotila aretacij? Vprašanja so videti utemeljena tudi zato, ker niti preiskava proti Zidarju po februarski aretaciji še ni postregla z ničimer otipljivim. Imata torej policija in tožilstvo »kaj v rokah« ali pa se že nekaj mesecev gresta »protitajkunsko vojno« zgolj po ukazu politične oblasti, ki je ocenila, da si lahko zaradi splošnega prepričanja o razraščanju korupcije prav s tem zagotovi odločilno naklonjenost volivcev? Čeprav pričakovan, je izbruh političnih strasti hkrati s koncem predsedovanja Slovenije Evropski uniji vendarle presenetil s svojo silovitostjo. Nekaj manj kot tri mesece pred volitvami (ki bodo 21. septembra) in v času, ko ljudje v pasji vročini običajno le odštevajo dneve do od ho da na do pust, ta ko Slo -venij a vstopa v predvolilno kampanjo, ki zna biti zaradi marsičesa, kar se je zgodilo med mandatom te vlade, še bolj neizprosna in umazana kot tista pred prvimi večstrankarskimi volitvami leta 1990. Pravna država v Sloveniji po dobrem poldrugem desetletju demokracije še zdaleč nima domovinske pravice. Prej nasprotno, kakor opozarja tudi predsednik države Danilo Tiirk, iz vrste razlogov, značilnih za bolj ali manj vse tranzicij-ske države (o čemer sem na tem mestu že pisal), se pravosodje kot samostojna veja oblasti navzlic ustavnim in zakonskim določbam le stežka uveljavlja, po javnomnenj-skih raziskavah pa je med najmanj zaupanja vrednimi institucijami - v družbi s policijo in tožilstvom. Zato, in zaradi spomina na politične zlorabe v času socializma, so vsi trije - organi odkrivanja, pregona in sodstva - izjemno občutljivi na poskuse zlorabe, še več, že sam »ute-me ljen sum«, da jih po li tič na ob last morebiti hoče instrumentalizirati, dolgoročno škoduje njihovi avtori-te ti. Volivci lahko samo upajo, da bodo vse politične stranke, predvsem pa tis te na ob las ti, vze le res -no opozorila, da pravna država ni-ka kor ne sme pos ta ti »ko la te ral na žrtev« predvolilne kampanje. PISMA UREDNIŠTVU Zahvala Prostovoljni odbor za odpravo tovornjakov iz štivanskega vaškega jedra se zahvaljuje županu devinsko nabrežinske občine Giorgiu Retu za zanimanje dokazano s postavitvijo smerokazov, kateri prepovedujejo zavijanje iz dež. ceste št.55 na dež.ce-sto št.14 tovornjakom skupne dolžine nad 10 metrov. Na tak način se je standard življenja v vasi že vidno izboljšal. Odbor upa, da bo tudi deželni glavar Renzo Tondo dokazal tolikšno zanimanje za ta problem in bo uvedel iste smerokaze tudi za zavijanje iz dež.ceste št.14 na dež. cesto št. 55 ter tako povrnil Štivanu vsaj povprečni standard življenja male vasice. Za Prostovoljni odbor za odpravo tovornjakov iz štivanskega vaškega jedra Peric Davide Je potrebna vinjeta za v Sežano? Voznik, ki prečka mejo na Fer-netičih mora najprej prevoziti obširen prostor (piazzolo) in nato izbira smer za v Sežano ali Ljubljano. Smatram, da kdor gre v Sežano, mu ni treba posluževati se ne avtoceste ne superceste. Kaj misli DARS o tem? V. Sosič Spet Taras Bulba Ob ponovnem preverjanju »črkarske pravde« Bulba ali Buljba sem ugotovila, da Taras Bulba ni zapisal samo Levstik l.1948, ampak je s tem naslovom izšel tudi prevod v 12. št. Knjižnice Sinjega galeba (MK 1953), torej v času, ko so vsako besedo blagoslovile skrbne roke lek- I torjev. Da pa pisava tudi še pozneje niha med Bulba in Buljba, se lahko prepriča vsakdo, ki brska po internetu. Sicer pa ni to pri Slovencih, kjer se pravopisna pravila brez utemeljenih razlogov iz leta v leto spreminjajo, nič posebnega. Pri Bulbi niti tega ne vemo, kdo mu je dal končni pečat, lektorji ali jezikoslovci, ali morda doslej še nihče. Edinozve-ličavni Pravopis zaenkrat junakov še ne vključuje med svoja gesla. Škoda! Saj celo taka malenkost lahko sproži majhno »polemiko«, če ne moremo postaviti pike na i. Lelja Rehar Sancin jedrska energija - Polemika po seji deželnega sveta Demokratska stranka prepričana, da Krško ne odgovarja rekvizitom EU TRST - Demokratska stranka vztraja pri prepričanju, da krška jedrska centrala ne odgovarja vsem tehnološkim rekvizitom Evropske unije. To so njeni predstavniki povedali na seji deželnega sveta in to je včeraj ponovil vodja deželne skupine Gian-fran co Mo ret ton, ki si cer kri ti zi ra predsednika Dežele Renza Tonda in njegove »prenagljene izjave« o jedrski energiji. Da se je Tondo prenaglil pri možnosti sodelovanja s Slovenijo gle de pri hod nos ti JE Krš ko je dal raz -umeti tudi minister Claudio Scajola. V včerajšnjem Piccolu beremo namreč njegovo izjavo, po kateri je prezgodaj govoriti o sodelovanju med Italijo in Slovenijo na področju jedrske energije in tako ali drugače tudi Krškega. Minister Scajola, tako More tton, naj bi se torej zelo jasno ogradil od Tondovih stališč po srečanju s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom. Kritični do predsednika deželne vlade sta tudi stranki Italija vrednot in Občani. Vodja njene deželne skupi ne Pi e ro Co lus si se, po dob no kot Moretton, sklicuje na včerajšnja stališča ministra Scajole v tržaškem Pic co lu. Co lus si je trd no pre pri čan, daje rimska vlada pravzaprav ustavila Tondove »jedrske načrte« v Slove- niji in dejansko tudi v našem deželnem okolju. Boljše je vsekakor, da se o teh vprašanjih ukvarjajo v Rimu in ne na deželni ravni, kjer vlada o tem prevelika zmeda, je prepričan Colus-si. Med tistimi, ki pozdravljajo široko podporo deželnega parlamenta jedrski energiji in jedrskim centralam na državnem ozemlju, je tudi tudi vladni podtajnik Roberto Menia. Na okoljskem ministrstvu torej pozdravljajo potek deželne razprave, poslanec Me nia pa kot iz ku šen po li tik iz po -stavlja skupna gledanja na energetskem področju med desnosredinsko koalicijo in Demokratsko stranko. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Obračun dela Za nami je prva polovica leta, čas je, da se ozremo nazaj v potek Skladovega dela. Z občnima zboroma ob koncu aprila sta tako Sklad kot VZS Mitja Čuk tudi formalno zaključila lanskoletno delovanje. Za obe ustanovi je bil obračun storilnosti pozitiven, razen finančne plati, pri kateri se pozna predvsem nezadostno javno financiranje. Medtem ko VZS, ki letos praznuje svojo 20-letnico, skrbi za vzgojo, izobraževanje in doseganje avtonomnosti približno 12 gojencev v dnevnem varstvu, spada med redne dejavnosti Sklada Mitja Čuk promocija kulture, vzgoje in izobraževanja v slovenskem duhu ter ustvarjanje enakih priložnosti za vse pri udej-stvovanju in uživanju na teh področjih. Sklad si že skoraj 30 let prizadeva za materialni, socialni, kulturni ter duhovni blagor, zlasti najšibkejših členov slovenske skupnosti v Italiji. Delovanje je obsežno in po splošnem mnenju kakovostno. Z infrastrukturo ter sredstvi, ki jih ima na razpolago, se na osnovi povpraševanja iz leta v leto razvija in širi. Razvejanost Skladovih dejavnosti sega tudi na Goriško in v Videmsko pokrajino ter s sodelovanjem v SOS in z drugimi priložnostnimi pobudami tudi v Slovenijo. Upanje, da se bo z večjo zavzetostjo slovenske krovne organiziranosti za Skladov načrt in delo že v preteklem letu zaključila gradnja večnamenskega središča, je splavalo lani po vodi. Tako Skladu ni bilo mogoče že lansko jesen izvajati dejavnosti v novih prostorih. Tudi se ni uresničilo, da bi Urad za Slovence, kakor se je v domeni s krovnima organizacijama to dogajalo kratek čas v preteklosti, še naprej podpiral bodisi redne dejavnosti Sklada kot delno odplačila za gradnjo. Nasprotno, sredstva so nam bila zmanjšana v letu 2007 za 12%, letos pa smo prejeli le dve tretjini lanskega prispevka. To je Sklad pahnilo v finančno krizo. Vsa prizadevanja, da bi dobili pojasnilo, so doslej gluho padla v vodo. Utrjuje se žal občutek, da ni sogovornika, ki bi mu bila Skladova usoda mar. Upamo, da bodo odgovorni forumi končno prisluhnili naši stistki. Umanjkljaj sredstev za 2008 pomeni namreč eno letno plačo s skrajšanim delovnim urnikom manj. Ostaja dilema: odsloviti enega uslužbenca ali zatreti revijo za vzgojo in izobraževanje? Tudi zamude pri izplačevanju sredstev iz tako imenovanega zaščitnega zakonu za Slovence, namenjena manjšim ustanovam (dosedanje prošnje za sprejem Sklada med primarne ustanove, niso bile upoštevane), ne koristijo. Delno dotacijo za lani smo prejeli šele ob koncu prejšnjega leta, končnih 30% pa še do danes ne, kljub dokumentiranju stroškov. O sredstvih za leto 2008 se sploh še ne govori. Kadar bremenijo društvo stalni stroški za osebje in vzdrževanje, ta problem ni od muh! Tudi v preteklem letu je Sklad izvedel številne in raznolike dejavnosti z različnih področij z namenom, da bi vsem pripadnikom slovenske narodne skupnosti v Italiji ponudil enake možnosti izvajanja in uživanja kulturnih dobrin. Prav tako je bilo dejavnosti kar nekaj že v prvem letošnjem polletju. Lani je bilo npr. v Bambičevi galeriji dvanajst razstav, letos pa že sedem. Pri zadnji so bila na ogled dela VZS Mitja Čuk. Vse so spremljali tudi kakovostni glasbeni in literarni dogodki. Posebna razstava je bila v božičnem času v dvorani Zadružne kraške banke, kjer so bila razstavljena dela kakih 30 slovenskih slikarjev. Pri razstavni dejavnosti so sodelovali številni slikarji, fotografi, literarni kritiki, glasbeniki in literati iz naše dežele, kakor tudi iz Slovenije. Posebej bogato smo obeležili februarja slovenski kulturni praznik in decembra Ta veseli dan kulture. Jav- nosti je na ob urah odprtja galerije na razpolago emeroteka s slovenskim in drugim periodičnim tiskom. Zvrstilo se je tudi nekaj priložnostnih predavanj in razmišljanj o aktualnih problemih. Letos smo med drugim že gostili Žigo X. Gombača, ki je dijakom animirano predstavil svoje delo Jastrebov let, pesnika Radivoja Pahorja ter skupino šolnikov iz Roj na Dolenjskem, katerim sta svetovalka za slovenske šole v Italiji prof. Andreja Duhovnik ter specialna pedagoginja Stanka Čuk prikazali slovensko šolo v Italiji. Decembra sta za Sklad pripravila koncert pevka Martina Feri in vsestranski glasbenik Iztok Cergol; jeseni je koncert posvetilo Skladu Mitja Čuk tudi Društvo krvodajalcev iz Sovodenj, letos januarja pa v proseški župni cerkvi kitarist Marko Feri. Izvajal je obsežen in zahteven program, namenjen koncertni turneji po ZDA. Na tradicionalnem Kresovanju na openskem Piklcu, kjer uspešno sodelujejo vse vaške organizacije ter skavti SZSO in taborniki RMV, so nastopili že lani člani Moškega pevskega zbora Tabor pod vodstvom Mikele Šimac, letos, ko je bilo dogajanje še bogatejše in izredno dobro obiskano, pa se je pevcem Tabora pridružila še Moška pevska skupina sv. Jernej pod vodstvom Janka Bana. Gojenci VZS Mitja Čuk so delili cvetlične šopke, ki naj bi varovali domove pred uroki »štrig«. Vzgojnoizobraževalne dejavnosti potekajo po ustaljenem načrtu za približno 70 učencev in dijakov letno. Lani smo lahko nudili ekonomsko pomoč šolam na Tržaškem in Goriškem, da bi omogočili udeležbo vsem pri šolskih pobudah, letos nam doslej zaradi prevelikega finančnega umanjkljaja to ni bilo mogoče. Delovala je tudi svetovalnica za vzgojo in razvoj, organizirani so bili razni tečaji za približno 120 udeležencev. Jezikovni za slovenščino kot utrjevanje materinščine in za tujce, tečaji angleščine (tudi delavnice za vrtce) in španščine, ki smo jih uspešno izvajali tudi v prvem polletju letošnjega leta in jih bomo nadaljevali jeseni. Izvajali smo tudi tečaje za osebnostno rast, sproščanje in dobro počutje. Poletno vzgojno rekreacijsko delovanje (Krat-kočasnik in Kratkohlačnik) se je odvijalo lani v poletnih središčih na Tržaškem in Goriškem in je zajelo nad 200 otrok. Letos se je pravkar pričelo v Doberdobu in s prihodnjim tednom tudi na Proseku. Sklad deluje, zlasti z gojenci VZS -CEO Mitja Čuk, kakor tudi z drugimi posebnimi atleti, na področju posebnega športa, včlanjen je v ZSŠDI in v SOS Slovenije. Vsako leto marca organizira Mednarodni košarkarski turnir »Zmagajmo vsi!« za posebne športnike v sodelovanju z VZS Mitja Čuk Onlus v športnem središču pri Briščikih. Omogočil je treninge in tekme v sklopu Specialne olimpiade Slovenije ter v okviru deželnih nastopov. V sodelovanju z jadralnim krožkom iz Tržiča so nekateri posebni atleti lani uspešno nastopili tudi na vsakoletnem septembrskem turnirju v jadranju. Tudi letos imajo v žepu že nekaj pokalov, medalj in priznanj, kakor smo lahko prebrali v našem dnevniku, ki vestno beleži njihovo nastopanje, zlasti po zaslugi in prizadevanju Branka Lakoviča. Za učinkovito delovanje Sklada se moramo zahvaliti predvsem dinamičnosti njegovih sodelavcev, zlasti osebju, ki je v stalni službi, kakor tudi številnim prostovoljcem in prijateljem. O gradbenem načrtu bomo pa bomo podrobneje poročali prihodnjič. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 5. julija 2008 3 videm - Na obisku predsednik organizacije CIEMEN Aureli Argem! Manjšinskih in večinskih jezikov ni več, v Evropi moramo biti vsi enaki Dolgoletni katalonski aktivist živel v izgnanstvu v Italiji - Svet ZN za človekove pravice obravnava deklaracijo o jezikovnih pravicah VIDEM - Aureli Argemi i Roca se je rodil v katalonskem Sabadellu leta 1936, ko so Francove čete zakorakale na Pirenejskem polotoku. Demokracija se je v Španijo vrnila šele 40 let pozneje, za časa režima pa so bile poleg levičarskih disidentov najbolj prizadete jezikovne manjšine. Argemi se je kljub temu, tako kot milijoni rojakov, na skrito naučil katalonskega jezika in ta identiteta se je vanj trdno usidrala. Več let je bil tajnik opata Aurelija Marie Escarre i Jane iz Montserrata, velikega katalonskega aktivista, s katerim je bil med letoma 1965 in 1968 v izgnanstvu v opatiji Viboldone pri Milanu. V domovino sta se vrnila tik pred opatovo smrtjo. Argemi je nadaljeval njegovo delo in leta 1974 je ustanovil organizacijo CIEMEN, ki se ukvarja z jezikovnimi manjšinami. Ta teden je na obisku v Vidmu, kjer je predstavil 8. Konferenco narodov brez države. Srečal je deželnega odbornika za kulturo Roberta Molinara, videmskega pokrajinskega predsednika Pietra Fontaninija, predstavnike furlanskih organizacij in društvo Slavia friulia-na. Govoriva po špansko? Ne, moj drugi jezik je italijanski. Kako? Pa saj živite v Barceloni ... Tam govorim vedno po katalonsko, španščino uporabljam morda enkrat na dva dni. Italijansko pa sem redno govoril v času, ko sem z opatom Escarrejem živel v izgnanstvu v Milanu. Zanimivo. Začniva torej kar pri vaši organizaciji CIEMEN. To je »Mednarodni center Escarre za etnične manjšine in narode«. Obravnavamo tri velika poglavja, ki jih imenujemo spoznavanje, priznavanje in solidarnost. Prvo zadeva širjenje informacij o t.i. manjšinskih narodih, ki so večini javnosti povsem neznani. Z besedo »priznavanje« označujemo delovanje v bran narodov in njihovih pravic: redno se pogovarjamo z institucijami in lobiramo. Ob vsem tem spodbujamo medsebojno povezovanje in solidarnost med narodi po vsem svetu. Ne smemo pozabiti, da so mnogi narodi po svetu tarče preganjanja. Na spletni strani www.ciemen.cat pa je na voljo naš spletni časopis Nationalia, ki izhaja v Aureli Argem! je ustanovitelj in predsednik organizacije CIEMEN, ki se ukvarja z manjšinami katalonskem in angleškem jeziku. Kot lobisti ste aktivni tudi v krogih mednarodnih organizacij. Leta 1996 smo v sodelovanju s pravniki, politiki in sociologi iz vsega sveta sestavili splošno deklaracijo o jezikovnih pravicah. Podprle so jo ugledne osebnosti, med drugim tudi Nobelovi nagrajenci Nelson Mandela, Rigoberta Menchu in Jaser Arafat. Dokument smo izročili organizaciji UNESCO, ki ga je vzela v poštev in izjavila, da je zanimiv. A diskusija je zašla na slepi tir in konkretnih dejanj ni bilo. Nazadnje smo se obrnili na Svet Združenih narodov za človekove pravice s sedežem v Ženevi, kateremu smo predložili osnutek splošne deklaracije. Cilj je, da bi dokument v prihodnosti vključili v univerzalno deklaracijo o človekovih pravicah. V mednarodnem pravu obstaja namreč samo splošen princip proti diskriminaciji jezikovnih skupnosti, kar je odločno premalo. Ustvariti je treba novo doktrino, sam potujem večkrat v Ženevo, kjer se pogovarjam z veleposlaniki raznih držav. Septembra bo na vrsti novo zasedanje omenjene- ga sveta in sedmerica veleposlanikov je že obljubila, da bo naš predlog predstavila (ženevski svet sestavlja 47 držav). Kateri so stebri deklaracije? Vsi imamo iste pravice, ne glede na jezik. Jezikovne pravice pa sodijo med socialne pravice in vsako skupnost je treba spoštovati in priznavati. Vprašanja o večinskih ali manjšinskih jezikih ni več. V Videm pa ste prišli zaradi mednarodne konference o jezikih v Barceloni. Trudimo se, da bi ustvarili mrežo »narodov brez države«: prvi sestanki so bili na vrsti že leta 1986. Navadno debatirajo o Evropi samo najmočnejši narodi, a včasih smo na vrsti tudi vsi ostali. Med obravnavanimi temami naj izpostavim šok-situacijo, ki se je ustvarila v Evropi po padcu meja, sprejetju evra in podobnih prelomnih dogodkih. Nastala je nova miselnost, ki nasprotuje logiki zaprtih držav in sprejema načelo enakosti. Narodi brez države smo bili v preteklosti žrtve Evrope, zdaj pa imamo kaj povedati: hočemo ustvariti novo Evropo odprte narave. Posvet bo spomladi, jaz pa potujem po celini, da bi ljudi vabil k sodelovanju. Že dolgo let ste strokovnjak jezikovnih skupnosti. Kakšna je po vašem današnja situacija »narodov brez države« v Evropi? Nekoč so gradili države na podlagi enotnosti in zavračali različnost. Zgled je Francija, katero so posnemale tudi druge države. Danes pa temelji EU ravno na principu različnosti. V samem francoskem parlamentu so pred kratkim razpravljali o spremembi ustave, s katero bi priznali obstoj manjšinskih jezikov. Senat je predlog sicer zavrnil, a vsekakor se nekaj premika. V Francovi Španiji so bili katalonski, baskovski in galicijski jezik prepovedani, danes pa imajo v posameznih deželah status uradnega jezika: to je dokaz, da se lahko vse spremeni. Še vedno je mnogo ovir, a prepričan sem, da smo na dobri poti. Splošni obračun zadnjih let je za narode brez države zmerno pozitiven. Ali bomo termin »manjšina« prej ali slej opustili? Ta koncept moramo izbrisati. Katalonci smo manjšina glede na Špance, oni pa so manjšina glede na Francoze in slednjih je manj kot Nemcev. Razen angleškega, španskega (zaradi Latinske Amerike) in delno nemškega jezika, so vsi ostali evropski jeziki v krizi. Zanimivo je, da se razne države, kot je npr. Francija, potegujejo za pravice svojih uradnih jezikov na podoben način, kot to delamo mi »mali«. Nek rek pravi, da je edina razlika med jezikom in narečjem ta, da ima jezik za sabo vojsko. To je seveda vic, a bistvo je, da so jeziki pomembni ne glede na države. Katalonci ste največja in ekonomsko najmočnejša narodna skupnost brez države. Kako se lahko postopni asimilaciji in celo izginotju izognejo manjše skupnosti? Delati moramo vse, kar je v naših močeh, da bi okrepili svojo samozavest. Tudi najmanjše skupnosti se morajo zavedati, da je njihov jezik zelo pomemben. Seveda moramo poznati jezik soseda in angleščino, a materin jezik je temelj identitete: kdor to razume, je bitko že dobil. Aljoša Fonda KRIČEČA PRILOŽNOST! JUTRI ODPRTO od 9.30 do 20.00 Danes in jutri IGRAJ IN USTVARJAJ. Delavnica za otroke, kjer domišljija dobiva obliko s koruznim testom. urnik: ponedeljek 14:30-21:00 40TRGOVIN od torka do sobote 9:00 - 21:00 IN HIPERMARKET ©MISFeRO TRGOVSKI CENTER MONFALCONE/ TRZIC (GO) -ULICA POCAR , 1 4 Sobota, 5. julija 2008 ALPE-JADRAN / sevnica - V prevrnjenih čolnih umrlo osem ljudi, pet pa jih še pogrešajo, vendar zanje ni več upanja, da bi preživeli Slovenijo pretresla tragična nesreča na Savi SEVNICA - Po četrtkovi tragični nesreči pri hidroelektrarni Blanca na reki Savi se je včeraj nadaljevalo iskanje pogrešanih. Doslej so iz reke potegnili šest trupel, dve pone-srečenki sta umrli v bolnišnici, pet oseb še iščejo. Med umrlimi je tudi sevniški župan in poslanec v državnem zboru Kristijan Janc. Reševalci so z iskanjem pogrešanih nadalje-va li tu di po no či, svo je de lo pa bo do nadaljevali tudi danes in tudi v sobo to. Ne sre ča se je zgo di la v če tr tek po pold ne med spus tom po re ki, ki gaje organizirala občina Sevnica. Za dva kanuja s skupno 14 potniki je bil uso den pre hod čez hrbet je zu in čez prelivno polje na jezu hidroelektrarne v grad nji, kjer se vo da ne var no vrtinči. Nesrečo je preživela le ena oseba, žena preminulega sevniškega župana, oba kanuja sta bila hudo po-ško do va na, ene ga pa je pre lo mi lo. Reševalci so bili na kraju nesreče že 15 ali 20 minut po dogodku. Da bi omogočili reševanje potapljačem, so za pr li pre tok vo de sko zi pre -liv ne ka na le. Naš li so šest moš kih trupel, tri nižje, nizvodno, v strugi reke Save že v četrtek, tri pa kasneje preko noči in včeraj zjutraj ob je- zu, je povedal tiskovni predstavnik Policijske uprave Krško Robert Perc. Razkril je tudi identiteto drugih umrlih, ki so voljeni funkcionarji. Poleg Janca sta med njimi predsednik sveta krajevne skupnosti Sevnica Bojan Lipovšek in predsednik krajevne skupnosti Studenec Mihael Metelko, medtem ko je predsednik krajevne skupnosti Blanca Bogo-slav Pe klar med po gre ša ni mi. Na prizorišče nesreče sta v nekaj urah po dogodku prispela tudi predsednik republike Danilo Türk in predsednik vlade Janez Janša, ki sta izrazila sožalje bližnjim ponesrečenih. Sožalje Sloveniji ob tragičnem dogodku pa so včeraj izrekli tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering ter hrvaški premier Ivo Sanader in predsednik hrvaškega parlamenta Luka Bebic. Sožalje sta poleg drugih izrekla tudi Svet slovenskih organizacij in stranka Slovenske skupnosti. Dan po nesreči so bile v državnem zboru odpovedane vse aktiv-nos ti in ne ka te ri dru gi do god ki na političnem prizorišču. Odpovedane so bile tudi prireditve v Sevnici, kjer Takoj po nesreči je prizorišče obiskal premier Janez Janša, ki se je srečal s svojci umrlih in pogrešanih (na posnetku desno), včeraj pa so reševalci ves dan iskali pogrešane (spodaj), za katere pa ni več upanja, da bi nesrečo preživeli BOBO so pre tre seni ob iz gu bi so de lav cev. Med po gre ša ni mi in umr li mi so namreč poleg sevniškega župana tudi nepoklicni podžupan Rudi Dob-nik, dva ob čin ska svet ni ka ter pred - sedniki sevniških krajevnih skupnosti Studenec, Sevnica, Boštanj in Blan ca. Ob smrti poslanca SLS Kristijana Janca so v predverju državnega zbora odprli žalno knjigo, v kate ro se bo mo go če vpi sa ti tu di v pri -hodnjih dneh. Žalna knjiga je odprta tu di na se de žu SLS, ka te re dol go -let ne ga član in po sla nec je bil Janc. Janc ni bil sa mo dol go let ni član stranke, župan, poslanec, član različnih organov stranke, "ampak tudi naš prijatelj", je dejal strankin predsednik Bojan Šrot ob obisku prizorišča nesreče. "Tragični dogodek, kije včeraj pretresel Slovenijo, je šokiral tudi nas v Slovenski ljudski stranki, predvsem smo izjemno ža lost ni. Na še mis li so pri so rod ni -kih po ne sre čen cev," je še po ve dal. Predsednik državnega zbora (DZ) France Cukjati je dejal, da je DZ izgubil poslanca, ki se je odlikoval po svo ji ze lo op ti mis tič ni in kon -struktivni drži. Pojasnil je, da so se na posvetu v DZ dogovorili tudi, da bo žalna seja na dan pogreba. Ob tem pa je vče raj po te ka lo tudi ugotavljanje vzrokov nesreče. Po besedah sodelavca ministrstva za promet Žarka Preglja je spust čez prelivna polja primerljiv plovbi po divji reki. Po besedah inšpektorja za plovbo po celinskih vodah Danila ljubljana - Na povabilo slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla Jandrokovic v torek v Sloveniji Šefa hrvaške diplomacije bo sprejel tudi premier Janez Janša - Govor bo tudi o dvostranskih odnosih in prsitopu Hrvaške v EU Sabadina so takšni kanuji, kot so jih uporabili nesrečni izletniki po Savi, primerni kvečjemu za mirne vode. Plovba čez prelivna polja je po Pregljevih besedah prepovedana, Saba-din pa je opo zo ril, da je hid ro elek -trar na še v grad nji in spus ta s čol ni sko zi grad bi šče ne bi sme li do vo li -ti. Kot je dejal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, so imeli vsi ude le žen ci tra gič ne ga spus ta po Sa -vi jasna varnostna navodila, vendar pa jih ne ka te ri ni so upo šte va li in so se od lo či li za ne varen spust čez pre -livna polja hidroelektrarne Blanca. Eden od ude le žen cev če trt ko -vega spusta po Savi župan Krškega Fran ci Bo go vič je po jas nil, da so v kanuju, v katerem je bil sam, upoštevali vnaprejšnji dogovor, da se ob hidroelektrarni spustijo na levo stran in da ostanejo v mirni vodi ter po suhem prenesejo čolne pod jezom in kasneje nadaljujejo s spustom. Ko so se pri bli ža li hid ro elek -trar ni, pa so opa zi li, da se dva ka nu -ja spu šča ta pro ti je zu, v en glas so začeli vpiti in opozarjati na nevarnost, ven dar jih ude le žen ci v dru gih dveh kanujih kljub temu niso slišali in so šli proti jezu, kjer jih je v brzicah zajela voda, je dejal Bogovič. ( STA) Ladja Argo bo priplula tudi v Slovenijo LJUBLJANA - Hrvaško zunanje ministrstvo je včeraj potrdilo, da bo minister Gordan Jandrokovic v torek na enodnevnem delovnem obisku v Sloveniji. Jandrokovica bo v Ljubljani sprejel predsednik slovenske vlade Janez Janša, na Bledu pa bo imel srečanje s svojim kolegom Dimitrijem Ruplom. Da se bo Jandrokovic na povabilo ministra Rupla v torek mudil na delovnem obisku v Sloveniji, so včeraj sporočili tudi s slovenskega zunanjega ministrstva. Na MZZ so potrdili, da bo premier Janša Jandrokovica sprejel dopoldne v Ljubljani, glede srečanja Jandrokovic-Rupel pa so navedbe Ljubljane drugačne od navedb Zagreba. Kot so namreč zapisali na MZZ, bo srečanje z ministrom Ruplom in z obema delegacijama potekalo na Brdu pri Kranju in ne na Bledu. Delovnemu kosilu bo sledila skupna novinarska konferenca, ki je predvidena okoli 14. ure. Hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da bodo osrednje teme pogovorov razvoj in poglobitev dvostranskih odnosov, pristop Hrvaške v EU in Nato ter stanje v Jugovzhodni Evropi. Minister Rupel je na sredini novinarski konference napovedal, da bo bistvo srečanja z Jandrokovicem v tem, da se bosta dobro spoznala in v odnosih odstranila kako oviro. Jandrokovic v Slovenijo prihaja na povabilo Rupla. Slovenski zunanji minister je nedavno pojasnil, da je hrvaškega kolega, s katerim se je prvič sešel februarja v Munchnu, povabil že pred časom, vendar do srečanja ni prišlo zaradi prepolnega urnika v času slovenskega predsedovanja EU. (STA) Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel (levo) in njegov hrvaški kolega Gordan Jandrokovic (desno) bosta v torek govorila tudi o zapletenih odnosih med državama ATENE - Replika legendarne antične ladje Argo z Jazonom in njegovimi Ar-gonavti se je sredi junija iz Grčije odpravila na pot, na kateri se bo do končnega pristana v Benetkah ustavila v 23 mestih. Osemindvajset metrov dolga ladja s petdesetimi veslači se bo ustavila tudi v Sloveniji. Posadka mitološke ladje je poleg 50 ve-slačev vključevala še kapitana, pet uradnikov in dva krmarja. Veslači naj bi sedeli na 25 klopeh, na vsakih 40 minut veslanja jim je pripadel 8-minutni odmor. Ladja naj bi plula v Kolhido, ki je na območju današnje Gruzije, kjer naj bi ukradli zlato runo. Ker jim Turki niso zagotovili varne poti čez Bospor, so Argonavti nadaljevali svojo plovbo do Grčije po Jadranskem morju. Argonavti so v skladu z legendo pluli tudi po Ljubljanici. Jazon naj bi tu s pomočjo Argonavtov opravil še eno izmed herojskih del - ubil močvirsko pošast, predhodnico današnjega Ljubljanskega zmaja. Po herojskem delu naj bi Jazon na tem mestu ustanovil prvo naselbino - Ljubljano. Ladja bo po 2000 navtičnih miljah v Benetke prispela predvidoma 11. avgusta. Na dan bo plula od 10 do 15 ur. Po plovbi bo na ogled v muzeju. (STA) / ITALIJA Sobota, 5. julija 2008 s politika - Berlusconi na tiskovni konferenci v palači Chigi »Tokrat sodnikom ne bo uspelo, kot jim je leta 1994« Premier se odpoveduje vsem prednostim - Demokratka stranka snuje nov opozicijski model RIM - Sodniki že 15 let poskušajo »spreobrniti ljudski glas«, vendar nas to »ne impresionira«. »Leta 1994 jim je poskus, da me izločijo, uspel. Toda zdaj mu je usojen neuspeh. Konsenz moj i vladi j e zrasel, pa čeprav provincialni časopisi, namesto da bi ukvarjali s tolikimi narejenimi stvarmi, raje polnijo svoje strani z blatom in neosnovanimi čenčami proti meni in mojim ministrom.