Poštnina plačana v fotovttiL
Cina 25,— Hi*
Spediz. in abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-7* Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina:
mesečno h 100. letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L £.000. — Poštni čekovni
računi: Trst štev. 11-7223. Gorica štev. 9-18127
,eto VII. - Štev. 33
Trst ■ Gorica 21. avgusta 1Q53
izhaja vsak petek
Množično odvzemanje
Držasijanstna Slovencem
Silam ,ki jim je bila zaupana uprava Svobodnega tržaškega, o-zemlja in s tem vsem članicam Varnostnega sveta nikakor ni v čast, da so si iz strahu pred zamero na eno ali drugo stran enostavno zamašile ušesa in zatisnile oči pred najtežjimi prekrški osnovnih človečanskih pravic — kakor ji!' tolmači resnični demokrat — ria Svobodnem tržaškem ozemlju. Naše ozemlje je razdeljeno na dva pašaluka: na enem gospodarijo po mili volji italijanski emisarji, ki' so privlekli s seboj cel kup uradnikov iz notranjosti Italije, kakor da bi bili Tržačani nepismeni in nesposobni Libijci ali Somalijci naše mesto pa Tripoli ali Mogadi-šijo. V drugem pašaluku vladajo po titovskih načelih:	Kdor	ni	z
nami, je proti nam, pa naj bo že Slovenec ali Italijan. Prvim je vrhovno vodilo zatiranje Slovencev drugim Zatiranje nekomunistov Oboji pa so v svoji vnemi in prizadevanjih nadvse goreči. Tako je prebivalstvo Svobodnega tržaškega• ozemlja na milost in nemilost prre-puščeno samopašnostim. dveh v diktature zaljubljenih tekmecev. Prvi prisega na fašistična izročila, drugi posnema boljševiške metode.
Valjarji, ki poskušajo na obeh področjih izravnati vse vzpetine demokratičnega življenja, so neutrudljivi. Tu ni počitka, ne odmorov. Delo izravnave in vistousmer-jemosti je treba opraviti čimprej in čim temeljiteje.
Petindvajset odstotkov prebivalcev cone A, ki živijo pod odgovornostjo dveh največjih demokracij sveta, nima, razen v podeželskih občinah, prav nobene besede. Tv. ne gre morda za kakšno politično stranko ali skupino, pač pa velja to za vse pripadnike slovanskih narodnosti, ki so prvotni prebivalci tega ozemlja in ne doseljenci ki se šopirijo po raznih uradih, jih upravljajo in ukazujejo.
To dejstvo tako izzivalno bije v oči vsem resnico demokratičnim načelom, da si je težko predočiti da bi moglo tudi dokončno obveljati. Tega se Mussolinijevi birokratski učenci zavedajo v polni meri; njihov duhovni oče, tržaški župan Bartoli, je bogokletsko rotil sv. Klaro, naj požene iz Trsta Tar-tare in Saracene, to je avtohtone Slovane, in s tem na najučinkovitejši način dokazal, da je zorel v eri čistega fašizma. To fašistično misel je župan Bartoli zasnoval že dolgo pred svojim romanjem k sv Klari, od nje si je hotel izprositi milosti in blagoslova. Mussolini pa je izginil z zemeljske površine tudi z božjo pom.očjo. Saraceni so srednjeveški Arabci in njihovi današnji nasledniki v Libiji in Eritreji so italijansko oblast pognali v morje prav zaradi takih početji, za katere išče župan Bartoli sokrivde pri sv. Klari....
Ker se današnji fašistični nasledniki iz zgodovinskih zmot niso ničesar naučili in se z zavojevalno dedno preobremenjenostjo ničesar t\idi naučiti ne morejo, niso seveda o tem razmišljali, da bi zastopnike slovenskega dela prebivalstva postopoma pritegnili k sodelovanju^ kje neki! Vsi njihovi naklepi so si postavili drugačne cilje: zmanjšati, po možnosti popolnoma odpraviti je treba tisti visoki odstotek prebivalstva, ki mu zakon daje vse državljanske pravice. Te pravice je treba za vsako ceno iz-podrezat.i Domačine je treba na lastni zemlji preobraziti v nadležne tujce, tistim pa, ki tujci še niso postali, z vsemi sredstvi onemogočiti, da bi lahko kdaj postali polnopravni člani tukajšnjega občestva. Na tu način bo vedno manj tistih, ki se bodo pritoževali, da jim kratijo demokratične pravice, in Mussolinijeva zamisel o popolni izravnavi demokratičnih vzpetin bo tudi po njegovi smrti zatrium-firala nad demokracijo. Tako bodo rimski Mussolinijevi nasledniki tudi fon-malno in ne samo dejansko brezpravne Slovence po Bartolije-vih zamislih lahko v vsakem trenutku pognali čez lastni prag.
