Our Write Us Today
Advertising
RATES ar« REASONABLE____
GLAS
JTELiEPHONE: CHelsea 3—1242

List slovenskih delavcev v Ameriki.
Entered m Second Class Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New York. N. nnder Act of Congress of March 3rd, 1819.
No. 76.—Stev. 76.
NEW YORK, MONDAY, APRIL 1, 1940—PON EDELJEK, 1. APRILA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVI1L
ODMEVI NEMŠKEGA RAZKRITJA
Objavljene listine so bile ponarejene
ANGERS, Francija, 1. aprila. — Poljski uradni krogi zatrjujejo, da so bile poljske diplomatske listine, ki so bile objavljene v nemški Beli knjigi ponarejene. Vse važne diplomatske listine so bile že prvi teden vojne odstranjene iz Varšave, prepisi pa so bili sežgani. Nemci so mogli v vnanjem uradu v Varšavi najti samo manj važne listine, nikakor pa ne najvažnejših listin, ki so vsebovale poročila poljskih poslanikov. Nemci so sicer našli nekaj listin, toda propagandni minister dr. Josip Geob-bels jih je dopolnil po svoje in vsakdo more takoj izprevideti, da je besedilo sestavil Goebbels, ne pa kak poljski poslanik.
URADNI WASHINGTON ZANIKUJE VERJETNOST NEMŠKIH OBDOL2ITEV
Uradni Washington je v popolnem molku glede poročila iz Berlina, da bo nemška vlada poleg Bele knjige objavila se nadaljne dipomatske listine, ki bodo dokazale, da je poslanik William C. Bullitt, ko je bil v Washington u. ob j ubil poljskemu poslaniku grofu Potockemu ameriško vojaško pomoč zaveznikom.
Resničnost objavljenih listin so odločno zanikali predsednik Roosevelt, državni tajnik Cordell Hull, poslanik Bullitt in poljski poslanik grof Potočki.
DRŽAVNI DEPARTMENT ZBIRA PODATKE O EVROPSKI VOJNI
WASHINGTON. D. C.. I. aprila. — Državni department pripravlja popolno poročilo o nemški propagandi, kolikor zadene Združene države. Odkar se je pričela evropska vojna, državni department skrbno hrani vse podatke in poročila o dogodkih v Evropi.
Zlasti zbira državni^department vse podatke o vseh nemških poskusih razdvojiti ameriško mnenje. Vse te podatke sedaj zbirajo za morebitno objavo.
j
Roosevelt je potreben delavstvu
Znani delavski voditelj se zavzema z a Roosevel-tov tretji termin. — "Dežela ga potrebuje!" — pravi Tobin.
IN DIA X A POL rs, Ind., 31. marca. — Daniel J. Tobin, predsednik AFL unija razva-žalcev, je včeraj povsem jaMio in razločno povedal, tla je za tretji termin predsednika F. I). Roosevelt a.
V oficijelnem glasilu organizacije je objavil s svojim podpisom članek, v katerem priporoča ponovno izvolitev predsednika Roosevelta. J
— Delavstvo ga mora brezpogojno podpirati, — pravi, kajti delavstvo nima nikogar drugega, od katerega l>i se moglo nadati take zaščite in take-
ga uvaževanja, kot baš od pred-jsodnika Roo.-evelta.
— Ali ga dežela .potrebuje? I Moj odgovor je: Da, potrebuje ■ga! Še nikdar v vsej naši zgo-jdovini ni dežela bolj potrebo-| vala takega moža kot je Roose-jvelt. To je nevaren čas, in za Roosevelta ni nobenega nadomestiLa.
Daniel J. Tobin je jmdpred-sednik Ameriške delavske federacije ter član odbora, čigar cilj je doseči soglasje med obema konkurenčnima organizacijama. Uiiija razvažalcev je številično ena najmočnejših linij Delavske federacije.
Delavski urad
Najnovejši član NLRB pravnimi zmožnostmi. -narnih sredstev.
z v
Urad
POSLANEC FISH BO ZAHTEVAL POSTOPANJE PROTI PREDSEDNIKU
Republikanski [K»lanec iz države New York Hamilton Fish, ki j** član vnanjega odbora v poslanski zbornici, je rekel, da bo v zbornici stavil predlogo, da se prične postopanje proti piedscdniku Rooseveltu in poslaniku Bullittu. Glede tega je rekel Ki s h: "Ako so obdolžbe resnične, tedaj predstavljajo izdajalski čin. Ako j** predsednik prevzel kake tajne obveznosti s tujimi vtadami, vsled cesar bi bili mi zapleteni v vojno, tedaj se mora uvesti postopanje za njegovo odstavitev. Za-iieval bom popolno preiskavo glede Bullittovih izjav.**
WASHINGTON, D. C, 31.
marca. — Dr. William M. I^u-i-er.-on, najnovejši član Delavskega urada (National Labor
IRelat ion s. Board \ je izjavil včeraj, da je v upravi preveč od v oka lov ter premalo uradnikov, izvedencev v gospodarskih in delavskih zadevah.
Leiser»on, ki le redkokdaj soglaša s svojima dvema tovarišema, s katerima vodi Delavski urad, je sv * * je predloge pismeno sporočil demokratskima kongres ni koma Murdocku iz I/tah in I leal v ju iz Massachusetts. Ta dva kongresnikn se ne strinjata s pri|Joročili jhj-sebnega zborničnega odbora, ki je preiskal poslovanje Delavskega urada.
Leiscrson je odločno proti temu, da bi vlada odtegnila u-radu potreben denar in ne sme pod nobenim pogojem prikrajšati sklada, namenjenega za
raziskavo goc»po«lar*kih razmer. Poe*Lan>ka zboru lea je ie odtegnila Delav>kemu uradu kar |*» Leiser>ono-vem mnenju nikakor ni bilo pravilno.
Zbornični odbor za delavske zadeve še vedno proučuje predlagane auiendmente k Wag-nerjevi postavi. Dosti predlogov je že zavrnil in kakor kaže, 1k> obveljal edino le ipred-log, naj lx) v izvršilnem odboru j let članov namesto sedanjih treh.
Onstran morja...
ZRAČNI BOJI NA ZAPADNI FRONTI
BERLIN, Nemčija, 1. aprila. — Uradno je bilo naznanjeno, da je bilo v značnih bojih nad zapadno fronto, »v katerih je bilo vdeleženih 36 francoskih zasledovalnih in 25 nemških Messer-chmittovih aeroplanov, izstreljenih 7 francoskih ae-roplanov. Nekateri aeroplani so se vneli, predno so treščili na tla. Nekateri francoski piloti so se rešili s padali.
ŠPANSKI PROSTOVOLJCI V FRANCIJI
.PARIZ, Francija, 29. marca. — Vojaške oblasti so izdale poročilo, da je vstopilo približno 6000 Špancev v Francosko tujo legijo, ki »o se »v civilni vojni v Španiji borili na republikanski, oziroma na vladni strani, in so sedaj pri volji bojevati se za Francijo.
RUSKI POSLANIK ZAPUSTIL FRANCIJO
..PARIZ, Francija, 30. marca. — Jakob Suritz, sovjetski poslanik, ki je bil odpoklican v Moskvo na zahtevo francoske vlade, ker se je čutila užaljena zaradi (brzojavke, ki jo je poslanik naslovil na Josef Stalina, je zapustil Francijo čez noč.
Na kolodvoru ni bilo nobenih vladnih zastopnikov, da bi se poslovil od njega.
SV. PISMO NA KITAJSKEM
ŠANOHAJ, Kitajska, 28. marca. — Tukaj je bilo j>oro-eano, da so amerikanski in angleški misijonarji razdelili med Kitajci preko 4 milijone iztisov sv. Pisma.
Ljudsko štetje
Jutri, 2. aprila se prične po vseh Združenih državah ljudsko štetje ali cenzus. Prvo ljudsko štetje v Ameriki je bilo pred I 50 leti in se je nato vršilo vsakih 1 0 let. Vladni popisovalec se bo zglasil pri vsakem nad 18 let starem, ne glede na to, ali je državljan, ali ni, in mu bo stavil več vprašanj.
Ljudsko šteteje nima samo namena dognati natančnega števila prebivalcev Združenih držav, temveč tudi dohodke in vire ameriškega naroda. Vsakdo je dolžan odgovoriti na ,vprašanja, ki mu jih bo stavil popisovalec. Nikomur se ni treba bati, da bi na podlagi odgovorov mogel trpeti kako škodo, zlasti, kar se tiče zaslužka in dohodkov. Odgovori bodo ostali tajni v cenzusovem uradu v Washing-tonu in vsem popisovalcem je strogo zabičano, da tajnosti odgovorov nikomur ne zaupajo. Vlada hoče poleg števila prebivalcev dognati tudi njih zaslužek in splošno gospodarsko stanje dežele, zato bo stavljenih toliko vprašanj.
Nemčija želi dobiti več zalog iz
hallranclrih Arnxr POGAJANJE SE BO VRŠILO VBUD1M-uamaiidlVlll UIMV PESTI. - ZASTOPNIKI JUGOSLAVIJE IN ITALIJE BODO NAVZOČI. - POROČILO 0 DARDANELAH ZANIKANO
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 1. aprilaj — Nemški poljedelj-ski minister Richard Walter Dane, bo jutri prišel v Budimpešto, in se bo pogajal z jugoslovanskim, madžarskim in ita-Jjanskim poljedeljskim ministrom za dobavo večje množine živeža, petroleja'in sirovin iz jugovzhodne Evrope.
Četudi je Darre prišel v Budimpešto v prvi vrsti na poljedelsko razstavo, 'vendar je njegov i kamen zagotoviti Nemčiji dovolj raznega blaga, ker bodo zavezniki poostrili blokado Nemčije.
Zavezniki bodo <v kratkem pričeli diplomatsko in gospodar-' rko ofenzivo v jugovzhodni Evropi in da -se Nemčija na to priprav«, želi doseči, da bo stalno prihajal živež iz Madžarsko in Jugoslavije.
Anglija je ipoklieala svoje poslanike v balkanskih državah v London, :n vrhovni poveljnik zavezniške armade na bližnjem Vzhod ti, general Maxime Weygand «e inudt <v> Parizu.
