Leto V.. Stev. 134	Ljubljana, petek, 6, /unija 1924	Poštnina pavianran*	Cena 2 Mr
......................—
lih«[a ob 4 »Intraj.
Stane mesečno 20-— Din ia inozemstvo 30*— , neobvezno
Oglasi po tarifa
Uredništvo:
Miklošičeva ccsta št. IG/1 Telefon 6t. 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravnlštro;
Ljubljana, Prešernovi, ui. it 54. Telef. it. 38.->
Podružn!cI» ^ •
Maribor, Barvarska ul. tk Cel|e, Aleksandrova cj
Račun pri poštn. čekov] zavoda štev. 11.842.
Ljubljana, 5. junija. »Slovenec* meni, da bo dokazal dvojo vrste državljanov s tem, da bo pri-občeval fantastična poročila o konflikti!), ki so se dog-odili zadnje dneve po trboveljskih dogodkih v Ljubljani in drugod. Če je bil kdo te dni oklofutan, ker so je nesramno obnašal, se ni to zgodilo na svetu prvič in tudi no zadnjič. Tudi ni taka stvar, čo je množica takoj po dogodku v Trbovljah zahtevala na magistratu, da naj razobesijo črne zastave, ker komunistični župan Porič ni imol dovolj takta, da bi jih dal razobesiti sam. Če bi vso to, kar navaja »Slovenec«, bilo resnično in tisočkrat hujšo, bi no moglo držati njegove trditve o državljanih dvo o vrst.
Po velikih izgredih so po celem svetu razburijo duhovi, ki se dajo trenot-no od strasti zavesti k nepremišljenim dejanjem. Ko so v Moskvi našli b;ljšo-viki umorjenega enega svojega komisarja, je takoj nato padlo celo lO.OGO »buržiijev*. Kaj so napravili in bi napravili italijanski fašisti, ako bi se njim pripetilo približno kaj sličnoga kot se je v nedeljo dogodilo Orjunašem, naj »Slovenec« razmišljuje.
Naj to, kar se je dogodilo zadnje dneve s stališča državljanskega miru in reda, ali človečanstva presojamo šo tako strogo, mora vendarle vsakdo priznati, ila je nedeljski krvavi požar ostal lokaliziran in da je pomirjenje duhov nastopilo z veliko večjo naglico, kakor jo to v takih primerih običajno.
Čo bi se kdo smel pritoževati čez državno oblast in njeno zaščito, potem to gotovo niso klerikalci in komunisti. Orjunaši v Trbovljah so bili radi pomanjkanja varnostnih odredb z a.vratno napadeni. Vsakdo, ki je napaden, se sme braniti in tako so napravili tudi Orjunaši. Kaj bl so šole zgodilo, ako bi 6c braniti ne modi! Nasprotno pa smo videli, da je državna oblast takoj ko jc prejela iz Trbovelj obvestilo o ilo-codku, z močnim korl-unm zastražila komunistični dom morilerv \- Ljubljani, obenem pa tudi posadila v »Katoliško tiskarno* močno posadko cr ''nikov. Pod zaščito bajonetov jc »Slovenec* bljuval ogenj in žveplo, blatil narodne in državne svetinje. Radi bi vedeli. v kateri državi bi državna oblast f tako naglico in vestnostjo uvedla zaščito za take elemente.
Ko je »Slovenec* priobčil današnji uvodnik »V znamenju režima*, ki da je nasilen in korupton, gotovo ni pomislil. da bo samega sebe in klerikalce udaril po zobeh. Beograd jo na trboveljskih dogodkih docela nedolžen in oni so le sad ter uspeh režima, ki ga je zadnja leta v Sloveniji "ced!a SLS, ilasti po podpisu Markovega protokola. Klerikalci so imeli do danes vso oblast v Sloveniji v svojih rokih. Veliki župan Šporn jo zasedel to mesto n a izrecno zahtevo klerikalcev ter bil eksponent in zaupnik prikritega klerikalnega režima v Sloveniji. Klerikalci so namreč dosedaj igrali dvojno, zanje jako prijetno ulogo. V Sloveniji so od svojih eksponentov uživ.tfi vse ugodnosti vladne stranke, istočasno pa so bili proti vladi v Beogradu v naiostrejši opoziciji.
Ne samo to! Klerikalci so dobili v Sloveniji, kar so si poželeli v političnem, gospodarskem in drugem pogledu — le svoji nesposobnosti se imajo lahvaliti, da niso dosegli še voč. Popustljivost in neodločnost državnih karmilarjev v Beogradu so izkoriščali v to. da so nod direktno in indirekt.no saščito lokalnih državnih oblasti uprizarjali sistematično gonjo proti jng >• slovenskemu narodu in držnrvi. S svojim protinarodnim rovareniem v časopisju. po shodi' im sestanki'1, kjor so po načrtu jemali državi ter njenim re-prezentantom spoštovanje, avtoriteto, so klerikalci prioravliali naravnost te 'en za prevrat. Pri tem so se družili z Vsakomur, kdor je bil pripravljen ru "iti in po d i r a t i. Prišlo jo uri os celo žo tako daleč, da je bil proglašen ra Judeža Tška.rjota, ako je kdo javno Pokazal, da ljubi in spoštuje jugosln-venski narod in državo.
Ali nai se potem še čudim'/ da stojimo danes pred gotovim dejstvom, da obstoji v Sloveniji ze.lo joka ti -orMič-na komunistična »mladinska oriraniza eija. ki jo oborožena z rerv.tirkami in tounicijo! Zakon o zaščiti državo, ki se je izvajal po vsej državi. s3 '"e v Sloveniji kratkomalo kasirak Lj-ibljatuki Skof .Toorlig je šel pri zadnjih občinskih volitvah demonstrativno volit komuni-6t« in v Ljubljani imamo 7,a župana ®oža, ki jo slepo orodie, moskovitskih i" katoliških boljSevik»v.
Resnica je. kar niše »Slovenec.*, da jo v Sloveniji dvow> vrst državljanov. Ena vrsta je za državo, ki dosoflaj žit, "i uživala nobene zaščito od državnih plasti, druga vrsta je pa proti držav), » Ma od, državnih. oblasti narav-
KRALJ .IE PODPISAL UKAZE O IMENOVANJU VELIKIH ŽUPANOV V LJUBLJANI IN MARIBORU. — AVDIJENJE PRI KRALJU.
Bled, 5. junija, d. Danes jo semkaj dospol z avtomobilom iz Ljubljano minister notranjih zadev dr. Milan Srskič, ki je bil takoj po prihodu sprejet v av-dijimci pri kralju. V cnourni avdijencl je podal vladarju obširen referat o notranjepolitični situaciji ter poročal tudi o dogodkih v Trbovljah. Minister dr. Srskič jo predložil kralju v podpis večje število ukazov, med njimi tudi imenovanja novih velikih županov za ljubljansko, mariborsko, zagrebško, osije-ško in reško - modruško oblast. Za velike župane so imenovani: v Ljubljani dr. Vilko Baltič, v Mariboru dr. Oton Pirkmaler, v Zagrebu dr. Ivan Zuccon, v Karlovcu Mojsilovič,
v Osijeku Perkovlč.
Veliki župan dr. Miroslav Ploj jo postavljen na razpoloženje ter prideljen reparacij ski komisiji v Parizu. Veiiki župan dr. Šporn bo imenovan za načelnika v ministrstvu notranjih zadev.
Takoj za ministrom notranjih zadev dr. Srskičcm je bil sprejet v avdijenci pri kralju državni podsekretar VeČo-slav Wildcr, ki je podal referat o trboveljski tragediji. Avdijenca je trajala eno uro.
V daljši avdijenci je bil od kralja sprejet tudi bivši minister dr. Gregor Žerjav. Vse t.ri gospode je kralj povabil na večerjo, po kateri jo ostal ž njimi v razgovoru do polnoči.
Politični položaj
DAVIDOVIČ JE NASEDEL KOROŠCU IN SE ZAVZEMA ZA KOMUNISTE.
Beograd, 5. junija p. Radi praznika | so se sestali Ljuba Davidovič^ dr. Ko«
Skrajna poostritev francoske krize
MILLERAND NOČE ODSTOPITI. - HERRIOT ODKLANJA SESTAS
VO VLADE.
Pariz, 5. junija, j. Ilerriot je odklonil sestavo kabineta, kor Millerand ni voljan odstopiti od svojega predsedniškega mesta. Razgovor v Elyseeju jo začel ob 6. uri zvečer in jo trajal 40 minut. Ilerriot jo zapustil palačo skozi stranska vrata, da so izogne vprašanjem novinarjev, ki so nanj čakali pri glavnem vhodu. Iz dejstva, da jo Millorand takoj po odhodu Herriota poklical k sebi predsednika proračunskega oijbora sonata Millior - Lae.roisa, so sklepali takoj, da jo odklonil Ilerriot ponudeno sestavo kabineta in da kočo Millerand sodaj najprej povprašati voditelja velikih skupin v zbornici, predno so odloči, da poveri kakemu parlamentarcu misijo.
Oficielni komunike o današnjem razgovoru med Millerandom in Herriotom
so glasi: Na predlog predsednikov oboh' zbornio jo Millerand zaprosil Horriota, naj prido k njemu. Oba državnika sta si nato izmenjala misli, pri čemur se nt pojavila nikakšna razlika, glede programa. Ko jo Ilorriot potetn začol govoriti o predsedniku republiko, jo izjavil Millo, rand, da no moro razpravljati o vpraša« nju, čigar razmotrivanjo so no strinja i spoštovanjem pred zakoni. Ustava ja določila trajanjo mandata predsednika za sedem let, Ker jo bil predsednik poklican za sedem let v elizejsko palačo, smo-tra za dolžnost do republika in Francije, da ostano na svojem mostu, doklor no potečo zakonita doba. No da bi o toj stvari nadaljo razpravljali, jo odgovoril Ilerriot samo, da no moro sprejeti mlV sijo, ki mu jo jo prodsodnik ponudil.
(Spasov dan) se v razvoju politične situ acije ni dogodilo ničesar novega. Vršila se ni niti običajna seja ministrskega sveta. Samo predsednik vlade Nikola Pašič je konferiral s posameznimi mi« nistri, predvsem in najdalje s finančnim ministrom. Razgovarjala sta radi ukrc« pov finančnega odbora glede regulacije penzij državnih upokojencev in svečenikov. Med tem sc jc vršila tudi konfe« rcnca v kabinetu Svetozara Pribičeviča. Na obeh konferencah sc ic govorilo tudi o velikem javnem zboru, ki je sklican za nedeljo v prostorih Kazine, kjer bo Svc« tozar Pribičevič prvič govoril o vzrokih ločitve od Davidovičcvcev ter kakor se doznava, naglašal, da on ne bo zatajil principov demokratske stranke. Priča> kujejo, da bo to zborovanje zelo živali« no, ker sc ga nameravajo udeležiti tudi Davidovičevci.
Beograd, 5. junija p. Danes popoldne
rošec, dr. Kumanudi in Joca Jovanovič ter razpravljali o nastopu opozicije na« pram dogodkom v Trbovljah. Po tej konfcrcnci so voditelji opozicijo novi« narjem izjavili, da odpošljcta dr. Ko« rošec in Davidovič kralju pismo, v ka« terem bosta razložila svoje stališče glede trboveljskih dogodkov. Kolikor sc do« znava, pripisujeta dr. Korošec in Davi« dovič krivde sedanjemu režimu, ki da ni znal, ali ni hotel preprečiti dogodkov v Trbovljah. Davidovič in Korošcc o vse« bini pisma nista hotela ničesar izjavljati. Dr. Korošec je novinarjem lc povedal, dn sc pelje jutri v Ljubljano. Po svojem bivanju v Ljubljani namerava dr. Ko« rošec odpotovati na Bled in zaprositi za avdijenco pri kralju. Z njegovim odho« dom, kakor tudi z odpotovsnjem drugih politikov iz vladno in opozicijonalnc strani, sc smatra, da se politična situacija za nekaj časa prenaša na Bled.
Painlevejev nastopni govor
BURNO PREREKANJE Z OPOZICIJO. — PROGRAM NOVE ZBOK-i NIČNE VEČINE.
Pariz, 5. junija, s. Ob izredno veliki napetosti jo na seji zbornico vstal novi
Painlevč jo potem dejal, da so na smol smatrati dobro voljo Francijo za njena
Državljanska vojna v Albaniji
BOJI SE NADALJUJEJO. - TIRANA ŠE V VLADNIH ROKAH. — NAŠE VARNOSTNE ODREDBE.
predsednik zbornico Painlevč in začel šibkost., kor bi to nacionalisti onstran govoriti. ICartol levico ga jo burno po- —•»»»•tn iir.m^.^.ir, nazdravljal, desnica pa ga jo ponovno prekinjala. Takoj pri predsednikovih prvih stavkih jo začela ugovarjati desnica, na-migavajoč na predsedniško krizo.
Painlcvč jo izjavil v svojem govoru: Volja, izražena v splošni volilni pravici, ja volja nas vseh in so ji mora vsakdo pokoriti brez razliko. Volja, ki so jo izrazila zadnjo volitve, so da izreči v par besedah: Živela republika! Ta program ni nikakor sterilen, ampak je poln velikih upov, poln upov na mir. Francija ja za pravičen mir, pravičen zanjo pa tudi za druge narodo.
Zbornica je posebno odobravala izjavo predsednika, da so Francija obrača s popolnim zaupanjem do Zveze narodov.
Rumunska revolucija
mejo kmalu zapazili. Demokratsko stru jo jo treba podpirati, da se okrepi iK obdrži zmago.
Painlevč jo potetn govoril o notranji politiki in dejal mod dr., da bo finančna uprava državo uprava reda in atabil* nosti.
Ko jo predsednik v svojih nadaljnjiK izvajanjih omenjal, da zahteva splošni* amnestijo, so komunisti niso pridružili ploskanju levico. Veliko ogorčonjo jo po« vzročilo, da so ostali komunisti na svo, jih sedežih, ko jo izrakcl Painlovč im« nepozabnega Jaurosa in ko jo vsa lovi-ca vstala in burno ploskala.
Ko jo novi predsednik končal svoj go vor, mu jo kartel lovico zopot dolgo in
1
Beograd, 5. junija, p. Beograjska javnost z največjim interesom zasleduje krvave dogodke in borbe, ki se vršo v Albaniji. Vesti, ld prihajajo iz Albanije, našo javno mnenje no sprejema z ugodnimi občutki. Boji, ki se vodijo med vladnimi četami in uporniki, so zelo ljuti. Gre za življenje in smrt. Dasi se z ene kakor druge strani skuša doseči premirje, ne pride do tega, izgleda pa, da dosegajo uporniki po svojih borbah uspeh za uspehom, ker jim stoji ob strani Bejram Cur, ki se s svojimi pristaši približuje Tirani v treh smereh. Vlada pa vendar še veruje v svojo končno zmago. Ona meni, da je večina albanskega plemena na njeni strani in se ji je baje posrečilo izvesti popolno mobilizacijo. Italija je poslala v vode pred Dračem tor-pedovko <Audax».
Naša vlada nima nikakršne zveze s Ti-rano, pač pa ima direktne zveze s Ska-drom. Zveza iz Skadra preko Korče je prekinjena. Lješ je na pol v rokah vladnih čet, druga polovica s predmestjem Kokaris pa je zasedla uporniška konjenica. Dalje so se sedanje čete spopadle s četami Bejram Cura izven Debra. Tamkaj sn uporniki napredovali do reke Skumbe.
do reke Skumbi in so po kratkem boju zasedli Berat. Od tu ao nadaljevali prodiranje v smeri reka Matja. Tirana je z vseh strani obkoljena. Vlada zadržuje svojo čete pred spopadom z uporniki, da ne bi prešle k V3tašem. Nacionalisti so imenovali v Valoni in Skadru upravni odbor. Begunci iz Tirane so baje povedali da je Ahmed Zogu pobegnil z nekaj svojih prijateljev v Jugoslavijo. V Valoni so zelo svesti zmago. Padec Tirane je le šo vprašanje dni.
MUSSOLINI O INTERVENCIJI V ALBANIJI.
Rim, 5. junija e. Z ozirom na dogodke v Albaniji in na bojazen, katera se baje kaže v Jugoslaviji zaradi teh dogodkov, piše Corriere Italiano, osebno glasilo mi« nistrskega predsednika Mussolinija v Rimu, todc: V Beogradu se boje pred« vsem, da bi oborožene tolpe udarile čez mejo, še bolj pa, da ne bi bilo kakšnih nemirov v Mncedoniji. Govori sc zato o intervenciji in se predlaga, da bi sc Italija in Jugoslavija sporazumeli za eventualno akcijo. Zdi se, da je bojazen v Beogradu pretirana in da izhaja naj« brž iz netočnega ocenjevanja dejstev. Albansko gibanje kakor jc bilo v svojem
burno ploskal.	J
— borzni manever
RUMUNSKA VLADA ENERGIČNO DEMANTIRA VESTI O REVOLUCIJI. — NE NAMERAVA ODSTOPIT!.
liboralno stranko t Pitcstiju jo imel fl-
Rim, 5. junija, j. Kakor javlja cAgon-tia Štefani* iz Bukarešta, so zanikajo vso vosti o državnem udaru, na čigar čela naj bi stal general Avarcscu. General Avarcscu se jo udeležil letnega kongresa ljudske zvezo.
Beograd, 5. junija r. Rumunski pres« biro javlja: Z ozirom na pretirane vesti o eksploziji v Bukarešti so se širile v inozemstvu scnzacijonalnc govorice o rc« voluciji s prihodom generala Avarcsca, ki naj bi na čelu 50.000 seljakov osvoji! Bukarešto. General Avarcscu je te dni res imel kongres svoje stranke v Buka« rešti, ki pa je potekol popolnoma mirno in brez vsakršnih manifestacij. V Buka« rešti se predpostavlja, da so to ten« denčne vesti lo borzni manevri.
Bukarešta, 5. junija, e. Na zborovanju
Dalje so Be vršili srditi boji upornikov z 1 početku in kakršno jc danes, je namer«
vladnimi četami pred Vaiono.
Beograd, 5. junija, r. Povodom dogodkov v Albaniji je naša vlada predvzela vso potrebne odredbe proti albanski meji v svrho, da se naše obmejno prebivalstvo zavaruje proti napadom albanskih tolp in proti morebitnemu oškodovanju s strani Albanije.
V dobro obveščenih beograjskih krogih se trdi, da je odhod poslanika Bo-drera v Rim v zvezi s skupnim nastopom Jugoslavijo in Italijo, ako bi albanskim upornikom uspelo, da ra7kosajo Albanijo v voč manjših plemenskih državic. Gledo tega sta stopila v razgovore tudi Beograd in Atene.
Z ozirom na te dofrodke minister zunanjih poslov dr. Ninčič ni odpotoval iz Beograda, ker je njeirova prisotnost v prestolici neobhodno potrebna.
Rim, B. junija, .i. »Corriere Italiano* doznava iz vstašklh krogov v Albaniji, da Tirana doslej šo ni zavzeta. Nacionalisti, ki prodirajo proti severu, so prišli
jeno le konsolidaciji države. Italija ni nikdar mislila na to, da bi mogla ali mo« rala intervenirati v tem sporu, ki sc tiče izključno Albancev samih. Enako smer« nico bi morali diktirati Jugoslaviji tudi njeni lastni interesi.
nost, negovana in pestovana. Nedeljski dogodki v Trbovljah so le dokaz preno. te*ce protidržflvmh elementov ter poslednja o.n»T.»ril(». tla fp.kn n? več naprej. Situacija je sedaj jasna. 01» priliki trbeveliikih dogodkov so se klerikalci rasealHl. da igrnio pod eno kano s komunjsti. ,Naj tudi za njej vcjja isti zakoni
Podani a z Italijo
Beograd, 5. julija, p. Nocoj se je vršila seja jugoslovenske in italijanske delegacije o vprašanju konzularno konvencije. Odobrena je bila konvencija o konkurzu. Odobril jo je tudi minister pravde. Odobrena je bila tudi konvencija glede zasebnih dolgov. Pri razpravi o konvenciji javno zdravstvene pomoči je bil sprejet nov člen, ki govori o sanitarnih uslugah med obema državama. Končno sa je seja pečala o vprašanju agrarno reforme.
Trst, 5. junija, e. Iz Jugoslavije jc nocoj prispel v Trst Italijanski poslanik general Bodrero: nadaljeval jc takoj vožnjo v Rim. Kakor se zagotavlja, nosi poslanik s seboj besedilo italijansko-ju-goslovenskc trgovinske pogodbe.
ŠVEDSKA KRVL.TICA V BENETKAH.
Benetke, 5. junija, e. Danes jc prispela semkaj švedska kraljica Viktorija s prestolonaslednikom Oskarjem ter mnogoštevilnim spremstvom. Nastanila se je v hotelu Danicly. Kraliica ostane * nckai dni .v. Benetkah.
nančni minister Bratianu govor, v katerem je izjavil, da nc misli vlada odstopiti. Interesi državo zahtevajo, da ostano kabinet na svojem mestu. Vlada bo odstopila lo tedaj, ako no bi več zadostovalo njeno moči za upravljanje držal ve, ali pa ako bi ji stala nasproti taka opozicija, ki bi imela čvrst program in tudi zmožnost, da ga izvede. Zunanji minister Duca jo izjavil, da jo sprejemi rumunsko kraljevo dvojico v inozemstvu dokazal, kako visoko cenijo Rumunija zunaj njenih mej. Trditev, da so skuša-, li povodom potovanja kralja v inozemstvo skloniti posojilo pri zapadnih drža. vali, jo popolnoma noosnovana. Za vsa4 ga potovanja v inozemstvu ni bilo sploh nobenega govora o kakem posojilu.
racenai© z vojno z
NARAŠČAJOČA NAPETOST VSLED PRISELJENIŠKEGA ZAKONA1.
STANJE AMERIŠKE MORNARICE.
VVashington, 5. junija, s. Ogromno pozornost je vzbudilo pismo, ki ga jc poslal bivši poda,dmirai Fisher državnemu podtajniku za mornarico. V tem pismu pravi Fisher, da je standard ameriško mornarico v primeri z Anglijo in Japonsko kakor 3 : 5 : 4 in da so ni ohranila prvotna moo ameriškega brodovja. Fisher misli, da bi bilo sta-liščo Zedinjenih držav v morebitni vojni z Japonsko zelo žalostno; in tak slučaj je postal sedaj mogoč, kor jo Japonska že prekinila diplomatsko odnošaje z Ameriko. Nesoglasja, kakor sedanja med Japonsko 111 Zcdinjjnimi državami, se navadno pojavljajo prod vsako vojno. Uverjcn jo, da bo Japonska odvzela Filipine, kakor hitro najde za to pripraven povod. Filipine jo lahko odvzeti, nemogočo jih bo pa vrni';!. Amerika so bo morala bojevati, odda-
ljena 5000 morskih milj od svojo pomorske baze in no bo mogla prodre ,i skozi japonsko mine. Ameriško ladja bodo moralo ostati ob domači obali, iz-; postavljeno napadom podmornic in lc« tal. Amerika so bo morala bojevati a Japonsko sama brez prlnoči dosedaj njih zaveznikov.
JAPONSKI PROTESTI.
Tokio, 5. junija, o. Prod par dnevi se jo neki Japonco usmrtil prod ameriškim poslaništvom, da bi tako protestiral proti izključonju Japoncev ir, Zedi-njenih držav. Včeraj se jo dogodil zopet podoben protestni samomor. Neki mož so jo v tokijskem predmestju obesil in jo pustil pismo za ameriškega poslanika Woodesa, v katerem poživlja! predstavitelja Zcdinjenih držav, da naj porabi vsa sredstva, da so novi ameri, ški priseljeniški zakon razveljavi.
STANJE DR. SEIPLA.
Dunaj, 5. junija, s. Stanje državnega kancelarja dr. Scipla jc trajno ugodno, čeprav so se danes pojavile komplikacije, ki so vedno posledica takih ran in se je temperatura nekoliko zvišala. Zdravljenje sladkorne bolezni, ki 1)1 utegnila povzročiti nadaljne komplikacije, dobro napreduje.
ADRIATISCHE BANK INSOLVENTNA?
Trst, 5. junija, c. Tukajšnji lisli objavljajo z Dunaja vest, da sc je lista avstrijskih denarnih zavodov, ki so postali zadnji čas insolventni, podaljšala z imenom Adriatische Bank, ki pa od leta 1923 ni več zvezana z Banco Adriatica ,v. Trstu in Jadransko banko v Beogradu.
Listi pravijo, da je Adriatische Bank žrtev tistih špekulantov, ki so špekulirali na padec franka in poslali v pogubo tudi par drugih bank. Koncem majnika niso niti banka, niti njeni glavni delničar/ več izplačali svojih obvez.
ČEŠKI TRGOVINSKI MINISTER V ITALIJI.
Padova, 5- junija, c. Včeraj je prišel sem iz Prage češkoslovaški minister za industrijo iu trgovino Novak, ki ic danes z grofom Torlnsklm in ministrom javnega gospodarstva Corbinom prisostvoval otvoritvi VI. mednarodne vzorčne razstave v Padovi. Ministra Novaka so ob njegovem prihodu sprejel zastopniki .vseh tukajšnjih .oblastev, tf
(Mmevi trboveljske tragedije Dva demantija
«S16Vonec» jo ilno 2. t. m. priobčil kot poročilo očividca tendencijozno za-jvito vest o talcih, ki bo jih naše čete vzelo oh pohodu od mesta ]>oboja do mosta razvitja prapora v Trbovljah. Kot dodatek k tej vosti pa jo »Slovenec* objavil infamno laž, da jo bil od teh talcev eden kasnejo justificiran po haših četah. Oblastni odbor jo uvel o stvari najpodrobnejšo preiskavo iu po Zaslišanju očividcev in prič dognal sledečo:
ltudar Fakin jo bil vjet istočasno s tremi razbojniškimi tovariši. N a.si Četni ki so zalotili Fakina z orožjem v roki. ostali trijo pa so bili zmetali orožje od sebo in so ga čete našlo na tleh pri krivcih. Fakin jo imel v rokah kara-binko, pa jo ni mogel rabiti, ker so {ra čotniki nenadoma tesno obkolili, mu vzeli puško in jo moral loči na tla, kakor so je to odredilo z ostalimi tremi, ki so jih zalotili v hiši.
Pri nadaljnem pohodu v trs so stopali ti štirjo v jetniki na čelu sprevoda kot zaščita zoper kak morebitni ponovni napad. Vjotniki so bili po razvit,iu izpuščeni vsi, razon Fakina, ki so o njem trdili očividci, da je on ubil s Uarabinko Žarka Boltavzarja.