Izvrševalci tega načrta so postavili težišče na vprašanje državljanstva. Odkar se je ta zamisel pričela .uveljavljati pod župtvnova njem Bnrtolija, lahko dnevno pri sostvujemo množičnemu odvzema n ju italijanskega državljanstva premnogim Slovencem, v prvi vrsti izobražencem in pripadnikom, meščanskega stanu. Saj uči že sv. pismo: Udari pastirja in ovce se bo do razkropile! In prav v teh naukih so bartolijevci in njegovi rim fki zavezniki globoko verni, čeravno druge nauke očitno in pri-
0
KomunisfSčna feor bi za fkmčtiii
Namesto živilskih zavojev - cenene propagandne spomenice
Sovjetsko zunanje ministrstvo je 16. avgusta nepričakovano izročilo veleposlanikom Združenih držav, Velike Britanije in Francije obširno spomenico, katere težišče je — ■nemško vprašanje. Nova sovjetska spomenica predlaga predvsem sklicanje mirovne konference za Nemčijo, na kateri naj bi sodelovale vse države, ki so se borile proti nacistični Nemčiji, vključno današnja Nemčija sama. Nadalje predlaga spomenica vzpostavite^ skupne začasne vsenemške vlade in izvedbo svobodnih volitev po vsem nemškem področju. To vlado naj bi sestavljali parlamentarni delegati obeh Nemčij. V kolikor pa bi bila taka rešitev nemogoča, naj bi poleg obeh obstoječih vlad postavili še neko vrhovno nadvlado z omejenimi prerogativa-mi.
Ta vsenemška vlada naj bi uredila najnujnejša vprašanja, zlasti tudi vprašanje nemškega zastopstva v pripravljalnih delih za nemško mirovno pogodbo in v mednarodnih organizacijah, kakor tudi vprašanje nepripadnosti Nemčije v koalicijie in vojaške zveze, ki so »naperjene proti kateri koli državi, ki je sodelovala s svojimi vojaškimi silami v vojini proti hitlerjevski Nemčiji«. Spomenica nadalje zahteva jamstva za svobodno delovanje strank in demokratičnih organizacij in prepoved fašističnih in vojaškiih .gibanj, ki so kakor koli sovražna miru. Začasna vsenemška vlada bi nadalje morala pripraviti osnutek volilnega zakona za vso 'Nemčijo, ki bi jamčil resnično demokratični značaj volitev, kakor tudi udeležbo na volitvah za vse demokratične organizacije in za odstranitev slehernega pritiska s strani .»velikih monopolov«.
V nadaljnjem smatra SZ za potrebno, da se Nemčija osvobodi plačevanja vojne odškodnine, kakor tudi obveznosti plačevanja povojnih dolgov nasproti štirim velesilam, z izjemo tistih dolgov, ki jih predvidevajo medsebojne trgovske pogodbe. Spomenica se pritožuje proti tako imenovanim bonskim in pariškim sporazumom, ki vežejo nemško republiko za petdeset let na »politični instrument napadalnih načrtov, ki bi rade zavojevale ves svet«. Spomenica previdno zavrača zamisel mednarodne nevtralne komisije, ki naj bi ‘Ugotavljala možnosti za izvedbo svobodnih volitev, češ da • je nasprotna demokratičnim načelom potsdamskega sporazuma. V za ključku smatra vsako zavlačevanje nemškega vprašanja za neopravičljivo in poudarja, da se v nobenem primeru ne sme mislit’ na odlog konkretnih ukrepov, ki so sposobni, da vsai delno omogočijo združitev Nemčije.