« Tako Silvio Berlusconi, potem ko se je v četrtek odpovedal nastopu v televizijski oddaji Matrix, včeraj na tiskovni konferenci v palači Chigi o tem, kar sam opredeljuje kot »emergenca sodstvo«. Odločitev predsednika vlade, da se odpove sprejemu zakonskega od-lo ka o pri sluš ko vanju, je očit ni znak njegove odločenosti, da ne gre v konflikt z institucijami in v prvi vrsti s Kvirinalom. Tudi dejstvo, da toliko bojazni zbujajoči zapisi prisluškovanj niso šli v objavo (napovedal jih je tednik L'Espresso) in da je vse ostalo pri indiskretnostih, je premiera prepričalo, daje bolje ohraniti mirno kri in bolj previdno zadržanje. »Nočem več zaostrovati polemike,« je izjavil, čeprav zaskrbljenosti ni mogel skriti in je zato izbral defenzivno linijo. Na osnovi sondaž, ki mu pripisujejo vse večjo priljubljenost, je napovedal, da se bo odpovedal »vsem prednostim«: »Ne potrebujem novih sodnih norm. Jaz sem se na procesih vedno branil. Z 2500 avdiencami sem rekor der v vsej zgo do vini člo ve -ka in tudi drugih bitij, ki živijo na drugih planetih...« Tudi zakon, ki ščiti najvišje institucionalne zadolžitve, »ni norma za rešitev premiera, ampak za rešitev vseh«: »Premier nima več potrebe po rešitvi, reši se lahko sam.« Če je dejstvo, da vlada včeraj ni sprejela napovedane odloka o prisluš-ko vanjih, ne ko li ko pomi rilo na petos -ti med večino in opozicijo, Berlusco-nijeve besede niso prepričale predvsem njenega najbolj radikalnega dela. Demokratska stranka pa medtem pripravlja nov opozicijski model, in sicer peticijo proti vladnim potezam, pod katero želi zbrati pet milijonov podpisov. Odločitev, da ne bo sodelovala na demonstraciji »ringaraja« 8. julija, pa ostaja. Še več, Veltroni se je povezal s Casinijem, s katerim sta se dogovorila za skupno opozicijsko strategijo, ki bi lahko spravila v zadrego razboritega Antonia Di Pietra. Berlusconi z delom svojih ministrov na včerajšnji tiskovni konferenci v palači Chigi ANSA carine Francozi vrnili Italiji antične vaze PARIZ - V Parizu je bila včeraj slovesnost ob 40. obletnici carinske unije, ki so se je udeležili evropski komisar za carinsko unijo Laszlo Kovacs in direktorji carin iz vseh članic EU. Francoski cariniki so ob tej priložnosti italijanskim kolegom predali zaplenjene vaze iz 3. in 4. stoletja pr.n.št. Petdeset antičnih vaz izvira iz nelegalnih izkopavanj in so jih zaplenili na francoski carini v Perpignanu. Na včerajšnji slovesnosti so tudi uradno objavili Pariško izjavo o vlogi evropskih carin in njihovih izzivih. Dokument, v katerem je razčlenjena nova globalna vloga carinske službe s poslanstvom varovanja, spodbujanja trgovine in zaščite ekonomskih interesov EU, so pripravili še pod slovenskim predsedstvom na zasedanju 14. maja. široka poraba - Confcommercio Maja 2,7-odstotno zmanjšanje prodaje škandali - Finančna straža odkrila storilce Pokvarjen sir prodajali kot svežega Pokvarjena mozzarella ANSA RIM - Italijanska finančna straža je izsledila nov živilski škandal. Mlečni izdelki s pretečenim rokom trajanja, ki bi morali biti predelani v krmo za živino, so se namreč pojavili v italijanskih in nemških supermarketih. Kriminalna združba, katere vodja naj bi bil nek 46-letni podjetnik s Sicilije, je napol plesniv in gnil sir tako predelala, da je izgledal kot svež. Policisti so pri preiskavi ostankov sira med drugim našli tudi črve, mišje iztrebke in plastiko. Pri tem siru gre predvsem za vrste mozzarella, gorgonzola, in tudi za priznane blagovne znamke, kot so Gal-bani, Granarolo in Prealpi. Kriminalcev predelovanje omenjenega sira ni stalo skoraj nič, tako da bi jim prodaja navrgla desetine milijonov evrov. Finančni stražniki so prišli skupini na sled pred dvema letoma, ko so v severni Italiji ustavili tovornjak, iz katerega je pokvarjeni sir širil neznosen smrad. Po telefonskem prisluškovanju so sedaj končno odkrili storilce. RIM - Proč z avtomobilom, varčevanje pri hrani in odrekanje razvedrilnim trenutkom, kot so kino ali nogometna tekma. Italijani si tako spet stiskajo pas in omejujejo porabo, saj so se maja cene spet pošteno dvignile. Po podatkih organizacije Confcommercio se je v tem mesecu prodaja skrčila za 2,7 odstotka v primerjavi z lanskim majem, sicer pa je bil to šesti negativni podatek v zadnjih sedmih mesecih. V obdobju ja-nuar-maj se je prodaja glede na enako lansko petmesečje zmanjšala za 1,9 odstotka. Študijski urad Confcommercia je z objavo podatkov opozoril na krizo, v katero je zašla država: »Podatki dokončno potrjujejo, da iz krize ne bo mogoče tako hitro. Postala je že strukturna, je globoka in ni vezana na sezonske vplive, kar krepi predvidevanje, da bo letošnja gospodarska rast blizu ničle.« Preglednice, ki spremljajo raziskavo, razkrivajo težave, ki jih sicer družine zelo dobro poznajo. Najbolj problematičen je sektor mobilnosti, ki vsebuje kazalnik o nakupih avtomobilov, motorjev, bencina in letalskih vozovnic. Ta kazalnik je maja strmoglavil za 13,5 odstotka, od začetka leta pa za 8,1 odstotka. Italijani so se prisiljeni odpovedati nakupu avtomobila (-20%), motorja (13%) in tudi porabi bencina (-1%), tako da ostaja avtomobil bolj dolgo v garaži. Sicer pa si družine pomagajo tako, Zgovorno prazni vozički v supermarketu ANSA da krčijo porabo pri najmanj nujnih stvareh. Na prvem mestu so kino, športni dogodki, knjige ipd., tako da se je kazalnik rekreacijskih dobrin in storitev glede na lanski manj znižal za 4,9 odstotka, v prvih petih mesecih letos pa glede na enako lansko obdobje za 5,1 odstotka. Toda zmanjšanje porabe je posplošeno, tako da tudi sektorji, ki še »vlečejo«, kot npr. telekomunikacije (mobilniki, internetni priključki ipd.), začenjajo kazati prve znake upočasnjevanja. Odpovedovanje sega tudi na področje prehrane, saj se je prodaja živil znatno skrčila. Cene so se na tem področju dvignile za 5 odstotkov, vzporedno pa se je prodaja zmanjšala za 3,3 odstotka v maju in za 3,1 odstotka v prvih petih mesecih. Nič boljše ne gre obleki in obutvi, katere prodaja se je maja glede na enak lanski mesec zmanjšala za 2,3 odstotka. Kazalnik dobrine in storitve za gospodinjstvo, ki ga sestavlja cela vrsta poglavij, od elektrike in gospodinjskih strojev do opreme in najemnine, se je znižal za 1,6 odstotka, edina prodaja, ki ni pokazala zmanjšanja, pa je prodaja gospodinjskih strojev. Morda tudi zaradi olajšav, ki veljajo pri zamenjavi energijsko potratnih strojev z bolj varčnimi. O stagnaciji je mogoče govoriti pri poglavju hoteli in gostinstvo (+0,4% oziroma +0,3%), medtem ko je pozitivno le gibanje komunikacijskih storitev, ki pa, kot omenjeno, že kaže znake upehanja. EVRO 1,S671 $ -1,35 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 4. julija 2008 valute evro (povprečni tečaj) 4.7. 3.7. ameriški dolar japonski jen 1,5671 167,31 10 7486 1,5885 168,62 10 8828 kitajski juan ruski rubel l0,/486 36,8605 74571 10,8828 37,1150 74575 Ual IjIVa M Ul la britanski funt 0,79080 93935 0,79920 9,4538 jVCUjKa MUHO norveška krona 7,9860 23 694 8,0475 23 816 LOKa MUI la švicarski frank estonska krona madžarski forint rtfMicrki 7 At 1,6085 15,6466 233,81 3 3255 1,6097 15,6466 236,74 3,3486 UUIIJM ¿.IUL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,5930 1 6280 1,6117 1 6509 oVjiiaDKi uumi bolgarski lev ir\mi m^ki 1,9558 3,6090 1,9558 3,6359 IUI i IU i iji\i i trv slovaška krona lit"/*\\/cki ifac 30,270 3,4528 30,300 3,4528 IILUVJM 11 LOJ latvijski lats hr37i ICKI rpa 0,7050 2,5274 0,7046 2 5535 Ulo ¿.lil o M i cal islandska krona ti ircKa lira 121,35 1,9372 124,17 1 9950 LUljKa lila hrvaška kuna 7,2416 7,2459 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 4. julija 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,46 LIBOR (EUR) 4,466 LIBOR (CHF) 2,3183 EURIBOR (EUR) 4,47 2,7893 3,113 4,9568 5,1425 2,8 2,9716 4,959 5,144 3,293 5,3956 3,27 5,395 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 1 ■ 19.119,47 € +14,32 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 4. julija 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 32,01 INITEDIII IDriDA 1C17 +0,19 KRKA I I IKA KOPER 86,37 -0,71 -0,30 +1 65 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 56,00 222,30 531 98 -2,30 TELEKOM SLOVENIJE 236,06 -1,23 -1,95 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 80,47 DELO PRODAJA - CTni -2,08 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 51,00 1A 1 7 +0,10 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 27,20 h/ll IMnTCCT -2,96 +0,55 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 79,01 27,03 +0,82 +0,41 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 395,00 -0,19 IERME ČAIEŽ ŽITO 213,59 -0,71 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 4. julija 2008 -1,74 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,317 6,57 1867 -1,59 -1,79 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 11,07 1 76 +0,83 -4,27 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 5,84 1 401 -2,28 -1,93 EDISON ENEL ENI 5,93 -1,27 -0,30 FIAT FINMECCANICA 22,96 10,085 166 -0,91 -0,82 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 19,95 -2,61 -2,40 -1 87 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 23,63 4,0625 3 6575 -1,59 +1 88 LOTTOMATICA L MYOTTICA 18,65 1444 -0,64 LUXO I IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,117 1057 -4,45 -1,28 -1 50 PARMALAT PIREMI e C 1,75 +3,92 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,422 27,73 -0,24 +0,51 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,285 6,44 -0,70 -0,54 TENARIS TERNA 1,325 21,09 +0,00 -2,99 MBI BANCA MNICREDITO MNICREDITO 2,69 15,05 -0,43 -4,63 MNIPOL 3,62 1,499 -4,08 -0,27 SOD NAFTE (159 litrov) 144,0S $ -0,85 IZBRANI BORZNI INDEKSI 4. julija 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana 7.556,67 -0,51 PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.672,77 5.237,05 115,92 -0,45 -0,36 -0,09 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 3.489,99 1.726,67 -1,05 FIRS, Banjaluka 3.548,91 1.724,50 +2,05 -0,76 SRX, Beograd 975,28 4.040,08 -1,13 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 17.321,40 5.049,85 -2,31 +0,71 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 11.288,54 1.816,35 +0,54 +0,01 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.262,90 1.375,41 6.353,74 +0,11 -1,23 +0,77 CAC 40, Pariz 5.476,60 5.476,60 4.343,99 3.865,12 +0,93 +1,11 PX, Praga 1.441,4 3.330,90 -2,04 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 13.265,40 2.880,45 21.242,78 2.703,53 13.094,11 -0,16 -0,89 -2,13 +1,95 -4,18 / TRST Sobota, 5. julija 2008 6 1 IZ Primorski L r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it pokrajina - Skupščina je včeraj odobrila statut za ustanovitev skupine GAL občina trst Nova ustanova prraožja za upravljanje Krasa zadela V prihodnosti bo načrtovala razvoj tržaškega in goriškega Krasa - Sedež v prostorih bivše KGS v zakupu Pokrajinski svet je včeraj odobril statut, ki vsebuje smernice in pogoje za ustanovitev družbe, ki bo v prihodnosti skrbela za upravljanje in načrtovanje razvoja tržaškega in goriškega Krasa. Potem ko je to že storila v ponedeljek goriška pokrajinska skupščina, so zdaj tudi tržaški kolegi sprejeli sklep in z odobritvijo statuta napravili pomemben korak na poti do ustanovitve novega subjekta za upravljanje ozemlja, ki bo imel svoj sedež v Sesljanu v prostorih bivšega sedeža Kraške gorske skupnosti. V dvorani pokrajinskega sveta je sklep predstavil pristojni pokrajinski odbornik, in sicer pokrajinski podpredsednik Walter Godina, kije sklep tudi izdelal in predlagal (kot je to na Goriškem storila Mara Černic). Po odobritvi tehnične variante k bilanci je bila namreč glavna točka razprava o ustanovitvi t.i. lokalne akcijske skupine GAL (it. grup-po di azione locale) in odobritvi ustreznega statuta. V njem so zapisani vsi potrebni kriteriji za ustanovitev in upravljanje zadružne družbe z omejeno odgovornostjo oz. podjetja, ki bo konkretno skrbelo za načrtovanje in upravljanje tržaškega in goriškega Krasa. Za njegov razvoj je v tem smislu že predvideno evropsko financiranje v višini 4 milijonov evrov v okviru novega evropskega programskega obdobja 2007-2013. Razprava se je sicer dokaj zavlekla zaradi zadržanja desnosredinske opozicije (v dvorani so bili vsekakor le trije njeni člani), ki ni soglašala z dosedanjim postopkom in z nekaterimi postavkami statuta. Vendar je pokrajinski svet naposled s 13 glasovi (in trije proti) statut odobril. Sicer je to prva faza postopka, ki se bo moral vsekakor zaključiti pred začetkom septembra. GAL oz. podjetje, ki ga bodo ustanovili, bodo namreč sestavljale za 50 odstotkov javne institucije in za drugih 50 odstotkov stanovske organi-zacije,združenja in zasebniki. Glavni korak je bil zdaj storjen. Statut sta odobrili tako goriška kot tržaška pokrajina, v tej fazi pa naj bi ga kmalu podpisale tudi razne organizacije, od Kmečke zveze in Zveze neposrednih obdelovalcev Col-diretti do agrarne skupnosti, srenj, pa tudi Zadružne kraške banke in drugih. Do konca julija bodo statut odobrile tudi vse občine tržaškega in goriškega Krasa, ki nameravajo sodelovati. V tej drugi fazi bo lahko za sodelovanje zaprosil vsakdo. Družbo bodo morali vsekakor ustanoviti čim prej. Najkasneje 1. septembra bo moralo namreč novo podjetje predstaviti načrt za lokalni razvoj, na podlagi katerega bo mogoče črpati finančna sredstva v okviru deželnega programa za podeželski razvoj za obdobje 2007-2013 . Na obzorju je torej nova ustanova oz. podjetje, ki bo upravljalo Kras in skrbelo za njegov razvoj. V upravnem svetu bodo na osnovi statuta sedeli trije člani, vštevši predsednika. Od teh bodo le enega imenovale javne uprave (pokrajini in sodelujoče občine, ki bodo imele 50-odstotni delež), medtem ko bosta ostala dva sad dogovora med raznimi organizacijami in zasebniki. To je bila tudi ena izmed točk, s katerimi desna sredina ni soglašala. Jasno je namreč, da bo tako manj prostora za politične računi-ce. Toda »prav je, da o usodi ozemlja odloča, kdor na njem dela,« nam je povedal levosredinski pokrajinski svetnik Massimo Veronese, ki se je skupaj z vsemi ostalimi slovenskimi pokrajinskimi svetniki včeraj veselil sprejetega sklepa. Odobreni statut bo pokrajinska uprava objavila v sredo na oglasni deski. V njem je med drugim zapisano, kot rečeno, da bo sedež novega podjetja v prostorih bivšega sedeža KGS, ki je zdaj v lasti Pokrajine Trst in Pokrajine Gorica. Aljoša Gašperlin Bivši sedež Kraške gorske skupnosti v Sesljanu KROMA energija - Stališče tržaškega občinskega sveta Plinovod kot sredstvo pritiska na špansko družbo Gas Natural Uplinjevalnik brez plinovoda je dejansko kot avto brez motorja. Tako razmišlja tržaški župan Roberto Dipiazza, ki bo odklonilno stališče mestne skupščine do plinovoda skušal sedaj »unovčiti« v pogajanjih s špansko družbo Gas Natural. Slednja, kot znano, načrtuje kopenski terminal pri Žavljah na območju nekdanje rafinerije Aquile. Njen projekt je že doživel prvo zeleno luč pristojnih teles okoljskega ministrstva, zadnjo besedo pa bo imela vlada. Tr žaš ki ob čin ski svet se je svojčas opredelil proti kopenskemu ter mi na lu, se daj pa še pro ti pli no -vo du, če prav se je med tem mar si -kaj zgodilo. Morski terminal Ende- KROMA sa je pravzaprav propadel, v Rimu in na Deželi se je menjala oblast, ki brez oklevanj podpira žaveljski terminal. Čeprav zgleda paradoks, ne plinovodu družbe Snam krepi Dipi-azzo pri pogajanjih z Gas Natural, ki so tik pred začetkom. Župan ne zahteva samo cenejši plin za Trža-čane, temveč tudi vrsto ekonomskih bo ni tet za lo kal no skup nost. Odklonilno mnenje o podmorskem plinovodu se je rodilo v precej nenavadnih (ali prečnih) poli tič nih raz me rah. Sklep pro ti pro -jektu Snam so podprli zastopniki desnosredinske koalicije, ostali so se vzdržali ali pa se niso udeležili glasovanja. Za to so se odločili svetniki Demokratske stranke, za katero ni jasno, če podpira ali ne žaveljski terminal. Do pravega prepira pa je prišlo v desni sredini, kjer je vodja Forza Italia Piero Camber na občinski seji odkrito obtožil zaveznike Nacionalnega zavezništva, da so lažnivci. Tržaški občinski svet je v četrtek soglasno odobril sklep o izvajanju sporazuma o varnosti na delu, ki so ga pred časom podpisali občinski odbor, državno združenje gradbenikov ANCE, združenje Confartigianato, konfederacija obrtnikov ter malih in srednjih podjetij CNA in sindikati CGIL, CISL in UIL. Pomembne novosti zadevajo nadzorovanje gradbenih del, v okviru boja proti sivi ekonomiji in nesrečam na delu. Dokument je včeraj, v družbi občinskih tehnikov in načelnikov nekaterih svetniških skupin, predstavil tržaški občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli. Občina Trst, stanovske organizacije in sindikati so se zavzeli za učinkovitejši nadzor nad gradbenimi deli, ki jih občina daje v zakup zasebnim podjet'em. Namen je zagotoviti kakovost krajevnega trga ter podpreti boj proti ilegali, zaščito delavcev in vrednotenje podjetij, ki delujejo pošteno. Sredstva so dvojne narave: okrepili bodo nadzor nad gradbišči, pravila za sodelovanje na občinskih razpisih za dela v zakupu pa bodo strožja. Občina Trst je po odbornikovih besedah ustanova, ki daje v FJK največ del v zakup: trenutno je odprtih gradbišč več kot 60. Sporazum dodeljuje več pristojnosti mešanemu pokrajinskemu odboru CPT, ki ga sestavljajo zastopniki sindikatov in občine. Ko bo odbor zasledil eno izmed nepravilnosti, ki so podrobno naštete v dokumentu (od manjkajočega seznama delavcev do ne-spoštovanja varnostnih predpisov), bo dela prekinil. Če se bodo nepravilnosti nadaljevale, bo podjet'e doletela prepoved sodelovanja na javnih razpisih občine. »Doslej je bila ta kazen predvidena samo za podjet'a, ki so povezana z mafijo,« so ugotavljali načelniki svetniških skupin. Roberto Sasco (UD C) je občinskemu odboru predlagal, naj dogovor razširi tudi na zakupe, ki ne zadevajo gradbeništva. Bandelli je napovedal, da bodo v predoru med Padričami in Katinaro postavili ploščo v spomin na delavca Lina Ruffonija iz Sondria, ki je 5. marca lani umrl med gradnjo predora. (af) politika - Pokrajinski kongres v Ljudskem domu pri Sv. Sergiju SIK poziva k enotnosti levice Tajnica Giuliana Zagabria kritična do Demokratske stranke in tudi do Mavrične levice Z včerajšnjega pokrajinskega kongresa Stranke italijanskih komunistov je prišel močan poziv k enotnosti levice. Tajnica Giuliana Zagabria je v svojem poročilu kritizirala Demokratsko stranko zaradi njene »samozadostne« politike, kritična pa je bila tudi do Mavrične levice, ki očitno ni znala posredovati ljudem svojih idej in sta lišč. Za ga brio skrbi tu di pred -kongresno soočenje v obeh komunis-tič nih stran kah, kjer se sta liš ča eni in drugih preveč prikrivajo in tudi raz-pršujejo. Danes vsekakor imamo na oblasti Silvia Berlusconija in desnico s poraz ni mi učin ki, ki jih vsi ob ču ti mo na lastni koži. Zato Italija potrebuje levico in tudi komuniste, ki so na aprilskih volitvah prvič po vojni izpadli iz parlamenta, kar predstavlja obuboža-nje za našo demokracijo, je prepričana Zagabria. V svojem poročilu je iz-ra zi la pod po ro kon gres ne mu do ku -men tu, ki ga je pred lo žil pred sed nik SIK Oliviero Diliberto. Včerajšnji kongres Stranke italijanskih komunistov so vodile tri ženske: Giuliana Zagabria, Bruna Zorzini in Francesca Scarpato KROMA / TRST Sobota, 5. julija 2008 7 dežela - Dan proti birokraciji »V Sloveniji za vinograd tri tedne, pri nas pa tri leta« Kmečka zveza zelo kritična do vinkulacij, ki dušijo Kras - Na avdicijah tudi SDGZ V Furlaniji-Julijski krajini moraš na dovoljenje za vinograd čakati tri leta, v Sloveniji pa približno tri tedne. Ta podatek zgovorno priča o zelo velikem vplivu birokracije na raz-norazne postopke v kmetijstvu, kot v drugih gospodarskih panogah. Na to so predsednika Dežele opozorili predstavniki deželnih kmetov (med njimi tudi Kmečke zveze in Coldiret-ti) na včerajšnjih srečanjih, ki jih je Renzo Tondo posvetil »debirokrati-zaciji«. To je bila ena Tondovih glavnih predvolilnih obvez, ki jo hoče očitno uresničiti. Na avdicijah, če jih tako lahko imenujemo, je sodelovalo tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje. Predstavnika Kmečke zveze Franc Fabec (predsednik) in Edi Bu-kavec (tajnik) sta Tonda in njegovega namestnika Paola Cirianija posebej seznanila tudi s številnimi nerešenimi problemi kmetijstva na Krasu. Namesto, da bi Dežela spodbujala gospodarske dejavnosti, vztraja na poti vse ostrejših vinkulacij, kot dokazujejo tudi zadnji sklepi deželnega sveta glede t.i. zaščitenih območij ZPS in SIC. Dan proti birokraciji sta Tondo in Ciriani ocenila zelo pozitivno, če- Predsednik FJK Renzo Tondo se je srečal s predstavniki deželnih kmetov prav gre komaj za začetek dolge in tudi strme poti. Posvetovanjem naj bi sedaj sledila konkretna dejanja, začenši z novimi zakoni. Kot zadnjega sta deželna upravitelja sprejela pred- sednika deželne Confindustrie Adal-berta Valdugo, ki je izrazil upanje, da bo deželni parlament odobril nova urbanistična pravila. Valduga se je tudi zavzel, da bi deželna družba Friu- lia ne opravljala zgolj finančnih dejavnosti, temveč da bi vsestransko pomagala podjetjem ter tako prispevala k splošni gospodarski rasti Furla-nije-Julijske krajine. med moščenicami in sesljanom - V četrtek tik pred polnočjo Smrtna nesreča na dveh kolesih Sesljančan Franco Schiberna je z yamaho trčil v cestno ograjo, nato ga je povozil še avto - Bil je spremljevalec nogometnega društva Gallery Smrtna kosa se je v četrtek zvečer že spet pojavila na dveh kolesih. Na avtocestnem odseku med Moščenicami in Sesljanom je izgubil življenje 44-letni motorist Franco Schiberna. Vračal se je domov v Sesljan, ko je iz še nepojasnjenih vzrokov treščil v cestno ograjo na levi strani cestišča. Pa del je na as falt pre hi te val ne ga pa su, ta koj za -tem pa ga je povozil avtomobil, ki je vozil za njim. Zaenkrat ni jasno, ali je motorist umrl že pred prihodom avta. Schiberna, poročen in oče 12-letnega otroka, se je po navedbah prometne policije vračal z neke večerje s sodelavci. Še pred polnočjo je s svojo yamaho XP 500 privozil skozi postajo pri Mo-ščenicah na avtocestni priključek, ki vodi proti Trstu. Namenjen je bil domov v Sesljan, do izvoza pa ni dospel, ker ga je pred tem zaneslo v levo ograjo. Ko je Schiberna obležal na prehiteval-nem pasu, ga je povozil avto audi A3. Slednjega je vozil njegov sovrstnik iz Trsta, ki se baje ni mogel izogniti oviri. Posegla je prometna policija iz Palmanove, ki je pristojna za avtocestno omrežje, Sesljančanu pa ni mogla več pomagati. Vzroke nesreče bodo skušali ugotoviti v naslednjih dneh. Franco Schiberna (na sliki desno) bi avgusta dopolnil 45 let. Zaposlen je bil v trgovskem centru Mercatone Uno, v devinsko-nabrežinski občini pa so ga poznali tudi kot prijaznega in zvestega sodelavca nogometnega društva A.S.D. Gallery. Z društvom je začel sodelovati pred šestimi leti, bilje spremljevalec ekipe začetnikov, v kateri igra tudi njegov sin. Pri nogometnem društvu so se ve da vsi ze lo pre tre se ni, še po se bej, ker je zanje to že druga tragična izguba v pičlih treh tednih. V začetku junija je drugega dokaj mladega sodelavca društva nenadoma zadela srčna kap. (af) milje Omero Leiter novi odbornik Komercialist Omero Leiter je novi miljski občinski odbornik. Predstavnik Zelenih je prevzel mesto Pie-ra Veroneseja (Stranka italijanskih komunistov), ki je pred dnevi odstopil. Zupan Nerio Nesladek mu je poveril skrb za davke in proračun, s čemer se Leiter tudi poklicno ukvarja. Odstop Piera Veroneseja je miljski župan izkoristil za porazdelitev odborniških pristojnosti. Tehnične službe in občinsko policijo, za kar je bil odgovoren Veronese, bo prevzel Franco Crevatin, ki bo tudi pristojen za javna dela. Ta resor j e bil dotlej v pris toj nos ti Mo re na Va len ti cha, ki je tudi skrbel za urbanistiko. Valentich bo odslej pristojen za splošne zadeve, osebje in uresničevanje programa. Urbanistiko bo vodil sam župan Nesladek, ki je bil doslej pristojen tudi za kul tu ro. Ta re sor je žu pan pre dal Ro -berti Tarlao, ki že skrbi za promocijo mes ta in tu ri zem. Mi lj ski žu pan je vče raj de man ti -ral, da naj bi od stop Pi e ra Ve ro ne se -ja sprožil politično krizo v miljski upravi. »To je bilo le preverjanje sredi mandatne dobe, ki je privedlo tudi do nekaterih sprememb upravitelj -skih pristojnosti,« je poudaril in izjavo podkrepil z dokazom: občinsko upra vo je za pus til Ve ro ne se, pri pad -nik Mavrične levice, njegovo mesto je prevzel Leiter, prav tako pripadnik Mavrične levice. Političnih sprememb ni bilo, prav tako ni bilo sprememb v programu levosredinske uprave: ta ostaja tak, kot je bil dogovorjen pred zmagovitimi volitvami. V Miljah torej ni pri šlo do no be ne po li tič ne spre mem be, je pod čr tal žu pan. Tržaška sredstva javnega obveščanja so poročala tudi o odstopu predsednika tretje občinske komisije Andrea Mariuccija, predstavnika Italije vrednot. Nesladek je pojasnil, da je za odstop »izvedel iz časopisja«, in da ni doslej prejel nobene njegove formalne odstopne izjave. Za mi lj ske ga žu pa na so se da nji do god ki le po vsem na va den iz raz politične dialektike med koalicijskimi partnerji. Uprava je trdna in bo izpeljala svoj program do konca mandata. Drugačnega mnenja je vodja For ze Ita lia v mi lj skem ob čin skem svetu Claudio Grizon, ki govori o »še-pajoči Nesladkovi upravi«. Danes bo svoje kritične poglede predstavil na tiskovni konferenci. kava Illycaffe gradi na popolnosti »Izboljšati vsako skodelico kave, doseči popolnost ne le pri mešanici, ampak tudi pri degustaciji.« To je eden od ključnih konceptov, ki ga je pooblaščeni upravitelj družbe Illycaffe Andrea Illy izrazil v svojem posegu na zaprtem posvetu podjetja, s katerim se je začelo obeleževanje 75. obletnice njegove ustanovitve. Omenjeni koncept je po Illyjevih besedah cilj podjetja za naslednjih 25 let. Toda kaj sploh je ta popolna skodelica kave? »Skodelica je trenutek užitka v teku dneva in v funkciji popolnosti tega trenutka se že pet let trudimo nadzorovati, proizvesti in razviti vse tisto, kar prispeva k pripravi, k storitvam in ambientaciji. Pri pripravi nam pomaga tehnologija, pri storitvah pa naše univerze kavena Kitajskem in v Evropi, kmalu pa tudi v ZDA,« je povedal Illy. Dodal je, da delež skodelic odlične kakovosti danes dosega približno 70%, v naslednjih 25 letih pa naj bi zrasel na 90%. pasta zara V Trst prispel prvi blok vlak s pšenično moko Včeraj navsezgodaj je pripeljal v Trst prvi blok vlak s tovorom trdozrnate pšenič-ne moke, ki je odpotoval v četrtek popoldne iz kraja Giovinazzo pri Bariju. Tovor je bil namenjen v tovarno Pasta Zara v miljski industrijski coni. Gre za prvi železniški prevoz tovrstnega tovora v Italiji glede na količino in na dolžino prevoza. Vlak je namreč sestavljalo 16 vagonov, naloženih z 32 zabojniki, kar pomeni dva na vsak vagon. Bruto teža tovora je znašala 1280 ton. Vsak kontejner meri 2,6 krat 9,1 metra in poln tehta 31 ton. Vlak je prevozil 908 kilometrov dolgo progo, vožnja pa je trajala 16 ur. Povratno bo vozil vsaka dva tedna. Blok vlak je organiziralo podjetje Pasta Zara, ki je največji izvoznik in drugi največji proizvajalec testenin v Italiji, v sodelovanju s skupino Gruppo Casillo iz Apu-lije, vodilnim svetovnim proizvajalcem trde pšenične moke, in z logistično družbo Alpe Adria Spa, ki ji je pomagalo tržaško prevozno podjetje Autamarocchi. Po računih okoljskega združenja Legambiente bo s to pobudo z italijanskih cest umaknjenih približno 3200 tovornjakov letno. zahodni kras Negativno o gradbenem pravilniku Zahodnokraški rajonski svet je na četrtkovi seji z glasovi levosredinske večine izrekel negativno mne nje o spre mem bi grad be -nega pravilnika tržaške občine. Rajonska skupščina je o zadevi razpravljala že februarja letos, ko je predlagala dva popravka k osnutku pravilnika. Prvi se je nanašal na prisotnost predsednika rajonskega sveta na sejah, na katerih je govor o gradnjah na ozemlju rajona, druga pa na omejitev višine poslopij na določenih kraških območjih. Občinska uprava je oba predloga zavrnila, zato je levosre-dinska večina glasovala proti pravilniku. Svetnikov Forze Italia Roberto Barnaba se je vzdržal, drugi svetnik Berlusconijeve stranke Albino Debernardi in svetnica Nacionalnega zavezništva Annarosa Benvegnu pa sta pravilnik podprla. sv. jakob - Današnje vabilo k nakupovanju Z nakupi kupon za kavo in parkiranje Šentjakobski trgovci so pa res iznajdljivi, saj so si ob začetku razprodaj zamislili nekakšno spodbudo k nakupovanju v njihovem domačem rajonu. Danes bodo strankam ob nakupu izročili kupon, ki jim bo omogočal brezplačno uro parkiranja v parkirišču pod cerkvijo in jim hkrati ponudil kavo v šentjakobskem baru, ki sodeluje pri pobudi (seznam je natisnjen na hrbtni strani kupona). K pobudi je pristopilo več trgovcev, tako da bo ponudba segala tja od čevljev in oblačil za vse okuse, mimo rož pa vse do nakita in dlje. Večina trgovin bo upoštevala tradicionalni delovni čas, nekateri trgovci pa so se odločili za celodnevno odprtje do 20. ure. Zvečer pa se bodo tudi sami pridružili množici, ki bo preplavila mestno središče. 