St. 531.
j*
V Ljubljani, nedelja dne 20. avgusta 1911.
Leto II.
; Posamezna številka 6 vinarjev t
JUTRO" Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu »esečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto saloletno K 20—, polletno K 10—, četrtletno K 5—, ««sečno K S 70. Za inozemstvo celoletno K 30-—. ;	Telefon številka 303.	:
ran
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna itevii&a 6 vinarjev :
Uredništvo in upravniJtvo jo v PranMSkanskl «ttd g Dopisi se poSUjajo medniSivn, aaročnina upravništvn. Ncfrankirana pisma te at »prejemajo, rokopisi M M vračajo. Za oglase se plo£a: f.etit vrata 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrata 30 v. Pri večkratne« oglašanju popust. Za odgovor je priložiti in»»teo. :	Telefon Številka 303.	i
iBažOMK
Lepo je danes
Avstrijec!
Tako vzklika z navdušenjem »Slovenec* v svojem petkovem slavnostnem uvodniku v patriotični ekstazi. Lepo je res biti Avstrijec — ampak samo za Nemce, je pozabil patriotični „Slovenec" dostaviti v svoji veliki gorečnosti.
Kaj pa mi Slovani? Ali je tudi za nas »lepo biti Avstrijec" ? poglejmo na sever, poglejmo na jug^
Kakšen je položaj Čehov? Po dolgotrajnih bojih jim je bilo leta 1882 vrnjena njih staroslavna praška univerza, ustanovljena nalašč zanje od Karla IV. že leta 1348. Druge svoje univerze v Brnu ne dobe, akoravno se je že davno, davno zanjo izkazala nujna potreba, saj je dovolj študentov in dovolj profesorjev, in tudi kulturno stališče češkega naroda je tako visoko, da o nujni potrebi druge češke univerze tudi s tega stališča ne more biti govora. Pa druge šole? Izvojevali so si, v dolgotrajnih bojih seveda, svoje češke šole v češkem ozemlju, imajo češke realke, češke gimnazije, češke strokovne šole, češke ljudske šole. Kjer pa so manjšini, tam nimajo ničesar. V tujih šolah jih izkušajo Nemci — seveda zaman — potujčiti. Pa uradi? Niti v čisto čeških krajih nimajo izključno svojega ursdništva, povsod jim vlada vsiljuje Nemcev V jezikovno mešanih krajih pa, kjer Čehi tvorijo manjšino, nima češki Jezik niti pred uradom svoje pravice. Če se morajo Cehi že na svojih lastnih tleh, na Češkem, Moravskem in v Šleziji trpko pritoževati nad pristranostjo avstrijske vlade, koliko bolj Šele na Nižje Avstrijskem in v glavnem mestu države, na Dunaju. Da nimajo tam nobene javne, od občine vzdrževane šole, to »se razume že kar samo ob sebi*. Niti onim češkim šolam, ki jih Čehi s svojim denarjem vzdržujejo (predvsem potom društva »Komenski") se ne prizna pravica javnosti. Da o češkem uradništvu ni niti govora, je več kot jasno. Torej zapostavljanje na vseh koncih in v krajih, brezpravnost — to je usoda Čehov, Kar so Čehi do danes dosegli, so dosegli iz svoje lastne moči in v trdih bojih. Na Beli gori leta 1620 je bila uničena njih državna samostojnost, njih verska svoboda, njih narodna enakopravnost. Od tistega grozovitega udarca so si opomogli z lastnim trdim delom. Človek daues ee bo eašel Čeha. ki bi mogel reči ali zapisati »lepo je biti Avstrijec".
Kako se godi Slovakom in sploh Slovanom na Ogrskem, je tako znano, da bi bilo odveč o tem izgubljati kaj besed. Nele da nimajo svojih šol, svojega uradništva, da je pred uradom nedopnstna vsaka njih domača beseda — že na cesti in doma se smatra slovanska govorica kot neodpustljiv greh. Dvomimo, da bi kak Slovan na Ogrskem mogel vzklikniti »lepo je biti Avstrijec" l
Pa Hrvati in Srbi v kraljevini Hrvaški! Spominjamo samo na režim
Khuena-Hedervaryja, na Rauchov režim, na sedanji Tomašičev režim, na žalostno-znani »veleizdajniški" proces, na neštevilne persekucije, na ječe itd. Kateri Hrvat, kateri Srb bi mogel vočigled vsemu temu vzklikniti »lepo je biti Avstrijec"?
In slednjič mi Slovenci? Ali naj popisujemo cel križev pot, ki ga je prehodi! slovenski narod od onega časa, kar je v tej državi, pa do današnjega dneva? Ali naj razlagamo, s kako brutalno silo je bilo zadušeno naše prvo, najsijajnejše in vseslovensko gibanje, ki je res [prevzelo ves naš narod, kakor nobeno gibanje pozneje več, naša reformacija? Slovenske knjige so sežigali na grmadah besni katoliški popje, naše prve slovenske učitelje, protestantske predikante, so izginjale daleč proč iz domačije državne oblasti, zapirale so se prve slovenske šole, cel narod je bil pahnjen v temo duševnega in telesnega suženjstva.
In spal je narod dvesto let, dokler ga ni spet prebudil mogočni glas oživljene Ilirije — žal, le za malo časa. Le za malo časa so se odprla vrata slovenskih šol, le za malo časa so posijali na našo domovino žarki enakopravnosti našega slovenskega jezika. In spet tema, spet suženjstvo.
In naše sedanje stališče? Boji na severu, boji na jugu, boji celo v središču naše domačije za naše narodne pravice.
Še ni dolgo, ko je moral »Slovenec" sam napisati, da so Slovenci na Koroškem brezpravni. Ali dva dni na to vzklika »lepo je biti Avstrijec"! Pa nele na Koroškem, tudi na Štajerskem, na Primorskem in tudi v sredini Slovenije, na Kranjskem, smo Slovenci brezpravni. Na Koroškem nimamo najprimitivnejših pravic, slovenski jezik se zatira v šoli in v uradu. Na Štajerskem in Primorskem ni mnogo bolje. V Trstu ogromno število Slovencev ne dobi niti ene od občine vzdrževane šole — vzdrževati si jih moramo sami, če jih hočemo imeti. Slovenskega vseučilišča ne dobimo vkljub temu, da je njegova potreba nad vsak dvom jasno dokazana.
Vladi je nemški »veto* nad vsako pravičnost! Tudi drugih šol nam na vseh koncih in krajih manjka. Nemško uradništvo, ki niti ne razume našega jezika, se neprenehoma naseljuje k nam in zavzema mesta, ki bi po vsej pravici šla Slovencem. Na vseh važnejših mestih sede Nemci. Na vseh straneh se širi drzna germanizacija, ki jo z vsemi silami podpira vlada, gradeč s tem prosluli nemški most do Adrije. Vse svoje kulturne in narodne in gospodarske institucije si moramo vzdrževati sami z lastnimi žulji. Ce smo vkljub neprijaznim razmeram kaj dosegli, je to edino in samo naša zasluga, če stopamo v kolo drugih kulturnih narodov, je edino in samo zasluga naših ljudi, če nas niso uničili sovražni viharji, ki so divjali stoletja in še divjajo nad našim glavami, je to uspeh našega dela. Vse kar smo; to smo sami iz sebe! Nikdo razen nas samih si nima lastiti na našem napredku nobenih, prav no-
benih zaslug, najmanj pa tisti, ki so nas do danes samo zatirali in samo zapostavljali in nas zatirajo in zapostavljajo še danes.
Kje se more ob takih razmerah najti Slovenec, ki bi mogel vzklikniti »lepo je danes biti Avstrijec"? Da, lahko bi bilo lepo, ko bi merodajni činitelji v tej državi izprevideli, da je pravičnost res temelj države, ko bi se tega reka, tolikokrat poudarjanega za vsako ceno držali.
Nočemo pa nikakor tajiti, da ima »Slovenec" s svojega stališča čisto prav, če vzklika »lepo je danes biti Avstrijec". Ne s svojega slovenskega (tega niti nima), temveč s svojega klerikalnega stališča.
Ni je danes bolj klerikalne države, nego je ravno Avstrija. V nekdaj najbolj klerikalnih državah na svetu, v Španiji in na Portugalskem, kjer so imeli prvo besedo jezuitje, je klerikalizma konec. Lenuharski menihi in nune so izgnani in se naseljujejo v Avstriji, ki " je ostala zdaj zadnja trdnjava, zadnje pribežališče nekdaj mogočnega'klerikalizma. Edino v Avstriji še cvete klerikalizmu pšenica. In zato ima „Slovenec" s svojega klerikalnega stališča čisto prav, če vzklika »lepo je danes biti Avstrijec".
delovanju krščanskih misijonarjev na Vzhodu.