Nemčija skuša naglo skleniti pogodbe z balkanskimi državami za dobavo raznih potrebščin, ker je Turčija dovolila zavezniškim bojnim ladjam prehod skozi Dardanele, da zablo-k-rajo Črno morje. (Turčija in tudi Anglija ste zanikali to »est.) Taka blokada bi odrezala skoro ves dovoz petroleja iz Rusije v Nemčijo.
Delavske vesti:
STALlSCE ANGLEŠKEGA DELAVSTVA
Delavski voditelj pravi, da 99 angleških delavcev odobrava vladno politiko. — Tisti, ki so za mir, so pod vplivom komunistov.
LONDON, Anglija, 29. niar-♦*a. — Herbert Morrison, eden najvplivnejših voditeljev angleške delavske stranke, je izjavil danes, da -e komaj en odstotek angleških delaveev zavzema za mir, Viočim ostalih devetindevetdesetill odstotkov odobrava vladno i>olitiko.
Morrison je socijalist ter je obenem tudi član londonske občinske uprave.
Nekemu časnikarju je reke!: — Dne 13. maja se bo vršila konferenea delavske stranke v Whitsundtide. Pri tisti priliki bo na programu tudi vprašanje glede stališča angleškega delavstva napram vojni. Prepričan sem, da bo delavstvo skoro soglasno izjavilo:
— Vojno je treba tako dolgo nadaljevati, da bo nemški na-cijzem zrušen.
Morrison je tudi omenil glasovanje, ki se je nedavno vr-isilo me l raznimi skupinami >t rokov noun i js ki h delavcev in ! člani neodvisne delavske stranke, katera nima nobene zveze z oficijelno delav>ko stranko.
—	Slišati je bilo nekaj glasov za mir, — je izjavil Morrison,
—	kar pa ni bilo v bi-tvu nič drugega kot posledica komunistične agitacije.
M or ri-on je svetovni vojni nasprotoval, ker jo je >matral za i m peri jali stično, ter v tem oziru do lanes ni izpremenil svojega mnenja. Sedanja vojna je pa | »ovsem nekaj druge-ga.
Po njegovem zatrdilu je delavska stranka povsem zadovoljna s Chamberlainovo 'vlado, ki uzorno rešuje svojo to-žavno nalogo.
POSTA ZA JUGOSLAVIJO
Parnik Vulcania (Italian Line) odpluje iz New Yorka, v soboto, dne t>. aprila v Dubrovnik.
Parnik Washington (United States Line) odpluje v solioto, dne 6. aprila v Genoa.
Zračna pošta: — American Clipper, 3. aprila; Atlantic Clipper, 6. aprila, iz New Yorka.
Pošta za Jugoslavijo naj bo oddana najkasneje »v New Yor-kn v petek zvečer.
Strahove je hotela izgnati
BRIDGEPORT, Conn., 30. marea. — Aimee Dockstander, vdova po nekem bogatem bro-kerju, je imela nejeto lepo stanovanje v Com po tu ji..-Lansko jesen je začela govoriti, da v njenem stanovanju straši in da i bi pregnala strahove, je za-
žgala pohištvo. Ogenj je napravil za šest tisoč dolarjev škode.
Sodnik je razsodil, da mora to škodo povrniti, da>i se je izgovarjala, da se ji je od žalosti zmešalo in da je vsepovsod videla strahove. Sodniku se to ni zdelo verjetno.
Vlada naj odpokliče Danielsa
WASHINGTON, D. C., 29. marca. — Newyorski republikanski kongresnik Hamilton Fish zahteva, naj ameriška vlada pokliče iz Mehike svojega poslanika Josephusa Danielsa, češ, da zadostno ne ščiti ameriških interesov v sosednji republiki. Fi-hevi zahtevi je dala povod zadn'ja odredba mehiške vlade glede zaplembe zemljišč štirih velikih ameriških družb. Mehiška vlada trdi, da se Ainerikanci niso zemljišč polastili postavnim potom.
: i
WPA ima ,manj delavcev
WASHINGTON, D. C'., 21). marca. — Med 13. in 20. marcem se je število WPA delaveev zmanjšalo za 7491) ter je znašalo 2,311,512. Meseca marca lanskega leta je imela WPA na seznamu 3,007,000 delavcev.
Farmer j i naj ne hodijo na Zapad
WASHINGTON, D. C1., 20. marca. — Farm Security Administration je opozorila ti-sočere fannerske družine, ki <e nameravajo izseliti v države ob pacifični obali, naj tega ne j store.
— Parmerjev in farmskih delavcev je na Zapadu dovolj, !— pravi administracija. Kdor se zanaša, da bo dobil na farmi delo. bo razočaran. Pa ta-idi če se mu po>rcči dobiti delo, > pičlim zaslužkom ne !>o m«» -gel izhajati.
.Opozorilo je bilo poslano 395 tisoč farmarskim družinam v Arkansas, Kan-as. Missouri, jOklahomi in Texasu. ki so vprašale administracijo za svet.
Delavski urad proti stavkarjem
WASHINGTON, D. C., 29.
marca. — 1'nija klavniških delavcev je prosila Delavski u-rad, naj zapove Swift ami Co. v Sioux City, la., vzeti nazaj na delo 154 stavkarjev. Delavski urad ni hotel ugoditi prošnji. Omenjeni delavci so tekom štrajka leta 11138 onemogočili kompaniji prodajo mesa.
Pet št raj kar je v obtoženih
Prejšnji teden so privedli ipred sodnika v Brooklvuu pet 'članov pekovske unije, ki so piketirali tovarno Empire Biscuit Company ter s pretnjami oilvracali delavce od dela. Vsi so rekli, da se ne smatrajo kri-Ivini. Sodnik bo prihodnji teden izrekel obsodbo.
Neki delavec je rekel, da sta prišla v njegov stanovanje dva piketa in mu svetovala, naj o-stane doma, češ, da se mu bo 14nekaj zgodilo*', če bo šel delat.
*
Mail j nezaposlenih
PRAGA, Češka, 29. marca, j— V teku enega leta se je število nezaposlenih v češko -moravskem protektoratu znatno zmanšalo.
Brez zaposlenja so le tisti, ki so povsem ali deloma nezmožni za delo. Meseca marca lanskega leta je bilo brez dela 92,000 oseb, doeim jih je zdaj komaj 18,000.
NARODA
IVtrafik i k* DOBIT ATE
** 9 c "GLAS NARODA" \\
00	, po podn nabatnosi na ff
ji	SVOJ DOM (inM nMJ M 00
šš	prainlk«?).	š>
SB« lIBBBPa H#v Ti
Monday, April 1, 1940
SLOVENE (TTO0BLXV7 DULY
"GLAS NARODA"
..__ (VOICE OF THE fEOTtg)
and Pobliahcd by Stevrnte Publishinc Company, (A Corporation). Freaftdpnt t «J. Luptta, See. — Place of bnsln«ui of tke corporation and address** of above officers: 21« WEST 18th STREET,
NEW YORK, N. T.
47th Year
"filma Naroda** is issued every »lay exeept Snndaya and holiday«. — Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement.
"Za celo leto Telja list sa Ameriko In Kanado ftt.—; sa pol leta $3.—; i* četrt leta $1.50. — Za New York aa celo leto $7.— ; ca pol leta $3 50. Za Inozemstvo za celo leto —: za pol leta $3.80.
"OLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IJIVZEMSl NEDELJ IN PRAZNIKOV
"GLAS NAHODA," 21« WEST 18th STREET. NEW YORK. N. If. Telephone: CHelsea 3—1242
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
UST • tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Ca topi« mora odgovarjati potrebi časa« Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je
namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
Iz Siovenije
KAJ JE WELLES OPRAVIL?
•Prejšnji teden se jo vrnil «v (Združene države ameriški državni podtajnik Sumner Welles, katerega je bil poslal predsednik Roosevelt v Evropo z naročilom, naj na licu mesta prouči položaj in skuša dognati, če so se že {pojavile kakšne prilike «a sklenitev miru. Welles je bil v Rimu, Berlinu, Parizu in Londonu, konferiral je z vodilnimi državniki ter ob svojem povratku sporočil predsedniku in državnemu tajniku, kaj in kako.
Podrdbnosti njegovega poročila niso bile objavljene, toda iz raznih neoficijelnih virov se je zvedelo, s kakšnimi vtisi se je »vrnil v Ameriko.
Takoj po prihodu v Evropo se je posvetoval z Mussolini jem, kateri mu je rekel, naj pri zaveznikih poizve, če so pripravljeni skleniti mir in pod kakšnimi-pogoji bi ga sklenili.
Ockpravil se je -v Pariz, kjer je dobil od ministrskega predsednika Daladiera precej temno sliko, nato .se je pa podal v London.
Daladier mu je povedal, da ostajata Franciji dve poti: boriti »se do konca ali ne pa zadovoljiti z nemškimi mirovnimi pogoji, kar bi pomenila izgubo Tunizije, izgubo vpliva v Se-•verni Afriki. Franciji bi se bilo treba vedno bati, kdaj bo Nemčija zopet zarožljala z orožjem.
Daladier je povedal Wellesu, da se bodo Francozi raje borili kot se pa pogajali s sodobno Nemčijo.
Kaj pa Anglija, ki v gotovem pogledu kontrolira Francijo, oziroma jo lahko (podredi svoji volji? Chamberlain je povedal Wellesu, da Hitler mora iti; da ni mogoče govoriti o miru, dokler je Hitler na krmilu Nemčije.
Welles, 'je to iz Londona sporočil {Mussoliniju. Par dni po tistem sta se Hitler in Mussolini sestala na Brennerskeni prelazu.
Mussoliniju je Hitler naravnost povedal, da zaenkrat se ne namerama odstopiti kot diktator Nemčije, predložil mu je načrt za razdelitev Balkana in načrt o složnem delovanju vseh treh diktatorjev: Hitlerja, Mussolinija in Stalina.
Italija naj bi raztegnila svoj vpliv na Romunsko in Jugoslavijo ter v gotovem oziru tudi na Grško. Rusija bi imela prosto roko z ozirom na Bolgarsko in Turčijo, dočim bi Nemčija dobivala sirovine in druge potrebščine iz vach balkanskih držav.
