Št. 60. V Gorici, v torek dne 28. julija 1908. Letnik X. Ishaja Tsak torek insobotoob 4. »ri popoludne. Ako pade na ta dneva praxnik iiide risu prej ob 6. zveöer. Stane po polti prejeman aii v Qorici na dom poiiljan celoletno 10 K, polletno 6 K in fiotrtletno 2*50 K. Prodaja sevGorici v to- bakarn»n Schwarz t Šolskih ulicah, Jellersiti t Nunskih ulicah in Le- ban na VerdijeTem tekalil&i po 8 Tin. GORICA Uredniitvu in upravnlštvo ae nahajata t «Ntrodni t i ¦ k a r n i», ulica Vetturini h. At. 9. Dopiie je naaloTJti na uredniitvo, ogltie in naroömno pa us upravništvo >Gorice«. Ogiaii »e računijo po pttit- rrilah in licer ako te tiikajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3;krat po 10 Tin. Ako *e TeČkrat tiikajo, raču- nijo ie po pogodbi. Izdajatelj in odgoTomi urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tUKarna" (odgor. L. Lukežič). flkcija za prodajo vina. Nobena doba deželnega zbora in odbora ni bila takq plodovitnain izdatna, kakor eedanj», ki ae bližaatojemu konca. V nobeni seitletni dobi se ni delovalo tako intenzivno za deželni napredek, osobito za zboljšanje kmetijstva in po- vzdi&o občnega blagostanja oego ˇ se- danji. V tej dobi se je pOBtavil temelj za napredek y živinoreji, y yinarstva, yrt- nar&tva, sadjereji, sploh y ysem kme- tijstva. — V tej dobi je bilo, ko je deželni odbor prvikrat zapustii proatore teore- tičnega barokratizma ter spoznal, da te- žišče deželni upravi je iskati zonaj de- želne hiše med poaeatniki in med Ijud- 8t?oro. — # A T nobeai dobi se ni toliko obre- kovalo dežeino npravc ia zabavljalo proti ny, nego ˇ sedaoji. Lisii različnih barr so v tern kar tekmovali. Italijanski list „L'Eco" in liberalna „Soča" ata ae v tem oziru pnlila 35a prvenstvo. „Narod" in „Edinost" sta ja krepko podpirala in tadi „Nas Gla&" se je — posebno pred folitvami — često ostro in kriviöao za- ganjal v deželni odbor. Ves capiedni in agrarni öasnikaraki aparat je kar vpil: Izdajce so, knžsjte jib,! Predaleč bi zašli, ko bi hoteli na- vajati le nadpne člankov in notic, ki so so piaali in tiak&li proti deželni uprayi. V tem oziru naj ztdostnje razum- uema čitatelja le namig na grdo gonjo> katero so provzrofc ili označeni lit 1 i in njihovi pristaäi proii deželnemn cdbcm T zadevi nabave sena povodom grozne tozadevne mizerije t ravnokar minolem čaBD. In da bi bili ti listi yssj toliko po- iteni, da bi popravili storjeno krivico, ko so se averili, da so bila njihova po- ročila lažnjiva! Raj äel? Č.taj pazl;i?o yse številke „Edinoßti" zadnjih 14 dnij, in prepričaš se, kako irfernalno hadobno je ta list napadel v tej zadevi deželni od- bor in posebno äe slovenßka odbornita. List je danes prepričan 0 storjeni kri- vici ; a da bi to poravnal, ncu niti na am ne pride. Obrekovati, blatiti, mazati, cast krasti, to znajo poitenjaki okola „Edinosti"; a krivico popraviti, to jim ne gre? glavo, to jim smrdi, to prepuščajo naivaim „klerikalcem". Prej ali slej pride dan plačila tadi za to obrekovanje. Ljadstvo spozifit'Twej ali slej pravi namen te grde go oje, za katero tiči le pohlepnuat po svitlih kro nicab in strankareko sovraitvo. Jedva je pa dovräil deželni odbor mučno in naporno akcijo nabave sena, za katero je dobil „poätenVI^tetoßüp jod različnih strank in nzličnih straoij, vie bo ma je uudila prilika, zapričeti novo akcijo T prilog naiih vinogradnikov. V vedni dotiki z ljudstvom slišal je in slišati moral 0 velikem zaostanka vina, za katero ni dobiti knpca. Vino- gradnik je srečno otel stoj pridelek toči in moči, sttši in peronospori ; a sedaj ga ne more oddati za noben denar. Cana Tin je padla zelo, vkljab tema ni kapca. Zato je razposlal dež. odbor vseia žopancm in prizadetim činitdem okrož- nice, y katerih jih pozivlja, naj bi se ma naznanilo vrate in mncžina vins, ki je še na prodaj, ter ime prodajalca. Na drogi strani obrnil se je pa na vse iz- yen deželne zastope, korporacije, gottil- ničarje, institute itd. s posebno okrož- 1 nico, 8 katero jih opozarja na veliko 1 množino dobrega naravncga vina, ki je pri nas äe na prodaj. ; Na ta način se ;e dognalo, da je v deželi še kakih 20000 hektolitrov vioa na prodaj. Dosegli so se vspehi tadi y toliko, da so se obrnile nekatere solidne tvrke do deželnega cdbora s prošnjc, da se jim pošiljajo azorci vina. Seveda deželni odbor se ne spnšča I y nobene špekulacije glede prodajo vina ; '; maryeö opravlja le < ftljedelca ter stori, kar je y njega moči, v prilog naiema