Phil. dr. Otokar Berthold.
(Za epilog velehradskega shoda za versko
zedinjenje poslovenil N—n.)
I.
Ekspanzivnost je značilna lastnost s e k u n d e r n i h, ali drugače rečeno, osebnih ali etiških ver. Ta vrsta ver nastaja namreč na ta način, da se pri nravstvenem propadu kakega naroda pojavi v njegovi sredini mož, reformator, ki išče vire tega nravstvenega propada v nepopolnosti narodne — navadno prvotne, primitivne — vere. Misli, : da s popravo vere ne doseže samo nravstvenega poboljšanja svojega naroda, temveč tudi vseh ostalih narodov, ki bi vsprejeli to novo, reformirano vero, z drugimi besedami: iz svoje narodne vere razvije novo vero — zato govorimo o izpeljani veri — katero proglaša za svetovno vero. To stremljenje narediti eno vero za vero vsega človeštva pa že obsega implicite misel oznanjanja te vere na zunaj. In v resnici podajajo bodisi že reformator sam, gotovo pa njegovi učenci podrobna navodila, kako bi se dalo doseči kar naj večjega razširjenja nove vere. Sredstva za razširjanje teh izpeljanih ver so zelo različna, vendar sta dve izmed teh najvažnejši, tako da sta videti skoro izključni: vojske in misijoni. Po kakovosti gotove vere in po stopinji njenega trenotnega razvitka prevlada eno teh sredstev več ali manj nad drugim. Mohamedizera jena primer za svoje razširjanje rabil skoro izključno vojske. Enako se je tudi krščanstvo v srednjem veku in na za-
četku novega veka zelo opiralo na vojne uspehe in na nasilna sredstva. Poznejše, posebno v sedanjosti, je izročilo svoje razširjanje skoro izključno v roke misijonarjem. V tem oziru je krščanstvo najbolj e k s p a n z i v-n a vera sploh, ki se ravno — kar se tiče svojega razširjanja po deželah z drugimi verami — opira večinoma na verske misijone.
Temelje tej ekspanzivnosti na zunaj je dal krščanstvu mogoče že sam ustanovnik, ali pa so bila njena načela že popolnoma gotovo učena od učencev njegovih učencev, zapisana pri kodifikaciji »svetega pisma* ter tako ohranjena na bodoče čase. So to znani izreki, kot »en hlev bo in en pastir . . .", ali »idite po celem svetu in učite vse narode ..." i. p. To idejo o razširjenju nove vere po celem svetu je zelo podpiral značaj Kristusove vere, ki je izrecno altrni-stiški. K njenemu razširjanju je veliko pomagalo to, da je postalo krščanstvo vera revnih, tlačenih, ter nizkih in slabičev. Nasprotno so se pa močni in ponosa polni značaji upirali temu, da bi se jih bilo mogoče prištevalo v isto vrsto s slabiči in ljudmi brez zaupanja v same sebe S tem je pa nastala seve brzdeča moč, ki traja do dandanes, in s katero se mora nova vera boriti, če hoče ostati zvesta svoji ideji o svetovnosti. Ta boj ima pa različen značaj, kot že prosvetna vlada prihaja vštric krščanski veri; stopnjuje se od navdušenih besedi v temnih celicah po katakombah do krvavih krščanskih vojsk, in pada zopet do kulturno podvratni inkviziciji in k podvratnemu mrzličnemu delovanju misijonarjev. In ravno to misijonarsko delovanje se druži z izgovorom razširjanja moderne kulture in civilizacije, da bi mogla uspešno propagirati svoj čredo.
Po sredstvih, s katerimi se bojuje vera in po moči obrambnih sredstev so tudi uspehi vere zelo različni. Dokler prihajajo navdušeni oznanjevalci vere k ljudstvu nižje kulturne višine, k zatiranemu in malo izobraženemu ljudstvu, in dokler se rabijo za obrambo proti širjenju nove vere nasilna in brutalna sredstva, so vspehi nove vere zelo znatni. Stvar je pa popolnoma drugačna, če pridejo oznanjevalci nove vero med visoko izobraženo ljudstvo s starodavno kulturo, s popolnoma drugačnim življenjem, in če je bojevan boj z novo vero predvsem z duševnimi sredstvi. V tem slučaju so uspehi misijonov zelo ubogi, če navdušenost verskih oznanjevalcev ne dosega skrajnega vrhunca.
Drugi slučaj imamo pri oznanjanju krščanstva skoraj po celi Aziji; najznačilnejši vzgled nam podaja v tem oziru Indija. Ravno zato sem se
namenil, da predvsem s poročilom o razmerah po indijskih krščanskih misijonih pojasnim v teh vrsticah vsem nerazsodnim ljudem propagačno delovanje krščanskih misijonarjev na Vzhodu sploh.
II.
Ne bom se spuščal v podrobno razlaganje zgodovine o razširjanju krščanstva po Vzhodu, vendar moram radi popolnosti omeniti vsaj z nekaj besedami, kako da je krščanstvo sploh prišlo na Vzhod, zlasti v Indijo, in kako se je znalo tam vzdržati do dandanes.
Prvi oznanjevalci krščanstva na Vzhodu so bili brez dvoma takozvani Nestorijanci, krščanska sekta, ki je nastala v V. stoletju po Kr. in se je zelo hitro širila, posebno proti Vzhodu. Nestorijanci so vsekakor zelo zgodaj oznanjali krščansko vero po Mongolskem in Kitajskem, kot spričujejo mnogobrojni v teh deželah najdeni napisi in okolnost, da je mongolska in rnandžurska pisava prilago-dena nestorijanska sirska pisava. Nestorijanci so prinesli najbrže krščanstvo tudi na G a n d h a r s k o , to je obmejno ozemlje med Indijo in Afganistanom na obeh straneh Hajbarskega prelaza. Sedaj je ta dežela popolnoma mohamedanska in o obstoju krščanstva v tej deželi moremo soditi samo po spomenikih upodabljajočih umetnosti po onih krajih. Tudi v južni Indiji, na Kočinskem, je stara krščanska občina, ki ima zelo mnogo skupnega z nestorijansko sekto, ki je bila pa ustanovljena še predno je nastopil Ne-storij s svojim naukom. Kočinski kristjani trdijo o sebi, da jih je spreobračal na krščansko vero apostol Tomaž, toda to izročilo bo najbrže le legenda. Najstarejše poročilo o teh kočinskih kristjanih imamo iz leta 350 po Kr. r., ko so prišli sem sirski misijonarji, katerih število so pomnožili novo došli iz Sirije v IX. in X. stoletju. Ti kristjani niso kazali mnogo bojevitosti in so delovali bolj na kulturnem kot verskem polju, učeč prebivalce po tistih krajih do tedaj neznane ročnosti. Zato so tudi dobili ti kristjani od kočinskega kralja mnogo privilegijev in živeli mirno do XVI. stoletja. Tedaj so se pa izkrcali v Goe Portugalci in z njimi je prišla v Indijo bojevita rimska cerkev, katere prvo delo je obstajalo v h u j -s k a n j u proti krščanskim krivovercem, in šele v drugi vrsti je bilo na njenem programu spreobračanje »poganov" na »pravo" vero. Glavno zaslugo za to delovanje je imel kardinal Ximenes, čegar evropejsko delovanje je zelo dobro znano. Ta je poslal v Indijo jezuite s Frančiškom Xaverijskim na čelu z naročilom, naj skušajo v Indiji uničiti Nestorijance in sirijske kristjane. Toda to delovanje jezuitov je odprlo oči izobraženim hindom tako, da so končno jasno spoznali hvaljeno krščansko »svetost" in „strp nos t\
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA.
Denarnega prometa 565*5 milijona K. Stanje hranil, vlog 40 milijonov K.
Rezervni zaklad 1 milijon 200 tisoč K.
Obrestuje po 474°/o. Za varnost jamči mestna občina z vso davčno močjo.
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Naglo!
bled od barkarol kakor v
Ljubimca beneška.
— Ubij me! je dejala ona z blaznim smehljajem.
— Kje je Bianka? govori, nesrečnica, govori!
Krčevito ji je stisnil roke okrog grla.
V Imperiji se je nenadoma vzdramil življenski .nagon,
— Ne	vem,	je dejala, prisegam	ti!
— Pa	Bembo? je zarenčal	Sandiigo.
— Na	cesti	v Mestre . . .
— Na	cesti	v Mestre! oh 1	zdaj	razumem vse!
Planil je pokoncu.
— V pristanišče! je zarjul barkarolu, v pristanišče Naglo!