Vse je bilo lepo napeljano, le Stalin je začel nekaj metati. Z zmago nad Finci 'je bil namreč ntrdil svoje stališče in pa ni bilo mogoče tako zlepa pripraviti, da bi ne segel ipo Romunski. Nemčija ga je morala vsledtega opozoriti, da finska armada ni bila poražena in da je Nemčija zadržala Švedsko pred vmešavanjem. <*V bi zavzela Nemčija kakšno drugačno stališče, bi se Rusi še adaj borili <s Finci. Stalin je začel vse to vpoštevati in je obljubil, da Romunske ne bo napadel. S tem je bila uglajena jx>t za ojačenje osišča.
Pogajanja med Rusijo in Japonsko so v teku in s* bodo najbrž ugodno zaključila. Nemčiji bo v gotovem pogledu odprta pot prišlo Pacifika. CM Rusije bo dobila vse, kar potrebuje, V zameno ji bo pa dala tehnične izvedence.
Anglija je v težavnem (položaju. Borba do skrajnosti bi jo notranje oslabila, s sklenitvijo miru bi pa ogrozila svojo bodočnost, ker bi ne bila nikdar varna pred diktatorskimi .silami.
Se prodno je držami ipodtajnik Sumner Welles odpotoval domov, je Nemčija povsem jasno odgovorila Roosevelto-•vim mirovnim prizadevanjem.
S pridobitvijo Rusije je «trdila osišče Rim-Berlin, za-jamčila si je svoj vpliv na Balkanu ter osišče tako raztegnila, da vsebuje tudi Rusijo in rraanjo Mongolijo.
pred očml zitrooenkr
ustreljen.
iPri Sv. Tomažu pri Ormožu se je pripetil dogodek, ki je ra^mril vso tannoSnjo okolico,
saj je zahteval mlado človeško življenje, tri prav tako mlade podivjanee pa jo »pravil za dolga leta za obzidje ječe. Dne IS. IVbr. je bil izvršen krvav ztočin v Savcih, na cesti pred hišo posest ni k :i Skrlcca. Pri leni po-ostmku se je omenjene-ga dne zvečer mudil posestniški sin Janez Janžekovič iz Ruomancey. ki je bil zaročen z Skrlečevo hčerko Marijo. Fant je pri Skrlečevih večerjal ter se z domačimi pogovarjal. O-krog 7. ure zvečer pa se je poslovil ter se napotil proti domu. Zaročenka ura je spremila iz hiše do ceste, kjer sta se poslovila. Komaj pa se je obrnila ter je njen zaročenec napravil nekaj korakov proč od plota, že je zadišala klic * stoj', na katerega je Janžekovič odgovoril: "No, kaj pa bo ?e-
Itagedija. kafere žrtev je |m»-
•»tal 20-ietni posestnikov i-in Alojz Zorič jz Ivandoia, ki ga je nekdo zahrbtno ustrelil.
.Pokojni Zorič se je snoči o-kiog 10. zvečer vračal po bane vi? uk i c<sti iz Ardrega proti domu. V bližini gostilne A. (lorenea v Ani rem ga je pa zločinec (»oča kalij in zahrbtno ustrelil v čelo, tako da je mo-r:;'l t»i t i nesrečni mladenič na mestu mrtev. Sosedje, ki ho >,lišali strel. -«> našli Zoriča v k A* i ležečega že mrtvega in je bila vsaka pomoč zaman. Položil j so ga v bližnji hi'<i na mrtvrš-ki oder, kjer je naslednji dan prišla .sodna komisi ja. Va\ zločincem ni ni kakega sledu. OblastVa so uvedla obširno preiskavo. .
polkovnik dr. leopold (majdič umrl.
V Ljubljani je umrl polkovnik v pokoju dr. Leopoi'd Majdi č. Rodil se je leta 1870 v Cerknici in je po odličnih dovršenih medicinskih študijah v »topil v avstro-ogrsko moma-rieo kot sanitetni i oficir. V tem svojstvu je prepotoval mnogo sveta, bil je v mnogih pomorskih mestih Afrike, na Japonskem in na Kitajskem, kjer je služboval štiri leta. Ne- \ kaj let je bil šef-zdravnik mornariške vojne akademije na Reki.
Rojake prosimo, k o poiljojo sa naročnino, dase poslužujejo — united states oziroma canadian postal money order, ako je vam le priročno
Peter Zgaga
NEKAJ O TIRANI
pri Žireli. VolČeva je bila do-!»'>Nlne še zdrava in so jo videli sosedje, ko je hodila o-krog hi-še. Po|>oldne jo je pri-Obisku t na jbližji' .soseda, ki pa se ji VoU'eva ni oglasila. Ivo je Ktopila v sobo, je našla \ okčcvo na j hm" i nezavestno, kraj nje je bil na peči tudi njen 2 letni otrok, ki je milo jokal. Soseda je takoj -klicala ljudi. V stanovanju je bilo vse razmetano in je soseda na-šva vrata v so)h> zaprta, eno okno pa je 1» ilo samo priprto. Takoj so bili obveščeni tudi orožniki, ki so odredili, da so nezavestno Volčevo prepeljali
I* UK,___i,l. _ li	»' .
Moderna zdravniška v«*la j«- njimi vesoljno človeštvo. \'aj. prišla do zaključka, da se da'prej so bili trije vitamini: A petdeset odstotkov bolezni o-jB in C. Zdaj 'jiii je za nji,„i že zdraviti in devetdeset odstot-leela rajda, menda pni v doli do kov bolezni preprečiti s pravo j K. Tako je vitamin A intrel*,,
daj?" V tistem hipu je že pa del k t rel iz puške in njen zaročenec je smrtno zadet kliknil na pomoč. Obrnila se je vsa prestrašena ter zagledala Jmžekoviča ležati na f'eli in tudi videla, kako sta planila dva moška iz teme proti njenim, eden mu je pokleknil na trebuh ter ga zabodel večkrat z nožem v prsi, drugi pa ga je tepel po glavi. Videla pa je še tretjega moškega nekoliko korakov v stran in ta je držal v rokah pinško. Kakor brez 1111141 je planila proti morifeem. ter jih s podvignjenimi rokami prosila, naj ga puste, pa jo je eden od napadalcev surovo pabnil po tleh. Tedaj so prišli iz Skrličeve hiše že gospo-dar in njegovi sinovi, pa tudi brat napadenega Alojz, nakar so napadalci pobegnili ter izginili v noč.. Ljudje pa so napadalce takoj prepoznali. BiH so to 21 letni posestniški sin Fr. Kuhar, iz Pol an e ter 25-letmi krojaški pmr^očnik Ivan Žnidarič iz Bratislaveev. Nezavestnega in iz, neštevilnih ran krvavečega Janžekoviča -o odnesli v Skrličevo hišo, kjer pa je kmalu izdihnil.
konec glas0vitega
vlomilca:
(Kakor znano, je lani meseca februarja pobegnil iz suboti-škrh zavrov nevarni vlomi 1'ec in ropar Herič. Pre<l nedavnim pa so bili ptujski orožniki obveščeni, da se omenjeni Herič potika po Mestnem vrhu in t»e drži v bližini doma. ki leži naproti gostilne Ploj. Dme 2a fefer. ob pol 12. sta ptujska orožniška postaja iz Sv. Url kana poslala n* Me^tmi vrli pa-trolo. Orožniki so v Plojevenk | hlevu zagledali Heriča, nakar so obkotfl i stavi« ter ga pozvali, naj se uda. Riižbojnik Horič je potegnil revolver in sprožil na orožnike, toda Jc sreči jih ni zadel. Pričel je bežati, orožniki pa so tudi uporabili orožje. Že po prvem strelu ie padel razbojnik Herič smrtno zadet.
ZAHRBTEN STREL V GLAVO.
•Tz K^škegti poročajo: — Snoči se je odigrala v našfli visokih goricah pretresljiva
v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je davi umrla, ne da bi se zavedla. V stanovanju Volče-ve so našli tudi zastrupljeno mačko. Orožniki so uvedfi preiskavo, ker je treba ugotoviti, ali gre za nesrečo, samomor ali zločin.
prebrano
iZoper to bolezen je ta hrana dobra, zoper ono pa kakšna druga.
Zdravnik ima navado vprašati: — Ali piješ, ali kadiš? r,.s mu praviš, da nisi niti k pijači niti li kaji nagnjen, -ra spraviš v precejšnjo zadrego, ke,-[ ti ne more tega prepoveduj. Ostane mu se lirami. Ko mu po. veš, kaj ti najbolj prija, stavim sto proti eni, da ti I><» ti /-to je<l prepovedal.
Veliko vlogo igrajo vitamini, katere so iznašli pred dobrimi dvajsetimi leti. Xe!ci poljski zdravnik je obdaril ž
borba med gozdarjem in divjim lovcem.
V velikem grajskem lovišču neda?eč od Bregane je nadgoz-dar Smatula opazil že delj časa sledove divjih lovoev. Te dni je zasačil v lovski zasedi 19 letnega Janka Hribarja iz Bregane. Ftint se je sicer pognal v beg, a ko je videl, da ga bo gozdar najbrž dohitel, se je obrnil in ustrel'il, vendar je gozdarja zgrešil. Zdaj je tudi nadgozdar začel streljati in nastala ji* bitka med življenjem in smrtjo. Divji lovec je bil zadet od šiber v roke in v glavo nad desnim očesom. Ranjen je vrgel puško in zimsko suknjo v Savo, potem pa se je prepeljal s eolnom čez reko. Na begu je izgubil dosti krvi in je komaj prišel do Bregane, kjer so ga oddali zdravniku, da en je poslal v zag'^b-Ško l>olnib«nico. .
zagonetna smrt
mlade žene.
tlS. februarja popoldne ■*> prirpeljali v ljubljansko bolnico 28 letno mizarjevo ženo Marijo Volčevo iz Dobračevega
jugoslovanski
vuolinist.
IX« radio postaji WQXiR (1500 kilocycles) bo v sreilo, 3. aprila ob 10. do 10.30 igral jugoslovanski violinist Viktor Verič.
potuujoče knjižnice 7,-K vojake.
