fosmlna plac»n« v gotovini
Murutorskl
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 286
Maribor, četrtek 18. decembra 1930	»	W^"f
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 V*l|a mesečno oreieman v upravi ali po pošti 10 Din. doatavljen na dom pa 12 Din —————' ----------------------------------------------------------------------------------------
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejama tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulic« it, 4
Kralj Aleksander I.
Med vsemi slovanskimi državami, Prejšnjimi in sedanjimi, je samo Srbija in sedanja Jugoslavija imela srečo, da je dobila vladarja svoje krvi. Še več, vla-dar.a, ki je potomec kmečkega ljudstva. Tu;e dinastije se v razmere svoje države in svojega ljudstva pač vživijo, toda Ž njim se niti po stoletjih ne spojijo v nerazdružljivo enoto. Najlepše nam je to Pač pokazala zgodovina velike slovanske carske Rusije. »Kri ni voda!« pravi Že star slovenski pregovor in v njem je skrita globoka modrost in večna resnica, ki nam jo je mogoče do dna spoznati šele po odkritjih moderne znanosti.
Ta globoka vez z narodom in njegovo zemljo je bila vidna pri vseh Karagjor-Kjevičih, od Črnega Jurija do našega današnjega modrega kralja Aleksandra I. Pri vladarjih današnjega časa ni navade, da bi delili trpljenje z narodom, kateremu vladajo, najmanj pa, da bi se v Vojni z orožjem v roki borili za svojo domovino prav tako na prvih mestih kakor preprosti vojaki. Veliki kralj Peter Pa se je kot Peter Mrkonjič, kot navaden četnik udeleževal osvobodilnih bojev in njegov sin, naš današnji kralj Aleksander I. je bil tisti, ki je 1. 1912 vodi! zmagoslavno srbsko vojsko preko osvetljenega Kumanovega v staroslavno Dušanovo Skoplje. On je bil tisti, ki je zadal turškemu carstvu usodni udarec, Pod katerim se je za vse veke zrušilo. On pa je bil tudi tisti, ki je prehodil Krozotno pot s svojim narodom irska Albanije, tisti, ki se je na solunski fronti s puško v roki bori! v strelskih jirkih za osvobojenje svoje domovine in za Ustvaritev velike Jugoslavije, skupne in nerazdružljive države Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Nič ni tedaj čudnega, če je ta naš hrabri vladar tudi sredi najhujših notranjih Političnih strasti in borb dne 6. januarja i- 1929. vzel v svoje lastne roke usodo naše države in postal iz vladarja tudi Upravitelj in voditelj svoje domovine. Toda kralj Aleksander je storil še več; °n je tudi osebno prevzel odgovornost za ozdravitev in zacelitev naših ran ter za ustvaritev one resnične Jugoslavije, katero so v duhu gledali oni nesmrtni junaki, ki so zanjo dali življenje in oni idealisti, ki so se dali zapirati, trpinčiti, Poniževati in obešati.
In kakor je hrabri kraljevič Aleksander pripeljal srbsko vojsko na sveto Kosovo polje, kakor je regent A'eksander Vrnil svojemu narodu izgubljeno domovino, tako je kralj Aleksander I da! tudi novi veliki Jugoslaviji notranji mir, Povezal Slovence, Hrvate in Srbe v ne-razdr,"*!jjvo enoto ter ustvaril delo, ki *a danes obČudu!e vsa Evrona. ves ^vet.
To njegovo silno moč, izvirajočo iz Neusahljive ljubezni do naroda in domovine, kateri ni le vladar v navadnem Pomenu izraza, ampak turli dobri 1uh in ^rešitelj, spoštuje ter priznava slehtrni Jugoslovan do poslednja preprostega Se!iaka v srbski, hrvatski in s'o /r.nski ^asi. Zato mu tudi zatipa in ve, da je v*e, kar on hoče in dela prav in ue mo
Mobilizacija na Španskem
REVOLUCIJONARNO GIBANJE IN UPOR SE VEDNO BOLJ ŠIRI. - UPOR TUDI ŽE V MORNARICI. — KRVAVI POULIČNI BOJI.
MADRID, 18. decembra. Vlada je proglasila splošno mobilizacijo, vendar je odziv zelo majhen. Vsega se je javilo dosedaj 320.000 vojakov, ki jih je vlada razposlala v vse ogrožene kraje z ukazom, da morajo za vsako ceno vzdržati red in mir. Španska vlada je po poročilih listov zahtevala od Portugalske izročitev letalskega majorja Frar.ca, češ, da je ukradel vojaško letalo in z aparatom preletel tuje ozemlje, j V več vzhodnih provincah je bila danes proglašena republika. Sedež republikanskega gibanja je v mestu Alicante, kjer traja splošna stavka dalje. Mesto je popolnoma odrezano od ostalega sveta. Vojaštvo se je priklJučilo revolucionarjem. V raznih manjših krajih je prišlo do težk!h spopadov med stavkujočim delavstvom in civilnimi gardisti, ki so se morali umakniti v vojašnice in se zabarikadirati. Vlada je odposlala več bataljonov tujskih legij, da ukrote novo etablirano republiko. Uporniki so mestoma razdejali železniške proge, tako da se razvila prevažanje vladnih čet zelo počasi.
Po vesteh, ki so prišle po ovinkih iz Španije v Pariz, je tudi že v španski mornarici izbruhnil upor, vendar pa še ni znano, kako daleč je upor razširjen.
V	Madridu samem je zbranih 75.000 vladnih čet. V Snntandru je prišlo do novih krvavih pouličnih bojev med stavkujočim delavstvom in policijo. Množica je skušala napasti guvernerjevo pa-
lačo in je neprestano vzk\'tala republiki. Policija je razgnala demonstrante z orožjem in je bilo v spopadu več oseb težko ranjenih. V Pariz so prispela dalje poročila, da španski legijonarji niso hoteli iz Maroka. Končno pa so se le odločili, da gredo na Špansko, vendar samo pod pogojem, da dobe trikrat večjo plačo. Tudi v Bilbau in Barceloni je prišlo do novih spopadov med uporniki in vojaškimi oddelki. V Barceloni Je bil aretiran poveljujoči general Lopes de Oca. Splošna stavka se izvaja nemoteno.
V Alicante je vojaštvo prisililo trgovce, da so zopet odprli trgovine. V Va-lencijo je prispel bataljon legijonarjev Iz Maroka.
Pod vtisom usodnega položaja v državi so se sestali včeraj k važnemu posvetovanju bivši konservativni ministri in politiki Sanchez Guerra, Bermen, Burgos, Mazo, Miguel, Villauueva, liberalni minister Melhiados in bivši predsednik španske zbornice Alvarez. Po seji !e bil izdan komunike, ki naglaša nujno potrebo, da se takoj skliče parlament.