Šiloma je odprl zavese, raztrgal jih, prepadel, srda ... V istem trenotku je nehote zatulil od groze: je stal pokonci pred šatorom in v žarkih mesečine je strašni zori spoznal v tem barkarolu Skalabrina.
Skalabrino živi
Skalabrino na gondoli Imperije.
Skalabrino, ki so ga bili vrgli v klet pri »Zlatem Sidru“ in je še Sandrigo slišal hropenje njegovega smrtnega bojaj
— Pošast! je zajecljal razbojnik. Ti	strašna pošasti
Skalabrino ni črhnil besede.
Njegova roka se je dvignila in padla v bliskoviti gesti. Bodalo se je zadrlo v razbojnikove prsi do ročnika, in Skalabrino ga ni maral izdreti.
Sandrigo se je zvrnil nazaj, ne da	bi zaječal, in je	padel
pod	šator kakor gruča, oči zaprte; ročnik	bodala se je svetil	na
njegovih prsih kakor mrtvaški križ.
Presunjena od ledene groze, je Imperija prisostvovala temu strašnemu prizoru.
Ni se onesvestila.
Toda gledala je vse te reči, kakor gleda človek dogodke v sanjah, ne da bi mogla zakričati ali mahniti z roko.
In takrat se je Skalabrino obrnil k njej.
— Biankin oče! je zahropela.
Skalabrino jo je slišal.
— Da, je dejal z resnim glasom, Biankin oče!
In rekel ni ničesar več, kajti čutil je, da izraža ta beseda v svoji svečani kratkosti vso njegovo bolečino in vse njegovo maščevanje.
Zgrabil jo je za lase in jo vlekel na zadnji del ladije.
Imperija ni bila zmožna nobenega odpora; samo njene ustnice, otekle od groze, so mrmrale:
— Addio 1’ amor, addio la vita! ... Z bogom ljubezen, z bogom življenje!
Skalabrino jo je prijel, dvignil jo s svojimi mogočnimi rokami visoko nad glavo, stopil na ozki konec gondole in kriknil eno samo besedo:
— Pravica!
Ta hip je zalučal Imperijo v vodo. Kurtizana se je potopila skoraj mahoma in izginila v vrtinčastem pljusku valov.
Toda sila tega lučaja je prevrnila čoln s Skalabrinom vred. Tudi on je izgubil ravnotežje in padel v kanal.
Ta trenotek se je kakih dvajset korakov zadaj oglasil v temi samoten krik.
Skalabrino ni slišal tega krika.
Začel je plavati s krepkimi razmahi. Naglo je dosegel nabrežje, zlezel na suho in kmalu izginil.
VII.
Prvi poljub Juanine ljubezni.
Krik, ki je ravnokar raztrgal ozračje, je prišel iz male barčice, ki je, izgubljena v noči, tako verno sledila veliki gondoli.
Spredaj na njej je stala Juana, roke iztegnjene v obupni in roteči gesti.
Ne da bi mogla pomagati, je prisostvovala strašnemu prizoru, ki se je razigral v par sekundah.
Kaj je delala tu? Kakšna misel jo je vodila? Kakšna nada? Njena misel je bila nejasna. Njena nada negotova, Prišla je bila, skoraj ne zavedaje se tega, kar se je godilo okrog nje; razumela je samo to, da se pripravlja katastrofa in da je vse v rokah usode.
Ko je Juana ostavila Mestre, ko se je ločila od Rolanda Kandiana in se napotila v Benetke, je bila edina njena misel: rešiti Sandriga — toda zabraniti mu obenem, da bi se postavil proti Rolandu.
Ko je Juana izvedela iz Sandrigovih lastnih ust njegovo ljubezen do Bianke in bližnjo poroko, se je napotila k Imperijin. palači z načrtom, priti neopaženo v palačo, poiskati Bianko in govoriti z njo. Ni se vprašala, kaj bo posledica tega koraka.
Bralec je videl, da je kmalu zapazila Skalabrina.
Z druge strani pa je vedela tudi, da se nahaja Sandrigo v palači.
S tem je bil prekrižan ves njen načrt.
Zadobila je neposredno gotovost, da je Skalabrino zato tukaj, da uniči Sandriga. Takoj je sklenila pridružiti Skala-brinu in ga ne izpustiti več izpred oči. Ako bi prišlo do boja med obema, je hotela skočiti vmes.
Tako sta ljubosumnost in strah obenem uničila to ubogo žensko. Nič več se ni imela v oblasti, ravnala je samo še pod sunkovitimi nagibi, ki so jo odnašali s seboj v popolni zmedenosti njene duše.
Videla je Skalabrina, kako se je spravil na Imperijino gondolo; takoj je uganila, kaj se ima zgoditi.
Gotovo se popeljeta Imperija in Bianka v Sandrigovem spremstvu na izprehod.
Planila je kar na slepo v bližnjo barčico in počakala, kakor je čakal Sandrigo nekaj korakov od nje.
Ure so tekle.
Veselica se je končala, luči so pogasnile.
— Trenotek se bližal je mislila nesrečnica sama pri sebi, skušaje z roko pomiriti silno utripanje svojega srca.
Naenkrat pa je presenetila njene poglede čudna slika Sandriga in Imperije, ki sta stopala objeta po mramornih stopnicah palače navzdol.
Zamolkel jek je hrope zamrl v njenem grlu.
Imperija je v Sandrigovem naročju! Tudi ona! Najprej mati, potem hči! V tem trenotku je Juana odkritosrčno zaželela, da bi bil Sandrigo ubit . . . Toda ko se je gondola premaknila, ko je videla stati zadaj na njej visoko postavo Skalabrinovo, je vztrepetala, odklenila naglo svojo barčico in odveslala za njimi.
— lakota in draginja! Kdor se zanima za ogrske agrarce in kranjske klerikalce, ta naj pogleda malo po naši deželi pa po izvozu — na južni železnici. Po južni železnici gre vedno vsak dan s tovornimi vlaki po več voz naložene ogrske goveje živine — večinoma volov pitane in nepitane vrste — skozi Ljubljano v Trst, na Reko, Gorico in — čez morje. Jj;Ogr-ski agrarci in veleposestniki imajo ogromne množine živine na svojih pustah, kjer jim ubogi Slovak dela tlako 1 Požrešnost mažarska je po širokem svetu znana, ničmanj pa tudi njih predrznost. Dan na dan vidiš polne vagone ogrske goveje živine marširati skozi Kranjsko; ko pridejo ti vagoni z madžarskimi napisi nazaj, ti imajo ogrski požeruhi svoje umazane mošnje že polne! Ti ljudje ciganske pasme pa hočejo avstrijskemu človeku diktirati grame, ki bi jih smel v hladilnicah argentinskega mesa kupiti, da bi se včasi nasitil. Tej po-žeruški mažarski sodrgi so zvesti kompanjoni tudi kranjski klerikalni poslanci. Na Kranjskem bi kmet ne poginil lakote ali draginje, če bi prišlo sem 5000—6000 kg argentinskega mesa, gotovo ne. Pomagano bi bilo pa tisočerim družinam. Kak revež je kmet v Istri in Dalmaciji napram kranjskemu in štajerskemu, ali ker so se dali kranjski klerikalni poslanci od mažarskih požeruhov nesramno snubiti in nemara tudi — mastno podkupiti, ne sme v našo deželo par kg argentinskega mesa!
Kranjska šparkasa potrebuje denarja ! Kako bi si človek drugače razlagal načrt z realko in nemško gimnazijo ? Realka ni do zdaj nikake na-jemščine plačevala šparkasi, če pride pa gimnazija v realko, bo pa država najemnino plačevala! Kaj se hoče — slabi časi! Morda, gotovo pa še ni, da bo tako!
Boj med Malikom In Ornlgom. Kakor znano, sta si štajerska nemškutarja državni poslanec Malik in ptujski župan Ornig kljub temu, da teče po njiju žilah » pristna* germanska kri, velika nasprotnika. Nasprot-stvo med obema se je zlasti pokazalo za časa zadnjih državnozborskih volitev. Zupan Ornig je šel s polnim parom v boj proti Maliku, ki je pa kljub temu zmagal. Za časa volilne borbe je na nekem shodu zmerjal Ornig Malika z lažnjivcem in denun-cijantom. To je dalo Maliku povod, da je vložil proti svojemu nemšku-tarskemu bratcu tožbo radi razžaljenja časti. Obravnava se je vršila v četrtek, a je bila odgodena, ker je Ornig izjavil, da bo nastopil dokaz resnice, da je Malik v resnici lažnjivec. Vsa afera je postala silno zanimiva. Kajti Ornig je predlagal za priče bivšega ministrskega predsednika barona Bie-nertha, bivšega trgovinskega ministra Weifi!rirchnerja, drž. poslanca Marckhla in Wastiana, nadgeometra Rauterja in dr. Eisenkolba. Malik se nahaja v velikih škripcih in se bo težko zmazal. Nemškutarski bratci na Štajerskem so si torej precej hudo v laseh.
