Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob \,6. uri popoludne.
Štev.
Ljubljani, v sredo 30. maja 1888.
X .idni Is
"Vabilo na naročbo.
»SLOVENEC",
edini katoliško-konservativni slovenski dnevnik
velja za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman:
Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velj 4:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. n pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 .
Vredništvo in opravnitšvo »Slovenca".
Iz državnega zbora.
Z Dunaja, 29. maja.
Špiritni davek.
Poslaniška zbornica je danes pričela razpravo o špiritnem davku, ki ga je odsek včeraj srečno dovršil. Zadnja odsekova seja je bila jako burna in tudi obravnava v zbornici utegne biti jako živahna. Za splošno razpravo se je vpisalo 12 proti- in 8 zagovornikov. Nasprotniki so: Steinvvender, Men-ger, Kronavvetter, Neuvvirth, Plener, Tausche, Pickert, Schwab, Fuss, Spens, Auspitz, Proskowetz. Zagovorniki pa so: Javvorski, Nadherny, Šuklje, Tvirk, Salašek, Struskievvicz, Rutowski, Wiedersperg.
Koliko poslancev bode na vsaki strani govorilo, se zdaj še ne ve, vendar pa utegne biti jutri splošna razprava dovršena. Levičarji hočejo neki pri vsakem
paragrafu nasvetovati glasovanje po imenih, pa bodo že še odjenjsli, ker bi bilo sicer nemogoče zakon do sostanka dtlegacij dovršiti. Ako bo pri posameznih paragrafih dosti govoričenja, bo tudi brez ustnega glasovanja reč do 7. junija komaj komaj dognana.
Prvi govornik je bil koroški poslanec Stein-vvender, ki je tožil o veliki izgubi, katera vsled novega zakona zadene deželo Koroško, kjer imajo deželno priklado na opojne žgane pijače. Vsled novega davka bodo po sodbi Steinwenderjevi ljudje manj žganja pili, in deželi odide toliko dohodkov, da bode treba deželno priklado povikšati za 10 odstotkov.
Poljski poslanec Jaworski pojasnoval je razmere na Gališkem in stvarno zagovarjal zahteve poljskega kluba. Levičar dr. Menger je pa ravno gališke tirjatve na vso moč zavračal in poljski klub smešil, kar je le mogel. Ako Poljaki na levici čujejo take psovke, jih pač ne bode obhajala skušnjava potegniti z nemškimi liberalci in razrušiti sedanjo večino državnega zbora.
Mirno in stvarno je novi zakon razpravljal češki poslanec baron Nadherny ter dokazoval, da bodo novi davek plačevali žganjepivci, ne pa izdeljevalci, in da se žganje ne bode tako silno podražilo kakor trdijo nasprotniki, pač bode državi mogoče odpraviti stalni primanjkljej in znižati ali pa celo popolnoma opustiti nekatere bolj občutljive davke.
Dr. Kronawetter je govoril za žganjepivce in miloval uboge ljudi, katerim se bode pijača podražila, in za katere nihče ne skrbi. Pri davku na sladkor so^se dajala darila sladkornim baronom, pri žganju se dovoljujejo darila kmetijskim lordom, nihče pa ne pomisli, da ta darila prihajajo iz žepov ljudi, ki to vživajo.
Za njim je prišel na vrsto naš poslanec Šuklje, ki je v pričetku omenjal deželne priklade na žgane pijače na Kranjskem in priznaval, da se bode dohodek te priklade sicer znižal, da pa vendar naši
poslanci ne morejo pritrditi Mengerjevemu predlogu, po katerem naj bi se 12 milijonov vsega davka razdelilo posameznim deželam, in le drugo obračalo za državne potrebščine. Ker Vam njegov govor pošljem po stenografičnem zapisniku, mi ni treba o njem dalje govoriti. Samo to še omenim, da je med živahnim pritrjevanjem desnice levičarjem na koncu rekel, da bi bili oni pripravljeni še veliko več do-voljiti Poljakom, ako bi mogli ž njih pomočjo zopet priti na državno krmilo.
Za njim poprime besedo finančni minister Dunajevski, za katerim danes govorita še poslanca Neuvvirth in Tiirk. Potem bo splošna razprava sklenena in bosta izbrana dva glavna govornika, ki bosta s poročevalcem vred še le jutri govorila. Jutri bo torej na vsak način glasovanje o pričetku razprave, ki se bo nadaljevala tudi v večernih sejah.
Za njim bo predsednik sklenil današnjo sejo, ter bo gospod minister govoril še le jutri. Razun ministra prideta jutri na vrsto še dva govornika, potem bo splošua razprava zaključena iu prideta na vrsto še dva generalna govornika in poročevalec Meznik, potem pa bo že jutri glasovanje o pričetku posebne razprave.
Dauašnji „AVr. Tagblatt" poroča, da zaradi zaslug za špiritni davek ne postane samo poljski poslanec Jaworski tajni cesarjev sovetnik, ampak ob enem tudi dr. Eieger zaradi zaslug, ki jih je imel za davek na sladkor, in da je veliko odlikovanje namenjeno tudi dr. Mezniku, ki je bil poročevalec pri davku na sladkor in poroča tudi sedaj o špiritnem davku.
Gospodska zbornica
je danes rešila državni proračun in sprejela od po-slaniške zbornice odklonjeni dispozicijski zaklad. Vsled tega pride proračun jutri nazaj v poslaniško zbornico, ki ga bode ob 10. uri dopoludne obravnavala kot prvo točko dnevnega reda.
Ob petindvajsetletnici mašništva premilostivega gospoda knezo-škofa
ZjQ zopet nam letošnje leto slavnostno Radosti je zvezdo razvnelo; Ko, mili vladika, z vso čredo radostno Praznuješ slovesnost veselo.
Nazaj se Ti danes oko ozira, Nazaj četrtino stoletja, In sladke spomine veselo prebira, Spomine mladostnega cvetja.
In duša v spomin Ti pozivlje vesela Oltar novomašni sred Rima; Odkoder Te Božja je roka privčla Na stolico svet'ga Maksima. —
In gledaš naprej i v bodoče čase In v strahu trepčče sreč ti: Kdor Kristusu čredo sedajne dni pase, Oj mora znati trpeti.
Ob levi in desni bijd se boji, Besneje kot kdaj so se bili; In v tropali drve se sovražni roji, Da sveto bi cerkev zdrobili.

S solzami oblita so tla krvava, Vihar jih nevsmiljeno stresa: Katoliška krepka vihra zastava, In dviga nas z zemlje v nebesa.
Saj Krista obljuba v večni veljavi, Obljuba zmage gotove Blešči neizbrisno se na zastavi, In srca k junaštvu zove.
Le hrumi prihodnjih časov sila, Le bijte se boji krvavi; Zvestoba se srcem ne bo zdrobila, Ki so jo prisegla zastavi.
In kakor od pete prah odpada, Sovražnikov trop odletava; Nad strtimi trupli pa v zmagi zavlada Katoliška slavna zastava.
Kjer čredo zvesti pastir varuje, Ž njim čreda se vdano spaja; Zastonj tam viharja sila hruje, Saj zvestih src ne omaja.
In s Tabo se druži čreda zvesta In v trdni nadi krepi se; In v svetem ognji za božjo nevesto Od dneva do dneva množi se.
Le glej krog sebe ovčice svoje, Naš rod svojo vero ljubeči, Ki deško zateka v naročje se Tvoje, Sledeč Ti v ljubezni goreči.
Tvoj praznik pastirjev i srca dviga In spaja s teboj jih tesneje, Ljubezen jim znova zate vžiga, Jim ogenj navdušenja greje.
Zastonj nas tema peklenska pritiska, Ki širi nclepa jo knjiga, Vzbudivša se sila katolškega tiska, Junaško k borbi se dviga.
Le v boji krepi se sreč in čelo, Le stiska stvarja junake, In zbira za težko, a slavno delo Pogumne svoje vojake.