Na obeh straneh zapadne fronte dajejo vojakom poleg gledališča, radia in filma ,tudi knjige z zelo zanimivo vsebino. Ugotovivi so pa, da so vojaki precej izbirčni, kajti vsi napori, da bi jim s knjigami ustregli, <so l>olj ali manj zaman.
{Nemško vrhovno poveljstvo je sklenilo, da bo s pomoejo tako mienovanih potujočih 'knjižnic dalo vojakom večjo iahiro knjig.
(Po-ebna knjižna zadruga v Berlinu zalaga tako potujočo knjižnico s knjigami. Te potujoče knjižnice potujejo od enote do enote in te enote potem razpošiljajo knjige posamičnim poveljstvom.
To -o veliki avtobusi. V notranjosti je polno polic, polnih knjig, urejenih prav tako kakor v vseh velikih knjižnicah po mestih. Po sredi stoji miza s stoli. Vsak tak avtobus lahko nalože 1.000 do 1'iOO kmjrsr. Poslovanje v knjižniien
tik za fronto se prav nič ne razlikuje od poslovanja dni-gih knjižnic. V>aka potujoča |knjižnica ima oznani knjig in svojega knjižni čarja.
'Vsak vojak si lahko izbere knjigo po mili volji. V primeru, da take knjige ni, mu jo knjižničar priskrbi iz Berlina. - (Knjižnice t*irdi vsak mesec izpopolnjujejo in obnavljajo stare knjige in časopise. Po najnovejših vesteh. \>e kaže, da se vojaki bolj zanimajo za knjige, kakor pa za radio in film..
GROBNICA RODBINE BORGHE8E.
V baziliki cerkve Santa Marija Maggiore, so odprli grobni oo, kjer počivajo smrtni o-»tanki članov rodbine Burghe-»e. Ob tej priliki so ugotovili, da so dobro ohranjeni ostanki tmpel papežev rodbine Bur-kakor tudi telemi o-
naiparte, sestre Napoleona Bo-uaparta. . Obraz te ženske je je za čudo daibro ohranil. Zdaj bodo grobcaoo rodbine Bor-giiese obnovili in vanjo položili tudi ostale člane rodbine, ki je igrala t zgodovini po-
Faoii»e Boi^ese, Bo- mexofcto vlogo.
PESMARICA
"Glasbene Matice*' Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 108 pesmi. — Dobilo jo t Knjigami Sloveaio Publishing Co., 216 W. 18th Street, Now York, N. Y.
||	DARILNE POSIUATVE	A 1
|	v Jugoslavijo	| I
'3	100 Dinar.---$ 2.40	111
hi	200 Dinar.---• $ 4.60	I L
I I	300 Dinar.---$ 6.70	Ir
jjifl	500 Dinar.---$10.50	llfp
If	1000 Dinar----$20.50	M
W	2000 Dinar.---$40.—	MR
m	raOPI — Mle nb mn	Wy
f JJ	ZA WPJWO FOfilLJATiv FP6LIJŽH« B "C*M1	RiJ
IH	VSAKO POfilUAIXV v mimiwio "	ill
HI SLOVENIC PUBLISHING CO.	Ml
||U	:: s rOTMlftKI ODDELEK s s:	Nji i
MM	216 West 18th Street, Vow York	Hi]
Astorjeva vdova umrla
PAUM BEAOH, Fin., marca. — Danes je prilegla srčni kapi 47 letna Mrs. Madeleine Force Astor Dick Fi-ernionte.
Bila je potomka revne brook-l\niske družine ter se je <lva-krat zapovrstjo poročila z milijonarjem. Njen prvi mož John Jacob Astor se je smrtno ponesrečil ob potopu pa rn i k a "Titanic" leta 1912. Takrat je bila stara 17, Astor pa 4f» let. Vtretje se je poročila z italijanskim rokoborcem Fiernion-te. Italijan je grdo ravnal i njo. Večkrat jo je pretepal in ji 'je nekoč zlomil roko v zapestju.
Mehiškim industrijam manjka olja
PUEBLA, Mehika, '29. mar ea. •— Mnogo mehiških industrij je bilo prisiljenih zmanjšati obratovanje zaradi pomanjkanja knrivnega olja. Trgovske zbornice raznih mehiških držav so prosile centralno vlado, naj kaj ukrene v tem pogled n.
Vzrok jpomanjkanja so slabe železniške zveze. Železnico ne morejo dostaviti vseh naročil, posebno pa ne industrijam, ki se nahajajo v notranjosti dežele, daleč vstran od Mehiškega zaliva.
(ZOB GA J£ BOLEL — V PLJUČIH.
Iz Solnograda poročajo: Iz Gerolaholena je prišla čudna K<lnrvniška novica. V ondot-no bolnišnico so pribijali človeka, ki je imel hude bolečine v pljučih. Roent^genovi žarki adravnike t»ko preKenetili, zakaj v pljuča se je bil zadri — — in zato so nastale bolečine. Bolnik se je pred nekaj leti ponesrečil z motornim kolesom in je pri tej prHiki i«-gnlbil zob. ki ga je bil požrl, se je za dr? v pljuča. Bolnika so operirali Lii ga l>odo brakone rctšili. .
^^-1
sistrnskkptmogtafbrk i
rufite. - n
MABSKH. INC. «W « SM Mew T«dk
z;i kosti, vitamin B za živ«-«*,-vsak vitamin za kaj drngcg.i. Delajo tudi pilne, v katerih j» zdrnženih jh> pet ali šest vila inicov. t rue barve -o, kozjim hnl&oiii prMlobne, in stane v.-<a-ka škatnlja dnlanpctiBsedeiti-d«'-et «*ontov. [•/. tega je ray.vi-dno, da "je vitamin precej dr.-t ga reč.
Xajveč vitaminov je v mleku, dosti jili je v zelenjavi, j>o-.-ebno v solati in korenju, v }»;i-radajzih jih je prceej \u seveda tudi v špinači. V rajžeh u klobasah ni uiciida nobenega, dasi sta rajžele in klobasa ponekod z<^lo obrajtana jed.
Hotel sem pisati o hrani, |»a sem med vitamine zašel, kar nikakor ni bil prvotni cilj moje razprave. Spregovoriti sem nameraval nekaj Iwwd o hra ni, oziroma o kuhinji.
Kateri narod ima najboljšo kuhinjo? Odgovor na to je težak, kajti vsak bo svojo malho hvalil. Italijan bo rekel, d;t je njegova najboljša, Nemec ho svojo pohvalil, Franeoz ho dajal svoji prednost. Amerika-nec ipa, ne vem, kako hi rekel, — Amerikancc se ne mor" pwv i»osebno s svojo pohvaliti, ker, če izvzamemo južue kraje, tipične ameriške kuhinje sploh ni.
Prijata mi le dve jedi, glede katerih so Amerikanei mojstri. To >ta steak in roastlieet*. Toda steak ni drugače dober, če ne leži nekaj dni na ledu i it če ni že vsaj poldngi inč del»el. Tu roa>tlieef je delikatesa, če ga pečeš najmanj dvanajst funtov težak kos.
Ameriškim keksom, zosotu in sala till n se naš želodec težko privadi, dočim Amerikancc na šo hrano pomede kot da mi mu jo —(Ritmičani imajo z;i to zelo 'značilno primero).
Slovenska hrana je rc- tečna, slastna in užitna. Lp j*>ne-kod na Krasu in v Primorju jo imajo navado basat i v krvave klobase poleg krvi, riža, jeter in majaronovih plevic tudi rozine. Odkod se je ta navada vzela, mi ni znano, toda prisegel bi, da je bila odnektid ponesreči prinešena k nam.
Ameriški z<lra\i)iki priporočajo špinačo, posebno otrokom. Otroci se je branijo kot živega vraga. No, jaz bi se je tudi. Kdo bo jedel «amo z vodo ztt-beljeno ne>esekljano Špinačo.'
Za moj okus je majoneza na okisanem krompirju ali na <o lati zločin vseh zločinov. In istotako je po mojem mnenju zločin potresati mlado solato > sladkorjem.
Velik odstotek Amerikancev boleha na želodcu. Kako tudi nef Ali -te ga že videli med o-poklanskim počitkom, kako se baše s kuhanim, v nezabeljeno zelje zavitim frankfutnrjem in ga zalije s kozarcem ledeno-mrzle, kemično napravljene lemonade? Se kakšno drugo bitje bi s tako 'jedjo pokvarilo želodec, ue samo človek.
Nekoč sem presenetil pristno ameriško družino pri večerji. Oče, mati, ^in in hči. Vsak je imel pred seboj na krožniku košček steak a, politega s to-matosovo oniako. Pri grižo vali *o kejk. Za pril>oljšek je imel vsak na malem krožniku štiri čokoladne kendije. Ta kombinacija, zalita z vrčem ledeno mrzle vode, ki je bila tudi na mizi, je meni, ki sem jih samo opazoval, začelo nagajati v želodcu.
|H Kako je bilo že le njim, ki so jedli? Jedli z užitkom in s el*8tjo.
OCII VIBODP.KevTi
Mon3ay, April T, 1940
BLOVBHH (TUGOHMTT Siflil

Vesti iz slovenskih naselbin
Dnpiil m f
v m* naie fitalelje iti se ž njimi «»*» rojaki take n(ni ti seboj ptcnirjajt.
BOLEZNI NADLEGUJEJO NASELJE
KVELKTII, Minn. — Tukaj la. Xisein mislila, *la jo za r«*. Vam ) m »šil jam $."> za <«la> Na- j Kar naenkrat pripelje tiru« la in h- Vam I»-|m» zahvalim, sloga prašička. Še prostora ni-kor gii niste ustavili in Vam smo imeli za njega. Štirinajst Unit poročala novi«* iz	<ltii smo ga redili in hil je nam
letha in siit*r i/. Spim*«' Hili. i, mnogo veselja. Eno jutro To j«» eno miljo ven iz mesta mu neseni hrano in videla sem Kvflotlia in je naselhiua, ki i- da kar je-ti ne more, in kar zalita hiš. Kazen štiri družine, letava se.. (Ireni moža klicat, ki >o Hrvaške tu sami Slo ki je še spal: 4Molin, vstani, venei.	; prašiček je zlioleL'*
Kar ne enkrat -«• je pritepla | In res vstane in gre in pri-hole/.t ii v naselje. 15 febrn- vleče prašička iz svinjaka, a rja >«• 'je po<laLa v holnieo na! .laz sem mu rekla: — "Za-operacijo Mrs. John Rohič. koiji ga!" John pa odvrne: <H>tianili -o ji žolčuc kanili«'. 'Maz ga že ne bom!" O|»eia<-ijo je dobro prestala in j Rekla son mu; 44Prinesi nož, M^laj >e /.*' zdravi doma. dtom pa morala 'jaz."