Slavna deželna vlada naj nam odgovori, če je še kaj upanja na to, da se partikularji vol. komisarjev kdaj prebude iz spanja pravičnega? V bodoče nas pa naj nikar več ne sili v take »častne* posle. Se pač čutijo pasji dnevi.
Župan Oražem na delu. Čimbolj se bližajo občinske volitve v Mostah, tembolj nervozen postaja sedanji klerikalni župan Oražem, ker si je dobro v svesti, da so dnevi njegovega gospodstva v Mostah sešteti. Ni čuda, da hoče sedaj z vsemi mogočimi sleparijami pomagati zopet klerikalcem do zmage. Kakor čujemo, že hodi po hišah in pobira glasovnice. ■ —
Opozarjamo napredne volilce na te Oražmove sleparije.
Umrl je Ferdinand Rister, voditelj slavonskih nemških naseljencev, bil je tudi poslanec v hrvaškem saboru in zagrizen pangerman. .Slovenec' pravi, da je bil Rister — ogrski državni poslanec. So pač dobro informirani »Slovenčevi* uredniki o razmerah v jugoslovanskih deželah, ko ne vedo, kdo je to Rister in da Ruma, kjer je Rister bil izvoljen za poslanca, ni na Ogrskem, ampak v Slavoniji.
Na Gorenjskem — v Kranjskem okraju — so vode močno upadle. Ob Savi nekateri mlini sploh nič ne meljejo. Suša pritiska na vsej črti.
Vinski pridelek bo letos dober, če tudi ne obilen. Grozdje zori nad vse lepo, zato bo vino sladko, četudi ga bo malo manj. Cene bodo razmeroma nizke. Marsikje je pa seveda toča po vinogradih že vse uničila, zlasti po Štajerskem. Dotičnim vinogradnikom mora dati seveda država izdatno pudporo.
Na današnjo veselico v Hribarjevem gaju ob kopališču Kolezija
opozarjamo občinstvo iz Ljubljane in bližnje okolice. Za izvrstno zabavo je skrbljeno kar najbolj, za okrepči-tev duše in telesa pa tudi. Med vini se bo točilo znamenito Mrakovo vino, pivo bo pristno slovensko, dobil boš pa tudi drugih drobnarij, kar boš hotel. Svira cela „Slov. filharmonija", poje »Ljubljanski Zvon*. Začetek ob pol 4. uri popoldne, vstopnina za odrasle 40 vin., za otroke pod 10. letom pa nič. Ker je sprehod proti Koleziji zlasti čez Mirje lep in brez prahu in ker je Hribarjev gaj sam na sebi naravnost čarobno naravno krasen, upamo, da popoldne ne bomo pogrešali ondi nikogar, ki ga pričakujemo. Pričakujemo jih pa veliko! — Cene za vse jedi in pijače so običajne in ne bo nobenega odiranja! Končno omenjamo, da bo na veseličnem prostoru na razpolago telefon, ki bo vezal vse dele njegove med seboj,
Nepričakovano hitro udomačila
se je pri nas Kolinska kavna primes. Težko že najde človek slovensko gospodinjo, ki je še ne rabi. Kajti Kolinska kavna primes je res najboljši kavni pridatek, obenem pa tudi pristno domače blago. Najde se pa še semtertja kaka nazadnjaška slovenska gospodinja, ki se še ni sprijaznila s tem izvrstnim domačim blagom. Napravi naj samo en poizkus s Kolinsko kavno primesjo, in zagotavljamo jo, da bo z njo bolj zadovoljna nego s temi kavnimi pridatki, ki jih je rabila doslej. V lastnem interesu, pa tudi narodna dolžnost je, da kupuje samo izvrstno in pristno domačo Kolinsko kavno primes.
Otroci ki jih mučijo bolesti pri prebavi, naj zavživajo skozi nekaj dni kake 3 žlice naravne Franc Jožef-ove grenčice, ki niti najmanje ne nadleguje celo najnežnejših organov. Profesor pl. Goahardt, Berolin, izjavlja, da je v svoji kliniki mnogokrat in z najbotjim ter zadovoljivim uspehom vporabljal »Franc Jožef-ovo" vodo.
Izgubljeno. Gospod Janko Kobilica, trgovski sotrudnik je zgubil srednjo svoto denarja. Pošten najditelj se prosi, da jo odda na magistratu.
Požar v Mokronogu.
Trg Mokronog na Dolenjskem je v plamenu. — V zadnjem tre-notku smo dobili brzojavno obvestilo iz Mokronoga, da je ogenj omejen. Pogorela je polovica trga.
Razne vesti.
* O koleri se je izjavil slavni ruski učenjak dr. Mečnikov nekemu časnikarju: Jaz nimam kolere več za nevarno bolezen. Živel sem v krajih, kjer je razširjena kolera in vem, da se lahko pred njo obvarujemo. Imamo celo vrsto profilaktičnih sredstev. Večkrat moramo prati roke in one jestvine, ki jih uživamo surove. Vodo moramo kuhati, predno jo pijemo (tam kjer ni vodovodov). Ni res, da bi sadje bilo vzrok kolere, ako ga prej desinficiramo s tem, da ga denemo za par trenotkov v vročo vodo. Samo na lupini sadja se zamorejo držati bacili kolere. S kolero je isto kakor z legarjem. Bacili pridejo z jedjo v želodec.
* 23 kardinalskih mest nezasedenih. V Vatikan je došlo brzojavno poročilo, da je kardinal Moran v Sid-neju v Avstraliji umrl v 81. letu svoje starosti. Sedaj je nezasedenih torej že 23 kardinalskih mest, kar se še ni nikdar pripetilo.
* Politični umor. Komandanta španske civilne garde Vaalesa so našli v domači kopalni sobi mrtvega. Umoril ga je njegov sluga, ki je nato zbežal. Kakor se domneva, je izvršil umor na inicijativo radikalne stranke.
* Skrivnostna zmota. V neki samotni ulici v Kijevu na Ruskem sta bila na straži dva policaja. Okolu polnoči je prišel častnik, da ju nadzira. Ko se je oficir odstranil komaj 30 korakov, sta naenkrat počila dva strela. Oficir se je nato vrnil in je našel oba policaja mrtva. Splošno se sodi, da sta policaja hotela izvršiti atentat na oficirja. Eden izmed stražnikov je smatral svojega kolego za oficirja in je radi tega sprožil. Ko je pa spoznal svojo zmoto, je izvršil samomor.
* Na drevesu ga je ustrelil. Iz Htittenberga se poroča: Dne 13. avgusta se je zgodila v vasi Gstatten-bauern velika nesreča. Neki 20 letni htapec je sedel na drevesu in obiral češnje. Tu se mu približa neki sedemnajstletni mladenič, pograbi puško domačega lovca, ki je slonela ob drevesu in v šali pomeri na hlapca. Puška pa se je sprožila in zadela hlapca v trebuh. Nesrečneža so spravili le z veliko težavo z drevesa in ga odpeljali v bolnico, kjer je takoj umrl.
* Razkrinkani pohabljenec. Te dni se je zgodil v Berlinu zelo zanimiv dogodek, ki je vzbudil veliko senzacijo. Neki po celem mestu znani pohabljenec, ki je vedno nosil na prsih tablico z napisom: Slep, pohabljen in nervozen — je postal nenadoma zdrav. Ko ga je namreč pred kratkim zopet vodil vodnik po mestu, mu je neka dama vrgla v klobuk miloščino. V tem trenotku pa je prišel mimo neki gospod, ki je ozmerjal pohabljenca s hinavcem. Kot bi trenil je skočil pohabljenec po koncu in svojega razžaljitelja pošteno premikastil. Pri tem je slepec izgubil svoje naočnike
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
Tolstovrško slatino
ki Je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov : TolstovrSka slatina, pošta Guštunj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim I
In res se tudi začenši s 16. stoletjem omejuje delovanje krščanskih misijonov le na najnižje sloje prebivalstva, iz-vzemši slučaje nasilnega spreobračanja domorodcev na krščansko vero za časa portugalske vlade, ko so n. pr. vojnim ujetnikom dajali na izbero med obe-šenjem in sprejetjem rimskega krščanstva. (O tem sporoča sočasnik teh dogodkov, zgodovinar portugalskih pohodov na Vzhod, Riberio, ki se v svojih spisih kaže gorečega katoličana.)	(Dalje.)
Iz slovenskih krajev.