Sv. Rešnjega Telesa procesija
se na Dunaji vrši jako slovesno. Ker ima pomen dvorne slovesnosti, vdeležujejo se'nje pb ukazu cesarjevem vsi po kakem redu odlikovani dostojanstveniki v dotičnih uniformah. Kler je tudi mnogo državnih poslancev odlikovanih z raznoterimi redi, ne da bi pa imeli potrebno UDiformo, dovolili so cesar, da se smejo z redovi odlikovani državni poslanci procesije vdeležiti tudi v črnem fraku.
Govor poslanca dr. Gregor ca
o ljudskih šolah na Koroškem in Štajerskem in o nemškem šulvereinu.
(V državnem zboru dne 3. maja 1888.)
(Konec.)
Priznati moram, da se rešenje pritožbe precej in le z malimi izjemami strinja z besedo in smislom člena XIX. državne temeljne postave. Naučno ministerstvo namreč izjavlja, da ima na ljudski šoli v Šmariji slovenščina veljati kot poučni jezik, nem-ščiua pa se more učiti kot neobligaten predmet od 8. leta naprej. S tem pa ne morem biti zadovoljen, ker to je odgovor le na jedno pritožbo. Manjka še odgovorov na deset druzih prizivov in pritožeb. Prav za prav dolžan je naučni minister razveljaviti vso odredbo, ker se je sam prepričal — dokaz je v odgovoru na pritožbo — da odredba popolnoma nasprotuje državni temeljni postavi. Toda on tega ni storil in tako sili morda še 300 šolskih občin, naj pošljejo pritožbe. Jaz mislim, da bi bilo priprav-neje takoj razveljaviti odredbo.
O tej reči imam le še jedno opazko. Gospod naučni minister je ravno tako kakor predsednik deželnemu šolskemu svetu štajerskemu s službeno prisego obljubil izvrševati državno temeljno postavo. Žalostno bi bilo, ko bi ti visoki uradniki ne bili zadovoljni, da sami ne izpolnujejo državnih temeljnih postav, temveč še svojim podredjenim uradnikom ukazujejo isto storiti, ko bi očitno širili nepokorščino. To bi bila korupcija, ki bi od zgoraj se širila mej narod.
Tako se godi nam Slovencem! Mi smo prvi slovanski narod, ki je prišel pod žezlo cesarske hiše Habsburg-Lothringen. Zvesto smo udani tej prevzvišeni hiši že nad 600 let. Nikoli nismo se vdeležili nobene vstaje. Sinovi našega naroda so se vdeležili skoraj vseh bojev ter žrtvovali kri in premoženje za to prevzvišeno cesarsko hišo.
Zato mislim, da nismo zaslužili, da tako z nami postopajo, da niti v deželah, kjer ne prebivamo raztreseni, marveč vkupno živimo, ne smemo imeti jedne čisto slovenske enorazrednice. (Prav res! na desnici.)
Ljudska šola je prvo odgojevališče za narod, in to zlorabijo, da nas ponemčujejo.
To nasprotuje državni temeljni postavi in krasnemu geslu: „Viribus unitis", ki zahteva najprvo združenje vseh sil, vseh narodov. Ponemčevanje, ki
Vladika, le motri dneve bodoče 1 In zroč na ovčice Ti drage, Zadrvi jo dalje; bij boje vroče, Saj čaka Te venec zmage.
Zastonj pa se trudi roka človeška, Zastonj se sama upira; Ce jej ne pomore oblast nebeška, Propada in tožno umira.
Ko Izrael zidal je mesto sveto, Razdelil je delo razpoli. Borimo i mi se z rokami vneto, Srce pa pomoči izmolil
Za nas, o vladika, Ti prosi Očeta, Mi bomo molili pa zate, Da s Tabo po zmagi se cela četa Preseli v nebeške svate.
Ko veka četrt spet večnost preplavi, Slaveč zlatomašno veselje, Oj, glej zmagonosno spolnene v slavi Prisrčne te naše želje!
Bogomil.
nam u§iljujejo, je proti veri, morali in človekoljubju. Tu veljajo besede nemšfegi' pesnika in modrijana | Herderja: „VeJšje škode ne moreš storiti narodu, kaicor če mu vzameš njegov natodni anač^j, posebnosti rodu in jezika". Ali ljubi kateri nttrod kaj bolj od' jezika svojih očetov? V njSm je bogastvi njegovih' misli, izročil, zgodovine, vere in načel življenja^, v njem je njegova duša, njegovo srce. Kdoir narodu jemlje jezik, kdor mu ga sramoti, ta se pregreši nad neumrljivim imetjem, katero bi morali od starišev podedovati otroci in unuki.
Ponemčevanje je v resnici proti veri, morali in človekoljubju; nasprotuje tudi programu te vlade, kajti dne 8. oktobra 1879 je slovesno proglasila v prestolnem govoru: ^Duševne in gmotne koristi vseh narodov države z enako skrbjo gojiti, to si bode Moja vlada vedno prizadevala."
Ponemčevanje konečno nasprotuje stališču, poklicu in nalogi avstrijsko-ogerske države. Znano je, da si ravno sedaj trudimo pridobiti si simpatije slovanskih narodov na Balkanu. Toda nam ne bodo verjeli, ako bodo morali videti, da z njihovimi slovanskimi brati tukaj v Avstriji pogosto postopajo, kakor z brezpravnimi Heloti. (Poslanec dr. Vitezič: Prav res!)
Pravijo, da bode vojska s slovansko velevlastjo. Mi Jugoslovani gotovo ne želimo te strašne vojske, ker bi ne bila na korist naši državi, marveč Angliji. Ko bi pa vendar ta nesreča nas morala zadeti, moram reči, da je to najslabše pripravljanje za vojsko, ako morajo avstrijsko-ogerski Slovani po dolgoletnem čakanji prevarani in razjarjeni reči: Dokler bota grof Taaffe in gospod Tisza duševne koristi slovanskih narodov prepuščala takim naHČnim ministrom in šolskim oblastim kakor doslej, imajo avstrijsko-ogerski Slovani malo upanja najti pravico. Bog pomagaj in poboljšaj, posebno pa našega ministra gospoda pl. Gautscha! (Dobro! Dobro! na desnici.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. maja. Notranje dežele.
Dunajski nadškof, kardinal dr. Ganglbauer je zbolel, vendar pa ni nobene nevarnosti, kajti včeraj se je neki peljal že na sprehod.
Ministerstvo zunanjih zadev preklicuje, da je na dnevnem redu kakova zadeva, ki bi pretila evropskemu miru. Odreka se vsak pomen pisavi madjarskih listov in izjavi Tiszovi o pariški razstavi, koja se vladi ni zamerila zaradi vojskinega vprašanja, marveč zaradi tega, ker se prireja v proslavo revolucije.
Ogerska regnikolarna deputacija si je v svoji predvčerajšnji seji izvolila predsednikom kardinala Haynalda, poročevalcem Falka. Meritorična posvetovanja prično se začetkom oktobra.
Tnanje države.
Papež Leon XIII. bo pri prihodnjem kon-zistoriji, ki se bo vršil dne 1. junija, samo nekaj italijanskih in inozemskih škofov odlikoval.
Neki belgrajski dopis v „Pol. Corr." odločno oporeka trditvam ruskega časopisja, da je sedanji srbski kabinet Krističev le prehod za naprednjaško ministerstvo. Garašanin baje nikakor ne hrepeni za sedaj še po vladnem bremenu; izjavil se je, da mora Kristič najmanj tri leta ostati na krmilu, potem še-le bo delal na to, da bodo dobili napred-njaki vlado popolnoma v svoje roke.
Bolgarija se bo vdeležila pariške razstave. Finančni minister bo v kratkem imenoval komisijo, ki bo določila, kateri proizvodi se bodo razstavili. Bolgarsko vino, slive, rožno olje, duhan in pa izdelki domače industrije, kot plahte, narodne noše i. dr. so gotovo predmeti, ki so vredni, da jih svet natančneje spozna. Pariška bo prva razstava, koje se bo Bolgarija samostojno vdeležila.
Zadnje dni je potovalo skozi Varšovo več oddelkov ruskega topništva. Generalni gubernator jih je nadzoroval, potem pa so nemudoma odšli na svoje odkazane kraje.