V bližini postaje Leon v severni Španiji je včeraj zadel ekspresni vlak v neki tovorni vlak. 7 oseb je bilo ubitih, 20 pa težko ranjenih. Vzrok katastrofe še ni znan. Pri karambolu se je več vagonov ponolnoma razbilo. Ponoči je podleglo poškodbam še 7 potnikov, tako da znaša skupno število žrtev že 14.
Souieti ponarejajo denar
BERLIN, 18. decembra. Tu so prišli na to, da sovjetska vlada sama ponareja svoj denar. Trgovci so dognali, da je vlada izdala 200 bankovcev po 5 rubljev z istimi serijami. Neka nemška tvrdka je dvignila pri banki 15.000 rubljev in pri tej priliki ugotovila, da gre za duplikate serij. Na intervencijo je sovjetska vlada odgovorila, da gre v tem primeru za pogreško v državni tiskarni bankovcev.
Eksplozija u kenrčni tucnvc'
TOULOUSE, 18. decembra. Snoči je eksplodirala tukajšnja kemična tvornica in je poslopje popolnoma uničeno. Več delavcev je bilo na mestu mrtvih, 12 pa težko ran'enih. Reševalna dela se nadaljujejo. Bati se je, da je pod ruševinami še več delavcev in da je število smrtnih žrtev zelo veliko.
Reuoludia u Guatemali
WASHINGTON, 18. decembra. Ameriški poslanik v Gvatemali je poslal poročilo, da je tamkaj izbruhnila revolucija. Po ulicah se vrše srditi boji med revolucionarji, poliefo in vojaštvom. Armada je prešla deloma k upornikom, deloma pa je ostala zvesta vladi.
Lloyd George — Churchill
LONDON, 18. decembra. Tekom razprave o brezposelnosti v spodnji zbornici je izvajal Churchill med drugim: »Smrtna obsodba nad sedanjo delavsko vlado je že padla, gre le še za dan, kdaj naj se izvrši justifikacija«. Nato je ostro napadal Lloyda Georgea, katerermi je očital, da mu je vprašanje volilne reforme mnogo važnejše kakor rešitev problema brezposelnosti. Samo da se doseže toliko zaželiena volilna reforma, bi morali liberalci morda še dve leti podpirati delavsko vlado.
Lloyd George je na Churchillove napade odgovoril zelo temperamentno. Naglaša! je med drugim, da liberalci samo zato podpirajo delavsko vlado, da ne bi prišli na vlado konservativci, ki so še večji bedaki kakor pa socijalisti.
Uelifci uiharji u L’rnem morju
MOSKVA, 18. decembra. V okolici Kerča v Črnem morju divjajo silni viharji. Parnik »Sergijev« je nasedel na plitvine. Pri rtiču Megane se je potopil parnik Jehmanov. Na odprtem morju je več parnikov v veliki nevarnosti in neprestano kličejo na pomoč.
re biti drugače. V tem mnenju in globokem notranjem prepričanju smo si vsi Slovenci, Hrvati in Srbi tako edini, kakor si morda v nobenem drugem vpra-
šaniu nismo.
Zato naša ljubezen do kralja Aleksandra I. ni samo beseda, kakor je vo'.iko-krat finiTod v svetu, ampak je njsni-.Čno živo in neusahljivo čuvstvo. Mi vsi
vemo in se zavedamo, da vč, kaj hoče, da je resnično večji in višji od vseh ras in da se nam pod njegovim vodstvom ri treba bati za narodno in državno bodočnost. Zato sl želimo ob njegovem rojstnem dnevu samo eno: da bi ga veliki Bog ohranil nam In naši državi tako dolgo, da bo ustvaril vse naše velike sa-njel
mariborsko gledališče
Četrtek, 18. decembra ob 20. uri »Življenje je lepo« ab. A. Kuponi.
Petek, 19. decembra. Zaprto.
Sobota, 20. decembra ob 20. url »Prodana nevesta«, ab. C. Kuponi.
Prodana neuesta
(Slavnostna predstava)
V	torek, 16. t. m. se je vršila slavnostna predstava »Prodane neveste« v počastitev rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Predstave, kateri so prisostvovali zastopniki vojaških in civilnih oblasti, se je občinstvo udeležilo v velikem številu in napolnila gledališče. Uvodoma je orkester zaigral državno himno, katero je prisotno občinstvo poslušalo stoje. Predstava pa topot ni dosegla onega razmaha kakor na premije-ri. Pri mnogih igralcih se je opazilo ne-razpoloženje. G. Kovič (Kecal) je pri tej reprizi precej popustil, verjetno utrujen vsled obremenjenosti, katero mu gledališče nalaga. Gdč. Udovičeva (Marinka), je s svojim mehkim in neprisiljenim sopranom dvignila predstavo iz precejšnjega mrtvila. Tudi g. Ivelja (Janko) je bil na premijerski predstavi mnogo boljši. Krasno sta podala svoji vlogi altistka ga Kovičeva in baritonist g. Neralič, do-čim je bjla opažati pri gdč. Čepičevi nervoznost.
Bolj umestno bi se mi zdelo, da nam gledališka uprava za slavnostne prilike nudi premijero, pri kateri se gledališki ansambl iz umljivih razlogov vedno bolj potrudi.	K.	P.
Mariborski otok na beograjski razstavi.
Na razstavi Centralnega presbiroja, ki se je otvorila minulo nedeljo v Beogradu, je v oddelku novih higijensko-soci-jalnih naprav razstavljena tudi velika fotografija kopališča na Mariborskem otoku. Slika dela lep utis in vzbuja občno' pozornost. Žal pa sliki manjka napisa, tako da noben obiskovalec, ki Mariborskega otoka še ni videl, ne ve, odkod je pravzaprav ta slika. Razstavljenih je še nekaj drugih kopališč, a nobeno se ne more meriti z mariborskim. Bilo bi torej želeti, da dobi slika svoj napis. — Razstava ima še tudi oddelek razvoja mest od prevrata do leta 1929 s slikami novih stavb in podobno. Tudi v tem pogledu bi lahko Maribor dostojno repre-zentiral svoj razvoj po vojni, a ga žal tudi ni na razstavi. Pač pa je nekaj slik Maribora v zbirki malih razglednic oddelka Dravske banovine. Te razglednice pa so v registraturi in jih publika radi tega ne vidi. Ker se bo razstava najbrž prenesla še v druga mesta države (bila je že v Ženevi), bi bilo dobro, če bi mestna občina gornie nedostatke popravila ter stopila tozadevno čim preje v stik s centralnim presbirojem.