Iz Novega mesta. Zahvala. Sokolska slavnost v Škocjanu dne 23. julija t. 1. je v vsakem pogledu najlepše uspela. Štejemo si v dolžnost, da se tem potom najiskrenejše zahvalimo predvsem pripravljalnemu odboru škocjanskemu, ki je tako krasno uredil telovadni, oziroma veselični prostor in nam je ves čas s pomočjo in svetom stal ob strani. Prav posebno pa se zahvalimo županu škocjanskemu gospodu A. Činkoletu, ki se je vkljub vladajočim razmeram osmelil v imenu občine navdušeno pozdraviti Sokole; pokazal je, da umeva ceniti sokolsko misel in pomen Sokolstva za naš narod. Živel! — Polno priznanja in zahvale vrlemu škocijanskemu ženstvu za obilen trud, požrtvovalnost in lju-beznjivo postrežbo in bratska zahvala vrlim Sokolom jz Kostanjevice-Sv. Križa, Mokronoga, Št. Janža, Trebnja in Krškega za udeležbo; vsem telovadcem pa zasluženo priznanje! Krepak »Na zdar“ vsem Škocjancem in udeležencem, ki so z navdušenjem in velikim zanimanjem sledili telovadbi! Pokazali so, da imajo smisel za telovadbo. V trdni nadi, da ne bode ostalo naše sokolsko delo brezuspešno in da je padla v Škocjanu sokolska misel na rodovitna tla, kličemo vrlim Škocjancem v spomin besede našega dičnega pesnika, ki pravi: Slovenec vsak bodi Sokol hraber, — blovenka vsaka vrla Sokolica. — Živeli! — Novo mesto, dne 10. avgusta 1911. Telovadno društvo »Sokol* v Novem mestu.
DNEVNE VESTI
Volitve v okrajni zastop mariborski. Iz Maribora smo prejeli naslednje telefonično poročilo: Pri volitvah v okrajni zastop so propadli Slovenci v skupini kmetskih občin z dvema glasovoma. Udeležba je bila velikanska; od 161 volilnih upravičencev jih je pristopilo k volitvi 158, od Slovencev je izostal eden. Proti volitvi vložijo Slovenci protest, ker so nekatere občine določile volilne može brez seje občinskega odbora. Sicer so pa Slovenci, Četudi so propadli, dosegli velikanski uspeh in ona dva gg. doktorja, ki sta stavila tisoč kron napram eni, da se bodo Slovenci blamirali, bi zdaj lahko kaj žrtvovala za Ciril - Metodovo družbo.
Klerikalna hinavščina. .Slovenec" pripoveduje, da bodo klerikalni poslanci le pod tem pogojem vstopili v vladno večino, če bo Gautsch napravil konec neznosnim razmeram v naših krajih, konec preganjanju in zatiranju Slovencev. Klerikalci so torej zopet postali silno narodni. To se jim bo Gautsch smejal, ko bodo stopili s temi zahtevami pred njega. Saj jih dobro ozna. Znano mu je tudi, da imajo lerikalci samo široka usta, katera se pa lahko hitro zamaši. Kako bodo napravili klerikalci konec persekucij Slovencev v rodnih krajih in konec protežiranju Nemcev, to bi mi zelo
MALI LISTEK.
J. S. MACHAR:
Snubitev.
(,Hrst belletrie.*)
(Konec.)
Ko pa se je Trnulčica vrnila — ne, to že ni bila več Trnulčica, to je bil modrooki in svetlolasi Lukec. In Lukec je dobil toliko prekrasnih oblek, da se je lahko sleherni dan preoblekel v drugo, njegova last pa sta bili tudi onidve izbi, katerih okna so se dala odpirati, dalje sezuvalnik.
Lukec je postal tudi gospodar pudla-Hudla, onega groznega psa z rdečim jezikom, in je podedoval tudi Jeričino ljubezen do ranjke Trnul-čice.
Koleselj se je vozil, živali so rjovele, pele, kokodajskale. Rožica je pripovedovala, hodila na izprehod, se odpeljala na morje, vrnila, umila, vlegla, nato se ji je nekaj sanjalo, potem pa je obiskala enookega kmeta in enooko kmetico . . .
Prihodnjo nedeljo pa je pudl-Hudl lajal, zavijal, poskakoval .po svetu\ da ga je moral konečno do-brovoljni Lukec prikleniti, Lukec sam se je izprehajal po svojih sobanah, se ogledoval v zrcalu, občudoval svoje
radi vedeli. Ljudje, ki neprestano pak-tirajo z Nemci, ljudje, ki so omadeževali slovensko prestolico s tem, da so omogočili izvolitev sedmih Nemcev, bi radi sedaj še igrali narodno vlogo, oicer bi nas pa zelo veselilo, če bi hotel Šušteršič kaj ukreniti. Kajti polje je za to zelo hvaležno. To bodo zlasti povedali gg. Elsner, Luschan, pl. Ko-tschewar, Trenz itd. Sicer nam je pa dobro znano, česa žele klerikalci. Izvabili bi radi od vlade zopet par stoti-sočakov za svoja falirana podjetja in potem bodo zopet molčali kakor backi.
Ko so klerikalci bili na krmilu
v prejšnji zbornici, se je smelo v Avstriji uvažati argentinsko meso, sedaj ko pa imajo besedo liberalni elementi, pa ga v Trstn ne smejo izkrcati, tako piše sobotni .Slovenec". Tako nezaslišano zamore farbati volilce v resnici samo .Slovenec". Danes je že vsakemu človeku znano, da je ravno bivši trgovinski minister dr. Weifi-kirchner, klerikalni zaupnik v parlamentu, izdal avstrijske koristi in ogrskim milijonarjem na ljubo prepovedal uvoz argentinskega mesa v Avstriji. Da se sedaj v Trst došla poši-ljatev argentinskega mesa ne sme izkrcati, je torej edina zasluga bivšega klerikalnega ministra dr. WeiCkirch-nerja. Klerikalnim volilcem v Ljubljani bodi povedano, da so vsi slovenski klerikalni poslanci glasovali proti uvozu, zanj je glasoval le napredni ljubljanski poslanec dr. Ravnihar. Kjer se gre klerikalcem za lasten profit, pozabijo namreč takoj na lakoto ljudstva. In to je tudi lahko umljivo. Klerikalni poslanci gotovo ne čutijo sedanje draginje, ker sede na tisočakih in zato tudi nočejo v tem oziru ničesar ukreniti. Zato je zelo značilno, da je .Slovenec" tako ze!o zmešan, da govori celo o stvareh, na katere sam ne verjame.
Klerikalce smo zadeli v živo, to nam jasno spričuje .Slovenčevo" divjanje. Klerikalcem je namreč silno neprijetno, če razpravljamo o sedanji neznosni draginji, katero so zakrivili edino oni. Zvijajo se na vse načine, toda to se jim ne posreči in se jim tudi nikdar ne bo. Ljudstvo je spoznalo svoje prijatelje in tudi svoje sovražnike. Faktum je, da so klerikalni zastopniki v državnem zboru glasovali proti uvozu argentinskega mesa v Avstrijo in tako revnim slojem še zvečali bedo in nadlogo, katera jih je že prej tako silno tlačila. Tega klerikalci ne bodo mogli nikdar prikriti. To ostane kot pribito. In če se bodo klerikalci še kedaj hlinili Ljubljani, potem jih bomo zopet spom nili na njih veliko ljubezen do ljubljanskega meščanstva in delavstva. Klerikalci so jasno pokazali, da so najhujši sovražniki ravno nižjih slojev, katerim se tako prilizujejo.
Velik križ bodo naredili. Slovensko Sokolstvo je torej odigralo svojo vlogo. .Slovenec" namreč pro-rokuje, da bodo klerikalni čuki napravili s svojo organizacijo konec neumornemu delovanju slovenskega Sokolstva. Uboge pare. Klerikalci naj bi bili veseli, če bi lahko enkrat »zmu-štrali* svoje čuke vsaj toliko, da bi znali hoditi, za drugo delo tako niso sposobni. »Slovenčevo" vpitje, da šteje Orel sedaj že več tisoč članov, ne ustraši nobenega treznega človeka, Fakta namreč kažejo, da se kmečki fantje ravno pri čukih streznijo in trumoma zapuščajo klerikalne vrste. Čimbolj se bodo orlovske vrste množile, tembolj bo nas veselilo. Kajti klerikalci si na ta način sami najbolje ustvarjajo grobove. Kdor Slovenec, ta Sokol I
Ogrski agrarci in kranjski klerikalci. Vse — z dežele, doma pa
slike, se sezuval z resničnim sezuval-nikom, spal, stokal, se vozil po morju, dobil morsko bolezen . . . Konečno pa je rekla Jerica rekoč:
»Lukec se bo oženil!"