Vsled nemških naredeb zoper francoske potnike v Alzaciji-Loreni zahteval je Clemenceau od vlade, naj se začne pogajati z družbo vshodnih železnic, da ta prevzame vodstvo ekspresnega vlaka čez Arlberg, ki vozi sedaj skozi Miihlhausen. Ako bo treba, spravil bo Clemenceau to zadevo pred državni zbor.
Pri volitvi belgijskih provincijalnih svetnikov so izgubili liberalci v Luksenburgu večino. V pro-vinciji Namuru so izgubili katoliki sicer nekaj sedežev, zato so jih pa pridobili v Flandernu in Lim-burgu. „N. Fr. Pr." javka, da jej izid volitev ne ugaja. Verjamemo! — V Bruselji bo otvoril kralj razstavo dne 6. junija.
Angleški krogi splošno občutijo, da Irci ne bodo mogli prezirati papeževega pisma. Izjave ka-toliškjh poslancev v' Dublinu pomenijo edino le opravičevanje njihovergi1' dosedanjega postopanja, nikakor pa niso načrt za'prihodnost.
V italijanski zbornici se je predvčerajšnjim prečita! nastopni predtbg poslane« Ničotere in tovarišev: Zbornica, prepričana o potrebi, da se dopolnijo brambene stavbe ua nabrežjih in' v odličnejših morskih mestih, posebno v NapoljiJ Palermu, Mesini, Livornu, Genovi, Benetkah, poživlja vlado! da najkasneje pri zopetnem sestanku parlamenta meseca novembra predloži potrebne naredbe. Vsled predloga vojnega ministra razpravljala se bo ta zadeva pred vojnim proračunom.
Vesti, da bo odpoklican turški veleposlanik v Petrogradu, Sakir paša, kot novi veliki vezir v Carjigrad, nasprotuje poročilo, da si je Sakir paša ravnokar najel neko poslopje v petrograjski okolici kot poletensko bivališče.
Rumunski nemiri še vedno niso zadušeni. V okraji Ronaanu v Moldavi so zopet začeli kmetje razgrajati; vlada je tje odposlala večje števila vojakov.
Izvirni dopisi.
Iz Kočevja, 27. maja. (Izvirni dopis.) Že teden dni mudim se tu v središči Kočevcev v zasebnih poslih in torej ni časa nisem imel, ogledati si prijazno, uapredno mesto. Ko sem hodil danes teden po mestu, vzbujale so pozornost mojo večje ali manjšo gruče radovednih meščanov čitajočih na voglih prilepljene ogromne plakate; „ An die wackerea Burger der Stadt Gottschee! Theuere StammeS-genossen!" Sprva sem mislil, da je to kak cesarski manifest. V omenjenem plakatu, katerega je iz Ljubljane poslal c. kr. profesor Binder tukajšnjemu poštarju Hauffu, torej se ljubljanski nemški telovadci meščanom zahvaljujejo za sprejem in gostoljubnost. Gut Heil! Hvaležnost je tudi lepa čednost! Privoščimo jim to veselje, saj so bili „svoji med svojimi"; nihče jih ni motil in oviral pri njih ve-likonemški zabavi, katera je bila Kočevcem nekak obliž za rane in poraz pri zadnjih deželnozborskih volitvah. — Dovolite mi, da dodatno izpregovorim še o slavnostnem „komersu". Govorilo in napivalo se je povsem v velikonemškem duhu. Najbolj dostojna in mirna bila je še napitnica gimn. vodje g. K.: „Dem Frohsinn und der Freude." Toda koj za njim skali občno veselje c. kr. prof. Binder iz Ljubljane, ki v strastnem govoru omenja, da veselje do zdaj ni moglo prodreti še v vsa nemška srca, kajti razmere v Avstriji so zdaj take, da celo mnogi možje, katerim se v žilah pretaka nemška kri, izneverili so se nemški stvari, poslušali slovenske glasove ter postali pristaši narodne stranke. C. kr. prof. Binder končuje svoj govor: „Ne strašite se nekih nemškosovražnih moči, ostanite zvesti nemški stvari! Pomislite, da je nemški vladarski rod vstvaril Avstrijo" itd. — Po ti nečuveni breztaknosti zapoje ljubljansko nemško telovadno društvo „Das deutsche Lied". Lavorike Binderjeve spravile so tudi nekega Kiit ing a iz Ljubljane na noge, ki je opominjal in na srce polagal Kočevaricam, neprestano gojiti nemško svojstvo in narodnost. Konečno poživlja Kočevarice, naj deca svoja vzgojujejo v nemškem smislu, da obranijo v Kočevji nemško potomstvo. No, tega jim tudi nihče noče ugrabiti. Vsakemu svoje! Poprašam, kedo je ta mož, in reklo se mi je, da je faktor Bambergove tiskarne. Na misel mi pride shod kranjskih ognjegascev v Ljubljani v nedeljo o sv. Florijanu, katerega sem se tudi jaz kot odposlanec vdeležil. Omenjeni mož je prav po lisičje govoril v magistratni dvorani, če primerjam njegov kočevski govor. Ker je videl, da na shodu prevladuje slovenski živelj in da nekateri hote spraviti na dnevni red točko o slovenski komandi, hitro je besedo zasuknil in rekel: To je vse eno, naj govori ta slovenski, oni pa nemški, mi ne gasimo z jezikom, temveč z vodo. Kako lepa fraza! Kaj pomaga g. Bambergu, čegar požrtvovalnost glede zalaganja in izdajanja slovenskih šolskih knjig, slovenske književnosti vsi slovenski časopisi hvaležno priznavajo, in nekaj let sem tiskarna vedno več tal dobiva med slovenskim občinstvom, če pa poslovodja njegov očividno škoduje tiskarni s svojo velikonemško propagando med Slovenci.
Predgradski.
(Dalje v prilogi.)
Priloga 123. štev. „Slo venca" dn6 30. maja 1888.
Iz Mošenj, 25. maja. (Strela.) Srečno je prestala veliko nevarnost tukajšnja družina gostilničarja g. Pristavca, po domače Peruuša. Bilo jo v torek popoludne. Nenadoma pridrvč se iznad Stola po-gubonosni oblaki, stemni se, zabliska in trešči v nadstropno hišo imenovanega gostilničarja.
Strela je prodrla s skalicami kriti krov, katerih je mnogo podrobila, in si poiskala baje odprtino v podstrešje in hudo gospodarila v sobah prvega nadstropja. V prvi spalo je 51etno dete, katero je ravno kakih pet minut poprej vsled neke slutnje pribežalo v pritličje, rekoč: da se boji; pod posteljo napravila je strela veliko luknjo. Od tod je divjala v sosedno sobo, popolnoma zdrobila eno okno; prizanesla pa tik okna spijočemu 12 dni staremu otroku, tako, da se mu ni nič žalega zgodilo. Ko se je v prvem nadstropji znosila, obrnila se je v pritličje, kjer je bila zbrana ostala družina; v kuhinji je zapustila spomin v steni, pa zopet prizanesla varhinji z otrokom v naročji; kar je najčudneje, ljudje v veži so čutili pod nogami gorkoto, kakor so mi pravili, videli nekako svetlobo in vendar se ni nihče naj-manje poškodoval in da nijeden ni vedel, da je treščilo, dokler niso od sosedne hiše prišli povedat, kateri so videli podstrešno okno pokvarjeno. Ko so pozneje šteli male in večje luknje in praske v zidu, nabrojili so jih okolu 40.
Strela vdarila je tisti dan tudi še na dveh druzih mestih.
Iz Trsta 27. maja. (Prihod ces. vi s. nadvojvode KarolaLudovikainnadvojvodinje Marije Terezije.) Včeraj okoli 1. ure popoludne prijadral je v luko Lloydov parnik „Marija Terezija" s prej imenovanima visokima osebama in njih spremstvom. Precej na to so se razobesile cesarske zastave na gradu in na namestništvu; razobesil je tudi Lloyd na svoji palači svojo zastavo in mestna palača svojo, in vse ladije v luki L!oydove in druge so se praznično okrasile. Pozdravit so šli precej visoka gosta namestnik s svojo soprogo in pomorski okrajni poveljnik kontre-admiral Wiplinger s svojim štabom. Ko so bili poslovljeni na ladiji, šli so na breg in tam so pričakovali visoka gosta namestnik z dvornima svetovalcema Einaldinijem in Reyo, urad-ništvo namestništva, policijski vodja Pihler in mestni župan Bazzoni. Okoli 2. ure se je pripeljal nadvojvoda s svojo soprogo v čolnu od ladije do brega, kjer je izstopil. — Tu se je pogovarjal nekoliko časa z nekaterimi navzočimi gospodi in se podal potem v palačo namestništva, kjer so bili predstavljeni zastopi raznih društev in različne više osebe.