Vlom in tatvina
sta bila izvršena v času od torka zvečer do danes zjutraj v pisalno mizo knjigovodje Franca Jurina pri tvrdki Avtode-lavnica Adamovič na Tržaški cesti 8. Ko je Jurin danes zjutraj prišel v pisarno, so bila vrata v redu zaklenjena in se ni na kl;učavnici poznalo niti najmanjše nasilje. Pač pa je bila ključavnica na pisalni mizi zlomljena. Vlomilec je torej očividno ali ime! od pisarne pravi kliuč ali pa je prišel vanjo s ponarejenimi kliu-čl. Iz pisalne mize je bilo iz predala, ki 'so ga našli odprtega, ukradenih 461 Din, Okoli pisa'ne mize so se poznale stopi-Inje galoš. Policija izsleduje zadevo.
Mariborski	in	d
Gostilničarska piuouarna č.d. u Laškem
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani je že izdala v imenu ministrstva trgovine in industrije začasno dovoljenje za ustanovitev delniške družbe z imenom Gostilničarska pivovarna d. d. v Laškem, ki upravičuje predlagatelje k izvršitvi vseli predpriprav, potrebnih za ustanovitev družbe.
Stojimo tedaj pred gotovim dejstvom ustanovitve in zgradbe nove pivovarne v Laškem, ki ima edini namen, izven obstoječega kartela nuditi konzumen-tcm boljše, cenejše pivo ter na ta način pomagati tudi gostilničarjem s povišanjem konzuma radi boljše kvalitete in ugodnejših cen. Bo to zdravo domače podjetje, čegar vodstvo bo v rokah onih, Ki bodo imeli osebni interes na tem, da bo uspevalo, s čemer je podano tudi jamstvo, da se ne bo ponavljalo izkoriščanje ljubiteljev piva.
V	zgodnji pomladi se bo v staroslav-nem in po pivovariteljstvu znanem Laškem pričelo graditi novo tovarniško, poslopje, ki bo opremljeno z vsemi modernimi pripravami, da bo proizvajanje piva čim boljše in ekonomično.
Do danes je subskribirane daleč p; e-ko 'i3 potrebne delniške glavnice, ki pa se lahko vsak čas poviša do 25,000.000 Din, če bi se izkazala potreba in če bedo nonudbe dovolj velike.
Še predno izidem novi razglasi in oklici, pozivamo vse tovariše gostilničarje, prav posebno pa še pekovske mojstre, naj se požurijo ter se vsi brez odloga prijavijo k subskripciji. Vse občinstvo brez izjeme, o?obko m neki ’’ imeli od nove pivovarne največie kori-, sti, ker se bo v njej pr^r-va'••*>+ tj* m >>-kar bo imelo za posledico ogromno znižanje cen kvasu. Zato naj nihče ne izostane pri podpisovanju delnic .gostiln' čarske pivovarne d. d. v Laškem. . Vse to naj bi se pa zgodilo do koncem februarja 1931. tako, da se meseca >•-ca lahko prične z najintenzivnejšim delom!	Člani	pripravljalnega	odbora.
Iz naše vojske.
Z ukazom Nj. Vel. kralja od 17. t. m. je povišan v čin armijskega generala divizijski general in častni adjutant Nj. Vel. kralja, predsednik vlade g. Peter Živkovič. — Za komandanta dravske divizijske oblasti je imenovan divizijski general Bogoljub Ilič, dozdaj komandant zetske divizijske oblasti. Dosedanji vršilec dolžnosti komandanta dravske div. oblasti v Ljubljani, brig. general Jovan Veselinovič, pa je imenovan za vršilca dolžnosti komandanta šumadijske div. oblasti.
Proslava kraljevega rojstnega dne.
V	državne trobojnice odeti Maribor je včeraj v dopoldanskih urah oživel v pestrih povorkah otrok, dijakov, slavnostno oblečenih meščanov, vojaških Častnih. čet ter zastopnikov državnih in civilnih oblasti. Razen številnih šolskih maš v vseh župnih cerkvah, se je vršila v stolnici glavna zahvalna služba božja ob prisotnosti oblasti in številnega občinstva. Zvečer se je vršila bakljada, v veliki unionski dvorani pa elitni ples, ki ga je priredil oficirski zbor tukajšnje garnizije.
Lepa patrijotična slavnost v Kapeli.
Pred letom dni oživljena podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Kapeli pri Gornji Radgoni je pod vodstvom agilnega g. učitelja Mihaliča pridno na delu. Včeraj je priredila po cerkveni In šolski slavnosti tudi še posebno proslavo obeh državnih praznikov, 1. in 17. dec., pri Horvatu, kjer so člani podružnice in Društva starih vojakov napolnili obe sobi. Govoru predsednika Zveze kulturnih društev Špindlerja o pomenu in zgodovinskem ozadju praznovanja 1. in 17. decembra, je sledilo burno vzklikanje navzočih kralju in kraljevski rodbini. Poslej se je vršila triurna licitacija raznih predmetov (vina, torte, purana itd.) v korist Družbi sv. Cirila in Metoda, ki je dala lep rezultat blizu 700 Din. Sledila je prijetna prosta zabava.
Slavnostna akademija drž. realne gimnazije.
Mariborska realna gimnazija je včeraj proslavila rojstni dan Nj. Vel. kralja s svečano akademijo, ki se je vršila v dvorani Zadružne banke. Zavod je obenem proslavil tudi osemdesetletnico, odkar je bil otvorjen prvi razred in šestdesetletnico, odkar je bil zavod razširjen v sedemrazredno popolno realko. Ravnatelj g. Jakob Zupančič je opisal zgodovino zavoda do današnjega dne, ko je zavod deljen pravzaprav v dva tipa, v realko in realno gimnazijo, ter je po številu učencev v našem mestu najmočnejši. Sledile so koncertne točke, katere je naštudiral in deloma tudi vodil nastavnik zavoda g. prof. V. Sch\veiger. Ansambli so bili deljeni v orkester, ki je odigral zelo lepo tri komade; mladinski zbor, ki je brezhibno zapel s sprern-ljevanjem klavirja Ocvirkovo »Pozdrav kralju« in Pahorjevo »Bog in Slovenija« — pohvaliti moram malega solista Ne-raliča; dalje moški zbor, ki je podal zelo izpiljeno tri Maroltove harmonizacije narodnih pesmi in Marinkovičevo »Na Adriu« ter mešani zbor, ki je zelo lepo odpel s spremljevanjem klavirja Hoch-reiterjevo »Praznik Ujedinjenja«. Učenka Inka Dernovškova je podala tri violinske točke. Schubertovo »Čebelico« je morala na splošno željo ponoviti. Mlada violinistka je zelo talentirana, razpolaga že; s preceišnjo tehniko in mnogo obeta. Tudi mali Rudi je za svoja izva!anja na harmoniki žel mnogo odobravanja. Akademijo je zaključil zbor z državno himno. Zavod je pokazal, kako lepo goji tu-,di glasbo pod smotreniin vodstvom g. j prof. Schweigerja. Klavirsko spremljavo je opravljala strok. uč. mešč. šole gdč. Minka Zacherlova.	K.	P-
Mariborski ubožni svet.