Pa so ugotovi dejanski stan, jo odvedla četa Fakina v gostilno, mu kupila obed in ga v mirnem razgovoru iz-praševala po inicijatorjih. Zanikal je odločno, da bi bil streljal iz karabinke, pafl pa jo priznal, da jo bila na glavo oblastnih odbornikov razpisana nagrada 10.000 Din, prapori pa so bili ocenjeni vsak po 5000 Din. Iz|x>vedal jo tudi. da je inieijativa prišla iz Ljubljane. da je napovedano enako gibanja v ooli državi in da to ni zadnji pokolj. Med izpraševanjem so pregledali oil-vr.cto niu karabinko in dognali, da je bila sicer nabasana, toda po zarjaveli revi so sodili, da ni bil iz njo oddan noben strel. Četa jo nato Fakina izpustila na svobodo, moral pa jo pred odhodom poljubiti orjunaški prapor.
Neposredno po izpustitvi jo prihitela v gostilno desetorica članov domačinov. izpraŠevala po Fakinu in izjavila, da so je storila usodepolna napaka, ker jo bil Fakin glavni hujskač na komunističnem shodu ob 10. dopoldne in so vsi ravno Fakina smatrali za onega, ki je vodil napad. Ogorčenje nad Izpustitvijo jo bilo splošno in težki očitki so padali na četo. Ugotovilo so Je, da so Fakinu ni skrivil niti las na glavi, dokler ga je imela četa mo-d seboj. (Vsaka trditev o kaki justifikaciji jo plod zlobe »Slovenčovega* dopisnika, je brez vsako podlago in prosto izmišljena.
Ako pa so bili v gostilni navzoči med raznimi gosti tudi ogleduhi napadalcev, so gotovo slišali izpovedbe F.iki-novo in so imeli dosti vzToka, da se znebe voditelja, ki jo po porazu postal izdajalec. Materijal, najden pri Fakinu, imajo naši člani in ga bomo prsd-ložili oblasti na vpogled. I Skrivati nima.mo ničesar, mirno čakamo kida UTadne preiskave.
Oblastni odbor nOrjune« za Slovenijo, *
Tiskovni referat oblastne upravo objavlja: Z oziram na brzojavko iz Beograda, ki jo je priobčil včerajšnji »Narodni Dnevnik* in ki veli, da jo po mnenju gosp. državnega podtajnika AVilderja trboveljskih dogodkov kriv a Orjuna, smo od gosp. državnega podtajnika pooblaščeni, da to odločno de-mantirnmo. Gosp. državni podtainik se ni nikoli in proti nikomur izjavil, v tej smeri.	.
Tehnik Kline aretiran. •Slušatelj ljubljansko tehnične fakultete, Vladimir Kline, ki je v nedeljo ob 10. dopoldne na komunističnem shodu v Trbovljah liujskal delavstvo" in agitiral proti Orjuni, jo bil v sredo v Ljubljani aretiran in oddan v preiskovalne zaporo ljubljanskega sodeča. Kline je bil radi komunistično agitacije že večkrat kaznovan.
J
vestne hiijskarlje, se bodo hujskači voditelji komunistov oblekli v obleko nedolžnih prcganjancev lil sl liki Pilat skušali pred javnostjo oprati roke. Toda vaše roke, prevratni hujskači, so omadeževane s krvjo žrtev, kl ste Jih z lažtnl na-hujskall. Menda ga ni danes več človeka v našem narodu, ki bl bil proti delavskemu razredu in njegovim stremljenjem po Izboljšanju gmotnega položaja. Da, koncentrirati Je pa treba vse pametne ljudi proti hujskaškim zapcljlvcem delavstva, kl jc gonijo v smrt za pustolovske namene, v prvi vrsti delavce, kl pod terorjem hujskačev največ trpo. Politični dilc-tantl med slovenskimi komunisti so slišali nekaj o ruski revoluciji ln ruskem boljševizmu In b! se radi »proslavili« na račun delavsko krvi. Revolucijo smo žc preživeli 191 F. leta ln doseg i svobodo kl sc v socilalnem oziru Izpopolnjuje. Svoboda, kakor si Jo pa predstavljajo krvi željni komunistični diletantl Golouh, dr. Lcmež, Zorga ln dr., pa pomeni le svobodo za nekaznovano divjanje, pobijanje, pomeni le krvav absolutizem nad vsemi nekorhunlstl. TI politični otroci so napravili žalosten poizkus, kl je povzročil človeške žrtve. To je bil zločin proti državi in zločin nad delavstvom, ki sc mora najstrožje kaznovati. Brezvestnim hujskarijam in terorju se mora napraviti korenit koncc. Prcdragoccno ie človeško življenje, da bl se ž njtm igrali politični pustolovci ln razširjevalci vsemogočih laži, s katerimi delajo razpoloženje za svoje hudodelstvo.*
V poročilu o krvavih dogodkih na Zaloški cesti pravi »Slovenec*: Voditelji komunistov so že cele mescce pripravlja II svojo pristaše na ta krvavi dan. Podžigali so jih na krvav upor proti državi, vladi, veliki večini preblvalsta. Šola gg. Golouha, dr. Lemeža ln Zorge je rodila prve sadove: Url. Ta kri je padla na njihovo glavo, ta kri vpije po odporu vseh poštenih ljudi proti strastnim hujskačem. Upljanlll so svoje agitatorja z žganjem in jih poslali pred množico; nahujskall so stradajoče ženske In jih poslali pred bajonete. Pravi krivci so Se poskrili, niso šli pred bajonete. Komunistična aglta cija nI lc zlobna, ampak za vsakega razsodnega človeka tudi skrajno neumna. En del komunistične armade je armada lažnlkov, drugi pa armada bedakov.
»Slov. Narod* opozarja na diametralno razliko v stališču, ki ga jo SLS zavzemala napram komunistom i. 1920., ko je bil dr. Korošeo minister železnic, dr. Brejc pa deželni predsednik, in med stališčem, kl ga klerikalci danes zavzemajo napram komunistom kot njihovi pro-tektorji. »Slov. Narod* pišo, da mu manjka primernih besed, da izrazi čustvo ogorčenja in studa, ki ga navdaja, ko primerja »Slovončeva* poročanja o krvavih dogodkih na Zaloški cesti z zlobnim zavijanjem o trboveljski tragediji tor končuje: »ProS s klerikalizmom, proč s hinavci in hujskači, ki so so zvezali, da uničijo Jugoslavijo*. -
Zaloška cesta m Trbovlje
Pod gorenjim naslovom prlobčuje »Slov. Narod« citatc iz «Slovcnca» ter njegovo stališče, kl ga jc zavzemal aprila mcseca 1920 ob priliki dogodkov na Zaloški ccsti.
«Slovcnec» je pisal dan pred dogodki .r.'a Zaloški ccsti takole: Komunistični hujskači vidijo, da se bo njihova proti-državna, prevratna akcija stncšnn izjalovila, ker je vsa javnost spregledala njihove nakane in slovenska javnost Je za taka pustolovstva pretrezna, da bi se jih v svojo škodo udeleževala. Ali naj javnost mirno gleda in trpi, da draginjo in težak položaj vseh slojev izrabljajo brezvestni hujskači v prevratne namene? Povejte nam, gospodje komunistični hujskači, katera kategorija, katera kategorija državnih uslužbencev Je bila tako oskrbljena iti ima razmeroma boljše plače? (kakor železničarji, ker je bil prometni minister dr. Korošcc). Mi se prav nič ne lovimo za kakimi s hinavskim zavijanjem dobljenimi simpatijami. Dema-goštvo prepuščamo komunističnim hujskačem in tistim, kl hodijo za njimi isto pot! Proč s hujskači!*
Da! pozneje, ko Je dr. Brejc žc poslal orožnlštvo v boj prot demonstrantom, jc priobčil »Slovenec« uvodnik, v katerem pravi med drugim: Danes, ko leži mn mrtvaškem odru deset .žrtev brez-
Radicev obračun z opo zicijskim blokom ;
Kaj piše v «Slobodnem Domu«? — Radič proti Davidoviču. — Konec mi-rotvorstva.
Čim je postalo definitivno jasno, da opozicijski blok ne dobi vlado in da je s tem tudi radičevcem odrezana glavna ingerenea, je Radič potegnil iz ognja druge klešče in pričenja ščipati svoje zaveznike v hrbet. Kader njegovih agitatorjev že s polno paro deluje, da začno majati postojanko spahovcev v Bosni, klerikalnih Bunjovcev v Vojvodini, klerikalcev v Sloveniji in po možnosti tudi davidovičevcev v Srbiji. Za-početi akciji dajo Radič svoj blagoslov v najnovejšem »Slobodnem Domu*, kjer opušča poslednjo rozerviranost -ja-pram monarhiji in strankam, povzdigu-jo edino človečansko rcpublikanstvo, svojo dosedanjo zaveznike pa zafrkuje tako-le:
»Hvala našim prijateljem iz opozicijskega bloka za njihovo plahost iu ne-sigurnost. Kaj jim zdaj koristi ves njihov um in vse njihovo poštenje, ko se ne upajo niti pokleknili niti vzravnati se! Carodvorci niso, da bi klečali, republikanci pa tudi ue, da bi so vzravnali. V njih mi vidimo, kaj bi bilo iz nas, da smo po nesreči le minuto stopali po njihovi sledi.«
Radič torej niti minuto ni nikoli pristajal na taktiko opozicijskega bloka. Vse njegove izjave o solidarnosti so zdaj na lepem porušeno s to zafrkaci-jo, vsi dosedanji komplimenti »poštenemu in umnemu Davidoviču* so preklicani s to klofuto. Le šo malo. pa bo Radič tudi Davidoviča odlikoval z redom »političnega magaraca* , . . Razume se, da jo tudi davidovičevsko vgnetavanjo po Hrvatskem že deležno Radičevega prekletstva. V tem oziru prinaša »Slobodni Dom* poročilo o ra-dičevskem shodu v Čavlih ob Primorju, kjer je poslanec Crnčič s posebnimi poudarki tolmačil, da je «greh proti narodu, ako katerikoli zaveden Hrvat pristane za Davidoviča in njegovo demokratsko stranko, ker s tem slabi politično fronto hrvatskega naroda in za to nr><u odgovornost pred narodom!«
Istočasno z zahrbtnim napadom na dosedanjo zaveznike likvidira bojeviti Stipa tudi dosedanjo mirotvorstvo_ in preparira svojo mase za nepokorščino proti državi s tako metodiko:
»Vsak Hrvat..iskren in požten Slo-
vele, je prepričan in'neustrašen republikanec. Nikogar no vpraša niti za krst niti za post. Za brata smatra vsakogar po človeški podobi, ki ji jo Bog dal; če so prepriča, da jo v njem tudi prava človeška duša, so z novim bratom vztrajno in neustrašeno bori za človečnost. To pa nn samo tako, da so človečnost pridigujo samo v cerkvi prod božjim oltarjem in da 60 v našom srcu budi samo milosrčje napram siromakom, pokornost pa napram vsem poglavarjem, četudi so krvoločni zločinci. Ne pojde več tako dalje! To ni več človečnost, temveč strahopetstvo. To ni več krščanska ponižnost, temveč poganska podlost. Naj popi in fratri svobodno prid Igu jejo o tem poganstvu. Toda hrvatski naroil to molitve ne ponavlja več, zgodovina pa nas uči. da Bog takih reči nikoli ni čul niti uslišal. Ravno nasprotno, mi Hrvati smo končno zatrli in odpravili vsak strah prod nasilno in pokvarjeno gospodo. Ne bojimo se mi gosposkih tigrov ln volkov, še manj pa gosposkih manjšin!«
Tako toroj Radič korigira tudi Boga po svojo in najavlja. da je Saša mirc-tvorstva prepolna. Fj, kako lahko je njemu, junačint Radiču, z varnega Dunaja puntati zapeljane mas«. Tam so on no boji »gosposkih tigrov in volkov*, V domovino pa kar no pride.
Končno omenja »Slobodni Donu tudi trboveljsko tragedijo: »Kri, ki jo je Pašič najavil, jo že pričela teči, 'n sicer v nedeljo, 1. junija, ko so Pašič-PribiSevičovi Orjunaši v kranjskem rudniku Trbovlje z bombami in revolverji napadli mirno slovensko do av-stvo . . .» Kako bi radičovski organ drugače! —
Notranja vojna v Albaniji
Kilave zmedo v Albaniji so se pričele prav za prav z obema atentatoma na Ahmcda bega Zogu; ta sam jc sicer od« stopil, toda njegova stranka, imenujoča se narodna (populorc) je ostala na vladi, v koaliciji s sorodnimi skupinami pod vodstvom Vrionija.
Malo za tem je sledil atentat na opo« zicijonalnega poslanca Avni Rustcma, znanega morilca Esad paše. Ko so se južnoalbanski opozieijonalni poslanci vrnili s pogreba iz Valone v Tirano, kjer sc je bil izvršil atentat, so stavili že prve dni maja v parlamentu predlog, naj se državna prestolica iz Tirane premesti v Valono. Istočasno pa so tudi poslanci iz severne Albanije nastopili v parla« mentu z zahtevo, da sc prestolica iz Tirane prestavi v Skadar. Ker s svojo zahtevo niso prodrli, so v znamenje pro« testa zapustili skupščino, v kateri pa je vlada vendarle šc razpolagala z večino in razpolaga z njo še danes.
Kmalu je zavzel pokret zoper tiran« sko vlado še večje dimenzije, osobito v severni Albaniji, ki je že od nekdaj va« jena voditi oborožene upore. Sredi maja se je pričela organizirati oborožena se« paratistična akcija na severu, ne le med katoliškimi, marveč deloma tudi med muslimanskimi plemeni, zlasti med bc« gunci z našega teritorija, ki jih vodi Bajram Cur. Največjega pomena je bilo dejstvo, da se je tudi večina skadarske posadke pod poveljstvom komandanta Rcdžcp Sni j a postavila na stran sepa« ratistov in celo inicijativno posegla v vojaške priprave. Dne 31. maja je prišlo v Skadru do oboroženih spopndov in pričela je borba med tiranski vladi zve« stimi četami, to je žandarmerijo in sc« paratisti. Upor pa sc je pričel tudi na jugu, istotako zoper tiransko vlado.
Iz dosedanjih poročil si ni mogoče na« praviti dovolj jasne slike, kdo vse stoji za uporniško akcijo. Podoba pa je, da vodijo upor glavni člani tako imenovane liberalne stranke, katero vodita katolik Gura Kuči iz Skadra in pravoslavni Fan Noli iz Korče in kateri pripadajo na« cijonalisti, ki imajo največ pristašev in organiziranih članov med «Amerikanci» doma in v tujini. Liberalna stranka, ki je najmočnejša na severu in jugu, se je na« hajala v najostrejši opoziciji zoper vlado Ahmed begove narodne stranke, najbolj pa sovraži Ahmed bega samega. Sploh ima ta mladi, nenavadno energični politik jako mnogo najhujših nasprot« nikov. Priznavajo mu sicer pravilnost in umestnost njegovih reform, niso pa za« dovoljni s politiko železne pesti, ki jo je uvedel v Albaniji. Zahtevajo več svo« bode, dasi bi morali priznati, da je bilo le z brezobzirno strogostjo mogoče uvesti red v Albaniji, ki reda ni poznala že nar stoletij. Zakaj jasno jc, da more edinole politika Ahmed bega dovesti Albanijo do boljše bodočnosti. Uporniki zahScvajo, da bodi Skadar prestolica mesto Tirana ali da se makar Albanija razccpi na dvoje. Tudi bi raje imeli monarhijo nego republiko in kakega ka« toliškega vladarja. Poslednje vesti pra« vijo, da jc Rcdžep Salja, eksponent po« litiV-.e Gura Kučija, za katerim stoji sklenjeno vc3 katoliški klerus, zavzel Skadar in bližnje kraje, dočim Istotako napredujejo južnoalbanski uporniki. Hkrati sc poroča, da se Gura Kuči aktiv« no udeležujo upora na čelu Malisorov. Toda kljub temu še vedno ne smemo misliti, da je stvar za Ahmed bega iz« gubljena. Zakaj ves čas so bile temu glavna opora njegove zveste čete iz po« krajin Mača, Kroja ln Elbasan, in sploh iz Srednje Albanije. Te čete pa sploh še niso stopile, v akcijo. Ker Ahmed beg ni mož, ki bi se dal pokončati pre« križanih rok, nam je pričakovati, da sc prava borba šelo prične, Ker se opira
tiranska vlada na ccntralne dele Alba« nije, njena pozicija nikakor ni tako slaba, kakor bi bilo soditi po alarmant« nih vesteh. Bližnji dnevi bodo šelo po« kazali njeno pravo moč.
In mi v Jugoslaviji ji želimo polnega uspeha. Zakaj na strani upornikov stoje italijansko simpatije in Gura Kuči, ki se je šolal na gimnaziji in univerzi v Ncaplu, je z glavnimi vodji liberalne stranke pristaš italijanske orijcntacije, dočim zagovarja Ahincd beg potrebo najboljšega razmerja do nas.
Zmasja ekstremnega
sevizma
Poraz Trockega na III. kongresu ruske komunistične stranke.
V soboto, dne 31. maja se je v Moskvi slovesno zaključil XIII. kongres ruske komunistično stranke. Poročila pravijo, da že davno ni bilo na velikem komunističnem zborovanju v Rusiji toliko dramatičnih momentov, kot na tem zborovanju. Zakaj kongres so je vršil v znamenju ogromne besedne borbe mod oboma smerema v boljševiš-ki stranki, v znamenju dvoboja med glavnima predstaviboijenia obeh smeri, Zinovjovom in Troekim. V dolgih govorih so so zagovarjala naziranja proti naziranjem. Toda ogromna večina govornikov jo soglašala s Zinovjevom; edini proobraženski, ki jo nalašč zato prišel na kongres iz Londona, je energično zagovarjal tezo Trockega. Ogromna večina delegatov je pritrjevala Zi-novjevu in njegovim pristašem, ki so napadali Trockega zaradi njegove zmerno politike, zahtevo po demokratizaciji ter po manj doktrinami gospodarski politiki. V svojem zaključnem, dvo uri trajajočem govoru jo Zinovjev šo enkrat ponovil vse argumente zoper reformno zahteve Trockega, označil njegovo študijo »Novi kurz* kot povsem neboljšoviško dolo, mu očital, da so nagiba na desno, da ima malomeščansko nazore itd. In Trocki. ki je imel na svoji strani lo neznatno peščico delegatov, je koncem svojega obrambnega govora izjavil, da ostane čvrsto discipliniran član stranko, pa naj je odločitev stranke pravilna ali ne, zakaj stranka kot celota ima vedno prav.
Trinajsti kongres pomeni tedaj popolno zinsgo strankinega triumvirata Zinovjev - Kamenjev - Stalin. Trockega so sicer znova izvolili v centralni odbor, dasi so je njegova_ smer popolnoma zavrgla, Radeka, njegovega pristaša in še drugih re.vizijonistov pa niso več volili.
S tem so boljševiška Rusija vrača zopet na prvotno pot, lioteč brez kompromisov v državnem življenju uresničiti ideje komunizma. To jc velepo-menibno za nadaljno njeno razmerje do Evrope, za razvoj političnega in šc bolj gospodarskega, razmerja do evropskih držav. Možnost kompromisov se jo zopet zmanjšala, nasprotja do Evro pe so morajo znova povečati.
ranjenih Orjunašev, kl trpijo kar v 'drui gl sobi klrurglčncga oddelka. Mar nlso| tudi oni za humanega, krščanskega človeka vredni sočustvovana in besede?! Zakaj «Slovenčev» poročevalec, če mu, je res do resnice — hčerke božje, ne objavi tuill navedb ranjenih Orjunašev?! Eto, tako se Jasno demonstrira klerlkaK no farizejstvo, ki za svojo strastno gonjo zlorablja vse, kar je kulturnemu človeku svetega In nedotakljivega. A da navzlic temu vendar povdarimo, česar «Slovenčev» poročevalec s svojim lice-' merstvom in mogel Iztisniti: med ranjenci, ki se je z njimi razgovarjal, nI niti eden mogel navesti, da bi bili OrjunašJ začeli prvi streljati!	^
Sokolske binkošti v Ljubljani
Svečanosti v proslavo vzidave spomin.) skih kamnov v Dom Sokola I. na Taboru v Ljubljani dne 7, 8. In 9. junija.
V	proslavo zmagovitega napora za1 zgradbo .Sokolskega doma na Taboru se vrše ob sodelovanju Sokolstva iz vsa Slovenije in zastopstev Sokolov iz glavnih most Jugoslavije sledeče prireditve:
V	soboto, 7. junija ob 20. url .'.večer v opornem gledališču akademija,1 pri kateri sodelujejo gledališki orkester. Slovenski kvartet, gdč. Wisiakova in g. Vlček, ženska in moška deca, ženski ia moški naraščaj, člani in članico Sokola L ICapelnik A. Balatka. Končno odlomki iz opore »Zrinjski*; dirigira kapelnifc Matačič.
V	nedoljo, 8. jun. na Taboru.! Društveni dan. Dopoldne ob 8. uri telo^ vadno skušnje. Popoldne ob 15. uri koncert voj. godbo (dir. g. dr. Čerin), ob pol 10. uri javna telovadba pod vodstvom br. Prosenca. Nastopijo moška in ionska deca, moški in ženski naraščaj, člani ln članice, vojaštvo 40. pch. p. (vaje s puškami br. Lubeja), orodna telovadba, proste vežbe ln svečanostni prizor »Obvo bojenje* (sodeluje 600 oseb pod vodstvom režiserja br. O. Čosta ln s sodelovanjem Manov drame). — Po telovadbi zvečer ljudska slavnost, kabaret, plesišča, —j Godba: vojaški orkestor in orkester So< kola I.
V	pondeljok, 9. jun. na Taboru. Dan gostov. Dop. budnica ob pol 7. uri; sprejem gostov na glav. kolodvoru oli pol 8. uri, od 7. do 10, ure telovad. skuši nje, ob 10. uri svečana vzidava spomin, kamnov ob petju ljubljan. pev. zborov (vodi br. Juvanec), ob pol 12. uri sprevod Sokolstva. — Popoldne ob 15. url koncert voj. godbe, ob pol 16. url javna telovadba (vodi savezni načelnik br. MU rosi. Ambrožič). Sodelujejo člani ljubi ljan. In zunanjih društev, vojaštvo 40 pešp., člani in članice, vzorna vrsta, prosto vežbo in svečan, scena »Osvobo-ion je*. — Po telovadbi ijud. slavnost, kabaret, 2 plesišči, 3 godbe, bazar I. dr.;
'+ Dr. Ravnihar zopet napada v »Narodnem Dnevniku*. Mi gremo preko tega na dnevni red. Prlbijcmo pa, da Jc ta gospod znova na delu, da klerikalcem reši gospostvo na magistratu, kakor Je on tisti, ki Jih je spravil tjakaj. 2iva ljubezen in zavzemanje dr. Ravniharja za velikega župana Sporna, ki bi ga na vsak način rad ohranil SLS ter komunistom, nam z vso jasnostjo osvetljuje cel značaj tega moža.
+ LeJ ga no, kako se je včerajšnji «Slovenec» razkoračil: »Veliko razburjenje jc napravilo med nami (klerikalci?) vest, da so rudarji pripravili organiziran napad na Orjuno. Kdo je pripravljal in kdo Je organiziral? Kje in kdaj? Na ta vprašanja naj nam Jutro odgovori jasno in konkretno, z navedbo imen, oseb, kraja in ure.. .* — Mi smo svoje povedali, naj sl »Slovcnec* še enkrat prebere naša dosedanja poročila in bo morda razbral več kakor »pavšalna obrekovanja*. Pa še bomo povedali marsikaj, ne sicer pod »Slovenčevim* inkvizitorskim pritiskom, pač pa tako, da bo tudi njemu iz-pcdrsnlla poza komunističnega pandurja. Tudi bi »Slovencu*, kl neprestano zatrjuje, da je »ogorčenje ljudstva vseh strank in stanov izredno veliko* — svetovali, da bi s svojim pisanjem raje vzbujal krščansko strpnost nego da razpalju-je ljudstvo z zavijanji, lažmi in kričečimi potvorbami. Kajti koncem koncev, čc pojde po njegovem dalje, bo račun plačal vendar le on in vsi, ki bodo nasedali njegovim hujskarijam.
+ Paberki. «Slovcncc» pobira po Ljubljani paberke, da kuje izpade proti Orjiinašem. Vsaka kvanta mu je dobrodošla, kolikor mu jc premalo, pa še sam nategne po izvestjih svojih famoznih »očividcev*. Na tem gradi svoje poglavitno dognanje, češ: «Vsi nastopi Orju-nc nam sami potrjujejo, da bo lc resnična vest, da so oni prvi pričeli streljati med delavstvo v Trbovljah*. »Slovenec* seveda zaenkrat lahko trdi in zavija, kar In kakor hoče; čc Je njegovo špckulant-sko pristransko poročanje v skladu z »resnico* in »pravico*, s katerima so tolče po pršili, — o tem je čitatcljem sodba lahka. »Slovcnčcv* poročevalec lc obiskal tudi trboveljske ranjence v bolnici ln prlobčuje razgovore z njimi. Sočustvovanja vredne so njihove pripovedi, ker tragika žrtve, pa bodi katerekoli, izpada Iz okvira partlzanstva. Toda zakaj ni .»Slovcnčev* poročeyaleo.Toj)l_skal. tudi
5. junija:
ZAGREB. V eleklih je bil promet slab.1 Zaključni tečaji bančnih papirjev so ostali na včerajšnji bazi, le Jugo je nekolik« oslabela. V industrijskih papirjih je bflo večjo zanimanje za Slavonijo. — V devizah je bila tendenca nespremenjena. Tečaji so pričeli na neznatno nižji bazi nego včeraj, ali so se tekom sestanka pospell nn včerajšnjo višino. Blaga jo bilo dovolj. Danes je tudi Narodna banka stopila ponovno v akcijo. Največji promet je bil v devizah na London in Švico, dočim je bil v ostalih devizah promet slab. Notirale so devize: Amsterdam 3110 do 3140, Dunaj 0.1163 do 0.1183. Bruselj 365 do 0, Budimpešta 0.09 do 0.11. Bukarešta 34 do 37, Italija 359.05 do 802.65, Kopenhagen 0 do 1325, London izplačilo 358.5 do 361.5, ček 358 do 361, New-York ček 82.5 do 83.5, Pariz 417.5 do 422.5, Praga 242.25 do 245.25, ček 242 do 245, Švica 1-162 do 1472, ček 1461 do 1471; valulc: dolar 81.875 do 82.875, aK 0.11625 do 0.11S25, Kč 239 do 242, francoski franki 415 do 0, lire 358 do 0; efekti: Primorje 75 do 80, Trgo 37 do 39, Eskomptna 132 do 133, Ilipo 67.5 do 68.5, Jugo 117 do 119, Praštediona 912.5 do 917.5, Etno 13a do 136, Slavenska 110 do 113, Srpska 139 do 140, Elcsploataclja 125 do 127A Narodna šumslca 95 do 100, Gutmann 8o0 do 870, Slavonija 105 do 107, Trbovlje 0 do 605, Union 700 do 725, Vevče 0 do 160, 7 odst. 65.5 do 60.5, agrarno 24 do 25, Vojna škoda 137 do 140.
