------    317    ------
Starozgodovinskc stvari.
Špitališki tabor
in še kaj druzega.
V prvih desetletjih 13. stoletja sozidal je mejni grof Istre Henrik, grof Andechski iz Bavarske, sv. Antona spital na Poekesrukke (Bocksruck) slovenski Kozji hrbet, kateri se je menda do danes pod imenotu ,,tabor" ohranil. Bil je duhovna ustanova pod nedvomno meniškem oskrbovanjem, za vzdržanje tovorne poti, ki je iz Spitaliča čez hrib v savinsko dolino vodila ter za sprejemo in postrežbo revnih popotnikov, ki so se te poti posluževali.
Ta spital je bil pozneje po oglejskem opatu An-de k su samostanu Viktrinjemu podarjen. O tem sera uže več listin nabral; zadnja letnica je 1306—8 v Oroženu (Oberburg), katero sem našel o tem gradu, ali kakor ljudstvo pravi, ,,grajščini". *)
Jako me je razveselilo , ko sem eital, da se sedaj ,,taboru zove. To kaže, da se je v 15. stoletji iz razvalin (od 1471 po turškem razdjanji) v tabor predelal. Ime, etimologijo in zgodovino tega vgrada „sv» Antona spital" pa nam hrani sedanja fara ,,Spitalič". Kdor pa hoče natančneje o tem kaj izvedeti, naj čita profesor Tangl-a „die Freien von Suneck" 1861., ali pa „Mitth. fiir Šteiermark" istega leta itd.; tudi Valvazor pripoveduje veliko o tem špitalu ali grajsčini.
Kar se Valvazorja tiče, rekel sem uže v 15. listu „Novicu , da je bil velik poštenjak, a kritik pa ni bil, tudi topografičen preiskateij zgodovine ne; opozoriti pa si štejem v dolžnost one, kateri samo njega kot avtorja za preiskave v rokah imajo, da naj vire pogledajo, iz katerih je prepisaval. On sam je bil pošten zgodovinar; kar je iz listin pripovedoval, katere je on videl, to je gotovo, k večemu kakova nedolžna pomota ali tudi ti-skaren pogresek; vse drugače pa je z Aventinom, La-cijem, Megiserjem, Schoniebnom itd. Ti možje so zgo-dovinarili in pa romancovali, včasih pa prav grobe laži svojim lahkovernim čitateljem nesramno natvezavali.
Najprej poglejmo mesto Kranj v Vaivazorju; tam so vsi sodelavali, a vendar kdor si upa najmanjši dokaz za resnico navesti, da je res bil kdaj tam ,,Sitz der Markgrafen von oder zu Krainburg", dobi naslov 5,pre-učenjaka", pač pa je bil Kamnik prestolno mesto mejnih grofov Istre, ker okoli leia 1090—1110 prišla je rodovina Andeks na Kranjsko, okoli leta 1144 pa po dedsini v posestvo Kamnika; leta 1173 je postal Bertold III. mejni grof Istre, a ne ,,krainburžki" „krajn-
*) Rimskih starin ali gradov ljudstvo nikdar ,,gradfC, ,,grajščina" ne poimenuje, ampak „gradiščeu ; če pa ni ta tabor v dotični legi na Kozjem hrbtu ali vsaj blizo tovorne poti, potem pa bo stari grad  „Taller-jev".
-----    318    -----
ski", kakor se bere v letopisu Matice 1870. 1. tako-le : „Vse, kar je tam pisano pred letnico 1226., se ne tiče zgodovnice mesta Kranja. Pod 1. 854. mi je Čisto tuje, da je Mossburg v „Cragno", tedaj v „krajnska dežela'' prestavljen. Od kod je dr. Klan svoje Gori-čane zvedel, to tudi je on sabo v grob vzel.
Po takem so leta 1173. Andeksi mejni grofje Istre postali, ki se je razprostirala daleč doli v poznejo vindiško marko, katero še 1. 1229. zapazimo, da je za-popadala Oirknico, Kočevje, Črnomelj in Metliko, od Cerknice, Loža pa se v Istro raztezala, izvzemši Notranjsko,  kjer so oglejski opati gospodarili.