Med drugimi so bili sprejeti mil. škof, vojaški poveljnik se štabom, kontre-admiral baron Wip-linger, nadsodišču predsednik Defacis, državni nad-pravnik Urbančič, predsednik deželnega sodišča Mozetič, gospe istrijanske podružnice „rudečega križa", vodstvo podružnice tržaške „rudečega križa", podpredsednik finančnega vodstva baron Pleaker, predsednik pomorske vlade vitez Alber, poštni vodja Biringer, mestni župan, podpredsednik kupčijske zbornice Dimmer.
Potem se je nadvojvoda peljal ogledat razstavo obrtnijske umetnosti v muzeju Revoltella, kjer so ga pozdravile iu se mu poklonile predsednica Morpurgo in gospe odbornice društva „Prijatelji umetnosti". Ko je visoki gost z mnogim zanimanjem razstavljena dela ogledal, izrazil se je jako zadovoljno o razstavi, želel ji srečno bodočnost in potem podal se zopet na parnik.
Zvečer je bila visokima gostoma na čast soareja pri baronu Marku Morpurgu, katero sta blagovolila počastiti tudi visoka gosta. V krasnih sobanah Mor-purgove palače je bil cvet izbrane družbe, mil. škof, vse vrste gosposke in konzuli tujih držav. Na vrtu, kateri je bil čarobno električno razsvetljen, je bila godba. Ob 7210. uri sta se ces. visokosti pripeljali v kočijah do palače v spremstvu dvorne dame grofice Zichy in naddvornika grofa Pejacevič-a; pred hišo so bili pozdravljeni od barona Morpurge in od njegove gospe. Ko so se prikazali visoki gostje, je godba zasvirala cesarsko himno. — Potem so bile zopet predstave iu mnogi gospodje in gospe so imeli čast, da so govorili z visokima udoma cesarske ro-dovine. — Na to so se podali v vrt, kjer je bil koncert in ob 11. uri so se poslovili. Nadvojvodinja se je s svojo spremljevalko podala nazaj na parnik, nadvojvoda pa se je peljal potem še z grofom Pe-jacevičem nekoliko okoli po mestu, potem pa se tudi on vrnil nazaj na ladijo. Ko sta se visoka gosta podala v mesto in tudi potem ko sta se vračala, je •t neke druge ladije razsvetljeval bengaličen ogenj
morsko površino, s parnika „Marija Terezija" pa je svetila električna luč.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
V Ljubljani , 29. maja.
Predseduje g. župan Grasselli. Navzočih je vseh trideset mestnih odbornikov. Overovateljema zapisnika seje imenuje g. župan mestna odbornika Kleina in dr. Stare t a.
G. župan naznani, da je došlo od slavnega deželnega predsedništva vabilo, naj se mestni zbor in mestni magistrat vdeležita na sv. Rešnjega Telesa dau slovesne sv. maše in slovesnega sprevoda. Žup an povabi mestno odbornike, naj bi se mnogoštevilno udeležili slovesnega sprevoda. Župan dalje naznanja, da se je bivši mestni odbornik, stavbeni svetnik Fran Potočnik zahvalil v pismu iz Gorice za zahvalno pisno, sklenjeno po mestnem zboru in odposlano po županu, ter prosi, da bi mu ohranili prijazen spomin. (Dobro.) Gosp. župan nato naprosi najstarejšega mestnega odbornika g. Matijo viteza Zittererja di Časa Oavalchina, da prevzame predsedništvo in vodi volitev novega župana.
Gospod starosta prebere dotične določbe mestnega štatuta ter naprosi mestna odbornika dr. Vošnjaka in Žagarja, da prevzameta skru-tiuij, Oddalo se je trideset glasovnic, od katerih se je glasilo 27 za dosedanjega župana, gospoda Grassellija, po jeden glas pa so dobili mestni odborniki: Prau P o v š e , dr. M o š e in dr.
V	o š n j a k.
Gosp. župan Grasselli prevzame zopet predsedništvo in izreče najtoplejšo zahvalo za nov dokaz sijajnega zaupanja od strani mestnega zbora iu ljubljanskega prebivalstva. Gosp. župan izjavi, da s pridržkom, ako Nj. Veličanstvo presvetli cesar njegovo izvolitev blagovoljno potrdi, isto prevzame. (Občno odobravanje.)
Vrši se potem volitev podžupana. Oddano je bilo zopet 30 glasov. 28 glasov dobil je dosedanji podžupan g. Vaso Petričič, po jeden glas pa mestna odbornika dr. M o š e in dr. vitez B1 e i w e i s-Trsteniški.
Vršila se je potem volitev stalnih osmerih odsekov mestnega odbora.
Izvoljeni so bili gospodje mestni odborniki:
V	magistratni odsek: Župan Peter Grasselli (načeluik), dr. vitez Karol Bleiweis-Trste-niški, Ivan Vlad. Hrasky, Mihael Pakič, Vaso Petričič, dr. Ivan Tavčar.
V	personalni in pravni odsek: Ivan Gogola, dr. Alfons Moše (načelnik), Ivan Murnik, dr. Josip Stare, dr. Ivan Tavčar (namestnik).
V	finančni odsek: Josip Benedikt, Ivan Gogola, Ivan Hribar, Vaso Petričič (načelnik), Pran Ravnihar, dr. Josip Stare, dr. Ivan Tavčar (namestnik).
V	stavbinski odsA: Ivan Vlad. Hrasky, Ivan Murnik (načelnik), Srečko N o 11 i, Mihael Pakič (namestnik), dr. Josip Stare, Josip T o m e k , Ivan Ve 1 k o v r h.
V	odsek za uboge: Župan Peter Grasselli (načelnik), Anton Klein, Henrik N i č m a n , Matija vitez Zitterer di časa Oavalchina, prof. Toma Zupan, Karol Žagar.
V	policijski odsek: Dr. Karol vitez Bleiweis-T r s t e n i š k i (načelnik), Ivan Gogola, dr. Vinko G r e g o r i č , Peregrin K a j z e 1 , Ignacij
V	a 1 e n t i n č i č , dr. Josip V o š n j a k (namestnik), Karol Žagar.
V	šolski odsek : Fran P o v š e , Ivan Rozman, Ivan Tomšič, dr. Josip V o š n j a k (namestnik), Matija vitez Zitterer di časa Oavalchina, prof. Toma Zupan (načelnik), Iv. Ž e l e z n i k a r.
V	odsek za olepšavo mesta : Oroslav D o 1 e n e c, dr. Vinko G r e g o r i č , dr. Alfons Moše, Fran P o v š e (namestnik), Fran Ravnihar (načelnik), Ignacij Valentinčič, Ivan V e 1 k o v r h.
V	klavnično ravnateljstvo: Dr. Karol vitez Bleivveis-Trsteniški, Henrik N i č m a n , Mihael Pakič.
V	direktorij mestnega vžitniuskega zakupa: Ivan Hribar in Anton Klein, polog nju gosp. župan.
V	vodovodni odsek: Ivan Hribar , Vaso j Petričič, Fran Ravnihar, Josip T o m o k ,
dr. Moše.
V	stalni mestni zdravstveni svet izmej mestnih odbornikov: Dr. vitez Bleivveis-Trsteniški, dr. Vinko Gregorič, Matija vitez Zitterer di časa Oavalchina in izmej meščanov po nasvetu dr. viteza Bleiweis -Trsteniškega v takih zadevah jako vešč gospod A. Kremžar, upravitelj deželne bolnice.
V	upravno komisijo za lokalno realkino zaklado izvoli se mestni odbornik Ivan Velkovrh.
(Konec prih.)
Književnost.