Volilna nagrada
in nadležne muhe
Državnozborske volitve v Italiji 1. 1948 so De Gasperijevi vladi zagotovile volilni uspeh s proslulim zavezniškim tristranskim predlo-
,gom Sovjetiji, maj se Svobodno tržaško ozemlje vrne Italiji. Za prihodnje septembrske volitve v Za-, hodni Nemčiji so tokrat Sovjeti prehiteli zahodne zaveznike z volilnim golažem, ki je za nemške želodce, vsaj po zamislih kremeljskih dedičev, dobro papriciran in zapeljivo garniran. S to spomenico, ki je kos popisanega papirja, kakršnih so v Kremlju napisali že mnogo in jih mnogo tudi gladko zatajili, so novi kremeljski mogotci z enim samim udarom želeli pobiti pravi roj nadležnih muh. Le oglejmo si ta poletni mrčes, ki tako draži kremeljski mir, od blizu.
Dejstvo je, da je Stalinova smrt po vsem področju rdečega carstva sprožila zelo globoko in občutno krizo. Z odhodom rdečega carja v večnost so kremeljske magnetne silnice, ki so do Stalinove smrti krepko privlačevale na zahodnih obronkih boljševiškega okupacijskega področja narazen stremeče sile, z njim vred legle v grob. Se predno so mogli v Kremlju stvari postaviti zopet pod boljševiški nadzor, se je z Berjevo odstranitvijo raztrgala krinka, ki je skrbno prikrivala medsebojna osebna prerivanja za nasledstvo. Potreba, da si Kremelj zagotovi med zasužnjenimi narodi na zahodnih robovih
vsaj mir, če jih že ne more več držati pri dobri volji, je ob likvidaciji Berje neprimerno nujnejša kot ob Stalinovi smrti. Valovanja čistk so že pred tem močno zavo-rili, pritisk na cerkveno življenje je popustil, protižidovske gonje so čez noč postale odveč.
Seveda ta nenadna smernost v boljševizaciji zahodnega obrobja ni bila izraz »mehkejšega kurza«, s katerim naj bi Kremelj premostil nastale negotovosti. Kremeljska taktična primena je sovpadla s težkimi gospodarskimi pretresi v vseh priprežniškib državah. Ofca procesa medsebojno povezana sta povzročila, da so vijak nasilja nekoliko odvili. Nadležni muhi sta dosegli droban uspeh. Pojavila pa se je še tretja, pravi volovski c-bad, s katerim poklicni revolucionarji niso računali: pritisk množic od spodaj, ki so v trenutku, ko so zaslutile, da se zapornice po malem le odpirajo, z elementarno silo udarjale navzgor.
V začetku junija so češki delavci v Plznu in drugih industrijskih središčih odgovorili na roparsko praško denarno preosnovo s — stavkami. Sedemnajstega junija ie na sto in stotisoče vzhodnonemških delavcev uprizorilo proti bol.i-(Konec na 3. strani)
(Blaginja in krepost
»Montly Labor Reviel«, mesečnik ameriškeca ministrstva za dalo, je na. podlagi uradnik sovjetskih podatkov izračunal, kako dolgo morala povprečni moskovski in povprečni new-yorški delavec delati da si lahko kupita določene predmete dnevne uporabe.
Pri tem se je izkazalo, da mora moskovski delavec garati dvain dvajsetkrat več kakor njegov nacij roški tovariš, če si hoče kupiti bombaževinusto srajco. Za nakup navadne volnene obleke mora de lati šestnajstkrat toliko, za par u-snjenih čevljev enajstkrat, za ':g masla devetkrat, za liter mleka šestkrat, za kg krompirja trikrat in za kg kruha dvakrat toliko. Če bi si pa moskovski delavec zažele' kupiti šestcevni radijski aparat, b' moral delati osemnajstkrat toliko časa kakor new-yorški delavec.
Podobne stvari so izračunali tudi f.e di-ugod po svetu. Izračfxna'i sc jih tudi naši tržaški moskovski romarji, pa. so jih obdržali zase. v kolikor niso skregani z renico-Ijubnostjo, drugi manj tenkovest-ni so jih enostavno ponaredili. Tržaški delavci pa so vse preveč prebrisani, da bi nasedali tako neinteligentnim lažem.