8 Sobota, 5. julija 2008 TRST nagrada luchetta '08 - Razglasili zmagovalce letošnje izvedbe Reportaže, fotografije in posnetki o izgubljenem otroštvu Prihodnjo soboto na Velikem trgu prireditev Naši angeli - Posebna nagrada Zucconiju Italijanski otroci - z orožjem v rokah, zapuščeni afriški otroci - obsojeni čarovništva, kitajski otroci - ugrabljeni in pre-prodani, afganistanski otroci - okuženi s tuberkulozo: otroci, ki živijo na treh različnih celinah, a jih druži podobna usoda: ukradeno otroštvo. Z njihovimi zgodbami je danes seznanjena tudi širša javnost, saj so omenjeni otroci protagonisti letošnje novinarske nagrade Marco Lu-chetta, ki jo fundacija Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin podeljuje najboljšim novinarskim, fotografskim in video prispevkom, ki s svojo sporočilnostjo spodbujajo vrednote miru in solidarnosti ter spoštovanje človekovih pravic. V deželni palači na Velikem trgu so včeraj razglasili zmagovalce, ki so s svojimi reportažami, fotografijami in video posnetki spregovorili o otrocih v stiski. Konferenco je vodil urednik deželnega novinarskega oddelka Rai Giovanni Marzini, spregovorili pa so tudi deželni predsednik Renzo Tondo, deželni odbornik za kulturo Roberto Molinaro, Enzo Angiolini, predsednik Fundacije, ki nosi ime po štirih umorjenih »angelih informacije«, in član žirije Fulvio Molinari. Žirija, ki ji predseduje Angela Buttigione, direktorica deželnih dnevnikov Rai, je med okrog sto izdelki izbrala naslednje. Nagrado Marco Luchetta za najboljši televizijski prispevek prejme Valerio Cataldi, rimski novinar, zaposlen v uredništvu tv-dnevnika Tg2. Žirijo je prepričal s svojo reportažo »Bambini con la pistola«, v kateri je spregovoril o otrocih, ki jih kriminalne organizacije, v prvi vrsti camorra, zvabijo v svoje vrste. Reportažo so spremljali pogumni in profesionalni posnetki, ki so na izviren način rekonstruirali življenje v degradiranih predmestjih Barija in Neaplja: snemalca Vincenzo Bonanni in Marco Gobbini bosta zanje prejela nagrado Saša Ota za najboljše televizijske posnetke. O številnih otrocih, ki živijo na ulicah kenijske prestolnice Kinšasa, ker so jih družine, pod obsodbo čarovništva, zapustile, je pisal Stefano Liberti, novinar dnevnika Il Manifesto. Reportažo je objavil v mesečniku Ilaria: s srhljivo pripovedjo o otrocih, ki se drogirajo z vdihavanjem lepila, in so zato prepričani, da imajo nadnaravno moč, si je prislužil nagrado Marco Luchetta za najboljši članek. Na Kitajskem vsak dan ugrabijo sto devetdeset fantkov: fenomen opazovalci pripisujejo »politiki edinega otroka«, ki so jo uvedle kitajske oblasti. Družinam na podeželju je dovoljeno imeti drugega licej prešeren Jezikovna smer obstaja že petnajst let Pred petnajstimi leti, v šolskem letu 1993/94, so na Znanstvenem liceju Franceta Prešerna dobili novo jezikovno smer in maksieksperimentiranje z novimi učnimi programi Brocca za višje srednje šole. Doslej je na jezikovnem liceju opravilo državni izpit 144 dijakinj in dijakov. Ponašamo se s trinajstimi odličnjaki oz. zlatimi maturanti. Z odličnim uspehom so zaključili študij Tanja Sternad leta 1998, Alenka Možina in Niko Štokelj leta 2001, Maja Kapic in Jelena Šaina leta 2004, Maja Sancin in Aleksandra Velise leta 2005, Veronika Carli in Ivana Zidarič leta 2006. Na lanski deseti jubilejni maturi so z odličnim uspehom izdelale še Nataša Balbi, Anja Malalan in Verena Žeriul, dijakinja Metka Pucer pa sije prislužila prvo odličje s pohvalo. Letos je na tej smeri opravilo državni izpit trinajst dijakinj in dijakov. Ob zmagovalcih so včeraj predstavili tudi nagrado, delo umetnika Giorgia Celibertija (v ospredju na zgornjem posnetku). Desno pa nedavni obisk igralca Sebastiana Somme na sedežu Fundacije. KROMA otroka samo v primeru, ko je bil prvorojenec deklica, v mestih pa morajo zanj plačati globo. Na Kitajskem prodaja otrok ni prepovedana, zato jih kriminalna organizacija najprej ugrabi, nato pa proda družinam, ki nimajo moškega naslednika. Novinarka Clare Dwyer Hogg jim je posvetila članek v reviji The Observer Magazine in z njim osvojila nagrado Dario D'Angelo za najboljši tujejezični članek. Diplomirani fotograf Riccardo Ven- turi, zaposlen pri agenciji Contrasto, pa je zmagovalec nagrade Miran Hrovatin za najboljšo fotografijo. Prejel jo je za svojo reportažo o tuberkulozi, bolezni, ki tudi danes povzroča trpljenje med najrevnejšimi; nagrajeno fotografijo je posnel v Kabulu. Nagrade bodo podelili prihodnjo soboto na Velikem trgu, med slavnostnim večerom Naši angeli, ki ga bosta vodila palestinska novinarka Rula Jebreal in igra- Pogrešajo Tržačana / Tržaški karabinjerji so sporočili, da se je od četrtka izgubila vsakršna sled za 35-letnim Tržačanom Robertom Agri-nijem. Gre za pomorščaka tovorne ladje, ki pluje s Sicilije proti Kopru. Včeraj se je ladja ustavila v Reggio Calabrii in nato odplula proti Crotoneju, na krovu pa so opazili, da Agrinija ni. Sile javnega reda pregledujejo kalabrijske obale ter Messinsko ožino, možno je, da je pogrešani padel v morje. Tepel policista lec Sebastiano Somma, obogatila pa prisotnost nekaterih priznanih umetnikov (na primer kantavtorja Edoarda Benna-ta). Med občinstvom bo tudi Vittorio Zuc-coni, ameriški dopisnik dnevnika La Re-pubblica, ki bo prejel posebno nagrado Luchetta 2008. Vabila bo mogoče od srede dvigniti v agenciji Ticket Point (na Kor-zu 6/c), dogodek pa bo v ponedeljek, 14. julija, predvajala tudi vsedržavna mreža Rai 1. (pd) Zaradi upiranja in povzročitve poškodb javnemu funkcionarju je policija včeraj aretirala 22-letnega C.G. Policija je ob 4.30 prihitela v prostore lokala Malibu na Drevoredu XX. septembra, kjer so C.G. in druge tri osebe razgrajali in motili goste lokala. Mladeniča, ki ga je imel kot njegovi prijatelji kar precej pod kapo, so skušali agenti istovetiti. V odgovor je C.G. udaril enega policista po obrazu in se nato spravil na drugega, ki se bo zaradi poškodb zdravil 5 dni. Pre-napeteža so kaj kmalu onesposobili in ga odpeljali v koronejski zapor. Zaključena preiskava o smrti invalida Javni tožilec na tržaškem sodišču Pie-tro Montrone je včeraj obvestil osumljence, da je zaključil preiskavo o smrti 34-letnega Tržačana Riccarda Rasma-na. Slednji je umrl 27. oktobra leta 2006, ko so ga 4 policisti tržaške kvesture skušali aretirati na domu. Javno tožilstvo je mnenja, da so smrt mladeniča povzročili policisti, ki naj bi bili med aretacijo preveč nasilni. Odvetniki policistov pa zatrjujejo, da je mladenič, ki je bil invalid, nasilno reagiral na aretacijo. Dejstvo, da bodo zdaj po vsej verjetnosti policistom sodili, je po mnenju odvetnika družine Rasman Giovannija Di Lul-la pravično dejanje. Di Lullo je tudi iz-nesel zahtevo po javnem procesu. Na Krmenki brez vode Zaradi vzdrževalnih del na občinskem vodovodnem omrežju bo v ponedeljek, 7. julija, od 9. do približno 11. ure prekinjena dobava vode na Krmenki. V primeru neugodnih vremenskih razmer bo prekinitev odložena na prvi dan, ko bo mogoče izvesti popravila. Padriče: opasilo in obletnica Na Padričah bodo jutri (ob 11.30) praznovali vaška zavetnika Svetega Cirila in Metoda. Ob priliki opasila bo maševal domači župnik Žarko Škerlj, nastopil pa bo tudi domači mešani pevski zbor Slovan Skala, ki ga vodi dirigent Herman Antonič. Letos je namreč minilo 110 let odkar so Padričarji sami zgradili vaško cerkvico posvečeno slovanskima apostoloma. 110 letnico ustanovitve letos praznuje tudi Gozdna zadruga, ki je lastnica padriške cerkvice. državni izpit - Izidi tudi na jezikovni in klasični smeri Liceja Franceta Prešerna Vsi uspešni in nekaj odličnih Z včerajšnjo objavo zadnjih izidov se je letošnja matura zaključila - Še dodatne štiri odličnjakinje na liceju Prešeren Nad letošnjim državnim izpitom je včeraj dokončno padel zastor. Na oglasni deski v veži Liceja Franceta Prešerna so namreč nekaj čez poldne izobesili še zadnja lista, na katerih so bili zapisani izidi mature kandidatov jezikovne in klasične smeri. Ustni del izpita se je sicer zaključil že pred nekaj dnevi (točneje v torek), a je komisija morala počakati na kandidatko, ki je zaradi bolezni pisala tretjo pisno nalogo pozneje kot ostali in posledično bila izprašana tudi pozneje. Izpit se je vsekakor za vse kandidate uspešno končal. Spričo prepovedi objave končnih ocen iz uradnega sporočila ni razvidno, koliko je kdo prejel, a smo vseeno izvedeli, da se tudi na jezikovni in klasični smeri lahko ponašajo s stoticami, čeprav brez pohvale. Na jezikovni smeri so najvišjo oceno prejele tri kandidatke, na klasični smeri pa ena. V nadaljevanju objavljamo izide mature na omenjenih smereh liceja Prešeren. Jezikovna smer 5.C razred - izdelali so: Nastja Gherlani, Maruška Kapič, Jure Kopušar, Olesia Kouzmenko, Lisa Meriggio-li, Nika Nadlišek, Mojca Pertot, Tania Petroni, Elisabet-ta Rodopoulos, Malina Tedeschi, Rok Zaccaria, Lara Zac-chigna in Manuel Zottich. Klasična smer 3. Klasični licej - izdelali so: Tjaša Bajc, Paola Ci-gui, Alenka Cok, Mara Ghersinich, Maja Grisonic, Matija Rupel, Gregor Znidarcic, Jana Zupančič in Nina Žvab. O uspehu je bilo treba seveda obvestiti svojce in prijatelje KROMA / TRST Sobota, 5. julija 2008 9 1 skd tabor - Poletje pod kostanjem Vodovodar Boris Kobal poskrbel, »da je predstava pritekla do konca« Prihodnji četrtek bo pred Prosvetnim domom koncert škotske glasbene skupine New Celeste Potrebujete vodovodnega instalaterja? Svetujemo vam svojevrstnega strokovnjaka, Joška Dušo, ki svoje delo opravlja vestno in natančno. Vedno je pripravljen pomagati in ponaša se lahko z imenitnimi slovenskimi in zamejskimi strankami. Joško Duša alias Boris Kobal je bil včeraj tudi prvi gost priljubljene poletne pobude Poletje pod kostanjem 2008, ki jo prireja SKD Tabor. Igralec, režiser in kabaretist je z monokomedijo Marka Pokorna Kdo vam je pa to delu? v režiji Jaše Jamnika pred res izredno številno publiko odigral vlogo samostojnega podjetnika (»ali sebi prepuščenega«), vodovodarja Joška Duše, ki si prizadeva, da »bi le vse teklo«, resnici na ljubo pa se dogaja ravno nasprotno. Publika je Joška v četrtek zvečer pred Prosvetnim domom spremljala med obiskom pri stranki, ko naj bi ji popravil vodovodno napeljavo ... klepetavi vodovodar pa ji raje pripoveduje o svojem napornem delu, o sebi, starih Grkih, pravzaprav o filozofu Heraklitu in njegovem citatu »panta rei«, o kavi Illy, SSG, kjer vse nekaj pušča, pa vse do svojih slavnih strank, s katerimi ima neke vrste abonma, ki predvideva, da jih enkrat mesečno obišče in preveri ali je vse v redu. Med njimi je na primer bivši predsednik države Milan Kučan, ki ima kopalnico prilagojeno svoji velikosti, Borut Pahor, ki se težko odloča tudi pred školjko, Dimitrij Rupel, ki je kot plemeniti konj brez šprinta dober le za mesno predelavo, Joško Joras, pri katerem mora ob izhodu iz kopalnice pokazati »pašaport«, Janez Janša oziroma njegova Uršika zala, Boris Popovič, ki se uči s filmi Il Padrino, kardinal Rode, ki ima bogato kopalnico iz mozaika in pa Danilo Turk, pri katerem je vedno vse v redu ... Četrtkova predstava je bila nekoliko prilagojena tržaški oz. zamejski publiki, tako da so se med strankami znašli tudi Ace Mermolja, Rudi Pavšič in Drago Štoka ter Miloš Budin oz. njegova »blazina«. V dvorani je bila na ogled razstava »Na Bonomovem domu«, ki so jo ob Trubarjevem letu pripravili dijaki 1. klasičnega liceja France Prešeren. Prihodnji četrtek pa prihaja v goste škotska glasbena skupina New Celeste. (sas) ar / m • 1 »Pomembno je, da vse teče« pravi Joško Duša alias Boris Kobal KROMA V torek v Praprotu koncert za Emergency Mladinski krožek Prosek-Kontovel, Vaška skupnost Praprot in SKD Vigred vabijo v torek, 8. julija, v Praprot na koncert za Emergency. Od 18. do 2. ure bodo na odru med borovci nastopile glasbene skupine Atnarat, Just burning, Kraški ovčarji, Freak waves, Tiresia's Folk Bunch, Jam De Luxe, Alter Ego in 3 prašički. Delovali bodo dobro založeni kioski; v primeru slabega vremena pa bo koncert v torek, 15. julija. Pupkin Kabarett »on the beach« Kabaretisti skupine Pupkin Kabarett bodo v ponedeljek, 7. julija, ob 21.21 nastopili v kopališču Ausonia s trgikomično zgodbo današnje vlade. Ponedeljkovi koncerti pihalnega orkestra Verdi Začenja se 32. izvedba ponedeljkovih koncertov mestnega pihalnega orkestra Giuseppe Verdi. Šestdesetčlanska zasedba pod vodstvom Fulvia Doseja bo v ponedeljek, 7. julija, ob 20.45 nastopila na sedežu Pristaniškega poveljstva. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 5. julija 2008 CIRIL IN METOD Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.35 - Luna vzide ob .59 in zatone ob 22.42. Jutri, NEDELJA, 6. julija 2008 MARIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 28,3 stopinje C, zračni tlak 1011,3 mb ustaljen, veter 6 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 62-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,8 stopinj C. podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino CI3 Lekarne Od ponedeljka, 30. junija do sobote, 5. julija 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dellOrologio 6 (040 300605), Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040/271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dellOrologio 6, Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (040 371377). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega ALCIONE - 19.30, 21.15, 23.00 »Il resto della notte«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Wanted - Scegli il tuo destino«. ARISTON - 21.15 »Tutta la vita da-vanti«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.05, 19.10, 20.10, 21.20, 22.15 »Wanted - Scegli il tuo destino«; 16.05, 17.55, 20.25, 22.15 »Boogeyman - Il ritorno del-l'uomo nero; 16.00, 17.00, 18.15, 19.45, 21.00, 22.05 »Un'estate al mare«; 16.00, 19.50 »La notte non aspet-ta«; 16.10, 18.30, 21.30 »L'incredibile Hulk«; 18.05, 22.00 »Indiana Jones e il regno del teschio ci cristallo«. EXCELSIOR - 18.00, 21.00 »Il divo«. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 21.00 »Once - Una volta«. FELLINI - 17.30, 21.45 »E venne il giorno«; 19.30 »Gomorra«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »La notte non aspetta«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15, 18.50, 20.30, 22.10 »Un amore di testimo-ne«; 20.00, 22.00 »Un'estate al mare«. KOPER - KO LOSE J - 15.10, 17.20, 19.30, 21.40, 23.50 »Hancock«; 16.00, 18.30, 21.00, 23.30 »Prstan zaobljube«; 16.30, 19.00, 21.30, 0.00 »Stregel sem angleškemu kralju«. LJUDSKI VRT - Festival Maremetrag-gio - ob 18. uri predstavitev zmagovitih filmov. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un'estate al mare«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'incredibile Hulk«; Dvorana 3: 16.20 »Impy e il mondo dell'isola magica«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Boogeyman 2«; Dvorana 4: 17.35, 19.05, 20.40, 22.20 »Il diario di Jack«. SUPER - 17.00 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; 18.50, 21.15 »Sex and the city«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.10 »Wanted - Scegli il tuo destino«; Dvorana 2: 17.50, 19.50, 22.00 »Un'estate al mare«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »L'incredibile Hulk«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.10 »La notte non spetta«; Dvorana 5: 18.00, 20.15, 22.15 »Boogeyman 2«. H Čestitke - Godbeno društvo Prosek prireja SAGRO NA B'LANCU danes, 5. julija - Ansambel Ml in Marijana Mlinar jutri, 6. julija od 17.00 ure dalje Glasbena delavnica za otroke od 19.00 ure nastop Mladih Kraških Muzikantov in Ansambel SOUVENIR Andrej in Nataša sta se odločila, da se bosta danes poročila. Z njima se vsi veselimo, "Živjo ohcet!" zakričimo. ŠKD Cerovlje-Mavhinje Iz Ljubljane se je razširil glas, da naš Iztok je postal magistrski as. Za uspešno opravljeni magisterij mu čestitajo vsi prijatelji Draga NATAŠA in ANDREJ, naj vas mavrica spremlja na vajini novi skupni poti in naj vaju valovi ljubezni popeljejo kamor si najbolj želita. Teta, stric, Mateja, Tanja in Aleksander. Danes stopata na skupno življenjsko pot NATAŠA in ANDREJ. Mnogo sreče, zdravja in medsebojnega razumevanja na novi življenjski poti vama želijo mama, tata, brat, nono in noni. Danes bo naša učiteljica NATAŠA ANDREJA za moža vzela. V zakonu mnogo sreče, ljubezni in medsebojnega razumevanja jima želijo vsi od šempolajskega vrtca. ANDREJ in NATAŠA v objemu se zavrtita in od ledih stana se poslovita. V sreči in veselju ostanita, to so želje strica Albina z družino. Draga NATAŠA in ANDREJ: v Štalci se je prva iskrica vnela, nato se je prava ljubezen razplamtela in sedaj se bosta danes vzela, da bi bila Vajina skupna življenjska pot polna razumevanja, sreče in veselja, to je naša srčna želja. Da bi v Vajinem domu vedno dovolj kruha in smeha bilo, ter, da bi vajino skupno življenje brez grdih skrbi vedno potekalo, Vama voščimo iz srca, vsi, ki Vaju imamo radi od Vigreda. Danes bosta v zakonski stan stopila NATAŠA in ANDREJ, da bi se v skupnem življenju lepo razumela in se vedno rada imela, jima želi pustna skupina Šempolaj cela. Naša prijateljica ROBERTA KALC je profesorica v razrednem pouku postala in danes bo veselo praznovala. Polno čestitk ji želita Bruno in Marta. Kulturno društvo Slovan s Pa-drič čestita MICHELI ADAM ob uspešno opravljeni višješolski maturi. NOEMI STANIČ se je pet let pridno učila in končno je tudi maturo premostila. Čestitamo ji za priden uspeh Bruno in Marta. Naj se sliši, naj se zna, danes naša MAIRIM 25 let ima. Iz srca ji voščimo mi, vse kar sama si želi! Vsi domači. SKD Primorsko čestita JASMINI SMOTLAK, DEJANU STE-PANČIČU in KATJUŠI SMOTLAK za uspešno opravljeno maturo. V Zgoniku dane se veselimo, saj 40 let našo ELENO slavimo. Zdravja, sreče, dobre volje, osebnega zadovoljstva in izpolnitev skritih želja ti želimo Damjan, tvoja Tomaž in Kristjan, mama, tata, brat Andrej, nona in tašča Albina. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo v poletnih mesecih tajništvo odprto od ponedeljka do petka, od 8. do 13. ure. DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah in sicer od danes, 5. julija, do 30. avgusta 2008. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 6. do 11. julija (od SD VESNA SD MLADINA SKD VESNA vabijo na VAŠKI PFAZNIK V KRIŽU danes, 5. julija OASI OLD STARS Pristopite! Dobro založeni kioski z ribami, mesom in zelenjavo! 2. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGA ZOISE v Trstu obvešča, da 15. julija zapade rok za potrditev vpisa v I. razred višje šole. Prvošolci naj se zato javijo v tajništvu šole do vključno zgoraj omenjenega datuma. RAZSTAVA NA BONOMOVEM DOMU Dijaki 1. klasičnega razreda liceja F. Prešeren in mentorica Vas vljudno vabimo v Prosvetni dom na Opčine na poletni ogled fotografske in zgodovinske razstave o Petru Bo-nomu in njegovi palači. Pobudi smo za natečaj sklada FAI in s podporo Zadružne kraške banke pripravili ob Trubarjevem letu, sedaj pa nas je v goste sprejelo SKD Tabor. Razstava bo na ogled do 31. julija. Odprta bo vsak delavnik, od 17. do 20. ure. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine -križišče Q8: Istrska ulica 212 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. A.D.A, Atelie Dom Art ANTICA TRATTORIA VALERIA - HOTEL ARRIBA ARRIBAÍ Otroška obutev Darilni Predmeti "VIVIANA" Avtoiole BIZJAK BAR "AL CANARINO BAR GELATERIA "ARNOLDO" - Sladoledi domače proizvodnje BODY FASHION - Solarium & Esthetics ËRESCfANI Elektrömateriali - he\a tehnika BRUNDULA- Avto deli BUFFET PIZZERIA RIÑO C AFFE' VATTA - Bar Sladoledi Obutev RUSSO CAR 90 - Usluge la avtodome in prikolice COBEZ Sne - Hišni pripomočki - Papirnica - Igrače Colorl-Barve FURLAN & MILIC Sne COMPL1CI * Moiko in žensko perilo CONA D - NOVA Srl - Supermarket Drogerija COMSTAR RESTAVRACIJA DANEU RESTAVRACIJA DIANA WfiWrrr fl\ LINEAR - fitness & sportwear Frizerski salon MAJDA MALALAN MODA - Čevlji in usnjena galanterija NUOVA ELETTROMARKET - elektromateriali Zlatarna JAZBEC P&E PROJECT Computers OPTOSTUDIO - Optika Optometrija Kontaktne leče Optika MALALAN P,I.O,V,E. Sne - Plošcice, sanitarije, kaminetir peči Parfumerija ISABEL Pekarna SOSSl ^VfVPPWIVW PODOBNIK Blago in Hišni artikli Pohištvo KRALJ sne Pelletteria ROBERTA usnjena galanterija PUNTO MEDIA - Fiksna in mobilna telefonija, papirnica RESTAVRACIJA PIZZERIA NAPOLETANA OA VITTORIO "2 DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPClNAH - Jeslvlne SAINT HONORE' - Slaščičarna EDELWEISS THINK PINK Športna oblačila SALONE SALVATORE - Brivec Fotograf LOREDANA FRANCESCA Konfekcije IDROTHERMO FORNITURE di CUK ROBERT iL MONDO DI ALICE - Otrolka oblačila JESSICA HAIR STYLE - Salon za nego vaših las LA GIADA SPOSE - Poročne obkker bonbonjert?, pohištvo LELI Konfekcije - Moška in ženska oblačila ter spodnje perilo SAHART MALALAN - Sanitarni artikli SELF SERVICE KATJA - Sadje in zelenjava Zlatarna Dragutjarna SOSSl mm TECNOUTENSILI - Železnina, orodje, garden TRATTORIA MAX TRATTORIA PIZZERIA "VETO WINE BAR PICCOLO Zaključek večera na Nanoškem frfíu z BANCA DI CREDÍTO COOPERATIVO DELCARSO ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA / TRST Sobota, 5. julija 2008 1 1 M Izleti PD NOVA GORICA vabi v nedeljo, 6. julija, na izlet na Pisimoni (1880m), Monte Crostis (1894m) - Karnijske alpe - Italija. Izlet je organiziran v sodelovanju z SPD Gorica, na zeleno piramido nad dolino Bele. Zahtevna označena pot, potrebna zelo dobra kon-dicijska pripravljenost, predvideno je od 11 do 12 ur hoje z 2000 m višinske razlike. Možnost organiziranega prevoza. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi: Škrlatica (2740 m) - vzhodne Julijske alpe v petek, 11. julija (zvečer), v soboto, 12. julija in v nedeljo, 13. julija 2008. Zelo zahtevna označena pot, potrebna zelo dobra kon-dicijska pripravljenost, samozavaro-valni komplet in čelada. Predviden potek: Vrata- Škrlatica- Dolkova Špica-Kriški podi (prenočitev)- Pihavec-Bovški gamsovec- Luknja- Vrata. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v torek, 8. julija ob 18. uri. Vodita Jasna Kovšca in Jože Sedevčič. IZLET V GARDALAND Socialno Skrbstvo občin Devin Nabrežina, Zgo-nik in Repentabor, ter zadruga La Quercia, organizirata izlet v zabavni park »Gardaland« v sredo, 9. julija. Odhod z avtobusom ob 7.30 (Hotel Posta v Sesljanu), prihod približno ob 23.30. Cena izleta 42,00 evrov po osebi (otroci in odrasli). Za dodatne informacije, vpise in plačila, pokličite na tel. št. 331/7593959 (Daša) ali 335/7611598 (Monica) v popoldanskih urah. Pohitite, saj so mesta omejena! DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU prireja v soboto, 19. julija, izlet po Notranjski in na Mašun, kjer bo potekalo družabno srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije med 9. in 13. uro, na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. št.: 040-360072. KMEČKA ZVEZA IN ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA prirejata v nedeljo, 27. julija, tradicionalni izlet na Kmečki praznik, ki ga prireja Skupnost južno koroških kmetov v Šentjakobu v Rožu na Avstrijskem Koroškem. Cena izleta znaša 20,00 evrov in krije samo stroške prevoza. Zainteresirani se lahko vpišejo v uradih Kmečke Zveze Trsta, Gorice in Čedada. LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Aljoša 334-9772080, Igor 347-6849308. □ Obvestila DRAGA MLADIH 2008 bo potekala do nedelje, 6. julija, v Gorici in Novi Gorici. V okviru srečanja, namenjenega mladim od 17. leta navzgor, bodo potekale okrogle mize in številne delavnice (novinarska in fotografska, plesna in glasbena, kuharska, slikarska, de-batna in športna delavnica). Na sporedu so tudi številni izleti. Za vse informacije in prijavo www.dragamla-dih.org, rast_mladika@hotmail.com ali 040-370846 (Tatjana, ob sredah od 9. do 12. ure) ali 340-0541721 (Patri-zia). OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata »Poletni Net point« v Nabrežini. To je brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik. Polenti Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure. Vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 17. ure. GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo do 31. julija 2008 tajništvo odprto s poletnim urnikom: od 9. do 12. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprto od 1. do 23. avgusta 2008. Od 25. avgusta 2008 dalje bo odprto s poletnim urnikom. KRUT obvešča, da bo pisarna odprta s poletnim urnikom, od 9. do 13. ure. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za drugo skupino za Terme Raden- ci. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sporoča, da bo v juliju in avgustu tržaški urad odprt od 9. do 14. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra, delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. SMUČARSKI KLUB BRDINA obvešča svoje člane, da lahko na društvu naročijo nove smuči po zanimivi ceni. Za informacije lahko pokličete na tel. št.: 347-5292058. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bodo v juliju in avgustu uradi v Trstu, Gorici in Čedadu delovali po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na šagro na »B'lancu« do nedelje, 6. julija, na Proseku. Zabavali vas bodo ansambla »Souvenir« in »Mi« ter Marijana Mlinar. V nedeljo od 17. ure dalje glasbena delavnica za otroke, ob 19. uri nastop Mladih Kraških Muzikan-tov. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 6. julija, odhod avtobusa za koncert v Vitovljah, ob 9. uri, v nedeljo, 13. julija, za koncert v Izoli ob 17. uri. Začetek proslav: Bertoki ob 18.30, Vi-tovlje ob 11. uri, Izola ob 18.30. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi mlade, ki bi radi preživeli eno leto v okolju slovenskih organizacij, in se v njih aktivno udej-stvovali, da se prijavijo na razpis. Rok za predložitev prošnje za prostovoljno civilno službo zapade 7. julija 2008. Vse informacije in navodila za predložitev prošnje lahko interesenti dobijo v uradih Zveze slovenskih kulturnih društev v Trstu, ul. S. Francesco 20 ali na tel. št.: 040-635626, e-pošta trst@zskd.org, vsak dan od ponedeljka do petka, v dopoldanskih urah; ali na sedežu Arci Servizio Civile, ul. F.Severo 31, tel.: 040-761683, trieste@arciserviziocivile.it prav tako ob delavnikih v dopoldanskih urah. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja v torek, 8. julija, ob 18. uri ob prvem in ob 18.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu SKD Valentin Vodnik (Dolina 230). MLADINSKI KROŽEK PROSEK KON-TOVEL IN RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prirejata kino na prostem na dvorišču rajonskega sveta (Prosek 159) v sredo, 9. julija, ob 21. uri, film »Blood Diamond«, kandidat petih Oskarjevih nagrad. Vstop prost. MLADINSKI ODSEK PLANINSKEGA DRUŠTVA NOVA GORICA vabi vse osnovnošolske otroke, ki so zaključili 4. ali višji razred OŠ v Mladinski planinski tabor, ki bo potekal v Kamniški Bistrici od 19. do 27. julija 2008. Prispevek za tabor znaša 140,00 evrov in je plačljiv v dveh obrokih. Izpolnjene prijavnice z vplačilom prvega obroka sprejemamo na sedežu PD Nova Gorica do 10. julija! Več informacij na tel. št.: 041890468 Erik. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR obvešča domače ustvarjalce na področju slikarstva, fotografije, oblikovanja kamnitih izdelkov in drugih del, ki želijo sodelovati na razstavi krajevnih umetnikov in ustvarjalcev v sklopu Praznika terana in pršuta v Duto-vljah (16. in 17. 8.), da se prijavijo na občinskem tajništvu najkasneje do četrtka, 10. julija. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal dne 10. julija, ob 20. uri, v svojem sedežu (Prosek št. 159). AŠD SOKOL sklicuje v petek, 11. juli- ja, redni občni zbor ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih SKD Igo Gruden, Nabrežina 89. Dnevni red: otvoritev občnega zbora ter namestitev delovnega predsedstva, poročilo predsednika, blagajniško poročilo in odobritev obračuna za leto 2007 in proračuna za leto 2008, razprava o predsedniškem in blagajniškem poročilu, poročilo predsednika nadzornega odbora in razrešnica, pozdravi gostov, volitve novega odbora, razno. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR sporoča, da bo v prostorih otroškega vrtca na Colu do 11. julija, poletni center namenjen otrokom od 3. do 10. leta starosti. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Info: 040-327335. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi na družabno srečanje pod zvezdami, ob kozarcu penine, ob nastopu plesne skupine »Diamante« v petek, 11. julija, ob 21. uri. Vstop samo z vabilom. Za informacije so na voljo naslednje tel. št.: 040-411635 ali 040-415797 ali 338-7845845. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040-422696. ŽUPNIJA SV. KRIŽ pri Trstu namerava v sodelovanju z mladimi animatorji iz Slovenije in s šolskimi sestrami De Notre Dame organizirati »Oratorij« za osnovnošolske otroke in dijake nižje srednje šole, od ponedeljka, 14. julija, do petka, 18. julija, v Slomškovem domu v Sv. Križu. Vsi, ki se zanimate za ta oratorij se priglasite čimprej na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123, kjer boste dobili vse ostale informacije. Lahko si Slomškov dom pridete tudi ogledat. ORATORIJ ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE IN DIJAKE NIŽJE SREDNJE ŠOLE - bo potekal od ponedeljka, 14. julija, do petka, 18. julija, v Slomškovem domu v sv. Križu pri Trstu. Zborovanje od 8.30 do 9. ure; ob 9. uri dvig zastave, zgodba, delo po skupinah, malica z odmorom, razne delavnice; ob 12. uri kosilo, popoldanske dejavnosti, igre, petje, itd.; ob 15.30 spust zastave in odhod domov do 16. ure. Za vpis lahko pokličete na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123. Vabljeni tudi višješolci in študentje iz Slovenije. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih, v sledečih izmenah: od 21. do 25. julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure win-dsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: in-fo@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom do petka, 29. avgusta od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od ponedeljka, 28. julija do četrtka, 14. avgusta. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 31. avgusta do 7. septembra. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. H Prireditve V KB CENTRU na Verdijevem korzu v Gorici bodo v sredo, 9. julija, ob 11. uri poimenovali predavalnico v tretjem nadstropju po Henriku Tumi ob 150-letnici njegovega rojstva. Na programu bo priložnostni nagovor, delili pa bodo tudi brošuro, ki so jo izdali v Novi Gorici; sledilo bo kramljanje ob kavi. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Galerija Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravljata spominsko razstavo ob 50-letnici smrti goriškega umetnika Lojzeta Špacapana. Da bi likovnika čim bolj popolno predstavili, se organizatorja obračata na ustanove in zasebnike s prošnjo po informacijah in eventuelno posojo del za razstavo. Prosim kličite na tel. št.: 0039-0481-531445 med 8.30 in 12.30 (Kulturni center Lojze Bratuž). SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA v sodelovanju s Socialno službo okrožja Milj in Doline vljudno vabi na zaključno prireditev projekta »Vaška skupnost« v okviru Področnega načrta za območje občin Dolina in Milj 2006-2008, ki bo v nedeljo, 6. julija, ob 18.uri, v srenjski hiši v Gročani. Predstavljeni bodo rezultati delavnic o medgeneracijskem prenosu tradicionalne kulture in tradicij iz starejših vaščanov na mlajše z razstavo zbranega gradiva in izdelkov. Prireditev bo popestril znani slovenski animator, igralec in pevec Sten Vilar, ki bo nastopil z igro »Ko bom velik«. Toplo vabljeni! SKD LONJER-KATINARA vabi v ponedeljek, 7. julija, ob 20. uri, v ŠKC v Lonjer, na predstavitev mednarodne likovne delavnice »Arteden08« in na odprtje razstave slovenskega slikarja Roka Zelenka. Pobudo bo popestril kvartet pozavn »Henqueleth Brass Ensemble«. MK PROSEK-KONTOVEL, VAŠKA SKUPNOST PRAPROT IN SKD VI-GRED organizirajo v torek, 8. julija, v Praprotu, od 18. do 02.00 ure koncert za Emergency. Sodelujejo skupine: Alter Ego, Atnarat, Just Burning, Kraški ovčarji, Freak Waves, 3Prašički in Tiresia's Folk Bunch. Delovali bodo dobro založeni kioski. V TOREK, 8. IN V SREDO, 9. JULIJA 2008 bo v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž, s pričetkom ob 20.30, potekalo 14. mednarodno tekmovanje v solopetju »C. A. Seghizzi«. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2008 v Prosvetnem domu na Opčinah: v četrtek, 10. julija, ob 21.15, Folkest 2008 koncert skupine »New Celeste« (Škotska); četrtek, 17. julija, ob 21.15, celovečerni film »Juno«; četrtek, 24. julija, ob 21. uri, večer istrskih pesmi z Rudijem Bučarjem; četrtek, 31. julija, ob 21. uri, koncert sardinskega zbora »Paulis di Uri« (Sassari). V primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Za podrobnejše informacije www.skdta-bor.it. Pokrovitelj: Pokrajina Trst; pobudo so podprli: rajonski svet za vzhodni Kras, Zadružna kraška banka, Zveza slovenskih kulturnih društev, Nova Conad - Društvena prodajalna na Opčinah in razni domači trgovski obrati. SREČANJA - Slovenska kulturno-go-spodarska zveza in Slov.i.k-Slovenski izobraževalni konzorcij prirejata v petek, 11.julija, ob 18.uri, v Narodnem domu v Trstu, srečanje z zunanjim ministrom Republike Slovenije Dimitrijem Ruplom na temo Slovensko predsedovanje EU. Vabljeni. H Poslovni oglasi PRODAJAM ZAZIDLJIVO PARCELO z vodo, Opčine, ulica Fior-dalisi. 040-215241 H Mali oglasi IŠČEM moško narodno nošo. Tel.: 3461899522. IŠČEM DELO za oskrbo starejše osebe. Tel. 040-220723 ali 329-6055490. IŠČEM STANOVANJE v najem z dvema spalnima sobama, primerno za priletno osebo. Tel.: 348-4109411. KUPIM stare kamnite stopnice. Klica- ti na tel. št.: 040-224407 ali 3356782261. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA išče dvakrat tedensko delo za likanje ali kot hišna pomočnica, en dan v dopoldanskem in en dan v popoldanskem času. Tel. 040-200930 v večerni urah. PRODAM domače kraške salame. Tel. št.: 040-299442. PRODAM lepo in svetlo stanovanje v Tržiču. Novogradnja v končni fazi, pritličje, 70 kv.m + 300 kv.m terase, 2 spalnici, kopalnica, dnevna soba s kuhinjo, parkirni prostor v garaži. Vsel-jivo predvidoma novembra 2008, trenutno je se možno izbrati notranjo dodelavo. Tel. št.: 347-3404638. PRODAM podolgovate velike, težke, cementne vaze (125x40x43) primerne tudi kot omejitev zunanjih prostorov restavracij. Tel. na št.: 040220886 ali 333-6644567. PRODAM JADRNICO model QR 6,82, dobro opremljeno z možnostjo priveza. Tel. 335-5319333. PRODAM traktor Zetor 7245, letnik 1988, 1280 prevoženih ur, kabina 4x4, zračne zavore za prikolico Pa-terniani in traktor Zetor 6711, letnik 1978, obnovljen motor, 530 prevoženih ur, varnostni lok. Tel. 040228932. STANOVANJE NA OPČINAH novejše poslopje, mirna zelena sončna lega, odlično stanje, kuhinja, štiri sobe (od katerih mansarda razdeljiva na 2 sobi in dnevna), 2 kopalnici, 2 terasi, garaža in parkirno mesto, velik stanovanjski vrt, 3. nadstropje z dvigalom, prodajamo. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 040-213837 od 20.00 do 20.30. TREKKING ČEVLJE ženske, št. 38, malo rabljene, prodam. Tel.: 040-220886 ali 333-6644567. ZA V NAJEM IŠČEM stanovanje ali hišo na slovenskem Krasu. Tel. 040224407. IH Osmice IZTOK je v Slivnem odprl osmico. Tel.: 040-200634. Vabljeni. MAVHINJE, osmica je odprta pri Normi. Tel. 040-299806 OSMICO V SAMATORCI sta odprla že 25. leto Stanko in Alma. Priporočamo se za obisk. Tel. 040-229349. OSMICO smo odprli pri Jurčevih v Ce- rovljah 30. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. PRI REPI NA KONTOVELU sta odprla osmico Dušan Križman in Slava Starc. Prisrčno vabljeni! SREČKO ŠTOLFA ima odprto osmico v Saležu št. 46. Tel. 040-226439 STANKO je na Opčinah odprl osmico. V KRIŽU je odprl osmico Martin Košuta. Tel. 040 - 220605 Prispevki Ob 30. obletnici smrti Neška Ojdanica darujeta Milojka in Sonja Ota 30,00 evrov za obnovo bolnice Franje. V spomin na nepozabnega Radota darujeta Vera in Jadranka z družino 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu in 25,00 evrov za raziskavo redkih bolezni -Združenje Rudi. V spomin na Marijo Manestar Pavletič daruje Marko Filipčič 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Frankota Dilema darujejo Norči, Wilma, Vojka, Peter, Edi, Rossana in Dario 60,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob obletnici smrti Radota Kravanje daruje družina 30,00 evrov za SKD Ce-rovlje -Mavhinje. V spomin na Lauro Pertot darujeta Sil-vija in Vesna 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na inž. Močnika daruje Miranda Kralj 30,00 evrov za SKD Bar-kovlje. V spomin na Radota Kravanjo daruje družina 30,00 evrov za sekcijo VZPI-ANPI Devin-Nabrežina. V spomin na Celestina Glavino daruje Marica Čok in Košenina 30,00 evrov za spomenik padlim v NOB v Lon-jerju. V drag spomin ob 6. obletnici smrti ljubljenega moža in očeta Ivana Ukmarja darujejo Vojka, Sonja in Drago 50,00 evrov za Godbeno društvo Prosek in 50,00 evrov za FC Primorje - Prosek. 12 Sobota, 5. julija 2008 KULTURA ^^ 22. premska srečanja - Združenje književnikov Primorske, Območna izpostava JSKD Ilirska Bistrica, Občina Ilirska Bistrica Pozornost Alojzu Kocjančiču Marija Mercina drugič nagrajena Na tokratnih srečanjih so predstavili knjigo To je moja stvar Vesa Pirnata - Literarni večer in še zborovska revija Na slikah: desno udeleženci okrogle mize o Alojzu Kocjančiču, spodaj pa Marija Mercina, prejemnica literarne nagrade Prem 2008 V nedeljo, 29. junija, na petrovo in pavlovo, so se na gradu na Premu odvijala že 22. srečanja, ki zadnja leta niso samo literarnega značaja, temveč so postala kulturna manifestacija širokega obsega in pestre vsebine. Literarno delavnico kreativnega pisanja v poeziji je vodila pesnica Pat-ricija Dodič, zgodaj popoldne pa se je v obnovljeni grajski dvorani odvijala javna tribuna o Alojzu Kocjančiču (1913-1991), istrskem duhovniku, narodnem buditelju in pesniku ob 95. obletnici njegovega rojstva. Okroglo mizo je vodila predsednica Združenja književnikov Primorske Ines Cergol, posegli pa so eminentni raziskovalci in kulturni delavci s Koprskega in Tr-žaš kega. Rožana Koštjal je obravnavala nagrobne napise in posvetila, ki jih je duhovnik in pesnik nalašč sestavil ali na prošnjo sorodnikov napisal za umrle farane, znance, cerkovnike ali po memb ne vaš ke oseb nos ti. Koštjalova nabira to dragoceno gradivo po pokopališčih in tudi med ljud mi in je opo zo ri la, da se ta Koc -jančičeva dediščina počasi izgublja, ker stari nagrobni kamni izginjajo s pokopališč, ljudi pa, ki so Kocjanči-ča poznali in z njim sodelovali, je tudi vse manj in manj. O bardu Slovenske Istre je nato spregovoril škedenjski kaplan Dušan Jakomin, ki je doma od Sv. Antona pri Kopru in je kot 12-letni deček stregel pri Kocjančičevi novi maši v Kubedu 4. julija leta 1937, torej, ko je bil fašizem v največjem razcvetu. Jakomin je na Kocjančiča in njegovo dobo, na življenje v semenišču v Gorici, na Koc-jančičevo izgnanstvo v Buzet, na ma-rijanske shode na Vzročku ob 15. av-gus tu, na tež ko po voj no ob dob je, ko so Kocjančiča komunistične oblasti neusmiljeno preganjale, obudil marsikateri zanimiv spomin. Dušan Jakomin je povedal, da je v Goriškem seme niš ču po uk po te kal stro go v ita li -janščini in ko so prosili škofa, da bi jim kot bodočim duhovnikom, ki so se pripravljali na oznanjanje evangelija med slovenskim ljudstvom, nakloni li ne kaj ur slo ven ske ga po u ka, do -bili ukaz, da morajo za svojo predrznost, ker so žalili predstojnike, prositi odpuščanja. Jurij Rosa je orisal Kocjančičevo vlogo v Cirilimetodijskem društvu katoliških duhovnikov, ki je bilo ustanovljeno leta 1949 in se je kasneje preimenovalo v Slovensko duhovniško društvo. Alojz Kocjančič je v društvo vstopil 16. decembra 1954 in od takrat dalje polnih trideset let deloval v društvenih organih; leta 1959 je bil član delegacije, ki je obiskala pred sed ni ka Ti ta, le ta 1956 je bil v Kobaridu glavni govornik na proslavi ob 50. obletnici Gregorčičeve smrti, leta 1974 ga je država Jugoslavija odlikovala s srebrnim redom za zasluge za narod. Slovensko duhovniško društvo mu je tudi izdalo prvo pesniško zbirko »Šavrinske pesmi« leta 1962. Kocjančič je tudi veliko objavljal o Istri, Istranih in drugih njemu dragih temah v društvenih glasilih. Tanja Jakomin Kocjančič pa je podala nekaj vtisov, ki jih je o Stanku - tako so v rojstnem Kubedu pravili Alojzu Kocjančiču - nabrala med ljudmi, po raznih publikacijah in po arhivih. Okroglo mizo so s svojo pristno ljud sko igra no in pe to glas bo po pe -strili Kantadorji iz Gradina, ki delujejo pod vodstvom Emila Zonte. Okro gli mi zi je sle dil Li te rar ni panj. Magdalena Svetina Terčon je ne samo predstavila zmagovalca Prema 2007 Vesa Pirnata-Brolskega in nagrajeno knjigo »To je moja stvar«, temveč je z avtorjem tudi vodila pogovor, ki je bil mes to ma is kriv, hu do mu šen in tudi globok v pisateljevih mislih in čustvovanju. Vesa Pirnata je nagrada izjemno osrečila, v nagrajeni zbriki krat ke pro ze pa je pred bral cem raz -grnil večplastno podobo svojega življenja ob liku duhovitega in iznajdljivega očeta, ki je imel pogosto navado vzklikniti: »To je moja stvar!«, še posebno takrat, ko ni želel svojih misli preveč natančno razmotrivati, ko mu je zmanjkalo besed ali ko je menil, da je so go vor nik pre da leč od te -ga, da bi us pel do je ti nje gov mi sel ni domet. Nekaj najbolj značilnih odlomkov je Veso Pirnat prijazno odto-pil v branje piscu teh vrstic. Sle dil je slo ves ni tre nu tek, ko je predsednica Združenja književnikov Pri mor ske Ines Cer gol, raz gla si la zmagovalko Prema 2008; zvrst je bila tokrat posvečena radijski igri. Tričlanska žirija, ki so jo sestavljali Cvetka Bevc, Katja Pegan in Sergej Verč je nagrado podelila pisateljici iz Nove Gorice Mariji Mercina za igro Najdaljša noč. Igra bo za nagrado doživela radijsko uprizoritev. Literarni panj je sklenilo branje petih pesnikov in pisateljev s Primorske. Prvi se je poslušalstvu predstavil Vanja Pegan, avtor knjig za otroke, po katerih so bile uprizorjene tudi nekatere otroške igre. Iz svoje zadnje knjige »Nebo daljnega poletja« je pisatelj prebral zaključno zgodbo. Poezija Berta Pribca, pesnika, ki je bil dolga desetletja razpet med rodno Istro in Avstralijo in ki se je pred kratkim proslavil s prevodom pesmi Sre- čka Kosovela v angleščino, je prebrala Vanja Sterle. Pesmi so zadišale iz zadnje zbirke »Vonj po jasminu«, ki je izšla letos spomladi in doživela veliko laskavih ocen. Akademski slikar Viktor Snoj, ki je leta 1953 odkril v cerkvi v Hrastov-ljah Ples smrti, je v svojem dolgem in plodnem življenju izdal tri pesniške zbirke. Zadnja je izšla pred mesecem dni, in sicer v slovenščini, hrvaščini in italijanščini. Viktor Snoj je s svojim tudi filozofsko ubranim nastopom prevzel občinstvo in iz svoje trijezič- ne zbirke Lebdenje prebral nekaj najznačilnejših pesmi. Domačin s Prema, Jožko Stegu, je v književnosti prehodil samorast-niško pot. V mladosti je pisal protest-niško poezijo, za Litararni panj pa je pripravil tri bolj razmišljujoče pesmi. Kot zadnja se je predstavila tržaška pisateljica Evelina Umek, ki se je zadnja leta močno uveljavila kot mladinska pisateljica. Njeno poučno knjigo »Sprehod z baronom« uvajajo po tržaških nižjih srednjih šolah kot dragocen učbenik, na literarnem večeru pa je predstavila uvod v biografski roman Marice Nadlišek Bar-tol, ki bo izšel pri založbi Mladika v Trstu pri hod njo je sen. Po književnih užitkih pa je bila na vrsti na grajskem dvorišču pevska poslastica. Pevski zbori in skupine z območja občine Ilirska Bistrica so imeli letos že svojo tretjo revijo. Tokratno zborovsko srečanje pa je bilo namenjeno skupinam, ki gojijo ljudsko petje. Prve so se na prizorišču pojavile dekleta in žene Pevske skupine kmeč kih že na iz Ilir ske Bi stri ce, ki skupaj prepevajo že dvanajst let. Druga je bila na vrsti skupina »Vasovalci«, ki je nastala leta 1993 in ki jo vodi Dimitrij Grlj. Ubrano in fantovsko hudomudno so zapeli med drugimi tudi pesem o »štemani Karlinci«. Mo čan vtis pa so to krat za pus -tile Bistriške škuorke; štiri brhka in priljubna dekleta, ki vsa skupaj komajda presežejo sto let starosti, a ki prevzamejo s svojim pristnim ljudskim glasovnim pečatom, kot bi resnično po slu šal pe ri ce ob po to ku, ali ženjice na žitnem polju, ali nekdanje ljudske pevke pri obrednih opravilih. Zdaj »surovo ognjevito«, zdaj »na polno štimo« ali »značajno zanese-njaško« so obvladale grajsko dvorišče tudi s pravo mero samozavsti, kar je še bolj zaznamovalo njihov suvereni nastop. Največje odobravanje je med po slu šal ci po že la » Ni ga lepšga me -sca v letu«. Upati je, bodo »Bistriške škuorke« nadaljevale v poslanstvu, ki so si ga zadale: raziskovanje, zbiranje, ohranjanje, zlasti pa prepevanje ljudskih pesmi. Revijo so zaključili Hrušiški fanti, ki kot skupina ljudskih pevcev delujejo že od leta 1995 in so že prerasli v pojem brkinskega ljudskega petja. Pridobili so si veliko simpatij doma i n na tuj em in s svoj im pristnim ljudskim izrazom oplemenitili tudi nedavno srečanje predsednikov srednjeevropskih držav, na pristni fantovski način zapeto slovensko ljudsko pesem pa so ponudili tudi predsedniku ZDA Georgu Bushu ob njegovem zadnjem obisku v Sloveniji. Hrušiški fanti so revijo zaključili primerno slove su, ki se jih dr ži. Pot ek 22. Prems kih sreč anj j e prijetno povezoval Marjan Štember-ger, za primerno in kakovostno ozvočenje pa je poskrbel Borut Kaluža. Besedilo in fotografije Boris Pangerc trst - Gledališča v gledališču »Afriško« Pomladno obredje Koreograf Heddy Maalem je svojo videnje zaupal mladi plesni skupini, ki jo sestavljajo temnopolti interpreti Prebujenje narave, novo življenje, ki zahteva žrtve, izbruh strasti: vse to, brano iz drugačnih zornih kotov in z različnimi poudarki, so koreografi razbrali v glasbi Igorja Stravinskega in skušali predelati v plesno predstavo. Gre za Pomladno obredje (Le sacre du printemps), kije doživelo nešteto plesnih postavitev in kot toliko del, ki so se s časom zakoreninila v splošno zavestio, je tudi ta plesna predstava na krstni predstavitvi doživela neuspeh. Skladatelj je za neuspeh, ki je Pomladno obredje doletel v Parizu 29. maja 1913 krivil koreografa, slovitega Nijinskega, ki je koreografijo pripravil za Ruski balet Diagileva. Verjetno je bil Stravinski ravno toliko »kriv« kot Nijinski: tako glasba kot sam ples sta bila nedvomno prelomna za tisti čas, divja, neobrzdana, brez posebne romantike. To je bilo nadvse očitno tudi v »afriškem« pristopu do tega dela: koreografija, ki jo je za svojo (temnopolto) skupino pripravil koreograf Heddy Maalem, je prežeta s prvinsko slo po življenju, po spolno doživeti ljubezni, po preživetju, ki lahko zahteva tudi človeške žrtve. Pred polno zasedenim tržaškim rimskem teatrom jo je v okviru pobude Gledališča v gledališču nadvse dinamično podala skupina 13 mladih plesalcev. »Afriški« pečat pa je predstavi vtisnil še tipičen ritem, kije časih »podžgal« glasbo Igorja Stravinskega. (bip) / KULTURA Sobota, 5. julija 2008 13 TOMIZZOV DUH i* «A Tatavika Milan Rakovac Tatavika, lokalni naziv za jedan pa- rov, cussi che posso marendar ogni volta razittski mediteranski grm, iz roda imela, e come dio comanda al Bivio de Capodis-po Ižu i diljem Dalmacije, obrasta i sras- tria! ta i urasta i prorasta smokve i masline i ku-ce i puteve. Ako bih slijedio Iljfa i Petrova, da vec samo ime odreduje sudbinu, pa ako si roden kao Baranov (ovnov) zgazit ce te vlak u tridesetoj, a ako pak kao Orlov, bit ceš u četrdesetoj dirigent moskovske filharmonije; onda vec samo ime TATAVIKA, možda ilirskogkorijena, ili pak čak indoeuropskoga, sluti na zlo. Tatavika se širi i na čovika, se kapi, i kad te capa čovik-tatavika, aj brižan ti! Come nella cansson de San Remo cantada da Nilla Pizzi, se no sbaio, »L'EDERA« - e tu avolto intorno a me come l'edera - me par che la va: no 'rivo piu capir 'sta gente moderna, cio mio, xe tut-to pien d'invidia e cattiveria. Come che sa-ria ben - far mal al altro; 'pena cussi te xe sgaio: Fermate il mondo, voglio scende-re, cantavano i flower-power, e el bon Giorgio Bocca ghe scriveva un intiero libro co'l omonimo titolo. Evo primjera: Poučan cro-slo incident u lučici Komoševa na Ižu; jahta pod hrvatskom zastavom, na palubi dva mlada gola čovjeka, i tako goli, skaču u more i šecu se po brodu i rivi; a oko njih ljudi, žene, znatiželjna djeca, puna riva, škola je vec završila. I tada jedan od domacih ljudi počne vikati na ovu dvojicu, da gdje im je pamet, da zar tako bezočno medu dje-com goli se šecu. Slučaj j e htio da su ta dvojica »naturista« Slovenci. Naravno, od-mah je na rivi počelo brontulanje da neka gredu u Ljubljanu činiti čine e čirko, dente prez krijancije, pak da ce njin cime prisici... Ma čekaj jeno malo, rečen ten čo-viku u bojžen bisu, imaš račun, nu, samo ča rabi ni vikati ni klieti ni Ljubljanu bro-jiti. Inutile. A onda ozbiljni ljudi, oni Kr-ležini rezoneri&inteligenti, oštroumno rezoniraju da su Kranjci ove blažene vi-njete izmislili samo da napakoste Hrvati-ma! Jer da Hrvati stalno putujemo tko u Trst, tko u Graz, pa onda udri Hrvata po džepu! »Mi credo che i scrivi 'sta roba solo per insempiar la gente«, diria Carpin-teri&Faraguna. Nemreš bilivit, bi rekli Za-grepčani! Osobno, kao i mnogi drugi Is-trani koji barem jednom mjesečno putujemo na liniji Istra-Zagreb, maksimalno cemo, na primjer, profitirati, jer nam je ganz egal putovali preko Rijeke ili preko Ljubljane; a preko Rijeke cestarina i tune-larina je cca 12 Eura u jednom smjeru, vol dir dodise volte ventiquattro fa Euri-per-anno duecentosessantaquattro: A prek Ljubljane nas bo to koštalo dvainpedeset Evrov na leto! Mi ostane vec kot dvesto Ev- Ma va la va, macaco; in naj živi Gospod Prvi Minister Janez Janša zraven co'l tovariš fato scrittor a Zagabria anni fa, e diventado ministro per miracolo. OK, za danas dosta meni dragih digresija, u koje zaronim kao da su duboko plavo more; ča su kantali jedna bot u Jugi na Split-sken festivalu »ra-ra-ra-radnička odma-ra se klasa/ pla-pla-pla-plavi se Jadran ta-lasa«... I tako seja, penzionerska klasa ex-jugo-srednji sloj, tranzicijski proleter, lipo kupan u portu Komoševe, i gledan ta dva splašena šempija kak njin se puzdre klati na kuverti, pak slušan tega drugega domačega kako hi kune i šalje hi h materi slo-vienskoj; pak mu šot voče rečen, daj, čo-viče, ne viči, ma ča brojiš njin da neka grie-du ča ja znan kamo, su blago nekrsno i ne-spovidano, su, ma nisu Slovienci nego samo blago! Za »utjehu«, u toverni malo za tin se karaju da ča Rika, ter da je muslimanska a ne hrvacka, i da ča Zadar, ter vero da je vlaški. Pjutošto, ako čemo propio po našu mediteransku; lipo se gre dišpet-na-dišpet. Vržmo, uzmeš blak iz santine - che i pro-letari- i Polesani ghe scriveva sui muri »Tito a Pola - baccoli in cariola« e »No volemo pan bianco inglese«, i lipo mu pituraš puzdru in bel color nero, e dopo che'l se fa mara-viea davanti de fioi; altroche pedophilia! I zato va rečen da sve sama tatavika u lju-dan je danas, ma propio kako za urtu delati dišpete jieni drugin, vol dir da piena ta bot si žgajo i ganac e ciodo, che a Pola una volta al frajer se diseva che el xe CIODO. Pero, dejmo, no, alegria, alegria! -ghe conssolava Majk Bondorno el mona che propio el gaveva perso un milion su lassa-radoppia o cossa so mi come se ci-amava, samo ča el Karusel ge jera un'al-tra roba. Aproposito; me la godo 'sti gior-ni come el Bekam in Kalafonja, che la R AI ga messo in onda de novo LALTRA DO-MENICA, con Arbore, Benigni e altri. Na stranu sad što zapanjuje avan-gardni artizam tih emisija, starih oko tri decenija, i britki sarkazam kad Benigni papu nazove Vojtilaccio, ali još više sa čež-njom čovjek uživa u duhu i dobrostivoj ironiji, čovječnosti i šarmu; pa se onda zgranuto pitam, zar naš brod civilizacije zbilja tone u banalnost i kič? Pa valjda još postoji humanistička ideja dobrote i zdra-vog razbora, a nju opet uzvisiti i dati joj novi legitimitet - evo novog, teškog!, za-datka za modernog izobraženca: Z tata-vikon je lako, bašta čapati kosir eli rankun i je posiči! in memoriam Zoran Kržišnik: zapisan slovenski likovni umetnosti, še posebej grafiki »V Ljubljani imam le enega prijatelja, Zorana« je 94-letni Zoran Mušič utrujeno dahnil, ko je svoje povedal še zadnji govornik na otvoritvi velike razstave v Gorici. »In to sem jaz, Zoran, tu pred tabo sem«, ga je ganjeno spomnil Zoran Kržišnik. In obema Zoranoma so se v objemu zaiskrile oči, v spomin na skupno preživete neštete večere in noči med Benetkami in Cortino, med Parizom in Ljubljano. Zapis o žirovniškem vrhunskem likovnem kritiku in organizatorju sem namenoma pričel z anakdotico, saj je Zoran slovel kot človek z neizčrpno zakladnico anekdot iz svojih bogatih življenjskih izkušenj, popotovanj in srečevanj z umetniki, galeristi, predsedniki in člani najrazličnejših žirij velikih likovnih tekmovanj v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Aziji in Oceaniji. Kmalu po vojni - bil je v partizanih od leta 1943 - je postal upravnik Moderne galerije v Ljubljani, kjer je diplomiral iz umetnostne zgodovine. Na začetku petdesetih let, ko se je Mušič preselil iz Benetk v Pariz, se je Zoranu porodila zamisel o ustanovitvi Mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani. V francoski prestolnici sta Kržišnik in Mušič pritegnila k pobudi še ajdovskega rojaka in uglednega Parižana Vena Pilona. Kržišnik pa je takoj postavil pogoj, da v Ljubljani lahko razstavljajo le velika imena svetovne umetnosti. Leta 1955 je biena-le zaživel, Zoran pa ga je nepretrgoma vodil polnih 45 let, vse do prestopa v tretje tisočletje. Mednarodni grafični biena-le je kmalu zaslovel v svetu, saj je predstavljal v najbolj napetem obdobju železne vojne stičišče, na katerem sta se srečali umetnosti socialističnega vzhoda in kapitalistično-demokratičnega zahoda. Toda pot nikakor ni bila lahka: oblast v Ljubljani in Beogradu nikakor ni bila naklonjena oblikam modernega in postmo-dernega grafičnega snovanja, ki so bila tako daleč od realsocialističnega videnja. Kljub oviram in metanju polen je zmagala gorenjska vztrajnost, diplomacija prigovarjanja, dialogiranja. Tudi v tem je bil Zoran mojster. In Ljubljana je čez noč postala prestolnica svetovne grafike. Kako sta bila Zorana (Kržišnik in Mušič) povezana najbolj zgovorno priča dejstvo, da je Mušič sodeloval na vseh prvih devetih bienalih in večkrat tudi kasneje. Toda Kržišnik ni bil le umetnostni kritiki in organizator, pač pa tudi promotor slovenske likovne umetnosti in grafike še posebej po svetu. Kalin, Debenjak, Bernik, Spacal, Jemec, lahko bi jih naš- Kržišnik s prijatelji-umetniki na svoji 80-letnici teli še več: vsi so zasloveli tudi s pomočjo prodornih besedil Zorana Kržišnika. Čeprav je bil stalno na poti, se je redno vračal v rodno Selo pri Žirovnici, kjer si je pričel graditi dom na robu vasi. »Tu sem kot otrok pasel krave in se igral pod smreko, ki se je v desetletjih razrasla in mi v poletni soparici zagotavlja prijeten hlad. Tam doli tik mimo Batiče-ve skulpture pa je dom sestrične Regine, ki me zalaga s fanclji in domačo slivov-ko«, je razkazoval dom in okolico. »Če bi imeli še roza obarvano skalove iz Do-limitov, bi se ahko merili z Armentaro-lo pod prelazom Falzarego, kjer je še le-še kot v Cortini«. Sledil je obisk gostilne »Pri Trebušniku«, kije dobila ime po Zoranovem starem očetu. In medtem ko je gospa Tatjana nosila na mizo gorenjske specialitete, nam je Zoran zaupal, koko se je leta 1947 pod pritiskom partije moral odpovedati karieri pevca lahke glasbe. »Postavili so me pred aut aut: ali prepevanje z Bojanom Adamičem, ali vodstvo Moderne galerije«. Kljub obveznostim z grafičnim centrom, ki ga je uredil sredi Tivolija, si je vzel čas za sodelovanje pri novih pobudah. S svojimi bogatimi izkušnjami in poznanstvi je bistveno pripomogel k uspehu razstav v umetnostno-kulturnem centru Škerk v Trnovci. Bil je namreč prepričan, da tržaški Kras lahko postane izredno pomembno umetniško stičišče med snovanju likovnikov iz Slovenije, Italije in Avstrije. Znanje in umetnost st močnejša od grobosti zagovornikov monokulturnega zapiranja vase, svinčnik in pale ta pa zmo reta več od še tako ostre ga me ča. Saša Rudolf sardinija - Flumini jazz and world Trio Etnoploč nastopil na festivalu posvečenemu pevcu Andrei Parodiju Etnoploč na arhivskem posnetku BUMBACA Trio Etnoploč širi svoj krog povezav in se vse bolj uveljavlja tudi izven slovenskega ambienta z osebnim prepletom ljudskih in jazzovskih elementov, ki jih črpa predvsem iz balkanske zakladnice. Pred kratkim je skupina nastopila na Sardiniji v okviru prvega festivala Flumini jazz and world - nagrada Andrea Parodi, ki je nastal v spomin na pevca skupine Tazenda. Na programu festivala so bila znana imena italijanske scene, od saksofonista in pevca Gavina Murgie do skupine Tenores di Bitti, a tudi mednarodno priznani jazz glasbenik Kenny Barron. Harmonikar Aleksander Ipavec, trobentač Matej Špacapan in saksofonist Piero Purini so koncertirali v kraju Quartu Sant'Elena pred šte vil no pu bli ko. Na kon cer tu so predsta vili tudi izvedbo Parodijeve skladbe »A foa«, kar je bil obenem poklon osebi, kateri je posvečen festival in pa tudi ustanov nim na me nom pobu de. Festival je namreč nastal z namenom, da ovred-no ti sar din ski jezik in kul turo, ob tem pa kul -ture vseh jezikovnih manjšin sredozemskega območja. Sardinija bo še zaznavno prisotna v bodočnosti tria, ki bo tu posnel svojo novo cd ploščo. ROP Predstavili 10. filmski festival v Motovunu Na kultnem hrvaškem filmskem festivalu v Motovunu bodo letos predstavili več kot sto filmov, 28 pa jih bo v glavnem programu, so napovedali organizatorji v Zagrebu. Na deseti izdaji motovunskega filmskega festivala bodo od 28. julija do 1. avgusta zavrteli tudi nekatere izmed nagrajenih filmov v Canne-su in na Sundanceu.V glavnem programu bo britanski dokumentarni film Man on Wire (Človek na žici) Jamesa Marsha in irski rock muzikal Once (Nekoč) Johna Car-neya, ki sta nagrajenca Sundancea. S festivala v Cannesu prihaja nagrajena kolumbijska drama PVC-1 režiserja grškega rodu Spirosa Sta-tholulopoulosa. »V zahvalo občinstvu, ki že deset let z vseh koncev sveta prihaja na festival, smo pripravili rekorden program«, je na četrtkovi novinarski konferenci poudaril direktor festivala Igor Mirkovic. Dodal je, da bo v glavnem programu tudi novi hrvaški film Zrinka Ogreste »Iza stakla«. Prostori za predvajanje filmov bodo odprti vsak dan ob 10. uri, zaprli se bodo v jutranjih urah naslednjega dne. V enem izmed kino prostorov bodo letos predvajali le ruske filme, in sicer v čast stoti obletnici velike svetovne kinematografije. Organizatorji so poudarili, da je bilo v preteklih devetih letih na filmskem festivalu predstavljenih več kot 650 filmov; »hrib filmov« je v tem času obiskalo približno 250 tisoč ljudi. (STA) Wagnerjev festival letos tudi na spletu Wagnerjev festival v Bayreuthu si bo letos mogoče ogledati tudi preko interneta. Organizatorji festivala so se odločili, da bodo na spletu predvajali opero Richarda Wagnerja Mojstri pevci Nurnberški. Dostop do prenosa bo ljubitelje opere stal 49 evrov, na voljo pa je 10.000 vstopnic, je povedal predstavnik, odgovoren za komuniciranje z mediji Alexender Buche. Vstopnice za sam festival sicer stanejo tudi po 208 evrov. Omeniti velja še, da glasbeno občinstvo na vstopnice čaka tudi deset let. Sicer pa letošnji festival, stoti po vrsti, prinaša še eno novost. Poleg prizorišča, ki lahko sprejme 2.000 gledalcev, bodo organizatorji postavili ekran, na katerem si bo 15.000 ljudi operne dogodke lahko ogledalo brezplačno. Letošnji festival je po 57 letih zadnji, ki ga vodi vnuk slavnega skladatelja Wolfgang. (STA) 1 4 Sobota, 5. julija 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.it gorica - Pokrajina postavlja temelje čezmejnega logističnega okraja Avtocesta Vileš-Gorica, dežela hoče komisarja Predstavili študijo o razvoju infrastruktur - Izražena potreba po železniški povezavi Gorica-Ljubljana »Ob izredni komisarski upravi za izgradnjo tretjega pasu avtocestne trase A4 Trst-Benetke, ki jo bomo gotovo dosegli, si deželna vlada prizadeva tudi za imenovanje izrednega komisarja za projekt avtocestnega odseka Vileš-Gorica. Čas za ureditev dolgo pričakovane avtoceste, ki bo ključnega pomena za razvoj goriškega in deželnega območja, bi s posredovanjem izrednega komisarja lahko pospešili. Potrebovali bi lahko do 30 odstotkov manj časa. Pomemben korak v smeri uresničitve projekta bo vsekakor opravljen že prihodnji teden, ko bo družba Au-tovie Venete odobrila dokončni projekt.