.Koga pa vzame Luka?* (Alenka je na ta način krajšala ime krepostnega mladeniča.)
.Rožo.* (Jerica se je maščevala za skrajšano ime svojega ljubljenca.)
.O ne. Rožica se ne omoži nikoli. Rožica ne zapusti svoje gospe do konca življenja."
„0 jej, torej ima Roža gospodinjo! Menda je v službi, ne? Lukec si bo še pošteno premislil, če sploh vzame Rožo, ker je dekla."
.Luki ni treba nič premišljati. Rožica ni moja služabnica. Rožica je moja prijateljica. Ona je princezinja iz kraljevskega rodu.
»Lukec pa je iz cesarskega I* »Rožica pa je iz papežkega !* Trenutek molčanja. Jerica je stekla v drugo sobo k mami: »Ali ima papež otroke?*
Vrnila se je zmagoslavno. Toda začela je pomirljivo: »Vidiš, Alenka, Rožica ni iz papeževega rodu, toda Lukec jo vendar vzame za ženo. Poglej, kako mu bo imenitno I Dobi dve sobi in si lahko odpira okna, kadar hoče, dobi tudi pudla-Hudla in lahko hodi z njim na izprehod.
»Rožica pa noče od mene proč!* »Ali ti je to rekla?*
»Da, rekla mi je.*
»Prisezil*
»Rekla mi je to. Potem pa ta Luka. Kakšen mož pa je to za Rožico ? Bij je že gospodična in otrok in sedaj nosi krila kot ženska.*
»Jezušček je imel tudi krilo in Bog tudi, ko je bil pri Abrahamu."
»Pa če Rožica tudi vzame Luko, mora ostati pri meni.*
Obe sta vstali in vdrli kot divji k svojim roditeljem v drugo sobo.
»Mama, kajne, da mora iti žena z možem?*
»Seveda mora, Jerica.*
»Mama, kajne, da mora iti mož k ženi?*
»Lahko se tudi priženi, Alenka, če je žena bogatejša, če ima n. pr. posestvo.*
»Lukec je bogatejši!* se je razvnela Jerica.
»Rožica ima gospodarstvo!* se je razburjala Alenka.
Vrnili sta se v svojo sobo. Iz oči so jima švigali bliski. Premišljali sta. Bilo ie tiho.
Čez nekaj Časa pa je Jerica posmehljivo namrdnila ustnice:
»Lukec mi je baš rekel, da ne mara Rože, da mu ta gospa preveč škili«u
»Rožica ne škilil*
»Pa škili!*
»Požica pa mi je zdaj-le povedala, da ne vzame Luke za vse na svetu. Pravi, da je tak bedak.*
»Lukec ni bedak, Roža pa škili!*
»Rožica ne škili, ampak Luka je bedak.*
In zopet sta pridrli k svojim materam in se pritoževali.
Iz svatbe pa res ni bilo nič. Pač pa je padla senca na Jeričino in Alenkino prijateljstvo — na prihodnjem izprehodu se nista držali za roke in nista izpregovorili med seboj niti besedice.
Prihodnjo nedeljo pa je naznanila Jerica zmagoslavno:
»Lukec se je oženil. Dobil je nevesto iz cesarskega rodu. Imenuje se Olinka. Silno srečna sta. Ravnokar sta se odpeljala v Parfz.*
Alenka pa se je odrezala premeteno: »Rožica pa se je omožila. Pripeljal se je ponjo kralj Hadramouz in jo je odpeljal v svoje hadramouzarsko kraljestvo čez devet voda in devet gora.*
Na to pa je ležal Lukec vedno, kadar je imela priti Alenka, dobro pokrit v omari, dokler si ni nekoč vsled silnega padca na neobčutni kamen razbil na kosce svoje svetlolase, dobrovoljne glave. Njegove brezizrazne modre oči hrani Jerica kot dragocen spomin v škatljici od vžigalic . . .
Nato pa so položili Rožico vedno, kadar je imela priti Jerica, v mamino posteljo, globoko pod blazine in pernice, dokler se ni zgodilo, da jo je nekdo odnesel. Ko je namreč gledala Alenka skozi okno, se je nagnila nesrečna Rožica več nego je bilo zdravo — in v groznem padcu je treščila iz tretjega nadstopja na ulico. In komaj je padla — ne da se povedati, če brez nezgode — jo je že pograbil nek pobalin, ki se je ravno tam okoli potikal, in je zbežal z njo kot besen. Predno je pritekla služkinja doli, že ni bilo po njem ne duha ne sluha.
Hero in Leander, Romeo in Julija, Lukec in Rožica . . .
„Domovina“
posreduje pri oddaji primernih stanovanj za dijake. Zato prosimo vse one stranke, ki imajo oddati dijaška stanovanja, da javijo to čim preje odboru društva; ravnotako se lahko obračajo starši dijakov do društva, ki bode njihovim željam radevolje ustreglo. — Pojasnila daje gospod profesor Anton Jug, Ljubljana, Dalmatinova ulica 3/1.
Naročajte in kupujte JUTRO!
Izvod samo po 6 vinarjev.
v za slabokrvne in prebolele
j ”3	je zdravniško priporočeno črno
L«.'L/dalmatinsko vino Kuž najboljše sredstvo 5 kg franko K 4‘50
Novakovič, Ljubljana.
more. Poprej je ta dobrodelni zavod dajal vsakemu gostu majhno odejo; toda prenočevalci so bili nehvaležni in so redno, kadar so zapustili hišo, ki jih je gostoljubno sprejela, odnesli seboj tudi odejo in izpopolnili tako svojo toaleto ali pa jo prodali. Da pa ne bi ostali ti siromaki popolnoma brez odeje so si izmislili čisto originalno zameno. Napravili so velikansko odejo iz sukna, ki je tako velika, vda pokrije površino vse dvorane. Čez dan visi kakor kak velikanski baldahin pod stropom; ko se pa zvečer ljudje razmestijo po perju, spustijo ogromno odejo in vsak pomoli svojo glavo v eno izmed lukenj, ki so nalašč zato napravljene v odeji. Ko se pa zazori, potegnejo odejo spet gori. Poprej pa dajo znamenje z zvoncem zato da prenočevalci izvlečejo pravočasno glave iz odeje, če ne bi jih odeja lahko potegnila kvišku kakor vrv na vešala. Zdaj zapuste obiskovalci „hišo s kokošjim perjem", kamor lahko pride vsak, kdor more plačati pol vinarja.
Lepa otročja
motorjem z močnim g pritiskom in za snrovo
ulje od 16 PH naprej;
4 do 5 vin. pri mojih JPv M pitrolinskih motorjih in	f
pctrollnskih lokomobl- {app ah dalje 2—10 HP tudi K®® stoječe motorje	gg&ab
Tvornica motorjev #|g||j|
I VarckalaviU «11
Dunaj III., Paulusg. 1. 'VtnHl
Natisoče motate* v otatu. CtnovaUd V »togi trnli fe oMJuL«
I d« 2 vin. obratnih stroškovna uro in HP z mojim pat.
se ceno proda Elizabetna cesta št. 4 pritličje.
Ugodni plačilni pegafi.
na prometnem kraju, eden z vso trgovsko opravo, dalje imata vsak svoje skladišče in stanovanje, se takoj od-dasta. Kje, pove podružnica »Jutra" v Spod. Šiški.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in Izdeiovatelj kavčukovih štampilij.
Ljubljana, stari trg št. 20.
Ceniki franko.
Slovenci darujte za „So* kolski dom“ v Borovljah,
Lastnik in glavni urednik Milan Plut, Odgovorni urednik V. M. Zalar. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani,
ANT.CERHE
Mali oglasi.
Beseda & vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. •— Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.,
Podružnica „Jutrau
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177,
sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd.
Uradne ure od 8.—12. in od 2.—6.
M. DRENIK
an.su, Klon-gresni trgr r7.
Predtiskari,)a, Risarski atelije.
 J Plisiranje. Kufriranje. Montiranje.--------
= Tamfouriranje in vezenje na roko. =
Največja zaloga ženskih ročnih del
in vsakovrstnega materiala.
Stanovanje meblirano ali nemeblirano, obstoječe iz sobe s kuhinjo, event. sobe s štedilnikom, išče samska oseba. Ponudbe na upr .Jutra*.	3_i
Gospodična z boljšo izobrazbo išče mesta vzgojiteljice pri kaki rodbini. Ponudbe pod .Vzgojiteljica" na .Prvo anončno pisarno*.
Inštalater za elektriko se išče. Ponudbe pod »Inštalater* na »Prvo anončno pisarno*.