Francoski komunistični zaslužkarji so glede tega razsodnejši. Po komunistični dialektiki so takoj našli izgovor in zadevo razložili
flmeriha in tržaško oprašanje
Kdor pozna stike med ameri-|ških pa samo 93 tisoč. Zavezniki
škim veleposlaništvom v Rimu in uredništvom ameriškega tednika »Time«, bo moral posvetiti največjo pozornost njegovemu članku o Trstu v številki od 3. avgusta.
»Time« se v članku skiicuje na govor, ki ga je imel v italijanskem parlamentu tedanji ministrski predsednik De Gasperi pri svojem ne-
uspešnem nastopu po volitvah 7(
junija.
»Italija — je trdil De Gasperi — najmanj ne namerava odpovedati se svojim obveznostim (in, kar dodajmo, ugodnostim) Atlantske zveze. Pričakuje pa od svojih 'zavez? nikov izpolnitev obljube, izrečene pred petimi leti.«
»Time« ugotavlja, da ne more biti nobenega dvoma o tem, da tržaškega vprašanja ni mogoče odstaviti z dnevnega reda. Poudarja pa, da pri tem ne smemo pozabiti, da je Trst trgovski tekmec Benetk in da je pet sto let užival pod Avstrijo položaj svobodnega mesta s popolno samoupravo. Trst je tudi siužil Avstriji kot edino razpoložljivo morsko pristanišče. Zavezniki so 1. 1915 obljubili Trst Italiji, medtem ko je izid druge svetovne vojne povzročil glede Trsta velik spor med Jugoslavijo in Italijo. »Time« navaja, da je 80 odstotkov ■tržaškega prebivalstva italijanskega, da je število italijanskih prebivalcev na obeh področjih STO-ja 286 tisoč, slovenskih in hrva-
Icrito zametujejo. Leta 1951 so na lepem ukinili možnosti zopetnega pridobivanja državljanstva v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja, čeprav je italijanski zakon o državljanstvu ostal v polni veljavi na našem ozemlju in čeravno je italijansko državljanstvo na tej zemlji še vedno osnovni pogoj za politične in tudi razne gospodarske pravice (zaposlitev, nakup nepremičnin itd.). Vse odtlej se že o-menjeni izravnalni valjar stalno sprehaja nad glavami tukajšnjega slovenskega prebivalstva. Prav v zadnjem času smo zopet slišali zr številne primere oseb, katerim so po osmih letih priznavanja, nenadoma odvzeli državljanstvo in jih s tem oropali vseh najvažnejših o-snovnih pravic. Menda razveljavljajo tudi pred l. 1.951 pridobljene zopetne pridobitve državljanstva.
Pomislimo: osem let živiš na Svobodnem tržaškem ozemlju, u-‘stvaril si si obstanek za silo, morebiti si si postavil tudi skromen domek, na te nenadoma presenet’ ukrep, ki te vrže ob tla. Nobene možnosti nimaš, da bi se temu u-prl. Zaman se sklicuješ, da so tvoji predniki živeli na Tržaškem ali v njegovi neposredni okolici par sto let: kvečjemu pomilovalno te pogledajo, če poveš, da si pobe:n nil z doma zgolj začasno, ker sq tebe ali tvoje starše v to prisilili fašisti. V vseh drugih civiliziranih državah, tudi v Nemčiji, Avstriji in tudi v sami Italiji so politična preganjanja popravili vsaj v toli-
ko, da so pregnancem ob povratku priznali vse pravice, ki so jih uživali pred pregnanstvom, samo na Tržaškem, pod budnim očesom demokratične nadzorne oblasti, potrjujejo fašistične pečate prav zato. ker tu dejansko vlada neokrnjen fašistični birokratski duh, tisti duh, ki ga je Bartoli izpovedal brk zaveznikom na STO-ju pred samo sv. Klaro. Tu v Bartolijevem pašaluku se posamezniku jemljejo vse pravice in se mu istočasno nezakonito preprečuje, da bi si jih pridobil po zakoniti poti. Nič čudnega, če se znatnega dela prebival stva oprijema občutek nezakonitosti in da išče pravice celo pri tistih, ki so vso pravico poteptali — pri komunistih.