V	torek zvečer se je vršila v mestni posvetovalnici zadnja seja mariborskega ubožnega sveta v letošnjem letu. Seji, ki so ji polnoštevilno prisostvovali skoro vsi člani, t. j. zastopniki mestnega občinskega sveta, okrajni predstojniki, mestna zdravnika, zastopniki cerkve in šole ter dobrodelnih društev, je spočetka predsedoval v zastopstvu župana g. dr. Juvana občinski svetnik g. prof. Favai, kasneje pa g. župan sam. Referent socijalno-političnega urada je poroča! o tačasnem stanju mestnih oskrbovancih v zavodih, t. j. starostno onemoglih oseb in sirot oziroma zapuščenih otrok, ki jih je skupno 296. Ugotovilo se je, da je za predstoječo božično obdarovanje revne dece tako v zavodih kakor izven zavodov preskrbljeno in da se je v ta namen izdalo iz občinskih sredstev Din 59.000. Da pa bodo tudi starostno onemogle osebe v mestni oskrbnišnici in hiralnicah, ki nimajo svojcev oziroma so zapuščene od njih, deležne božičnega obdarovanja, je mestni ubožni svet še posebej odobril Din 5000.—. V nadalj-nem šo se pretresale prošnje za podeli-'tev rednih in izrednih ubožnih podpor.
, Vseh prošenj je bilo 54, od teh je bilo ugodno rešenih 43 prošenj v skupnem znesku Din 39.231.—, dočim je bilo 11 prošenj odklonjenih oziroma odloženih radi nadaljnih poizvedb, v nekaterih slučajih pa bo mestni generalni varuh izposloval potom sodišča, da se svojci, ki so po zakonu dolžni in tudi v stanu skrbeti za svoje najbližnje, k temu sodnij-sko zavežejo. Končno je bilo ugodno rešenih še 7 prošenj za sprejem v mestno oskrbnišnico, nakar je g. župan potem, •ko je odgovoril še na nekatera vprašanja, sejo zaključil.
Iz Kamnice pri Mariboru.
Giril-Metodova podružnica v Kamnici je, kakor vsako leto, tudi letos za Miklavževo obdarila revno šolsko deco. 135 otrok je dobilo toplo zimsko ob'eko aii perilo, več kosov peciva in sadja ter raznih šolskih potrebščin. Vsem, ki, so na katerikoli način pripomogli h krasno uspeli prireditvi, bodi s tem v imenu prirediteljev in obdarovane dece izrečena najprisrčnejša zahvala!
Udruženje mariborskih učlteljiščnlc priredi dne 21. t. m. ob 3. pop. v telovadnici na državnem ženskem učiteljišču akademijo. Ker je čisti dobiček namenjen za podporo revnih učenk, so vsi najvljudneje vabljeni.
Švicarsko pevsko društvo »Harmonie« v Ziirichu
priredi meseca februarja prihodnjega leta velik ples narodnih noš, in sicer nastopijo narodne noše iz tistih dežel, po katerih so jih vodile dosedanje njihove turneje. Da pa bodo noše čimbolj odgovarjale originalom, je naprosil njihov potni maršal tudi mariborsko Glasbeno Matico, da mu pošlje dobre slike naših narodnih noš. Glasbena Matica se je tej prošnji odzvala in zbrala dobre posnetke in slike o njih. Da pa bo mogoče Švicarkam točno zadeti naše narodno oblačilo, jim pošlje Glasbena Matica poleg slik še krasno Gorenjko — namizno lutko, ki jo je mogoče danes videti v izložbenem oknu trgovine Kovačič v Slovenski ulici. Na ogled ostane tam samo en dan, ker jo potem odpošlje Glasbena Matica švicarski »Harmonie« kot božično darilo.
Božičnica invalidom.
Minister za socijalno politiko in narodno zdravje je odredil, da se razdeli med oblastne odbore invalidskih udruženj 500.000 Din, ki jih naj oblastni odbori razdele med invalide. Oblastni odbor v Ljubljani je dobil od tega 24.000 Din, v Zagrebu 30.000 Din itd.
Društvo učiteljic v Mariboru ie imelo dne 14. t. m. v Cankarjevi šoli svoi občni zbor. Udeležilo se ga je lepo število učiteljic po večini iz Maribora in tudi večje število gojenk IV. in V. letnika obeh ženskih učiteljišč. Vodila je občni zbor strok. učit. Levstikova. Po tajniškem in blagajniškem poročilu se je razpravljalo o združitvi društva v Mariboru z onim v Ljubljani. K temu sta podali poročilo ga Vida Zupančičeva in ga Aug. Vode iz Ljubljane. Ga Zupančičeva je poročala o postanku društva v Ljubljani pred 30 leti, očrtala je njega pomen nekdaj in danes in. sledn:e v toplih besedah bodrila k sodelovanju zlasti bodoče učiteljice, navzoči učiteljski naraščaj. O delu društva danes, njegovih nalogah in smotrih je povorila ga Vodetova. Naglašala je posebno namen samonaobrazbe k širšemu prosvetnemu delu med narodom, zlasti za naše žen-stvo. Društvo ima v programu tudi »Dom učiteljic« — ki bi naj bil dom upokojenih učiteljic, streha in zavetišče raznih naobraževalnih tečajev učiteljic itd. Udeleženke so sledile poročilu obeh gostov iz Ljubljane z zanimanjem in odobravanjem. Ker zasledujeta obe društvi iste cilje, se je soglasno sklenila združitev obeh društev v eno — s sedežem v Ljubljani. Za bivšo mariborsko oblast se za posamezne okraje izberejo zastopnice društva, kot glavna poverjenica pa strok. učit. Levstikova iz Maribora in njej v pomoč učit. srbohrvaščine Rijavec Ant. Po možnosti hoče društvo prirejati informativna in poučna predavanja za učiteljice po vseh večjih centrih banovine. — K predlogom o raznih tekočih šolskih in stanovskih zadevah se je razvila slednjič zelo živahna, stvarna in zanimiva debata, dokaz, da je udeleženkam mnogo do resnega in temeljitega dela v prid šole in stanu.
Od danes dalje:
55 a« in g C' W v L o
(Požar v operi). 100% nemški zvočni velefilm s Gustav Frohbchom v glavni vlogi.
llraSom:
Danes velika svečana premijera Uia-fiima:
>3 + 1=2«
100% nemški zvočni in govoreči film. Willy Fritsch. Lilian Herwey.