SI. iVbriuirjji je podala v j Tako je bilo z prvem pra-bohiico na ofienfcijo oli-. šičkom.
Jolm Sknbic. Nji so odstrani-1	---
!
li slepič in ona je imela še, Pozdrav vsem čitateljem druge liolezni: dadkomo bole- "Olasa Naroda in listu želim zcn in Mčno napako. Zaradi do-ti novih naročnikov, tega ni mogla prenesti in je	__ __ __ .
preminula 25. februarja.	Mni' Marv Vrhovni.
Mrs. John Kkubie je bila pri več društvih in je imela Jop poi?reb, ki je pričal, da je bila dobra žena. Zapustila je moža, 4 sinove in hčorko Rezko. — Družini izrekam svoje so žal je.
PO STRASNI RUDNIŠKI NESREČI
*
knjiga,
MORSKI VOLK. Spisal Jack London.
(.'J2S strani.) — Kden najboljših roi !iianov znamenitega ameriškega* pi-1

ki Vas
T-atelja, ki jc pis;t' svoj«- romanc naj več po svojih lastnih doživljajih.^ Roman je zanimiv om prve do zadnje^ -Irani <"";latelj ga ne 1» » odložil, d'» ^ kler ga ne pri eital do konca
«
mm
44 44 44
##«K'ciia ......................$1-25..
g 8
^(»IMtMISA: Knjige ozu:o'-ene /. O, so## 04 v platnu v*/mie.	JJ
Truplo enega izmed 71 rudarjev, ki so izgubili živl jenje pri eksploziji v rudniku Willow Grove
bližal St. Clairsville, O., nesejo na površje.
VESELJE NAD SLOVENSKIM PETJEM
Že dolgo se napravi jam, da tako sem s solzami v oeeh mo-Imuii kaj napisala za "GJaejrala priznati članku v "Glasu •J4 februarja >e je podala v j	' katero*. tako rada| Naro.hi" da živimo .sedaj >tar-
tiolnieo na operaeijo Mrs. Joe!^1™' **•> *	V^koZ1 "'I* m
nniuvo.	[^knpaj. Žalostno, toda resnie-
Najprvo se moram zahvaliti S no. Ni sicer povsod enako.
vašemu ne\vyorškeimi pevske-janrpak mi-Jim. da
ZABAVA DRUŠTVA S. 2. Z. V NEW YORKU
Kamnikar, nji so pa o<lstranili žole. Operaeijo je dobro prestala. Serla'j se zdravi doma.
2f». februarja -e je podala v bolnico 11a operation Mrs. Fr. Kralj. Nji -c odstranili zolč-viili kamnov. Ona se je še šalila in je rekla: l£t sem stara in kamnov so mi vzeli ven. Sem iv sil ko leto enega priredila!
Operaeijo jo dobro prestala. Sedaj -o zdravi doma.
4. marca se je ]wwlal v bolnico (Mr. Louis Pcterlin. Tine! je hud prehlad in sedaj se tudi zdravi doma.
Po mestu se pa ženske na tihem pogovarjajo: Gori na ■Spruce Hill ženske tiste prašiče redijo, kajti ta bolezen je od prašičevega mesa, da dobijo kamne.
Bom pa Še jaz na tihem jm>-vedela, kuko sem jaz prvega prašička dobila.
V tarem kraju nisem imela to delo in se tudi nisem zanimala. Ko sem prišla v A merilc, sem moji -estri nekaj šivala. Ko sem delo izvršila mi reče: plačila Ti ne morem dati, liom Ti pa enega prašička da-
•Pontfad je tukaj. Tako saj pravita pratika in koledar iin »njen prrhod je bil tudi na radio in |m> časopisih na dolgo in široko naznanjen že pred dobrimi desetimi dnevi. O tem torej ne more biti dvoma. Am-mu društvu za tako krasenj Zato nam lahko verjamete ka- pak pisec teh vrstic pomladi
je večina.
»'--„ : ■a--=t-- rr.Ts.-gr- —■!-
Denarne posiljatve
prograanu ua Veliko soboto po j ko suno veseli, če na radio uja-poltlne. Bilo je res nekaj kra- memo kak slovenski program, finega. Sin. ki pohaja zadnje •leto college, je pisal' pri mizi. ko pa ste zapeli prekrasno pesem: 44 Skalovje groba se razgrne, in pečat se odtrga proč/* je pa odložil pero in počakal, da je bil knmčan cel program, potem mi pravi: "Mama. tako petje bi pa še rad po*lu<al." Tn tnkoj je napisal karto na radio jx^tajo. da pridite i« še.
. iSlovonci! IS?a<gor vam, ki živite po večjih naselbinah. Vi ne veste, kaj imate, ko imate pevska, dramatična in vsako-vnstna kult uma društva. Res je. da vse to stane nvnogo truda in denarja, toda če bi vi iirišli v naselbino, k*\jr ,}e ducat, morda dva slovenskih dni žin, vi .si še predstavljati nc morete. k«fi ko -zapTOŠčenimi bi se počutili in kaj lcnuiln bi se obrnili, odke*dei ste pribit. Tukaj nimamo slovenske šole. ne cerkve, imamo sicer društva, t>a to v«ste. kako so podporna Idruštva dandanos: starejši člaaii umirajo eden za drugim, mladina pa ima svoja pota in
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnev-
V ITALUO
$ 5.90.......... Ur 1001
11.50.......... " 200:
17.00 .......... M 300
28.00 .........." 500]
55.00 .......... " l«Wl
ZBR 810 CBNB 8BOAJ HIT*)
MENJAJO SO IVAVBDBN* ČINI PODVBŽEN1 "rnrMilMll GORI iU DOLI
NOJNA NAKAZILA PO CABU
tA runojBDw u-—
SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY
Imw.us ST.
žalostna vest iz domo vine.
Že dolgo ni dopisa rz te naselbine. Z«ito pa bom dala jaz malo sporočilo da z delom pri nas gre ~labo in zimo imamo jako dotfgo im Initio. Cel.h 24 let odkar sem v tej deželi, nis^no imeli takega mraza v tej naselbini.
.JWaj pa naj sporočim žalo-stroi vest iz starega kraja, katero som dobila 20. marca, da je po enomesseoni liolezni umr-In moja sostra dne 7. februarja v .starosti 68 let. Rojena je bila v Gaber ju po imena Katarina Zavrni k, por. Kante v ftmarjn pri Vipavi. Doma za-poSča eno hčerko, v Buenos Airp*n v Argentini	Sla-
Veta, tukaj .pa tri brate: Fran-?ca, Rudolfa mi Feliksa Za<v-»ik, vsi v Durant City, Pa. Na J^fasiville, Pa. e^estro Marijo itn svaka Johna Pramcetiča.
iNaj ji l»o lahka domača zemlja!
Mary Fr-aneetič.
letos do dajiet* ni "niti videl, niti jo oJw'ntil. Ta težko priča
bo
zanimala!
(.OKNJO KNJKiO I.AHKO NAROČ ITI-: l*KI:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 WEST lKlli STREET	NEW YORK, N. Y.
ker so naše ženske v tem |k>-gledn itak nopreko^jive.
K>bi«kovaliCeiii si' torej niuli najlepša prilika, da se bodo izvrstno itn prav i»o domače ZJ>bavoli ter pozabili na zimo itn na pratike in koledarje, niagaj si, ee si mores, pevec- Kdor ,-e torej hoče rets dobro starosta g. Potušek se radi te- zabavati, naj pride v nedeljo
ga ni prav nič razburjal. O-vratnik si je zavihal do nš<i-in si poinel roke in dejal:
*i Pek leni a>nisk je mi-zl, }>a kaj čiuo, življenje je čud«na zmes." OiTgiwa Meta je pa djava: ''Kaj bi tist, vsaka stvar ima
I^e škoda, da ne dosežemo Cleveland ali Mimiesoto. kjer jaiRijo v>iuko nedeljo program, za sedaj imamo menda samo Joliet vsako »soboto.
Torej Arr. .T. Koprivšek, iz-vnstno ste za.pell, poslali ste mam n:t.ile|>ši šopek z:i Veliko noč in prosimo še za drug«*ga.
ffskrcne pozdrave v-em čita-teljein in Tebi, Zgaira. Saj. če se nc motim, smo bili ^osrnlje enkrat, to jo v l«lri.«i. Zdaj pa j povej kar v Tvoji koloni, če veš. kdo i.-em,, r-a j jih do.-ti pogrnil t nš, pa daj še 1o.
,	.... ,, • ' -t - i«Ive pvati in tud ta jih ima."
kovana "frajla je najbiv.ej *
Kvoj kožuh nekje poizabila in In Meta inu» {>opolnoma se sedaj kje skriva in pri peči prav. Kratek pred pust, zgod-greje, kajti njena n>aveha —; na velika noč in do><ra zima stara, mrzla in odurna starka [imajo to dobro plat. da zimska zima — kar noče izginiti in se t sezona našega društvenega mnakmiti iz naših krajev in, življenja ni zaspala z belo ne
na osmo. ('asa za priprave je dovolj. Ako je ]>a slučajno treba novih nogavic ali če-vefjčkov, ali morda celo nove kravato, je pa tudi dovolj časa da ^e vse to nabavi. Novi. mo-(lerni in paradni slamenčki se že i t a>k doma. Torej na svidenje na osmi!
Poročevalec.
prepustiti vlado svoji naslednik — princesi Pomladi.