« Namen deželnega vodstva FJK, da od rimske vlade doseže izredno komisar-sko upravo za avtocesto Vileš-Gorica, je včeraj izrazil deželni odbornik za infrastrukture in prevoze Riccardo Riccardi, po katerem bo dežela FJK lahko postala logistična platforma na evropski ravni samo v primeru, da bodo ovrednoteni vsi njeni poli, tudi goriški. Predstavnik Ton-dovega odbora se je v palači De Bassa v Gorici udeležil posveta na temo čezmej-ne logistike, v okviru katere je goriška pokrajina predstavila zaključke študije izvedljivosti za uresničitev teritorialne logistične platforme, ki bi upoštevala in dopolnjevala tudi posege mednarodne razsežnosti, kot bo peti koridor. Posvet je pokrajina priredila v sodelovanju z italijanskim ministrstvom za infrastrukture, ki je v okviru projekta SISTEMA pred tremi leti financiralo študijo in zaupalo pokrajini Gorica vlogo koordinatorja. »Ministrstvo je naš čezmejni teritorij, ki se je po padcu meje znašlo v središču Evrope in ima zato z logističnega vidika velik potencial, označilo kot "ciljno območje'. V tej študiji smo preučili, katere so obstoječe infrastrukture na goriškem in širšem območju ter možnosti za njihovo mrežno povezavo. Navedene pa so tudi možnosti za uresničitev novih infrastruktur, kot bi lahko bila železniška povezava med Gorico in Ljubljano. Ministrstvo je očitno pozitivno ocenilo naše delo in je sedaj financiralo še drugo fazo projekta SISTEMA, v okviru katere bomo prešli k načrtovanju pravega logističnega okraja,« je povedal predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, ob katerem so v uvodu včerajšnjega posveta spregovorili pokrajinski odbornik za koordinacijo za prostorsko planiranje Marko Marinčič, goriški župan Ettore Romoli in deželni odbornik Riccardi. Župan je ocenil, da je študija zelo pomembna, saj omogoča iskanje novih poti gospodarskega razvoja za goriški prostor, ki se je s padcem meje znašel v spremenjenih okoliščinah, ki obenem postavljajo priložnosti in tveganja. Marinčič je spomnil, da so pred desetimi leti krajevne uprave čezmejnega gorica-tržič S popusti živahno na ulicah Spremne pobude bodo zaznamovale začetek razprodaj, ki bodo v Gorici startale danes. Več trgovin v mestnem središču bo delovalo s podaljšanim urnikom, zaprle pa naj bi okvirno okrog 23. ure. Na Raštelu bo tržnica, na korzih pa več pobud, od koncertov pred bari Galleria, Venezia, Caffè house in Cicchetteria, do animacije za otroke s čarodejem Ursusom in maskerji. Kupci, ki bodo obiskali trgovine, bodo v sladoledarnah Girandola in Gelatiere lahko kupili sladoled po znižani ceni. V barih bodo ponujali »peršolado« in lubenico, v ulici Garibaldi pa sladkarije. Ob začetku razprodaj bo drevi posebej živahno v Tržiču. Preko 200trgovin v središču mesta bo podaljšalo delovni urnik do 23. ure ali do polnoči. Ob trgovinah bodo delovni urnik do 5. zjutraj lahko podaljšali tudi lokali. Ob 18.30 bodo v centru odprli kioske in tržnico, poskrbljeno pa bo tudi za animacijo za otroke in glasbo (igrala bo skupina Radio Zastava). Ob 21.30 bo na trgu Falcone-Borsellino na vrsti projekcija filma »L'orchestra di piazza Vittorio«, ob 22. uri pa bo na trgu Republike koncert skupine Pfm. Ob polnoči bo na vrsti koncert priljubljenega glasbenika Caparezze. V Sloveniji se bodo poletne razprodaje tekstila in obutve uradno začele šele 14. julija. območja podpisale pakt o čezmejnem sodelovanju, ki pa mora danes preiti iz faze predvidevanja možnih razvojnih scenarijev na fazo izkoriščanja novih geopolitičnih priložnosti. »Začenja se nova, operativna faza,« je prepričan Marinčič. V nadaljevanju sta posegla župan občine Šempeter Vrtojba Dragan Valen-čič in general manager RRA Severne Primorske Črtomir Špacapan, ki sta potrdila potrebo po železniški povezavi med štandrež - Obnova vaškega trga Rajonski svet narazen, beseda krajanom MARIO BRESCIA BUMBACA David Peterin BUMBACA V zvezi z načrtom prekvalifikacije osrednjega vaškega trga ni štandreški rajonski svet sprejel nikakršnega stališča. Besedo prepušča krajanom. Na četrtkovi »vroči« seji se namreč predstavniki krajevne skupnosti skorajda niso dotaknili vsebin štirih osnutkov, o katerih se morajo izreči in nato posredovati goriški občini svoje ocene, o katerih je župan Ettore Romoli obljubil, da jih bo upošteval. Med sejo so namreč opozicija ter predstavnika leve sredine David Peterin in Nataša Paulin kritično ocenili ravnanje predsednika krajevnega sveta Marjana Brescie, kateremu očitajo, da je ostale svetnike prepozno seznanil v zvezi z vsebinami osnutka, ki je v Štandrežu povzročil val nesoglasja, predvsem zaradi krčenja števila parkirišč pred cerkvijo. Svetniki so namreč osnutke prvič videli v četrtek, medtem ko so si trgovci, Brescia in štandreški župnik že sestali z načrtovalci 11. junija. »Najprej moram podčrtati, da ne govorimo o dokončnem načrtu, pač pa le osnutku. Nič ni odločenega, saj bodo končno besedo imeli krajani, katerih voljo bomo upoštevali in na tej podlagi posredovali naše mnenje občini. Javno srečanje bo potekalo v sredo, 9. julija, v domu Andrej Budal. Podčrtati moram tudi, da je razlika v številu parkirnih mest, ki jih predvidevajo različni osnutki, zelo majhna,« je povedal Brescia in dodal: »Postopek za odobritev načrta vsekakor ni odvisen od mene, pač pa od občine. Trgovce in gostince pa sem sklical na srečanje le zato, ker je njihova usoda najbolj povezana s trgom.« Opravičilo pa ni prepričalo podpredsednika rajonskega sveta. »Čutili smo se izključene, saj bi morali pri tako pomembnih odločitvah biti soudeleženi tudi rajonski svetniki,« je prepričanDavid Peterin. (Ale) rupa-sovodnje - Črni petek na goriških cestah Najhuje ranjena motoristka Pred bivšo gostilno Ožbot čelno trčila motor in avto - V ulici Gregorčič se je prevrnil avtomobil, težje poškodovanih pa k sreči ni bilo Goričanka je bila včeraj hudo ranjena v prometni nesreči, ki se je popoldne pripetila na križišču pred gostilno v Ru-pi. Okrog 16.10 sta tam trčila motor znamke bmw, na katerem se je ob 28-letnem B.D. iz Gorice peljala tudi omenjena Goričanka, in passat z novogoriško registrsko tablico; njegova voznica se ni poškodovala. Motor je po glavni cesti vozil v smeri proti Trstu, avtomobil pa v nasprotni smeri. Iz razlogov, ki jih preučujejo karabinjerji, sta vozili čelno trčili. Na cesti sta Nesreča s prevrnjenim avtomobilom na križišču med Štandrežem in Sovodnjami (levo), reševalci so zavarovali kraj, kjer so oživljali pri Rupi ponesrečeno žensko (desno) BUMBACA obležala potnica in motorist, ki sije huje poškodoval levo nogo in komolec. Na kraju je posredovalo osebje rešilne službe 118, ki je moškega odpeljalo v goriško bolnišnico, žensko, ki je utrpela poškodbe različnih delov telesa, pa so s helikopterjem prepeljali v bolnišnico na Katinaro. Pri usmerjanju prometa, ki je bil dalj časa oviran, so sodelovali tudi gasilci. Niti uro kasneje je do nesreče prišlo v ulici Gregorčič, na križišču med Štandrežem in Sovodnjami, kjer sta trčila opel Gorico in Ljubljano. Del železnice, ki povezuje Novo Gorico z Ajdovščino, namreč že obstaja, sta opozorila gosta. Posegla sta tudi pokrajinski funkcionar Flavio Gabri-elcig in odgovorni za postopek SISTEMA Francesco Giacobone, popoldne pa je bila na vrsti okrogla miza, pri kateri so sodelovali predstavniki družb in javnih ustanov, ki upravljajo s tovornimi in prometnimi infrastrukturami na območju dežele FJK do Kopra. (Ale) corsa iz Kopra - za volanom je sedela 33-letna Vesna Jelenko-vič -, in fiat 500 z italijansko tablico. V le-tem so bile starejši osebi in deklica, ki so jih reševalci z veliko težavo izvlekli iz avta. Deklica je doživela hud šok, resnih poškodb pa ni utrpela. Ranjene niso bile niti ostale vpletene osebe, čeprav se je avtomobil opel corsa prevrnil na streho. Ob službi 118 je na kraju posredovala tudi prometna policija, ki ugotavlja odgovornost za nesrečo. Na avtocesti izgubil tovor Zaradi prometne nesreče je bila na avtocesti A4 med Moščenicami in Redi-puljo skoraj 4-kilometrska kolona vozil. V nezgodo, ki se je včeraj pripetila okrog 17. ure, sta bila vpletena tovornjaka. Voznik enega od dveh je iz še nepojasnjenega vzroka izgubil nadzor in zavozil na desno v skalnato steno. Šofer tovornjaka, ki mu je sledil, je pritisnil na zavoro, da bi se mu izognil, vendar zaradi nenadnega manevra je izgubil del tovora, ki je padel na cestišče, manjši del pa tudi v voznikovo kabino. Šoferja nista bila ranjena, tok prometa na avtocesti pa se je zatikal nekaj ur, saj je bila vožnja močno ovirana zaradi odstranjevanja izgubljenega tovora. Sartori zagovarja upravo Kritikam opozicijskih svetniških skupin na račun goriške mestne uprave je odgovoril svetnik in občinski koordinator stranke Forza Italia Roberto Sartori. »Laž je trditi, da je bilo zasedanje občinskega sveta odloženo na 21. julij zaradi dopustov svetnikov večine in da je uprava izgubila navdušenje nad upravljanjem. To sta nedopustni in površni izjavi, ki žalita župana, njegov odbor in svetnike, ki z vsakodnevnim delom skušajo reševati težave mesta in njegovega ozemlja,« pravi Sartori in obžaluje, da so takšne ocene izrekli tudi predstavniki opozicije, »ki so do pred kratkim izkazovali večje spoštovanje do kolegov iz večine«. Konzorcij naredil obračun V letu 2007 je konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine izvedel za tri milijone evrov del, med drugim je financiral bonifikacijo Prevala in izboljšanje namakalnega sistema z uporabo deževnice na Tržiškem, v Gradišču in na Krminskem. »Ob koncu leta smo najeli posojilo za 5.550.000 evrov, s katerim bomo financirali posodobitev namakalnih sistemov. Gre za 20-letni posojilo, ki nam ga je dodelila dežela FJK,« je povedal predsednik konzorcija Enzo Lorenzon. V lanskem letu je konzorcij dosegel izravnavo bilance s 35.146.020 evrov stroškov. Priznanje olimpijcem Odbojkar Loris Mama, kajakaš Luca Pie-monte ter jadralci Andrea trani, Larissa Nevierov in Chiara Calligaris so prejeli priznanje in voščilo uprave goriške pokrajine, ki jo bodo avgusta zastopali na olimpijskih igrah v Pekingu. Simbolno priznanje sta športnikom na sedežu jadralnega društva SVOC v Tržiču izročila odbornica Sara Vito in predsednik Enrico Gherghetta. Vikend s pticami ujedami Danes in jutri bodo na goriškem gradu in v grajskem naselju potekali dnevi so-kolarstva. Sodelovali bodo sokolarji iz Italije, Nizozemske, Španije, Češke, Slovaške, Avstrije, Slovenije in Madžarske. Uprizorili bodo dresiranje ujed za lov in akrobatsko letenje, društvo Arma Antica pa bo nastopilo s srednjeveškimi dvoboji. Današnji večer na gradu bo v okviru festivala dvorne glasbe popestril koncert srednjeveške glasbe v izvedbi skupine Orientis Partibus. Danes ob 12. uri pa bo tudi srečanje-pobratenje sokolarskih društev iz Koroške in Slovenije. V spomin na tragedijo V Prvačini bo danes krajevni praznik, s katerim se spominjajo dogodkov ob sv. Cirilu in Metodu 5. julija 1920. V skladu s starodavno tradicijo so takrat praznovali god slovanskih bratov, poleg verskega pa je imel dogodek tudi močan narodnostni naboj. Udeleženci so nosili tro-bojnice ter igrali in prepevali narodne pesmi, zastave pa so visele z zvonikov in oken. Razobešanje zastav je vznemirilo italijanske orožnike. Ker jih domačini niso hoteli predati, so začeli orožniki streljati v množico, pri čemer so bili štirje domačini, med njimi tudi en otrok, huje ranjeni. V spomin na ta dogodek, ki je bil eden prvih uporov proti italijanski nasilni politiki na Primorskem, bo danes ob 19. uri na trgu pred župnijsko cerkvijo osrednja slovesnost ob postavitvi plošče »Za dom in rod«. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 5. julija 2008 15 nova gorica - Slovenski konzulti iz Gorice na zasedanju z novogoriško komisijo Čezmejnemu sodelovanju želijo dati novega zagona gorica - IRIS Spojitev v roku devetih Brulc:»Trenutna situacija ni rožnata« - Skupna podpora postavitvi Trubarjeve spominske plošče v Gorici mesecev V sejni dvorani novogoriške občine je sinoči potekalo srečanje slovenskih konzult goriške pokrajine in občine Gorica ter komisije za mednarodne odnose novogoriške mestne občine. Zbrane sta uvodoma pozdravila Stojan Ščuka, ki predseduje omenjeni komisiji, in novogoriški župan Mirko Brulc, ki je izrazil prepričanje, da je treba iskati nov zagon za čezmejno sodelovanje. »O tem skušamo prepričati tudi goriško občinsko oblast, a trenutna situacija ni najbolj rožnata,« je še povedal Brulc in poudaril, da se vsakodnevno dogajajo stvari, ki dokazujejo, da drug brez drugega ne moremo. Tudi predsednik slovenske konzulte pri goriški občini Ivo Cotič je izrazil prepričanje o nujnosti čezmejnega sodelovanja, predsednik pokrajinske konzulte Peter Černic pa je povedal, da so bila srečanja, do katerih je prišlo v obdobju minulih šestih mesecev, usmerjena v postopke združevanja prostora, ki je bil večji del preteklosti enoten. »Eden od drugega smo odvisni, zato upam, da se bodo težave premostile in da bodo izvedeni predlogi za boljše sosedstvo,« je še poudaril. V nadaljevanju zasedanja, ki so se ga udeležili tudi po- krajinska odbornika Mara Černic in Marko Marinčič ter novogoriški podžupan Vojko Fon, medtem ko je občinski odbornik Stefano Ceretta opravičil odsotnost, so bila predstavljena dela treh komisij, ki so bile ustanovljene na zadnjem srečanju treh teles decembra lani v Gorici. O mešani komisiji za gospodarstvo, ki se je od ustanovitve sestala dvakrat, je poročal njen koordinator Aljoša Sosol. Povedal je, da so člani pripravili skupno projektno idejo o čezmejnem kulturnem parku Goriške, ki vključuje štiri tematske poti. S tem naj bi fizično povezali turistično ponudbo na obeh straneh meje. Za projekt bi potrebovali en milijon evrov, ki bi jih lahko dobili na razpisu Programa Cilj 3 Italija-Slovenija 2007-2013. Poročilo delovanja komisije za okolje, ki se je prav tako sestala dvakrat, je ob odsotnosti njenega predsednika podal Peter Černic. Povedal je, da se je komisija osredotočila na iskanje si-nergij na področju problematike odpadkov, kar pa se je zaradi razlik v zakonodajah izkazalo za težko izvedljivo. Komisija je tudi obravnavala gospodarjenje z vodo iz reke Soče; s tem v zvezi je že predlagala skupno omizje, na katerem bo tekla beseda o tem, kako zgraditi enoten sistem na čezmej- Konzulti iz Gorice in novogoriška komisija včeraj na delu v dvorani mestne občine FOTO N.N. nem območju. Tretjo delovno področje komisije pa je povezano s sistematičnim monitoriranjem zraka, ki bi pokazalo, kako se onesnažen zrak premika in od kod prihaja. O delu komisije za kulturo, šolstvo in šport je v odsotnosti predsednice Ive Devetak spregovoril Stojan Ščuka. Povedal je, da se je komisija sestala enkrat, v poročilu pa je navedena vizija o skupnem sodelovanju znotraj enotnega slovenskega kulturnega prostora, ki predvideva spodbujanje kulturnih izmenjav, izvajanje skupnih oblik neformalnega izobraževanja in preživljanja prostega časa, nadgrajevanje že uveljavljenih izmenjav na športnem področju in še marsikaj, med konkretnimi aktivnostmi pa je napovedal bralni maraton v spomin na Franceta Bevka, ki bo ob 60-letnici Nove Gorice potekal v septembru. Poudarek zasluži še okoliščina, da sta novogoriška komisija za mednarodne odnose in pokrajinska konzulta včeraj podprli postavitev Trubarjeve spominske plošče v Gorici, kar želi slovenska konzulta pri občini uresničiti letošnjo jesen. Nace Novak Skupščina delničarjev IRIS-a je včeraj izglasovala stališče, s katerim poziva vrh družbe, da naj v najkrajšem možnem času izvede spojitev z drugo družbo na področju energetskega sektorja. Delničarji so obenem predvideli naknadno spojitev na področju ravnanja z odpadki, do česar naj bi prišlo v doglednem času in vsekakor pred marcem 2009. Spojitev naj se po možnosti izvede - so sklenili - s subjekti, ki imajo sedež v deželi FJK. Včerajšnje skupščine delničarjev so se udeležili župani ali namestniki vseh občin goriške pokrajine z izjemo Gradeža, Števerja-na in Dolenja; skupno so zastopali 91,12-odstotni delež lastništva. Omenjeno stališče so izglasovali skoraj soglasno. Vzdržal se je le župan iz Medee Alberto Bergamin, ki se je ogreval za možnost, da bi že včeraj sprejeli odločitev o spojitvi IRIS-a z drugo družbo na vseh področjih delovanja. Delničarji so tudi zahtevali, naj jih vrh družbe seznani z vsako novostjo, ki bi lahko vplivala na odločitev. »Do spojitve bo torej prišlo,« je ocenil goriški župan Ettore Romoli. »Kljub različni politični barvi so delničarji dokazali visoko stopnjo enotnosti, kar pomeni, da so v mislih imeli le interes družbe in občanov. Morda pa bi že včeraj sprejeli odločitev o takojšnji popolni spojitvi, ko bi predsednik pokrajine Gherghetta pred upravitelji leve sredine ne zagrozil z odstopom,« je polemičen Romoli. Odprto ostaja vprašanje, s katero družbo bo IRIS stopila na pot spojitve. V igri sta ACEG AS in AMGA, je potrdil Romoli. nova gorica - Draga mladih o izzivih sobivanja različnih kultur na sončni strani Alp Dialoga ni brez trka med kroglicami Za medkulturni dialog je več naredila popularna kot pa tradicionalna kultura - Po padcu meje sta Gorici lep primer prenosa teorij v prakso V okviru 18. Drage mladih, ki poteka te dni na Goriškem, je v novogoriškem dijaškem domu včeraj dopoldne potekala okrogla miza z naslovom Medkulturni dialog - Izzivi sobivanja različnih kultur na sončni strani Alp. Vodil jo je Peter Černic, na njej pa so sodelovali državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Jelka Pirkovič, nekdanja ministrica za šolstvo in bivša rektorica Univerze na Primorskem Lucija Čok ter filozof Ernest Ženko. Ženko je povedal, da je kultura po tradicionalnem pojmovanju kot kroglica, ki je navznoter homogena, navzven pa omejena, tako da edino možnost medkulturnega dialoga predstavlja trk med kroglicami. Pojasnil je tudi, da medkulturni dialog predpostavlja ločenost in razlike. Ta pogled je nadgradil s pojmom transkulturnosti in razložil, da obstaja znotraj neke nacionalne kulture mnogo subkultur. Vezi med temi subkulturami pa so lahko v globalnem svetu močnejše od vezi v neki nacionalni kulturi. Poudaril je tudi, da gre na individualni in globalni ravni vedno za neko mešanico kultur, in izrazil prepričanje, da je za medkulturni dialog več naredila popularna kot pa tradicionalna kultura. Lucija Čok je uvodoma povedala, da imamo Slovenci srečo, ker skozi zgodovino ves čas živimo na stičišču kultur. »Medkulturni dialog je skup okoliščin, ki omogočajo pristop k nekomu, ki je drugačen,« je še izjavila in dodala, da je pozitiven oz. negativen odnos do tujega in tuje kulture v veliki meri odvisen od vzgoje. V nadaljevanju je predstavila model didaktikov medkulturne komunikacije, ki gre od odklanjanja različnosti preko obrambe pred razlikami, minimaliziranja in sprejemanja razlik do prilagajanja razlik v nekaj skupnega in končne faze, ko je mogoče v heterogenosti ohranjati ustvarjalno harmoničnost med lastnim in drugačnim. Ob koncu je še enkrat poudarila, da je obmejno območje kamen preizkusa temeljnih odnosov v Evropi, saj so se na takih območjih reševale zgodovinske povezave, mejna vprašanja in podobno. Jelka Pirkovič je o pomenu medkulturnega dialoga za mlade povedala, da je znotraj procesa šolanja in ob vstopu na trg dela vsekakor pozitiven, saj jim prinaša odprtost in nove možnosti. Poudarila pa je, daje lahko to tudi problem, saj sposobnejši in bolj iznajdljivi odhajajo drugam. »Slovenci smo se vedno zelo hitro vključili v tuja okolja, že po tradiciji pa znamo sprejeti tudi druge medse,« je še dejala. Z drugim delom njene izjave se vsi prisotni niso strinjali. Ena od mladih udeleženk okrogle mize je izrazila prepričanje, da so s strpnostjo do drugih v Sloveniji velike težave. Ni se ji zdelo prav, da se to posplošuje in govori, da se trudimo biti čimbolj strpni in da tudi smo strpni, medtem ko so dejstva precej drugačna. Mladi udeleženci okrogle mize so izpostavili tudi prepričanje, da kulturna identiteta ne vpliva več toliko na življenje mladih, kot je nekoč, na kar je Ženko odgovoril, da začnejo kulturna identiteta in tradicija človeka zanimati z leti, ko postane tudi bolj konservativen. »Tradicija ne obstaja. Je le kon-strukt. Iz nje poberemo to, kar vsakemu ustreza,« je še pojasnil. Ob zaključku razprave Udeleženci včerajšnje novogoriške okrogle mize FOTO N.N. se je vse skupaj zožilo na debato o pomenu in vplivu jezika in odnosih v čezmejnem območju. Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da sta Gorica in Nova Gorica po padcu meje lep primer prenosa teoretiziranja o medkulturnem dialogu v prakso, nihče pa si ni upal napovedati, kakšna bo čez nekaj let realnost na tem območju. (nn) LA MAGLIA ŽENSKA OBLAČILA V V TRZIC ulica Roma 58 ZAČENJA SE VELIKO SEZONSKO ZNIŽANJE NOCOJ ODPRTO DO 22. URE Tudi modni udobni in prilagojeni kroji 16 Sobota, 5. julija 2008 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Nova prometna ureditev v Škabrijelovi ulici Prepoved udarila po gostih tržnice Redarji prišli na zahtevo krajanov, ki opozarjajo na pomanjkanje parkirišč Od ponedeljka v Škabrijelovi ulici velja nova prometna ureditev, kije uvedla prepoved parkiranja ob desnem pločniku v smeri Nove Gorice in omejitev hitrosti. V ta namen so namestili znamenja in z ustrezno signalizacijo označili cesto. Kot je bilo pričakovati, je novi režim prišel v navzkrižje z včerajšnjo tržnico v ulici Catterini. Kupci niso upoštevali prepovedi parkiranja, promet je bil gost, krajani so spet pobesneli in s telefonskimi klici navalili na poveljstvo mestnih redarjev, ti pa so kršiteljem izdali rafal denarnih kazni. Kdor se je včeraj dopoldne zapeljal po Škabrijelovi, je bil priča običajni gneči ob petkovi tržnici. Povsod avtomobili, na slovenski strani tudi na pločnikih vzdolž Kolodvorske ceste, trg Evrope je bil parkirišče. Večina kupcev se je pripeljala iz Slovenije. Tako kot že v preteklosti so včeraj ničesar hudega sluteč parkirali tudi tam, kjer v Škabrijelovi velja prepoved. Stanovalcem, ki so se tudi sami morali prilagoditi prepovedi, je prekipelo. Obrnili so se na mestne redarje, ki so prestopnike kaznovali. Glob je bilo kar nekaj, je povedal pristojni občinski odbornik in hkrati podžupan Fabio Gentile. Krajani tudi opozarjajo, da je zaradi tržnice in navala petkovih kupcev parkiranje zanje nemogoče. »Zavedam se stiske stanovalcev, pričakoval sem tudi vče-rajšne težave. Zato sem si šel v četrtek po 22. uri ogledat ulico Catterini. Opazil sem sedem parkiranih vozil. Njihovi lastniki nimajo izbire, kot da parkirno mesto poiščejo kje drugje v bližini,« je zaključil Gentile. Kot da prepovedi ne bi bilo... BUMBACA gorica - Nocoj v Hiši filma Nagrade maratoncem Kako zgleda nagrada Hiše filma, ki jo je izdelal novogo-riški umetnik Anton Spazzapan? Skrivnost bo izdana nocoj, ob zaključku prireditve »6*60 - Visioni a tutto campo 2008«, ko bo razglašen zmagovalec drugega goriškega maratona filmske produkcije v organizaciji združenja Makin'GO. Filmske ekipe bodo svoja dela oddale ob 10. uri na dvoru Darka Bratine, kjer se bo ob 18. uri začela zaključna faza tekmovanja. Ob 20. uri bodo v Kinemaxu vrteli kratkometražnike, ki jih bo žirija že prej ocenila. Predsednik žirije Pierluigi Pintar in ostali člani (Serena Agusto, Serena D'Urbano, Giuseppe Colella in Igor Prassel) bodo razglasili nagrajeno skupino, pa tudi drugo in tret-jeuvrščeno ekipo, ki si bosta s prvouvrščenimi razdelili nagradni sklad v višini 4.600 evrov. Proglasili bodo tudi najboljšega igralca in igralko ter dobitnika priznanje občinstva. Podelitev nagrad bo v dvorani Kinemaxa po zaključku projekcij; sledil bo »žur« na novogoriški Mostovni. kromberk - V amfiteatru Poklon velikanom Zveza kulturnih društev iz Nove Gorice v sodelovanju s Slovensko izseljensko matico prireja nocoj ob 20.30 uri v amfiteatru gradu Kromberk spominski večer ob letošnjih jubilejih Primoža Trubarja, Vinka Vodopivca in Mateja Bora. Kulturni program bodo oblikovali Goriški oktet Vrtnica Nova Gorica, moški pevski zbor Kromberški Vo-dopivci, vokalna skupina Grgar, mešani pevski zbor slovenskega društva Kredarica iz Novega Sada, mešani pevski zbor France Prešeren slovenskega društva iz Niša in mešani pevski zbor Davorin Jenko slovenskega društva Triglav iz Banja Luke ter člani kulturnega društva Gledališče na vrvici iz Nove Gorice. Slavnostni govornik bo Sergij Pelhan. Spominski večer prirejajo na predvečer Srečanja v moji deželi 2008, ki bo jutri prvič potekalo v Novi Gorici. Osrednji program bo ob 15. uri v amfiteatru gradu Kromberk, v primeru slabega vremena pa v Slovenskem narodnem gledališču. Kam po bencin [I] Lekarne Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, trg sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Boo-geyman 2«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »L'in-credibile Hulk«. Dvorana 5: 17.50 - 20.00 - 22.10 »La notte non aspetta«. Koncerti U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Wanted - Scegli il tuo destino«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Un'estate al mare«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 »L'incredi-bile Hulk«; 22.10 »La notte non aspetta«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Wanted - Scegli il tuo destino«. Dvorana 2: 17.50 - 19.50 - 22.00 »Un'estate al mare«. 