Od zdaj postala je Krajnska in Istra Andeksom druga domovina; nosili so naslov ,,marchio Istriae" in imeli več mjnisterialnib gradov po Gorenjskem in Dolenjskem. Sarfenberg;, katerih rodovinski grad iz škofije Speier izpeljujem, ker je bil leta 1067 en Henrik Sarfenberg od ondot v prvo kanonik v Goslarju in tega leta za speierskega škofa postuliran, bili so miniateriaii Andeksov, katerim je Schonleben tako znamenito starodavnost ,,naredil", da se še nevesčak čudi, samo to ni prav od njega, da je listine in dokaze v grob vzel, ker drug jih tako ni nikdar videl in ne znal za nje, ko on sam.
Kamnik je bil njih „forum Steun" in Karnek njih ,,castrum Stain", toraj je bla tukaj njih stolica, kedar so na Krajnskem prebrali, ker „in seiner Burg Stain" je pač določno izraženo, da pomeni stolico, & tem so dokazi druge tukaj zgotovljene listioe po ondi se nahajočih Andeksi h. Ko so leta 1248. Andeksi izmrii, postal je lastnina Ulrika, kor. vojvoda po njegovi soprogi Neži III. Andeski, katera ga je podedovala.
Rodovina Andeksov je za Kranjsko jako znamenita in odločilna v zgodovini. Kolikor se mi je posrečilo zasledovati njih gospodstvo in sorodstvo v Krajnski, kaže se, da bo naša zgodovina enkrat drugačen obraz dobila, mnogo spremenjen.
Za one, ki se hočejo s krajevno zgodovino pečati, podajam tu nekatere opazke, kaj se pod to ali uno besedo razumi. „Tabor" izvira is časov Turkov, včasih tudi na rimskih razvalinah; ,jgoraile", ,,raka" = „Heidengraber"; ,,cesta" kaže na staro cesto; ,,Gra d i š č e" = rimski ali predriaaski grad; „S t a r i g r a d" = grad iz srednjega veka; „v zidovji", „v ziden" = rimsko; „ajdna", ^ajdovski zid", „grad" = prazgodovinsko; „groblje", „g rublje", vkup padeno zidovje, Steinhaufen, Mauerwerk aus der Romerzeit, isto tako ,,ruae", „rušovlje"; „& rti na" kaže na gomile ; ,,mir", „mirje", ,,mirke", „m irišče" = altes Gre-maner; ,,ognj i šče((, = JTeuer- Wohnstatte der aiten Voiker ; ^P o so v ca", ,,Sutna" = verachiittetes Ge-mauer; „Pristava" = Meierei der mittelalterlichen Schlosser; „Razdrto" = zerstorter Ort oder Gemauer; ,,Stari trg", mesto, če ni zdaj več, kaže na nekdan-jost, na priliko forum Gatenwerde = Hrvaški brod; „Straža" = Hochwarte, včasih prave šance, na priliko pri črnovškem mostu, iz prazgodovinske dobe ali iz časov Turkov; „Sance", turške rimske, ali zid; „turn" pod- nad-= sredoveški gradič; „trnava", ,,drnovo", Featung, Dornaia/te na starem zidovji; pravlj ce od Wallburge ali Nothburge hranijo v besedi pomen; ,}mostek" se nahaja pri stavbah na kolen, na močvirji, „kloster, pod- ali nadklošter", ^menišje, meniška vas" (kaže, kaj da je nekdaj tu bilo); ,,ostrožno brdo" = tabor; „mauta", „Col", vsakemu lahko razumljivo, „cvingar" = zabranba; „cerkvišČe"= pokopališče okoli cerkve ali kraj nekdanje cerkve, ,,Kržišče" se nahaja na vzvišenih gomilah kot ,,Sonnengottkultusstatte", pre val, razval, ,,Poganek", „Poganče" od pogan = Heide itd. in še več enakega.    Veselilo bi me,   ko bi se več-
krat kdo oglasil in popisal svoj kraj , samo to bi svetoval, da naj se naslov da, kaj je obsežek, ker vsak one kraje prebere, kateri ga zanimajo, druge pa red-kokrat.
Kaj pa stari gradovi iz srednjega veka? Listine kažejo ogromno gradivo in vendar ga ni nikogar, da bi jih javnosti podal, to je, popisal kraj, velikost, dolgost itd., če je še vidljivo zidovje ali ne, pravljice, ime bližnjih krajev, v kateri fari se nahajajo itd.
Konečno omenjam na popis iz Motni k a v zadnjem listu „Novic", da oni rimski kamen je bil v gornjem Motniku pri eni hiši, in namreč „nagrobni kamen'', toda ne v Motniku izkopan, je li še tam ali kje da je zdaj, to pa mi ni znano.                           France Sumi.