BEOGRAD. Borza radi pravoslavnega, praznika (Spasov dan) nI poslovala.
CURIH: Beograd 6.85, Ne\v-York 569, London 24.53, Pariz 28.15, Milan 24.67J, Praga 16.60, Budimpešta 0.0065, Bukarešta 2.40, Sofija 4.075, Dunaj 0.008.
DUNAJ: Devize: Beograd 848 do 85-, Berlin 16.85, do 17.15, Budimpešta 0.78 do 0.S2. London 305.800 do 306.800, Milan 3099 do 8111, New-York 70.933 do 71.185, Pnriz 3542 do 3558, Praga 2077 do 2087, Curih 12.475 do 12.525. Valuto, dinarji 844 do 850, lire 3095 do 8115.
PKAGA: Beograd 41.60, Rim 151-M Budimpešta 3.60, Pariz 173.375, London 146.80, New-York 34, Curih 601.50.
BERLIN; Beograd 5.04, Milan Praga 12.92, Pariz 20.90, London 18.0M| No\v-York 4.19, Curih 73.52.
LONDON: Beograd B60, Berlin 18, F* riz 85.70, Švica 24.52, Ne\v-York 431,
NBW-YORK: Beograd 121.50, Berlin "3.75, London 431.37, Pariz 506.50, Švica 17.58, Italija 435.25, Dunaj 14.12, Prag« 291.25, Beograd 121.ro.
Novnsadska blagovna borza radi P"' voslavnega praznika (Spasov. dau) ni P0" sloyala.;
»JUTRO* St. 134 ' ©
„Slava" naše artilerije
i V spomin na dan, ko ie pred 5 leti 'povodom koroške ofenzive jugosloven-;ska artlljcrlja prvič stopila na sveta tla Gosposvctskcga polja, praznujeta v Sloveniji nameščena artlljerljska polka, 'ljubljanski in mariborski, včerajšnji dan, |5. junija svojo slavo. Kakor lanska, je tudi letošnja proslava potekla v iskreni domačnosti polkovnih pripadnikov in zastopnikov drugih vojaških formacij ter civilnih oblasti in kcrporacij. Podajamo v naslednjem kratki poročili o poteku obeli praznikov.
LJubljana, 5. junija.
TukaišnJI 16. artiljerljskt polk je danes slovesno obhajal svojo drugo slavo. Poslopja artiljerljske vojašnice In dvorišče so bila prlprosto, a ljubko okrašena t zelenjem In zastavami. Prota Jankovlč je opravil cerkvene obrede, kl so jim prisostvovali poleg oficirskega zbora z generalom Zlvkovičem na čelu zastopniki oblasti, univerze, raznih narodnih In kulturnih organizacij, ljubljanski konzuli prijateljskih držav itd. Domačin, polkovnik Milutlnovlč je povabil goste na malo zakusko, po kateri so defillrale mimo navzočih visokih funkcljonarjcv vojaške čete. Pod vodstvom podporočnika Els-nerja je Izvajal oddelek vojaštva sokol-tke proste vaje, oddelek jezdecev je pod vodstvom znanega mojstra, kapetana Kneževlča presenetil gledalce s strumnim nastopom na konjih. Nadvse zanimiva je bila slika artlljerljskega boja, kl ea je vprlzorila baterija v polni vojni opremi.
Praznik Je bil zaključen popoldne z Iskreno domačo veselico, ki se jo je udeležilo poleg vojaštva tudi številno civilno občinstvo.
Maribor, S. junija.
Danes dopoldne je imel mariborski 32. artiljerijski polk svojo drugo slavo v spo min na dan, ko so baterije tega polka ob priliki koroške ofenzive 1. 1919 prišle prvič na Gosposvetsko polje. Kasarna vojvode Mlšiča je bila okusno okrašena, na dvorišču okrog ovenčanih topov razpostavljeno vojaštvo polka. K slavi je prišlo tudi mnogo clvilncga občinstva, zastopnikov društev, uradov, šolskih zavodov, oficirskih rodbin ln mladine.
Ob svlranju vojaške gedbe pod vodstvom kapelnika g. Herzoga, jc opravil prota Trbojevič verske obrede. Domačin, polkovnik Milan BlcKvcis pa je vojakom v nagovoru razložil pomen slave In zgodovino polka, ki se Je formiral iz baterij, katere so napravile prvi pohod jugoslovanske armade na sveto nam Gosposvetsko polje. Vojaštvo Je nato strumno defiliralo, nakar jc domačin povabil eoste na majhen prigrizek. Kmalu se Je razvila med neprisiljenim razgovorom prijateljska zabava, tekom katere so povabljeni gosti z oficirji in njihovimi družinami zaplesali tudi kolo.
Popoldne se jc vršilo v prostorih kasarne »vojničko veselje«.
v
Žalno zborovanje v Celju
Celje, 4. junija.
Na današnjem zborovanju, ki ga jo [klicala celjska Orjuna v veliko dvorano Narodnega doma, se je zbralo nad petsto narodno in državno čutečih Celjanov iz vseh slojev in poklicev. Po krat-kih, a lepih besedah tajnika celjske Or-june g. učitelja Pogačnika je s krepkim izrazom ogorčenja nad kajnovskim početjem nahujskanih brezdomovinskih komunistov v Trbovljah in bolesti nad pad limi nacionalnimi žrtvami sprogovoril starosta celjskega Sokola brat dr. Milko Urašovec, ki je med drugim poudarjal, Ja jo umoril brat brata zato, ker mu ho-Ee odpreti oči, podžgati narodno zavest in ga privesti iz brezbarvnega življenja k onim, ki vedo in čutijo, da so državljani in meščani ene, velike in mogočne jugoslovanske domovine. Ob splošnem In navdušenem pritrjevanju jo podal na-i.iljo na kratko stremljenje Orjune, ki koče svobodno življenje v svobodni dr-iavi. V prvih vrstah takih idealnih mož
pa, ki delajo in stromijo za tem ciljem so stali zavratno umorjeni krvni bratjo. Umorjeni so bili od onih zaslepljoncev, ki so jih hoteli rešiti iz tujih krempljov. ter jim odpreti njih oči. Poživlja na boj proti tajnim tujim elementom in domačim nezadovoljnežem, ki rušijo temeljo naše državo in so glavni vzrok, da država ne more priti do pravega reda in lepega razvoja. Krasno zasnovane govor-nikove besede so izzvale bolestno ogorčenje in navdušeno pritrjevanje. Za njim se jo spominjal padlih žrtov šo železniški uradnik g. Jerše ter klical navzoče na maščevanje. Mogočno jo zado-nela po starodavni dvorani celjskega Narodnega doma pesem «IIej Slovani« in himna Orjuno. Veličastna množica-so jo razšla mirno in tudi po ulicah ni prišlo do nobenega nepremišljenega incidenta.
Občinske volitve v Laškem
Izmed kandidatov nemškutarske listo je po § 6., t. 2. zakona o obč. volitvah izroklamiranih 4 ali 5 kandidatov, med njimi nosilec liste Mr. ter pek Fr. Ta je bil obsojen radi nekega dohodarinskega prestopka in koristoljublja. Hitro se jo Fr. zatekel v celjski Volksrat ter dal napraviti po nemškem odvetniku dr. S. pritožbo proti odloku reklamacijsko komisijo na okrožno sodišče, dasi bi moral vedeti, da so itak mora tjakaj v končno odobritev predložiti vsak rcklamacijsld spis, če Je reklamacijska komisija storila sklep, da se v volilnem imeniku izvrši kaka sprememba. S tem je pač pokazal, kdo vodi <gospodarsko» listo ali kakor pravi Fr. Wirtschaftspartei. Neverjetno je, da onih par Slovencev, kl so Be dali zavesti k podpisu te liste, z gnjusom ne obrnejo hrbta tem nemškutarjem in še nadalje vztrajajo na tem, da jim priborijo novega dostopa v obč. odbor.
Brivec Z. se Je peljal naravnost k velikemu županu Špornu pritoževat se čez našega župana, ki kot predsednik reklamacijsko komisije noče ugoditi vsem njegovim reklamacijam. Ja, Z. je čisto drugi tič, ta zna začivkati na pravem mestu — veliki župan bo našemu županu zdaj prav gotovo izkljuval oči. Bog se ga usmili!
Značilna je tudi izjava nokega kandidata z <gospodarsko» liste: <Čo bo ta zmagala, bomo vsaj zopet smeli po trgu nemško peti». In res, že sedaj so razlegajo iz široko odprtega okna Fretrejeve-ga stanovanja po tr0^ nemške pesmi s
letos Jim Jo neurje hmelj pokončalo popolnoma. Novi hmeljskl nasadi so za eno leto zgubljeni. Tudi gozdove je vihar deloma podrl.
Skoda je ogromna. Pri županstvu v Marenbertu je tekom torka 160 posestnikov priglasilo škode za 3 milijone Din. Prizadete so tudi občine Zg. Vlžinga, Remšnlk ln Vuhred. Ljudstvo je popolnoma obupano in prosi državne pomoči.
V	sredo si je ogledal pobita polja sreski poglavar dr. Koropec In obljubil intervencijo za državno potnoč.
Velik požar pri Sv. Marjeti na Dravskem polju.
Po usodepolni toči, kl je napravila ogromno škodo, je v Sv. Marjeti na Dravskem polju razsajal strašen požar, kl je ogrožal vso vas. Osem poslopij z vsem gospodarskim orodjem In zalogami krme In živil, je postalo žrtev divjega ognja. Skoda je kolosalna in tembolj občutna ker je le malenkostno krita z zavarovalnino. Reševalna dela so bila silno otežkočena, ker je bilo pomanjkanje vode. Studenci so bili takoj Izčrpani in gasilci so si morali pomagati celo z gnojnico. Gasilnim društvom lz St. Jan-ža, Frama, Podove ln Maribora se je po nadčloveških naporih posrečilo ogenj omejiti v toliko, da ni zgorela vsa vas. Največjo škodo imajo posestniki Ivan Spuraj, Neža Spuraj In Fran KumeriČ! kl so postali čez noč berači, ker jlni je razven zemlje pogorejo prav vse.
Med na ustnicah ...
Ljubljana, 5. junija.
V	neki mali gostilniei v mestu skačo po sobi zopet brhka Lončka- Očo jo gleda voselo od strani, mati pa večkrat privzdigne zagrinjalo pri kuhinjskih vratih, da pogleda, kako izgleda hčerka. V sobo pokuka dokajkrat tudi hlapček Miklaviek, požvižga in Lončka mu vrže z roko poljubček. Skoro vse jo že p07.ablj»n0, kar se jc zgodilo hudega, vsi so srečni, samo mati so včasih še nezadovoljno namrdno.
Pred letom jo prišol Miklaviek k hiši. Moral jo prijeti za vsako delo in nikdar ni v jezi stresal kuštravih las. Vselej so je živahno nasmehnil, da no so zabliskali beli zobjo in zabliščale svetlosivo oči. To jo bilo kajpak všeč vsem samo dotlej, dokler ni postal Miklaviek sam všeč Lenčki. Prijela sta so večkrat za roko, potem ga jo ona
ronjski. Mati so je čudila tri dni, kje jo Lončka, kaj jo ž njo, očo jo pa kupoval vino po Dolenjskem in klel žo izvršeno naročilo hudo žene. Doma pri Miklavževih pa jih js pozdravila stara mamica kar najbolj prisrčno. Miklaviek jo pokazal na Lenčko in dejal: »Moja draga nevesta Lončka!« Mamica jima jo po kratkem pomenku in premisleku dala svoj blagoslov. V cerkvi, sta dejala, si ga poišče ta poznejo. Pred tem »ta ju pa našla šo Lenčkin o&ka in mamica. Vozila sta so po Dolenjskem in Notranjskem, a vjela sta ju šolo na domu Miklavžka. Lončka jo dejala, da ne gre domov brez Miklavžka iu moralo se je omehčati mnmično trdo srco, Kor zna Mikla.vžok tudi odpuščati, se je smejal šo očka, mu izbrisal s potrep-ljanjom po raini sramotno klofuto, potem so pa 61i vsi trije v Ljubljane nazaj.
In sedaj Lenčka veselo skačo okrog gostov, očka si viha brke, mati kuia in samo včasih malo porobanti. Miklaviek pa žvižga . . . saj bo poroka.
----------_______ ,,_„,„. „ celo pogladila po laseh, on pa je njo
spremljevanjem klavirja. Glas in sprem- pobožal po licu. Spočetka sta delala Ijevanje bi so sicer veliko lepše slišaloj vse kolikor mogoče skrivoma, včasih pri zaprtih oknih, pa Fr. si misli, če mo-1 pa jima jo le spodletelo im so ju »pa-
ra sam poslušati, zakr.J bi še drugi ne bili deležni te dobrote.
Katastrofe v Dravski dolini
Strašne posledice neurja v Marenborškl kotlini.
O vremenski katastrofi se nam šc poroča:
V pondeljek proti večeru sta v maren-berški kotlini neurje in toča uničila v četrt ure vso poljsko rast. Maloktero leto je bila rast rži, pšenice, hmelja, krompirja itd. tako bujna In nadepolna kakor letos. Kmetovalci so pričakovali najboljšo letino. Neurje je divjalo s strahovito slo, dvignilo je cele plasti zemlje In se igralo ž njo v zraku. Na njivah se sploh ne more konstatlratl, kaj je tam rastlo. Ozimna leži do slednje bilke strta na tleh in v zemljo zabita, tako da slama niti za krmo ni več uporabna; sploh pa se je ne da z lahkoto spraviti. Spomladanska setev je zginila bogsigavedl kam. Polje je opustošeno in škoda za več let nepopravljiva. Zelenjad v vrtovih je popolnoma uničena, pokončan je fižol, buče, brajde ob hišah in sploh vsi sadeži. Sadje je lepo kazalo, a neurje je vzelo v četrt url vso pričakovano žetev. Kmetje, zlasti mali poiestniki, bodo brez kruha, ker ne bo ne žita, ne krompirja, ne koruze. Hmeljarji so pridelali lansko leto ca 18.000 kg hmelja po 500 K kilogram,
žile tudi oči nepoklicanih. To so pravi očka in mamca.
V soboto zvočor je bila mati neznansko hude jeze, menda ravno radi sladkih poljubov, ki jih je dajala Lenčka Miklavžkn. Zato jo dejala očku: »Ti, ta-le hlapČe krade med raz ustnice naše Lončke!« Očka pa se ni zjezil in je baje celo dejal: »Prav je!«
Mati pa ima glavno besedo, zato so je naščepvila in zahtevala od očka to-le: Jutri greš na Dolenjsko po vino! S seboj vzameš Miklavžka, ga pošteno ispove« in če si moj mož, mu pripelji doli kje Se kako za uho. Očka, ki je vajon poslušati svojo zakonsko polovico, je šel in res vzel Miklavžka s seboj. In doli nekje — v nekem trgu na Dolenjskem — mu jc dejal: »Ti, Miklaviek. tebi je všeč naša Lenčka, aaa?« Miklaviek jo pokimal in iskreče pogledal očka naravnost v oči. Tomu se je zresnil obraz, dvignil je kupico in dejal svečano: »Vidiš, tvoje po-željenje je po mnenju moje hudo zakonske polovice prav pregrešno, ln zato ti moram dati po njenem povelju eno okrog ušes!« Dvignil jo roko in žo je čutil Miklaviek skelečo bolečino. Postalo ga- je sram, dvignil je pest in mMida bi nastalo nekaj vražjega, če ... čo ga ne bi očka glodal tako preprijaz-no. Vstal jo izza mize in se odpeljal s prvim vlakom v Ljubljano nazaj k Lenčki. Zvečer sta se zmenila in zjutraj na vso zgodaj sta odšla proti Go-
Dopisi
STUDENEC - IG. Lop dušni pastir jo kaplan Rovtar na Igu. V nedeljo jo imol zbrano svojo Marijino družbo v žagra-du župno cerkve. V žagrad pride iz Iške vasi skoro 80 let itar mož in prosi ka-plana, da bi mu dal birmanski listok za njegovega fanta, ker zaradi visoko starosti in bolezni ženo ne moro v petek šo enkrat hoditi ponj. V odgovor ga je kaplan pahnil skozi vrata na costo. Mož jo padel in fo jo na če,!u zelo pobil. Kaj no? To jo lep dušni pastirl — Šo lepši patron pa je njogov artlatus, predsednik ižanskega Orla — Ciril Podržaj. V nedeljo dopoldno jo srečal med župniščem in cerkvijo Bokolskega naraščajnika 10-lotnega šolarja Antona Skalja. Vrgel ga jo na tla in ga s čovljem tako zelo suval v glavo, da jo dobil fant na glavi 5 cm dolgo rano in jo zelo krvavel. Pred župniščem se jo šo v pondeljek popoldno poznala kri. To bo suha dojstva, ki so so dogodila v nedeljo. Pri nns vladajo sedaj tako razmere, da človek žo pri belem dnovu ni več varen prod podivjanimi Orli in drugimi klerikalci. — Koliko časa bodo šo oblasti dopustile tako kričečo, novzdržljivo razmero?
MENGEŠ. Na sbvesen način jo praznovala dno 25. maja mongeška godba -10-letnico svojega delovanja. V soboto zvečer in nedoljo zjutraj jo priredila ob-hodnico, ob tričetrt na 10. dop. pa so je pomikal sprevod z domžalsko godbo na čelu pod vodstvom g. kapelnika Ried la v cerkev. Za godbo so korakali njo-ni ustanovitelji in delujoči godbeni člani. Sprevod so zaključili gasilci. Pri maši jo igrala domžalska godba. Popoldne se je razvila zelo živahna in dobro obiskana veselica na vrtu g. Alojzija Dor-nika, pri kateri je sodelovala tudi »Vo-diška godba«. Odbor bo najtopleje zahvaljuje vsem, ki so z darovi in obiskom
pripomogli do tako lepega u»peha.. -i
Godbeni odbor.
RADOVLJICA. Opozarjamo vnovič nj koncert, ki ga priredi Glasbono društvo »Drava« iz Maribora na binkoštno ne-doljo ob 20. uri v Sokolskom domu. Na rporedu bo razni zbori in samospevi. Solo - partijo izvajajo gospa Slavka Plevnik, gospa Krna dr. Bergoč in g, Avgust Zivko; na glasovirju spromlja g. V. Zivko. Predprodaja vstopnic v. trafiki g. Jakliča.
LOČE PRI KONJICAH. Dno 1. juniji jo priredilo učiteljstvo iz Loč in Sv. JerJ neja s pomočjo kmečkih fantovi in do-l klet, narodno igro »Miklovo Zalo«. Med igralci jo bilo mnogo takih, ki bo prvij nastopili. Igra jo potekla dokaj dobro. Zelo posrečeno jo bilo zbrano osobjo. VsJ igralci, od očeta Sorajnika in Tresogla« va, Almiro in Zalko, turškega poveljnika in strica Marka, pa do zadnjega bran« bovca, so igrali precizno in samozavesti no. Zlasti so jo odlikovala Almira s bvo! jim nastopom. Številni gledalci bo z za-1 niraanjem in uiitkom sledili eliki za sli J ko. Upamo, da nas vrli I.očani kmalu zopet prosenetijo s kako igro.
RAKEK. Komu ni znan klerikalni z^ grizenoo kaplan Košičok? llodi od hiša do hišo no sam« po bero, ampak tudi po dušo za umazano klerikalno politiko, Namesto evangelija razširja strankarska sovraštvo. S prižnice jo prepovedal vaJ škim dekletom, da no smojo prihajati »j cerkev odkritih glav. Gospod kaplan, kja sto pa to »kunštno« iztaknili? Ali spadal ta vaša iznajdba, tudi med eerkvono obrede? Nikakor so no bomo pustili od vaS šikanirati. Naredito svojo dolžnost, osta* lo pustite v mira. Zagrozil pa jo celo, da no 1k> hodil na Rakek mašovat, ako gj dekleta no bodo ubogala. Vemo, moža. karju bo no dopado proveč Rakek, ko« nočejo Rakovčani glasovati 1,000.000 K iz občinskih sredstev za dozidavo žup. nišča. Gospod kaplan bi rad videl, da bl so duhovščina valjala v zlatu, kakor nekdaj in kakor so dandanes marsikje.
ČRNOMELJ. Dne 5. julija so vršijo pri nas občinske volitve. Naši tigri so napeli vso bvojo moči, da dobo napredno; občino belokranjske metropolo zopet vi svoje roko. Začeli so naenkrat intrigi« rati, da bi se volitvo preložilo, ker b« vršijo dno 5. julija v Črnomlju tudi vojaški nabori. Mi smo pa prepričani, dai vojaški nabori občinskih volitev popoH noma nič no ovirajo. Klorikaleom gra namreč za nekaj popolnoma drugegas oni dobro znajo, da odido meseca julija! večjo štovilo naprednjakov, posebno uči-J tel jo v na počitnice in bi hotoli na tal način oslabiti napredno vrsto. Tega nel smemo in ne bomo dopustili pod nobe-i nim pogojem. Volitvo so morajo vršiti,' kakor jo bilo določeno, dno 5. julija. «3 gospodi, ki hočojo slepomišiti, bomo ia znali obračunati. 18. marca 1028. so ob-: ljubljali klerikalci našemu ljudstvu, dal jim bodo vino izvozili, a zidanico so So* danes polne in belokranjskemu vinogradi niku predo slaba; denarja ni, kor vinal no more prodati. Tudi napredni Črno-' mcljci so danes izprevideli, da jo h kloJ likalnim zmagam pripomogla Io razcepi Ijenost naprednjakov in zato z veseljem pozdravljamo združitev vseh naprednih! sil v Črnomlju, ki bodo dno 5. julijai skupno kot enotna fronta nastopilo proti našega naroda največjemu in brezsrči nemu izkoriščevalcu, klerikalizmu. Za* stonj napenjata »znani« Matija Sknbia in najnovejši farovški sluga Vardjan svojo moči, da bi na občini zopet gospodarila nesposobna »skajdenska žlahta* in uničila vse dosedanjo lepo uspeho našega zaslužnega, naprednega župana Janka Strugarja. Misli li Matija Skubic,-da smo pozabili, koliko gorja jo on povzročil našemu ljudstvu za časa krvavo vojne, posebno kmetom! Zato proč r. brezsrčnimi izkoriščevalci našega naroda!
MURSKA SOBOTA. Dramatični odsek sokolskega društva jo priredil v soboto dno 31. maja in v nedoljo dno 1. junija: gledališko predstavo »Divjega lovca«,1 ki jn v vsakem oziru dobro uspela, posebno, ako pomislimo, da so nastopili v! pretežni večini sami domačini. Popolna priznanja zasluži g. Dujc, ki jo bil režiser in jo imel mnogo truda z igralci novinci.	)
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama.
Petek, 6.: »Izgubljene duše«. A.
Sobota, 7.: »Ana Karenlna«. D. '
Nedelja, 8.: »Dom«. Izv.
Pondeljek, 9.: »Paglavka«. Izv.
Torek, 10.: Zaprto.
Ljubljanska opera.
Petek, 6.: Zaprto. (Generalna vaja).
Sobota, 7.: Telovadna akamedija Sokola I. Izv.
Nedelja, 8.: »Prodana nevesta«. Popoldanska predstava ob 4. Izv.
Pondeljek, 9.: »Pikova dama«. Premljera. Izv.
Torek, 10.: Zaprto.
Celjsko mestno gledališče.
Petek, 6.: »Tri mladenke«. Izv.
Mariborsko gledališče.
Petek, 6.: Zaprto.
Sobota, 7.: »Čardaška kneglnja«. A.
™delja, 8.: »Kamela skozi uho fvanke,« Izv.
Blnkošti v ljubljanskem gledališča. Na binkoštno nedeljo popoldne ob 4. uri se poje v opernem gledališču znana vele-priijubljena opera tProdana nevesta*. — Predstava je zamišljena kot mladinska in ljudska predstava pri znižanih cenah. Na njo posebno opozfjamo birmanske botre, da nudijo svojim birmancem prijetno razvedrilo. Zvečer ob 8. bo v drami zndnjič v sezoni velezabavna češka veseloigra cKamela skozi uho Sivanke> in ne, kakor jo bilo prvotno določeno, narodna igra «Dom».
Gledališki večer v Celju. Uprava mestnega gledališča v Celju pripravlja ob zaključku letošnje sezone gledališki večer s prav zanimivim sporedom v veliki dvorani Narodnega doma. Sodelujejo člani Udruženja gledaliških igralcev iz Ljubljane in najboljše domačo moči. Cisti dobiček jo namenjen za kritje ogromnega deficita, ki ga izkazuje gledališka sezona in ki resno ogroža nadaljnji obstoj celjskega gledališča, katero je plačalo na ve-seličnem davku državi okrog 25.000 Din, nl pa dobilo niti paro podpore. Gledališki _v.efer bo .V soboto 14, t. m. v veliki dvo-
rani Narodnega doma pri pogrnjenih mizah.
Glasbena Matic« t Celju priredi dne 11. in 12. t. m. dve javni produkciji gojencev. Pri prvi produkciji nastopijo gojenci nižje stopnje (gosli in klavir), pri drugi pa gojenci srednjo in višnje stopnje.
Radičevičeve svečanosti v Srcmskih Karlovcili. 22. t. m. se bodo vršile v Sremskih Karlovcili, najljubšem kraju srbskega lirika Branka Radičeviča, velike sjiominslte svečanosti. Prireditev se otvo-ri z mašo zadušnico, kateri bo sledila akademija z govori predsednika tMatice Srpske> R. Vrhovca in dr. Pavla Popovi-ča iz Beograda. Nnto obiščejo Brankovi častilci pesnikov grob; spominski govor na pokopališču bo imel prof. Vlad. Čoro-vič. Vršila se bo šo sokolska akademija ter vokalni koncert, s katerim se prireditev zaključi. Na slavnostih bodo zastopana srbska, hrvatska in slovenska pevska društva.