12. MEDNARODNO SREČANJE SAKSOFONISTOV v Sloveniji: danes, 5. julija, ob 17. uri v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica zaključni koncert udeležencev poletne šole saksofona in Orkestra Saksofonija. 38. FESTIVAL narodno-zabavne glasbe Števerjan 2008 med Borovci v Štever-janu bo potekal do 6. julija: danes, 5. julija, ob 20.30 drugi tekmovalni večer, v nedeljo, 6. julija, bo ob 17.30 finalni del, sledilo bo nagrajevanje. GLASBENI FESTIVAL MED ZVOKI KRAJEV: v torek, 8. julija, bo ob 21. uri v parku občinskega središča v Kopriv-nem koncert harmonikaša Giannija Fassettija, kvinteta d'Archi, Tango in Buenos Aires; vstop prost. S Izleti teo 349-2934023 v večernih urah. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo za izlet na Pokljuko odpeljal avtobus v soboto, 12. julija, ob 6.45 iz Doberdoba, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovod-njah, Štandrežu, Podgori in pri Pevm-skem mostu (pri vagi). SPDG obvešča udeležence izleta na Sauleck v VisokihTurah, da je odhod iz parkirišča pri Rdeči hiši, predviden v soboto 12. julija ob 8.30. Do koče A. Smith Haus (2.272 m), kjer bomo prenočevali je približno 3 ure lahke hoje. Od koče do vrha (3.085 m) je potreben zanesljiv korak in cepin (snežišča). Informacije pri Borisu na tel. 048181965 ali 339-7047196. □ Obvestila Martini in Ivanu ob današnjem "CIAK-u"glavne scene njunega filma ploskajo Havir, Elvia, Nordio in Bruno AKŠD VIPAVA iz Peči organizira enodnevni izlet v Terme Čatež v nedeljo, 13. julija. Za informacije in vpisnino: Mat- AŠD SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 7. julija, ob 20.30 v prvem sklicu in ob 21. uri v drugem sklicu, v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje na Prvomajski ulici v Sovodnjah. AŠZ OLYMPIA GORICA obvešča, da je na spletni strani »www.youtube.it« pod geslom »Saggio Olympia Gorizia« možen ogled povzetka zaključne akademije, ki je bila 7. junija na sedežu društva. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 6. julija, ob 13. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bosta v zvezi s prireditvijo Srečanje V moji deželi - Starosta Mali princ 6. julija odpadla izlet v Vipavski Križ in kosilo v Zaloščah. Zbori upokojencev, ki bodo nastopili ob 15. uri v Kromberku, morajo biti tam prisotni že ob 11. uri istega dne, ko bodo vaje in nato ob 12.30 pa snemanje. GLASBENA MATICA - Gorica obvešča, da bo poletni urnik urada do 31. avgusta od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. Od 21 julija do 20 avgusta bo urad zaprt za dopust. Sprejemamo prijave za poletno delavnico, ki bo potekala v Doberdobu od 25 avgusta do 29 avgusta. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Giustiniani - v ponedeljek, 7. julija - 17.30-18.30; bivši mejni prehod v Štandrežu - v četrtek. 10. julija - 9.00-10.30; ul. Tabai - v sredo, 15. julija - 17.30-18.30; Ul. San Gabriele - v petek, 18. julija - 9.00-10.30; Corso Italia - v sredo, 23. julija 17.3018.30; ul. Trieste - v soboto, 26. julija -9.00-10.30; ul. Kugy - v sredo, 29. julija - 17.30-18.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da bo do 5. septembra odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, torek od 8. do 18. ure, petek od 8. do 13. ure; zaprto 4. in 16. avgusta. KULTURNO ZDRUŽENJE PORTO ARTE iz Trsta organizira seminarje risanja in slikarstva, ki jih bo vodil Paolo Cer- vi Kervischer. Potekali bodo od 6. do 13. julija, od 19. do 27. julija in od 9. do 17. avgusta v vili Folli Farfalle v bližini goriškega gradu v Gorici; informacije na tel. 347-3629751, 377-1317334 ali na www.pck.it. OBČINA DOBERDOB sporoča, da bodo v juliju in avgustu v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta do 18. julija. Nato bo odprta po običajnem urniku: ponedeljek in sreda od 10. do 12. in od 15. do 18. ure, petek od 10. do 12. ure. OVERNIGHT, sobotni nočni avtobus bo na voljo mladim do septembra. Iz Gorice (pri Rdeči hiši) bo startal ob 21.45; ob 22.15 bo ustavil v ulici Pocar v Tržiču, ob 22.25 v ulici Valentinis, v Se-sljan pa bo prispel ob 22.40. Prvi avtobus iz Sesljana v Tržič bo odpotoval ob 1.10, prvi avtobus za Gorico pa ob 2.10. Iz Sesljana v Tržič bosta peljala še dva avtobusa (ob 3.10 in ob 4.10), zadnji avtobus pa bo v smeri Gorice startal ob 4.10. PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA obvešča, da je odpadlo ponedeljkovo kresovanje. Spet ga bodo priredili v ponedeljek, 7. julija, po 20. uri na prizorišču ob vhodu v vas, ki mu domačini pravijo Larga; na programu igre ter zabava ob žlahtni kapljici in prigrizku. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE iz Gorice obvešča, da je še v teku vpisovanje za podiplomski tečaj Tehnike fornt-office v potovalni agenciji, ki se bo začel v kratkem. Trajal bo 300 ur v razredu, ki jim gre prišteti dva meseca delovne prakse (predvidena štipendija: 2,30 evra za vsako uro delovne prakse); interesenti naj pohitijo z vpisom. Tečaj bo potekal na goriškem sedežu SDZPI, korzo Verdi 51, v prvem nadstropju KB centra; namenjen je brezposelnim z diplomo višje srednje šole z bivališčem na območju dežele FJK, ki so dopolnili 18. leto starosti. Dodatne informacije so na razpolago na spletni strani www.sdzpi-irsip.it, preko naslova elektronske pošte go@sdzpi-irsip.it ali na tel. 0481-81826. URAD ZSKD v Gorici bo do 15. septembra posloval po poletnem urniku: vsak dan od 8. do 14. ure. ZDRUŽENJE CUORE AMICO iz Gorice obvešča, da bo sedež v ul. Cipriani 71 v Gorici (tel. 0481-523153) do 31. avgusta odprt ob ponedeljkih in četrtkih med 10. in 12. uro, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. ZSKD iz Gorice prireja klepet na dvorišču na temo Mladi za mlade:Kultura v očeh mladih.Vodil ga bo Albert Vončina; v torek, 8. julija, ob 18.30 na dvorišču KBcentra v Gorici. ZSKD organizira delavnico za bodoče mentorje gledaliških skupin, ki bo potekala pod mentorstvom Vesne Tom-sič od 14. do 18. julija v prostorih KB centra v Gorici, na Korzu Verdi, 51. Delavnica bo obdelala kompleksnost gledališke uprizoritve, od ideje do načrtovanja postavitve predstave, razvijanja zgodbe in dramskega jezika. Celoten tečaj stane 30 evrov; informacije na tel. 0481-531495 (ZSKD), 389-9987154 (Vesna). Prireditve 18. DRAGA MLADIH na temo medkulturnega dialoga Slovencev v različnih kulturah bo potekala še danes, 6. julija v Novi Gorici in Gorici. Več o Dragi mladih na spletnem naslovu www.dragamladih.org ali na tel. 040728218 (Bojan Mevlja) ali 0038631371735 (Zdenka Oblak). KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA na korzu Verdi 67 v Gorici prireja srečanja z avtorji na notranjem dvorišču knjigarne: danes, 5. julija, ob 17.30 bodo gostili Franca Giliberta in Giu-liana Piovana, avtorja knjige »Alla larga da Venezia. L'incredibile viaggio di Pietro Querini oltre il circolo polare artico nel '400«. 0 Mali oglasi DEKLE IŠČE DELO kot varuška otrok (pol dneva), tel.: 339-2893919. IŠČEM OSEBO z dobrim znanjem latinščine. Tel. na 339-8127569. KUPIM KNJIGE za 5. r. znanstveno-teh-nološkega liceja »S. Gregorčič«. Klicati na mobi.: 340-0030154. PRODAM KNJIGE za 1., 2., 3., in 4. r. znanstveno tehnološkega liceja S. Gregorčič; tel. 340-0030154. V ULICI CADORNA 34 v Gorici, 3. nadstropje, oddam v najem 60-metrsko dobro ohranjeno, neopremljeno stanovanje, takoj na razpolago; najemnina 410 evrov na mesec vključno s stroški; tel. 0481-81361. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Gianpaolo Marras iz pokopališča v Gradišču v cerkev sv. Duha in na pokopališče v Gradišču; 11.00, Anna Ippaviz vd. De Angeli iz splošne bolnišnice v cerkev na Svetogorski ulici in na pokopališče v Mošu; 12.30, Ada Sellan vd. Bortoluz-zi iz kapele pokopališče v Beljanu (11.50) v goriško stolnico in Spineo za upepelitev. DANES V KRMINU: 10.00, Silvio Miani iz goriške splošne bolnišnice v stolnici in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Giacomo Del-la Libera iz kapele tržiške bolnišnice v cerkvi (sv. Redentore) in na pokopališču. / ALPE-JADRAN Sobota, 5. julija 2008 17 koroška - Tiskovna konferenca Vouka in Pippa o problemu dvojezičnih krajevnih napisov NSKS od Slovenije pričakuje, da problem prenese na evropsko raven Ustavno sodišče sprejelo že 17 pozitivnih zasodb, toda niti ena še ni bila uresničena - Finančni pritisk na NSKS CELOVEC - Za Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je po novih petih pozitivnih razsodbah ustavnega sodišča v zadevi dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem prišel »trenutek, da Republika Slovenija prenese nerešeno vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem na evropsko raven ter da pos ta ne še ved no ne re še -no vprašanje tudi predmet intenzivnih pogovorov na bilateralni ravni«. To sta včeraj na tiskovni konferenci v Celovcu poudarila podpredsednik in tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Rudi Vouk in Marjan Pipp. Oba manjšinska politika sta pri tem spomnila na napoved slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, češ da bo Republika Slovenija po predsedovanju Svetu Evropske unije, če bo potrebno, vprašanje prenesla na evropsko raven. »Upoštevajoč novih pet razsodb ustavnega sodišča je do sedaj sprejetih že 17 pozitivnih razsodb ustavnega sodišča, Avstrija pa ni ti ene še ni ures ni či la,« sta po ziv Sloveniji k ukrepanju utemeljila Vouk in Pipp. Obenem sta napovedala, da Narodni svet v svojem boju za uveljavitev manjšinskih pravic ne bo popustil in bo zadevo dvojezičnih tabel tudi sam prenesel na evropsko raven, med drugim pred Svet Evrope. Prav tako je v pripravi internacionalizacija topografskega vprašanja pri Organizaciji združenih narodov (OZN). Vouk in Pipp sta na tiskovni konferenci uvodoma z zadovoljstvom ko men ti ra la naj no vej šo raz sod bo ustavnega sodišča na Dunaju, ki je na svoji junijski seji kot protiustavne razveljavilo enojezične, nemške krajevne table v petih krajih: Dobrli vasi, Ži-tari vasi, Šentjakobu v Rožu, Podgor-jah in Ločilu. Čeprav so bile pritožbe vložene proti uredbi o dvojezični topografiji iz leta 2005 in je medtem v veljavi nova uredba, ki pa mdr. spet ne vsebuje omenjenih krajev, avstrijska država ne bo mogla mimo dejstva, da bo morala uresničiti vse razsodbe, sta poudarila Vouk in Pipp. Oba od sedanje vlade rešitve sicer ne pričakujeta, bo pa to morala storiti prihodnja vlada, kajti najkasneje junija prihod nje le to bo pad la tu di ured ba čr -no-oranžne vlade nekdanjega kanclerja Wolfganga Schuessla iz leta 2006, je bil prepričan podpredsednik NSKS, odvetnik Vouk. Najkasneje tedaj je namreč pričakovati novo razsodbo ustavnega sodišča o Dobrli vasi, je še napovedal slovenski odvetnik. Vouk, ki je v zvezi z neizvajanjem razsodb ustavnega sodišča govoril o »sistematičnem kršenju ustave« in avstrijski državi očital »grob prezir do pravne države«, je na tiskovni konferenci opozoril tudi na očitno zavlačevanje postopkov, nanašajoč se na akcije samoovadbe po hitri vožnji. Mdr. j e tudi tajnik NSKS Marjan Pipp prejel pismo pristojnega oddelka okrajnega glavarstva Celovec, v katerem le-to zahteva, da naj prinese izvedensko mnenje, kakšne pnevmatike so bile na avtomobilu -zimske ali poletne, kako stare so bile pnevmatike in koliko kilometrov je prevozil z njimi. Odvetnik Vouk je spričo takšnega postopanja oblasti poudaril, da gre za »nameren poskus zavlačevanja uradnikov in poskus preprečitve nadaljnjih pritožb po akciji samoovadbe«, Pipp pa je pristavil, da na postavljena vprašanja ne bo odgovoril, ker je medtem avto prodal in ku pil no ve ga ... Kar se tiče nadaljnjih političnih ukrepov Narodnega sveta koroških Slovencev za uveljavitev manjšinskih pravic oz. razsodb ustavnega sodišča pa je Pipp še opozoril, da je Avstrija pod vse večjim pritiskom. Tako na številne neuresničene razsodbe ustavnega sodišča mdr. spominja tudi po- ročilo Sveta Evrope o spoštovanju Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin v Avstriji. Dunaj da je s tem v zvezi prejel jasen poziv k upoštevanju zakonodaje, je še opozoril tajnik NSKS. Na tiskovni konferenci sta predstavnika NSKS nadalje informirala javnost, da je krovna organizacija sloven ske manj ši ne na Ko roš kem med -tem so o če na tu di s fi nanč ni mi pri tis -ki s strani avstrijske države. Tako Urad zveznega kanclerja od organizacije zahteva, da vrne Republiki Avstriji skoraj 40.000 evrov iz v letu 2007 prejetih finančnih podpor iz naslova pospeševanja narodnih skupnosti. To pa zato, ker je NSKS v letnem zaključku izkazala omenjeno vsoto kot dobiček. Pipp in Vouk sta s tem v zvezi opozorila, da gre za računski presežek, prejeta sredstva s strani Republike Avstrije pa da so bila v celoti uporabljena namensko in po kriterijih podpiranja narodnih skupnosti. Ivan Lukan Tajnik in podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Marjan Pipp (levo) in Rudi Vouk (desno) med včerajšnjo tiskovno konferenco v Celovcu LUKAN prireditve - Praznovanje se je začelo že sinoči, najbolj zanimivo pa bo danes V Kropi so tudi letos s Kovaškim šmarnom poskrbeli za ohranjanje tradicije rija," je pojasnila predsednica Turističnega društva Kropa Metka Kavčič. Sinoči pa je svoja vrata odprl tudi prenovljeni Kovaški muzej, v katerem bodo potekale projekcije filmov Kroparski kovači in Koledniki, na ogled pa je tudi razstava Kovanje umetnosti in umetnost kovanja. S približno 100.000 evrov vredno prenovo, ki sta jo od lani vodila občina Radovljica in ministrstvo za kulturo, se Klinarjeva hiša pod budnim očesom spomeniškega varstva vrača v 18. stoletje. Naj po memb nej ša pri do bi tev muzeja, ki deluje od leta 1952, pa so novi prostori v pritličju, kjer bodo odslej na voljo predavalnica, muzejska trgovinica, sprejemnica, turistično informacijski center, internetni kotiček in tisto, kar Kropa s svojimi turističnimi ambicijami najbolj potrebuje - javno stranišče. Letno namreč samo Kovaški muzej obišče 12.000 ljudi iz vseh koncev sveta, še enkrat več pa je tistih, ki se samo sprehodijo skozi kraj ali pa pridejo na nedeljsko kosilo. Posebno doživetje je obisk Krope ob Kovaškem šmarnu, ki letos ponuja zelo bogat program. Še posebej pestro bo danes, ko bodo potekale otroške likovne delavnice in slikarska kolonija z motivom Krope ter ko se bo bodo pokazala vsa kroparska društva. Med njimi ima letos posebno vlogo gasilsko društvo, ki praznuje 115 let in je pomembno prispevalo k temu, da je Kropa preživela lansko ujmo. Njene posledice pa so v dnevih pred kovaškim praznikom cestni delavci še pospešeno odpravljali. "Stara trška Kropa diha za Kovaški šmaren," je ocenila Kavčičeva, ki je zagotovila, da bodo danes na voljo tradicionalne kroparske jedi, od žonte do štrukljev. Na ogled pa bo poleg muzejskih objektov, med katere spada tudi vigenjc, predstavitev domače obrti - od kuhanja oglja, do taljenja rude in kovanja žebljev. Kovaški šmaren je sicer za Kro-parje že od nekdaj predvsem priložnost za sprostitev in druženje. Bil je namreč dan oddiha za kovače, rudarje, oglarje in ostale, vajene težkega dela. Vedno so ga praznovali 2. julija, ko je bila pred 303 leti posvečena Cerkev kroparske Matere Božje, v novejših ča sih pa ga, da ga lah ko v ce lo ti uži -jejo, praznujejo prvo soboto po 2. juliju. Zaključi se v nedeljo z mašo za pokojne kovače. (STA) bloke - Predstavitev projekta Dobri obeti za Bloški smučarski muzej NOVA VAS - V Novi vasi na Blokah so predstavili projekt Bloška smučarska kultura (BloSki), za katerega so prejeli subvencije finančnih mehanizmov Norveške in Ev rop ske ga go spo dar ske ga pro sto -ra (EGP). Eden glavnih ciljev projekta je na osnovi natančne študije pripraviti podlago za ustanovitev Bloškega muzeja smučanja in ga prek različnih akcij promovirati. S projektom BloSki želijo vzpostaviti temelje za poznejšo ureditev Bloškega muzeja smučanja. "Izdelali bomo podrobno študijo o pogojih in potrebah za ustanovitev muzeja, v kateri bomo opredelili vsebinsko zasnovo zbirke, analizirali potencialne lokacije ter opredelili potrebne finančne vire in načine vključevanja muzeja v turistično ponudbo," je na novinarski konferenci pojasnila vodja projekta Jana Kus Veenvliet. V okviru projekta BloSki bodo poskrbeli tudi za promocijo bloškega smučarja in smučanja. "Kljub temu da je bloško smučanje nacionalna posebnost, se tega marsikdo ne zaveda," je prepričana vodja projekta. Med drugim bodo posneli kratek film o izdelavi bloških smuči, pripravili predavanja in potujočo razstavo, predstavnike občine pa povabili na delavnico o zasnovi muzeja. Februarja prihodnje leto naj bi na Blokah organizirali srečanje starosvetnih smučarjev. Projekt BloSki je vreden 37.100 evrov, 90 odstotkov tega zneska je Turistično društvo Bloke prejelo kot subvencijo Islandije, Liechtensteina in Norveške prek finančnega mehanizma EGP in norveškega finančnega mehanizma, v višini 10 odstotkov pa projekt sofinancira občina Bloke. Poleg turističnega društva pri izvedbi projekta sodelujejo še športno društvo Bloke, Klub bloških študentov in zavod Symbiosis. (STA) Kropa je zibelka slovenskega kovaštva in žebljarstva KROPA - Tradicionalno praznovanje Kovaški šmaren bo ta konec tedna v Kropi ponovno obujalo etnološko, zgodovinsko in kulturno izročilo fužinarskega kraja. Tokratno slavi e, ki izhai a iz leta 1705, 12. leto za po red pa po te ka v ob li ki pri re dit -ve Kovaški šmaren, bo še večje. Kovaški muzej je namreč v Klinarjevi hiši odprl obnovljene in dodatne prostore. Tridnevna prireditev se je začela s sinočnjo otvoritvijo razstave razglednic, ki v muzejski hiši Fovšaritni-ca prikazujejo Kropo v zadnjih sto letih. Razstava dopolnjuje samo muzejsko vred nost hi še, v ka te ri je mo go -če videti, kako so živeli nekoč. Na razglednicah je razvidno, kakšna je bila Kropa v začetku 20. stoletja in kako se je v zadnjih desetletjih spremenila. Ime Fovšaritnica za enega najlepših biserov fužinarske arhitekture izhaja iz Kroparske zgodovine. V 18. stoletju je namreč v Kropi v le 70 hišah živelo 1400 ljudi, kar pomeni, da je bilo v vsaki hiši tudi do 80 ljudi ozi-ro ma osem dru žin in s tem osem gos -podinj, ki so sočasno kuhale žgance, polento, ričet ali fižolovec in z zavidanjem ena drugi dvigovale pokrovke. "Iz tega je tudi pregovorno v Kropi, kjer stoj i hiša zraven hiše i n kjer vsakdo ve vse o drugem, doma fovša- 1 8 Sobota, 5. julija 2008 koper - 15. PPF Saša Pavček je že deset let »bužca« Na vrtu Glasbene šole v Kopru bo drevi ob 21.30 Saša Pavček spet zaigrala v komediji Marjana Tomšiča Bužec on, bužca jaz. Gre za nedvomno uspešnico, saj uprizoritev praznuje svojo desetletnico in je v teh letih ubirala samostojno pot. Ob desetem rojstnem dnevu pa so jo ponovno uvrstili program PFF. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Teatri a teatro V torek, 8. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / in v sredo, 9. julija, v de-vinskem gradu / »Euridice« - povzeto po Rainerju Marii Rilkeju, Marini Cve-taevi, Italu Calvinu in Claudiu Magri-su. V izvedbi Gledališča Rossetti, igra Daniela Giovannetti, režija: Antonio Calenda. ■ 15. Postaja Topolove Vsi dogodki se vrstijo nekje proti večeru Danes, 5. julija, v Juljovi hiši bo odprtje Postaje z razstavo slik holandskega umetnika Jana van der Ploega; sledila bo Bitka pri Potoku, zvečer pa koncert skupine Les Tabmbours de Toplolo. Jutri, 6. julija, tradicionalni semenj z glasbo; popoldan predstavitev dela Potovanje iz Topolovega v Abitante; zvečer bo srečanje s slovenskim režiserjem Ja-nom Cvitkovičem nakar bodo predvajali film Alvara Petriciga Mala apoka-lipsa. V ponedeljek, 7. julija, bo nastopil glasbenik Giovanni Maier. V sredo, 9. julija bo v popoldanskih urah delavnica za otroke, vodi Barbara Kanc. V četrtek, 10. julija bosta med ostalim v Juljovi hiši nastopila z glasbenimi in vizuelnimi improvizacijami Cian in Cosimo. V petek, 11. julija koncert v kuhinji Fa-bia Bonellija, zvoke proizvaja avtor s kuhinjskimi pripomoči, sledi koncert nove ljudske glasbe v Benečiji v izvedbi skupine BK-evolution. Gost literarnega večera Glasovi iz čakalnice bo Giacomo Scotti; V soboto, 12. julija bo italijanski pisatelj Luciano Paronetto daroval mimoidočim portrete v besedah. Gost Čakalnice bo Drago Jančar, v nočnih urah bo glasba. V nedeljo, 13. julija je na vrsti več dogodkov; delavnica Barbare Klanc, koncert sakralne glasbe (v cerkvi) skupine Liške Deklice, sledile bodo likovne in druge delavnice. V sredo, 16. julija bo na vrsti dokumentarec Carla Della Vedove. V četrtek, 17. julija bo koncert skupine Extra3, sledil bo nastop dvojice Live duo, to je Renata Rinaldija in Štefana Pilla. V petek, 18. julija bo srečanje s pesniki: Stankom Hrasteljem, Ivanom Cri-com in Marinom Morettijem; zvečer bo z video-poezijo nastopila Antonella Bukovaz. V soboto, 19. julija bo predvajanje dokumentarca EU-forija Nadje Velušček, sledil bo koncert Šumi, tišina v gozdu. Zvečer bo nastopila Topolovska Minimalna Orkestra. V nedeljo, 20. julija bosta v jutranjih urah pri vodnem izviru nastopila Sai Hua Kuan in Wang Robing; pozno popoldan bo z glasbo in refleksijami nastopil G. L. Favetto; zvečer pa bodo prvič izvedli v živo glasbo znanega filma o Andreottiju Il Divo, ki jo je napisal Teho Teardo. Sodeloval bo avtor. _SLOVENIJA_ ■ 15. Primorski poletni festival V sredo, 16., v petek, 18. in v soboto, 19. julija ob 21.00, Tartinijevo gledališče, Piran / Milena Markovic: »Tračnice«, premiera. Nastopajo: Primorski poletni festival, AGRFT Ljubljana, FDU Beograd. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ 39. Mednarodni festival operete Nastopa orkester, zbor in balet gledališča Verdi iz Trsta. Carlo Lombardo: »Cin-ci-là« / režija: Maurizio Nichetti, dirigent: Elisabetta Maschio, koreografija: Sandhya Na-graja. V gledališču Verdi v torek, 15. in v sredo, 16. julija, ob 20.30 ter v nedeljo, 20. julija, ob 17.30. Carlo Lombardo: »Scugnizza« / glasba: Mario Costa, režija: Davide Livermo-re, dirigent: Julian Kovatchev, koreografija: Laurence Fanon, dirigent zbora: Lorenzo Fratini. V dvorani Raffael-lo de Banfield - Tripcovich v torek, 8. in v soboto, 12. julija, ob 20.30. PRIREDITVE Ludwig Herzer in Fritz Löhner: »II paese del sorriso« / dirigent: Alfred Eschwe, režija: Damiano Michieletto, koreografija Sandhya Nagaraja, dirigent zbora: Alberto Macri. V gledališču Verdi v sredo, 9., v petek, 11., v četrtek, 17., v petek, 18. in v soboto, 19. julija, ob 20.30, v nedeljo, 13. julija, ob 17.30. ■ Teatri a teatro V nedeljo, 6. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Igor Stravinskij: »Oedipus Rex« v izvedbi Simfoničnega orkestra Furlanije-Julijske krajine in z nastopom Madžarskega državnega zbora. Režija Girgio Pressburger. ■ Serestate - Trst Vse predstave se pričnejo ob 21.00 Veliki trg 12. julija / Fundacija Luchetta Ota D'Angelo - Novinarska nagrada Marco Luchetta. 13. julija / Folkest - Koncert, Hevia. 14. julija / La melarancia - Musical Vaudeville. 15. julija / Arteffetto - Gala plesnih šol. Trg Verdi 10. julija / Fundacija Luchetta Ota D'Angelo - Prednagrajevanje. 11. julija / Združenje Incanto - gospel in ameriški songi - koncert. 19. julija / Tieste LOves Jazz - Anna La-ouvergnac - koncert. Trg Hortis 16. julija / Jezzovski koncert: Peaches Staten. 18. julija / Gledališka skupina Incontro: »Controvoglia«. VIDEM ■ Udin&Jazz V torek, 8. julija ob 21.30 / Videm - grajsko dvorišče / Ansambel Cassandra Wilson, koncert. ■ Folkest2008 30. izvedba Vsi koncerti se pričnejo ob 21.15 V torek, 8. julija / Koper, Trg Carpac-cio / Acquaragia Drom (Srednja Italija). V petek, 9. julija / Hrvatini / Claudia Bombardella Trio (Italija). V četrtk,10. julija / Koper, Trg Car-paccio / Boban Markovic Orkestar (Srbija). V četrtek, 10. julija / Opčine, Prosvetni dom / New Celeste (Škotska). V nedeljo, 13. julija / Trst, Veliki trg / Hevia (Asturija). V sredo, 16. julija / Zgonik, na trgu pred občino / Gael Sli (Irska). V soboto, 19. julija / Milje, Trg Marconi / The Rising Spring (Irska). _SLOVENIJA_ PIRAN Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri V petek, 11. julija, ob 21.00 / koncert: Primož Novšak - violina, Irina Kevor-kova - violina, Mile Kosi - viola, Miloš Mlejnik - violončelo in Petra Gačnik -violončelo. V petek, 18. julija, ob 21.00 / koncert: Dušan Sodja - klarinet in Tatjana Kaučič - klavir. Punta v Piranu V četrtek, 10. julija, ob 21.00 / koncert skupine Oni. V četrtek, 17. julija, ob 21.00 / koncert skupine Gipsy Quartet Remake. PORTOROŽ Avditorij Danes, 5. julija, ob 21.00 / koncert: Eroica s simfoničnim orkestrom RTV Slovenije. V soboto, 12. julija, ob 21.00 / plesna predstava »Prologue«, nastopa L'Eco-le-Atelier Rudra Bejart Lausanne, koreografija: Maurice Bejart. V petek, 18. julija ob 20.00 / koncert: Špičikuc orchestra. Vstop prost. V soboto, 19. julija ob 21.00 / koncert: Duo Gušti & Polona in rock skupina Hladno pivo. ■ 10. Mednarodni Festival Kitare Kras Danes, 5. julija ob 20.00 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Koncert udeležencev masterclassa. Jutri, 6. julija ob 17.00 / cerkev sv. Kan-cijana, Škocjan pri Divači: Nastop udeležencev delavnice »Easy Guitar«. TOLMIN Od 15. do 19. julija / Soča Reggae Ri-versplash 2008. LJUBLJANA Cankarjev dom V ponedeljek, 14. julija ob 20.00, Gallusova dvorana / Koncert opernih arij ob 25-letnici delovanja Branka Ro-binšaka; zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Loris Vol-tolini. Sodelujejo: Branko Robinšak, Vlatka Oršanic, Martina Zadro, Mitjam Kalin, Marko Kobal in Saša Čano. Hala Tivoli V ponedeljek , 14. julija ob 20.00, Trg francoske revolucije / Caravan Palace (Francija). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. Palača Gopčevic: od danes, 5. julija do 7. septembra - »Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Prosvetni dom: SKD Tabor vabi do 31. julija na ogled razstave »Na Bonomo-vem domu«, ki so jo ob Trubarjevem letu pripravili dijaki 1. klasičnega lice-ja F. Prešerna iz Trsta, pod mentorstvom prof. Marte Ivašič. Razstava bo odprta ob delavnikih med 17. in 20. uro uro ter med prireditvami. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. Muzej Kraška hiša: do 20. julija bo razstavljala pod naslovom »Panta rei« Jasna Merku. Razstava bo odprta ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 10. avgusta so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Lau-renti, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geo- -/ grafija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-let-nici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih: do konca julija bo na ogled razstava slikarke Tamare Ko-rošak. Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma: do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. AJDOVŠČINA V Pilonovi galeriji bo do 11. julija na ogled razstava slik Rudija Skočirja. Info: 0039-5-3689177. VIPAVSKI KRIŽ V Domu krajanov bo do konca avgusta na ogled razstava slik Marka Andlovi-ca »Malenkosti«. Za ogled poklicati na tel. št. 0039-31481187. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. / SVET Sobota, 5. julija 2008 19 pariz - Na letališču francoske prestolnice jo je pričakal predsednik Nicolas Sarkozy Navdušen sprejem za Ingrid Batancourt Začela so se pojavljati ugibanja o pristnosti zgodbe o osvoboditvi PARIZ - V sredo osvobojena Ingrid Betancourt je včeraj v spremstvu svojih otrok, 22-letne Melanie in 19-letnega Lorenza, prispela v Francijo, kjer jo je sprejel francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Ob tem je pokazala neizmerno navdušenje, da ponovno »diha francoski zrak«, Sarkozy pa je imenu cele Francije izrazil veselje ob njeni osvoboditvi.»