SOI
Franca K ranic. Aurora Ave.. Aurora, !!l
Prav ni«" vo nc zmeni za pratike in ne za koledarje. J^e j zadn ji teilen nar je tako ne-i*<miljejio gnjavila z >megom, ledom iu burjo, d*? bi človek še tm |n*pe!nic«» pmtestiral. A da -i k: j takega dovoli na boli teden. pa to presega v-o meje ol'*/.irno<ti. Pa kaj hočeš, po-
VA2NO ZA NAROČNIKE
P«lt*K naslova j*» rmzviduo lu	inuitf plačano uar«M?nitio. Prva
Številka i'i»iii«-iii	tirtieu ilan iu tretja pa leto. I>a natn prihra-
nite nepntrfbiMmi	in Mro-kov, Vms pri^iiuo, «1» Pku^ate naro«";til-
no prnv<M*asi»o |<>ri>vii:iti. 1'ošli'te iiaruCniuo naravnost naru ali Jo pa fitaCajte nudita zaM<Hmiko v Vašcn. kraju all pa kHie-rt'HHi lune J nMii|wikur, kojUi luteun s.» tiskaua z debflimi črkami, k«>r so upravl-peul oltiskali lun; »Jn.^i* uaselltiiie, kjer je kaj naših n^jakov ua«* IJeiiiL /.astopruk ho Valu izrodil iM>rrdilo za plaeano naro^lno.
CALJfXJUNIA:
dan FratM-iaeo, Jacob LaiuUn
OOLUBADO:
PttHilo. Peter Cul it ▲. SaftU WalatuUNirc, M. Jl Bayuk
bilo nolienega Indiana:
lutliaiuipolis: l.«niis Au<Jr<>jita
(LLOiOIBr Cblcaxo, J. Bevfii«. Gtvero, JL Fifclu (Chicago. OU»to
lo IlUuala) JoMet, Jennie Hamblct Lm Salle. J. SpeU.-h MaamoUn, Frank Asgnatln North rhlctgu la Waukesan. J| PTarM
lUStL&IHI:
■-i^-iii^ Kr. Voftopt*** MICHIGAN:
Detroit. L PlMkar
UINNKSOTA :
Cliishoim. J. I.iikauieli
BI j. Joa. J. Peahel Ereteck. hamla GamU .QUbert, Ltaula Venal HUtUf«. John Porte Virginia, Frank Hrradcb MONTANA: Roandop, M. M. Pantaa Waabae. L Gkmrntf a
NEBRASKA:
*»■ P: Beadfltlek
NEW TORS:
Brooklyn, Aothay Smet laH WnHn
.fettle Fall!*. Fnuik Masle
OHIO: Barberton. Frank frraa Cleveland, Anton Bobek.
Uucer, Jacob Ueaalk, Joi>« siapuU CJiraid, Anton Nagode Lorain, Louia Baiaut. John KninAa Youngatown, Anton KlkeU
OKEUON:
Oregon Cltj. J. Koblar
PENNSYLVANIA;
Bessemer, John Je v nikar Conemtugh, J. Braneč Coverdale la okolica. Bira. Iraaa
tnplll Export. Louis SapaniU Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math BmIo Fr. Blodni kar Ureenabnrg, r'rank Novak Hcuner City, Fr. Ferenchak Johnstown, John Pal—ta Krayn, Ant. Tanleij I.nxerne. Frank BaUocb Midway. Jiud žnat Pittsburgh In okolica, Philip Pragar Rteelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. BcMfrsi West Newton, Joaepb Jovan......
WISCONSIN. Milwaukee, West Alils, Fr. Stak
WYOMING: Rock Springs, Lwh Tsarha>
DiamondslUe, Joa Bsllcft
Vank ts stspnlh tain > sifilis an its TVB4VA «OV.A* 4AROO*"
del jo. temveč da je sedaj ]x> praosnikih šele prišla v svoj •pravi tir iin ram 11 ali. rioveku se zdi, da hočejo naša društva •kar
pred-pu-tmi dobi zamudila.
Driršt-vcne prireditve so sedaj n:i.i>ovedane, če se ne 1110-
<edaj nadomestiti vse. so v pred-adve-ntni in
Tisoč milijonov dolarjev za nezaposlene
\VASIIJX(;T()X, D. c., JI.
marca. — V zadnjih dveh letih ho dobili nezaposleni v tej deželi skoro tisoč milijonov dolarjev podpore.
Zavarovanje proti nezaipo-
2.
6 1«. 12.
i*. It.
ZL 22.
24.
28.
29.
30.
32.
33.
34.
Belgrajskl Biser (VltoJ Jelene) Bartakn Vajaks Devica Orleanska Duhovni boj (Lovrenc Saopoll)
Fran Baron Treofc
(Gjuro Pand url c> Karejska Brata, trtica lx ataUa nov v Karrji (Josef SpUlman)
Mcsijn	i Dr. Jeglič >
MMIn Srrcm. j»ovesU .*
laladlno	(Kaavor Mefikol
Maron, ItrStanskl detek s
Ob 50-I^tnlci Jr.
Kreka Paril ki Zlatar Patrim, Povest Is
Ev.
januarja 1 JK?8. Zvezni Security j
trske Jonalkr lil. Federer? Popotniki, novele In WW*
(Milan PngelJ» Poiigalec
Pratljire	(H. M a Jar)
Klenosti jI* stopilo v veljavo l.|35. Pratljire in pripovedke za sata-
dfno	(S. KočntnlM
Povest i in Slike (K.saver Mefiko) Praski JuJek	<Ju&ip Volci
Preganjanje Indijanskih misijonarjev	i Josef SpUlman) Rfvnlurija na Portugalskem Si sto s Šesto <H. Federer) Spisi Krištofa ^mida Student naj bo 4 S. FinSgar» Suneški Invalid (S. RoSutnlk)
Volk Spokornik ln druge poveall za mladina <K«aver Alefiko) Vojnimir ali l«sans|vo in lirsl
< Josip tlgrlnec
M. Zbrani spisi za mladino
IKngelhert Cangl)
63. Zlat okopi	(Ju^ef Spillman)
(Vezava nekaterih knjig je od nja nekoliko irkaitna.}
5L 5fi.
57.
van, distriktu Columbia, Ala-j 15* ...	.. v. ,	. . . ' 46.
ski m ua Havajskem otoejn iz-
plačanih nezaposlenim v obli- 49.
ki ]'M»il|K»re $<»10,398,918.
Uradniki nimajo natančnih -eznamov, koliko oseb je dobilo to podporo, ki je znašala v prejšnjem mesecu več kot v kateremkoli meset*u izza lanskega julija.
X newyorski državi so dobili nezaposleni 181,tHK\00l), v mestu Xew Yorkn pa imhI še-t milijonov dolarjev.
■»g
tim, za v>e nedelje v aprilu in administrator McXutt j<' spo-t,ud! večino maja in z junijem .ročil, da je bilo izza one^a ča-jn. ^e pa /•• pikniki prično. Toii-'-.-j v o>eminštiridesctih tlrža-ko je prin^litev, d;» se nili /vrstiti ne morejo in da ste v«V.i-ih kar dve na isti da.11. Kar pa je pusebno značilno, je to. da -o na večini teh prireditev tudi irledališke predstave. Kakor izurloda, dal **Slo-v;hi" s -vojo ^',^l!cko,, na pre<lpustiio nedeljo dober vzgled in pobudo za dramatiko. Vsekakor je to vesel pojav in ira je zato treba podčrtati. .
Pa ne samo moška društva, temveč tudi ženska društva imajo isrre na programih sjvo-jih prireditev. Kna takih prireditev bo prihodnjo nedeljo v cerkveni dvorani na 6*2 St. Markv Place. Pod razni ca Slov. Žen. Zveze št. 64, v Xew Yor^ kil, inwi namreč ta dan svojo glavno letno zabavo, na kateri bo uprizorjena tudi Šaioi^ra "Starinarna" pod vodstvom dobro znane in stare znanke z našega odra ^rns. Tessie Pir-na t-Kovač. Dalje je na pro-#ra<nra na<s nav^rnani in vedno mladi starosta naših pevcev. Mr. John Potušek, ki bo ob tej priliki zaipel — v fraku in ci-linidra seveda — popolnoma nov knplet "A memi je prav malo mar . . ki je bil nalašč zanj napisan in bi se zato prav za prav moral imenovati: Potiskov kuplet. Dalje nastopita tudi £os*podični Ana in Ruta Kepic s svojimi pevt?k im i točkami. In ako ee ne motim, bo še par drusrih lepita ki za-nimivrh točk. Tako bo pro-fljivm nudil tudi veliko dtkšev-nepra užitka. O telesnih dobrotah pa sploh ni tre»ba pisati
Predsednikov sin prenaglo vozil
"\VIt<MTXGT4 XX, Del., ^9. marca. — Franklin D. Roosevelt, mlajši, je bil kaznovan zaradi prehitre vožnje $10. Xa-inenjen je bil v New York.
Mladi Roosevelt, juristični študent ua Virginia univerzi, je bil predstavljen po državnem policistu "William Leaeba prefl sodnika AViliama B. Da-vi-sa, in se je pripoznal krivega.
"Tuka'j ni nobene izjeme,** je rekel Franklin D. Roosewlt, mlajši,'imel sem dosrovor v New Yorku in sem pozabil na hitrost vožnje.'* Sodnik je v pošte val njegovo izjavo.
NAROČITE SLOTBN5KO - AMERI-KANSKI KOLEDAR ZA IM«. — tm STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 6t CENTOV. — V Združenih driavah lahko pojete anamke po 2 oz. ne 1
Ako iina kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek sa knjigo.
POZOR I
Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči.
KNJIGARNA
Glas Naroda
216 WEST 18th STREJET HEW YORK

\ 'GLAS NARODA" *
počil jamo v staro domovino. Kdor ga ko-naročiti za avoje j sorodnike ali prijate-plje, to lahko stori. — j Naročnina za stari p kra j stane $7. — V p (talijo lista ne poli* A Ijamo.

Obiščite Slovenske Prireditve.
t
VAŠA NAVZOČNOST PRIPOMORE NE SAMO K FINANČNEMU, PAC PA TUDI K DRI/ 2ABNEMU USPEHU. DRUŠTVA POTRESU JEJO SODELOVANJA NE SAMO SVOJIH CL ANOV, TEMVEČ SPLOŠNE SLOVENSKE JA VNOSTI.