Jntroductio in novi testamenti libros sacros, concinnata a Leonardo Klofutar, Ss. Theol. doetore, instituti studiorum theol. dioecesani directore, stud. bibl. N. F. prof. p. o., capituli cathedr. canon. hon., imp. austr. ord. Francisci Josephi equite etc. etc. Labaci 1888. Ex officina lithographica Klein et Kovač". — To je naslov najnovejšemu književnemu delu domačega našega učenjaka ter veščega eksegeta. Občudovanja vredna je pridnost našega vodje bogoslovnih včd: za vse predmete, koje uči, spisal si je v teku let učnih knjig sam. Leta 1885 prejeli smo izpod spretnega peresa njegovega lepo delo „Historia Evan-gelica"; lansko leto izdelal nam je učni komentar pastirskih listov sv. apostola Pavla, in te dni nas je iznenadil z imenovanim učenim delom, ki je izdelano na podlagi najnovejših preiskavanj. V lepi, lahko-umljivi latinščini podaja učni g. kanonik bogoslovcem v tem „Uvodu" ves dotični predmet v dvčh glavnih delih, razpravljajoč najprej zgodovino svetopisemskih knjig novega zakona sploh, in v drugem obširnejšem oddelku jako temeljito pišoč o posameznih knjigah n. z. — Književna bogoslovna dela našega učenjaka so na dobrem glasu tudi zunaj Avstrije, in z velikim pridom jih rabijo pri predavanji v marsikaterem bogoslovnem učilišči. Gotovo bodo tudi to vso predelano „Introductio" povsod sprejeli z veseljem. — Le to željo bi imeli do spretnega našega pisatelja: naj bi svoja prelepa dela dajal tiskati, kajti litografovani spisi delajo težavo marsikateremu očesu.
Književno naznanilo. »Pedagogiškega društva."
Ravnokar je izšel II. Pedagogiški letnik z nastopno vsebino: 1. Fr. Gabršek „Občno ukoslovje". 2. J. Ravnikar „Zgodovina slovenskega ljudskega šolstva". 3. J. B. „0 šolskih stavbah" z 22 podobami. 4. Tone Brezovnik „Namen, ureditev in poraba šolskih knjižnic". 5. Josip Bezlaj „Navod za risanje strojev" z 28 podobami. 6. J. L. „Pogled na pedagogiško polje 1. 1887". 7. T. B. „Šolstvo na Štajerskem v šolskem letu 1886/7". 8. J. L. „Ob učilih". 9. „Poročilo o prvi slovenski stalni učilski razstavi Pedagogiškega društva v Krškem". 10. Fr. Gabršek „Poročilo o društvenem delovanji v minolem društvenem letu". 11. „Dodatek". 12. »Vabilo".
Izborno izbrana tvarina sama priporoča knjigo, ki obsega 227 strani ter veljA za neude 1 gl. 40 kr. (vezana v celo platno 40 kr., v poluplatno 30 kr. dražje); po pošti 5 kr. več. — Naroča se pri odboru „ Pedagogiškega društva" v Krškem, v Rud. Milicevi tiskarni v Ljubljani, pa tudi pri vsaki drugi knjigarni. — V istih založbah se dobe tudi še sledeče knjige „Pedagogiškega društva". 1. „Pedago-giški letnik, I. leto 1887", po 1 gld. 40 kr. 2. Fr. Gabršek „Občno vzgojeslovje", po 80 kr. 3. J. Bezlaj „Pouk o črtežih", II. del, po 30 kr. 4. Fr. Gabršek „Občno ukoslovje", po 80 kr.
Slovenski učitelji I Sezite pridno po teh knjigah ter vabite tudi občinstvo k naročbi in k pristopu k temu obče koristnemu in jedinemu slovenskemu pedagogiško-literarnemu društvu! Od izdatne podpore je zavisen ves napredek in nadaljno vspešno delovanje „Pedagogiškega društva", ki si prizadevp pospeti se na stališče „ hrvatskega pedagogijsko-književnega sbora" 1
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru je izdala dve lični knjižici pesmi. Prvi je naslov: Zbirka narodnih pesmi. 1. snopič, cena 10 kr. Ta zbirka obsega 27 pesmi raznih slovenskih pesnikov, ki so se med prostim našim narodom udomačile kot n&rodne. Tem je pridejanih 12 slovenskih zdravic, ki se po-pevajo v pošteuih veselih družbah. — Drugi knjižici je naslov: Svete pesmi za šolarje, četrti popravljeni natis. Z dovoljenjem kn. šk. lav. ord. Cena 10 kr. Ta snopič obseza 35 raznih pesmi, ki se pojo pri sv. maši in je jako primerno darilce za šolsko mladino.
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) daroval je krajnemu šolskemu svotu ptujske okolice za razširjenje šolskega poslopja tristo goldinarjev.
(Županom stolnega mesta Ljubljane) bil je v včerajšnji seji mestnega zbora izvoljen gosp. Peter Grasselli, podžupanom gosp. Vaso Petričič.
(Premi!, gosp. knezoškof) delili bodo zakrament sv. birme radovljiški dekaniji in sicer: Dne 23. julija v Beli Peči, dne 24. julija na Dovjem, dne 25. julija v Koroški Beli, dnč 26. julija v Zaspu, dne 27. julija v Gorji, dnč 28. julija v Koprivniku, dne 29. julija v Srednji Vasi, dne 30. julija v Lescah, dne 31. julija na Breznici in dne 1. avgusta v Begunjah.
(Češko-slovenska vzajemnost.) Poročali smo že, da je „českoslovinsky spolek" v Pragi poslal v dar lepo vsoto 20 gold. — Iz pisma, ki ga je slavni rodoljub češki i slovenski, častni član „Matici Slovenski", gosp. Jan Lego, iz tega namena poslal podpredsedniku družbe sv. Cirila in Metoda gosp. L. Svetcu, izvemo še več novejšega. Z ozirom na zgornji dar piše velecenjeni rodoljub: „Ta svota ni sicer velika, in če bi nam bilo mogoče, Vašo družbo krepkeje podpirati, seve da bi to prav radi storili; ali naš spolek je še mlad (ker po potrjenji svojih pravil živi še le dva meseca), potreb slovenske narodnosti pa je veliko". — Bavno takrat je razposlal spolek tudi še naslednje vsote: 20 gld. družbi sv. Mohora; 30 gld. Narodni šoli; 5 gld. Dramatičnemu društvu; 10 gld. Glasbeni Matici; 25 gld. Slovenski Matici. Za slovenski prevod lepe češke, salonske pripovedke „Nebesa" je odločil spolek slovenskemu prelagatelju primerno nagrado. Slovenskemu pisateljskemu društvu je tudi odmenjena podpora. Poleg tega se je večja vsota odločila v podporo slovenskim dijakom, ki bi se učili na češkem vseučilišči. — če se že začetkoma vrli spolek tako blagodušno spominja naših slovenskih zavodov, koliko lepega sadu nam še obeta v bodočnosti. — Slava vrlim bratom na severu; mi na jugu jim ne moremo dejanjski toliko vrniti, a v srcu jim ohranimo iskreno zahvalo ter zagotovilo, da hočemo po svojih močeh marljivo delati v prospeh slovenstva. Ne bi li se v ta sijajni vzgled bratske vzajemnosti ozrli i oni slovenski od-ličnjaki, ki jih je nebo obilniše blagoslovilo?
(„Dopolnjeno jel") Ta velika slika Gabrijela Maxa, ki je v Budejevicah, Lincu in drugih mestih vzbujala splušno pozornost, razstavtjena bo že jutri v slavnostni dvorani velike realke; vsak dan od 9. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Vstopnina 20 kr.
(Premeščena) sta čč. gg. kapelana J. Berlic iz Kamne Gorice v Mošnje in Avgust Šinkovec iz Prečine v Poljane nad Škofjo Loko.