Ijadstva. PnČakaje za stalno ^poštrr.fga" plačila od raznih etrank in liatov tadi za to ak<-;io. Tolaži se pa, oziraje Be na sta- jfvsko priaiovico: „Die gchlechtesten Fiuchte sind es nicht, an denen die We- spen nagen". Dopisi. St. Andrei. Zopet se je obregnil neki dopisnik v nmazani „Soči" dne 14. t. m. ob naiega č. g. hoiat». To libe- ralno človeče bi se rado na vse načine ncrčevalo iz vseh tistih, ki ne trobijo v njpgov liberalni rog. Ta otročaj skaša sedaj obrekovati g. karata v dopisih na tike načine, da se to že iiberalcem gabi. Ožita ma terorizem ter da hoöe postati gospcdar v občini. Ni vredno na to od- I govarjat1, ker ljuist?o dobro pozna nt- mene in delovanje g. karate. Nas res dobri pastir hoče le čavati, sebi izročene ovčice pred krivimi poti. Le kak nezvest in podivjan koze), se drzne očitati gosp. karala poleg dragega taii krivičnost. ', Prašamo g. Aotireja Zavadlara, ki je ' yodja naš h liberalcev, če tadi on tako j meni o g. karata ; in če meni, ali more dokazati, kar „Soča" piše. Prepričani ' amo, da tega nihče ne more; zato pa ostane dopianik podel lažnik in obreko- valcc, dokler we iloközi» avojih txditev. Dc- pisnikiaže tadi, ko pravi, da je g. karat od cerkovnika zt hteval,naj od sebespodi poln- brata Iiidorja, ki je blagajnik y lib. draštta Rssnica je, da se gospod tradi, ; njega iü vsakcga trezneg* človeka od- | vrniti od liberalnega draštva. Dopisnika naj bo povedano, naj pometa temoljito in korenito v svojem \ Hb. drostva, kjer je dosti gnjilobe, drage ] pa naj pnt-ti pri mira. Če pa tega ne etori, popišemo ob priliki vso njegovo izobrazbo in postenost. Dopisnika k sklepa zakličemo le še to le: Bog ve, če ne pride se prilika, ko boä prosil gospoda karata za pomoč in posredovanje y «ryojih potrebah. Iz Solkana. V četrtkovi ,Soči" so objäyili naii liberalci, da so nabrali o prililri volitve žapana neko svoto za „Dru&fco 8v. Girila in Metoda". Med da- rovatelji emo zapazili tadi nekaj imen naših pristaiey, med tem ko korporalo- vega imena liberalne stranke nismo našli. Vprašamo: Koliko je izpaiöeoi korporal daroval za dražbo sv. Cirila in Metod^ pardon za „L"goM ? I^4tlriJ^^riJ&ači. Di na dopis g. Kocfcnffča^^oči" äe le zdaj od- goyoriro,"^^wzjfepk ta, da me ni bilo doma, ker sera^^^^al po Geikem. Obiskal sem tadi Karlove van in okoiico, da bi videl srečne krayp, ki imajo razon kras- nega bleva še kopaino, tcaletao in sobo za mo'zenjp, pa pri vsem popraievanja jib nißem mogel dobiti. Videl Bern par lepih hlevoy, pa tndi zanemarjene, ker je tadi tam veliko pomanjkanje poljskih delaTcev, kakor pri nas, in za to posestniki ne morejo zmagovati dela, To je res, vse drago je pa f*rbanje g. K, G. E. pravi, da je z vspehora na Idriji zadovoljen. Jaz sem tadi in želim iz srca Njerta in tovanžem povsod jednak vspeb. Piše tadi, da bi bil jaz rad one- mogočil vsak nastop. Ta Njegova trditev je neresnica. Ali nisem jaz go-podar pro-tora pri cerkvi? In kot gospodar b: bil Njemu lahko takoj pokazal pot, po kateri je priše', pa tega nisem storil. Iz tega je pa tadi razvidno, koJiko je vrednö Njegoyo čvekanje 0 moji osebi. Janak je pa res g. E. V „Sect" prav mcgcčno bobna ob „Zvezo", katere si ni npal na Iiriji pripoznati in je trdil, da pride v imena kmet. društv», in ko sem ma jaz rekel, zakaj da je na vabila BZ?ezau podpisan», je odgovoril, da je to formalen pogreiek. Sliši pa najbrže tadi travo rasti, ker je sliial Idrijčane govoriti, ko so vai molčali. Malo več soli bi se že Bmelo pri- čakovati pri g. S ? Čema sebe brez po- trebe izpostaviti javnema zasmeha ? L1STEK. ßajka 0 ljubavi. \ j)omen Ludovičin. i — Vidiš, to je bajka ! — De;al je 3 povdarkom in ji milo pogledal v ne- dolžni, modri očki, v katerih je bila skrita neka tiho enivajoča želja in jedva porojeno hrepenenje po vecero, ki ji ga je naslikal v bajki. Zrla ga je 8 tiho ra- dostjo na obraza in z nekako prosečimi očmi. Dela ma je levico okoli vrata in ; iepnila ; — O yecera pripoyeduj I Naslonil se je k njej in jo poljabil na čelo. Ztati njeni kodri so zadrbteli ob seneih, kakor da bi ee vzradoatili diha mehkega poljuba. Pogladil ji jq okrogli Hei in se ji sladko nasmehnil. —¦ Daj, daj, pripovedoj 1 Tako proseče ga je pogledala! A on je obrnil oči od nje in se zagledal v rmenkasto daljo. Zazdelo se ma je, da gre tam v daljini nekje veöer čez pianino a to- lažbo in miroin in nado y nejasno bo- dočnost... Dela au je glavico na koleno, po- gladiia ma podbradek in