-Že sedem let sanjam o tem trenutku. To je zelo, zelo ganljiv trenutek zame: dihati francoski zrak, biti z vami,« je v svoji prvi izjavi na francoskih tleh povedala Betancourtova, ko je z nasmeškom na obrazu izstopila iz letala, ki jo je iz Bogote pripeljala na vojaško letališče Villa-coub lay, vzhod no od Pa riza, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zbrani na letališču so njen prihod pozdravili z aplavzom, Sarkozy pa je v imenu vseh Francozov izrazil veselje ob njeni osvoboditvi. »Draga Ingrid, dolgo smo čakali na to. Cela Francija je vesela, da ste tu, in cela Francija je navdušena nad vašim načinom prihoda, s tem nasmeškom, to močjo,« je v besedah dobrodošlice povedal francoski predsednik. Betancourtova, ki je v Franciji odrasla, študirala in živela z družino, se je zahvalila Sarkozyju za vse, kar je storil za njeno osvoboditev, in zatrdila, da vse dolguje Franciji. »Veliko sem prejokala zaradi žalosti in jeze. Danes jočem zaradi veselja,« je povedala vidno ganjena Betancourtova, ki ima poleg kolumbijskega tudi francosko državljanstvo. Dodala je še, da je bila strategija, ki je pripeljala do njene osvoboditve, plod skupnega premisleka Kolumbije in Francije. Na sprejemu v Elizejski palači, kamor se je po sprejemu na letališču odpravila skupaj s francoskim predsednikom in njegovo ženo Carlo Bruni Sarkozy, je nato kolumbijska političarka pozvala Sarkozyja k nadaljevanju prizadevanj za osvoboditev več sto talcev, še vedno v rokah gverilske levičarske skupine Farc. »Naj bo jasno, nadaljevali bomo,« je na to odgovoril Sarkozy. Zvita reševalna akcija, v kateri so se kolumbijski vojaki izdajali za posadko civilnega helikopterja, s katerim so uporniki želeli prepeljati talce, je bila velik uspeh za kolumbijskega predsednika Alva-ra Uribeja. Ob tem pa so se začela pojavljati ugibanja o pristnosti zgodbe o osvoboditvi, saj se govori, daje bila osvobodilna akcija le kulisa, pravi razlog za svobodo Betancourtove pa naj bi bila vsota 20 milijonov dolarjev odkupnine. (STA) Betancourtova s svojima otrokoma in francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem ANSA Komisar EU za zunanje zadeve Javier Solana ANSA LONDON - K zvišanju svetovnih cen hrane so največ, 75 odstotkov, »prispevala« biogoriva, navaja neobjavljeno poročilo Svetovne banke, ki ga je včeraj objavil britanski časnik The Guardian, povzema pa ga francoska tiskovna agencija AFP. Košarica hrane, ki so jo v študiji preučevali, se je od leta 2002 do februarja letos podražila za 140 odstotkov.V poročilu ocenjujejo, da je vpliv višjih cen energije in umetnih gnojil na podražitev le 15-odstoten, biogoriva pa so odgovorna, kot omenjeno, za 75-odstotno zvišanje v tem obdobju. Poročila, ki je bilo končano aprila, niso objavili, da ne bi spravili v zadrego ameriške vlade, ki meni, da so goriva, pridelana iz rastlin, kriva le za triodstotno povišanje cen hrane. Največji vpliv na podražitev hrane naj bi imele spodbude EU in ZDA k večji uporabi biogoriv. V EU v okviru truda za povečanje uporabe obnovljivih virov energije teče razprava o zvišanju deleža biogoriv v vseh gorivih za prevoz na do 10 odstotkov do leta 2020, še poroča AFP. Bencin in teheran - General Mohamed Ali Džafari, vodja revolucionarne garde Iran je ob morebitnem vojaškem napadu zagrozil z vojno TEHERAN - Vodja iranske revolucionarne garde, general Mohamed Ali Džafari, je v četrtek zvečer opozoril, da bi vsak napad ZDA ali Izraela na iranske jedrske objekte pomenil začetek vojne. Iranski nacionalni radio pa je po navedbah ameriške tiskovne agencije AP poročal, da se bo Iran še danes odzval na mednarodni predlog glede spornega jedrskega progra-ma.»Vsako akcijo proti Iranu bomo razumeli kot začetek vojne,« je dejal Ali Džafari v četrtek zvečer in pri tem poudaril, da bodo ob morebitnem iranskem posredovanju »agresorji obžalovali svojo odločitev za začetni napad«. ZDA namreč nikoli niso izključile možnosti posredovanja svojih sil v povezavi s spornim iranskim jedrskim programom, za katerega se Zahod boji, da služi razvoju jedrskega orožja v Iranu. zrael je medtem v zadnjem času večkrat poudaril, da bo Teheranu razvijanje jedrskega orožja preprečil za vsako ceno. Tudi ameriški mediji so v zadnjih dneh poročali, da se je več kot 100 izraelskih letal skupaj z grškimi pretekli mesec urilo za morebitno posredovanje, kar naj bi bilo tudi opozorilo Iranu. Džafari je Izrael opozoril pred morebitnim napadom na Iran in izpostavil, da je celoten Izrael znotraj območja dosega iranskih raket. Medtem Iran še vedno vztraja, da je njegov jedrski program namenjen le pridobivanju energije in zavrača vsakršne očitke o razvijanju jedrskega orožja. Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je sredi junija kot znak prizadevanj za rešitev iranske jedrske krize Teheranu predal nov predlog šesterice, ki sodeluje v jedrskih pogajanjih z Iranom (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija in Nemčija). V tem predlogu so Teheranu ponudili gospodarske in trgovinske spodbude, šlo pa naj bi za »osveženi predlog«, ki ga je Solana Iranu izročil že junija 2006 in v katerem je šesterica izrazila pripravljenost pomagati Teheranu pri razvoju bolj sodobne tehnologije in pri nabavi obogatenega urana v miroljubne namene. V predlogu šesterica priznava pravico Irana do jedrske energije, ob tem pa ga poziva, naj deluje v skladu z resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov. Iranski nacionalni radio je včeraj poročal, da se bodo iranske oblasti še danes odzvale na omenjeni predlog, kar naj bi po telefonu Solani zagotovil tudi glavni iranski jedrski pogajalec Saed Džalili. Sogovornika naj bi se ob tem tudi sporazumela, da se bodo pogajanja med stranema nadaljevala v drugi polovici julija. (STA) london - Po neobjavljenem poročilu Svetovne banke Biogoriva naj bi bila glavni vzrok za višje cene hrane dizel v Veliki Britaniji morata od aprila vsebovati vsaj 2,5 odstotka biogoriva. Predelava sladkornega trsa v gorivo v Braziliji pa po podatkih poročila na podražitev nima večjega vpliva. V Evropski komisiji so se na to odzvali s pojasnilom, da bo EU kritike, ki jo obtožujejo, češ da z ambicioznimi in zavezujočimi cilji glede rabe biogoriv prispeva k zviševanju cen hrane, zanemarila, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kot je povedal tiskovni predstavnik evropske komi-sarke za kmetijstvo Michael Mann, bo komisija vztrajala pri svojem predlaganem cilju glede biogoriv, ker nezavezujoči cilji doslej niso prinesli uspeha. Komisija ob tem pravi, da so višje cene hrane posledica povečanega povpraševanja po mesnih in mlečnih izdelkih, še posebej na Kitajskem in v Indiji, slabih vremenskih razmer po svetu v letu 2006 ter špekulacij glede cen žita. Brez zvišanja uporabe biogoriv se zaloge pšenice in koruze ne bi znatno zmanjšale in podražitev zaradi ostalih dejavnikov bi bila zmerna, pa je še razvidno iz poročila. Težnja k uporabi biogoriv je »deformirala« trg hrane s tem, ko se žita namesto za hrano uporablja za gorivo. Avtor poročila, višji ekonomist pri Svetovni banki, poleg tega ugotavlja, da tudi višje povpraševanje iz Indije in Kitajske ni razlog za naraščanje cen hrane. Ravno nasprotno trdi ameriški predsednik George Bush. Poročilo prav tako navaja, da hitra rast dohodkov v razvijajočih se državah ni privedla do večjega zvišanja v globalni potrošnji žitaric in niso eden večjih dejavnikov, odgovornih za veliko povišanje cen hrane. Prav tako na zvišanje cen hrane naj ne bi imele pomembnejšega vpliva suše v Avstraliji. Biogoriva, za katera njihovi privrženci trdijo, da so okolju bolj prijazna kot fosilna goriva in proizvajajo manj toplogred-nih plinov, in naraščajoče cene hrane bodo tudi na dnevnem redu vrha predsednikov držav in vlad sedmih najrazvitejših držav sveta in Rusije (G8). Devet ranjenih med strljanjem v Makedoniji SKOPJE - V streljanju v slogu spopadov med tolpami je bilo v četrtek v Makedoniji ranjenih devet ljudi, več med njimi huje, so včeraj po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočile oblasti v Skopju. V napadu je bil ranjen tudi Besfor Hali-ti, sin poslanca in vidnega člana albanske stranke Demokratična unija za integracijo (DUI) Rafiza Halitija. Napad se je zgodil v vasi Raduša, kjer živi pretežno albansko prebivalstvo. Napadalci so se pripeljali v dveh avtomobilih in začeli streljati z avtomatskim orožjem in puškami. Več podrobnosti o napadu še ni znanih, policija pa nadaljuje s preiskavo. Rafiz Haliti je za dpa povedal, da je bil napad politično motiviran. »Za to ne more biti nikakršnih drugih motivov, kot so politični,« je menil Ha-liti. Nasilje med rivalskima albanskima strankama DUI in Demokratsko stranko Albancev (DPA) je zasenčilo tudi predčasne parlamentarne volitve 1. junija, ko je v nasilju umrla ena oseba, devet pa je bilo ranjenih. Volitve so na nekaterih voliščih zaradi nasilja tako morali ponoviti celo dvakrat. V 120-članskem parlamentu ima absolutno večino s 63 poslanci koalicija Za boljšo Makedonijo pod vodstvom stranke VMRO-DPMNE mandatarja Nikola Gruevskega. Sledi ji koalicija Sonce za Evropo s 27 sedeži, DUI z 18, DPA z 11 in Stranka za evropsko prihodnost z enim poslancem. Španska vlada s tožbo proti samoodločbi Baskije MADRID - Španska vlada želi s tožbo na ustavnem sodišču preprečiti za oktober načrtovani referendum o samoodločbi sever-nošpanske pokrajine Baskije, razpis katerega je baskovski regionalni parlament s tesno večino potrdil pred enim tednom. Španska vlada namreč trdi, da je razpis referenduma s strani regionalne vlade v nasprotju z ustavo.Španska centralna vlada izhaja iz tega, da bi že sama vložitev tožbe zadostovala, da se načrt predsednika baskovske vlade Juana Jose-ja Ibarretxeja odloži vsaj do razglasitve sodbe. Kot je v Madridu povedala namestnica španskega premiera Maria Teresa Fernandez de la Vega, naj bi imela vlada zadostne pravne argumente za tožbo. Po njihovem mnenju je namreč predlog v nasprotju z ustavo, ki naj ne bi dovoljevala razpisa referenduma s strani regionalne vlade, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Dojenček naprodaj za en evro BERLIN - Dojenček, ki so ga njegovi starši v Nemčiji dali naprodaj na spletno dražbo z začetno ceno en evro, je spet doma, poroča ameriška tiskovna agencija AP.Tožilec Johannes Kreuzpointer je za AP povedal, da so dojenčka vrnili staršem, potem ko sta povedala, da je bila prodaja le ponesrečena šala in se s tem rešila obtožbe trgovanja z otroki. 23-letna mama in 24-leti oče sta ostala neimenovana. Oglas, s katerim sta dojenčka dajala na prodaj, se je gla-sil:»Svojega skoraj novega dojenčka dajem na prodaj, saj je postal preveč glasen. Je moškega spola, velik skoraj 70 centimetrov, uporaben pa je za voziček ali za otroški sedež.« V dveh urah in pol, kar je trajala dražba, dokler oglasa niso odstranili, ni bilo nobene ponudbe. Daimler junija uspešen FRANKFURT - Nemški avtomobilski proizvajalec Daimler je junija zabeležil osem odstotkov višjo prodajo, in sicer predvsem na račun smar-ta. Daimlerjeva divizija MercedesBenz je od januarja do junija prodala 668.000 vozil; prodaja znamke Mercedes je bila višja za štiri odstotke, prodaja smarta pa je narasla za 64 odstotkov. 20 Sobota, 5. julija 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it naš pogovor - Italijanski odbojkarski reprezentant Luigi Mastrangelo že tretjič na OI »Z Lorisom sem štiri tedne delil lepe in grde trenutke« Z njim sem sodoživljal rojstvo prvorojenčka - Ekipa se je vrnila na nivo, ki ga je dosegala pred nekaj leti Temperamenten, ko igra, simpatičen in razpoložljiv, ko se z drugimi pogovarja, »seksi«, ko ga ocenjujejo ženske. Luigi Mastrangelo (Gigi ali Mastro za prijatelje), eden najboljših odbojkarjev v Italiji, nastopa v izbrani vrsti nastopa od leta 1999. Kot 19-let-nik je opravil krstni nastop v A1-ligi, in od takrat je bil italijanskemu prvenstvu vedno zvest. Letos je igral pri ekipi Roma Volley: s klubom je osvojil evropski klubski pokal, strokovna komisija pa gaje proglasila za najboljšega blokerja in igralca z najbolj učinkovitim servisom. V reprezentančnem dresu je v svoji karieri osvojil bron in srebro na olimpijskih igrah, 3 evropske naslove, v svetovni ligi je bil z reprezentanco dvakrat prvi, enkrat drugi in tretji. V naslednji sezoni bo nastopal z rimsko ekipo v A2-ligi, na katero ga veže še dveletna pogodba: »Odločitev, da bom ostal v Rimu, je vezana tudi na družino. Čez nekaj tednov bom postal še drugič oče, starejši sin pa že hodi v šolo,« je pojasnil odbojkar, ki se v prostem času (ki, ga je vedno premalo, kot pravi), posveča predvsem družini. Zadnje odličje italijanske izbrane vrste je bil evropski naslov leta 2005. Se sušno obdobje italijanske reprezentance sedaj zaključuje? V ekipi se je s prihodom mladih in novih igralcev, z več motivacijami ter z bližajočim se olimpijskim nastopom, se je marsikaj uredilo. Povrnili smo se na nivo, ki smo ga prej dosegali. Ne bi vedel, kaj ni šlo v prejšnji ekipi. Nasploh lahko rečem, da je bila ekipa šibkejša od zdajšnje. Tudi zamenjava trenerja nas je navdala z novim ela-nom in dodatnimi motivacijami. Spremembe in nasploh dobro vzdušje pogojuje seveda olimpijsko leto. Vse do zadnjega ste se borili za vstopnico za OI, sedaj pa ste na pragu najboljših reprezentanc na svetu. Kaj je bilo odločilno za tak preobrat? V Izmiru v Turčiji na prvih olimpijskih kvalifikacijah smo imeli tudi nekaj smole, saj so bili nekateri igralci odsotni oziroma poškodovani. V Tokio na dodatne olimpijske kvalifikacije pa smo odpotovali s popolno postavo, torej z 12 igralci, ki so si bili povsem enakovredni. Sedaj pa se z ekipo borimo za vstop na final six. Ali nam bo uspela uvrstitev med najboljših šest držav, pa ne bi vedel. Ekipo so dopolnili letos nekateri novi igralci. Med njimi je tudi Loris Ma- Na prvi tekmi proti Koreji Luigi Mastrangelo (zgoraj) ni stopil na igrišče zaradi bolečin v kolenu. Pred 2.000 gledalci je bil na igrišču najboljši Hristov Zlatanov (desno), ki je bolgarskega rodu KROMA nià, s katerim si delil sobo kar štiri tedne. Z Lorisom sva se zelo dobro ujela. Z njim sem sodoživljal rojstvo prvorojenčka in prve tedne, ko je bil mali Daniel že doma, midva pa v Tokiu, na Kubi in v Koreji. Na Kubi sem ga na primer tolažil, ker je hotel čim prej domov, ker je čutil pomanjkanje sina in žene. V teh tednih smo skupaj delili lepe in grde trenutke. Bilo je prijetno in upam, da bomo na naslednjih potovanjih spet spali skupaj. Kot človek je dober kot kruh, v vlogi libera pa je ob Corsa-nu najboljši v Italiji. Po svetovni ligi vas čaka nastop na OI. selektor Anastasi in Andrea Gardini, pomožni trener, sta bila zelo previdna. Ti si se iz obeh nastopov na OI vrnil z medaljo. Bi želel še tretjo olimpijsko kolajno? Seveda ... No, cilj na OI je uvrstitev v finalno fazo. Žoga je okrogla, tako je razplet lahko kakršen koli. Cilj pa je po mojem mnenju dosegljiv. Rusija ni nepremagljiva, najhujša tekmeca sta Bolgarija in Brazilija. Zate bodo to že tretje olimpijske igre. Kako pričakuješ ta dogodek? Pred odhodom na kraj tekmovanja se zdi, da je to navadni turnir. Šele ko si tam, ugotoviš, kaj so olimpijske igre. Doživljanje take prireditve je enkratno: vzdušje je po- sebno. Tam nisi sam, ampak sodoživljaš to izkušnjo z drugimi športniki, s katerimi se vsak dan srečuješ. Zame je to najlepši dogodek v karieri športnika. Seveda so to sanje vsakega športnika. Povedal bi še, da še ne vem, če bom med potniki. Selektor Anastasi še ni odločil, kdo bo šel v Peking. Če se povrnemo k tebi. Italijanske Zmaga Italije predvsem po zaslugi bloka Italija - Južna Koreja 3:1 (22:25, 28:26, 25:20, 25:23) ITALIJA: Vermiglio 4, Sala 10, Martino 3, Fei 9, Bovolenta 9, Zlatanov 24, Mania (L); Gavotto, Casoli 2, Travica. N.v.: Cisolla e Mastrangelo. TRENER: Anastasi. Prvi tržaški nastop italijanske odbojkarske reprezentance proti Koreji se je zaključil z zmago »azzurrov«, ki so z izjemo prvega niza zaigrali zelo dobro predvsem v napadu in v bloku (skupno 15). Protagonist na igrišču je bil neustavljivi Zlatanov, ki je ob 19 točkah iz napada dosegel še tri bloke in 2 asa, junak večera pa naš libero Mania, ki je ob medijski pozornosti, privabil tudi navijače, ki so mu postavili velik transparent. Tokrat je bil nastop Lorisa povprečen: v sprejemu je bil 33 % (17 dobrih sprejemv in 4 napake), zbral je 16 obramb (10 odličnih in 6 napak). Selektor Anastasi je tokrat na klopi pustil kapetana Cisollo in centra Mastangela, ostali pa so vsi stopili na igrišče. Na krilu je večji del srečanja igral Casoli namesto Martina, saj so imeli »azzurri« kar nekaj težav pri sprejemu. Po porazu v prvem nizu se je preobrat zgodil v drugem, ko so v končnici prevladali šele na 28:26. Tretji set je bil že od začetka enosmeren, v zadnjem nizu pa je Italija zaigrala nihajoče: povedla na 12:9, nato še 23:19, a se neutrudni Korejci niso predali, se približali na 24:23, a je bilo to vse, kar so zmogli. Srečanje je spremljalo 2.000 gledalcev. GRAND PRIX - Izid: Italija - Turčija 3:1 (25:20, 21:25, 30:28, 25:23), Piccinini 27 točk, Aguero 13. Danes: Italija - Poljska. ženske so te v anketi izbrale za najbolj »seksi« športnika. Tako je. Začuden sem bil, da so izbrale odbojkarja. Navadno smo mi vedno v za-kulisju, prednjačijo pa nogometaši, teniški igralci in košarkarji. Medijska pozornost za odbojko je namreč manjša. Anketa pa potrjuje, da je veliko zanimanja tudi za odbojko, predvsem za reprezentanco. Kakšen odnos imaš s svojimi navijači? Zelo dober. Sem razpoložljiv po tekmah. Rad odgovarjam na elektronsko pošto in to mi je v veliko veselje. Naslednjo sezono boš igral v A2-li- gi ... Tako. Ostajam pri Romi, kjer me veže dveletna pogodba. V nasprotju z ostalimi si ostal vedno zvest italijanskemu klubskemu prvenstvu. Zakaj se nisi nikoli odločil, da bi šel v tujino, kot na primer naš Matej Černic? To so življenjske odločitve, ki pa jih pogojujejo tudi denarna sredstva. Visoke vsote denarja, ki jih ponujajo nekateri klubi, so ena glavnih gonilnih sil za take izkušnje. Odločitve so tudi vezane na to, ali te na domači kraj veže družina ali pa si samski. Odločitev, da ostanem v A2-ligi, je vezana na družino. Ne da se mi, da bi se vsi sedaj selili drugam. Veronika Sossa Moški finale Federer - Nadal LONDON - Moški finale na teniškem turnirju v Wimbledonu bo postregel s sanjskim dvobojem prvih igralcev sveta. Federer je v treh nizih s 6:3, 7:6 (3) in 6:4 premagal Rusa Safina. Federerju bo načrte skušal prekrižati Španec Nadal, ki je v drugem polfi-nalu s 6:1, 7:6 (3) in 6:4 premagal Nemca Schuttlerja. Slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik se je z ameriškim partnerjem Bryanom prebila v finale tekmovanja mešanih dvojic. »Azzurri« septembra vVidmu VIDEM - Kvalifikacijsko tekmo za nogometno svetovno prvenstvo leta 2010 v Južni Afriki med Italijo in Gruzijo, ki bo 10. septembra, bodo igrali na videmskem stadionu Friuli. Videm je zadnjič gostil »azzurre« pred desetimi leti. Bečirovic k rimski Lottomatici RIM - Slovenski košarkar Sani Bečirovic je z rimsko Lottomatico podpisal triletno pogodbo. Vidoz »neodločeno« v Turčiji ANKARA - Na dvoboju za evropski naslov v najtežji kategoriji med goriškim boksarjem Paolom Vidozem in Turkom Samom ni bilo zmagovalca. Odbojka: Bled proti Trentu DUNAJ - Odbojkarji ACH Volleya so dobili tekmece v ligi prvakov v prihodnji sezoni. Slovenski prvak bo nastopil v skupini E, v njej pa so: Trentino Volley, francoski Be-auvais Oise in aon hotVolleys Dunaj. Ma-cerata bo igrala proti ekipam Palma de Mallorca (Špa), Roeselare (Bel) in Crveni zvezdi (Srb), Piacenza pa proti Paris Volleyu (Fra), Kazanu (Rus) in Piet Zoomersu (Niz). kolesarstvo - Danes se bo v Normandiji začel 95. Tour de France Konkurenca bo delno osiromašena Poleg Avstralca Evansa med glavne favorite sodijo Cunego, Rus Menčov in Španca Valverde ter Sastre - Dve etapi tudi po italijanskem ozemlju - Valjavec stavi na gorske preizkušnje PARIZ - Danes se v Brestu začenja kolesarska dirka po Franciji. Prvič po letu 1967 na dirki ne bo prologa, tekmovalce že takoj čaka navadna, zelo razgibana, 167 kilometrov dolga etapa s ciljem v Plu-melecu. Ker med etapo ne bo bonifikacij -skih bonusov, bo zmagovalec etape oblekel rumeno majico. Zaradi dejstva, da je cilj na rahlem vzponu, to najbrž ne bo sprinter. Letošnja dirka je, kar se tiče jakosti konkurence, zaradi dopinških afer v preteklosti nekoliko osiromašena. Zaradi lanskih grehov (Aleksander Vinokurov, Andrej Kašečkin, Andreas Kessler) na startu ne bo kolesarjev Astane, tako da Španec Alberto Contador - letos je že dobil tudi Giro, ne bo branil rumene majice. Tako bo edini tekmovalec, ki že ima dragoceno majico z največje dirke na svetu, Španec Oscar Pereiro, še on pa jo je na oblekel naknadno. Dobil jo je namreč šele lani, potem ko so za dirko leta 2006 dokončno razveljavili zmago Američana Floyda Landisa. Med karavano nastopajočih ne bo tudi Danca Michaela Rasmussena, ki je lani blestel, a ga je njegovo moštvo Rabo-bank tik pred koncem, ko je bil že povsem blizu zmage, zaradi izmikanja dopinškim testom izključilo. Krog favoritov je širok, v ožjega pa so strokovnjaki uvrstili pet kolesarjev. Na prvo mesto Avstralca Cadela Evansa, ki se je v zadnjih treh letih venomer uvrstil med najboljših deset, lani je bil celo drugi, za Contadorjem je zaostal 23 sekund. Poleg Evansa med glavne favorite sodijo Italijan Damiano Cunego, Rus Denis Menčov in Španca Alejandro Valverde ter Carlos Sastre. Cunego, nekdanji zmagovalec Gira, se doslej na Touru še ni posebej izkazal, toda letos zatrjuje, daje dovolj dobro pripravljen za zmago (svojo priložnost vidi v dejstvu, da bosta na sporedu le dva kronometra, eden kratek), podobno pa razmišljajo tudi drugi favoriti. V drugo vrsto kandidatov za visoka mesta sodijo Španci Pereiro, Samuel Sanchez in Haimar Zubeldia, Italijan Riccardo Ricco, Francoz Christoph Moreau, Luksembur-žani Kim Kirchen ter brata Andy in Od leta 1997 1997 Jan Ullrich (Nem) 1998 Marco Pantani (Ita) 1999 Lance Armstrong (ZDA) 2000 Lance Armstrong (ZDA) 2001 Lance Armstrong (ZDA) 2002 Lance Armstrong (ZDA) 2003 Lance Armstrong (ZDA) 2004 Lance Armstrong (ZDA) 2005 Lance Armstrong (ZDA) 2006 Oscar Pereiro (Spa) 2007 Alberto Contador (Špa) Rekorderji 7X Lance Armstrong (ZDA) 5X Eddy Merckx (Bel) 5X Miguel Indurain (Špa) 5x Jacques Anquetil (Fra) 4X Bernard Hinault (Fra) 26-letni Damiano Cunego je leta 2004 osvojil Giro d'Italia. Leta 2006 je na francoskem Touru oblekel belo majico (najboljši mladi kolesar). Letos je slavil zmago na klasični enodnevni dirki Amstel Gold Race ANSA Frank Scleck, Belgijec Stijn Devolder, Ko-lumbijec Mauricio Soler in zmagovalec dirke po Španiji, Čeh Roman Krauziger. Ime edinega Slovenca Tadeja Valjav-ca se med napovedmi strokovnjakov ne pojavlja. Toda kolesar francoskega moštva AG2r se zaradi tega ne obremenjuje. Zaveda se, da je v svojem tretjem nastopu sposoben dobre uvrstitve. Želi si izboljšati 16. mesto iz leta 2006 (lani je bil 19.), njegov cilj je deseterica. Slovenski adut bo seveda stavil na zahtevne gorske preizkušnje. Teh bo kar devet, štiri se bodo končale na vrhu vzpona. Kraljevska etapa bo 17., ko se bodo morali tekmovalci spopasti s tremi vzponi na prelaze, cilj bo na slo- vitem Alpe-dHuezu. Skupno bodo morali kolesarji v 21 etapah prevoziti 3554 kilometrov, edina tuja država, ki jo bo Tour obiskal, bo Italija (20. in 22. t.m. v Piemon-tu in Val dAosti). Kar nekaj priložnosti za etapne zmage bodo imeli seveda tudi sprinterji (ne bo Toma Boonena in Davi-deja Bennatija). / ŠPORT Četrtek, 3. julija 2008 21 košarka - Novosti pri Jadranu Madonia prva okrepitev, igrali pa bodo na Opčinah Z Borovim košarkarjem, ki je sicer prost igralec, so sklenili enoletno pogodbo . > V tenis - Finale U12 Gajevki za deželni naslov proti TC Grado Gajini teniški igralki Nico-letta Furlan in Petra Corbo bosta danes (ob 15.00) na Padričah igrali deželni ekipni finale v starostni kategoriji do 12. leta starosti. V prvem delu prvenstva sta Gajevki osvojili prvo mesto v skupini. V polfinalu pa sta premagali ekipo TC Triestino. V drugem polfinalu je TC Grado premagal goriško Campagnuzzo. Nasprotnik Gajine dvojice bo tako ekipa iz Gradeža, ki sta jo 12-letna Ni-coletta in 11-letna Petra že premagali v prvem delu prvenstva. Končni izid j e bil 2:1. Mladi Gajevki ne smeta podcenjevati gra-deške dvojice. Miko Madonia (letnik 1985) je letos v prvem delu sezone igral do 25 minut na tekmo, s prihodom Štefana Samca in drugačno postavitvijo na igrišču se je njegova minutaža zmanjšala (do 20 minut) . Pri prostih metih je bil 68 %, 44 % pri metih za dve točki, 19 % pa pri metih izza šestmetrske črte. Minuli dve sezoni je igral pri Boru Radenski v C1 -ligi, v sezonah 2004/05 in 2005/06 pa pri Bregu v D-ligi KROMA odbojka Trofeja dežel: ženske FJK na 6. mestu Ženska mladinska deželna odbojkarska reprezentanca, pod taktirko trenerske dvojice Glauco Sellan - Donatella Soldan, je včeraj od igra la še zad njo tek mo na Trofeji dežel, ki se je ta teden odvijala na Sardiniji. Odbojkarice iz naše dežele, s katerimi igra tudi igralka goriškega Govolleya Mateja Zavadlav, so z 2:0 izgubile proti Piemontu. Igralke Piemon-ta so v obeh setih zmagale s 25:22. Furlanija Julijska krajina se je tako morala zadovoljiti s končnim 6. mestom. Moška selekcija, ki jo je vodil Lorenzo Zamo s pomočjo Di-ega Poletta, pa se je uvrstila šele na končno 16. mesto. nogomet 7x7 Na Padričah še finale turnirja Gaje Na Padričah so odigrali pol-finalna srečanja nogometnega turnirja 7X7, ki ga organizira ŠZ Gaja v okviru vaškega praznika. V prvem polfinalu sta se pomerili ekipi Ediltecnica iz Bazovice in Pekarna Pacor, ki jo v glavnem sestavljajo igralci repenske-ga Krasa. »Peki« so gladko s 6:1 premagali »zidarje« in se tako uvrstili v nocojšnji finale, v katerem bodo igrali proti ekipi Ribarnica Malu Osmica Špjln. Slednji so namreč v drugem polfinalu šele po sedemmetrovkah (5:4, 2:2) premagali Prosek 9 sorelle. Danes: 19.00 za 3. mesto Ediltecnica - 9 sorelle, 20.00 za 1. mesto Malu Špjln - Pekarna Pacor. rolkanje - Slabo vreme v Nemčiji Matejo Bogatec zaustavilo močno neurje V Jadranovem dresu bo naslednjo sezono v državni C1-ligi igral tudi Miko Madonia (Bor), ki je v minulem letu igral pri Boru Radenski prav tako v državni ligi. Gre za 200 cm visokega igralca, ki bo pri Jadranu igral na krilu. Madonia, ki ima svojo izpisnico, je z Jadranom sklenil enoletno pogodbo. Madonia ima dveletno izkušnjo v državni C1-ligi, v sezoni 2006/07 je imel manj priložnosti za igranje, letos pa je predvsem na začetku sezone igral več - bil je vedno v prvi postavi. Dosegel je 168 točk. 23-letni študent prava bo z ostalimi začel priprave 18. avgusta. Pri združeni ekipi, ki jo bo tudi letos vodil Bo-ban Popovič, pa še niso zaključili z iskanjem okrepitev. »Iščemo še igralca za krilno vlogo. Ne bomo jemali igralca za vsako ceno, ampak samo, če bo zagotiv-l dvig kakovosti ekipe,« je pojasnil športni direktor Marko Corsi. Saša Ferfoglia je ta čas še član Jadranove ekipe. Zanj se zanima Marostica iz B2-lige (Vicenza), a odločitev o selitvi še ni padla. Novost v Jadranovem taboru predstavlja tudi igrišče, kjer bo združena ekipa igrala v naslednji sezoni. Jadranovci bodo v naslednji sezoni igrali na Opčinah v Polisportivi. »Urediti moramo še zadnje formalnosti, ampak lahko skoraj z gotovostjo povem, da bomo igrali na Opčinah,« je pojasnil Corsi. Mateja Bogatec v dresu italijanske reprezentance Prvo tekmo nemške druge etape svetovnega FIS pokala v rolkanju so morali organizatorji prekiniti zaradi močnega neurja, ki je zajelo kraj Markleeberg pri Leipzigu. »Lilo je kot iz škafa. Organizatorji so bili potrti in so se odločili, da bomo tekmo v sprintu speljali do konca jutri (danes op. ur.),« nam je po telefonu povedala Mladinina »az-zurra« Mateja Bogatec, ki v Nemčiji brani prvo mesto na skupni razvrstitvi. »Na kvalifikacijah sem se z najboljšim časom uvrstila na prvo mesto. V dvobojih, v osmini finala, sem premagala Rusinjo Valentino Kisluchino, če-trtfinala pa mi ni uspelo izpeljati, saj je začelo deževati,« je potek včerajšnjega dne opisala Bogatčeva. Finalni del sprinta bodo torej speljali do konca že danes ob 14. uri. Po sprintu (ob 18. uri) bo Mateja nastopila še na prologu. Gre za 10 kilometrski krog. Proga je večinoma ravninska, s krajšimi spusti in vzponi. Skratka, idealno za Matejo, ki je v dobri formi. Jutri bo na sporedu še zadnja preizkušnja nemške etape svetovnega pokala. Rolkarji se bodo pomerili v zasledovalni vožnji. □ Obvestila smučanje - Kljub poletni vročini so smučarji že začeli priprave na novo sezono Najmlajši vadijo na Kaprunu Mlade smučarje združene ekipe Gadov sta spremljala trenerja Alessio Sibilla in Matej Štolfa - V kratkem tudi priprave na Rogli Ob koncu letošnje sezone so pri SK Devin že pripravili načrt za prihodnjo sezono in že takoj v začetku maja začeli s kondicijskimi atletskimi pripravami, ki potekajo dvakrat tedensko v Trnovci pod vodstvom izkušenega trenerja Aleša Severja. To so najmlajši, ki seveda pripadajo skupnemu projektu Ski Pool Gadi in ki so se pretekli konec tedna prvič podali na ledenik, na avstrijski Kaprun. Spremljali so jih nekateri starši ter oba trenerja, ki bosta v prihodnji smučarski sezoni skrbela za to skupino otrok, to sta Alessio Sibilla in Matej Štolfa. Čeprav jih je v petek spremljal dež, so imeli v soboto in nedeljo čudovito vreme in tudi snežna podlaga je bila posebno zjutraj idealna za vadbo in utrjevanje smučarske tehnike. Ob smučanju so se tudi kopali v bazenu in imeli na razpolago še druge razvedrilne igre. Po tej prvi uspešni preizkušnji na ledeniku vsi že nestrpno pričakujejo 19. julij, ko se bodo podali na enotedenske priprave na Roglo, nato pa je na programu spet večkratni obisk avstrijskih ledenikov. Smučarji združene ekipe Gadov so se prejšnji konec tedna osvežili na avstrijskem ledeniku Kaprun SMUČARSKI KLUB BRDINA obvešča svoje člane, da lahko na društvu naročijo nove smuči po zanimivi ceni. Za informacije lahko pokličete na tel. št.: 347-5292058. SK DEVIN prireja v nedeljo 13. julija kolesarski izlet v Avstrijo. Start iz Nabrežine na trgu ob 6.30, zbirališče v kraju Koetschach Mauthen ob 9.00-9.30 (40 km dolga položna proga), povratek na startno mesto z vlakom, vpisovanja do 10. julija na info@skdevin.it ali na 3402232538. KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSŠDI organizira v soboto 12. julija z začetkom ob 17. uri tekmovanji v košarki 3 proti 3 na odprtem igrišču v Prosvetnem domu na Opčinah. Tekmovanje bo odprtega tipa v treh starostnih kategorijah: mlajši (1994in mlajši), srednji (1990 in mlajši) in kategorija open (1989 in starejši). Vsaka ekipa je sestavljena iz 3 do največ 4 igralcev. Nastopajo lahko tudi mešane ali ženske ekipe. Ekipe se lahko prijavijo do vključno petka do 20. ure na elektronski naslov: andrej@vremec.it ali po SMS sporočilu na 3385889958. ŠZ GAJA - SEKCIJA ZA ORIENTACIJSKI TEK - organizira v soboto, 12. t.m., v sklopu vaškega praznika orientacijski tek v okolici športnega centra Gaja na Padričah. Tekmovali boste lahko na dveh progah: za izkušene in za začetnike. Prvi start ob 18.00, prijave od 17. ure dalje. Info: posta@origaja.it ali 3496932994 ter 3495939712, www.origaja.it. AŠZ JADRAN sklicuje redni občni zbor v torek, 8. julija ob 20.30, v prostorih SKD Tabor v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. AŠD SOKOL sklicuje v petek, 11. julija 2008 redni občni zbor ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih SKD Igo Gruden, Na-brežina 89. Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora ter namestitev delovnega predsedstva, 2. poročilo predsednika, 3. blagajniško poročilo in odobritev obračuna za leto 2007 in proračuna za leto 2008, 4. razprava o predsedniškem in blagajniškem porocilu, 5. poročilo predsednika nadzornega odbora in ra-zrešnica, 6. pozdravi gostov, 7. volitve novega odbora, 8. razno. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika2004v telovadnici pri Banih v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpis in info na tel.št. 040-226332 ali na info@cheerdancemille-nium.com. KOŠARSKARSKI KLUB BOR vabi starše, da čimprej vpišejo svoje otroke na košarkarski kamp, ki bo od 24. do 31. avgusta v Gorenju. Za vse informacije sta na razpolago Stojan Corbatti 339-1788940 in Robi Jakomin 338-3764446. 22 Sobota, 5. julija 2008 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat pisala o javnem shodu za slovenske šole pri Svetem Jakobu, »ki je bil s prva nameravan kakor zaupen shod in ki se je vršil sinoči ob osmi uri v vrtu 'Konsumnega društva, se je razvil v veliko manifestacijo slovenskih sta-rišev okrožja sv. Jakoba. Prostran vrt je bil napolnjen zborovalcev, katerih je bilo najmanj osemsto. Shod je otvoril sklicatelj gospod Može s primernim nagovorom, v katerem je pojasnil namen shoda. Govorili so na shodu državni poslanec dr. Rybar, gospod Može, Muha, dr. Gregorin in drugi, nakar se je izvolil odsek sedmih oseb, kateremu se je na lo zi lo, da skle pa in pred la ga ko ra ke, katere bi se imelo storiti, da se napravi enkrat konec naši šolski mizeriji. Vsi govorniki so zahtevali, da se pride enkrat k dejanjem ter da se upri-zo ri ob hod po mes tu in pred na mest niš tvom s šolskimi otroci. Nekateri govorniki so celo predlagali šolski štrajk, dokler se ne ugodi upraviče- nim zahtevam po slovenskih šolah. Ogorčenje in senzacijo je vzbudila izjava dr. Rybara, da je glavna in takorekoč edina ovira prevzetju slovenskih šol od strani države v osebi naučnega ministra dr. Marcheta in izjava dr. Gregorina, da je pred par leti, ko se je šlo za državnozborsko volilno reformo ministerski predsednik baron Beck se pod častno besedo zavezal rešiti tržaško šolsko vprašanje v smislu naših zahtev, ako odstopijo tedanji slovenski liberalni poslanci od uloženih nujnih predlogov. Tej slovesni obljubi da je prisostvoval in kumoval češki državni poslanec dr. Kramar. Po končanem govoru dr. Rybara je bil vspre-jet ter ta koj od pos lan na mi nis ter ske ga pred sed -nika in na naučnega ministra sledeča brzojavka: »Osemsto slovenskih starišev danes zbranih v sv. Jakobskem mestnem okraju urgira končno rešitev vprašanja slovenskih šol v Trstu še pred začetkom šolskega leta!« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK V tem tednu so na dnevnem redu zaključne prireditve na slovenskih osnovnih šolah v Trstu in okolici. Primorski dnevnik je zelo podrobno opisal šolsko prireditev v Nabrežini: »Na hodniku osnovne šole v Na-brežini so pripravili oder za zaključno prireditev, na kateri so se izkazali nabrežinski učenci z bogatim in pestrim programom. Neva Terčon, učenka iz drugega razreda, je pozdravila občinstvo, ki je zasedlo vsa mesta, pripravljena za to priliko. Dobro pa je napovedala navzočim vsako točko programa Sonja Gruden, učenka petega razreda. Najprej je nastopila Vera Caharija, ki je recitirala pesmico Moja mamica, nato pa Robert Franco, ki je de-klamiral Sonček prosim. V tretji točki programa smo slišali pevski zbor iz prvega in drugega razreda, ki je zapel pesem Mamici. Nato sta nastopili se dve učenki iz drugega razreda in sicer Nada Caharija in Nada Knez, ki sta deklamirali Rdečo kapico in Kadar se mamica jo- ka.« Prvi del sporeda so zaključili učenci tretjega razreda, ki so recitirali tri pesmi, nato pa zapeli še pesmi Moja mamica, Zila, So ptički, Pridi Gorenjc in Domovina. »V drugem delu programa smo videli najprej pri-zorček Prodajalec Mihec, ki sta ga prav dobro podala učenka prvega razreda Franka Mora in Savo Ušaj. Nato pa so učenci iz drugega razreda Sonja Rolih, Neva Terčon, Savina Knez in Nada Caharija podale prizor Letni časi. Medtem ko sta Pavel Kukanja in Savo Ušaj končala deklamirati Oba junaka, so nastopili učenci petega razreda in podali prizor Izgubljena stava. Za zaključek te lepe šolske prireditve so nam učenci četrtega razreda zaigrali Trbuc in razbojnik.« Zaključno prireditev in razstavo ročnih del pa so pripravili tudi v Trebčah. Učilnica je bila nabito polna staršev, ki so skrbno sledili recitacijam svojih malih prijateljev. Sodeč po ploskanju so bili poslušalci zelo zadovoljni z izvajanjem programa. FILMI PO TV Sobota, 5. julija, canale 5, ob 17.40 A proposito di Henry Režija: Mike Nichols Igrajo: Henry Ford in Ann Bening Henry Turner je uspešen ameriški odvetnik, kateremu sta edini življenjski vodili slava in denar. Nesreča pa nikoli ne počiva. Ko se nekega dne Henry odpravi po zavojček cigaret do bližnje trgovine, ga med tatvino ropar skoraj ubije. Po dolgem okrevanju se tako protagonist filma zave, da v življenju denar ni vse in da so nekatere življenjske vrednote važnejše od preračunljivosti in pohlepa. Sobota, 5. julija, Rai 3, ob 20.30 Pearl Harbor Režija: Michael Bay Igrajo: Josh Hartnett, Kate Beckinsale, Ben Affleck, Josh Hartnett, Kate Beckinsale, Cuba Gooding Jr., Tom Sizemore, Alec Baldwin, Dan Aykroyd, Jon Voight Otroška prijatelja odraščata s sanjami o tem, da bosta nekega dne pilota bojnih letal. Ko se Rafeu ponudi priložnost, da se med drugo svetovno vojno pridruži Kraljevi letalski floti, mora za seboj pustiti svojo novo ljubezen Evelyn in Dannya. Danny in Evelyn živita ločeno na idiličnih Havajih, kjer se srečata ravno v trenutku, ko se izve, da je Rafea umrl. Vendar pa 7. december 1941 za vedno spremeni njihovo življenje... Sobota, 5. julija, italia 1, ob 20.30 Il signore degli anelli -La compagnia dell'anello Režija: Peter Jackson Igrajo: Elijah Wood, Ian McKellen in Liv Tyler Filmska upodobitev kultne Tolkienove knjige je epska, neverjetno slikovita in bogata celuloidna predelava literarne uspešnice, ki velja za enega najuspešnejših filmskih projektov vseh časov. Ostareli hobit Bilbo Bisagin je na svoj rojstni dan nenadoma izginil. Svojemu mlademu sorodniku Frodu pa je zapustil nenavadno dediščino -magični in skrivnostni prstan. Izdelal ga je sam Temni vladar Sauron, ki bi se sedaj rad ponovno dokopal do prstana, ki mu daje absolutno moč, da bi lahko zavladal srednjemu svetu in zasužnjil njegove prebivalce. Frodo mora s pi- sano druščino prijateljev pobegniti od doma in se odpraviti na nevarno in naporno pot naravnost v srce Sauronove dežele ter tam uničiti prstan. Le-ta je dobesedno neuničljiv, uniči pa ga lahko le v Mordorju, v ognju, kjer je bil pred davnimi časi skovan. Sreda, 9. julija, La7, ob 21.10 Buon compleanno, Mr Grape Režija: Lasse Hallstrom Igrata: Johnny Depp in Juliette Lewis Gilbert Grape živi v Endori, v mestu kjer se nikoli nič ne dogaja. Policija ima delo le takrat, ko se Gilbertov zaostali brat Arnie poskuša povzpe-ti na avrh rezervoarja. Skrb za Arnieja je Gilber-tova naloga, ki je lahko tudi precej zahtevna, predvsem kadar hkrati dela v sosednji trgovini. Nekega dne se skozi mesto peljeta Becky in njena babica in ker jima nagaja avto, se ustavita. Gilbert se zaljubi v Becky, a hkrati trči v kup težav, ko si skuša vzeti čas za svoje zasebno življenje... Petek, 11. julija, Rai 2, ob 21.05 The Others Režija: Alejandro Amenabar Igrajo: Nicole Kidman, Alakina Mann, James Bentley Otok Jersey, leta 1945. Druga svetovna vojna se je končala, a Gracejin mož se ni vrnil s fronte. V osamljenem viktorijanskem dvorcu živi sama z otrokoma, ki jih vzgaja v skladu s svojim strogim in omejujočim verskim prepričanjem. Njena otroka imata nenavadno bolezen: ne smeta biti izpostavljena dnevni svetlobi. Ko se družini pridružijo trije novi služabniki, se morajo naučiti življenjsko pomembnih pravil: hiša mora biti vedno zatemnjena, nobena vrata se ne smejo odpreti, preden prejšnja niso zaprta... Toda stroga pravila, ki jih je postavila Grace, bodo prekršena. Ona, njuna otroka in vsi, ki jih obkrožajo, bodo naredili odločen, usoden korak... (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV GRŠKI MATEMATIK IN FILOZOF SPANSKI KOLESAR (ABRAHAM) RIMSKI GRIČ S PALAČO ITALIJANSK. PREDSEDNIKA FRANCOSKI FILOZOF IN PISATELJ (ERNEST) POGORJE V ZAHODNIH KARPATIH LASTNINA, IMETJE NAJVIŠJA GORA V TURČIJI NEKD. ARABCI BRITANSKI ATUT (SEBASTIAN) POU / PRISTANIŠČE NA FLORIDI PRIPADNIK GR. FILOZOFSKE ŠOLE ITAUJANSKI TV KOMIK TEOCOLI GR. BOGINJA NESREČE KRAJ V ALBANIJI AMERIŠKI IZUMITELJ, THOMAS ... EDISON INDUSTRIJSKO MESTO PRI BENETKAH VISOK GORSKI VRH GOJITELJICE ŽIVAL ZNAČILNA ZA SEČO GUNA, ILOVICA POSTNA POŠILJKA OKRUTNI SEMITSKI BOG MAKED. PESNIK (HRISTO) SLOVENSKI GLASBENIK SOSS OGNJENIK NA SICILIJI MESTO V SEVERNI ITALIJI BERI PRIMORSKI DNEVNIK ITALIJANSKI IGRALEC SPENCER DOLGOREPA TROPSKA PAPIGA VEČNO MESTO STROKOV. ZA VINO NAJVEČJI TEKMEC KOLESARJA COPPIJA OTAKAR NEJEDLY TEMELJNE USTINE SEČ REKA V MONGOUJI KRALJICA V ŠAHU ČEŠKA TENISAČICA MANDUKOVA SEZNAM IMEN CHATEAU-BRIANDOV ROMAN OBREŽNO JEZERCE IT. IGRALKA ZOPPEUJ ITALO SVEVO GLASBENI ZNAK MALTNA ZIDNA OBLOGA MLINSKI ŽLEB TRINIDADSKI ATLET BOLJON AVTOR ROMANOV O JAMESU BONDU FUMING PAlfSTINSKA OSVOBODILNA ORGANIZACIJA ORNA ZEMLJA SUKA POKRAJINE AUŠ DOKTORIČ TRAVA TRETJE KOŠNJE NEKDNAJI PREDSEDNIK ZSŠDI KALAN POJEDINA OB SLOVESU, PO MATURI TRENJE SLOVARČEK - ATANASOVSKI = makedonski pesnik • OLANO = Španski kolesar • ONON = reka v Mongoliji • SAN = reka na Poljskem • SILJANOV = makedonski pesnik • STOLIT = kraj v Albaniji • TANARA = italijanski slikar / RADIO IN TV SPORED Sobota, 5. julija 2008 23 Rai Tre slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2008: OPZ Kraški Cvet - Trebče 20.30 TV Dnevnik, sledi Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: La famiglia Pellet 7.00 Aktualno: Sabato & Domenica Estate 9.20 Aktualno: Settegiorni 10.10 Vremenska napoved 10.15 Nan.: Un ciclone in convento 11.45 Aktualno: Pongo & Peggy... gli ani- mali del cuore 12.35 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Lineablu 15.30 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 16.15 Dok.: Overland 7 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Aktualno: Easy Driver 18.50 Kviz: Alta tensione 20.00 Dnevnik 20.35 Variete: Supervarieta 21.30 Variete: Usa la testa 23.35 Nočni dnevnik 23.40 Supervarieta' 2008 0.35 Aktualno: Appuntamento ^ Rai Due 6.35 Aktualno: L'avvocato risponde 6.45 Aktualno: Il mare di notte 7.00 Nan.: Girlfriends 8.00 9.00 Dnevnik 8.20 Nan.: Joey 9.05 Random 10.00 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 10.35 Aktualno: Quello che 11.15 Aktualno: Nati in Italia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Olimpijski Dribbling 14.00 Avtomobilizem: VN v Veliki Britaniji 17.20 18.00 18.10 19.50 20.25 20.30 21.05 22.40 23.30 23.30 0.20 Nan.: Le cose che amo di te Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Risanke Žrebanje lota Dnevnik Film: McBride - Omicidio dopo mezzanotte (srh., ZDA, '05, r. K. Connor, i. J. Larroquette) Nan.: The 4.400 Nočni dnevnik Dok.: Dossier Storie Aktualno: Dnevnik - Mizar Rai Tre 7.00 Aktualno: Art news 8.00 Aktualno: Diario di famiglia, con gli occhi dei figli 8.30 Aktualno: Explora Science Now! La storia dei Contenuti 9.00 Film: Nel blu dipinto di blu (kom, It, '58, i. D. Modugno) 10.30 Risanke 11.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 11.45 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 15.35 Šport: Sabato sport 17.15 Šport: Avtomobilizem 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.05 Variete: Blob 20.30 Film: Pearl Harbor (vojaški, ZDA, '01, r. M. Bay, i. B. Affleck) 23.30 Dnevnik in vremenska napoved 23.50 Dok.: Blu notte - Misteri italiani Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska Nan: Sei forte maestro Dok.: La terra dei contrasti Aktualno: Pianeta mare 14.50 Dnevnik in prometne vesti Aktualno: Melaverde Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Le comiche di Stanlio e Ol-lio Nan.: Il Conte di Montecristo Film: Panico nello stadio (srh., ZDA '76, i. C. Heston) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Il Commisario Cordier Nan.: Maigret e il vagabondo Film:Sideways - In viaggio con Jack (kom., ZDA, '04, i. P. Giamat-ti) 18.55 19.35 21.30 23.30 Canale 5 6.00 8.00 8.50 9.30 10.30 13.00 13.40 14.40 16.40 17.40 20.00 20.30 21.10 23.30 0.00 01.00 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Jutranji dnevnik Aktualno: Super Partes Nan.: Circle of Life Film: Avventura nel deserto (pust., Poljska, '01, i. A. Fidusiewicz) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Everwood Nan.: Anni '60 Nan.: Nati ieri Film: A proposito di Henry (dram., ZDA, '91, i. H. Ford) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline Variete: La Corrida - Dilettanti allo sbaraglio - Il meglio e il peg-gio(vodi Gerry Scotti) Aktualno: Nonsolomoda 25... Nan.: Ally McBeal Nočni dnevnik O Italia 1 15.30 Nan.: Hidden Palms 16.10 Nan.: Una banda alio sbando 16.30 Nan.: Streghe 6.25 6.55 10.45 11.15 12.25 13.00 13.45 14.05 16.00 17.50 18.00 18.30 19.05 20.05 20.30 0.00 Nan.: Otto sotto un tetto Risanke Nan.: Willy, il principe di Bel Air Nan.: Piu' forte ragazzi Dnevnik in vremenska napoved Dnevnik: Studio Sport Nan.: La vita secondo Jim Film: 134 modi per innamorarsi (kom., ZDA '03, i. C. Pope) Film: Due gemelle a Roma (kom, ZDA, '02, i. A. Olsen) Nan.: Love Bugs Nan.: A casa di Fran Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Friends Nan.: Love Bugs Film: Il signore degli anelli - Le due torri (fant, ZDA/Nova Zelandija, '02, r. P. Jackson, i. E. Wood) Film: Wild 2 - La caccia e' aperta (fant., ZDA '05, i. R. Carradine) 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.00, 1.30 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 10.30 Nan.: Il primo cittadino 12.40 Aktualno: Lape regina 13.30 Aktualno: Viva le vacanze 13.50 Aktualno: Mosaico 14.20 Lavoro donna 15.35 Dokumentarec o naravi 19.10 Aktualno: A.com Automobilissima 20.00 Aktualno: Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Omicidio! (srh, ZDA, r. A. Hitchcock) 22.40 Aktualno: Eventi in Provincia 23.30 Film: Mio marito e' innocente (dram., ZDA'95) LA 7.30 9.20 9.50 10.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 20.00 20.30 21.10 23.05 0.55 La 7 Nan.: Troppo forte Aktualno: L'intervista Dok.: I segreti dell'archeologia Film: La strada della felicita' (kom, ZDA '47, i. P. Goddard) Dnevnik in športne vesti Nan.: In tribunale con Lynn Film: Condorman (kom, ZDA, '81, i. M. Crawford) Nan.: Hustle Film: Per piacere...non salvarmi piu' la vita (kom, ZDA, '84, i. C. Eastwood) Dnevnik Nan.: Doctor*ologz Nan.: Jack Frost Film: Sant'Antonio (kom., VB, '04, i. G. Lanvin) Nočni dnevnik (T Slovenija 1 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.30 Risanka 7.55 Kviz: Male sive celice (pon.) 8.40 Dok.: Od klovna do kavboja 9.15 Risana nan.: Smrkci 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Nan.: Berlin, Berlin (pon.) 13.50 Film: Gospod Verdoux Sobotno popoldne O živalih in ljudeh Labirint Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare, sledi Sobotno popoldne 17.25 Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Risanke 19.00 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 20.00 21.25, 22.35, 0.25 50 let televizije 20.55 Poletna potepanja (oddaja o turizmu) 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.35 Nad.: Deadwood (T Slovenija 2 6.30 1.30 Zabavni infokanal 9.30 Skozi čas 9.40 50 let televizije 11.35 Dok. nan.: Afna Friki (pon.) 12.00 Dok.: serija: Horovo oko 13.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 15.00 Wimbledon; prvenstvo Velike Britanije v tenisu 17.00 Velenje: smučarski skoki 18.45 Film: Roger Federer 19.10 Dok. odd.: S poti po Mehiki 19.45 Kronika Lenta 20.00 Film: Snežna plast 21.45 Podobe iz srednje Evrope 22.15 Sobotno popoldne 0.30 Nad.: Anna Pihl Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.15 16.15 16.30 17.00 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.40 20.10 20.40 21.15 22.20 23.50 0.55 11.30 12.00 18.00 19.00 19.45 19.55 20.00 20.15 20.30 21.25 22.15 23.15 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Arhivski posnetki Dok. oddaja Avtomobilizem Globus Vesolje je... Fuori servizio (glasbena oddaja) Brez meje (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.40 Vsedanes - TV dnevnik, športne vesti Verska odd.: Jutri je nedelja Odmev Potopis Srečanje z... Glasbena oddaja Rokomet: 2004- finale (posnetek) Alpe Jadran Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka Dnevnik in vremenska napoved 23.35 Video strani Polka in majolka Otroški program (pon.) Kulturni utrinek Epp Duhovna misel Tedenski pregled Kras - Sožitje človeka z naravo Inline - hokejski klub mufloni WTCC - Brno 2. del Mi znamo 2. del RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar ; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 z Bazovico v srcu; 9.45 Poletne melodije; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.20 Glasba za vsakogar; 12.00 Ta rozajan-ski glas; 12.30 Sobotni mix; sledi Napoved-nik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - S tekmovalnih odrov; 18.00 Mala scena: Cvetka Bevc: Zgodba o Grigorju; 19.20 Napo-vednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Olimpijsko odštevanje; 11.00 Pogovor z osebnostjo Primorske; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 16.20-19.00 Sms; 17.30 Primorski dnevnik; 20.30 Legende; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri... ; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringa-raja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Drevosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 6.45, 8.20 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Na val na Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 12.00 Moja soseska; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO: 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Divertimento; 15.00 Intermezzo; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Operni koncert; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 20.00 Vincente Martin y Soler; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 5. julija 2008 VREME, ZANIMIVOSTI vremenska slika Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^Proti nam bo danes pritekal bolj suh zrak. Jutri bodo začeli pritekati od jugozahoda zelo vlažni in nestanovitni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.57 Dolžina dneva 15.35 G LUNINE MENE Luna vzide ob 7.59 in zatone ob 22.42 Nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem ter delom srednje Evrope je šibko območje visokega zračnega pritiska. Vvišinah bo nad naš kraje dotekal topel in postopno nekoliko bolj suh zrak. BIOPROGNOZA Danes se bodo pri najbolj občutljivih ljudeh predvsem na severu in vzhodu države občasno pojavljale z vremenom povezane težave, ki bodo proti večeru ponehale. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 26,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.17 najnižje-67 cm, ob 13.22 najvišje 40 cm, ob 18.55 najnižje -8 cm, ob 0.02 najvišje 34 cm. Jutri: ob 6.52 najnižje -58 cm, ob 14.05 najvišje 40 cm, ob 19.48 najnižje -8 cm, ob 0.39 najvišje 22 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500m ...........24 2000 m...........11 1000 m ..........18 2500 m............8 1500m...........13 2864 m............6 UV INDEKS Objasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 11, po nižinah 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalniceARPA OSMER TOLMEČ O 14/26 iS CELOVEC O 16/28 TRBIŽ O _ 12/26 13/25 O 12/26 O GRADEC 15/28 c & O 15/27 S. GRADEC VIDEM O 19/31 O PORDENON 20/30 ČEDAD O 20/30 ¿2 KRANJSKA G. O TRŽIČ 14/27 CELJE 16/28 O . O KRANJ o .a LJUBLJANA 18/28 - M. SOBOTA MARIBOR 017/28 016/28^-^ PTUJ " O --- ZAGREB 19/29 O GORICA rt O N. GORICA 18/28 N. MEST017/29 G0R|CA o „ra« POSTOJNA O r-^-j _.___^NAPOVED ZA DANES > -----' "vi ' Ob morju in v nižinah bo povečini pretežno jasno, v gorah Danes bo večinoma sončno. Popoldne lahko v gorah na-1 bo spremenljivo z možnostjo posameznih krajevnih ploh. stane še kakšna nevihta. Ob morju bo dopoldne pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 19, najvišje dnevne od 26 do 30 stopinj C. TOLMEČ O 15/25 TRBIŽ O 14/24 o 12/26 KRANJSKA G. M OVEC 6/28 CELOVEC O 16/28 ČEDAD O VIDEM O 20/31 19/32 VjZ O PORDENON ' 20/31 _ 22/32™" 18/31 O TRŽIČ 15/28 O KRANJ o GRADEC 16/30 o 15/28 S. GRADEC CELJE 15/29 O MARIBOR 015/29 „ M. SOBOTA O 16/30 PTUJ O , t o LJUBLJANA A/ GORICA rt ° N. GORICA 18/29 N. MEST015/29 GORLCA O .„„. POSTOJNA O s-N O 15/26 --- KOČEVJE 22/32 ZAGREB 17/31 o PORTOROŽ O 19/30 r—■- ) UMAG vA cnapoved za jutri Dopoldne bo povečini sončno, nekaj več oblačnosti bo v Karnijskih Alpah in predalpah, kjer se bodo čez dan že pojavljale prve plohe. V popoldanskih urah se bo vreme poslabšalo. Na Tržaškem bodo padavine predvidoma manj pogoste. Jutri dopoldne bo večinoma sončno. Čez dan se bo oblačnost povečala in popoldne bodo na zahodu že krajevne nevihte. V ponedeljek bo na vzhodu še sončno, drugod spremenljivo oblačno s krajevnimi padavinami. Pihal bo jugozahodnik. POREČ bocen - Postavil jo je gostilničar in turistični delavec Josef Staffler Pred sto leti prva gondolska žičnica Iz južnotirolskega mesta je peljala do kraja Kohlern na nadmorski višini okrog 1100 metrov - Bila je prva kabinska žičnica na električni pogon na svetu Junija letos je minilo sto let od pogona prve električne kabinske žičnice za prevoz oseb na svetu. Zgodilo se je 29. junija 1908 v Bocnu, po večletnih vztrajnih prizadevanjih gostilničarja in turističnega delavca Josefa Stafflerja. Žičnica je bila speljana iz predmestja Bocna do naselja in planine Kohlern, na nadmorski višini okrog 1100 metrov. V omenjenem kraju je Staffler ob prehodu stoletja uredil gostišče, vendar pa je bil dostop do kraja zelo težaven. Obiskovalci so v kraj lahko prišli le peš oziroma na konjskem hrbtu. Trajalo je skoraj deset let, da je Staffler končno le uspel uresničiti svojo zamisel. Josef Staffler se je rodil leta 1846 v kraju Deutschen, v hiši, kjer je bila gostinska tradicija doma, pri Postwirtu (gostišče pri pošti). Odraščal je v času, ko so pospešeno gradili železniške proge, kar je po eni strani pomenilo nove in velike možnosti gospodarskega razvoja, po drugi strani pa spremembe in novosti v dotedanjem načinu in ritmu življenja. V letu 1867 dograjena železnica preko Brennerjaje odvzela veliko prometa tudi Postwirtu. Bolj kakor s kočijami, so se ljudje vozili z vlakom. Na železnico se je selil tudi tovorni promet. Mladi Josef se je ob spoznanju, da v domači gostilni bo zmeraj manj posla, odpravil v svet, najprej v Innsbruck in nato v Vero-no, kjer se je poklicno spopolnjeval v gostinstvu. Kmalu zatem se je tudi oženil. Kakih dvajset let sta z ženo Katharino delala kot natakarja ali najemnika gostinskih lokalov v raznih krajih na Južnem Tirolskem, predvsem v okolici Bocna. V začetku devetdesetih let sta prevzela gostišče "Zum Riesen" v strogem centru Bocna in ga povsem prenovila ter uspešno vodila. Deset let zatem je družina kupila veliko kmečko poslopje v kraju Kohlern nad mestom in ga preuredila v prijetno gostišče, namenjeno vse številnejšim tujim obiskovalcem. Težave pa so bile predvsem glede dostopa, saj je med mestom, ki je nadmorski višini okrog 250 metrov in planoto kakih osemsto metrov višinske razlike. Po prvi Stafflerjevi zamisli naj bi Kohlern in mesto povezala nekakšna se-dežnica, podobna napravam, ki danes služijo na smučiščih. Verjetno tudi sam ni bil povsem prepričan, da bi se dalo zamisel tudi uresničiti in je zato iskal druge možnosti in drugačne tehnične rešitve. Najprej se je začel zanimati za gradnjo ozkotirne železnice, ki bi se premikala s pomočjo posebnega vlečnega kabla. Izgradnja takega objekta, z vmesno prestopno postajo, bi veljala okrog 300 tisoč kron. Za sicer podjetnega gostinca je bil to najbrž prevelik zalogaj in začel je razmišljati o cenejši rešitvi, kabinski žičnici na električni pogon. Tu pa so se začele birokratske težave, saj je načrt, ki ga je izdelalo pod- jetje Haase in sin iz Gradca, pomenil (-pre)veliko novost tudi za takratno sicer vzorno urejeno avstrijsko administracijo. Prvi načrt za žičnico s prošnjo za izdajo dovoljenja je bil vložen leta 1905, vendar ga je ministrstvo za železniški promet na Dunaju avrnilo, češ, da ni v njegovi pristojnosti. Staffler se je zatem obrnil do krajevnih organov, točneje do okrožnega glavarstva, ki so gradnjo "nove" vlečne naprave načeloma dovolili, vendar pod zelo togimi pogoji, to je, da bo žična naprava služila le za prenos tovorov. Dela so se začela in tudi uspešno zaključila že maja 1906. Podjetniška žilica pa Stafflerju ni dala miru in je kmalu zatem predložil pristojnim organom nov načrt družbe Simmeringer z Dunaja za preureditev pr- Dve ponazoritvi prve žičnice na svetu na električni pogon, zgrajene v Bocnu leta 1908 votne tovorne žičnice v žičnico za prevoz oseb. Načrt je predvideval zamenjavo lesenih nosilcev z železnimi, namestitev posebnih varnostnih naprav za ustavljanje oz. zaviranje itd. Po izdaji dovoljenja so preureditve-na dela hitro stekla in že 27. junija 1908 so uspešno opravili kolavdacijo. Na praznik svetih Petra in Pavla je žičnica tudi začela redno obratovati. V naslednjih letih so na prvi kabinski žičnici za prevoz oseb opravili več po-sodobitvenih posegov. Zadnji se je zaključil maja leta 1913, dobro leto pred izbruhom prve svetovne vojne. Obisk gostov je po začetku vojnih operacij začel usihati, osebja za upravljanje je bilo vse manj, zaradi vpoklicev v vojsko in tako so žičnico v oktobru leta 1914 ustavili. Vendar ne za dolgo. Že na- slednjo pomlad so jo znova pognali, tokrat za potrebe vojske. Postala je pomemben strateški objekt za oskrbovanje fronte. V letu 1918, zadnjem letu vojne, pa so bile naprave poškodovane. "Oče" in edini lastnik prve kabinske žičnice, Josef Staffler, je leta 1919 umrl. Upravljanje naprave je prevzela družba, kije uspešno gospodarila naslednjih 24 let, do 2. decembra 1943. Ob letalskem napadu na Bocen so bile močno poškodovane tudi naprave žičnice na Ko hlern. Žičnico so, že tretjič, obnovili in preuredili šele dvajset let zatem (1963). Na Južnem Tirolskem, v Avstriji in tudi Nemčiji so stoletnici prve kabinske električne žičnice za prevoz oseb namenili veliko medijsko pozornost. Vlado Klemše