(»Sokolski" in pevski izlet v Litijo) dnč 10. junija utegne postati prav pomenljiva narodna zabava. V Litiji delajo se že priprave za sprejem ljubljanskih gostov in znana vrla rodoljubka gospa Koblarjeva je v dokaz posebne naklonjenosti svoje do obeh društev porabila nju člane takoj po prihodu v Litijo k sebi na zajutrek. — Vspored izletu bode v poglavitnih točkah ta-le: Ob polu petih zjutraj odhod iz čitalnice z zastavama in godbo na kolodvor; ob petih odhod z mešanim vlakom v Litijo. Po prihodu v Litijo sprejel bode obe društvi o vstopu v trg občinski zastop, na kar bode zajutrek pri gospej Koblarjevej. Ob devetih sv. maša v župnej cerkvi litijskej. Po sv. maši ogledali si bodo izletniki tovarno za svinec in živo srebro in predilnico. Opoludne bode skupni obed v gostilnici Oblakovej. Ob treh popoludne odhod na litijsko strelišče, kjer bode javna telovadba in ljudska veselica. Ob sedmih vrno se izletniki skozi Litijo v gostilnico Treovo poleg kolodvora in bodo pričakali tam odhoda mešanega vlaka, s katerim se vrnejo ob desetih zvečer v Ljubljano in odkorakajo z godbo za društvenima zastavama v čitalnico. — Natančneje bode se vse naznanilo še s posebnimi listi, ki se bodo razdelili pravočasno »Sokolom" in pevcem. — Oni nečlani, ki se žele vdeležiti skupnega obeda v gostilnici Oblakovej, oglase naj se najkasneje do 8. junija pri kustosu čitalničnem, pri g. Hugonu Turku, trgovcu na mestnem trgu, ali pa pri gosp. Avguštinu Štamcarju v pisarni banke „Slavije", kjer bodo proti odmerjenemu plačilu prejeli izkaznico za obed.
(Levstikove zbrane spise) izdala bo tvrdka Kleinmayr & Bamberg. Vredništvo je prevzel gosp. prof. Leveč.
(Pismena preskušnja zrelosti) vršila se bode na ljubljanski gimnaziji ves prihodnji teden, t. j. od 4. do 9. junija. Po sklepu šolskega leta, ki bode za vso gimnazijo dne 14. julija, bode skozi teden dui ustna matura.
(Domača umetnost.) Za zastavo bratovščine »Naše ljube Gospe" v tukajšnji stolnici izdelal je izdelovatelj cerkvenih posod, g. Leop. Tratnik, jako ličen križ. Zastava je krasno delo in stane 1700 gld.
(Prihodnji mesečni zabavni večer »Sokolov") s petjem in vojaško godbo bode v nedeljo dne 3. junija na vrtu čitalničnem na spomin dr. Janeza B 1 e i w e i s a.
(Vabilo) k slavnosti razvitja zastave bralnega društva v Kranji, katera bode v nedeljo, dne 3. junija 1888. Vspored: I. Ob 11. uri dopoludne sv. maša. — II. Ob uri popoludne sprejem došlih društev na kranjskem kolodvoru. — III. Ob Va^. uri slavnost razvitja nove društvene zastave: a) Jenko: »Molitev", zbor, poje „Slavec" ; b) Slavnostni govor; c) Forster: »Naša zastava", zbor s čveterospevom in tenor-solo, poje »Slavec", solo gosp. Iv. Meden. — IV. Slavnostni koncert: 1. Smetaua: Koračnica iz opere „Prodana nevesta", svira godba. — 2. Bendl: »Svoji k svojim", zbor s čveterospevom, poje „Slavec". — 3. Škravp: „Pod-oknica", čveterospev, pojo gg. Trtnik, Štamcar, Pucihar, S. Nolli. — 4. Donicetti: Duet iz opere „Lucia di Lamermoor", svira godba. — 5. Vilhar: „Naša zvezda", zbor s tenor-solo, poje „Slavec", solo gosp. Ivan Meden. — 6. Stern: »Slovanska četvorka", svira godba. — 7. Veit: „Keber in cvetlica", čveterospev, pojo gg. Trtnik, Štamcar, Pucihar, S. Nolli. — 8. Ipavic: »Prošnja", osmero-spev s tenor-solo, poje »Slavec", solo g. Iv. Meden.
—	9. Ivanovič: »Donauvvellen", valček, svira godba.
—	10. Forster: »Samo", zbor s čveterospevom, poje »Slavec". — 11. Bellini: Oavatina iz opere »Me-sečnica", svira godba. — 12. .,. * * »Trna je nastopila", čveterospev, pojo gg. Trtnik, Štamcar, Pucihar, S. Nolli. — 13. Ipavic: »Slovanska pesem", zbor s tenor- in bariton-solo, poje »Slavec", tenor-solo g. Iv. Meden. — Po končanem vsporedu prosta zabava. — Slavnost in koncert se vrši na vrtu g. Goloba pri »Stari pošti". — Vstop za nečlane 40 kr. za osebo, družina treh oseb 1 gld., člani 20 kr. — Pri slavnosti sodeluje ljubljanska mestna godba, pevsko društvo »Slavec" in kvartet ljubljanske čitalnice. — Pri zelo neugodnem vremenu se slavnost preloži na nedoločen čas. — K obilni vdeležbi vabi	odbor.
(Umrl) je predvčerajšnjim v Novem mestu avskultant Fran Jakše. N. v m. p.!
(Slovenski klub na Dunaji) ima svoj 11. večer v soboto 2. junija t. 1. v Knausovi restavraciji »Zum Lothringer" I. Kohlmarkt 24 v dvorani pri tleh. — Cital bode g. R. Pukl: »Mej slikami". — Začetek ob osmi uri. — S tem vabijo se na Dunaji bivajoči Slovenci, da se vdeleže v obilnem številu tega večera.
(Notar g. Detiček) ust&ri svoje uradno poslovanje v Gornjemgradu dne 30. junija in odprč v Oelji pisarno dne 1. julija t. 1.
(Življenje v kopelih.) V slatinske kopeli došlo je do 26. maja 115 oseb; v krapinske toplice do 21. t. m. 318 oseb; v varaždinske toplice do 19. t. m. 373 oseb.
(Šolstvo v Gradci.) Javnih ljudskih in meščanskih šol je imelo graško mesto v minolem letu 20 in sicer: 1 tri- in 1 jednorazredno deško meščansko šolo in 2 trirazredni dekliški šoli; 1 šest-razredno, 6 petrazrednih in 1 štirirazredno deško ljudsko šolo; 7 petrazrednih in 1 štirirazredno dekliško ljudsko šolo. Razven teh je bilo še 19 za-sobnih ljudskih šol, od katerih ima šestorica pravico javnosti. Na javnih šolah je poučevalo 26 ka-tehetov, 16 ravnateljev iu nadučiteljev, 38 učiteljev, 11 učiteljic, 26 podučiteljev, 25 podučiteljic, 5 brezplačnih pomožnih učiteljev, 11 učiteljic za ženska ročna dela, 3 učiteljice za francoščino. Za šolo godnih otrok je imelo mesto 11.039 in sicer 5436 dečkov in 5603 deklice.
(V ministerstvo) notranjih zadev poklican je stavbeni svetovalec pri deželni vladi koroški, gospod Schrey.
(Vojno ministerstvo) naročilo je za poskušnjo pri američanskem olektrotehniku Maksimu nove puške gostocevke (mitraleze). Na Steinfeldu pri Dunajskem Novemmestu je Maksim vpričo nadvojvode Viljema
s svojo gostocevko razstrelil tarčo v štirih sekundah v podobi svojega imena.
(Visoko c. kr. trgovsko ministerstvo) dovolilo je z ukazom z dne 3. maja t. 1., štev. 13,550, da se ustanovi v Borovnici s pošto združena brzojavna postaja. Dan otvoritve naznanilo bode c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu.
(Takse) za izpite na graški tehniki iznašajo letos po razpisu c. kr. namestnika za inženerje vsake vrste in za arhitekte po 40 goldinarjev, za zemljemerce in kulturne tehnike pa le po 30 gold.
(S trnovske cerkve) padel je včeraj zjutraj 191etni krovec Miha Plestenjak. Zlomil si je levo nogo. Prenesli so ga zavestnega v deželno bolnišnico.
(Utonil) je, kakor se poroča iz Slovenjigradca, dne 9. t. m. v ribniški občini na Štajerskem petletni J. Kranjec, sin delavca v tovarni za steklovino. Deček je bil brez v&ruha in je padel v vodo. Strmec ga je zanesel pod kolo žage.