Predstave v obeh kinih oh delavnikih ob 17	19. 21. uri: oh riedeliah
m praznikih ob 15 17.. 19 in 21. url Predprodaja dnevno: od 10. do 12.
ure na hlaeainl. XXVI
JSPOS-O M to
V soboto in nedeljo: »NEPREMAGLJIV« Luciano Albertini Nizke cene.
Ker se razširjajo o moji osebi neresnične vesti, izjavljam, da bom vsakogar, ki bi še nadalje razširjal v kakršnikoli obliki te vesti, sodnbsko zasledoval. Nadalje obljubljam, da plačam onemu, ki mi izsledi povzročitelja teh vesti Din 1000 nagrade. Fr. Zemljič, hotelir, Maribor.	3746
Smrtno je ponesrečil
v torek zvečer železniški zvaničnik Marko Knezar. Pri železniškem mostu ga je zasačil vlak, prihajajoč od Fale in lokomotiva ga je butnila s tako silo ob ograjo, da se je zgrudil takoj nezavesten na tla. Našli so ga vsega v krvi in po prvi zdravniški p.omoči odpeljali takoj v bolnico, kjer pa je že ponoči podlegel težkim poškodbam, ki jih je imel na glavi. Imel je tudi razbito lobanjo in je bila vsaka uspešna pomoč izključena. Danes ga polože k večnemu počitku.
Nasilna cigana.
Komaj 16Jetni cigan Silvester G. je nocoj ponoči v spremstvu nekega drugega cigana H. v Dvorakovi ulici napadel upokojenega stražnika T. in mu zalučal kamen v bok, H. pa ga je še udaril povrh po licu, da je krvavel. H. je pobegnil, G-ja je pa stražnik aretiral. G. po ciganski navadi vse taji.
Snaženje hodnikov in potov pozimi«
Glasom § 9 cestno-prometnega reda m reda za čiščenje cest in trgov za mesto Maribor, so hišni posestniki dolžni čistiti trotoarje in pešpoti od snega in ledu in po potrebi dnevno v zadostni meri posuti s peskom, pepelom ali žagavi-no. Posipanje trotoarjev in pešpotov s smetmi in drugimi odpadki je prepovedano. Proti posestnikom, ki ne bi upoštevali te naredbe, se bo uvedlo kazensko postopanje in bo mestna občina izvršila čiščenje na njihove stroške. Od* kiadanje snega v cestne struge je odpovedano. Hišni gospodarji naj poučijo organe, ki čistijo trotoarje, da ne uporabljajo ostro orodje, kakor n. pr. krampe, sekire itd., ker se pri čiščenju s takim orodjem pokvari asfaltni trotoaf« Stroške za popravilo takih poškodb h® trpel prizadeti lastnik sam. Ob tej priliki se opozarjajo starši in vzgojitelji, da je sankanje po ulicah v pomeriju mesta Maribora strogo prepovedano, ker napravi cestišča in pešpota polžka in za pasante nevarna. Sankanje po ulicah ie tudi za sankače nevarno, kar dokažejo nesreče v zadnjih letih.
BOŽIČEK IZBIRA DAROVE.
Otroci, naprosite starše, da Vas priporočijo Božičku, ki naj Vas osreči s temi srčkanimi mladinskimi knjigami, ® jim na svetu ni enakih: Potovanje in čudovite prigode Tomija Popkinsa, Prigode gospoda Kozamurnika, Janko in Stanko, Prigode porednega Bobija, Kra" Debeluh in sinko Debelinko, Princeska Zvezdana, Bratec Branko in sestric3 Mica, Skok, Cmok in Jokica. — Vse t* knjige dobite vedno v upravi »Jutra« in »Večernika« v Mariboru, Aleksandrov3 cesta 13.
TRENCHCOATI, površniki, hubertusplašči, usnjeni jopic« 300 vrst krzna, pliši, snežni čevlji, snežni škornji, galoše, kakor tudi vse m3‘ nufakturno blago na obroke. ORNI«” Maribor, Koroška cesta 9.	XLn,
Samci in male oblteljl
jedo poceni in dobro le v javni kuhinji Us Slomškovem trgu 6. —
Po odgonu
so pripeljali iz Subotice 231etnega FraI^ ca Žnuderla iz Maribora. Letos na sp°^ nllad je nenadoma izginil in njegova m3' ti je dobila par dni pozneje dozdevU od tretje osebe pisano dopisnico, da J Franček šel v Dravo. Res so ga tu iskali na raznih mestih dravskega obf žja. V Subotici so ga te dni aretirali/® di potepušta in poslali nazaj v MarinO" Pri zaslišanju je izjavil, da je odšel J* spomlad v Avstrijo, kjer se je dolg o & sa potepal. Končno ga je zaneslo menda preko Madžarske — v Subotič* Oddali ga bodo pristojni oblasti radi k šenja potnih predpisov.
44 prijav radi neizobešanja zastav,
na včerajšnji državni praznik je * m, včerajšnjega dne prišlo na mestno P .
cijo. Ker se smatra neizobešanje zm
stav
kot kršenje zakonskega predpisa, vsi prijavljeni kaznovani.
bodo
MlSblfflli iv fflAflAVlinA PaklaAU iM !ta?,ja’ v nekaj sekundah znova preživi raj sem jo dal stehtati; ima ■ vtSRSj B& SSvHvVIlIC raDIlGV lil celo svoje življenje, oziroma vsaj glavne kg in sveto pismo pravi da
njihovega proznega dela
RABELJ V SJtEDNJEM VEKU.
Ni poklica s katerim bi bilo zvezanih toliko mističnih pripovedk in tajinstve-nosti kot — rabeljski poklic.