vzdihnila: — Daj, striček, poyej I — Naj bo! A ne boä razamela vaega. Bilo je v davno prošlih časih. Ljadje govore, da je bilo takrat, ko so se rsztrgani oblaki privalili čez pianino in ae je v jasni noči prikuzala zvezda- repatica. Videli so, trde, tistedni večkrat vile na planini rajati v širnem kroga in izginjati v poznem večern v dolgi vrati pod zvezdnato nebo. ( Upal se ni nikdo po solnčnem za- ' tonu čez pianino. Tadi pastirji so pri- ganjali že v prvem mraka svoje cede iz višav boječi se naravnih znamenj in vil, ' 0 katerih so <5oli, da napravijo človeka mnogo neprilik, ako se jih predrznemo- titi y njib plesa. Bil je nekega dne krasen yecer. Solnce je gledalo le s svojimi rožički äe izza strmega pobočja daljne gore. Čez nebo pa se je razlivala bhka rmena , barva. Tih somrak je spaatil krila na ; pianino in jo objel. > Pastirji so priganjali čedečezsleme | in si y dolgem nkanja odgovarjali med potjo, da se je daleč razlegalo po oepo- rastenem pobočjn. Yedno tišji so poata- jali ti odmevi, dokler niso slednjiö atih- i nili y dolini. | Planina je bila zapusöena. Zadnji | aolnčni plameni bo izginili pod mrako- i' vimi krili in tih nočni mir je plal čez Ne! Ali ni bilo slišati glasa? Tako prcsečega, jokavfga? Kdo je neki äe na planini? In spet tako milo: — Oj, mamica, moja Belica, moja ovčka... Črna senca je haäknila čez rob in Be do solz ginljivo zajokala. Bil je mlad pastirček. Priiel je z dragimi na pianino in pripeljal svojo Bel ca. A pri trganja planinhkh cvetlic je zaiel predaleč čez rob in ni opazi, da je solnce atonilo in, da so ee drngi vrnili v do). — In ga ni bilo Btrab, striöek? — Pogledala ga je z boječimi oöki. — Ni ga bilo, kajti 0 vilah ni ie ča', da bi bile hndobne. Sedel je na mrzli kamen in si z rokami brisal so- krapoine oči. V dušt so ma vstajali spo- mini na Belico in ma zagrenili še bolj notranjo bol. Prejokal je nekaj časa in se spet spostil y tek po pobočju. Žilostno je odmeval obnpajoö klic ob. porobkih. Dosegel je dolg jarek, zarasen z gabri in nizkim grničevjem. Tema je bila. Lovii se je ob dolgib vejah in drsal tradnih no^ navzdol. Kar ja obstal! Ziöal je raz strmi rob pridaäen jok. Splezal je po strmini in zazrl nennvaden prizor. Videl je kraano devo. Zapletla se je bila z dolgim', zlatimi lasmi y vejevje rokami. Zasmilila se ma je in je stopil bliž;e. Opazila ga je z lepimi, a so'znimi oemi in dejala : „Reši me in obilo ti bo plačilo!" In deček je stopil pod n'zko vejevje gabrovo in jo varno ote). A krasna deva ga je v zahvalo mehko objela in mn pritianila vroč poljnb na nedoižne oči. Dpjala ma je: „Veliko zahvalo sem ti dolžna, kajti ako bi ne bilo tebe, bi žalostao amrla v trdih obje- mib gabrovih. Zato pa pojdi z menoj v kristalni grad pod goro, kjer ti dam plačilo !" Prijela ga J9 za roko in ga pri- vedia v grad. — In kdo je bila ona krasna deva, striček ? — Vila je bila. V grada je bilo yse zlato, da je deckn jemalo vid. Ni se mc- gel načuditi toliki krasoti. Pozabil je kmala na dom in na ovčko. Vedla ga je iz sobane v sobano in ma kazala različne dragocenost'. Priila sta slednjič v malo, y zelo lepo okinčano eobico. Ta se je vila vstavila pred yisoko, bogato okra- äeno omaro, jo odprla in vzela iz nje mal zavojöek, na kojem je bilo zapisano L zlatimi örkami : ljabav. Dila ma ga je in rekla: „To je ljabav. Nikar je izgnbiti, kajti to je naj- rlracocdaeiši dar. ki ti ga morem dati. številna množica Ijadstva. Bilo je tarn zastopanih mnoi?o društev kranjskih in mnogo zHBlopnikov drnštev koroških, šta- jerskih tržaških in gor ških. Škofja Loka je bila okrašena z zaatavami in z mlaji. Nad telovadišoem napravljen jo bil lep slavolok z napiaom : B'atom Bröen po- zdrav ! Pred trndom v mesto je priöako- vala izprc?oda ogromna maožica, na čelu ji okoliški žapani. Prvi je došleca pc- zlravil mestoi žapnik Skofjeloskidahovni syotnik č. g. Avg. Šinkovec. Dož. poslanec ia žapaa g. Zabret pozdravlja došle gosts kot dež. poal. okraja in v imena navzočih žapanov in okoliških občin želeč zborovanja naj- lepšega napeha. Pod zgodovinskim mestnim grbom na glavnem trga, ki jo bil skoro premaj- hen za toiike nonož ca, je sprejel goate meatni svet na čelu z žapanom L ila kje kaka riba sipa, kar je v onem kraju sedaj poleti vsakdanja prikazen. Ko je tako hodil po nabrežju, zapazil je nasproti vrtu Velikega trga i nedaleč od vznožja poinola Sv. Karla ! na dnu morja tri velike sipe. Sei je na krov tam blizu priprovljenega