Telegrami.
Dunaj, 30. maja. (Ob 1. uri opoludne). Zbornica poslancev jo danes dispozicijski zaklad sprejela s 169 glasovi proti 116; v špiritni razpravi govori glavni protigovornik Plener. Vladni predlog zaradi konverto-vanja kranjskega zemljiškega dolga je ta teden zagotovljen. Konec zasedanju okrog 7. junija.
Dunaj, 30. maja. „Armeeverodnungs-blatt": Cesar je imenoval velikega kneza Pavla A1 e k s a n d r o v i č a , stotnika v ulanskem polku „Alaksander II.", polkovnikom tega polka.
Dunaj, 30. maja. Državni zbor jo potrdil s 169 proti 116 glasovom sklep gospodske zbornice, da se zopet postavi v proračnnu točka o dispozicijskem zakladu.
Berolin, 30. maja. Kakor piše „Vossiche Ztg." našel je Virchow cesarjeve žleze popolnoma zdrave, kar je za celo stanje bolezni jako važno. Sploh so je Virchow zelo ugodno izjavil.
Berolin, 29. maja. .,Armeeverordnungs-blatt" objavlja ministersko naredbo po koji se bo pri polku „garde du corps" in vseh kirazirskih polkih opustil oklep pri opravi za vojsko; ti polki dobili bodo namesto dosedanjih revolverjev puške.
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.
Umrli ho:
26.	maja. Franca Grošel, črovljarjova hči, 9 dni, Trnovske ulice št. 3, jetika. — Gustav Holin, privatni uradnik, 65 let, Florijanske uliec št. 12, spridenjo jeter.
27.	maja. Meta Prežel, šivilja, 29 let, Cesta na južno železnico št. 1, Sepsis — Antonija Svetek, delavčeva hči, 5 mes., Hrenove uliee št. 14, katar v črevih.
V bolnišnici:
27. maja. Frane Rak, delavec, 22 let, jotika. — Franc Moliar, kajžarjov sin, 6 let, Vnetjo ledie.
Vremensko sporočilo.
o	>
g Čas Stanje	a g
----—•	Veter Vreme	|
zrakomera toplomera	£
opazovanja T mm p0 Celziji.	3 g
7. u. zjut.l 730-9 10-4	si. svzh. del. jasno 2.2n
29.2. u. pop. 730-8 19 4	„ „ 1.7 9. u.zvee. 732 1 140
Zjutraj deloma oblačno, dopoludne ob 9. uri dež, potem doloma jasno. Srednja temperatura 14'6° C., za 1'9° pod nor-malom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 30. maja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	78	gl. 45
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	80	„ 25
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	„ 60
Papirna renta, davka prosta......92	„ 95
Akcije avstr.-ogerske banke ......	866	„ —
Kreditne akcije ....................279	» 80
London.............126	„ 70
Srebro .............—	~
Francoski napoleond....................10	,, 03 i
Cesarski cekini ...............5	» 95
Nemške marke ..........62	„ 10
kr.
Tržne cene
dne 30. maja.
gl.	kr.r	|gl.	kr.
Pšenica, liktl.	. . .	6	18 Špeli povojen, kgr. .	— ~60
Kež, „	...	4	22 Surovo maslo, „ .	—	90
Ječmen, „	...	3	74 Jajce, jodno „ .	—	2
Oves, „	...	2	92 Mleko, liter. . . .	—	8
Ajda, „	... 4	22 Govejo meso, kgr. .	—	5G
Proso, „	...	4	22 Telečje „ „ .	—	50
Koruza, „	... 5	52 Svinjsko „ „ . —	50
Krompir, „	... 1	96 Koštrunovo „ „ . —	34
Leča, „	...	12 — Pišanec.....—	55
Grah, „	...	13 — Golob .....—	20
Fižol, „	... 11	— Seno, 100 kgr. . . 2	32
Maslo,	kgr. .	1	— Slama, „ „ . .	2	14
Mast,	„ .	—	70 Drva trda, 4 □ mtr.	6	20
Speh svež,	„ • —	65 „ mehka, „ „	4	—
Največji katoliški zabavni list. Vsebina 9. snopiča: Durch «das Land der Skipetaren. Reise-Erinnerungen aus dem Tttrken-Teieli. Von Kari May (Fortsetzung.) — Xenien und Gnomen. Ton E. Spruner. — Das Schloss zu Charlottenburg und das Mausoleum. — Der Aderschwamm. Von Dr. Friedrieh. — 'Oliva. Von A. Kirsch. Zum Kapitel der Lavinen. Von A. R. Ton Miillheim. (Schluss.) — Meine erste Seereise. Von A. Karus — Englisehe Seligmaelierei. Von dr. Adolf Heine. — Romisches Lebon am Main. Culturbistorische Skizze von Georg Sehaack. — Der Waldbrand. Eine Gescliichte aus Australien. — Allerlei. — Devet lepih ilustracij.
Dobiva se v ,,Katoliški Bukvami"
»oKmeiovatec" j ji.j edini sfovensfii, gospcdazsfii Ust s podoSami. „cKIvn&lovatec" izfiaja dva» fizat na mesec na ceCi peti. „eK/meto-va-Cec" pzinaša pctjedefsfie, zivinazsfie, { vinazsfie in dznge čfanfic, gcspodazsfie novice tez daje nazccnifiom svojim j dofze gospodazsfie svete. „eKmctova-(cc'( stoji na te to 2 g Cd., za gg. itčiteCje in finjizAiice fjudsfiifi šoC pa te 1 gfd. Sflazcčnifii, fii vstopijo med fetom, dofie vse izišCe števiCHe tistega (etnifia.
(li
^rt naz"
j je Cist s podobami, fii pzinaša sad-jazsfie in spfofi vztnazsfie čfanfie. f,^Vztna.z" izfiaja dvafizat na mesec. D^ztnazja" doSe nazcinifii „Sfmeto-va(ca'( zastonj.	(g)
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih.
Nepresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pre-hlajenji želodca, gorečici, kainenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pro-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrah, ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 35 kr., dvojni steklenici 60 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Karol Brady, Kremžir |na Moravskbm].
Marijaceljske kaplice za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, koje obsegajo, navedene so v navodu o rabi, koji je pridejan vsaki steklenici.
Pristne dobiti so skoraj v vsaki lekarni.
Svarilo! Marijaceljske kapljice za želodec so innogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora Jbiti vsaka steklenica v rudoč papir, na kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu tega tudi še povedano na navodu o rabi, ki je pridejan vsaki steklenici, da je tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru.
Pristne so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piccolli, lek. Jos. Svoboda. — Postojina: lek. Fr. Baccareieh, — Škofjaloka: lok. Karol Fabiani. — Radovljica: lek. Aleks. Roblek. — Rudolfovo: lek. Dominik Rizzoli, lek. Bergmann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek.	(21)
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti St. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
politovano in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld.. vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe, in sicer
za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod.
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
dne 4. junija 1888 ob 6. url zvečer v prostorih starega streljišča
XI. glavno zborovanje,
h kojemu se najuljudnejo vabijo vsi p. n. člani, dobrotniki in prijatelji temu dobrodelnemu zavodu. Z ozirom na tako odlično dobrodelno društvo prosi se za mnogobrojno vdeležbo visokočastitih članov.
Dctevsu. red:
1.	Društveno poročile za leto 1887/88.
2.	Blagajnikovo poročilo.
3.	Poročilo računskih pregledovalcev.
4.	Nova volitev upravnega odbora, obstoječega iz 15 članov.
5.	Nova volitev računskih pregledovalcev.
6.	Slučajni nasveti.
(!)	Društveno vodstvo.
►
Gospodom šolskim predstojnikom , in učiteljem priporoča
Mir. Drnštovic-a
trgovina z železnino in orodjem
mestni ti-ft- lO.,
vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjerejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesno sterguljo, škarje za gosenice, ročno lopatico, drevesno žago, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ščetko; orodja so vsa na lepo po pleskani leseni plošči vrejena, po prav nizki ceni.