499/3-1
Lovske puške vseh se-stev, priznano delo prve vrste z najboljšim strel-nim učinkom priporoča
Prva borovska orožnotovarniška družba
Gostilniška oprava se ceno proda Cascio, Lingarjeva ul. 1.	453/x—1
Hiše, ki se dobro obrestujejo, se prav po ugodnih pogojih prodajo. Polovico kupnine ostane lahko vknjiženo proti malimi obrestmi. Natančneje se poizve na Vodovodni cesti 26,
Hiša s petimi stanovanji in vrtom v bližini župne cerkve Sv. Petra se iz proste roke proda. Naslov pove .Prva anončna pisarna*.
457/6—1
 Popolni fotogr. aparati,
dajoči zajamčeno dobre slike, s ploščami, papir-jem, kemikalijami in učno knjigo: velikost slik 6X9 vH	cm K 1-90, 9X12 dm K
/J \ 3 30, 5-70, 9-70 itd; (pošt-W / V nina posebej). Eksaktni m /	,	j	krasotni aparati in dvojni
V anastigmati nedosežno j £ poceni. Rabljeni aparati
  	in objektivi znanih tvrdk
po zelo zmernih cenah. Glavni ceniki 130 strani debeli in zaznamki priložnostnih nakupov zastonj.
Elfr. Birnbaum,
tovarna fotogr. aparatov, Hirschberg, 327, Češko.
Išče se stanovanje s hrano za dve gospodični in enega dečka v šentpeterskem ali poljanskem okraju. Ponudbe pod R. na .Prvo anončno pisarno*.	461/1—1
družba z omejeno zavezo v Borovljah na Koroškem,
 — Ceniki brezplačno in poštnine prosto.	...
Kupi se dobro ohranjeno žensko kolo. Ponudbe na upravništvo .Jutra*.	345/2—1
Frodajalniška oprava za špecerijsko, galanterijsko in manufakturno blago, dobro ohranjena, večinoma iz hrastovega lesa se po ceni proda. Kje, pove .Prva anončna pisarna.
305/—10
Korespondenca,
Donava, S. S. D: V boj do zmage! Vse pripravljeno.	346/1—1
Pozor!
Pozor!
Preselitev!
FB. F. ZAJEC, Ljubljana.
Jako zanimiv, zabaven in po učen list s slikami je
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih „Jutra“. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
Velika zaloga pravih Švicar, ur, zlatnine, srebrnine, gramofonov, plošč itd.
Tem potom vljudno naznanjam, da sem preložil svojo trgovino s Starega trga 26 na
isto popolnoma na novo uredil ter povečal in mi bo mogoče svoje cenjene odjemalce v vsakem oziru v zadovoljivost postreči. — Osobito opozarjam slavno občinstvo, kot prvi
in edini slovenski, to obrt upravičeni izvrševati ter oblast- e ...........’""*	i
veno izprašani optik in strokovnjak na svoj	f	/§3^^
ki izhaja vsak petek ter stane četertletno K 1 '80.
Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem!
Naslov: Ilustroveni Tednik, Ljubljana.
optični zavod
po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni.	VJ
V zalogi imam vedno najnovejše ščlpainike, očala, tudi Rotenstockove; toplomerje, daljnoglede vseh vrst, kakor „Zeis“, „Goerz“, „Busch“ itd., zrakomere, hjrdrometre, raznovrstne tehtnice za žganje, mleko itd. — Vsa popravila izvršujem v svoji lastni, dobro urejeni delavnici točno in solidno. — Zahvaljujem se za dosedanje mi izkazano zaupanje in prosim, da ml isto ohranite tudi vbodoče.
Z odličnim spoštovanjem	.	.	r\
šem
,Jutro4 se prodsgavTrstu
po 6 vinarjev
^avSlecLnjiDn. toloakainali:
Becher ulica Stadion,	Bruna, ulica del Rivo,
Trevisan ulica Fontana,	Bllbnič, ulica Sette Fontane,
Pipan, ulica Fabra,	Grauiaticopulo, ul. Barriera,
Bevk, trg Goldoni,	SpOder, ulica Barriera,
Vovk, ulica Cardncci,	Lavrenčič, VojašniČni trg.
Sekovar, VojašniČni trg,	Beillisi, Greta,
Hrast. Poštni trg,	Kichel, Rojan,
Možt, Ulica Miramar,	Bajc, ulica Geppa,
Magolo, ulica Belvedere,	LuzattO, ulica Acquedotto,
Geržina, Rojan,	Segulin, ulica InduBtria,
Hannacher, Čampo Marzio,	Log, ulica S. Lucia,
Bruna, SS. Martiri,	Zidar, Sv. M. Magdalena,
Lrcigo), ulica Maesimiliana,	Hreščak, ulioa Belvedere.
Rončelj, ulioa S. Marco,	Cechimi. ulica deli’ Istra,
potrebščin za šivilje itd.	pi
Pri nizki ceni Žargi 1
se nahaja sedaj nasproti poprejšnje 1$ trgovine.	M
Specialna trgovina
finih ročnih del
i Priznano močna, lahko tekoča | solidna in neprekosljiva so
1 KINTA kolesa.
/i Najobširnejše Jamstvo. Ilustrovanl m	ceniki	brezplačno.
I K. Camernik
ji LJUBLJANA, Dunajska c. 9. H špecial.trgovina s kolesi ia posatn. deli. j Izposojeraaja koles.________
V Ljubljani, Židovska ulica štev. 5.
Predtiskarija Tamburiranje Montiranje Plisiranje
in pokazal zdrave oči. Vtaknili so ga v luknjo.
* Brata iz pomilovanja ustrelil.
Iz Trierja na Nemškem se poroča: Trgovec Giszinsky je včeraj svojega brata, ki ga je prosil, naj pride v Trier, ustrelil. Njegov brat Anton je bil namreč že dolgo časa umobolen. Ko sta bila skupaj v sobi je Anton položil pred svojega brata na mizo samokres jn ga prosil, naj ga takoj ustreli. Ta 3e_ to tudi takoj brez pomisleka storil. Giszinsky je nato skušal izvršiti še ?®nromor, toda v zadnjem trenotku je izgubil pogum, nakar je bil aretiran *e predno je v drugič položil samokres na svoje sence.
* Kitajsko gledališče. Pri nas v Evropi so gledališke predstave drage in kratke. Na Kitajskem je to drugače. Kitajec gre za par vinarjev v gledališče zjutraj ob 8. in gleda tam predstave do 10. zvečer. Predstave trajajo tam po cele dneve. Kitajska predstava traja 14 ur in ta čas ne more nikdo
b^en’ ker zakIenej° vrata. Odličnejše občinstvo sedi, navadni obiskovalci pa čepijo kar po tleh. V pavzah pijejo j-aJ> ko se pa začne predstava, nastane Popolna tišina. Če se kitajskemu občestvu kak igralec dopade, ga ne nagradijo s ploskanjem, ampak mu ku-/r).° *n .Pošljejo lepo pečenega prešiča. Um tudi našim igralcem ugajalo D Ko »e vzdigne zastor in se začne prav kak giriljiv prizor, prinesejo slavljenemu iFx*CU mest° venca na oder celega Pečenega prešiča. Predstava se tedaj Kar v sredi prekine in igralec pride ven v obleki iz modre svile in prebere občinstvu zahvalo v stihih od strani 3važnih igralcev. Po predstavi vejajo igralci darovanega prešiča. p . Kako so letali ptiči v pradobl. J/jtriski profesor Charlč je napisal ve-!*ko razpravo o ptičih v pradobi. V ‘menovani knjigi je razvidno, kako naravnost velikanske daljave so za-jpogli preleteti nekateri ptiči iz pra-1 °.e kljub temu, da so bili pravi ko-S1- Tako je neki ptič, ki je meril z napetimi perutmi 8 m, preletel 150 3' 3 drugi strani pa se nekateri j: ’> ki so merili z razpetimi perutmi niaj en meter, niti od tal niso mo-I1. Vzdigniti. Profesor Charle si ta : ,n' pojav razlaga na ta način, da veri/ V ^menovani dobi zračni tlak ‘ko močnejši kakor dandanes.
aln i 9 r9marjev ubila strela. V Kor-srpi ste le te dni zgodila velika ne-]pt a' Kakor vsako leto, tako je tudi bpr» 0 ,?t° na Veliki šmaren v Oster-dri,fkVe3° ljudi na božjo pot. Neko dpi 0 12 Koroškega je med potjo za-„	.v gorah velika nevihta. Romarji
s‘ poiskali zavetje pod nekim dre-,gS°m. V istem trenutku pa je udari-v y drevo strela in ubila devet oseb, c Pa jih težko ranila, j. Razdraženi zaljubljenec. V dva tm Parku v Trstu sta v torek parček n*ka zasačila neki zaljubljeni klicala V tprecej čudnem položaju. Po-Toda S neznanca na odgovor. — da «• neznanec je razkačeno izjavil, kar *. preP°veduje vsako motenje, na-Drpr .e 0<^0mil z bližnjega drevesa vehko vejo in oba stražnika linhi!!?!0 naklest‘k Nato je prijel svojo
io nZa-roko in odšel ž nj° sv°-
iskat; jena stražnika sta morala
i pomoči na rešilni postaji.