V srednjem veku je bil krvnik oblečen
ravno 195 pismo pravi, da je bilo ta-
dogodke v njem. Ko smo padli, je bil ko stvorenje napravljeno’ iz — moškega ves moj duh osredotočen na usodi moje rebra...« žene. In ko sem se iz omedlevice znova
5!adkor daie moč
Sladkor smatramo pri nas za slaščico
zavedel, je moj duh takoj nadovezal tam, kjer je poprej bil prekinjen z omed-Najtežji je bil poklic rablja tam, kjer	levico«. Zanimivo je, da izjavo sira Bar-
so obglavljali. Tak rabelj se je moral res	kera potrjujejo tudi psihološka doživetja
učiti te »umetnosti«. Zgodilo se je več-1 dir tih ljudi v hipih smrtne nevarnosti. luksus. V resnici pa je redilna moč krat, da je besna množica raztrgala	iTa^o n. pr. v Tolstojevih delih junak, ki	s'adkorja tako velika, da je njegova ce-
v škrlatasto obleko,	stopal je dostojan-	rablja, ko je moral z mečem tri, štiri ln	Pada ranjen s konja, v kratkem hipu	na v Primeri s tem mala. Nedavno je
stveno, pocsebl ajoč	vse grozne	moči.	še večkrat zamahniti na trpinčeno it-	'< Preživlja znova svoje življenje. Je to	Padava! o tem vprašanju neki dunajski
Pri vsem tem pa so	ga zaničevali	zaradi	tev. Kronika pripoveduje, da so radarji	neka Podobnost s sanjami, ki se razvi- j vseučiliščni profesor in trdil, da je redil-
»nepoštenega« poklica. Iz strahu in glo- v Celerieldu raztrgali rablja Simona jejo v hipu, pa se zdi, kakor da trajajo ,na moč sIadk°rja veliko večja kot mle-
bokera sovraštva je nastala ona čudo- ker je petkrat zamahnil, a je obsojenec ce!e ure-vita atmosfera, ki je in še obdaja krvni- re vedno dvigal glavo. Razbesneli ruka tam, kjer hodi in biva...	darji so krvnika prijeli in ga s sekirami
Da bi zaničevanje ne š>o predaleč, so razsekali, v sredniem veku uvedli posebno cere-j Tudi oblasti so se bavile s tem pro-moni:o. Rabelj je po izvršeni satisfakciji |Kernom in so kaznovale nerodnost rab-jnadno popraša! ^ prisotnega uradnika . ijev. Kje in kako pa so se rablji učili te-kriminalnega sodišča, ali je svoj posel žavno ob^lavljenie. To je težko ugotovi-Pravilno izvršil Odgovor je bil vedno ti, ker so posamezne rodbine svo:e me-isti: »Stori! si kakor zahtevata sodbam tode tlr.lvale na v<e načme Navadno ie
Pravica in kakor .se je ubogi grešnik za- to podučeva! oče sina doma. Novinec je “ TT- “T-	.J«
moral za začetek oMaviiati palieo, na Pre,"am	ze"s|W	Ks"'k>
Rforizmi
Zenska je od raja sem tista čudovita os, okoli katere se vrti vse stvarstvo, vsa zgodovina človeštva in celo povest-
ka. Znanstveni poskusi,, ki jih je nedavno izvajal profesor kolgatske univerze Donald A. Laird in o katerih je pisal v »Medical Review of Revievvs«, so dokazali, da je pri mladih telovadcih telovadna sposobnost po zavžitju 65 gramov sladkorja v citronovi vodi —40 minut pred vežbami — bila zvišana povprečno za 3.7% nad normalo. Ponovni takšni
do'žil!« Nato je krvnik navadno odgovoril: »Zato se zahvaljujem Bogu in mojstru. ki me je podučil v tej umetnosti!«
nica usode velikih držav. Ni čuda tedaj, da modrijani vseh narodov razpravljajo poskusi so potrdili, da sladkor res zvi-o ženski duši; med njimi so črnogledi in šuje telesno moč in odpornost človeka.
v,,.. • ...	,	,	.	:	vseh	narodov in vekov opevajo ženske
od vseh stran., pa tudi satiriki so temeljito obdelali to neizčrpno polje.
« *
Ljubezen ima svoje spočetje v pogle-
Ko je »dednost« krvnikov minula, so
Kako pa so se sploh te tajinstvene vzeli za rablje nairaje izurjene mesarje, rti lahko naučili? Gotovo je, da guil- j Dogajalo se je tudi, da so bile živali ob-lotraa in v Ameriki uvedeni električni j sojene na smrt in krvnik je moral ubija-
stol ne zahtevata bogzna kakšne spretnosti. Sploh je opažati v ubijalnih instrumentih razvoj, ki kaže, da novodobni Čloiek ne mara ubijati človeka posredno, temveč stremi za tem, da se posluži tehnične procedure. Rabelj je avanziral za strojnika ali celo za tehniškega inšpektorja... Tam pa, kjer je ostalo ubijanje Primitivno, ter v srednjem veku, je bila neka učna doba in praksa neobhodno Potrebna. Stare listine nam poročajo o tem zanimive stvari.
Sredn'eveški Hamburg, kjer so leta in leta vsak dan sodili uiete morske roparje po ducatih, je nastala prava visoka šola za rablje. Iz vseh delov Evrope so hiteli sem rabeljski sinovi, da se izpopolnijo v znatru in praksi. Posebno vneto pa so se udiniali kot navadni rabeljski hlapci, da bi proceduro v vsakem slučaju lahko opazovali prav od blizu. Pri vsem pa je tak korak pomenjal odločilen korak, ker so bile stare rabeljske družine strašno ponosne na poklicno Preteklost. Sicer pa so bila krvniku za-Prta vrata do vseh meščanskih pravic; bil
je brezpraven. Tudi oženil se je lahko samo v okviru svojega poklica. Zato Pa je sam množil govorico in mistiko, ki £a je obdajala. Kadar so prihajali babje-verni meščani prositi za konec vrvi ali obleke obešenca, ali priljubljeni desni Palec ali kake rastline pod vislicami, je navijal cene in to lahkovernost izrabljal do skrajnosti. Posebno so zaslužki rablji v vo!ni, ko so prihajali vojaki k njemu, da bi bili deležni »Pasavske u-metnosti« ki je učila, kako postane človek neranljiv, posebno proti krogljam Muškete.
Krvnik! in krvniški hlapci so občevali med seboj, kakor vsi poklici v nekem »?frokovnem izražanju«. Če ‘»o ko-Sa izbičali, so pravili »ometati«; »lepo narisati«;' se je pravilo žarečemu vžiga-nju telesne kože. »Razumno uravnavanje udov«, so prakticirali *ia nn(eza’ni-
Sokolstvo
— moža in ženo pozneje? —« Odgovor 'je lahek: Bog je pač rabil koncept za ustvaritev — remek-dela.
*
ti »uradno« živali in	to kolikor mogoče	’	ona	raste v poljubu, a rodi se
javno in hrunno. Leta 1574	je sodišče v v	S0*'23*1,
Frankfurtu obsodilo na smrt neko svinjo, ki je nekemu meščanu odgriznila polovico obraza in vrata. Justifikacija je bila s’ovesno izvršena. L. 1474 pa so mestni očetje obsodili petelina, češ da je »čarovniški mojster«, ki ie znesel jajce(l) in bil je javno in slovesno obglavljen.