Zagrebški basist g. Arnold Fliigl pravkar gostuje na opernem gledališču v Brnu, kjer ga na'- erava uprava angažirati za prihodnjo sezono.
Študija o Ivu Vojnovičn. Znani književni kritik Arsen Wenzelides je pravkar dal v tisk svoje najnovejše delo <0 pesniku tuge in spasenja>, pogled na književno delo. Iva .Voinoviča. .Studiia obseaa
šestnajst poglavij in izide na šestnajstih polah osmerke. Cena ji jo določena na 18 Din, a samo za one, ki pošljejo denar vnaprej. Naročila z denarjem na naslov: Leon Pinto, bančni prokurist, Sarajevo, Strossmayerjeva ulica 12.
Dve hrvatski drami v Lvovn. Pred kratkim se jo predstavljala v Ivovskem Velikem gledališču Ogrizovičeva drama fHasanaginicaj. Premljera je bila prožeta z globoko svečanostjo. Gledališki ravna-tej Cznrnovvski je zastavil vso silo in sredstva, da je uprizoril dramo v nadvse originalni sijajni opremi. — Lvovsko Malo gledališčo pa pripravlja sedaj pro-mijero Kulundžičove drame <Ponoč.»
Strokovno udruženje oblikuj, umet-niksv r Zagrebu jo na svojem letošnjem občnem zboru izvolilo nov odbor, v katerem so zastopani med drugimi: Meštrovič, Krizman, Babič. Bečič in Kerdič. Pr dsedništvo jo prevzel kipar Frangeš. Odbor si je postavil nalogo, da napravi vse, knr je potrebno za uresničenje sklepov umetniškega kongresa, ki so jo vršil v Zagrebu leta 1022.
Razstava portretov v Ljubljani. Sredi junija se otvori v Jakopičevem paviljonu pod Tivolijom umetnostna razstava portretov akad. slikarja Franja Sterleta. Skupaj z njim razstavi nekaj kipov In plastik tudi akad..kipar prof. Al. Ronič.
Odbor za mednarodno glasbeno svečanosti v Pragi. (Praga I., Narodni tfida 25) prosi vso jugoslovanske skladatelje, kritiko ia časopise, da naj mu čimprej vpošljejo vso članke, ki so izšli v našem dnevnem in strokovnem časopisju o Smetani in praških glasbenih svečanostih. I
Svetovna razstava v Milanu. V italijanski javnosti so že sedaj mnogo disfui-tira o slikarski raftlavi, ki so bo vršila v Milanu leta 1028. Italijani žele podati tej razstavi svetovno kulturni značaj. Znani kritik Ojetti jo predlagal, da naj so pri tej priliki organizira Speeijalna retrospektivna razstava celokupne italijansko umetnosti 19. stoletja.
«Schlngobcrs» v Londonu. Rihard Slrnussov balet cSchlagobcrs, ki se ja prvič uprizoril na Dunaju pred dobrim mesecem, ao bo Izvajal v začetku julija v Londonu, kjer bo gostoval dunajski baletni zbor dva tedna.
Jacqucs Stiikgold ra Dunaju. Na Dunaju so je pravkar naselil znameniti profesor petja Jacques Stiickgold, ki jo za par mesecev odprl svojo šolo v Wlednor-Hauplstrasso 41. Pri Stilckgoldu 60 so šo. lali mnogi znameniti pevci današnjega časa, med drugimi SIcznk, Skupjevski, Vogelstrom, Nasta, Weingarten, Bosettl in lako dalje.
SVARILO ZAČfeLJANCEM.
Vsa Ljubljana, vsa Slovenija stoji A>od ogromnim utisom trboveljske tragedije. Pretresljivi prizori, ki so so •včeraj dodajali ob priliki sprevoda po ljubljanskih ulicah in na ljubljanskem polju, pač kažejo, da ima naš Človek katero se mu krči ob zaznavanju
priljubljen jo bil pokojnik med tovariši, priča iinpoiantnl mrtvaški sprevod v Novem Sadu. Bodi smelemu avijutiku labka žemljica domačni
* Posct postojnske jame. Z ozirom nn vesli, ki so razširjeno med občinstvom, da bo v binkoštne praznike obiskovalcem postojnsko jamo dovoljen prehod meje brez potnice in vize, nam sporoča ob-
erce,
S^^no&SjS^!^ mejni komisnfijat v Rakeku, da bodo 11,
menita gesta nfega Slovel a jo jasno « ^t^lt zazvonela tudi iz poslovilnih govorov, ki so odpušfiali zapeljanemu, padlim v borbi, katero so sami provzroCili. Toda prorjo onim, ki zapeljujejo, to jo splošna sodba našega nacijoualuega ljudstva.
Vendar je pa treba tudi zapcljancem položiti na srce, naj se veilejo krščansko. Do česa so lahko od klerikalne miselnosti pokvarjena ženska povzpne, nam priča sledeča dogodlia: V neki ljubljanski lokal so prinesli Orju-nasi smrtno naznanilo z imeni treh padlih junakov s prošnjo, da se razobesi v oknu. Gospodarice ni bilo v lokalu, navzoča služkinja jo pa sprejeto smrtno naznanilo opljuvala, raztrgala in poteptala.
Ali je to naše dobro katoliško ljul-Stvo? Vidi se, da je treba med naše »dobro katoliško ljudstvo«, ki ga je vzgojila politiluijoča duhovščina, zanesti zopet nekaj več krščanstva.
Poznali smo še za nekaj podobnih izbruhov naših pod klerikalnim vplivam stoječih ljudi. Mi resno svarimo zapeljane© pred podobnim nepremišljenim in skrajno surovim vedenjem in opazkami, kajti stvar narodnega ponosa je, da so taki izbruhi brezob-lirno zatrejo.	Om.
*
*	Orjiina Ptuj—!":cg je sklicala zn sinoči z ozirom nn dogodke v Trbovljah žalno skupščino, ki je bila izredno veli-Easfnn. Dvorana Narodnega doma jo bila natlačeno polna. Predrednik dr. Visenjak js opozarjal na zavratni napad na ljudi, ki si si postavili za svoj eilj, vzbujati in goji'i nacijonalno državno misel in »o morali za to svoje prepričanio poslati nedolžne žrtve zavrntrKga napada. Pozval je vse navzoče, da so slrnejo v krepko fa-lango, ki bo znala varovati našo državo in dobrino, ki nam jih jo prineslo osvo-bojenje. Nalo je prevzel bese<lo slavnostni govornik dr. Senčar, ki je orisal moment, l;o pada junnk za svoje prepričanje in v smrtnem boju še zahteva zastavo kot simbol svojega prepričanja in jo poljubi. Iz-vršuimo vsi brez izjeme njih načela in jim sledimo z neumornim delom. S pozivom, da ne pozabimo svojcev, ki so zgubili s temi žrtvami svojo branilelje, je biio zborovanje zaključeno. Nato .je ■ a dvorana zaklicala sloje trikratni «Slava> padlim žrtvam in zapela državuo himno. Zbor-vanje se je vršilo v najlepšem redu ln uprav veličastno.
*	Imenovanja v državni službi. Za ravnatelji agrarno direkcije v Ljubljani jo imenovan dr. Anion Fajlalik, bivši ravnatelj agrarne direkcije v Sarajevu, za sekretarja iste direkcije pa dr. Jakob Sfefančič, doslej sekretar okrožnega agrarnega urada v Mariboru. Nadalje sta imenovana Ivan Verbič za sekrelarja v iiu-panijskem agrarnem uradu v Velikem Ilečkereku. Ivan Tavčar pa za višjega revizorja v županijskem agrarnem uradu v Vukovaru.
*	Odlična gosla v Kovaški Platini. V zdravilišču Rogaška Slatina so mudi ned drugimi odlični gosli ludi sloveči srbski književnik Pecija Petrovič. Pretekli teden pa je posetil zdravilišče Herman Wendel, ki je bil poln hvale in priznanja za lepo-lo kraja ter bogastvo naprav.
*	K pogrebu rarna'elja Belleta pripominjamo, da se je istega v smislu telc-gra"ičncga naročila minislrslva poljopri-vrede i vod v imenu kmetijskega minisira udeležil oblastni referent insp. Zidanšek in izrazil potrti obitelji globoko sožalje kmetijskega ministrstva.
*	Nov civilni zakonik. V ministrstvu pravde se dovršuje izdelava zakonskega načrta za nov civilni zakonik. Komisija ima rešiti samo še nekoliko važnejših vprašanj, med temi tudi vprašanje civilne poroke.
*	Odkritje spominske ploščo Pavnrinn Trstenjaku se bo vršilo, kakor smo že poročali, na binkoštni ponedeljek 9. t. m. na pisateljevi rojstni hiši na Krčevinah pri Ormožu. Slavnost priredi hrvatsko učiteijstvo, zbrano v UJU., udeleže pa se je tudi zastopniki srbskega in seveda ludi
gnr, ki bi dopotovnl brez vidirane potnice. Istotako tudi obmejni komisarijat nn Rakeku nima nikakršnega navodila, da bi so našim državljanom, ki hočejo posetil! postojnsko jamo, učinilo kake olajšave in so dosedanji potni predpisi v polni veljavi.
*	Ugotovitev. Z ozirom na notico, objavljeno v našem listu dno S. 1. m. v rubriki o trboveljskih dogodkih pod naslovom cUgolovitve sodne komisije*, izjavljamo, da sodnik g. dr. Josip Smid, oziroma sodna komisija nista v nikaki zvezi z notico.
*	V Postojni nnj se o btnkoštih vsakdo zglasi v Rirkovi restavraciji (Holel «Ja-mn>, prej Ribnik), kjer bo v svoje zadovoljstvo najbolje postrožen. Svoji k svojim.
*	Za trboveljske žrlve je darovalo epar Zagorjanov» 120 Din, znana narodna rodbina Brusova iz Ilotedršice pa 80 Din. Iskrena hvala!
*	Mestni magistrat ptujski razpisuje mesto magistralnega uradnega vodje. Uvrstitev v činovni razred po kvalifikaciji od 9. razreda dalje. Za nameslilev se zahteva od prosilcev, da imajo pravne izpite in po možnosli šo izpit iz državnega računovodstva. Uradno stanovaujo je na razpolago.
*	llidroeleklrična centrala pri Krškem.
Komisijonalni obhod progo Krško-Breži-ce, ki jo trajni celih štirinajst dni, je bil nedavno končan in je obširni akt z rekurzi prizadetih posestnikov sedaj v rokah zagrebškega župana. Kakor javljajo zagrebški lisli, so zahtevo zemljiških posestnikov izredno visoke. Ko dospa akt zopet v roke oblastnega velikega župana, so s primernim nasvetom predloži miui-strslvu v evrlio podelitvo koncesijo.
*	Vlomi in tatTino na deželi. V Sv. Juriju pri Taboru so vdrli neznani storilci pred nekaj dnevi v stanovanje Henrika širša in odnesli za 73S2 Din razno obleko in obutve. — Iz občinske pisarne Podbrdo je v noči na B. maja odnesel nekdo 18 vojnih obveznic po 1000 Din s serijo št. 1599. — Dne 80. maja js nekdo vlomil v hišo poseslnika Matevža Bentka v I.avlaškem vrhu in odnesel raznim stanovalcem obleke v vrednosti 3126 Din.
*	Z deželo nam pišo prijatelj lista: Kako jo sedaj ljudstvo nahujskano proti temeljnim določbam uslave, to presega že vse meje. Imam priliko, da pridem mnogo v slik z ljudstvom in z grozo opažam, kakšen sad rodi pisarenje prolidržavnega časopisja, ki ga je povsodi v obilici brezplačno na razpolago. K lem šo pridejo hujskarije pri raznih goslijah na kmetih ob navzočnosti duhovščine, katerim so češče pridružijo tudi osebe, kojim so v varstvo izročeno najvišje blaginjo države. Pa vam vslane posvečenec in vam govori ob asistenci takih oseb najhujši pro-ildržaven in protidinastičen govor. Zares žalostna nam majkal Treba bo res železne metle. Kar je proli državi, naj zapusti njeno službo. Na delo za nacijonalno državo I
*	Ivadilnikova koča na Golici. Pred
kratkim so posetniki cKadilnikove kočej na Golici zamerili oskrbnici,koče, da jim je branila piti vodo snežnico. — Da ne bo neopravičenih očitkov s to nli ono strani, naj pojasnimo p. t. občinstvo, da je oskrbnica koče res branila piti snežnico, to pa edinole iz popolnoma utemeljenih higijenlEnih ozirov, nikakor pa iz osebne nenaklonjenosti ali celo hudobnosti nli škodoželjnosti.	J. ž.
*	Prešernova koča na Stolu (2193 m) bo od 7. junija t. 1. dalje odprta in oskrbovana.
*	Vozni red «Jugoslavija> je pravkar izdalo upravnišlvo cOrjune* v Ljubljani. Vozni red obsega v celoti vse proge v Sloveniji in zapadnem delu Hrvatske ler parobrodne zveze iz Sušaka in Bakra. Urejen je praktično in pregledno in bo zato dobrodošel vsakemu, ki mora kdaj potovali. Važna je tudi razpredelnica z voznimi cenami za polnike, prtljago in ekspresno blago, tako da si lahko vsak že naprej točno izračuna koliko ga bo vožnja veljala. Kol dodatek prinaša lična knjižica še pregled pošlnih pristojbin in
pokazal vso svojo krvoločnost v boju s Srbi, posebno nu Crnein vrhu, radi česar je bil odlikovan z zlato brabrostno svetinjo in je izšla njagova slika v uekem dunajskem ilustrovanem listu! Res, nadvse drzen človek I Mesto da bi se skrival, sestavlja deputacije, da z njimi berači po Beogradu za <podpore> v interesu naše nacijonalno stvari . . .
*	Zagonotna smrt broilarja. Na donavski parobrod, ki je last ribiške zadrugo «Ohrid», je prišel predvčerajšnjim bro-dar Adam Išum ler so vlegel na palubi, kjer je zaspal. Naslednjo jutro so našli sicer na palubi brodarjevo obleko, Išuma pa ni bilo nikjer. Vse Iskanje jo bilo brezuspešno. Domneva se, da jo mož v spanju padel v vodo in utonil. Izključeno pn ni, da je bil na njem izvršen zločin.
*	Žrtev instarele granate. Pri Erdževijl na Ovčjem polju jo pri razkopnvanju zemlje eksplodirala stara granata, ki jo bila le plitko zakopana. V neposredni bližini je bilo zaposlenih večjo število Beljakov, štirje so oslali na mestu mrtvi, več pa jih jo bilo doloma težko, deloma lahko ranjenih.
*	Hudo nevihta je razsajala v ponedeljek zvečer v okolici Ptuja. Deset minut je padala toča in napravila velikansko |kodo.
Iz Ljubljane
u — Minister dr. Srskič v Ljubljani.
Včeraj predpoldnc sc je pripeljal z beo« grajskim vlakom v Ljubljano minister notranjih zadev g. dr. Milan Srskič. Na kolodvoru so ga čakali državni pod« sekretar Večcslav Vilder, dr. Žerjav in bivši veliki župan dr. Sporn. Takoj po prihodu v Ljubljano se je minister dr. Srskio odpeljal na veliko županstvo, cev še niso znana,
Binkoštna številka „ Jutra".
izide v povečaninakladi in z bogato vsebino. Kakor velikonočna bo^tudi, binkoštna številka „Jutrau
T\
za msenranje
Triserate srrcjema uprava „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ul. 54 do potka G. t. m. zvečer, podružnica upravo v Mariboru (Barvarska ul. 2) pa do potka popoldne ob .16. uri. — Za kasneje dočle insorate uprava na more prevzeti nobene garanoije da bodo objavljeni.
trna iz oporo <Marla»; F. Mendelssohn: Ženitovanjska koračnica iz <Sen kresno iioči»; E. Adamič: Deklo mojo . . .; I. pl. Zaje: Ružlea in slavulj; I. Pavčič: Dekle med rožami; I. Michl: Pevcu; Lovve: Jez-dečeva pesem; R. Adamič: Ljubica vstani; G. Eisenhut: Ti . . .; E. Adamič: Sere-nada; I. Ravnik: Ivnm ' i šla . . .; I. Pavčič: Nocoj jo pa lep večer. Vstopnico pri blagajni.
u — K vlomu pri Ranzingerju. Rali« nirani vlomilci, ki so vdrli pred nekaj tedni v Ranzingerjcvo skladišče, so po. večini žc v rokah pravico. Sled za njimi je bila zelo težavna, ker so imeli vlo« milci razne zaupnike, pri katerih so skri« vali blago. Končno so se pa pred nekaj dnevi vendar zopet upali na svetlo in šli prodajat ukradeno robo po Dolenjski. Imeli st> pa smolo, ter jih je zalotil v St. Rupertu zasledujoči detektiv, ki je aretoval enega izmed prodajalcev. Ko< lovodja jc bil spravljen v zaporo v Ljub« Ijani žc pred nekaj dnevi. Imena kriv«
slovenskega učiteljstva. Gosti se zbirajo v Ormožu ter po ob<#u odidejo skupno! "a8lov® konzulatov v Ljubljani in Marina slavnostni prostor na Krčevine pod I . ru" Torej cela vr4ta Praktičnih in ko-Humom. Pri slavnosti sodelujejo ludi I	Slvari 'n VSe to r':i B Din' PreP?0"
pevci in godba, zaključi pa jo ljudska ve- i dajalci tlobe 20 0,lst- P°PUsta. Naroča se selica v hrastovem gaju. Pripravljalni pn upra™ <0rJune», Ljubljana, odbor vabi k udeležbi vso narodno kroge, j * Namški formularji v železniški službi * Pogreb ponesrečenega pilofa Ljud. prepovedani. Generalna direkcija držav-Polaka. Iz Petrovč nam poročajo: V src-:"''1 železnic je prepovedala uporabo nem-Jložili k večnemu sklh in srbsko-nemških lormularjnv v že-
do, dne 4. t. m. smo položili počitku zemeljske ostanke v Novem Sadu dne 81. maja ponesrečenega pilota poročnika Ljudevita Polakn, petrovškega rojaka. S tukajšnje železniške postaje so prepeljali na mrtvaškem vozu z mnogimi venci okrašeno krsto ob spremstvu prijatelja pilota, oficirjev in čete 39. pp. iz Celja ter oh obilni udeležbi domačinov nn žalsko pokopališče, kjer je četa izstrelila salvo v slovo. Njegovi tovariši so oskrbeli nad vse časten prevoz poneprcčnnegn avijntlka v domačo zemljo in tako rnz-•žr.loščeni materi, ki je pohitela po svoje-ca sina v Novi Sad olaišati irorio. Kako
lezniški administrativni službi, bilo za blago ali za prtljago. Vsi formularji, v vseh pokrajinah našo države, morajo biti sestavljeni v srbohrvaščini ali slovenščini.
* Zanimiv tip se je pojavil, kakor poroča «Politikn» v Beogradu. To je neki Ivan Franič, ki ja pripeljal nekako de-pulacijo iz Bakra ln berači za razne podpore za nnše -ncijonalne cilje. Tudi na kraljev dvor je potrkal s' prošnjo, dn bi kralj podaril zvon za cerkev v Bakru. Isdo je lo Franič? Oni <junak», ki js 1.1915. sestavil čelo dobrovoljcev — avstrijskih seveda. — in ua čelu to Delo io Franič
kjer si jo dal referirati o trboveljskih dogodkih. Popoldne sta se minister Srskio in podtajnik Vilder odpeljala na Bled.
u — Javen protestni Bhod proti skru« nilccm grobov v Trbovljah padlih ju« nakov sklicuje Orjuna za 7. t. m. ob 8. uri zvečer v veliko dvorano hotela «Uniont>.
u — Izlet pevskega društva «Ljub« ljanskl Zvon« v Beograd. Pripravljalni odbor in pevski zbor se odpeljeta da« nes, v petek, popoldne ob petih z brzo« vlakom iz Ljubljane in dospetn v soboto zjutraj ob osmih v Beograd. Zvečer se vrši v kr. narodnem gledišču prvi kon« cert, v nedeljo zvečer v dvorani uni« verze koncert pevskega zbora «Ljubljan« skega Zvona*. Na binkoštni pondeljck zvečer se izletniki vrnejo v Ljubljano.
u — Pevski zbor »Glasbene Matice». Radi nocojšnjega koncerta St. Jakobča« nov se danes vrši pevska vaja za me« Sani zbor ob 18. in ne ob 20. uri.
u — Ljubljanski visokošolci v jetniš« niei. Včeraj popoldne so si slušatelji ljubljanske juridične fakultete pod vod« stvom g. univ. profesorja dr. Dolenca ogledali prostore ljubljanske jetnišnicc. Pred strokovnim ogledom jc g. dr. Do« lcc obrazložil slušateljem ustroj jetniš« niče. Opozarjal jc zlasti na moderno ureditev zaporov z ozirom na mladolet« nikc. Slušatelji smatrajo za svojo dolž« nost, da izrečejo g. prof. dr. Dolencu iskreno zahvalo, dn jim poskuša sistema« tično pokazati, v koliko jc bilo praksi omogočeno realizirati moderne kriminal« no=politične postulate. Ljubljanska jet« nišnica jc res lepo urejena. Pod vod« stvom ravnatelja g. Arka so si slušatelji ogledali vse zapore, zlasti mladinski in preiskovalni oddelek. Ekskurzija dijakov v jetnišnico sc jc vršila v svrho, da so si slušatelji lahko ustvarili praktično sli« ko o razliki med ustrojem kaznilnic in jetnišnic.
u — Občni zbor pevskega zbora »Glas« bene Matice« v Ljubljani bo 25. t. m. ob 8. zvečer v pevski dvorani.
u — Ogled umetnostnih spomenikov.
Umctnostno«zgodovinsko društvo v Liubljani priredi v nedeljo, dne 15. ju« nija izlet na Jcztrsko, Preddvor, Mače in Breg. Udeleženci sc zbero ob 6. uri 45 minut zjutraj na Gosposvetski cesti pred Kolizcjcm. Prispevek znaša za osebo 30 Din, s čimer je plačan prevoz iz Ljubljane na Jezersko in nazaj. Pis« mene prijave sprejema umetnostno« zgodovinsko društvo (Ljubljana, uni« verza) najpozneje do torka, 10. junija.
u— Cenjeno občinstvo opozarjamo na koncert šentjakobskega pevskega zbora in salonskega orkestra, ki se vrši danes ob pol 9. uri zvečer v Fiihavmonični dvorani s sledečim programom: L. v. Beethoven: 5. simfonije, II. stavek; F. Flolovv: Over-
u — Mestna zastavljalnica ima tro«
mesečno dražbo oktobra 1923. zastavlje« nih predmetov 12. t. m. ob 3. uri pop.
u — Botri in boirlcel Priporoča se Vam staroznana restavracija »Tratnik® na Sv. Petra ccsti 25. Priznano dobra kuhinja. Vedno sveže pivo. Vsak dan konccrt. Vstop prost. So priporoča: Mirko Tratnik.
u — Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Fran Markovi®, mitnlški nadpaznik, 41 let.
—	Josip Stc'zcr, kapetan v p. in hišni posestnik, 50 let. — Elizabeta Klobčaver, vdova vpokojenega železniškega spre« vodnika, 70 let. — Marija Turk, žena blokovnega sluge drž. žcleznice, 64 let.
—	Frančiška Rabič, sirota, 3 meseco in pol. — Ivan Bckš, pečarski pomočnik, 58 let.
poroto obsojena na 0 let tazke ječo, stol sodmorice v Zagrebu pa jo sodbo razveljavil. — Na novo jo razpisana na dan 16. junija razprava proti Ivanu Zorčiču zaradi tatvino in na dan 17. junija proti Vinku Borlizgu zaradi poneverbo.
a— Shod železničarjev. Sinoči jo skli." cala mariborska podružnica Zvezo jugo-slovenskih železničarjev* javen društveni shod v malo dvorano Narodnega doma^ ki jo bila polna narodnih^ železničarjev. Na dnovnom redu je bilo poročilo o prevedbi južnih železničarjov, o čemur ja poročal tajnik centrale iz Ljubljane. Železničarji so z zanimanjem sledili infor-' mativnim izvajanjem.
Ez Celja ;
Iz celjskih zaporov pobeglih dveh' kaznjencev doslej kljub intenzivnemu za-sledovanju orožništva šo niso mogli iz. slediti. Nevarnejši Košana, ki so je za-' državal v neposredni 'bližini mesta, jo očividno ponoči poiskal varnejša zavetišče in bo še nadalje vznemirjal prebi/ valstvo.
p£*©b&¥2iQ težkoče
odstranja lahko pecivo, katerega pa brez pecivnega praška in va-
nilin sladkorja znamke = s,J5L:DI£IJB." -
ne morete doseči. 2612/a
u — Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 izgred, 3 poškodbe tuje last« nine, 7 prestopkov ccstncga policijskega reda, 2 prestopka nedostojnega vedenja, 2 prestopka pasjega kontumaca, 1 pre« tep, 1 prekoračenje policijske ure in 1 tatvina.
u — Vlom v stanovanje. V stanovanje dr. Ivana Suštcršiča na Miklošičevi cesti so jc priplazil pred nekaj dnevi okrog tridesetletni elegantno opravljen moški in odnesel ogrlico z umetnimi rimskimi biseri s podolgasto briljantno zaponko, cigaretno dozo, dva namizna srebrna pepelnika in šest srebrnih žličk v skupni vrednosti 5000 Din.
Ss Maribora
a— Čudno postopanje mariborske policije. V zaporih mariborske policijo so žo več tednov nahaja sedem vlačug, o katerih jo sodišče izreklo, da so smejo po prestani kazni oddati v prisilno delavnico v Begunjah. Sodiščo jih jc izročilo policiji, ta pa jih no odpošlje v Bo-gunje, ker nima kritja za prevozne stroške, pač pa jih jo obdržala v svojih zaporih, kar soveda državo šo več stane.
a— Mariborska porota. Porotna razprava zoper Hozalijo Trop, ki je bila raz pisana na 16. junija je preložena na nedoločen čas, ker jo R. Trop težko zbolela, tako, da so jo spravili v občo javno bolnico in ni upanja, da bi mogla prisostvovati razpravi. Obtožena jo zaradi požiga pred. 11 leti. Bila jo od lansko
M,i44i4iiiii4AAA^AM
v> fl

Nov izbran program!
Otvoritev BARA ob 2130 uri. Začetek programa ob 22. uri.