parnika ,.Miramar", da bi si izposodil ostrve (to so vile za ribolov, za katere rabijo ribiči laško ime: fošino). Ko se je pa vrnil z ostrvami na prejšnje mesto, sip ni bilo več. Ali nedaleč od tam je za- pa'zil na dnu morja velik omot. Posre- čilo se je mladeniču kmalu spraviti omot na kopno. Ali glej groze, — iz omota je kapala kri. Lakovič je sei po- klicat redarja, ki jr bil tam blizu. Kmalu so prišli na lice mesta še drugi redarji, rned njimi tudi polieijski adjunkt ^rei- ner, ki je pregledal omot. In lssi if hil nmnt ndvit. nrenričali glava, ki je morala biti pred kratkim časom odrezana od trupla. Glavo so na posebnem mrtvaškem vozu prepeljali v mrtvašnico pri Sv. JuŠtu, kamor je prišla sodnijska komisija ter doliajalo tudi mnogo ljudi, da bi spoznali uinorjeno žrtev, posebno ker je manjkala doma marsikatera žensko, o kateii niso doma- čini vedeli, kam je izginila. A nobeden ni spoznal glave in le slučaj je dovedel polieijo na morilčevo sied, katerega imajo že pod ključem. Glava je bila zavita namreč v neki papir, na katerem je bilo napisanib nekoliko muzikalnih not, pod katerimi je stalo podpisano ime Födran pl. Födransberg. Kmalu je polieija poizvedela, da stanuje v Rojanu št. 272 (nad župniščemi nekaj časa sem neki Födran pl. Födransberg. Ta je umirovljeni inžener avstrijske mornarice in je bil tudi nekaj časa uslužben pri avstrijskem poslaništvu v Carigradu. Včeraj zvečer ga je polieija are- tirala in preiskala njegovo stanovanje. Našli so nekaj groznega. V nekem kov- čegu namreč je bilo spravljeno razko- sano človeško truplo • umorjene žene. Bilo je sedem komadov: roke in noge v kovčegu, čreva v rešetu, drugo truplo v neki omarici. Dognalo se je, da je umorjena ženska neka 30-letna francoska kanconetistinja od Cafie Chautant Lucie Fabry, rojena v Milanu a pristojna v Tunis. Živela je s Födransbergom še-le nekaj dni. Umor pa se je izvršil kakor menijo sosedje v soboto. Födran pl. Födransberg taji, da bi bil on izvršil umor. Zaprli so tudi hišno lastnico Celic, ki je živela baje s Födransbergom v jako intimnih razmerah. Födransberg je doma iz Kamnika na Kranjskem. Ta grozni zločin, ki je sad moder- nega in toliko hvalisanega naziranja in vzgoje, je napravil na vse grozen vtis. —v Volitev župana v Sežani. — V Sežani je bil v nedeljo zopet izvoljen za župana gospod Fran Štolfa. trgovec. — Živinski semenj na Opčiaah. — Od 2. septembra t. 1. naprej se ave- dejo na Opčinah tedenakiživinski aemnji, ki se bodo obdrževali vsako sredo. Ako bi bil v sredo praznik, ,bodo semnji pa tisti dan po praznika. Semnji bedo tra- jali od 9. are predp. pa do 2. pop. Za- četek in zvrietek semnja se bodonazna- njal z bitjem zvona na plat. Pred 7. in pol aro zjatraj ne bo smel nihöe pripe- ljati živine na semenj. I4otako se ne bode pripašiala na semenj živina, ki bi bila prignana po 9. ari. PUöevati bode od živine to-le aejmarino in sicer: od vsakega konja 40 r, od žrebetado enega leta 20 v, od vola 24 v, od janic 16 v, od telet 10 v, oi kozlov in ove 8 t, od prasiöev in sicer odraslih 12 v, od mla- dih praiičev 4 v. — Ptlfji lov. Tržaikonamestaiitvo ]i naznanilo tak. municipijn, da je do- Toljeno loviti vrabee, kose ikorce. — Občinske volitve na otoku Čre8-a. — O.ok Čres, na katerem se nahaja veö še precej velikih vasi, tvori jedno8amo krajno občino, obatoječo iz reö katastralnih oböin. Obč. arad se nahaja seveda 7 glavnem mesta Čres-a, v kate- rem žive ltalijani poleg velike večine Hrvatov, ki so se zaöeli ie-le v zadnjih letih zavedati. V vseh dragih podobčinah pa žive izkljačno Hrvatje. Uprava te ve- like oböine nahajala se je do sedaj vedno y rokah Italijanov, ki so postopali s ta- mošnjitn Ijadstvom kakor Tarki s svojo rajo. Eakor reöenr, zadnji čas bo se za- čeli tadi öreik i Hrvatje zavedati svoje narodnosti in pri občinskih volitvah, ki se ravno sedaj vrše, naporedah fo prvi- krat Hrvatje boj Italijanora. V soboto so končale volitve za III. razred in ze pri prvem poskasa | dosegli so Hrvatje prav lep Yspeh, kajti hrvatska lista je dobila 389 glasov, italijanska pa 558. Ako se pomiöli na dejstvo, da eo poribili Ita- lijani pri teh volitvah vsa dovoljena in nedovoljena sredstva sme se smelo trditi, da so Ie po alepariji priili do zgoraj oznaöene veöine in da je to najbrže Pravi: „Shod sem priredil na željo ne- katerih domaöinov, ki bo me zato pro- sili". Tiati domačiai (?!) pa so pastil: p. g. E. na cedila in se za Njegov shod še zmenili