Mon3ay, April I , 1940
;iti LJ.
r
laninski Kralj
Spisal L. GAXGHOFER.	#
Za Glas Naroda priredil X. X.
16
Takrat se je iz cerkvenega, stolpa oglasilo zvonenje. Na cestnem ovinku se je pojavil duhovnik v belem koretlju. Za njkn je šel mežnar s kadilnico ter nunistrantje s križem in bvetilkanii.
iMed blagoslavljanjeni sta se vrnila Cenca in Jakob iz hiše za posle. .
' 4ATi mu moraš povedati, Jakdb," je jecljala Cenca. "Takoj mu mora* jKJvedati."
4'Zdaj nua ne bom povedal, kar mu ne morem. Iz Vražje soteske se nihče ne vrne. Tudi če bi se čudež zgodil, r-e ne vrne. Ko je padel doli, se je ubil ob skalah, nato ga je pa voda ,požrla. Vražji potok je le na nekaj mestih dostopen, .n ni niti misliti, da bi ga našli baš na takem dostopnem pro-siorv. Če ga bo prinesla voda k žagi,, bodo dobili njegovo truplo, če ne, pa ne bo o njem nobenega sledu. Bolje je, če mu še po pogrdbu povem, ko .^e bodo Ijpudje r našli.''
•"No, kot je pač volja."
"Sveti Bog, taka nesreča! In vse je prišlo tako nenadoma, kar naenkrat. Hamčina zagonetna smrt, strašna Nan-•Jetova usoda, in še nekaj, kar se mi podi po glavi, se je zgodilo v zvezi s tem. Nekaj, na kar ni nihče ne pomitslrl."
Iz hiše je bilo slišati zamolkle udarce. .
( h45idaj zabijajo krsto."
'Nehote sta si -egla v roko. V tej resni uri sta se pobotala.
IN a dvorišču se je razvrstil pogrebni .-prevod. Pred krsto je stopal duhovtnik, ki se mu je na obrazu poznalo, s kako težkim srpeem vrši to žaMostno opravilo. .	,*
Za knsto je stopal Juri, ki ni dVignM od zemlje pogleda, poleg njega Marjana. Za njima Kvica, čeje obrazu .-o se ljudje čudili: dekle je v eni sami noči dozorelo. Vodila je oba otroka.
( iKvici so sledili posli. tBolteža ni bilo. \ Imel je pač vzrok. Pa tudi Dorčeta je manjkalo, kar so dvigni'li krsto z voza, ga ni bilo več videti.	.
•Za njimi so šli vaščani. Najprej moški, katerim se je tudi Jakob pridružil, za njimi ženske in dekleta.
. Spivvod je dospel do pokopališča, ki je obdajalo cerkev.
S slabotnim glasom je bral stari župnik molitve. Nato je zavrl knjigo., >e zaznl z rcsniimi očmi v krsto in začel govoriti. Ljudje so začudeno poslušali njegov govor. Nekoliko prekratek se ji mje zdel za mrliča iz tako trdne hiše, ko je bila Hrastovrna.
I Mrtve ne bom hvalil," je govoril stari župnik, "kajti "si ste jo poznali in >to jo spoštovali zaradi njenega svojevrstnega srca njene čistosti in nežnosti. Po nameni človeškem pojmovanju bi (lahko rekli: zaslužila bi živeti z onim, ki ga je ljubila, da bi razširjala srečo in srečo uživala. Toda nad nami j<- Nekdo, ki vodi naša ]>ota. Vam vsem je umrla. Spomnite >e prijaznih besed, ki vam jih je govorila, (^pomnite H1 bogatih darov, s katerimi je obdarjala bolne in potrebne. Spon,nite se ur, ki jih je - svojim angelskim glasom prepela med posvečenimi zido\ i te cerkve. Tudi meni je umrla. Kaj je bila meni in moji pokojni s*vtri? Kako naj vam povem? Ko nam je trepetalo srce od skrbi, ko nam je breme staro-ti šibilo sla>bo>tna ramena, je bila Ilanca . .
Njegove besede >o zadušile solze. »
■"Nikdar ne bom pozabil pesmi, ki jo je večkrat pela v večernem mraku. Pesmi o slani, ki je padla in vse pomorila, o eveki, ki je umrla v prezgodnjem mrazu."
Duhovnik je umolknil ter dvignil tresoče se roke pred oči. In ko je govoril zadnje besede, je bil njegov glas tako utrujen in tih. da so ga navzoči komaj razumeli.	,
• »"Hanca, mirno počivaj, da te bo pomlad večnosti zopet zbudila v življenje. Bog hodi milostiv tvoji duši!"
Juri je brez solz podušal te besede. Ko so pa na vrvi * pustili krsto v zemljo, mu je pošla moč. IPrijel jc lopatico in vrgel prvo grudo prsti v jamo. OeJji se z levico ne oprijemal svoje žene Marjane, bi bil omahnil po tleh.
Vsi so se odpravili v cerkev k tihi maši, iz cerkve pa v gostilno Pred go-iilno je rekel J<uri svoji ženi:
"Ti bodi pri ljudeh. Jaz grem domov."
I "Za božjo voljo J-uri," je za jecljaj a gospodinja. "Zbcri se nekoliko in premagaj se! Kaj bodo rekli ljudje, če ne boš ž njimi obedoval?"
1 "'Dotnov moram. Ne vzdrži m več. Na vsak način moram izvedeti . .
Tzvil je svojo roko iz njene in odšel proti domu. Hiša je še vedno dišala po kadilu. V spalnici je odprl okna na vrt ter začel opazovati proti gorovju. Tako se je vrnil v sobo in se »rušil na klop..	> ,
»Le par mimut je tako sedel, kajti z dvorišča je za<sliša'l korake. Vrata so se odprla. In Dorče se je pojavil na .pragu. Bil je bled in s^po je lovil..	4
' Juri plane k njenni ter ga zgrabi za roko rekoč:
"'Kaj je T Govori, Dorče! Prosim te, govoriT"
I" Da. gospodar," hrope fant in si briše z rokavom potno čelo. "Konjik je že ponoči odjafoal. Tako sem »vedel. Ona dva sta se pa vrnila -pred nekaj minutami.. Poveljnik in oni drugi. Z Vele ,planine sta prišla preko travnika. Sama sta bila."
Juri se glolboko oddahne.
H'Hvala Bogu! Uspelo mu je priti preko meje." I Takrat opazi na pragu lovca..
i '"Za božjo voljo, Jakob. Ti pa gotovo nič dobrega ne prioašai!"
« "Bogu bodi potoženo. ' Ne ustraši se preveč. Hra-Mar, — Kande--"
H* Moj Nande je preko meje," za jecljal ,Xuri.
"Da, Juri, preko meje, ki loči življonje od večnosti. V Vražji soteski leži. Jaa se moral gledati. ' 'Jezu.« Marija!' je vzkliknit, pa Jurja poadravi!' To so bile njegove zadnje besede.*'
JGo*podarju stopijo oči iz jamic in groza mu prešine bledi obraz. Opoteče se proti klopi in vzdihne:
•"Moje noge ..."
iDorčetu začno zobje Šklepetati. Pokriža «e, dočim stopi lovec k gospodarju, rekoč: "Juri!"
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Neznani Churchill
•V slavnostni dvorani "liberalnega k.'uba" v Londonu, ki je središče liberalne stranke, visi velika podoba., kjer je naslikan debelušen, .še jako mlad mož v stari dvorski uniformi, to je Winston Churchill.
jOburchill, učenec velikega Joea Chanifl>erlaina je tudi mirni o#rede pripadal 'liberalni stranki i,n je dolgo časa v spodnji zbornici in v vladi zastopal to .--traniko. Ko se je spet povrnil k svojim starim "To-rienv" je ostala njegova slika v liberalnem klubu, kjer je še danes.
Winston Churchill, največkrat imenovani, veliko hvaljeni irn tudi jako zasovraženi državnik sedanje AngOije, je hkrati tudi tisti, ki ga najmanj poznajo. V Franciji ga čas t i jo j in cenijo kakor malo-katerega angleškega politika pred njim, v Angliji ga mladina obožuje, v Nemčiji je ljudski sovražnik št. 1. toda nihče ga zares ne pozna.
INjegova politična pot je bila najbolj imxtolovska izmed vse angleških državnikov. Saj ne pripada tistim oxfordskim dijakom, ki so se še od mladih let pripravljali na polit ič-no življenje. Tudi ni eden tistih odvetnikov, časopisnih založnikov, veletrgovcev in ]m>-dohnih, ki bi prišli v parlament na normalnem koncu svojega poklicnega življenja. Po njegovih žilah se pretaka kri ene najbolj slavnih angleških družin in njegov p rad od je bil eden največjih mož angleške zgodovine in sicer vojvoda Marl-l>orough. Ker ,-e pa po angleških postavah podeduje vojvodski naslov samo v v ust i najstarejših sinov, zato se more Churchill, ki je eden izmed mlajših sinov, zadovoljiti z naslovom "sir" ki je najnižji angleški pleme&i naslov. . I
iMlad Churchill, ki je stopil v življenje v poslednjih letih preteklega stoletja, je bil častihlepen. drzen, izobražen, darovit, toda reven kakor cerkvena miš. Po>tal je časnikar, vstopil je v slnžlbo konzervativnega lista "Morning Post", živel' je skromno s svo-jimi prihranki in prvi poskus mjegove politične poti, ko se je udeležil volivne borbe,, se mu ni posrečil. .
Tedaj je izbruhnila vojna z Buri. Churchill je postal vojak, šel je v Južno Afriko, hkrati pa je pisal članke za svoj list. ki je bil njegov vojni poročevalec. Njegova poročila o ljudje jako radi brali in za to jo bilo njegovo ime znano. Tudi kot vojak se je odlikoval kot hraber, mlad mož in je kmalu napredoval. Ob ko«ieu vojne z Buri je mislil postati
častnik, mislil pa je tudi, da bo postal pisatelj.
Tedaj je prišel v bursko vojno ujetništvo. Za hip se je zazdelo, kakor da bo konec njegovih sanj o slavi. Toda posrečilo se mu je na pustolovski način pobegniti. Prišel je v angleške vrste Ln odtod se je vrnil v London. Dobil je več odlikovanj, za njegovo knjigo, kjer popisuje svoj beg. pa so se ljudje kar trgali. Časopis "Morning Post" je objavil na pivi strani njegovo sliko in dolbil je podvojeno plačo.