Mnogo pa je bilo med rablji tudi dobrih ljudi. Zanimiv je	slučaj,	ki se je dogodil leta 1639. Ko je	moral	rabelj usmr-
titi mladega Kornerja Ivana ter je udaril dvakrat mimo, je po justifikaciji vrgel meč od sebe, se razjokal iti prisegel, da ne bo nikoli več ubijal. Kakor poroča kronika mesta Matz. je potem zdravil »v božjem blagoslovu ljudi in živali ter živel v spoštovanju pred ljudmi do konca.«
Sokolsko društvo Studenci pri Maribora
poziva vse članstvo, ki še ni poravnalo svojih obveznosti za tekoče leto, da to „ . . . „	.	.	uredi najkasneje do 25. t. m. Višina pri-
J!S.3 .•! E°„lV_.rai“,noa,prei ™pravil spevkov ozir. dolžnih zneskov se poizve pri gospodariu, ki je tudi upravičen sprejemati vplačila. Kdor do predpisanega roka ne plača svojih zaostankov, bo črtan iz staleža članstva. — Uprava.
Ljubezen je labirint, v katerem se človek tako izgubi, da se mu končno ni mogoče vrniti na pot, po kateri hodijo pametni ljudje.
Platonska ljubezen je podobna vojaškim manevrom v mirnem času: Mnogo streljanja, mnogo godbe, a vendar brez vseh — nezgod.
Spori
Kadar te hoče kdo pozabiti, nanj samo — misliti.
moraš
Po veliki bolečini človek ne vstaja, ampak se v življenju samo probuja.
Bolje je, da višje nosiš srce, kakor glavo! Ta sentenca je posebno praktična v strategiji z ženskimi srci.
#
Potrpljenje je drevo, čegar korenina je grenka, a sad njegov je — sladak.
Kaj čuti čloupfc pri automo-bilsfci r>P5reči?
Slavni angleški kirurg sir Herbert Barker je doživel avtomobilski karam-bol povodom vožnje z ženo in nečakom iz Boulogna v Cannes. Mož je dober opazovalec in oberiem Človek, k; ohrani absolutno hladnokrvnost. Zato je opazoval in opisal občutke, ki jih je doživljal »Biblijo sem postaval na laž« je rekel v tistem hipu. »Nesreča« — pravi v spi- Modrijan. Poslušalci, sami pobožni Ijud-su — »se nam je zgodila kmalu izza e- med niimi tudi svečenik so zaklicali Grenobla. Na krasni cesti je zvišal naš enodušno: šofer brzino na 90 km na uro. V tem hi-	*To ie smrtni greh!«
pu pa :e počila pneumatika in vrglo nas	Predavatelj, mož od teže	56	kg	pa	je
je z vozom vred v obcestni jarek. Da	Pokazal na svojo »nežno«	družico,	sedečem bil v tem hipu usmrčen, bi bilo zad-	kra' njega m odvrnil:
me vprašanje, s katerim se je bavil moj duh:'ali živi žena ali ne? Rad imam nečaka in tudi šofera. Toda v tistem hipu zame nista eksistirala. Moia smrt bi bila v ostalem popolnoma brez bolečin, zračunal sem, da je v trenutku, ko nas
ie vr?lo, napravil voz pot 2 in pol me-,tra. Človeški duh pa »potn.ie« silno na-ci; »lep vozel sem napravil« je dejal, če glo. V eni sekundi lahko preživi strašno -e koga obesil; »naglo odstavljen«, pa je J množino dojmov in misli, in jaz menim, bil dotični, ki so ga obglavili.	I	da je zelo verjetno, da človek, ki se po-
»Olejte jo, spoštovani poslušalci! Vče-
Male športne vesti.
Jug. nogometni savez šteje 429 klubov. Od tega odpade na beograjski pod-savez 91, zagrebški 77, subotiški 47, splitski 26, sarajevski 31, ljubljanski 29, skopski 36, osiješki 36, novosadski 29 in velikobečkereški 27 klubov.
Nogometni prvaki 1930 v tujih državah so: v Avstriji Admira, v Angliji »Ar-senal«, v Švici Grashoppers«, v ČSR Slavija, v Madžarski Hungaria, v Italiji Juventus, v Španiji Barcelona, v Holandiji Filis, v Franciji Stade France, na Poljskem Cracovia, v Nemčiji Hertha.
V Sarajevu se je osnoval zimskošportni podsavez. To je tretji podsavez v naši državi.
Včeraj se je vršila v Zagrebu nogometna tekma med Gradjanskim in Železničarjem, ki je končala z zmago Železničarja v razmerju 1:0 (0:0).
fpeminlaite te CHS
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
Svarilo!
Opozarjam vsakogar, da nisem plačnica za dolgove mojega moža Franca Glazerja. Gera Glazer, Studenci pri Mariboru, Dr. Krekova ulica 32. 3742
Dobroidočl mesarski lokal
oddam s 1. januarjem. Naslov v upravi.	3744
Stanovanje
eno ali dveh sob s kuhinjo se išče. Ponudbe na Dolenec, Prečna ulica 311.
Čedno gospodično
sprejmem kot sostanovalko. Mesečno z zajutrkom Din 150. — Istotam ceneno na prodaj majhen štedilnik (Kas-perl). Koroška cesta 69.	3745
M. Zevacco;
V senci jezuita
Zgodovinski roman.
26
Manfred se ni zmotil: Težka popotna kočija se je bila ustavila blizu vojaške straže.
V kočiji sta sedela moški in ženska.
Moškemu je bilo po videzu štirideset let; iz bližine pa je pričal njegov obraz o višji starosti.
Ta neznanec je bil srednje rasti, vitek vzlic svojim letom, suh in mišičast, z bistrimi očmi in obrazom Polnim brezskrbne hrabrosti, ki jo je spoznal opazovalec na prvi pogled.
Zena je bila videti še mlada, lepa, tako, da bi ji bila zavidala sama Diana Poatješka, ki je bila vendar na'popolnejša in najbolje ohranjena lepota svojega časa. Vidna žalost, odevajoče čiste in plemenite poteze te žene, se je prilagala čudovito značaju njenega obraza...
V popolno polzenje bralčevo dodamo, da je sedel visokega kozlu te ogromne koeiie postiljon — poleg
postiljona pa možakar zagorelega obraza, z dolgimi že sivkastimi brki, ki so delali njegovo zunanjost precej strahovito...
Ko se je koči:a bližala vešalom, se je sklonil potnik k oknu ter nagovoril moža, ki je sede! poleg voznika, takole:
»Spadakapa!«
»Visokost?«
»Po kakšni hudičevi poti naju voziš? To je vendar Monfokon, če se ga prav spominjam, izza mladih let!...«
»Bogme, visokost,« je odgovoril nositelj znanega nam imena Spadakapa, »jaz ne poznam pariške okolice tako dobro kakor rimsko!«
V	tem trenutku pa je dospela kočija do vojakov, ki jih je postavil veliki profos na stražo.
Popotnik, ki ga je nazival Spadakapa »Visokost«, se je obrnil v notranjosti kočije k dami, ki je sedeta poleg njega rekoč:
»Ne glej tja, duša draga... Zapri svoje lepe oči . . .«
»Zaprem jih,* je dejala dama, pokoreč se nehote.