niso. Ali ni to najhojfa za- fi-kacija, kakrino si čloiek le misliti more ? Vgriznimo še tiroisko jabolko. Kako po hotelih derejo svoje goste, za to Be paö kmet ne zmeni, ampak njegova oskrb je cena, po kateri on proda svoje pridelke. Gotovo ki bili prav htaležni g. K. ne samo IJrijöani, ampitk ui Goričani, ko bi nam poveda), ? katerem kraji na Tirolskem prodajajo do po 8. ampak po 4 K jedno jabclko Id kako ae piie trgovec, ki jih po tej ceni plaöaje. Domišljavost g. K, že meji na me- galomanijo, ker drngače bi se ne raz- koračil pred menoj kot star rfrajtarM pred rekrntom in mi napovedal, kaj moram Ijadem razlagati. Ta mladič naj ve, da si bo moral ie velikokrat asta obrisati, preden bom jaz upošteval nje- gofo be8edo. Moja bira todi grize g. K. po tre- baha. Vso mojo biro, le pridite in po- berite jo, prfpmtiin g. K. in torariiem, da se bodo vsaj enkrat oasitili, da ne bo treba vedno farjer žreti. Upam, da boete zdaj zadoToljni! Na zadnje ne more prikriti sTojega hrepenenja po rujnem Vipavcu v moji kleti in ker ga Dieem povabil na ko- zarec, da bi si izplahnil soho grlo, bi mora srojo jezo ohladiti na f*roTžih. F r. R a z p e t, žopnik. Podmelec. V „Soči'4 od 25. t. m. je /od dopisom, ki meri na našega g. iupnika, podpisanih 35 mož pod naslo- I vom: „Temljinski naprednjaki". Kdor ten mož ne pozna, bi mislil, da so res sami Temljani. Pa ni tako res Temljincev je med njimi je nekaj, drugi so Klavžari, Humčen, dva Podmelčana, en Seljan, Knežani, železničarjiin en Za- gačnikar. Da so to sami zreli sovražniki duhovnov, tega ni skoraj treba niti ome- niii. Na prvo točko dopisa odgovorimo kratko to-le : Ako je bilo in kar je še lepega petja v naši cerkvi, je to zaslu- ga g. Ivana Krajnika, bivšega tukajšnje- ga nadučitelja in nobenega drugega. Naši mladi fantje so sedanjemu g. nad- učitelju dolžni le zato biti hvaležni, ker jih ni hotel poučevati v petju, ko so ga za to prosili! Ako želite prič, smo tu- kaj na razpolago ! Hinavci, ki ste sami že večkrat priznali, da verujete le v Bo- ga, ne pa v to, kar d'thovniki uče, in da duhovnov ne marate. To se vidi iz vsakega vašega dopisa, Vi se drznete pisati in govoriti v imenu velike veeine poštenih in vernili faranov? Trdite, da prvo leto „ofer" ni pri- tikal g. župniku. Kornu pa? Morebiti ti- stim trem, ki so zadnje tedtie podpisc pobirali za vaš zmeden dopis ? Očitate g. župniku, da je opustil pridigo v Lojeh. Če je to storil, je imel gotovo vzrok za to. Koliko je mnogim izmed vas za pridigo in krščanski iiauk, to se vidi prav lepo vsako nedeljo in praznik. Kar se pa tiče delavnosti g. žup- nika, inu je dal najlepše spričevalo edeii ; izmed podpisanih pred dobrim letom v „Soči", ko je rekel: „Ta župnik dela i več sam, ko poprej dva." ! Vode ne rabi g. župnik sam, ka- kor krivo trdite, ampak jo rabi cela vas ¦ z liberalci vred. Za lastno rabo g. žup- :' niku ni bilo treba nabirainikal lahko bi \ si bil s tistimi stroški sam napravil vod- njak na dvorišču ali v vrtu. Kar je pa ! dal, smo vsi prepričani, da je dal iz naj- boljšega nainena, ker je vedel, da dru- gače nabiralnika ne bo. r Štedilnik v kuhinji je bil v resnici ' potreben in poirebna tudi poprava. Pri- -! ča temu je ne le g. podžupan tukajšnji, > ampak tudi dimnikarski mojster iz Toi- \ mina, ki je enkrat štiri ure gasi!, ker se je vnelo podstrešje. Ako bi bil g. žup- . nik le hotel, morali bi mu bili farani vse • to napraviti. Za druge vaše čenče v dopisu se ; ne brigamo, ker so pisane Ie za tiste, I ki mislijo z „napredno" glavo. I Če pa želite videti ta dopis potrjen . s podpisi mož naše stranke, karpovejte! Videli boste uspeh in imeli boste še bolj dolgi nos, kot sedaj. Podmelčani. Polifični preglei Turčija. Revoltiranje turikih Tojaih čet t Macedoniji, katerema so at ali na dela mladotarki, trajalo je komaj tri tedae in ie je dosegio to, za kar se je borilo, namreč mtavo. V četrtek je bilo namreč pri Saltana v Jildiz Kioska veliko po- svetovanje in koj potem posvetovanja je odšel veliki vezir 8 sultanovim iradejem na visoko Porto in obvestil ostale mi- nistre, da Be je ealtan odločil nanovo uteati nstavo iz leta 1876. Neposredno po tern aradnem obveBtiia so razširili nradniki to Test po vsem mesta. Koaalu na to se je sbrala v Stambula ogromna množica Ijadi iz Pere, G»late in Fanaya, ki je navdašeno klieala: Ž vel sultan, živela nstava. Sal tan Be je namreč do zadnjega trenatka protivil zopet aveati konstitacijo, ko pa je doila