2786/a
JAN FIALA
kavarnar in restavrater.
|0-

m-

P-
m-
Darujte za spomenik padlim Orjtmašem!
g Kupčija s stanovanjem. Bivša natakarica Marija Kramborger v Doberni, sedaj v Ptuju, se je po sezoni lansko jesen vrnila v Pobrežje pri Mariboru k svojim staršem. Zvedela je za neko vdo-i vo Josipino Kralj, ki je imela podstreš, no stanovanje v Tattenbachovi ulici; katero bi rada prodala, da bi se preselila k svojemu ljubčku na Dunaj. V Mariboru bajo ni mogla živeti, ker so ji njeni podnajemniki plačevali samo 250 Din na mesec. Prodala jo «pohištvo» Ma-1 riji Kramborger ter sta obe javili mestnemu stanovanjskemu uradu v Mariboru da zamenjata stanovanjo na ta način, da so Kralj preseli v Krambergerjevc stanovanje na Dobrno. Dasi Krambcr-gerjova nikoli ni imela kakega stanova,, nja na Doberni, jo vendar izjavilo okrajno glavarstvo v Celju kot pristojna sta-' novanjska oblast, da soglaša z zamenjavo stanovanj. Mariborski stanovanjski urad so je zanesel na uradno poročilo celjskega okrajnega glavarstva in je tudi vzel fingirano »zamenjavo* na znanje. Kmalu pa so jo zvedel pravi dejanski stan, da jo Marija Kramborger-jeva v resnici samo kupila stanovanje, da bi imela od njega dobiček. Za stanovanja, za katera sama plačuje hišnemu gospodarju 39 Din mesečno, dobiva od podnajemnika 700 Din mesečno, sama pa služi kot natakarica v Ptuju. Ovadena jo bila državnemu pravdništvu in okrajno sodišče v Mariboru jo je zaradi prestopka goljufije obsodilo na en teden strogega in poostrenega zapora.
§ Nevaren tat in goljuf je 27-letni Marko Spolar, zidar iz Pod vino pri Ptuju. Meseca avgusta p. 1. je vstopil V službo pri zidarskem mojstru Brcncctu,' ki jo zidal Martinu Merk.šu v Konjicah stanovanjsko hišo. Tukaj zaposlen, .ic prosil Spolar neko nedeljo Otona Mcrk-šo za kolo, ki ga je potsm nekjo v Ptuju prodal. Lastniku k) natvezal, da so mu je kolo potrlo, pri sodišču pa je izpovedal, da ga ja pustil nekje pri cesti in da mu jo bilo nato ukradeno. Ko so jo vrnil v Konjice, jo ostal pr! Merkši samo še eden dan. nato pa izginil ter zapustil precejšen dolg v spomin. Kakor se jo pozneje ugotovilo, jo nokaj dni popival po raznih gostilnah in delal dolgove. Zapravil je tudi zaslužek, ki bi M bil moral izplačati drugim delavcem in ki ga je projel od nekega Pukla. Spolar se je izkazal očividno tudi zelo prijaznega napram Merkši. Iz Zagreba mu pisal razglednico, na kateri mu jo naznanil, da .io v Beogradu in da so namerava odpeljati na Turško. Med tem časom se jo pa raje podal v Radeče, kier si jo pri Frančiški Mavrin najel stanovanje. V noči dno 10. aprila je pa odklenil omaro ter pokradel iz nje Macri-novi razno obleko in rjuhe ter nato pobegnil. Med vožnjo proti Celju so jo seznanil z nekim potnikom iz Stor ter m« odnesel površnik. Sredi aprila je vstaji kot dninar v službo pri Francu Roblc-ku v Žalcu, v noči 20. aprila pa ukradel 3 odeje, Id so jih potem našli skrito pod nekim grmovjem. Tukaj so jo Izdal za Marka ICrambergorja. Spolar jo velik delomržnež in nevaren tat ter goljuf. Okrožno sodišče v Celju ga jo obsodilo na 6 mesecev poostreno ječe.
in izdajatelj Konzorcij cJulrn*. •nl urednik Fr. Broio'1'1
Laslnik Odgovorni
Tisk Delniške tiskarne. (1. d. v Liubllank
= «JUTROs> še. 131 o	©
Antični spomeniki Rima
Povodom letošnjega rojstnega dnova Večnega mosta, ki so vsako loto praznuje dno 21. aprila, ko je po stari pripovedki Roinul označil mejo prvega Rima, je mostna uprava rimska storila pomoru-ben sklep, da so končno loti izvršitve jiačrta, o katerem so jo sporndlčno žo Razpravljalo, ki pa jo bil vselej zopet pokopan zaradi malomarnosti in deficita občinske blagajno. Gro za veliko podjetje, ki ne VBtroza samo častiželjnosti Rimljanov in današnjih Italijanov, marveč zanima tudi ves kulturni svet.
Kakor znano, jo bil odkrit doslej lo majhen del onih starodavnih spomenikov, ki so pokopani pod rušo današnjega Rima. Mussolinl, kl so je udeležil le-loJnjo proslavo rojstnega dno Večnega m*sta, jo obljubil, da bo država poskrbela- za denarna in administrativna sredstva, ki so potrebna za odkopavanjo spomenikov starodavnega Rima. Sklenilo so jo odkopati celo področjo nekdanjih cesarskih forumov od IColosoja do Tibere. Najprej se odkoplje Cireus Masi-mus. Med Palatinom in Aventinom se nahaja dolina, v kateri so rimski cesarji, ilasti Trajan in Konstantin, gradili Cireus Maximus. Ta jo stal tndi Avgustov obelisk, ki se nahaja danes na trgu Piaz-i.t del Popolo. Vsa ta ogromna arena Itži pod peskom. V 80 letih prošlega stoletja so je gradil tamkaj kanal iu zaradi nasipa jo bilo treba z dinamitom razstre-Ijevati sedeže nekdanjega cirkusa. Pred nekaterimi tedni pa se je zopet poskušalo kopati in našla so je ccla vrsta dobro ohranjenih kamnitih sedežev.
Dimenzije tega velikega cirkusa so ogromno. Senator Lanciani računa, da jo Cireus Maximus imel prostora za 485.000 gledalcev, nomški učenjak Ilillsen pa jo mnenja, da jo cirkus imol 150.000 sedežev. Ako vpoštevanio to manjšo število in se vsnk sedež računa po 50 cm dolžine. pomeni to 75 kilometrov dolžino so-iežev, ki so vsi izdelani iz marmorja In ;ravertina. Znanstveniki so mnenja, da ju bil cirkus rnzmerno hitro naplavljen i peskom in prstjo, ki ga jo zasula in ja je vsled tega, zlasti v spodnjih delih skoraj gotovo še dobro ohranjen. Zem-.jii-če, na katerem leži Cireus Maximus, js last društva za električno razsvotlja-ro, ki je žo davno preneslo svojo obra-lovališče drugam. Italijanski zakon o vzdržavanju starin prepoveduje, da bi te na tem zemljišču gradila poslopja, in je verjetno, da se bo zemljišče brezplačno odstopilo državi. Vsako leto nameravajo odkopati približno 100 metro^ ter Cireus Maximus, ko bo odkopan, porabiti za stadion.
Veliko važnosti so tudi odkopavanja, li se nameravajo izvesti na področju Forum Augusti. Po razpadu rimskega imperija so Ee namreč polagoma zrušilo tudi monumontalno zgradbe. Na ruševinah (o nastali vrtovi, dvorci in pristavo. Od trga Foruma Trajanum jo ostalo neza-tidano lc zemljišče okoli Trajanovega obeliska. Del baziliko Ulpia je bil odkopan že v prošlem stoletju, leta 1888. pa je prišel na dan oni del baziliko, ki leži iužno od ruševin hrama Mars Ultor. Delo so ni moglo nadaljevati, ker bi sicer bila ogrožena cerkev in samostan Annun-ziata. Sedaj so jo mestni občini posrečilo, preskrbeti za samostan drugo pripravno prostore in tako so bo odkopavale žo prihodnjo leto lahko nadaljevalo. Ko bodo končana dela na Forum Augusti, se prične odkopavanjo na Fo-nim Trajani, tako da bo polagoma od-kopana cela v zgodovinskem oziru tako važna krajina. Seveda bo odkopanjo trajalo več desetletij.
Končno bo namerava nadaljevati in končati raziskovanje ostankov starega rimskega pristanišča Ostia. Za ta projekt M baje tudi Mussolini najbolj zanima. Električna železnica bo vezala potem Rim z morsko obalo in nad temi rimskimi Pompeji si bodo premožni Rimljani 20. stoletja v obsežnih gozdovih pinij eiaclili svoja poletna bivališča.
Sluga in «oza lepe .■ -, grofice
, V angleški jfrofiji Kent stoji gradič Tady Kerr Allertonove, grofice, kateri jo pred par leti umrl 6oprog. V tem gradiču jo Imel nadzorstvo nad služabniki in posli prvi sluga in šef persona-la John Barret, Bil je lep mož. Dolgo-Mna služba mu je dala mnogo priliko, da so jo priljubil pri svojih gospodarjih prav tako kakor pri osobju, ki mu je bilo podrejeno. Zlasti ženski svet je nenavadno močno simpatizirnl ž njim. Največ galantfnosti jo pokazala napram njomu prva sobarica, ki so jo nadejala, da postane sčasoma Barrctova žena.
Toda John je ni ljubil. On je imel rad samo svojo gospodinjo, prekrasen ženski stvor, ki jo še vedno nosil črno obleko v znak žalovanja po pokojnem soprogu. Barret jo bil na videz hladen kakor marmor. A v njegovi notranjosti jo valovalo morje čuvstev in strasti, med katerimi je prevladovalo čuvstvo ljubezni za lepo gospo. Toda njegov ponos je bil tolikšen, da ni nikoli padel iz vlogo. Samo enkrat, ki) je svoji go-sp6 naznanil poset mladega snubca grofa O' Connora, jo zadrhtel njegov glas. John se jo prestrašil svojega tek-mrca. Toda kmalu so je zopet obvladal in dočim jo bolest kljuvaln njegovo srce, jo bilo njegovo lieo zopet hladno in mirno kakor ledena plošča.
John je ljubil žarko vso, kar je b'lo v zvezi z življenjem njegovo lopo gospodinjo. Ljubezni pa ji ni izkazoval z besedami, ampak s tiho vdanostjo. — Predmeti, ki jih je uporabljala lady Kerr pri svoji toaleti, 60 bili Johnu sveti kakor relikvijo. In tako so je zgodilo, da jo nekega dno lepi Johnovi gospodarici zmanjkala doza za puder. Nastalo jo vprašanje, kdo jo jo ukradel. Preiskavo sem, preiskavo t ja, zadeva nikakor ni prišla na dan. Šele na koncu, ko se jo redarstvo drznilo preiskati kovčeg uslnžbenega Johna Bar-Ireta. .«* je Izkazalo, da j« on tat. Sluga jo bil aretiran in državno pravdništvo je proti njemu vložilo tožbo.
Te dni se je vršila razprava o tem interesantnem slučaju. Tož<-pce jo priznal vso. Glavna točka njegovega zagovora pa je bila, da je izvršil tatvino iz velike in strastne ljubezni napram svoji lepi gospodinji. Vz*l je dozo zato, ker mu jo bila najdragocenejša stvar na svetu ter mu pri tem niti ni prišlo tia um, da bi se ž njo okoristil.
In čudno! Angleški sodniki so poslušali Johnov zagovor, lepa gospodinja mu je pregrešek odpustila,-ia-vlohu je bil oproščen.	f (
Čaraga pred sodnifo
K razpravi v sredo ie bilo pozvanih kar 18 prič. Prvi jc bil zaslišan trgovcc Henrik Piaff iz Ounje,. pripoveduje obširno vpad tolpe v njegovo hišo, njegove navedbe sc krijejo z Izpovedjo v preiskavi. Caruge nc prepozna ravno točno, toda meni, da je vsekakor podoben vodji tolpe. Caruga odgovarja: »Navedbe gospoda Pfaffa niso resnične, Jaz nisem nikomur pretil in tudi vodja nisem bil.» Druga priča, Pfaffova soproga spozna Carugo in istotako tudi ugrabljeno zapestnico ter ostala corpora delieti. Tretja priča Josip Sndlč, Pfaffov sosed, ki je moral za Plaffa posoditi zahtevano vsoto in nckal tudi za sebe, pripoveduje, da jc od Piaffa prihltcl Prpič Veliki nadenj ter z uprtim samokresom zahteval: »Denar sem!« Sudlč pozna Carugo, dočim ta vse preobrača, Prplč. pa prizna svoj zločin.
Nato jc bil zaslišan bogataš David Aus-lander iz Iv~~kova in izpovedal kakor v preiskavi. «N"kl «črnl» ga Je pri vpadu v njegovo hišo pretepal z bajonetom ter mu zlomil rebro. Pri konfrontaciji spozna Carugo za »črnega«, toda ta vse taji - Gizcla Ausliiiuicr izpove sllčno ko njen mož. Njo jc pretepal pajdaš Kova-čevič.
V popoldanski razpravi je bil zaslišan
Stjcpan Plllpovlč o roparskem umoru Sehlossbergerja, pri katerem je bil kočl-Jaž. Pripoveduje, da so se ob S. zvečer priplazili po dvorišču k njemu trije »orožniki, in ga Vprašali, kaj jc in kako se piše. Nato jih jc moral vesti v krčmo, kjer se je nahajal gospodar in njegova svakinja. Rekli so, da so prišli Iskat
—	hajduke in da morajo Izvršiti preiskavo. Prvi »orožnik« jo ostal na cesti pred vrati, drugI jc čuval ob strani, tretji pa je šel z gospodarjem po sobi iu nato v skladišče. Naenkrat sc Jc od tam čul strel. »Orožnik« se je naglo vrnil od skladišča in obema dejal: »Gotov jc!«
—	nakar so se zgubili v noč. V skladišču, ki Je bilo odprto, pa jc ležal Scliloss-berger mrtev... Priča pri konfrontaciji ne spozna niti enega izmed razbojnikov, niti Caruge.
Nadlogar Emil Spehar jc bil zaslišan o razbojnlštvu v Tompojevcih. Ko sc jc izvršil vpad v gradič, je na njegovo stanovanje prlhitel hlapec in mu sporočil, da se v gradiču nekaj dogaja. Nadlogar je nabasal puško In hitel v gradič. Pri vhodu pa ga je nekdo prijel za puško, drugI pa je priskočil s samokresom, In tolo^ija sta ga gnala v pisarno, kjer mu je prvi tolovaj zapovedal: »Sedi na klop, i ako ti je življenje drago!« Na tleli v pl-j sarnl jc ležal ranjeni Anton Švabo. Ke i so prišli iz vasi stražniki, so razbojniki : med streljanjem pobegli. Nadlogar je hitel v obcdovalnico In našel PIrkmaycrla že mrtvega Na tleh jo ležalo 18 satno-kresnih in 4 puškine patrone. — Pri konfrontaciji priča ne spozna Caruge. Zaslišanje pričo Ane Siegal, ki je pri Pirkina-ycrjcvili služila za kuitarico, ni prineslo posebnih podatkov, tudi Caruge nc spozna točno.
Po kratkem odmoru jo prišlo na -ujsto zadnje dejanje Carugincga hajdukova-nja: izsleditev »vojnega liferanta Nlko-lc Drczgiča« in atjftacija. Narednik Dro-njalc, kl ]e prvi prijel Carugo, pripoveduje obširno o izvidih proti Carugini tolpi. Sledovi so vodili k »Nikoli Drczglču« v Vinkovcc. Končno mu je Mačko Drczgič priznal, da aretirani »Nikola« ni njegerv brat temveč opasen zllkovec. Ko je Dro-njak »Nikoli« Izjavil svoje prepričanje, da Ima Carugo v rokah je ta brez oko-llšanja priznal: »Da, jaz sem Jovo Stani-slavljevlč Caruga!« — nakar jc Caruga začel prostodušno izpovedovati svoje zločino in izdajati svoje pajdaše.
Vam vzbuja obleka, ki jo res eksaktno izvrtana iz fiuoga češkega ali angleškega sukna. Zato vedno le k 1078/a
smo SGHiM, LIOBIMil
X Kulturen čin amerikanskega milijarderja. Znani bogataš John D. Ro-ckcfeller je daroval francoski državi en milijon dolarjev za popravo katedrale v Rcimsu, ki so jo Nemci poškodovali v svetovni vojni, dalje za popravila v ver-sallleskem gradu Iu fontalncblcuškcm parku, ki naj se šc nadalje vzdržuje na isti način, kot za časa francoskih kraljev.
X Azil za Intelektualce so te dri! otvorili v Nc\vyorku. V zavod sc bodo sprejemali Intelektualci med 00. in 80. lflj-tom starosti. Za poročene so določeni posebni prostori v obliki malih stanovanj.
X Sovjetski diplomat! v frakih. Te
dni so bili sovjetski diplomati z Rakov-skim na čelu {prejeti v avdljcnco pri angleškem kralju. Ta dogodek, ki je že šain na sebi senzacionalen, jc stavil predstavnike proletarskih republik pred težko vprašanje. Znano je, da vlada na angleškem dvoru stroga etiketa. Toda sovjetske diplomate jc sam maršalat dvora rešil reprijetne situacije. Izjavil je, Ua si lahko izberejo toaleto po volji: ali dvorska noša ali frak. Sovjctl so se seveda odločili za frak, ki jc pač bolj enostaven nego komplicirana dvorska noša in tudi manj — kompromitirajoč. Zanimivo pa je vendar bilp gledati zastop-
nike proletarljata v elegantnih frakih, ki jih Izdelujejo samo klasični londonski krojači.
X Ameriški letaki na potu okolu sveta. Ameriški letalci, ki sc nahajajo ua potu okolu sveta, so izjavili v Tokl-ju, kjer so se medpetoma ustavili, da je bil najtežavnejši del njihovega poleta pot čez Tihi ocean. Na tej progi niso niti enkrat videli solnca. Sneg, dež, megla In viharji so jih neprestano ovirali. S svojimi letali so večkrat prišli v opasno vr-tincc neurij. Nad Aljasko jim je posebno nagajal mraz. Aparati so bili pokriti z debelim snegom, krovi so zaledeneli. Obupen je bil položaj aeronavtov zlasti ponoči, ko niso vedeli ne kam nc kod. K sreči so sc naposled izvili Iz nevarnosti ter srečno dospeli na Japonsko ozemlje.
X Aiera s habsburškimi dragulji.
Alcra barona Stclnerja In njegovo žene, ki sta pripravila Karla Zadnjega ob veliko dragocenih dragotln, se glasom vesti iz Pariza bliža koncu. Švicarska komisija, ki jc bila v Franciji, da doženc vse podrobnosti pri kupčiji s pariško ju-vellrsko družbo 1,'erlcsco, je namreč ugotovila, da' so bili dragulji pravovcljavno prodani In da ni povoda za nadaljnjo
kazensko postopanje proti kupcu In pro« dajalcu, Bernske oblasti nameravalo na podlagi te Izjavo kazensko postopanja proti baronu Stclnerju In njegovi ženi v
najkrajšem času ustaviti.
X Dragoceni rokopisi Edgarja Po«
ea. Francoski časopisi poročajo, da la angleški poet Henry U. Hirat pred krat« kim prodal v galeriji Atiderson v Ncw-4 vorku nekaj rokopisov znanega pisatc« lja lfdgarja I'oca za 065 llvcr šterlingov! (približno 200.000 dinarjev). Kakšna po-i stumna ironija usode, če pomislimo, da je Poe živel vedno v največji bedi ln da nl Imel sred! prejšnjega stoletja niti tolU ko denarnih sredstev, da bl skromno po« kopal svojo ženo!
X Kd i f.ino v Rusijo? Italijanski • Popolo d' It.ilia . poroča, da ie sovjeU ska vlSda sklenila zabranltl dostop v Ru« sijo podanikom vseli tistiii držav, kl niso priznalo ruske republike. Države, kl sn priznalo Rusijo, vživajo to ugodnost, da smejo njihovi državljani potovati v medvedovo deželo, dočim drugI ne smejo prestopili meje. Med državami, katerlii državljanom je zabranlcno priti v Rusijo, so na prvem mestu Združene drža« ve, Francija, Španija In Bolgarija.
dve oprostilni razsodbi.
Ljubljana, 5. Junija.
Danes sta se vršili dve razpravi zaradi prestopka po § 127. Obtožena sta bila steklar Anton Rus in ključavničarski pomočnik Anton Godina, da sta spolno občevala s šc nc 14 let staro M. P. Senatu jc predsedoval dež. sod. svetnik Vchovar votanta pa sta bMa sodna svetnika dr. Ebcrl in dr. Alohorič; drž. pravditlk dr. Laurenčak. Rusa je zagovarjal dr. Po-ček, Godino pa dr. Trco. Razprava ie bila tajna, Porotniki so v obeh slučajih zanihali vprašanja glede krivde, ker lc dek lc samo nalagalo oba, da je že let staro, nakar sta bila oba obtoženca'oproščena.
S tem jc bilo zaključeno poletno zasedanje ljubljanske porote; Jesenska porota bo prinesla zanimivejše slučaje. • * •
Gospa Elizabeta Lovšin, gostilnlčarka v Gradišču, nas prosi za objavo ugotovitve, da pri svojem včerajšnjem pričeva nju ni izpovedala, »da ja večino pogrešanih dragocenosti že pred časom prodala«, ampak, »da je večino pogrešanih dragocenosti založila In pozabivšL na to, šele v cadnjem času našla.«.
,»rn? uboj.
'' ■ ^	Celjo) 5. junija.
WtlY "f/UMmnkj, 29 letni oženjeni rudar v Trbovljah, je stanoval kot najemnik v hiši zakonccv Ivana lil Helene Rih-ter, ki sta Imela v svojem stanovanju kot podnajemnika tudi 29 letnega rudarja Ivana Canžeka.'jako marljivega in treznega človeka. V soboto, dne 21. inarca .ic bil plačilni dan. Gorobinka je popival s svojo ženo po raznih gostilnah iu se jc šo nekoliko pomudil pri pijači, ko se jo žena žc vrnila domov. Ker je moža zastonj pričakovala, ga jc šla iskat, kar pa »slabejše« polovicc ni spravilo v posebno dobro voljo. D»ma sta se skregala oba zakonca radi neke steklenice. Obtoženec je svojo ženo «jako ljubeznjivo« pogladll po glavi. V kritičnem trenotku j je pa vstopila v njuno stanovanje hišna gospodinja Rihtcr, ter je za svojo neprostovoljno intervencijo dobila tudi svoj del po ustih. Nato mu je hišna gospodinja odpovedala stanovanje, kar K Goro-binko tako silno razkačllo, da io jc obkladal z najgršiml psovkami. Vse to je slišal Canzelc ter je obtoženca prav resno posvaril. Gorobinka so jc hotel že pri tej priči maščevati, a sta ga zadržali obe ženski. Kmalu po tem dogodku ie šla Rihterjeva po svojega moža v Trbovlje in je izročila svojega majhnega otroka Canžcku v varstvo. Tudi mu ie naročila, naj vrata dobro zaklene. Ko se je pa okrog 19. ure povrnila domov, jc našla svojega podnajemnika žc mrtvega. Obtožene« je med tem časom ope-tovano izzival Canžeka pri oknu z raznimi grožnjami, ko mu pa Ic ni hotel od-prcli, je zlomil s cepinom vrata, Canže-
M
ka pa zabodel v postelji ležečega s kuhinjskim nožem tako, da jo švignila kri par metrov naokrog. Žrtev je šc pobegnila kakih 200 korakov od Idše, nato so pa zgrudila lu izdahnila. Gorobinka jo napram svoji ženi in Rihftrjcvl dejanjo priznal, tekom preiskave se pa zagovarjal, da ga je Canžck oklofutal, ter ntu Jo -sam lc v silobrauu zasadil nož v prsa,
Porotniki so potrdili vprašanje uboja,' nakar jc bil obsojen Gorobinka na 2 leti težke Jtče.
GRDO POSILSTVO.
Pred porotniki sc zagovarja komal 19 letni Alojz Lebar, rudar v Trbovljah, Kljub svoj mladosti jo na zelo slabem' glasu. Dne 5. maja t. 1. je pri nekem gozdu v Trbovljah očividno prežal na ženske. Ko jc namreč prišla neka po« scstnlkova li.i miino njega, jo je hotel prisiliti k spolnemu občevanju. Ker pa Ea je vdarlla, ?:•• e'a kričati ter bežati pu cesti, v tem slučaju ni prišel do svojega cilja. Ko se pa preti večeru vračala neka 65 let štora bajtarica s košem na hrbtu proti domu, Jo je obtoženec kakot-slučajno do'',el ter jI bolel odvzeti ko& Prišlo je nicd njima do prerekanja. —■ Kljub temu, da sm ic starka milo prosila, naj jo pusti pri miru, jo jo vrgel na "tla ter jo skušal posiliti. Nato ji jc še ukradel iz koša torbico z vsebino okreg 160 Diu.
Porotni!;! so vprašanje posilstva po« trdili. I.cbar je lil obsojen na 1 leto težke Ječe.	/ ŽENSKA MAŠČEVALNOST.
V hiši Ivana Ogrizka v Rogaški Slatini imata Avgust Otorcpec in Ciril Zurman svojo trgovino. V sosednjem poslopju vu di gostilno in trgovino Terezija Žumcr, Med konkurenčnimi strankami ni vladalo baš prijateljsko razmerje. Ko se .ic vračal hišni gospodar Ogrizek dne 2-1. februarja okrog 23. ponoči domov, jo opazil, da gori v trgovini Avgusta Oto-rcpca iu Cirila Zurmana. V naglici Jc razbil šipe okna, ko je pa stopil pri vratih v trgovino, mu ja bulmll gost ^dini nasproti. V kratkem sc jc posrečilo ogenj zadušiti. Zgorele so samo police pri oknu lu nekaj predmetov na njih. Sum, da jc podtaknila ogenj hudobna roka, je padel takoj na prodajalko i:i gostllnlčarko Zuincr. Pri preiskavi je njena služkinja Štefanija Vinkovič res priznala, da jc na opetQvano prigovarjanje svoje gospodinje vlila skozi neko špranjo v trgovino petrolej ia ga vžgala. Zmncr lc svojo zlobno dejanje prvotno trdovratno tajila, končno pa vsled neizpodbitnih do^jj-zov krivdo priznala.
Porotnikom sta bil stavljeni 2 vprašanji, glede požiga in poškodbe tlijo lastnice. (ilede Vinkovičcvc so r>be vprašanji soglasno zanikali, glede Zunierjevcpa prvo vprašanje soglasno zanikali, drugo pa soglasno potrdili. Sodni dvor jc obsodil Znmorjcvo na 1 lato težke ječe.