Doklej bo Zavezniška vojaška u-prava še mirno motrila vsa ta izzivalna postopanja, ki se upirajo slehernemu čutu pravice? S DZ ponovno v zadnjem času postavila odgovornim zavezniškim funkcionarjem nekaj predlogov, kako bi lahko vsaj začasno in v lastni pristojnosti rešili vsaj najbolj pereče vprašanje državljanstva, potnih listov itd. Predlogi so povsem izvedljivi in pravno osnomni. Zakaj r>i doslej še ničesar ukrenila? Ali je strah pred zamero večji kakor sramota zaradi krivic, ki jih dopušča? Mussolini je legel v zasluženi grob, Italija bo demokratična dežela, kadar bodo v grob položili tudi, nauke in miselnosti, ki so h talijo pred nedolgim pognati v prepad.
naj bi skušali izvesti organizacijo STO-ja, Sovjeti pa so posegli v zadevo in jim onemogočili imenovanje tržaškega guvernerja. Ko so zavezniki spoznali, da se o tem ne morejo sporazumeti z Moskvo, so objavili predlog od 20. marca 1943. Ni dvoma .— vedno po »Timesu« — da je ta obljuba pripomogla k De Gasoerijevi zmagi pri volitvah 18. aprila 1948.
Položaj ra se je medtem spremi nil, poudarja list, zlasti po sporu med Titom in Kominformom. Ker e tako Tito pridružil zaveznikom, ni bilo pametno, da bi gai izrinili iz Trsta. Zato so zaveznik) smatrali za potrebno, da. zagovarjajo rešitev, na katero bi mogel pristati tudi Tito. Ker so Italijani u%ideli, da ne morejo prisiliti Tita popuščanju v tržaškem vprašanju, se jih je polastilo veliko vznemirjenje. To vznemirjenje lahko vzporejamo z onim razdeljene Nemčije, ki teži vedno odločneje, k svojemu zedinjenju. Pri tem ne gre za narodne ali gospodarske koristi (pri italijanskem stremljenju po Trstu, namreč), ampak za čustvo, ki presega narodni in gospodarski okvir.
S tem učinkom je v zvezi • -pravi dalje »Time« — Titovo nastopanje. On noče pristati na »narodnostno črto«, ki bi Italiji dala Trst in otalo do Pirana, ampak zahteva koridor do morja. Hkrati pa potrebuje Tito gospodarske in vojaške pomoči zahodnih zaveznikov. Sami Jugoslovani priznavajo, da je Trst pretežno italijansko mesto. Ampak tudi treznejši Italijani sodijo, da je Trst odvisen od svojih zvez z Jugoslavijo in Avstrijo. V tem vzaiemnem priznavanju je iedro politike medsebojnega sporazumevanja obeh držav.
Vprašanje pri tem je — tako končuje »Time« —, če bodo zahodni zavezniki našli v sebi poleg dobre volie tudi dovolj iznajdljivosti.
»Time« je iznesel nekoliko dejstev. Njegov prikaz je bolj informativnega kot pa tvornega značaja. Pričakuje od ameriških in na splošno od zahodnih državnikov ter diplomatov iznajdljivosti in da-lekovidnosti pri reševanju tržaškega vprašania. Zato je treba vso zadevo postaviti na zdravo osnovo. ki prav gotovo ni v tem. da si zahodni liudie perek> roke pred svc’o odgovornost?n. in to odgovornost vale na neposredno prizadeti stranki. Večkrat smo namreč naglasili, da ne italijanska in ne 'UPosla vonska vlada ne moreta pristati na dalekosežna popuščanja.
Govoriti pri tem o »narodnostni črti« ie docela neprimerno, ker le »narodnostne črte« sploh ni. Ce bi, se »Time« zavzemal za tako »narodnostno črto«, ki bi se razvijala ob vrvici, katero >bi speliali oo >-bali od Tržiča do Trsta in od Trsta do istrskih mestec na področju B STO-ia. bi zagovarjal krivično
razlaščevanje Sesljana in izročitev slovenske obale italijanskemu pohlepu. Italija bi tako postavljala Jugoslavijo pred gotovo dejstvo in proglašala za »italianissimo« slovenski Sesljan, kakor proglaša danes za »italianissime« Skedenj iq Zavije.