Test, da po uporniki iz R >sne zavzeli Bitolj in drag» macedonska mesti, se je odloöil vdati vladajoöema gibanja. Tikoj poten je obvestil ealtan o svoji odloöbi iejha Ü1 Islam; Šsjh se je sprva apiral snl- tanovi odloöbi, ko pa je izvedel o do- godkih v Micedoniji se je vdal, zlasti z ozirom na to, ker je mnenja, da se z usUvo prepreči tadi r«f rmno delo ve- lesil T Micedoniji. Zistopniki velesil bo takoj na to prišli na viaoko Porto, da se its jrmirajo o aredbi konstitacije. Po aätiivi leta 1876 obstoji zakonodajalno zaotopstto iz senata, ki ga imenuje vlada in iz izvoljenfgi parlamenta. Parlament ima samo pravico razpravljati o prora- čuua, v vseh drag h držarnih zadevah pa ima baoao posvet)?alni gUs. Prva tarika ostava je bila daa* 23. decembra 1876, prri pariament pa je bil otvorjen 19. marca 1877. Iz razaih meat Micedonije se po- roča, da je bilo razglašenje nstave ispre- jeto z veiikim nardašenjem. Mladotarki zagotavlj»jo, da bode odslej tladal mir in red^ ker rerolacija ni bila naperjena proti sultanovi osebi, ampak le proti ab- solatizma. Raj so pray za prar ti takozvani mladotarki? Oai trde o sebi to-le: Mi smo pred rsem Tarki, ali potem moderni Ijadje. Naša „Otomanska iigau za jedinstro in napredek" zahteva, da se povrne naroda konstitacija K 1876 (I. 129a ere tarike). Nismo sovražniki krščanor, ampak zahteramo jednakost za Tseb. Nočemo krvi, ali, ako bomo napadeni, se bomo branili. Vai smo za snltana, ali on se mora reäiti sTOJih lažnjiTcev in ugonobiteljer Tarčije. Et- ropska Taröija mora oatati samo Tarkotn ! „L'.berte, ^galiie, fraternite !" Torej evropska Tarčija mora ostati samo Tarkom, tako pravijo Miadotarki in prav zato je tadi veliki tarški da- hovnik Šejh Cl lilam bil za proglašenje astave. ker je vse I) naperjeno proti reformam. Takega in tako naglega pre- obrata niso pač pričakovale evropake ˇelesile posebno pa Arstrija, Risija ia Anglijs, vse, ki bo si zadnji čas tako razbijale glave z avedbo novih reform v Macedoniji, za katare se danes Mlado- tarki, ki so postali gospodarji političnega položaja v Tarčiji, prar niö ne brigajo. Kaj se bo iz tega izcimilo, dandanes nikdo ne ve. Ali najbrže se bližamo na Balkana novim političnim zmeinjavam, ki postavljajo evropski mir v velikanBko nevarnoat. Bolgaraka mobilizacija. \i S.;fiije javljajo, da so dobili vsi bolgarski reservisti obvestilo, naj bodo pripravljeni. da se pokliöejo pod orožje. Na taräke vladne kroge je napravila ta vest silen vtisk. Sicer pa se je že preje vedelo iz zanealjivega virt?, da je skle- pala bolgarBka vojna aprava o sploSni mobilizaciji. Novice. „Goriško kinetjiko dru5tvo" in „Guriška zvezau. V zapisnika seje oir. odbora „Goriškeg* kmetijskega draätva" v Gorici z dne 2 jalija t. I. čitamo kot odgovoF na neko vprašanje odbornika, gosp. Zego sledeče: „Predsednik pojaa- naje, da se je draštvenp vodstvo aže koj pri astanovitvi obroilo Da „Goriško zvezoa za ekapno delo, da je pa ista po svojih pravilih stavila neBprejemljive po- goje, po katerih bi mvralo namreö naie draitvo na deležih vel iko svoto vplačati, zavrača pa odloöno trditev predgovoroika, da bi bilo „Gor. kmet drK p dHtično, draštvo se ni in se ne bo y politiko mešalo". — Noöemo preiskovati, ˇ ko- iiko je bilo vpraäanje dotičnega odbornika opravičeno. Kar se tiöe vmešavanja dra?t- va v politiko, o t'm ima jo pad razni Ijadje po naši deželi razliöna mnenja. Ker so pa hoc© javho nekako pribiti, da je „Gjriäka zveza" kriva, da ni prišlo do skopnega delovanja obeh kmetijskih korporac'j smatramoz) potrebno reagirati v javnosti na neresnično poročiio gosp. predsednika*MGor. kmet. draätva". „Gor. zveza" je na dopis drnitva svoječaano odgovorila, da se da skupno delovanje g'ede naročevanja kmetijskih potrebiöin pravoveljavno le tako izvršiti, ako dro- itvo pristopi k zvezi kot clan. Zveza je to morala zahtevati z ozirom na svoje razmerje nasproti davčnema zskona. Ker bi G. k. dr. moralo po pravilih vplačati preveliko svoto deležev, se je draätva naznanilo, naj vplnča le toliko deležev, kolikor bi ma jih pripadalo po Stevila draštvenikov 30. avgusta IQ05. Koliko draitvenikov je imelo G. k. dr. takrat in kje bo ti nesprejemljivi predlogt? 