Hroščevo leto
Milosti val Letos je hrošč,evo leto. Ali tisti Vaš trotokolirani soprog-in verižnik kaj veriži z rjavimi hrošči? Naj pazi. da ne »mudi priliko — potem bo pa kričal! Na magistratu delajo ogromne kupčije, fa 20 Din plačujejo kilogram živo vase, To pošto so mi prinesli otroci iz 'šolo in mo prosili dovoljenja, da jib Pedo nabirat.
Dovolil sem in sem jim dal na pot ®voj očetovski blagoslov in sem jim ga ilal drago voljo, kajti jo očetovski blagoslov dosedaj Se brez takse.
Časi so slabi, sem dejal, in jo sploh ™P0 od magistrata, da se no polakom-Hjo hrošče v kar sam gospod župan in "iogovi možje, nego da privoščijo tudi ''mgim ljudem zaslužka, in da niso laki. kakor so nekateri verižniki. ki bi najr:ije vso sami požrli. Da, da — poirlil
, Vso čast magistratu in ni njegova Mvda^ da jo naši dccl izpodletel dobri "■^•n. AmpaJ; jo kriv rjavi hrošč, ki "ivratcn soda na tn.kSna hrastova, dre-T°sa, ki so nedolžnim otroškim rokam dajo otresti — to ni rnožat.o! Kupčij^ taroi ni bilo in ni bilo ori-
čakovrjiih gmotnih koristi. Vendar je nudilo zasledovanje rjavega hrošča, naši deci obilo poduč-nega vpogleda v ~:egoro zasebno in rodbinsko življenje. Iu so mi povedali otroci presenetljivo lepa opazovanja, zlasti o njegovi trdo-živosti: enega jo bila le- Šo glava, eno krilo in prvi par nog, pa je vendar še podjetno migal tjakaj v sveži pomladanski dan; drugega da ni bilo voč nego zadek, a ta je bil še poln življenja in prekipevajočih sil!
To so reči, ki ne stojč v vsakem prirodopisu in so vredne, da Vam jih pišem — lahko jih premišljujete, milost i va, časa imate dovolj!
Kaj, če bi bili tudi ljudje taki in bi mogli živeti posamezni deli ali kosi človeka brez ostalega telesa! Tako, kakor žo pravijo o ženskah, da Ima jezik ženski svojo samostojno življenje in čo ženska umre, da jezik še naprej živi in ga. jo treba, posrbe ubiti. To je nekaj čudovitega!
Vsak človek ima svoj poklic pod milim noboin, zaradi toga poklica je tukaj. Pa lu lahko izvrševal svoj poklic, kar so tiče poklica, tudi, ako ne bi imel vsega telesa in vseli njegovih kosov, ampak samo toliko in samo tisto, česar in kolikor mu jo. treba za njegov noklia. ■
Upam, da se razumeva, milostiva; seveda so pravi tej reči filozofija in je bolj težka za dame.
Ampak ko za posamezni poklic ni treba kar celega človeka, bi ustrezalo zakonom narodnega gospodarstva, da bi bilo človeka le tpliko, kolikor ga zahteva njegov poklic, in da bi bil človek hkratu tako trdoživ kakor oni hrošč s 'samo glavo iu parom nng ali oni s samim zadkom. Potem bi bilo človeku življenje dosti ceneje in brez stanovanjske krizo in bi morebiti šo laže izvrševal svoj poklic, čo no bi imel drugih kosov tolesit, ki s svojimi potrebami in nagoni in sitnostmi lo ovirajo točno izpolnjevanje poklica.
Ta premišljevanja so res čudno globoka in bi jilt pravzaprav moral premišljevati kdo z vseučilišča!
Tudi recimo ugled bi bil večji, čc bi imel recimo pesnik, takšen, kl piše pesmi, samo svojo vroče srce, čutečo bol vesoljnega sveta, in bi imel p°'eg srca kvečjemu šo desno roko. ki bi ob-čutko pisala, črno na belo po »tiri vrstice na vsako stran, Samo srca je treba pesniku in roko in takšetn naj bi živel! Kakor je lahko živel oni hrošč s samo glavo in parom nog! Koliko idoalnejši bi bil takšen pesnik in bolj vreden lovorja in 2late obreze. č.o ne
bi imel poleg srca in roko tudi šo želodca in Crov in mokrega nosa in takih in enakih grdilfreči!
m recimo driiKi stanovi, koliko v>č-Itiejo bi živeli ljubemu Bogu, čc jim no | bi bil v nadlego in sramoto ta kos telesa ali ta!
Nekaterim bi bilo dosti, dn imajo le zadek, pa bi slej kakor prej sijajno opravljali svojo važne službe.
Vafi čislani gospod soprog je verižnik, zanj bl morda zadoščalo, da bi imol prste, da ž njimi grabi, in listnico, kamor bi grabil. Toda jc hkratu požeruh, zato mu je treba šo žrela ln zraven spadajočih postranskih prostorov — drugega pa nič!
Oh, milostiva, kaj no, Vi najrajša ostanete, kakršna ste! Vi nujno potrebujete vso svojo cenjeno telo in vso njegovo kose. če ne za drugo, pa za to. da nanje natikate kako pentljo ali kak nakit. Oh. milostiva. poznani Vas in se mi zdi, da bi se Vam zaradi peni olj in nakita včasih priloge! šo par drugih rok ali drugih nog povrhu hi šc kakšen dodatni zadek!
Takšni smo, takšni!
O, milostiva! Letos jo hroSčevo leto! Veste, milostiva, kaj pravijo ljudje? Da zato kanarke letos ne krmijo mladičev, neso. iih pusto.,da od i-' vb: gioejo, ker
jo letos hroščevo loto:
Skrivnostni so zakoni matero na-raye.	.
Morebiti tiče bnš tod tndi skrivno korenine obilnim loti f.njim umorom. To naj bi upoštevali gospod,io zagovorniki, da bodo pred pon tniki lahko predla-gali dodatna vprašanja in bo potem njih častivredni klijent in morilec si-jrijuo oproščen od obtožbe, to pa zaradi nepremagljive silo brošč.ivcga Ma.
In kdo \6. ali niso v zvozi s hrošče-viin letom mnogoštevilni gospodarski polomi, neprestano politič.i.o krizo in ■dalij učni iis.pehi naše šolsko mladino. Tn to. da, sosedova Jožica ne dobi ženina in ga ne dobi!	J Jn šo to, da mi Vaš voriv.nik nlnoei ni maral po- "lili 30 Din. Zavrnil me io z gorjupo besedo, da 5o ni tako pijan. Mor bili r«* ni l>H tako pijan. Toda kavalir tudi ni K'!. Kavalir no odreče SO Din! In ga 1" obžalujem.
Becife mn. da ga obžalujeta ii n'.j no pozabi, dr jo M<w iiToSčovo leto in da letu !'o ni konce lu .-e no vč, kaj gt še čaka! Naj »o poboljšaj -v To iWi o-l srca njemu 1». spM" Va« vdani
Fr. L
\ , ,

,Za štaro pravdo na§ih vinogradnikov jj
/V letinah vinske krize je točenje Vpod vejo» edino sredstvo, da spravi vi« nogradnik svoj pridelek v denar ter zmore davke in stroške za drago ob« delovanje vinograda ter pobijanje trt« nih bolezni. Tudi mu nudi ta pravica sredstvo, da sam sodeluje pri reguii« ranju vinskih cen ter ni izročen na mi« lost in nemilost vinskim trgovcem in knžmarjem. Točenje pod vejo nc na« sprotuje solidni gostilniški obrti, ki nc irabi monopola za izkoriščanje gostov kakor vinogradnikov, ampak nastane zdrava konkurenca, ki skuša nuditi čim najbolje.
Že s temi stavki ej objasnjen pomen pravice točenja pod vejo in tudi nepri« zadeti bo uvidel, da vinogradnik ne more dopustiti, da bi sc mu ta pravica kratila ali omejevala, kakor se skuša to sedaj s krivim uporabljanjem taksnega zakona ter pravilnika.
Taksni zakon sam omenja točilce lastnega pridelka v pripombi 4. k tarif, post. 62. ter pravi, da «pIačujeio naj« nižjo teh taks (200 Din) oni vinograd« niki, ki jim je dovoljeno točiti vino lastnega pridelka«. S sedanjim tolma« čenjem tega določila se dela vinograd« nikom krivic«, ker se zahteva od njih najmanj polletna taksa, dasi običajno točijo le par tednov in le redko več me« 6ecev. Ako se že hoče z vsakim točenjem alkohola združiti plačilo takse, potem se mora ta taksa modificirati po dobi obratovanja. Tu je pravilnik poinanjk« ljiv, ker bi moral vsebovati določilo, da se plačuje tataksa povodom prijave to« Ecnja na politično oblast, in siccr naj« manj za ,r> tednov 40 Din, to jc eno pc« tino od 200 Din, določenih za pol leta, ter za vsakih nadaljnjih 5 tednov po 40 Din.
Ker določilo o načinu plačevanja tc takse ni bilo sprejeto v pravilnik, bi jo moral izdati naknadno na podlagi čl. 26. finančni minister ali pa glavna direkcija posrednih davkov v Beogradu.
i V -ta pogreška
ostaja za eno ali drugo kategorijo davka, radi katerega se iz same demagogije toliko hujska in razburja narod, v res« niči pa često niti z daleka ni tako kri« vičen kakor gorenje takse.
Prihajamo do konkretnega Zaključka, da se mora takoj popraviti gorenja kri« vica, ki ogroža naše vinogradnike, in si« ccr s sledečimi odredbami:
1.)	Generalna direkcija posrednih dav« kov naj izda takoj k tar. post. 62., pri« pombi 4., objašnjenje, da se polletna taksa pobira pri vinogradnikih«točilclh sorazmerno z dobo točenja v obrokih po 40 Din za vsakih 5 tednov.
Politična oblastva naj potrdila o pri« javah za točenje pod vejo izdajo za dobo 5 tednov proti plačilu 40 Din takse; za vsako podaljšanje potrdila je plačati ponovno takso po 40 Din za naj« daljšo dobo 5 tednov.
2.)	Ustavi naj se z odredbo generalne direkcije posrednih davkov protizako« nita praksa pobiranja takse po tar. post. 63, ker za točenje pod vejo ni treba profesijonalne osebne pravice. Obenem naj sc vrnejo od točilccv pod vejo proti« zakonito pobrane takse z osebno pra« vico ter re naj tozadevna potrdila od« vzamejo, da ne bo kdaj kake zlorabe.
S tem bi bili za enkrat odpravljeni glavni nedostatki, in sicer v obsegu se« danje zakonite možnosti.
(Sledi še en članek.)
Tržna poročila
Zagrebški tedenski sejem (4. t. tn.) Dogon živine jc bil priličen. Nakupovalo se jc malo. Za izvoz ni bilo večjega po« vpraševanja. Cene krmi so oslabele, a ži> vini poskočile. Za kilogram žive teže se jc plačalo: voli 11 do 15.5, mlada ži« vina 13 do 16, krave 8.5 do 13.5, teleta 12.5 do 14 Din po kakovosti, svinje pi« tane 16.5 do 17.5, pitane sremske 21 do 22, mršavc domače 16.25 do 18, prasci do 1 leta 16.25 do 18, nad 1 letom 16 do 20 Din. Konji komad 6000 do 14.000 dinarjev po kakovosti. Krma: seno 75 do 125, detelja 105 do 125, luccma 110 do 135, otava 115 do 150 Din.
Zagrebška vinska borza (4. t. m.) Do
praksi pa ni našla uporabe edino i zaključkov ni prišlo. Blago jo notiralo: __ jgreška, ki bi se dala še opravičiti, vino črno dalmatinsko, 11%, pariteta ker je določilo radi gorršnjc poinanjk« , Sušak 350; belo dalmatinsko, 11 do 12%, Ijivosti pravilnika dvoumno. Ni pa i pariteta Sušak 375; belo kmečko, 8 do
__________.	.	n ___f________rjt„.__ a__
opravičljivo, da se celo povsem jasno določilo tar. post. 63. zlorablja z name« som, da se iz vinogradnikov izžema po« povna taksa 200 Din za osebno pravico točenja. Ta člen pravi razločno, da se plača ta taksa za potrdilo osebne pro« jfesionelne (poklicne) sposobnosti za iz« Ivrševanje gostilniške obrti in vobče po« lslicnejta točenja pijač. Če si poleg tega fjasnega določila predočimo člen V. raz« iglasilnega zakona k obrtnemu redu, ki izrecno pravi, da je točenje lastnega pri« Sdclka po vinogradnikih izvzeto iz dolo« čil obrtnega reda ter se spomnimo na postanek naie stare pravice, ki je osta« la pridržana poklicnemu kmetu«vino« {gradniku, si ne moremo misliti lajika, Sc manj pravnika, ki tega določila nc bi razumel ali ne znal pravilno tolmačiti. ;Nič manj nestrokovno je tudi sklice« .vanje na določbo člena 16. pravilnika za izvrševanje predpisov iz tar. post. 61., 63. itd., ki pravi, da morajo imeti osebno pravico «vsi oni, ki izvršujejo točenje, kjerkoli in kakorkoli« — raz« ume sc profesionalno, česar pač ni treba Vsikdar posebe dostaviti. Saj bi se z isto konsekvenco morala zahtevati osebna profesionalna pravica tudi od vsakega privatnika, ki ima v kleti sod vina, češ, pravilnik se glasi: kjerkoli in kakorkoli«. Sicer je pa besedilo člena 16. «ki izvršujejo točenje* tudi povsem nedolžno na gorenjem grehu, ker spozna lz njega lahko vsak lajik, da gre za traj« no obratovanje, torej za obrt
Omejitev pravico točenja pod vejo, oziroma obremenitve vinogradnikov«to« čilcev vsled navedenih taks je taka, da te revnejSi vinogradniki svoje stare pra« vice sploh nc morejo več posluževati. Večji del prijav se glasi na 150 do 300 litrov vina; ako naj vinogradnik za to« čenje te količine plača 400 Din na ta« ksah, ga to obremeni pri litru do 2.50 Din, poleg tega ima plačati še užitnino, tako do po odbitku samih pristojbin ne bi dobil za vino mnogo nad 2.5 Din za 1 liter. Že ta primer kaže, kako neupra« vičene so te takse in kak gospodarski učinek imajo za vinogradnika.
In taka taksa sc uvaja v času, ko sc nahajajo vinogradniki v obupnem polo« žaju vinske krize!
Nedavno sc jc naša javnost od oficiel« nc strani tolažila, da ni tako hudo s to takso, češ, da je v kratki dobi okrog 350 vinogradnikov mirno plačalo na teh taksah 140.000 Din ter sc nobeden ni pri« tožil. Iz slednjega dejstva bi se izvajal zaključek, ki stvari ne prikazuje v prav nič ugodnejši luči, temveč nasprotno.
NaS vinogradnik sc nahaja v jako nc« ugodnem položaju in je ravno sedaj, ko jc treba za obdelovanje vinogradov in« vestidj, v taki denarni stiski, da jo pri« tnoran prodati vino; zato si kupi točilno dovolilo, inakar za drago takso. Največ točilcev pa niti preračunalo ni, da jc to« Ecnje malih količin vina s tako visokimi taksami neekonomično in da jim po« yzro£« škodo. Njih interesi bi se morali lir«dno Ščititi,
Ako bi hoteli izračunati gospodarsko tkodo, ki se provzroča s temi taksami naiemu vinogradništvu, bi prišli do šte«
9 %• pariteta Konjščina in Zlatar 4 za liter; belo vršaško, 11 %, pariteta Za« greb 4.5: «otelo» črno banatsko, 11 do 12 %, pariteta Zagreb 5; «oteIo» črno vršaško, 10.5 do 11 4.25; belo novo, Okič«Plješivica, 10 %, postavno Jaška 6. — Slovenska vina: belo mešano, 8 % iz leta 1922., 4.5; belo sortirano, 10 % leto 1922., 7; belo mešano, 10%, leta 1923., 8; bdo sortirano, 12 %, 1923., 10; belo sortirano, 12 %, leta 1921., 13. Dal« matinska graševina, Knin«Ranjska, 13 inaligana, franko vagon Knin 8 Din.
Dunajska borza s kmetijskimi pro« dukti (4. t. m.). Kupčija izredno mirna in brez razpoloženja. Zaradi zelo ugod« nih poročil o stanju posevkov kakor tudi radi pomanjkanja denarja vlada splošna rezerviranost v nakupovanju. Notirajo za 1 kg inkluzivno blagovno« prometni davek ab Dunaj: pšenica, do« rnača 3150 do 3200 aK, madžarska 3300 do 3350 aK, ječmen, domači 3050 do 3200 aK, turščica 2000 do 2700 aK, oves, domači in madžarski 2700 do 2800 aK, rumunski 2000 do 2700 aK, moka «0», domača 5600 do 5700 aK, madžarska 5200 do 5500 aK.
= Vprašanje carinske tarife. V Zagrebu je imel te dni minister trgovine in industrije dr. Krizman važne konferenco s predstavniki zagrobških gospodarskih lciogov. Obenem jo imel tudi privatne razgovore z raznimi zastopniki, Glc/-» carinsice tarifo, ki je že izdelana, j. dajal minister, da je zasnovana na temelju večje zaščito domače proizvod nje, toda z zaščito nastopa za industrijo dolžnost, da popolnoma izkoristi in po-veča svojo kapaciteto ter da dajo čim boljšo in cenejše blago. Drugače bi nova carinska politika Eamo povečala draginjo, od česar bi imela korist zopet inozemska industrija.
t= Dobri izgledi letine V beograjski okolici. Na sv»jih plenarnih sejah jo Trgovska zbornica te dni obravnavala poročila o stanju letošnjo letine izvoznih predmetov, o prometnem stanju in o vprašanju izvoznih carin. Prišla je do zaključka, da je stanje kulturnih rastlin v področju zbornico v splošnem mnogo bolje nego lani, zlasti kar so tičo pšenico in paše. Dobri so izgledi tudi za sadje, lo češpljo ne bodo uspelo ter bodo dalo v najpovoljnejšem slučaju le eno tretjino lanskega pridelka, toda po kakovosti bodo najbrže mnogo boljše kakor lani.
r- Stanje češpelj. Zaradi dolgotrajnega deževja in hladnega vremena spomladi so v Bosni izgledi na letino češpelj slabi. Tudi v Srbiji bodo češplje letos slabše rodile kakor lani. Pokrajina okrog čačka kaže posebno slabo. Računajo, da v tem okrožju češpljo ne bodo dale več kakor 25 odst. lanskega pridelka.
— Redne občne zbore Imajo: Strojil-na, lesna in kemična industrija, d. d. na Polzeli, v torek dno 17. junija (ne 12.
Dolskem
banke NiederBsterreiehische Escompte -Gesellsehaft na Dunaju.
V trgovinski register sta so vpisali nastopni firmi v Sloveniji: Gospodarska pisarna, družba z o. z. v Ljubljani (posreduje nakup, prodajo, zamenjavo nepremičnin itd.); »Papir«, nabavna in prodajna družba r,» tiskarska potrobšči-7, o. z. v Ljubljani. Izbrisala so je firma Patcrnost in Remic, podružnica v Velikih Laščah, ker so je poslovanje podružnice opustilo.
= V zadružni register se je vpisala »Vzajemnost«, nakupovalna, prodajna in kreditna r. z. z o. z. v Novem mestu. Izbrisala se jo »Samopomoč«, gospodarska zadruga javnih nameščeneov v Žužemberku (končana likvidacija).
—	Za nklnjenje Izvoznih carin. Beograjska Trgovska zbornica, ki jo imela te dni plenarno sejo, zahteva v svojem komunikeju, da se v interesu sanacije državnih financ ukinejo vso izvozne carine. Če bi popolno ukinjenjo izvoznih carin pri današnjih razmerah že bilo na mestu, je dvomljivo, kor bl to gotovo ponovno znatno dvignilo draginjo, ki od lani doslej nikako ni padla v enakem razmerju s poboljšanjem dinarja.
= Cenovnih za zavarovanje valute ob izvozu od dne 1. do 15. junija, prinaša »Uradni list« St. 50.
—	Gospodarska konferenca v Padovi, Predsedništvo trgovsko-obrtniških zbornic treh Bencčij in Italijansko - jugoslo-venska trgovska zbornica v Rimu priredita ob priliki Mednarodnega vzorčnega sejma v Padovi v sporazumu 7, drugimi gospodarskimi ustanovami in Upravo mednarodnega vzorčnega sejma v Padovi konferenco jugoslovenskih trgovskih in obrtniških zbornic ter zbornio treh Bencčij. Na konferenci, ki se bo vršila dno 14. junija in naslednje dni, se bo razpravljalo o prometnih, carinskih, bančnih vprašanjih, o medsebojni informacijski službi in o raznih drugih vprašanjih, ki so tičejo pospeševanja medsebojnih gospodarskih odnošajev. Po konferenci so bodo vršili tudi sestanki naših in italijanskih trgovcev in industrijcev. Želeti bi bilo, da se sestanka udeležijo v čim večjem številu tudi zastopniki naših poslovnih krogov. Ljubljanska zbornica prosi vse interesente, ki so nameravajo udeležiti postankov v Padovi, da ji naznanijo to do 10. junija. Obenem so opozarja, da imajo jugoslovenski poset-niki velesejma v Padovi, ki se bo vršil od 5. do 19. junija 50-odst. popust na pristojbinah za italijanski vizum in znatno znižanje na italijanskih železnicah. Tudi je dovolila naša železniška uprava posetnikom velesejma vozne karto za polovično ceno.
—	Dobava. Pri ravnatoljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila 24. junija ofertalna licitacija gledo dobave večjo količine desk itd. Natančnejšo v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
—	Plačilne težkoče Lombardne In es-komptne banke na Dunaju. Dunajska Loinbard- und Eskomptebank se nahaja že dolgo časa v plačilnih tožkočah ln je nad njo uvedeno poravnalno postopanje. Uprava si prizadeva, čim bo omogočen pregled o stanju banke, doseči ustavitev poravnalnega postopanja. Upa se, da so bo dalo izogniti likvidaciji.
= Pred povišanjem obrestne mere avstrijske Nacionalne banke. Z Dunaja poročajo, da se poveča obrestna mera Nacionalne banko od 9 na 12 odst. Bančno vodstvo utemeljuje te mere s trajnim naraščanjem meničnega portfelja in z manjšanjem zlatega zaklada.
da s tu pridobljenimi praktičnimi izkušnjami reorganizirajo in poživijo rusko Sokolstvo, čim se vrnejo v svojo domovino. So to mladi agilni možje, ki se izobražujejo na naših srednjih in visokih šolah ter pripravljajo za delovanje v svoji domovini. Da jim vsaj nekoliko pomorejo v njihovi težki borbi za obstanek, prirede ljubljanska sokolska društva s sodelovanjem umetnikov Narodnega gledališča akademijo v ponedeljek, dne 16. junija t. 1. ob 20. uri v opernem gledališču. Bogat spored gotovo privabi vse ono občinstvo, ki se zaveda pomena ruskih bratov in sester, ki nas ne bodo pozabili, kadar se vrnejo v mater Rusijo.
Šport
Olimpijada
Poročali smo že o tekmi Švica : Italija, v kateri se je Švici po trdem boju posrečilo, da se je z zmago nad Italijani kvalificirala za semiflnale. Vest, ki je šla v svet o neodločeni igri med Holandsko in Irsko, pa je bila napačna. Holand-ski se je namreč v podaljšani teknil posrečilo, da je premagala Irce z 2 : 1. V borbi ostanejo še Švedska, Švica, Ho-landska in Uruguay, in sicer sc je tekma Švica : Švedska vršila včeraj v četrtek, tekma Holandska : Uruguay pa bo danes v petek. Švedska Ima vsekakor boljše šanse. Kar se pa tiče tekme Holandska : Uruguay izid ne more biti dvomljiv.
Pariz, 5. junija, h. Pričakovanje, da bo v prvem kolu semiflnala zmagala Švedska, ki se je smatrala kot favorit, se nI uresničilo. Pri včerajšnji tekmi je zmagala Švica proti Švedski s 2 : 1 (1 : 1). Tekmi, ki jo je sodil Madžar Ivan-čič, Jc prisostvovalo 10.000 glcdalccv. Kmalu po začetku doseže Švicar Abegg-len prvi gol. Sledijo hudi napadi na švedski gol. Švica in Švedska dosežejo po en kot, ki pa ostaneta neizrabljena. Švica je v premoči. Iz prostega strela izravnajo Švedi. V drugem polčasu dosežejo Švicarji še en gol ter s tem izločijo Švedsko iz nadaljnega tekmovanja. Jutri se vrši tekma Uruguay : Holandska, ki bo brezdvomno končala z zmago prvega. V pondeljek pa sc nato konča nogometni turnir. 2e danes lahko rečemo, da bo moštvo, proti kateremu ie morala podlečl naša reprezentanca že v izbirni tekmi, Izšlo kot zmagovalec. To bo vsekakor nekoliko olajšalo naš poraz.
LETALSKA RAZSTAVA.
V	soboto so otvorill v Pragi razstavo izdelkov letalske industrije. Mlada češka letalska Industrija stoit na evropski višini nele glede napredka v grajenju letal, ampak tudi glede podrobne Izvršitve strojev. Za sedaj se bavi ta industrija le z Izdelovanjem vojaških letal ln motorjev za letala. Ta industrija se Je začela na Češkem šele po prevratu, a v teh malo letih je dosegla popolen uspeh.
V	petek dopoldne so prileteli na letališče v Kbelih na dveh letalih tipa
Bregucti« jugoslovanski kapitani Navratil, Tomič In Čenčič z mehanikom Mheo-co. Jugoslovanski častniki so zleteli iz Novega Sada in prileteli v četrtek zvečer v Bratislavo, kjer so prenočili. V petek zjutraj so leteli dalje v Prago. Na letališču v Kbelih jih je sprejel v imenu generala IColafika podpolkovnik Smetana. Po kratkem odpočitku na letališču so se odpeljali v Prago.
sa. Prljavnlno, kl znaša za dirkače včlan jene 5 Din, nevčlanjene 10 Din, je našlo, viti na S. K. »Primorje«, kavarna Zvez, da, Ljubljana, do 28. maja 1924 do 19; ure. Na dan dirke samo proti dvakratni prljavninl. Vrstni red prijav Je vrstni r«j na startu.
Škotski profesionalci na Duna/a. Svojo drugo zmago Je škotsko profesl. jonalno moštvo Hlbernlans, kl pri svoji prvi tekmi baš niso imeli sreče, končalo v svojo korist. Igrali so proti Rapldu i 3 : 1.