»A zakaj?«
»Zato, ker se peljeva mimo nečesa zelo grdega in
nečistega; in jaz nočem, da bi to motilo Čistost tvojega pogleda...«
»Saj ne bom pogledala, dragi moj...«
Ves ta razgovor se je vršil v jako nežnem, gorkem tonu, ki je razodeval globoko ljubezen.
Nato pa se je obrnil potnik k desetniku in ga vprašal:
»Ali mi lahko poveste, če so pariška vrata ob tej uri odprta?«
Desetnik je odprl usta, da bi odgovoril.
Toda ni mu ostalo časa za ta odgovor: začul se je turoben krik, kakor, da bi prihajal iz globočine zemlje, iz ust človeka, ki je živ pokopan, in dama je vztrepetala groze, ko ga je začula:
»Na pomoč, kdorkoli ste! Na pomoč... na pomot!...«
Ne da bi pomišljal le trenotek, je neznanec bliskoma odprl vrata svoje kočije in skočil na tla.
»Čigav je ta glas?« je vprašal z ostrim glasom, ki je tvoril čudno nasprotje z nežnimi besedami njegovega razgovora z gospo.
»Glas klateža in razbojnika, ki je zaprt tu notri!...«
Štrus l
MarffinrdE? V F C F V N T K Tnlrtl
VMaribor n, dne 18. XII. 1930
Velika zaloga kuhinjske posode.
Hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. — Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Herkules«, la aluminijeva litoželezna In posteklena posoda. — Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. — Tehtnice za kuhinjo in mero-preizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokrogle in oglate Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita. deske za testo in valjarje.— Likalnike. — Razne oblike za vsakovrstno pecivo. — Kutije za špecerijo in dišave. — Kotličke In šibe za sneg. — Solnike, kangle za mleko, cedila za juho, čaj, testo in salato. — Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. — Samovare »Phbbus« in druge vrste. — Škafe o-krogle in ova'ne. — Lonce za kuhanje perila in perilnice. — Jedilno orodje In žlice vseh vrst. — Jedilne servise iz porcelana raznih izpeljav. — Kuhinjske garniture iz kamenine in porcelana. — Krožnike iz porcelana in kamenine. — Umivalne garniture in vse vrste steklene robe ter pletene košare in cekarje. Obče znana specl-jalna trgovina s kuhinjsko posodo A. Vicel se nahaja sedaj samo v Gosposki ulici št. 5.	XXX
Premog Pekienica
brez smradu in kamenja, malo pepela. Po vozovih Din 38.— franko dom. B. Guštin, Cankarjeva 24, telefon 2499.
Najboljša
in najcenejša dalmatinska vina, bela in črna, dobite, le v prvi dalmatinski kleti v Mesarski ulici 5. (Pod Glavnim trgom.)	-	-38
KOVAŠKI PREMOG,
Melovšek, Tattenbachova 13, tel. 2457.
Gojzerce, nepremočljive ima najceneje v za1o-gi Brzopotplata. Tattenbachova ul št. 14__________________________XXXVII.
Spalne sobe,
politirane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48.	3106
Gramofone, šivalne stroje,
otroške vozičke in kolesa popravlja najboljša specialna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14. Nasproti Narodnega doma.	602
Sobo in črkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Popravila
ur, zlatnine in gramofonov izvršuje hitro, najbolje in najceneje M. Ilger-jev sin, urar, Gosposka ul. 15.
Usnje
galanterija in ročno delo (pisalne mape, albume, kasete itd.) izdeluje brezhibno knjigoveznica Novak, Gosposka ulica 9. Nizke cene!	XXXV.
Kolesarji pozor!
Sezona za vožnjo s kolesi je končana. Sedaj je treba skrbeti za bližnjo pomlad. Pustite Vaša kolesa z malimi stroški čez zimo temeljito popraviti in kolo bo spomladi kakor novo. Kolo vzame popolnoma narazen, emajlira, ponikla, vse ležaje temeljito očisti, zbrusi ter na novo z najboljšo vazelino namaže in zopet sestavi, tako, da ste za prihodn e leto s kolesom popolnoma preskrbljeni, največja specijalna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14, nasproti Narodnega doma. Shramba koles in motorjev čez zimo. Brezkonkurenčne cene. Točna in solidna postrežba!
3568
T /OKLI
MARI B O R
V mojem oddelku ostan-kovDrodaam
snežne čevlje
za dame znamke 70 Ria* ,Wimpasfing' par	Klili
Franc Kormaitn, Maribor
Gosooska ul 3
ki presega Din 100’— nudi svojim odjemalcem
izredni 10% popust **	pri znano nizkih cenah
Josip Serec, Maribor
Alektandtov acetta 23
Zahtevajte povsod „Večernik“!
•Jr o j>c
J? S
Or?*
J
mm
je glasba. Dragocen dar, ki prina ša radost v domove. Zahtevajte, da vam neobvezno razkažemo naše povsod priljubljene instrumente. Obiščite nas in presenetila Vas bo nizka cena.
Tvornica glasbil
MEINEL& HEROLD
Prodajalna
Trg Svobode 6
I/
TRHJNO VESELJE PDVZROČRJD V TEH TEŠKIH ČCSIH SHfflO KORISTNI BOŽIČNI DRROVI. PRAKTIČEN IN KJRISTEN DHR SO NHSI ČEVLJU NIZKE CENE, NAJBOLJŠA
KAKOVOSTI
OTROŠKI ČEVLJI * . .
DAMSKI ČEVLJI,
ZA PLES................
DAMSKI ČEVLJI,
NA ŠPANGO . . . . .
DAMSKI ČEVLJI, PUMPS
MOŠKI POLČEVLJI . .
MOŠKI ČEVLJI, VISOKI .
Din
Din
Din
Dfn
Din
Din
125'
145'
165
195'
195
245'
«530
DOLGOTRAJNI, NEPREMOČLJIVI.
IZ ATLASA, ELEGANTNI, ODLIČNI.
ČRNI, RJAVI, SPLOŠNO PRILJUBLJENI.
ČRNI, RJAVI - LAK, ZELO MODERNI.
ZELO UGODNO NOŠENJE.
PRAVI ČEVLJI ZA ŠTRAPAC.
LUKS1ISNI ČEVLJI PO ZmERNIH CENAH. IZDELUJEMO JIH NAJBOLJE, KER RAZPOf RGRmO SRNIO IVIIV DRŽAVI fT% f** Z ORIGINAL-GOODYERR-WELT STROJI. w
Aiek androva cesta 9
NAJLEPSI DAR ZA BOŽIC!
Izdaja Konzorcij »luira« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in ureinik: FRAN RPoJtOVlC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, preustavuik STANKO DEILLA
v A' ‘•v)--