3d veö ! Zastopniki „Goriike zveze" so ta- krat izjavili G. k. dr., da zveza spre- menipravilavtemsmisla, da omogoči pristop korporaci- jam, ki niso zadrnge in imajo ogromno število članov. Tako spremembo pravil je „Goriška zveza" tadi že isvršila, a G. k. dr. ni iskalo več Bknpnosti, pač zato — ker je zveza „klerikalaa", „Go- riško kmetijsko droštro" pa „liberalno", kaj ne da? Škofjeloško slavlje S. K. S. Z. — Škofjeloško slavlje S. K. S. Z., ki se je vriilo minalo nedeljo, izpalo je nad vse sijajno. Udeležila se ga je jako mnogo- Nosi ga veduo pri sebi in ne pravi dra- gim 0 njem iM Prijela ga je spet mehko za roko, gl provela iz gradu in ga Bpremila v do- lino. Zabičala ma je strogo pazljivost in spet izginila v goro. — la Belica, striček; ali jeiel brez nje domov ? — Da brez nje je šel. A ovčka je bila že ? hieven, kjer je šla z dragimi pastirji s planine. — A bajke ni äe konec ? — Ne, dolga je äe, a ne boš je ra- zamela. Poalaiaj ! Iz malega pastirja je zraael v mladeniöa. Nosil je Se vedno ljabav a seboj. Varoval jo je in pazil nanjo, kakor na laatno življenje. A Bedaj ni pohajal več kot pastir po planini, am- pak je bil dijak v daljnem mesta. Nikdo bi si ne mislil, da bo revni paBtirček kdaj ie agleden mož. A prišlo je, k&kor je moralo priti. Krasen jalijski večer je gledal öez pUnine. ko ae je dijak vračal v rojstno ras. Lihka aapica je vela pod mrako- vimi krili Öez dolino, da je tiho šultelo listje na akaeijah ob poti, kakor da bi si pripovedovalo o ie ne probajenih pravljicah. Sei je po eamotni poti zatopljen t pot do sedaj ravna pot, pot brez ovinkoT, pot, ki ni vodila ob prepadih. Skoraj se je vzradoatil še nadaljne prihodnjosti. A takrat je švignilo od večera čez dolino kakor težka misel in zaječalo t višini. Oüri se je, a ni videl ničesar. Uatal pa mn je v daäi spomin na oni presrecni večer na planini. Segel je z roko na prgi in — ratio Väkliknil: „Moja ljabav, moja ljabav, oh, bvojo ljabav sem izgabil". Stemnilo 86 mu je pred očmi... Gledala ga je z nemirnimi očki in na njenem življenja polnem obraza si čital, da ni razomela bajke. — Vidiš, ßaj sem ti dejal, da je ne boä razamela. — Ja-li umvl? — Ne. Poslašaj! Pravil je pozneje : ,...Zavedel sem se in težko mi je bilo pri sren. Svojo ljabav, najdragcce- nejši dar Bern zgubil, Kakor da bi vrgel kdn ogromen kamen na dašo in bi jo popolnoma potrl. Spoznal sem, kaj aem zgabil in sklenil Bern, še isti öas jo po- iakat', naj stane kar hoče. la vrnil sem se po poti, odkoder sem pribajal. Pozni mrak je äel z menoj, a jaz sem akrbno i8kal izgabljeno ijabaT. ^-«l^«»J"»'I «*» ItnJiA a nnlim in •am ilVl „Ali ste jo našli, mojo ljabav ?" Začadeni so me zrli in zmajali z glavo. Niso razameli vprašanja. Ia iel Bern dalje in dalje z nado, da zazrem spet drag spomin na svojo mladost. In hodil sem ves večer, vso noö,.. Solze bi jokal a v daii je bila velika praznota, velika paičoba, kajti ljubavi ni- 8em imel veö. Krasno jatro je stezalo rožne prste na vzhodn, a na zapada je iaginjala noö. Priiel sem v mesto..' — Striöek ! Kako jo je iakal, koje bila vendar tema? — Biia je r zlatem zavojčka in je odsevala v noöi. — Ia je ni naiel? — Nase). A poBlniaj 1 Prišsl je v mesto in prehodil vse nlica. Praial je mimoidoče: so li naili ali vsaj videli kje njegovo ljabav. A od nikogar ni dobil ngodnega odgovora. Potrtega srea in trudnih nogje osta- vil raesto. Š9I je po poti, ki jo je hodil prejini veöer, in videl, da je na poti njegovega življenja nastal velik ovinek. Akacije so saätele nad njim tihe veßerne pesmi, öez dolino je plal zadnji veöerni ave, slavec je drobil v nizkem grmivečja : a on ni öul toh glasov. Mrtvo in prazno je bilo v njegovi duši. DufiAvnn in teleano Dotrt ie oriiel Devojka je ila v noM mimo hiš. Srečal jo je in dejal: „Glej, lvks, ljabav sem zgabil. R)B- nieo povej: si jo ti našla ?u rwKakino ljabav ?"" ,Mojo ljabav. V zlatem zavojčku je bila, ki je odseval v noöi". „„Tako ljabav? Da, našla aem jo."" „Oh, daj mi jo, daj mi jo nazaj, izgabljeno ljabav !" Milo proaeöe ji je zrl v velike, ne- dolžne oöi. Zielo se ma je, da je skrita za njimi prav ista njegova ljabav. Po- gledala ga je s tihim nasmehom in ni odgovorila. „Daj, Irka, vrni jo... vrni jo ! In Ivka je dejala tiho: „Samo pol". „Samo pol?... Pol... Naj bo 1" Vzela jo je in ma je dala polovico. A v njegovo daio se je naselil spet mir, spet ona radoat. Pogledtil >o je tako hva ležno, tako Ijabezaivo... Tiha noö se je smehljala ljabav), ki je plamtela z enakim plamenom v prviö Be sreöanih bitjih.. A vila je potočila skrivno na pla- nini. 01 žaloBti ali od radoBti ? Kdo ve? Gledala ga je vea öaa z nemirnimi oöki. — — Vidii, da nisi razamela. Dragič ti ne born pravil več takih bajk. Loterijske ätevilke. i 25. julija. Danaj......32 54 37 24 64 Gradec......49 61 45 59 48 Rojflhi! hupujte narodni holeh „SolshEga Doma". B. 579. Razpis zmanjševalne dražbe. Razpisuje se zmarj^evalna draž- ba za oddajo zgradbe šolskega po- slopja za podružnico cepovanske lj. sole v Puštalah. Sklicna cena je 5.300 K. Xacrt. preudarek in siradbeni pogoji se morejo vpogledati pri podpisanem c. k. okrajneni šolskem svetu v navadnih uradnih urah. Rok za vlaganje pismenih po- nudeb (kolek 1 K), s katerimi treba vlozilt tiidi 5-odstotno varščino, \ poteče dne 13. avgusta t. 1. ob 12. uri opoludne. [. fcr. oftrajni šolski suet. V GORIC1. 