•Zdaj je imel Churchill denar, vrgel se ie v politiko, kandidiral je v konzervativni stranki leta 1900. Njegov nasprotnik je bil Runciman, poznejši voditelj liberalne stranke in trgovski minister pod Llovdom Goorgoom. Ta je bil pobit, in mfadi Churchill je stopil v spodnjo zbornico.
Joe Chamberlain, voditelj konzervativne stranke je mladega Churchilla vzljubil in ga je porinil v ospredje. Churchill je pri poznal pomoč velikega politika, vendar se je vtseeno po'Pitieino spri ž njim. Leta 100S je v^o Anglijo razpolovilo vprašanje o zaščitnih carinah. Churchill je bil za nje, pobijal je Chaimberlaina, Balfourja in druge. Slohijič je prestopil na dru-so stran v spodnji zl>or-nici. Kmalu za tem jo kandidiral pri libera Vi h in postal je znan politik v novo pečeni liberalni vladi, v katero je tudi vstopil. .
•Postal je podtajnik za kolonije, nato notranji minister, dalje mornariški minister ali prej lord admiral i tete. Leta 190(i se je kot go<t nemške vlade udeležil cesarskih manevrov v Sleziji, kjer se Nemcem ni posrečilo da bi vzbudili v njem občudovanje nemške armade. Leta 190S se je oženil, stopil je v velike londonsko družabne kroge in je veliko potoval'. Zaradi ,-vojih krasnih govorov jc bil povsod v ospredju. Leta 1910 je postal junak živega kriminalnega romana. Ohunchill je bil ta čas notranji ministerjn je iztaknil tolpo roparjev draguljev. Sani je vodil načrte policijskih racij, kar se je končalo tako, da se je roparska tolpa sama vdala. Kmatu zatem je vstopil v admiraliteto.
'Prvo, kar je storil v tem mini stustvu, je bilo ,da je dal popraviti pomorski zemljevid, kamor so zaznamovali stanje nemških vojnih ladij, in ta zemljevid je leta 1939, ko se je spet povrnil v to ministrstvo še zmeraj dobil na svojem starem mestu.
V dveh vojnah je Churchill vodit britsko pomorsko vojno in v obeh vojnah je imel uspe-


G. della POUCHARDIERE:
Avgusta leta 1914, tik pred jnofoi.'izacijo so bili ljudje izredno junaiški, »li vsaj zelo glasni. Peli so in kričali "V Berlin!" Po ulicah so lovili namišljene vohune, razbijali so trgovine dominevnih izdajalcev. Ker je pa na pariški Vzhodni postaji neka ženska jokaTa, ko ise je po-lavljala od moža, odhajajočega, da postane junak, so jo vsi postrani gledali, dvomeč o njenem domoljubju.
Pozneje, ko je morala pridala, so iznašli zločin "defeti-zem" in so kaznovali razširje-valee "vznemirljivih" vesti. Kdorkoli jc z vidno skrbjo raa lagal neugodne novice, je prišel pred vojno sodišče. Morda ni bil izdajalec domovine. Vse-kako .je pa veljal za strahopetca. Neka stara ženska je morala presedeti več mesecev, ker je v luksen^burškem vrtu napovedala, da bo vojna 'trajala več let.
[Katera je najbolj spoštljiva oblika poguma?
KAJ JE POGUM?
£>e prej pa: kaj je prav za prav pogum,?
Vjprasanje, kakor nalašč za sedanje dni.
Dr. Mouriee de Feurv je Teta 1917 podal Mediicnfcki akademiji kaj nenavadno porodilo. Slo je namreč za nekega častnika, ki se je tako odlikoval /na fronti, da na njegovih prsih tako rekoč ni bilo več prostora za .nova odlikovanja. Ta častnik je prišel na dopust v Pariz. Še i ti večer zatulijo sirene alarm. Junak odhiti v klet. Noge se mu tresejo, zobje mu šklepetajo, strah ga je. Prigovarja si: "Saj ni mogoče. Bolan sem." Drugi dan gre k Zdravniku. Tam izve, da mu nič ni.
iNeki drug junak je bil zme-rnm prvi pri naskoku. Lepega dne je dezertira? — ker so jo strahovTto bal podgan, ki jih je kar mrgolelo v strelskih jarkih.
IPopolni pogum je samo v li-
he. Več let je .skupaj z Ede-nom in Duff Cooperjem vodil energično angleško zunanjo politiko. Več let je bil najboljši prijatelj Francozov, več let se je boril za angleško oboroževanje. Kadarkoli je v spodnji zbornici začel govoriti, so ga vsi z največjim zanimanjem poslušali. .
tfV kdo v teh dneh vpraša, kdo bi bil naslednik 70 letnega Chamberlaina, tedaj se v 99 od 100 primerih glasi odgovor: Churchill.
Toda on sam o tem nikoli ne govori, saj so se že izpolnile častihlepne sanje iz njegove mladosti. In če ga kdo vpraša kakšne načrte ima zdaj, tedaj ogovori kratko in porine svojo večno smo tik o z enega kota ustnic v drugi, rekoč: " Samo da bi dobil to vojno, samo to vojno!"
nir Chalmers objavil svoj načrt; po njem bi položili na dno friorja velikanske cevi po njih bi se vršii promet. S posebnimi pripravami i bi potem v ta predor dovajali sveži zrak in odvajali slabega.
Pozneje so naredili še mnogo načrtov,. Zdaj ko se je tehnika tako zelo razvila, in ko tako racionalno izkoriščajo električno silo. bodo morda načrt o tem predoru naposled uresničili in zvezali Anglijo z Francijo tudi pod morjem.
PREDOR POD ROKAVSKIM ' PRELIVOM.
(Danes, ko sta Anglija in Francija vojni zaveznici, je post aro vprašanje predora pod Rokavskian prelivom spet pereče. Tako bi bil promet med obema državama popolnoma nemoten. Načrt za to ni pa tako nov, kakor bi človek mislil.
lOkrog leta 1808 je francoski inženir MathLs izdelal načrte za ta predor. Po tem predoru bi lahko vozili vozovi s konji. Načrt je predložil Napoleonu, ki je bil' takrat pivi konzul. Te načrte so potem razstavili na neki pariški razstavi. .
(Leta 1851 je inženir Gomane s»pet napravil nov podoben načrt. Komisija francoskih in-ženjerjev, ki so pregledali ta načrt, se je o njem zelo povolj-no izrazila. Predlagali so celo, naj se ta ideja uresniči. Go-mainova zamisel je bil'a, da bi v prelivu naredili trideset u-metnih otokov. Te otoke bi pa potem povezali s predorom. Vendar je pa ta zamisel kmalu propadla.
Seveda Angleži niso zaostajali za Pranooai. Tako je tudi neki angleški inženir prišel na novo zamisel, kakor skrajšati pot med Francijo in Anglijo. Po njegovem mnenju bi napravili predor, ki bi v gTav-nem slonel s anno na stebrih, zabitih v morje. Ta predor bi po njegovih računih stal dve milijarde dinarjev. Po njem bi v 38 minutah lahko prišli iz Francije v Anglijo.
tLeto 1361 je angleški inže-
MODERNIZACIJA DRŽAVNE CESTE JEŽICA— DOMŽALE
bo letos spomladi prišla na vrsto. V začetku februarja je bila tudi že druga licitacija za to veliko gradbeno delo. pri katerem 'bo modernizirana 9 in pol kilometrov dolga cestna proga. Proračun za modernizacijo je znašal lf».417,000 din.	.
teraturi. V življenju je pogum zgolj relativen pojem.
Pogum utegne biti kolektiven ali pa individualen. Dolžnost en ali neobvezen. Zaveden ali nezaveden. Fizičen ali moralen. Skrit ali javen. Aktiven ali pa.^ven. ,
Poklicni pogmn občudujemo kadar mislimo na vojake, neopazno gre pa mimo nas v civilnem življenju: pogum krovca, ki se sprehaja po strehah v položaju, v kakršnem bi se še divji kozi v glavi vrtelo. Pogum bretai*.Mvoga ribiča, ki odpluje na razburkano morje v starem, preperelem čolhu; pogum zdravnika, ki gre brez pomišljanja k ljudonn z gnusnimi nalezljivimi boley ;mi.
IZato bo pač dovoljeno, no bati se krogel, pa trepetati pred strahovi iie pajki.
Zato pač utegnemo biti hrabri v lastni bolečini in strahopetno Tt-i, spričo bolečino drugih, ali pa narobe, prej narobe.
Nekoč sem videl dva moža, ki sta se dvol»ojevala. Kden izmed njiju je bil' videti junak, od nog do glave. Drugi .ie bil kar zelen in in jo trepetal. — Toia prvi je bil znameniti mečevalec, drugi pa ni še nikoli imel meča v rokah. Vem, da ste istih misli, z menoj: strahopetec je bil tisti, ki je bil videti večji junak.
iPoznal sem junaka, da malo takšnih: njegov pogum ni v svetovni vojni nikoli odpovedal .
(Ko se je vrnil pod rodno streho, so ga nekoč strahovito zobje boleli. človek se utegne zelo upravičeno bati zobozdravnika, tudi naš junalc se ga je bal. Zato je čakal do za«Vnjega, potem šole jo Šol k zoba r ju. Bil je bled od strahu m njegova žena ga jo morala kar trdo prijeti, da ji ni zbežal iz čakalnice.
■No. na koncu si je Te dal zob iztrgati. Dokaz poguma!
Kaj še!
Mož se jo le neznansko bal *-voio ženo — še mnogo bolj, kakor zoba rja. .
ZGODOVINSKI ROMANI
SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
PO POSEBNI CENI
KRI2ARJI I. in II. zvezek, broš.... $3.75
MALI VITEZ Vezano $3.25 «
POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50
QUO VADIŠ
!. in II. zvezek, broš. . . . $3.—
ZA KRUHOM Broširano . . . 25c
Z OGNJEM IN MEČEM
Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.)
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street
New York
UVII1 (1UUHLX17 0ULY
yvmm mnmmmwr*mmm*rn frm' *