Madžarska : Francija 1 : 0. V srei do se Jo vršila v Le Havre nogometni tekma med reprezentancama Madžarski in Francije. Madžarska je s težavo zma, gala z 1 : 0.
junija); Skrlolomska zadruga v r. z. z o. z. dno 15. junija ob 15. uri v
................ r__________ ICamenici; Tvornica za dušik, d. d. Ru-
jriU mili ionov dinarie*! ki menda ne. za* še.24. iuniia ob 16. uri v eeini dvorani
Sokol
Ljubljanski Sokol se udeleži ltorpo-
rativno slavnosli pri vzidavi spominskih kamnov v dom Sokola I. Zbirališče na binkoštni ponedeljek ob 9. url na vrtu Narodnega doma. Članico in ženski naraščaj v telovadnem, člani in moški naraščaj v slavnostnem kroju.
Sokolsko okrožje Ljubljana II. — Okrožni zlet društev Ljubljana II., Kam nik, Komenda, Višnja gora, St. Vid in Sltaručna se vrši v nedeljo 15. junija v Ljubljani. Dopoldne ob 8. uri se vrši skušnja, popoldne ob 8. uri pa na Prulah (Sredina) javna telovadba, nato vrtna veselica. Prijatelji Sokolstva, udeležite se zleta polnoštevilno. Zdravo I
Ljubljanski Sokcli-jezdecl se poziv ljajo, da se slavnosti na Taboru, dne 9. t. m. polnoštevilno udeleže. Nastop ob 9. zjutraj na običajnem mestu. Vsi bratje naj se radi števila konj javijo pri br. Polajnarju. Zdravo 1 Odbor.
Sokol I.-pcvci. Prihodnja in poslednja vokalna vaja za kantato jo v soboto 7. junija ob 7. zvečer v dvorani Glasbene Ma tiče, skupna vaja s fanfarami pa v nedeljo ob 10. na Taboru. Gospode pevce prosimo, da so obeh vaj udeleže polnoštevilno, Zdravo 1
IV. zlet savinjskega sokolskcga okrož
ja so bo vršil letos zopet v Žalcu, ker praznuje žalski Sokol letos 201etnico svojega obstoja. Zlet je določen na nedeljo 22. t. m.
Ruski Sokol r Ljubljani. Naši ruski sokolski bratje in sestre, ki so vsled znanih dogodkov v demovini morali zapustiti dom in svojce, posvetili bo vkljub težkim življenskim prilikam svoje moči tudi delujfjmiiU. sokolskih telovadnicah.
Mariborsko gledališče
Razpis abonmana za sezono 1924.-25,
Ker mariborsko glodališčo na podlagi zmanjšana državne subvencije ni v stanu angažirati niti polovico članov, a jj zdaj zadnji čas za angažmane (ker ei si. cer vso boljše moči poiščejo službe dru. god), mora podpisana uprava vedeti, ns katere drugo stalne dohodke lahko rv čuna. Zato razpisuje žo danes abonma za sozono 1924,—25. in to pod sledečimi pogoji:
V sezoni 1924.—25. bodo dram8ki In operni abonmani ločeni, Imeli pa bodo eni kakor drugi po 15 predstav. Samo abonma A in B bosta skupna s 80 (15 dramskimi in 15 opornimi) predstavami, dočiin bodo daljnji abonmani samo dramski, oziroma samo opemL
Cene dramskim abonmanom: loža št. 7 in 8 1000 Din; ložo št. 4, 5 in 6 800 Din, loži št. 2 in 8 600 Din. Sedeži v, parterju: 1. vrsta 240 Din, 2. in 8. vrsta 200 Din, 4. — 7. vrsta 160 Din, 8. in 9, vrsta 140 Din. Sedeži na balkonu: 1. vr. sta 240 Din, 2. vrsta 160 Din, 8. in 4. vrsta 120 Din, 5. in 6. vrsta 100 Din, Sedeži na galeriji: 1. vrsta na sredi 120 Din, 1. vrsta spredaj 80 Din, 2. vrsta 60 dinarjev.
Cene opernim abonmanom: dvakratne dramske, a abonmana A ln B: trikratne dramske.
Abonmani bo plačljivi v 4 (za uradnik« 8) zaporednih mesečnih obrokih, po. čenši od 1. septembra 1924.
Ložni abonmaji veljajo samo za štiri sedeže, peti sedež se bo, kakor na drugih gledališčih, prodajal pri večerni blagajni.
Tudi lotos se bo dovolil uradnikom popust, ki bo tem večji, čim več bo pri-glasnikov. Zato pa so bo smela okoristiti z njim samo ona oseba, na čije ime t« glasi abonentska izkaznica. Priglase treba prijaviti skupno, preko stanovskih organizacij.
Gori navedene cene (kl so za okoli 2d odstotkov manjše od večernih) ln popusti za uradnike veljajo le za one, ki ss prijavijo do 15. junija, poz-noje bo popust za vse mnogo manjši. Torej je v interesu vsakogar, da se najdalje do tega termina priglasi.
LLAP. Danes, v petek, se vrši točno ob 18. uri v prostorih Športne zveze nadaljevalna seja upravnega odbora. Ker je dnevni red važen, je polnoštevilna navzočnost gg. odbornikov neobhodno potrebna. K seji so vabljeni tudi odborniki tehničnega odbora. — Podpredsednik.
S. K. Primorje v Ljubllani (kolesarska sekcija) priredi v nedeljo, dne 8. ju-njia Vspodbujevevalno medklubsko kolesarsko dirko. Proga Ljubljaua-Dob-Ljub-ljana 30 km. Start in cilj: ob 14.30 pri km 2 na Dunajski cesti. Določila so nastopna: 1. Pravico startati Imajo vsi kolesarji, včlanjeni in nevčlanjenl v kolesarske, oziroma športne klube. 2. Vozi se v dveh kategorijah, in siccr z turnimi in dirkalnimi kolesi. 3. Vozi se po predpisih Jug. kot. saveza. 4. Dirkači vozijo na lastno odgovornost. 5. Za vsako kategorijo so razpisane 3 kolajne in diplome: oni, kl dospejo v maksimalnem času, t. j. 10 minut po prvem na cilj, dobe bronaste spominske kolajne. Dotičnemu klubu, ki bo imel večino članov, dospelih na cilj do maksimalnega časa, se podari v priznanje spominska kolajna. 6. Vsak dirkač mora založiti 10 Din za startno številko, kateri znesek se ob povratku povrne. 7. Vsaka pritožba od strani dirkačev se Ima izvršiti ustmeno ali pismeno z vlogo 10 Din na vodstvo dirke najkasneje pol ure po dirki. Ako se pritožba smatra za upravičeno, se vloga 10 Din naknadno vrne. 8. Vodstvo dirke si pridržuje pravico do Izpremembe razpi-
Maia umrli v Celju
V mestu Celju: Baš Lovro, notar, 74 let; Vorbach Marjeta, žena poštnega pod« uradnika, 55 let; Florjane Magdalena, zasebnica, 87 let; Potzner Ana, klepar, jeva hči, 24 let; Platovšck Josip, težak.
15 let, Gajšek Marija, 55 let; Kollcnz Rainhold, steklarja sin, 15 mesecev. V
celjski javni bolnici: Morovič Miroslav;
dijak iz Novega Sada, 20 let; lEkslcr
Makso, postajni odpravnik iz Žalca,
25 let; Goričan Franc, čevljar iz Ga« berja, 56 let; Apat Alojz, čevljar iz Skal, 63 let; Plankel Terezija, žena kočarja iz konjiškega okraja, 61 let, Pišek Eliza, dninarica, 26 let; Kožuh Martin, dninar iz Dobležic, 66 let, Morok Kari, delavcc, 49 let, Grilcc Ivan, delavcc iz Višje vasi*
20 let; Grifič Ignac, bivši duhovnik iz Prihovc, 42 let; Selič Ivan, oficijant iz Šoštanja, 29 let; Satovšck Janez, mlinal iz Podsredc, 24 let; Vcrko Lojzka, po' sestnikova hči iz St.Uja, 22 mesecev; Ribič Pavla, delavčeva žena, 29 let; Ste= fanovič Ana, dijakinja iz Mitrovice, 18 let; Turnšek Matevž, berač iz Št. Pavla, 79 let; Gasperič Frančiška, viničarka u Šmarja, 62 let; Horvat Štefan, uradnikov sin iz Celja, 8 mcsecev, Ojstršek Val purga, žand. narednika hči iz Šoštanja, 3 leta; Ojsteršek Jera, občinska reva i! St. Jurja okolice, 70 let; Gračner M»: rija, ključavničarjcva hči iz Celja, 9 me1 secev; Videnšek Cecilija, najemnikova hči iz St. Janža na Vinski gori, 21/2 leta Erjavec Viljem, posestnikov sin i: št. Pavla, 6 let; Selič Milenka, oficijan tova hči, 2 leti; Dobnik Angela, posest nikova hči iz Družmirja, 3 leta; Lušči Angela, rudarjeva hči iz Velenja, 3 leta Strašek Franc, posestnik iz Zibikc, 3! let; Kegu Marija, delavčeva hči iz Ga berja, 6 let; Planinšek Franc, pekovsk pomočnik iz okolice Celja, 21 let. vojaški bolnici: Nikolič Splro, redo' 11. čete 39 pp„ 20 let; Cvejič Božidai redov 6 čete 39 pp„ 20 let.
Ljubljana 5. junija 1924.
Ljubljana 806 nad morjoo
Kraj opazovanja
Ljubljana , Ljubljana , Ljubljana , Zagreb . , Beograd , Dunaj . , Praga . , lnomost
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
708 9 750-1 755 2
769'9 7591 767'7
Zračna temperatura
16-9 218
17-5
180
J 80 130
Votcr
jug
jug. zap zapad
vzhod brezvetra brezvetra
Oblačno 0—10
oblačno del. obl.
oblačno obl. obl.
Padavin« mra
16.0 To
IT IilnblUni barometer nlžli tomnor. viš> '- ^anlnce vrini«, ob.4'8. zabain, oh 19.61
gf&vim*
^ . _
Cvetko Golar: Pastir jeva nevesta
Povesti in romanco.	,
(Natisnila"in založila Učiteljska Tiskdfttff' v Ljubljani. Str. 147.) V elegantni knjigi je zbral nn5 priljub-/jeni pesnik iu pisatelj Cvetko Golar enajst krajših povesti in romanc, kl jih je podal slovenskemu narodu za novo lelo. Ce človek odpre knjigo tor jo prične (itnll, so mu zazdi že takoj pri prvih be-tedah in stavkih, kakor da vejo izmed listov svež, topel dih domačega polja, da sliši njegovo uho, vajeno glušečega mestnega hrupa, pritajeno šumenje žarečega klasja in odprtih oči zasanja v zakleto grajsko hčer, ki jokajo čaka svojega re-filclja-pastirja z gore, in nehote se vživi iilalelj v bajno, skrivnostno kresno noč, to cveto zakladi pod grmi in se pogovarjajo med seboj ljudje in živali.
Knjiga počenja s povestjo <Pastirjeva Bcvesla» — po njej ima zbirka nn3lov — ic v njej beremo zgodbo o pastirčku Ma-liji, ki ga je, pnsočega ovce, v votlini med laivalinaml obiskala grajska hči, zakleta kačo, ga izvolila za Bvojega ženina in mu naročila, naj čaka nanjo dvanajst pmladi in jo potem odkolno. Iz pastirčka jo zrastel pastir in čez dvanajst pomladi n jo prosil oča naj so oženi. Prišla rta ji doline svata, vesela in okinčann, prinesla sta s seboj jedača in pijače in po-rednla, da hoče lepa in bogata županova Majda na vsak način pastirja Matijo za moča. Oča je prosil iu rotil Matijo, da se jima bajta nad glavo podira in naj se zato tendar že oženi. Matija pa je vrgel zgo-rorna svata skozi vrata. In zopet se jo irnil svat Gašpar ter obupan prosil pa-ilirja, naj gre z njim v dolino. Matija se
da preproslti in gre k dekletu. Malo ja manjkalo, da ga ni dekle pregovorilo in navezalo nase. Pa Matija jo vendar oslal zvest grajski hčeri in je odbil dekletovo ljubezen. Ponoči s» ja zbudil in zagledal nad svojo glnvo ostudno kačo, ki ga je vabila s seboj. Sledil jI je na Gradišče. Bu-čalo in grmelo je v gori in vanj sa je zagnala črna ksča. On pa so nl prestrašil, pogumno jo jo poljubil na žrelo in v svojem objemu jo držal prekrasno grajsko gospodično, ki ga jo peljala s seboj v beli grad.
V drugi povesti <Kresna noč;» vidimo psa Turčinn, ki je preko svojih kosmatih uhljev zaljubljen v mlado in lepo pasliri-co Mančico. Ona pn hrepeni Ia po svojem tnntu hlapcu Matjažu in komaj čaka na paši, da zajde solnca ia se snido z njim. Kresna noč je bila, v planini so goreli ognji. Hlapec ni šel spat. Zaprl je Tur-čina v hlev in odšel na vas. Pes pa js odprl hlapčevo skrinjo, oblekel njegovo nedeljsko obleko in sklenil, da gre vnso-vat k lepi Mnnčicl. Toda vrata so bila Irdno zapahnjeno in zastonj sa ja trudil kuža Turčin. Prišlo so skrivnostna ure kresne noči in živina v hlevu so je raz-govarjnla s človeškim glasom. Danica jt žo bledela, ko se ja vrnil hlapec, pijan in povaljan domov. Turčin jo planil iz hleva, med polom vzel lestvo in jo prislonil pod Mnnčino okno. Potrkal jo in pri oknu sa jo prikazala dekletova glava. Tisti hip pa so je znzlatila zarji na izhodu in konec j3 bilo kresno noči. Mesto zaljubljenega pozdrava jo deklici v-obraz zalajal kult.
Sledi zgodba <0 miški, srebrno prepa-snui», kl nam kaže veselo življenje v vinskih goricah. »Pesnikovo maščevanje* in »Prerokovanje* se godita v mestu; v prvi spoznamo liinavskega prijateljn Martina,
kl prevzame poetu Matiji nevesto, se oženi z njo iu si priredi kopico otrok. Matija p 'isežo maščevanje, živi veselo samsko življenje, dnn za dnevom pije vino in ljubi dekleta. Ko sa po dolgih letih snlde z Martinom, ki ga nučijo težke družinsko skrbi, odide z njim domov, kjer ga Mnr-tinova ženn, njegova nekdanja nevesta, veselo sprejma in mu ponudi stol, češ da jim spanja ne odnese, Matija so spomni 9«je prisege in vidi v tem ugodno priliko, se maščuje. Noče so vsesli in od-iite. Martinovi otroci res ni.?o zaspali, kričali so in jokali, poet Matija pa1 je odšej v goslilno. Toda ker jo onim odnesel spanje, ga im.i zdaj sam preveč in r.aspi v gostilni za mizo.
»Zamišljeni vir» pod strmo planino se zaljubi v lepo deklico, ki prihaja k njemu po vodo in so šele potem umiri in čuti zadovoljnega, ko so ona okoplje v njem.
»Beli in rdeči petelin je živahna vaška dogidba, vesela iit Segava v svojem začetku in razvoju, toda strašna in maščevalna na koncu. Pov-«t »Oče in sin 'Po-maž> nam opisuje dvo gorenjski grči, trmoglavega očeta Tomaža, ki vozi svojc-£ ■ sina iz šolo domov. Početkom je očo rnzsrjen, toda čim bližja doma sla in fini VI* vinca jima v obccstnih krčmah zleze v glavo, tem bolj sta vesela in prijatelja. V svoji pijanosti vidita vsa mogoče pa-š.-sli, čarovnico iu škrate in študent Tomaž je srečen, ko sliši, da se jo oče odločil, da mu ni treba veS v mesto nazaj in d.i bo doma oral iu sejni.
»Trije kralji* ja čisto verska, poljudno pi vedana božična, oziroma novoletna povest. »Gospa Lilija* in »Dobri prijatelji* pa so vršila zopet v meslu in sta polni delom.! humorja, deloma ironije.
Golar pripoveduje tako lepo in d»mq?e, da si človek lahko živo predstavlja njegove junake in kmetiške originala in vso živo tu neživo diha pri njem življenje. Kdor ljubi nnrnvo, preproslost in zdravje, naj bere Golarjevo knjigo; našel bo v njej vse, po čemer mu hrepeni srce. V. V.
Dve., publikaciji ..Nove založba"
Ljubljanska »Nova založbaajo nastala približno v istem času kakor »Tiskovna zadruga«, ter si je, kakor zadnja, posta, vila idealne cilje. Kolo svojih izdanj je otvorila 1. 1917. r. Ivan Cankarjevo zad= njo knjigo .Podobe is. sanj». Sledilo so publikacije Fr. S. Pinžgarj«, Izidorja Cankarja in Stank.i Majcnn. Lani za božič smo dobili Ilernnrinnov «Ivanč« kov sveti večer in nekoliko veselili po* veitic o živalcah« v prevodu marljivega prelagatelja prof. dr. Ir. Bradača in kmalu nato "je izšel livripidov ullratski spon, v Sovrčtovi prestavi. Sedaj ležita pred nami d\«c novi publikaciji: Štele, tov »Oris zgodovine umetnosti pri Slo* vencih» ter Finžgarjevih zbranih spisov IV. zvezek.
Dr. France Stclfi Imenuje svojo knji. go «kulturno>zgodovinski poskus«. S tem jo pisatelj hotel poudariti svojo skromnost, zavedajoč se, da. predmeta, o katerem je napisal obširno razpravo, ni izčrpal do dn i. To In ono bi sc res lc dalo pristaviti, a v glavnem bo Štele, tnvo ogrodje ostalo kakor ga imamo v tej knjigi. Orisa naše zgodovino umct< nosti smo žc dolgo potrebovali. Saj do pred kratkim sploh nismo vedeli dru. Cega, kakor da imamo par slikarjev in kiparjev. Na kak*,ni podlagi jc nastala njihova umetnost, o tem nismo bili po. učeni. Marljivi in iznajdljivi dr. Stoli je zbral potrebno gradivo v slstematiS* no enoto ter nam orisal stavbarstvo, ki« parstvo in slikarstvo na Slovenskem od prvih početkov do danes.
črto umetnostnega razvoja med Sloven. cl, jc pisatelj vendar tudi navcl naj. važnejše umetnostne spomenike in naj'
bolj odločilne umetniško osebnosti, ta« ko da delo dejanski predstavil® prvo slovensko umetnostno zgodovino. Bese. dilo knjige pojasnjuje \ečjc število slik v tekstu in prilogah. Knjiga stane 60 D,' po pošti 62 Din.
Druga publikacija, katero mora biti vesel vsnk prijatelj izvirnega domačega leposlovja, jc IV. zvezek Finžgarjevih zbranih spisov. V knjigi sta natisnjeni dve prozi našega priljubljenega pri po« vednika Fr. S. Finžgarja, očeta »Naša krvixi. dDivjctia lovca«, »Razvalin živ« Ijenjao in «Vcrigc».
Večji del zvezka zav/cma«DckIa An& ka», po sodbi strokovnjakov najbolj do< vršeno F. delo. S preprosto, a močno besedo zapleta pisatelj usodo dveh po« štenjakov, hlapca Janeza in deklo Anč. kc, ki sta sc spoznala in našla po pameti in srcu, pa so jima okoliščine vrglo nn pot polno gorja. Neizprosnost, ki jo več kot zdrav kmečki razum, zakon pošte« nja ju loči in bridkost življenja ukrene, da žo morata čakati drur! na drugega. Posebnost v knjigi sta pismo Janezovo in Ančkino, dva skrbno obrušena bise« ra v naši literaturi. Delo prevzame čl' tatelja takoj po prvih straneh s pri« rodno iskrenostjo in globino ter ga drži v napetosti do konca. 1'ovestl jc prida« na še zgodba »»Srečala sta sc», spis, ki kaže Fin*;;arja med potjo do mojstrsko bcsr.de. To dclco ja nekak prehod, od< dih. Celoten zvezek jo dragoceno lepo delo in zasluži najtoplejšega priporo« čila. Cena jc za broširan i?vod 24 Din, za vezano izdajo pa 32 Din, po pošti
Pisatelj ie dobro razumel potrebe j 2 Din več. modernega čitatelja, ko sc je odločil, d.i j Obe knjigi ima v zalogi tudi «Tixkov<, no noda zgolj statistike umetnostnega na zadruga« v Ljubljani, Prešernov*' dela na Slovenskem, marveč da opiše ' uKca 54. duha našega umetnostnega ustvarjanja tesni zvezi z ostalimi kulturnimi do
fodki doma in v tujini. A čeprav ja bil glavni namen knjige, da zariše jasno IH^BEKflDBUnRiraflBKUnKKBVE BE2EI j."rTs."E'~ SBSMRG v. «-■ Vreče za oglje I Lepo stanovanje | '^^•^■SaRJs^S^tej
rabljene ven- ' "bztojei. Is 2 »ob lu Milil- n Mileno >o la- ! "»	v uradu nrlnje- U
J Poročnik i Grosuplje. — Krasna roman- y
Mi tel Jira"!
Stane vsaka beseda 50 par. Ba„DoplsovanJe" tn ..ženltve« ie rafiuna vsaka beseda 1 Din. — Prlotčujcjo se lo mali oglart, kl ia pJaftanlT naprej. Plača u lahko tudi v znamkah. Na TpraSanja edgoverja uprava le, 6e Je vpraianJu priložena zauuika ba odgovor ter manlpulacljska pristojbina (2 Dln).
novo, oziroma
clnr dobro ohranjeno,	,,
koj kupijo. — J. Pogačnik, ! Grosuplji Ljubljana, Dalmatinova ull- ; tlčna lesa pod gozdom in, ca i. •«	licu "b vodi, r. velikim lepim par-
koui> odda,.Jeno od žeie2nlfiko | postaje Grosuplje lo 5 minut — Polzve so Istotam. 11602

cr

Tehtnice
[rrovpke, mostno ln druge,
zdeluje ln popruvlja uajco-e]e novo ustanovi jena tvrd-a Lovro Rozman, ključav-;itaratvo la tehtulčaratvo t ijubijanl, Krlžev»18ka ul. 0.
Stenografija
in etrojepleka, veiča T«eh pisavnlbklh del ter nemščino, a triletno prnkso, l&če mesta. Ponudbe pod „Spret-na" na upravo „Jutru".
11089
Vezenje
Prvovrstna vezilja
vsa ročna dela, so pri-crofa ccnjcnlm damam. — lulov se Izvo ali ga Je iaitltl v upravi „Julra".
11666
(dobe)
Brivski pomočnik
ilad, kl Ima veselje za na e2clo, so sprejmo pri V. loblda, brivec v DraslovČnh iav. dolina.	1142-1
rcšlljo in vsa ročna dela 11467 i sprojema na dom po nizki ceni. — Naslov Jo pustiti v upravi „Jutra". ' 11578
Jelonošo
ikoj sprejme Josip Mast-»t, hotel „Slon", Ljubljana 11053
Služkinja
»mostojna, poStena gospo-ilaja, se ISče k samemu go-podu. VpraSatl Jo v Kolo-vorBkl ullcl 12 (Koželj), »orlčče.	11G70
Trgovski pomočnik
farcjga moč, dober deta j-lzvežban predvsem v canufakturnl ln Bpecerljakl troV 1, se sprejme tako]. — onndbo jo poslati nu naslov Uemlc, Dravograd.
11618
pridni, pošteni deklici
°1) prlproBtl, sprejmem s • Junijem za učenjo kuha-'i i» imata brano ln Btu-o*anJe prosto u tem, da Javljata vaa navadna dela. '»tonija Durger, restavra-ollclrskega doma, bel-(vojvode MiSlča) vodnica.	11651
Orožnika v pokoju
Pfejmo tovarna celuloldnlh 11 palalitnlh glavnikov. Sta-ln plača. Ponudbo ..Celuloid" nt ■Jutru".
P V rj- y
(išee Jo)
Mlekar in strojnik
! l*I>ra*an kurjač, star 1 '"t, z dol rolo t uo prakso v '"»I n-lcVorni in z najboljši r%forciv;ftml. želi pre-'i w«»to. — Ponudbe na I'/*'o ..Jutra" pod ftlfro mlekar is strojnik". 114 70
Tijfovski pomočnik
^UUeoe ln kelouljalne J i'»k*, opolnoma »ortirau v
siroti, kl go»orl *'"» Jctlkov. Vb4« »rb»ko-n"»tBkesr» Joilka v govoru ►»••^l, vojaiftine pro«t, LJubijnn'
Dobra pletilka
ISče službe. — Naslov pove uprava „J utra". 11480
Lepo nagrado
dob! gospodična, kl ml pripomore do službe kontorlst-ke ali blu;ajulčarke, kjerkoli. — Prlglase pod značko „Reduclrana" ua upravnlStvo „ J utra".	11657
Bančni uradnik
knjigovodja - bllcnclst, kore-spondent, želi mosta. ■— Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo „Jutra" pod značko „Verzlran".	11678
Mesta vzgojiteljice
ali kontorlstlnjo, žoll gospodična, zmožna slovenščino, nemščine ln srboluvaSčl-ne. Naalov v upr. „Jutra".
11592
Mlad trg. pomočnik
Specerlst, zmožen knjigovodstva, ISče mesto v trgovini ali pisarni kot začetnik. — Naslov povo uprava „Jutra" 11606
Trgovski pomočnik
špecerijsko ln manufaklurne stroko, ISče službo s 1. Julijem v večjem mestu. — Ponudbe pod ,,T. pomočnik" na oglasni zavod SuSnlk, Maribor.	11541
Sokolski kroj
se poceni proda. — Naslov pove uprava „ J utra". 114S7
Voziček
na fitlrlh kolesih (velik), se proda, pojasnila daje Smer-kol, Sp. šl&ka, Kolodvorska ulica 166.	11533
Najboljša kolesa
so dobo po najnižji ceni pri O. 2užck, Ljubljana, Sodna ulica 11.	11280
Birma!
Zlata ovratna verižica r. obeskom ln 2 moški srebrni verižici za uro, so ugodno proda. Naslov povo uprava „ Jutra".	11656
Dva tenis raketa
malo rabljena, se prodosta. Ogledu so od 1—2 pri Stud. Bubuovu, Rimska ccsta 11.
11653
Zbirka znamk
več tisoč, se proda v HU-šerjevl ullcl 3, parter, desno 11655
Ugcdna prilika!
Bencin lokomoblla 6—8 KS, lz tovarne Langcn & Wolf, proda Strojno ključavničarstvo v Kranju.	11662
«Wanderer» avto
Le «Pcsc3t»
etna ' Ljubljana,
Reallletna plsajna, d. 7. o. z., a, Bv.