■f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.j
T
Tolstost, medlost odstranite se sigurno po novi metodi. Vse kožne bolezni, kot lišaj, sinje, pege, ujedi, rudeči nosovi in roke, lasne bolezni se temeljito ozdravijo. Pike vsled osepnic in lasje na obrazu se za zmiraj odstranijo. V vsakem kozmetiškem vprašanji se daje svet in pomoč. Zdravi se pismeno, ko se je poslalo obširno poročilo, kojemu naj se pri-dene pismena znamka za odgovor. Naslov je: (2)
„Hygiea-Offlcin"
Tratislava (Breslau) II.
Usojava se naznaniti, da sva doslej pod tvrdko GUSTAV TREO na Preširnovem trgu v Maurerjevi hiši obstoječo
prodajalnico špecerijskega, kolonijalnega, nasladnega blaga in barev
kupila in da jo bova pod tvrdko
JEGLIČ k LESKOVIC
vedla nadalje. Priporočava se naklonjenosti p. n. občinstva ter zagotavljava že naprej najpozornejšo postrežbo z najboljšim blagom po možno nizkih cenah. (1)	Z odličnim spoštovanjem
Josip Jeglič. Fran Leskovie.
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo
zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostalej rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej.
Vse te načine zavarovanja upeljane ima	■■■ ■■ c* Bavs»]r«»>
bsftiaks«	jr	-v I* rsijni S , katere
prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega Čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal 10%. v prejšnjih letih pa tudi že po 20°/0, 25% celo 48°/0.
Konci leta 1886. bilo je pri banki „ SLAVI JI" za življenje zavarovanih 40.497 psob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno	(10)
glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani,
v lastiiej hiši (Grosposke ulice 12.)
Razstavil Maxove sliko v slavnostni dvorani zgornje realke.
Slavna volika Kristusova slika
„I> o i> o 111 j e 11 o Je!"
Slikal Gabriel Max.
To genijalno delo, ki v priprosti mogočnosti in prepričevalni nadnaravnosti vsesplošno obseza v istinitom pomenu in večnem učinku rešenje sveta na Golgati, razstavil jo praški dvorni založnik umetnin Nikolaj L e lini ann za kratek čas (začenši s četrtkom 31. maja). Vsak dan od !). ure dopoludne do C. ure zvečer. (Vstopnina kr.)
Ta slika je bila že razstavljena v umetniških društvih mnogih umetniških mest in v škofovskih palačah tu- in inozemstva ter jo povsod vzbudila splošno zanimanje.	(1)
Ne zameniti z Itadgonsko,
__Bn <11 tcrsl > i n-«-< * i».
to je
Ustanovljena leta 1847.
za pivo
J. J. NAGLAS-A
L j n l> 1 j ana,
Turjaški trg št. 7,
priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa
cerkvene, iiišiie in gostilui-čarske oprave
1 jjo najnižjih. cenah.	(44)
flBP"" Cenilniki gratis in franko.

(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečeno z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 3S gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
-v Ljubljani, Šelenburgovc nlice žit. 4,
Uzorei blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO gjl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Cenilci s podobami zastonj in franlco na za-_htevanje._
* lir a ta Eberl9 I
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
LTOVg tb h Hb> 0 ,§
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenein oljnatem firneži najfineje naribane in boljšo nego vse te vrste v prodajalnah.
Cenilce na znJitcvnuje. "•U
xxxxxxxxxxxxxxxx*]
l
Radenska kisla voda in kopališče.
Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih tforic.
TCoti zdvfl.vilnfl, Vflflfl, Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleci največ J.VUU ZjU.1 Oj V lina vuua. natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseh boleznih, koje dobi človek vsled prevelike kislino v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih.
Kot
Obvarovalno zdravilo. Kopeli in stanovanja.
namizna, Vflfla Vsled obilno oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega
.. y,T7	okusa in močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj pri-
ljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
Jako razširjena jo in mnogo se rabi radenska kisla voda kot varstvo in zdiavilo zoper davico, škrlatico, mrzlico in kolero.
Kopeli se prirejujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno gorkoto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico, trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.)
Odieno-kisli litii kot zdravilo Liter radehske kisie vode ima v sebi
Ub1JD-UU	J"LU1J -ft-VU ^u-iavnu. 0-0G gr. dvakratno ogljeno-kislega litija,
to jo množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako močan lnžnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so so vsestranski potrdili. Položil je koščke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočine kalija, matrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga je napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniško prevlake so postajale vedno manjše ter konečno popolnoma prenehalo. Vspehi, koje so dosegli pri enacih razmerah tudi drugi zdravniki. Cenilce razpošilja zastonj in franlco kopališče radenske slatine na Štajerskem. (7) V zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani.
T nj c i.
28. maja.
Pri Matitu: Fr. Pirchan, vežbanec, iz Trsta. — Jožef Tcstin, trgovec z usnjem, iz Kočevja. — Dr. Franc Stanck, polkovni zdravnik, iz Gradca.
—	Viljem Ebert, trgovec, z Dunaja. — Adolf Saulich, z Dunaja. — Frank, trgovec, z Dunaja. — A. Pctermiiller, inženir, iz Aleksandrije.
Pri Slonu : Konštantin vitez pl. Baum-Appelshofen, konzul, iz Smirne. — Ig. Lowingcr, z Ogerskega. — Pulzer, trgovec, iz Iteke. — Graf, trgovec, iz Brna. — Moric Maurcr, iz Trsta.
—	Podhradecky, potovalec, z Dunaja. — Marija Domladič, posestnica, iz Bistrice. — Jožef Stapfl, s Tirolskega.
Pri Avstrijskem caru: Valentin Koželj, iz Olševka. — Srečko Punzengruber, trgovec, s Češkega. — Jožef in Terezija Krakep, iz Metliko. — Leopold Arinič, tovarnar, iz Tržiča. — F. Bernot, trgovski pomočnik, s Koroškega.
Zavod za pohištvo in dekoracije
Frana ll«lMTlet-a
Frančiškanske ulice št. 14 — Ljubljana — Dunajska cesta h. štev. 8
priporoča svojo jako bogato zalogo
oprav za spalnice, jedilnice in salone,
pohištva vsake vrste,
od najpriprostejšega in najcenejšega do najfinejšega. — Velika zaloga
ol>ojev, rouleaux, okeuskili karniš, zastorov, ]>rcpr«)<>- in snovi xa hišno
opravo.
Oprava za stanovanja, hotele, kopelji, gostilnice, kavarne.
Priproste in razkošne
ZenitovCinjske bale, solidno in ceno izdelane.
Vsakovrstne dekoracije.
Jaz prodajam pod jamstvom le dobro brezhibno blago po jako nizkih cenah, — po sporazumljenji tudi proti obročnim plačilom — in priporočam torej svoj zavod vsem, zlasti pa veločastitim gospodom duhovnikom za izdelavo dekoracij za cerkvene namene. Z velespoštovanjem
(2)
Fran I>oberlet.
Ha iap »tavbe
priporoča
Andrej Druškovič-a
trgovina z železnino, Mestni trg 10,
i? velikem izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, štor je za štokodoranje, drat in cveke, samo-kolnice, vezi za zidovje, traverze in stare Železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški JPortland- in lio-man-cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in
njih posameznadela.
A « * "V H» Ea. ,
kjer ni blizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s' katerimi je mogoče v malih nrali in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi se dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste troinbe in ventile in železna okova.
jpol	vo s	(12)
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
Tudi se dobiva »mirom sveži dovski mavec (Lengenfeder Gyps) ca
gnojenje polja.
Zahvala.
Pred poldrugim letom so jo zavaroval moj ranjki mož pri zavarovalni družbi za življenje „rI71ie Oroslifiin" v Londonu za slučaj smrti na mojo korist.
Družba jo po svojem tukajšnjem glavnem zastopu celo zavarovalno glavnico najtočneje izplačala; zaradi tega se jej z veliko radostjo javno zahvaljujem ter priporočam vsakemu, naj sklene zavarovalno pogodbo pri tem splošnem in velikem zavodu, ki je znan po svoji največji solidnosti.
V Ljubljani, dne 1'1. maja 1888. (i)	Marija Fattur.