AmPr x "r®ve,ika drznost škoduje, neria an ®a^^‘e Leagh, ki se je pred SDn«f3m ^as.om dal v železnem sodu iih i V v,elike Niagarske slapove in zdai Lp* ? v sodu preplaval, je bot =PP InP°?kusi1 t0 stvar- Toda to zadnjič. V iodoSlfCje. g0dil°’ neg0 spustili nad prvim S,V 1Stem ,Sodu Pozneje so ga, ko	P i
vse slapove, potegnili iz videzu nri
drznem poizkusu si ie P 3 obe nogi	16	mož zl0‘
- > * Devetdeset dni spl. \z v ...
bS-javljaj0’ dau !eŽ‘ v,tan‘kajšnji ~°inišnici neznan bolnik, ki že celih
v^tdeset dni spi in ga ni mogoče zDuditi. Od začetka so ga umetno z ®1.V1iali, zdaj pa se opoldne prebudi, SDpt .slasti° je. potem pa takoj sn, zasP‘* Nobene besede ne morejo sPraviti iz njega.
Univerze1 Vrt!i°£ r.ub,jev za ruske
bursu ki’ ie nmVf ,Jazykova v Peter-urgu, ki je umrla leta 1909, ie zaDU-
stila vse svoje premoženje ruskim »il
erzam. Vsaka univerza dobi enak
2S 9000 rub*jev- za štipendije. Osta “ek se porabi v znanstvene namene t * Nesreča na Nilu. Začetkom meseca se je zgodila na Nilu ve-laKa nesreča. Po reki se je peljala j3a> prenapolnjena domačinov, ki so t *li na neki sejem. Ladja se je po-Pda in okoli 100 ljudi je utonilo. nek.* Hiša s kokošjim perjem. V j0 j knjigi o najtemnejši Kitajski,, ki p Jb objavil kitajski mandarin Li-Čao-uJ°Pisuje pisatelj med kitajskimi pe an°vami za reveže »hišo s kokošjim oh J.? /	Prenočišče ima svoje ime
kat« l so tla vet‘he dvorane, iz beE ?bs3ji Prcnočišče, pokrita z de-
Post«P d° 3rja’ ki služi gostom za ŽenJ ' .ln Potepuhi vseh sort: dv ke’ možje m otroci napolnijo to Varano, kakor hitro nastane noč
hrt -1 iz,beIe Fnlz.do v tem morju 5rJa in skuša da bi spal, kolikor pač
Stanje hranilnih
Rezervni zaklad
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice =
nad pol miljona
kron
milijonov kron
rcgistrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI _ Dunajska cesta štev. 18
■ m —	UTCTnrTOJ-jJLT.1-'JI.'.VtLSSJTT> ffliSkTJZil.}
1	9	A
. |	obrestuje	hranilne	vloge	po čistih	ji	%	1
Telegrami: Prometno banka LJnbljan*
C- kr.	pri v-
splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer
Telefon H: W*
ulica 6.
Centrala aa.a 2D-u.zxa.3-u_ TT*taaa.0-vljerL0 166-4. £29 po<3j\a.žxile. IDelnlšlri Icapltal in. rezerve 52,000.000 Ucrcoa-Oskrbovanje	vseh bančnih transakcij, kakor: Sprejemanje denarnih vlog proti rentnega davka prostim	vložnim	knji-	II	Najkulantnejša	izvršitev borznih naročil na vseh tu- in Inozemskih trgih. Izplačevanje kuponov In Izžrebanih	vred"
žicam, konto-knjižicam in v konto-korentu z dnevnim vedno ugodnim obrestovanjem.	II	nostnih papirjev. Kupovanje in prodajanje devis, valut in tujega denarja.
Denar se	dvigne lahko vsak dan brez odpovedi. Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev strogo v okvirju	uradnih	11	Izposojevanje železnih blagajnic (safes) za ognjavarno shranjevanje vrednostnih papirjev, dokumentov, draguljev itd.,	ob
kurznlh notic. Spravljanje in oskrbovanje (depots) ter zastavljanje vrednostnih papirjev.	II	lastnem	zapiranju strank. Brezplačna revizija žrebanih vrednostnih papirjev. Promese k vsem žrebanjem.
■ ■— —1 —11.. .	   Ustmena	in	pismena	pojasnila	in	sveti	o	vseh	v	bančno	stroko	spadajočih	transakcij	vsak	čas brezplačno. --------------------------------------—----------------------
P. n. izletnikom na Bled in letoviščarjem se priporoča
Hotel »EVROPA
2 minuti od železniške postaje Bled, moderno prevrejen, 40 sob, kopelj, 2 veliki verandi s krasnim razgledom na blejsko jezero in planine, 2 salona, sobe z balkoni.
Zmerne cene!
Češka in dunajska izborna kuhinja. Češko in dom'ače pivo. Specialiteta:
: : : Garantirano pristna vina : : :
iz veletrgovine z vinom Rudolfa Kokalja v Kranju. Dolenjska in bizeljska vina, ljutomeržan, pikerčan, istrska in dalmatinska vina (oppolo in chianti v steklenicah) i. t. d.
Na naročilo skupni obedi.
Preskrbijo se vozovi na vse kraje.
Hotel „EUROPA“
„JUTRO“ se prodaja v Ljubljani
po O vinarjev
T7* r^aslecSLnaoilfci.
Wisiafe, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradažfea ulica.
J užili kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Plchler, Kongresni trg.
ČeSark, Šelenburgova ulica. Dolence, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu KoŠir, Hišlerjeva ulica.
Stične, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta. Ušeničnik, Židovska ulica. Klcinsteiu, Jurčičev trg. Križa], Sp. Šiška.
Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Hagodfc Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica Likar, Glince.
Strkovič, Dunajska cesta. Klančnik, Tržaška cesta.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago.
O. Bračko
Ljubljana, Dunajska cesta št. 14
priporoča p. n. občinstvu
veliko zalogo cvirnatih in sviljenih rokavic.
Vnanja naročila se točnp in solidno izvršujejo.
Oblastveno avtorizirani in zapriseženi
Najboljše odgovori »Slovencu44 vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Ljubljana, Sodna ulica 3
prevzema vse zemljemerske zadeve ter jih najMtrejše izvršuje po najaižji ceni.
„Angleško skladišče oblek“
O. Berimtovič
Ljubljana, Mestni trg 5
priporoča radi minule sezije v okasiji
obleke za gospode \
iz listra ali pralne v barvah
od K 10-— naprej
ter panama
klobuke in slamnike.
Eskomptuje trgovske menice
Ustanovljena = leta 1882.
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000*—
Eskomptuje trgovske menice.
-a
2. p
O 05
3 3:
® o ff*
lis
cs e*
Is.
Za
rf ax •
« 3
^ 00 I®
Ustanovljena leta 1882.
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000’—
Prodajalna
na zelo prometni cesti v Ljubljani, ele> gantno opremljena, se odda takoj z vso špecerijsko zalogo in z vsem inventarjem ali brez njih pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v upravništvu »Jutra”.
L|nbl|anska kreditna banka t Ljubljani.
fStritai*j«ya alica štev. S.
: Podružnic« v Spfjetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.	’
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|*°lo.
Jadranska tranka fllijalka v Ljubljani J
ulica št7 (na,opr®tl	pošti).
Kupoje bi prodaja:
vrednostne paplij«, MBte, obUgodJe, i prioritete, detniee, srečke Itd. — Vaiute in devize. Fredigml na mdnostse papirje in Mago teža “ Javnik eidadišeik.
Piramese k vsem žrebasjenL Ceatraia t Trsta.
Vloge na knjižice
cd dneva vložitve 4?T de dneva-dviga, Bantni davek plačuje banka iz svojega. Ka tekoči te žiro rafun po dogovora. Živahna zvem z Ameriko.
Akredetivi.
lEenJalnlea.
Eskomptuje
stenice, devize in fakture — Zavarovanje ijmiI—♦»!¥ papirjev proti kurzni izgubi. — Revizija žrebanja aaeek itd. brezpk^««. — Stavbni krediti. — Remboura-kreditL — Borna naroSHa.
inkaso.
Fllijalka y Opatiji.