Petra cesta 24
JV	Vam nudi pri nakupu
uprava „Jutra"
11633
najugodnejšo
Ma stanovanje in brano I
Jlcmuii
c. pprelm. bollfta rospodleaa i
k bolHI druSInl. Klavir na	,	, , ..
razpolago. Naalov v upri.^ ! 4000 dO 5000 kalorij,
„Jutra".
11GI2
Prazno sobo
Železen štedilnik
dobro ohranjen, so proda t ' j/m^tgidii posestev, crašftio.
. t	f.k.aakl par breaolrolr.
ln naJraznovratn.JSo liber. ; ponudbe na upravo ..Juira" pod ..TakoJ 2".	11637
vaakovrelnlli vil, BtanovanJ sklll, trgovskih ln obrtnih hli.
KonJuSnl ullcl St. S, Trnovo. ! j,„ mUnov, .tavbnlh pareel 11002	1022-a 111

Enonadstropno vilo
Različno orodje
za mehanično In ključavničarsko obrt, ao ugodno produ. zraven tudi dva bencin- „0jern0 urejeno, 7 Bob, «o motorjn. Naslov povo upravn ,,a za .mjkinjo, kletjo, na »Jutra •	11087 najlepšem kraju predmestja,
--------——----zraven velik vrt, es ucodno
rt.	! proda pod ugodnimi pogoji,
mrmai	I Kupec dobi stanovanj, ta-
Proda se uhana z brlljanti koj. — Polzve su: odvetnik po zelo ugodni ceni. Naslov Ant. Bulov.e, Ljubkima.
------------ ------------fl452
upravi ,,Jutra"
11612 ; Sodna ulica 6/II.
2 oblekel za dečke
G—S ln 7—9 let, ie poceni proda v Vrh.vCevl ul. 3/11, oi 10,—4, popoldne. 11683
Kot pralrtikant
2ell vstopiti absolvent drZ. dvorazredne trgovske golo v kakšno trgovino ali lesno
stroko. Ponudbe na podruž- _________________ _________
nlco ,,Jutra" v Celju. 11032 i na žaga ter za ključavničarje : 1 motor 15—20 KS
2 pletilna stroja
St. 8 ln 7, naprodaj. Cena po dosovoru. lSUza Cellk, Novo mesto 114.	11SS1
Za mizarje in kolnrj*.
se prodajo po nlzltl ceni Bledeči stroji: 1 stružnica, oli-BtoJeCa lz štirih delor, 1 Bkobelnl atroj (llicktenhobel-raaschlne) znamke Klrchner, 1 Bkobelnl BtroJ (Abricht-hobelmasrhlne), 1 tračna žara 1 IJanilniice}, 1 frezallca (Kriismasclilne), 1 clrkular-
dobro ohranjeno, kupim na
l*,ul„„e"1'"vo, olj5' 1 ctružnlca ine,0Cue obroku po 3000 K.
1000 mm dolpra (Leltsplndel- Coua oi 20.000—10.000 K.
Vrtne štelo
prodaja najceneje Rožmanc & Koinp., Ljubljana, Mlr-Jo 4.	»2S2
jI« n.mMtltvi
Kiičlrni voz
lnlika koCIJa, zapravlJIvCek, voz za aamca, prsna vprega, vho po zelo nizki ceni prnda Kralj, Železniki.	11425
Avfopnevmatlka
različnih velikosti, ae dobi najcenojo pri O. žužek, LJubljana, Sodna ulica 11.
11231
Satan!
Najnovejši aparat za klepanje In bruSotiJo kos, naročite takoj pri Ivnnu 1-avnlk, Kranj. — Cena: 1 komad 00 Dln. Trgovci znaten i>o-pu,t.	11010
Lultsnznl avto
garnntlrr.no v dobrem sta-
. pol&lk. — Nastopi p Ju, tio proda. Tmll se kupi |( l:" takoj, ConJ. ponudbe , tovorni avto 2—3Mon, evont, UMavo ,,Jutra" pod ae »amenla. — froplao na: ''»k:>l11400 I Jm4b GuOl«, mehanik. Ptuj.
P. m. Tovarna cementa
Zidani most.
Kadi smo pripravljeni, potrdili Vam pri tej priložnosti, da se je portland-cement, kaltrega smo uporabljali ie ponovno, pri vseli delili v llalcnem betonu, kakor (udi pri delih v ielezfbetonn, jako dobro obnesel.
Vse izvršene poizkušnje so pokazale vedno zadovoljive uspehe. Priporočamo se
z odličnim spoštovanjem
2805 a	..ODNOVA"
Gradbena družba z o. z. v Ljubljani,
Tiinnies l. r.	p«. Graseli 1. r.
Elegantna soba
se odda . 1. julijem sam. Knspodu. Ogleda s. lahko od 12.—2. pop. In od 0.—S. zve-Cer. — Suklje, nielwf!sr.va cesta 0/III.	11090
Opremljena soba
a posel.nim vhodom, bo lakoj odda. Naslov v upr. ,.Jutra" 11650
Stanovanje
nl.steJ.Ce lz 2 vellklk snb, kuhinje, kleti In podstrešja, z elektr. razsvetljavo, v sredini mesta Maribor, r enakemu v LJubljani aja. Naslov v upr. „Jutra' 1160»
franko Ormož, tona po 300Din
Slovenska prsinoDo^oiina dražba z o. z. T v LluNjan!, V/oliova ulica 1.
l Kdor Iis5b ks? prodati fj ' Kdor M kaj kupili itdor iočs silili Itd. a naj Inssrlra s „]«!ru" 12
Kodni a t:/je
K 3Vc
00
Anglcšfa C
h francoska to!leta naj/inejia izuršiisu

ljnbljana
Jfongrczni fr.? 4

nr. so proti I fc janl zame- \ g r. ...lutra".
II
Zaradi obolelosti
odstopim delež (dve tretjin1.) stroJno-mebaniCneca podjetja, katero lzborno uspeva.— VpraSanJa pod „75.000" nn upravo ,,Jutra".	11G65
Železne cevi
Kdor hoče
Kdo posodi 25.000 Din I ^
nroti dobrim obrestlm ln si- ft gurnl garanciji za dob.) par mesecev, ali dalje, po tlnso- J; voru. — Ponudbe na upravo . t , ,..lutra" pod Slfro „H;:iM'na fc garancija 1024". 115SS 1 R

Iz3el jo v lcnjigl
Takse: ia pristojbinski
pravilnik
Kdor plačuje takso in pristojbino potrebuje poleg zakonu tudi pravilnik, ki zakon razlaga in pojas-nujo. Knjiga ki obsega 240 strani, veija s poštnino vred Diu 43-50 in so naroča prt
Tiskovni zadrugi v Ljubljani
riošcrnova ul. 54»
3— 5 m dolge, dobro ohranje- j kakršnokoli stavbo graditi
ne, pripravne za kratko vod- : po znižani ceni, naj plSa po no napeljavo In za ograje, pismene Informacij« na na-vsalta množina do 5000 ku slov: Dragotln Korošec, llo-.... ______... i n--nh t^nlh	11426
Seznaniti oe želim IkT.jIlilillUr
poceni naprodaj. — Ponudbe člca ob Pakl, na upravo „Jutra" pod Bifro „Cevi".	11622
Enodružinska hiša
I nova, v Novem Vodmatu, 8 ' delovanje",
7, Rospodlčno ali vdovo, ki • bl Imela podjetje ali k temu | j.j.*<so j,rimerno premoženje zu UHta- j i novltev na novo. Resno po- , nudbe je poslati na upravo ,,Jutra" pod šifro f,Skupno 1 -----'-"	11S76 !
m. i sobe, kublnja, prltlkllne, lep ' M ograjen vrt, elektrika, vodo-
Motorno kolo
drehbank), l vrtilni stroj do 30 mm, nekaj transmlslj lu elektromotorjev — brer. orodja. Naslov povo uprava „ Jutra".	11613
Proda se:
1 polnojarinenlk, ekoraj nov, od leta 1020., moderne konstrukcijo, 700 mm širok okvir, 2 vozička, s tirom,
Naslov povo uprava ,.Jutru' 11404
Bukova drva
s 15 de 20 odst. okrogllb, kupi večjo količino tvrdka Vinko Krstan, Maribor, Maistrova ulica 13. Istotam fi« | kupi večja količina jamske- ; jj^ pa lesa: 2 nt, 2*40 m, 4 m
vod — ugodno naprodaj. — Takojšnja vselitev. Pojasnila dajo županstvo Moste.
11019
Enonadstropna hiša
s pekarno, v največjem Industrijskem mestu, so z Inventarjem vred proda za 250.000 Din. — 3000 Dln dnevnega prometa.) Naslov pove Aloma Company, Ljubljana.	11409
teža ca. 7000 81.600 DJn I-	""
1 polnojarmenlk, ..Esterer", v dobrom stanu, 650 mm širok, 2 vozička ln tir, ca. 6000 kg tužak, 68.400 Dln. Naslov pove uprava „Jutra" 11614
Pohištvo
raznovrstno, dobro ohranjeno, so radi pomanjkanja prostora po nizki ceni proda. Naslov pove uprava „Jutra" 11600
Papiga
se proda. — Keflcklanl puuto svoj naslov v 1 „Jutra" pod šifro „IJ.
Nova ir.najdba
zanimiva, za Itatcro ;e *r\ba . Izpeljati putuutirnnjo v državah: JuROBlavije, flo!t ir;-je, Ttumunlje. Italije, GrMje ' Turčije, Madžsirako Ur ta,m organizirati razpcča-»«nje in prodajo, se sprejme znnc«»l' i-\n, sposobna In poštena r ':• ba, !:i bl to na svoje strnM t
\.T.-rrr-tt " --rritrr.%izii*?
Priprosto pohištvo
zgornjem delu od 20—33 cm borove, smrekove, jelovo lu hrastovo. Tudi večjo količl- |
l^.„n0r0vlh Bt«felu?v,,f20 J," 1 v bližini glavne pošte, se 10'20 z vsako doi21no. se 0flda enemu a)1 dvema boIJ.
tam takoj kupi. llfluS $lraa g08p0ll0nia( event. za. v;	PfinI1I,hft - , -----------------i — brez otrok s celo
Svežega brezovega lesaJj^VaŽiorU« ipriVa,^^_____
kupim vefi vagonov, od 1 do j „Jutra".
2'50 doiso in od 10—25, so j-------------------- j p^tn vetv.^cpa S»)Ola
cm debelo s skorjo, bolj rav- ,	Q .	a '
ne. Cena za kg franko va- {	oOim	r« odda za svojo. — Naslov 1
,»-on Slovenija m 1 i Postojna.!« dvema posteljama', s po- povo uprava ,,.lutra". li.f!39 Ponudbo na naslov: F/anjo nebnim vhodom, st? odda Modlc, trg. z lesom v Celju.
11680
15. t. m. dvema boljšima: .	t v,	'i
gospodoma. — Naslov pove Darujte za gas. IIi* 1:' vn	I,
uprava „Jutra".	UB28 j v>| ^ trRovcJ ,n T£il ,ou.	i
' ; nl produccnti, naroCaJlo tiskovine za prevzemanje lesa	f. ! edino pri I>r»K»ll:>!l I.-	,
Dijak ali dijakinja
dobro ohranjeno, prodam
koj. Istotam se proda velika LeioSnle skorje moderna pisalna miza —
Compa. ra lel. 1023., osem ae IS5« veCJa količina, lialtor	........
mesecev star Škotski pes ov-I tudi smrekovih CeSark. Samo se Bprcjme r.a leto 1920. ltll- Sne v ileCIrl nb ........ ■
Car in , rilo" ra plin. Ogle- I vagoaske ponudbe r. najnlž- r.u učiteljišča In gimnazije Jo cisti dolilCcit namenjen »a da 80 med 1,—3. uro pop. — jiml cenami na tvrdko Vin- . na ataboianje In hrano. caslluo drustvn Paska v,i», Naslov »ovo up"rava „Jutra" i ko Kratan, Maribor. Mal- Naslov povo upravn „Jlitra" I so .urosl.»a..obilna.	.». K
110041 strova ulica 13, 1111211	10101 '	11420 I Su
Pre vo d n a kuj ižnica
Tiskovno zadr.tse:
Dostojovsliij, BESI. Konian. Vez. 42.—, • bro-j. 30.--, poŠt. 4.— l)in.
Ooncourt, DliKI.U liLIZA. Uoman. Vez. lli.—, broš. 12.—, poŠt. 1.25 Din.
CeiVfUiton, Ti! I K0VKLF.. Vet tO.—, broi. 10.--, po';t. 1.25 Din.
5n.»lo!o Fraocv. FiKOVINSKI OTOK. Komnu. Vn. 2!.—, lir. 18.—, p. 1.30 Diu.
Barbonoe, OGIiNJ. P.cman. Vez. SS.—, tro». W>.—, po«t. 2.50 Din.
Amlrnjc", P I. A T ZVONA. Povesti. Vez. 20.—, l>roS. 14.—, po»t. 3.50 Diu.
Eirug, JtJTKl. Ve.'.. 18.—, bro?. 12.—, poAt. 1.5" Dl-u.
Andro;: v, I'dV!i;r 0 SKCMUI 0BRSS-NIH. Vot 22.—, br<>;. tO—, p. 1150 U.
Center, lXF,KSPTri:HL. Pom««- V. 70.—, bro.®. CO.—, pcflt. 3— Din.
Vtjmski, LBTi:*S PE»CE Vez. 2S —, broj. 22.—, V"''. 1.50 IH'i-
Fossc-no, SVHTSIK.
Cehov, t-''.- • ''•. Vez. 10.-, brol 10.--> po5l. 1.2f> Din.
Slei)?:lewlr», Z HCNJKM K MWKa. Vez. 120.—, brož. 100.—, P '-t. E.5a Osa.
NaroČita ua Tiskovno zadrugo v Liubljaii:, Prciii:niova 51.

i morrommm ^msj-m*
3STsa25ia.SB.ML J
da začno poslovati as IO. junijem 1624
naša na novo otvorjena
ki bo vržila vso bančne posle.

Centrala za SHS
SSf»3@r Sivainš sfraj«, Bournev& Co., Vsrk 709/a Prodsjo na ©'uroke
to"" r i' f	. v, . .
x «Baš rardi tega "ta je 'biroval in ker btrov ni ilelovifl zadosti naglo, je mož bil celo toliko pogumen, da se je pre-pblekel v masko, kl ga jc naličila Sauverandu, in jo tako pre-joblečen Sel v kavarno pri Novem mostu ter jc inšpektorju ukradel ono usodno pismo ali poročila za prefekturo ter 11111 Inamesta tega pisma podtaknil bel kos papirja ter jc končno |celo nekega pasanta vprašal po postranski reči, menda koliko ije ura, samo da si je tako omislil dobrodošlo nevtralno pričo, |ki naj bi kdaj pozneje potrdila, da je govorila — s Sauvcran-aom. Tudi se je odpeljal potem proti Neuillyju, torej po poti, ki vodi... k običajnemu Sauvcrandovcmu bivališču, Evo, takšen je naš nasprotnik!*
Don Luis je govoril z vedno močnejšim glasom, z vnemo poštenega prepričanja, s svojo neizprosno logiko, s katero je naslikal dogodke, kakor so se v istini vrstili. Sedaj ponavlja:
»Evo, gospod prefekt, takšen jc neprijatclj, s katerim imamo fcosla. Takšen je bil položaj, takšni njegovi pomisleki, njegov strah, njegovi načrti, in tako jih je izvedel. Na policijo jo prišel sam, da se jc prepričal, da jc njegov opasni protivnik zares izdihnil in da se nima več bati krepkega Včrota, ki je spravljen s pota. Se li spominjate na tisti prizor, gospod prefekt? Sc spominjate, kako je mož bil razburjen, v strahu? »Branite me... smrt mi preti..., jutri bom zadet!«
'Jutri, da! Za jutrijšni dan vas jc prosil za pomoč, ko je že yedel, da ga jutri ne bo več med živimi, in ker jc vedel, da bo vse končano že nocojšnji večer ter da bo policija drugi dan stala pred izvršenim činom in da bo takoj tudi posegla po bčitnih krivcih, po njegovi ženi in po Sauverandu, proti katerima jc naperil obtožbo, kakor »vidite, že poprej, preden je bil zločin izvršen!
Vidite, sedaj tudi razumem, zakaj sva mu z Mazcrouxjem prišla tako nepoklicana, bila sva mu prava nepridiprava. Sicer
pa naju je kmalu in lepo odpravil. Mislil si je pač: Kaj neki nameravata ta dva? Ali mi hočeta morda pokvariti moj načrt?
Toda premišljevanje ga je kmalu spravilo na pravo misel in tudi se je moral vdati na videz, ker bi bil odpor vzbudil najin sum. Zavedel sc je pa, da so njegovi ukrepi tako točni, da bova drugo jutro našla mrtvega njega ln njegovega sina in da ne bova vedela, kako ln zakaj. Končno se Jo zavedal, kam bo padel najin in nas vseli sum. Ko je ostal sam, jc bil gospodar situacije. V opero je še poslal svoji ženi pismo, s ponarejeno pisavo Sauverandovo, pismo take vrste, da se takšna pisma vedno zmečkajo in uničijo sproti. Vsled tega pisma je gospa Fauville odšla iz opere in preden se je podala na ples k Ersingcrjevim, jc še blodila celo uro tod okrog. Petsto metrov od nje, samo na drugi strani hiše, pa je korakal tačas Sauverand, kakor vsako sredo ob isti url. Za oba je bilo pripravljeno, da sta tako bila na razpolago pozornosti policije in niti nista bila v položaju, da bi podala vsak svoj alibi, kajti bila sta ob usodni uri v bližni dogodka. Za vsak slučaj pa jc poskrbel nesrečnež tudi še za boljši dokaz, za jabolko, katero se je našlo na vrtu in v katerem sc jc poznal ugriz odtisnjenih zob. Pozneje pa, v odločilnem hipu, prihod pisem vsakih deset dni..
Tako je bilo vse pripravljeno. Najmanjše podrobnosti so bile pripravljene z infcrnalno točnostjo. Spomnili se boste, gospod prefekt, da jc turkiz, ki je padci iz mojega prstana, bil najden v železni blagajni Fauvilleovi. Samo štiri osebe so mogle vedeti zanj ali ga najti, in med njimi je bila gospa Fattvilleova. In seveda on.
Dobro, njega torej takoj izpustimo iz kombinacije, tako Je računal, in ne zaman. In vendar je baš on dobro preračunal tudi ta trik, spontano v zadnjem hipu, in porabil je priliko, ki se mu ie nudila, zares mojstrsko. Sedaj je vse kompletno. Sedaj sme umreti.«
Po dolgem molku, kl sledi temu opisu, še vpraša Desmalions:
«Vi ste bili v predsobi in kakor pravite, ni mogel .vstopiti nikdo. Kdo je pa torej umoril mladega Fauvillea?
•Njegov oče sam.»
Vse naenkrat glasno protestira. Doslej so gledali to sliko, ki jim jo je razgrnil gospod Perenna, sedai pa se jim vse skupaj naenkrat zdi neverjetno, nemogoče, prestrašno.
»Dovolj je besedi* kliče prefekt sam. Vi delate s hipo. tezami, s podmenami in sklepi, dokazov pa vseeno nimate, čeprav so vaše hipoteze nekaj časa verjetne; toda samo nekaj časa. Tu pa je meja možnosti VI s podmenami, jaz z dokazi. Samo en takšen dokaz nam dajte, da je vse to nemogoče vendar le resnično, pa Vam bom verjel. Toda .vi tega dokaza nimate...»
»Evo ga!» pravi Perenna prav tako mirno kakor doslej,
«Kaj? I<]e?» vpraša prefekt prestrašen,
«Da, evo dokaza, pravim! Ko sem odtrgal lampo, lestenec, s stropa, sem nad njim, nad kovinasto škatlo, našel še zapečateno pismo. Ker je lestenec na stropu v bližini prizidka ali hodnika, na katerem se je nahajala postelja mladega Kd-monda, je očividno, da je odtod mogel Fauville doseči tudi lestenec in prostor nad njim. In zares je tukaj tik pred svojo smrtjo, zvečer, napisal in semkaj vtaknil še to zadnje svoje pismo, zares zadnje, in napisano je z njegovo roko, in nosi datum 31. marca ob enajsti uri ponoči in podpisano je lastno, ročno in jasno: Hipolit Fauville.*
Desmalions je odprl to pismo z mrzlično roko. In po prvem pogledu na napisane vrste Je poskočil in zaklel: »Prekleti lopov! Strašno!... Grozno!* Kar znoj mu je pokril čelo. Torej vendar, .vse točno tako, kakor mu je opisal Perenna vsevedni.
Z razburjenim glasom prečita zbranim to pismo:
»Dosegel sem svoj namen. MoJa ura prihaja. EdmoniJ jj umrl, otroval sem ga z najjačjim otrovom. Ni se zavedeL Sedaj pričenja moja agonija in jaz trpim vse muke peklenske, Le s težavo piše moja roka te zadnje vrste. Trpim, trpim in vendar sem nepopisno srečen. Maščevan sem.
Ta sreča datira žc štiri mesece, odkar sem z Edmondotn potoval v London. Dotlej sem živel v bedastem svetu in sem moral prikrivati svoje sovraštvo proti njej, katero sem zadnja leta bolj sovražil kakor kogarkoli na svetu. Illinila mi je ljubezen in ljubila je drugega! Zadet sem bil v svojem zdravju neozdravljivo in ravno tako moj sin. Popoldne sem imel goto-vost specialista: raka imam. In izvedel sem z gotovostjo tudi, da jc tudi moj sin že na isti poti, s katere ga nič več ne spravi.
Za Binkošti inserirajte v „JUTRU"!
X.es Parfuma
2796/a
\ ai Stoje v prijetno čast, vabiti slavno občinstvo, da počasti b navzočnostjo
„U FLEURS DE FRANCE", E. IALHAPE
občinstvo, da počasti b tvojo >
uaporizolorjev
ki bo otvorjen« v dneh 7., 8. in 0. Junija 1924 od 10. do 12. ure cf dopoldne in od 15. do 17. uro popoldne v njegovem laboratoriju za parfume v Ljubljani, Šnblžova r.Uoa 3, na dvorišču. Vstop prost.
- Še vedno =
10 do 20 % popusta
A, Šinkovec nasl.
K. Soss
LiuBLinnn Mestni trg SI. 19.
272~a
Za birmo
URE od Din 100 — naprej Srebrnlna Zlatnina
Oglejte st cene v izložbah
F. ČUDEN
LJUBLJANA
PreSernova 1 Selenburg.7
Za groslste in detaj liste.
Dne 6. junija ob 9. url dopoldne se proda< jajo na javni dražbi (v izvršilnem postopanju proti Jakobu Katzu) v lokalu Ljubljana, Mestni trg št. 20, rokavice, nogavice, vezenine, glavniki, Igrače ter drugo drobno galanteriisko blago. Izbera velika, zato prilika ugodna.	2792/1
MBHMBaMBaBB8ME3B5PMffiEaMBBBCBB£MHB
Izhajati je zače3 znameniti
loteinski ro
Eoman, ki je okrašen z lepimi ilustracijami, "bo obsegal okoli 1000 strani. Da si ga lahko nabavijo najširši sloji, izliaja v zvezkih po 128 strani. Vsak zvezek velja s poštnino vred 25'— Din. Celemu romanu bo pozneje cena v knjigotrštvu za 30°/o višja. Prvi zvezek jo že izšel. Naročnino jo treba poslati vsaj za en zvezek naprej. Naročila sprejema
TISKOVNA ZADRUGA v Ljubljani, 8B$r P3~ PreSernova ulica 5<J.
Ugodna prilika
ge nudi Interesentom za vpeljavo kake tvor-uiSke zalogo v Maribora. 2788/a Na razpolago so: skladišče, klot, velik prostor za skla-diščo blaga, hlov, šupo za vozove ter pisarna b telefonom. Želi te, da bi skupno Bodoloval ali pa bil trgovsko uastavljen. — Cenj. ponudbe Be prosi pod ,,Ugodna prilika" na oglasni zavod Sušnlk, Maribor.
nmrriijr!iTirr|PniT||T|'rpm"nDm|I|m°
Modni cefirji za srajce
U iz prvovrstnih čeških tovarn, razen tega naj-rj finojši francoski vzorci v veliki izberi.
g A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA
Mostni trg 10.
atjamtajmmmnaBULiuiuiannpnnrricgiaal
„Movi" oglasi v Mariboru
Inserente v Mariboru in okolici opozarjamo, da sprejema podružnica «Jutra» v Mariboru, Ilarvarska ulica J (tel. 22) vse oglase po izvirnih ccnah. Posreduje tudi brezplačno ponudbe, ki sc lahko naslavljajo na podružnico. «Jnlro» le v Mariborski oblasti nazboll razširjen dnevnik, uspeh oglasov je siguren. Prepričajte se!
KAMNOSEŠKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA
.......... GJaJLiJE h—--
Nagrobni spomeniki, nagrobne plošče In okvirji, plošče za umivalnike, nočne omare In kredence.	i&
Kdor rad Sita lepe povesti, naj naroči priljubljene
romane „JUTRA"
Do seda] so izšli sledeči: FEREAL CUENDAS:	, ' '
Veliki inkvizitor * *
Zgodovinski roman iz dobe španske inkvizicije.. Cena Din 30.—, po pošti Din 2— ye&
HARRY SHEFF:
Hči papeža
družba za električno Ldustrflo
d. z o. z.	«12/»
Gradi električne centralo in naprave. — Velika zaloga motorjev in električnega ma-terijala. — Cene izredno nizke. Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno.
Ljubljana, DiMa cesta St. 1, telefon 83,
, MW, Miška ulica št. II, telefon 239. !l
Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in nenravno življenje papeža Aleksandra VI., njegovega sina Cezarja
in hčerke Lukrecije Borgije. Broširano Din 30.—, vezano Din 36, po pošti Din 2,— v.eč.
CLAUDEE FARRERE: GUSarjS Zgodovinski roman
iz življenja morskih roparjev v XVII. stoletju. Cena Din 20___ po. pošti Din 1.50 več. .
FR. HELLER:
Blagajna velikega vojvode
Roman. Cena Din 15—, po pošti Din 1.50 več, FR. HELLER:
Prigode gospoaa Collina
Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10.—, po pošti Din 1.50 več.
Knjige so naročajo pr! upravnlštvu »JUTRA* v Ljubljani, Prešernova ulica 54.