21. julija 1908. Attems I. r. predsednik. Cerhvena mizarska dela v rtmshEmin gotishem sloyu izdelujc fl. Cernigoj-Gorica. IzTrstno peciro priporoča spoštovanim meščanom in okoličanom pekovski mojster 3ÜKDB BRUTUS v Loiici Šolska iilica št. 6. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste MajdiČevega mlir.a. Tovama lisa sdlikovaia na otirtni ss raistaii v Gmci 1.1900 te FRANC KRAU - Gorica, Kapucinska ulica št. 9 ¦ priporoča cenj. gg. trgovcem razno- vrstnega kisa. Cene zmerne, po- strežba točna in požtena. Fani Drašcek, zaloga šivainili strojev Gorica, Stoina ulica h«š št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mese čne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Prip oroča iPrva goriška tovarna umetuih www swww ognjev s strojnim obratom izdcluje: rakete bcngaličnc Iuči, rimskc svcče, ko- Icsa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje pap'rnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- i rente v velikosti 120cm\200cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica, ('. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske ------— palače.)---------- Ivan Bednarik priporoöa svojo knjigoveznico v Gorici ulica della Croce štev. 6. MOlč eevljar ; v Semeniški ulici 1 , v Gorici ! pnporoca se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvrsu'e hitro. v mizar in v lesni trgovec v Poüpri, i Mill ivep železnišfceia mosta (na cesti, ki peljeproti GradUki) o o o Trjr je tudi z opeko, ima ve- liko /alož?o vnakovrstnega trde- ga in mekhe^a lena domačega \rx tujega, veliko zalogo pohišt- va, vinskib posod, stiskalnic itd. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka irlica št. 25 priporoča Častiti duliovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na c!»želi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob Va kilainod enega lunta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovegi v Ajdovščini. Vse blago orve vrste Poprava in komi- sijska za- loga civo- koles in šivalnih strojev pri i ^S Gorica | Prodaja tudi na mesečne ob- «¦.-».« roke. Ceniki franko. • DUOsll° ! Stara dvokolesa se emaj- 3—V. I lirajo po ceni z ognjfm gJJJ Prosiva zahtevati listkei Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cen© nizke, solidna postrežba! I Ebc krHMO nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže I R potrdüi najine nove tnssrikaRske blagajne, da je kapil pri nain -t& 1 100 kron blaga. ProiivA Kahtevati listke! Poior! Eno krono nagrade Posor! Eno krono nagrade! 1 Telefon št. 72 Poštnohran. rač. št. 51.292 „CENTRALNA POSOJILNKA" __-----------. v si0RKI ————.^ registrovana zadruga z omejeno zavezo v lastni hiši M M Corso Giuseppe Verdi št. 32, I. nadstropje m m Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje od 1. jan. 1908 dalje po 5%. Daje posojila na nienice po GVsVo in na vknjižbo po 5Va%. Dalje daje posojila na 5-letno inesečno odplačevanje ki znaša od vsacih 100 K 2 na mesec-----------------------------------------¦----- Stanje hran. vlog dne 31. dec. 1907 K 1,816.352.73 Promet due 31. decembre 1907 . . . K 5,457.131.53 CENJ. DAME IN 60SP0DJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vediio le najboljši. Original-flictoria stroji ^\,:, • Po 10 letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji so „¦,,;,.•,.; ;,, domačo rabo in obrtnc namene. Original-Victoria stroji so najPriPravnejši za umetriu vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankarn učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Victoria stroji so na^p izdeiek A vseh dosedaj obstoječih tovaren. fl Za vsak stroj jamčiva 10 let. W \l Nikdo naj ne zamudi priliko \i ogledat si pred nakupom „Original- ^ Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Pucli" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, I