Želeti bi bilo, da se ameriško javno mnenje bolje zaveda svojq odgovornosti v tržaški zadevi. Ko so leta 1915 zavezniki obljubljali Trst, Istro in severno Dalmacijo Italiji, je obstojala avstro-ogrska monarhija. Da so Trst mogli dati Italiji, je bilo treba to monarhijo uničiti, ustvariti nered v Podonavju in s tem prisiliti malo Avstrijo, da se je vključila v nemško vplivno območje, 's čimer sta bili najbolj prizadeti Poljska in Češkoslovaška. Prišlo je nato do nemško -sovjetske vojne in v maju 1945 je Sovjetska zveza srečno prispela dq jadranske obale. Posledica prve priključitve Trsta k Italiji je bil torej sovjetski prodor do Jadrana.
Ali morejo zdaj zahodni zavezniki izključiti, da se ne bi ista stvar ponovila zaradi njihovega nepremišljenega nastopanja v tržaškem vprašanju? Poglobimo se samo nekoliko v zadevo.
Danes, prav tako kakor 1. 1920, je Hamburg spet postal nevaren tekmec Trsta. Kanalske zveze med Donavo, Renom in Labo so spet vzpostavljene. Spet se bolj izplača prevoz blaga po teh prekopih in, rekah do Severnega ali Ornega morja kakor po kopnem do Trsta. Z odtujevanjem Podonavja Trstu, se pripravljajo najtehtnejši razlogi za okrepitev gospodarskih in političnih vezi med Nemčijo in Avstrijo. Kaže, da se. Jugoslavija v bodoče ne bo mogla upreti tak politiki, kakor .tega ni mogla preprečiti 1. 1938. Posledica takega, stanca bi bila alternativa med nemško in sovjetsko nadvlado \ Podonavju že za prihodnje leto.
Ali so zavezniki prioravlieni pristati na to. da se Evropa — kakor že nekoč leta 1939 — spet zna-i-de r>red tako nevarr>ostV> za^a^ nerazumevanja d^ekosežnosti žaškeea vpraSania?
Odvzeti Avstriji možnost samostojne zveze s Trstom in pri tem od nie zahtevati, nai vztraia v svo-i ii gospodarsko nezadovoljivi samostojnosti, to sta dve zahtevi, K dru!?a drugo pobiiata.
Ne moremo težiti po nreureditv Podonavia in pri tem uničevati po goie, da bi to uresničili!
Ko onemogočujemo preureditev Srednj? Evrope v obrambni jez proti sovietskemu prodiranju, se ne sm°mo več čuditi, da izkorišča io Sovjet' tako kratkovidnost za hodne politike za dosego svoiih te fnni po nadvladi na evropski celini.
Pri vsem tem ne gre za, prestiž jugoslovanske ali italijanske v!a de. V vprašanju je zahodna, zlasti pa ameriška sposobnost ocenjeva nia pomena sklepa o Trstu, ki ne bi vodil računa o Podonavju. ,
francoskim delavcem takole: »A-meriška ugotovitev je točna. To tudi dokazuje, da. je Vzhod n a-oii ideje, medtem ko Zahod misli imo na materialnost.« Francoskim komunistom je treba vsekakor pri-nati, da niso prav brezidejni. V tej francoski »ideji« pa je nekaj malega ironije, saj je prav vzhodna filozifija strogo materialistična, imo d:i tamkajšnja materialnost izgleda precej piškavo. Medtem ko Zahod odklanja materializem, svo-m ljudem le mnogo hitreje pripomore do usnjenih čevljev, kak or pa to dovoljujejp vzhodni materialisti.
Poleg teh ironičnih nasprotstev e je stvar zelo resna. Med določenimi zahodnimi razumniki vlada moda, da na materialne stran gledajo z nekim poduhovljenim pre-irom. Za te ljudi bi bilo koristno, če bi zase ocenjevali materialnost nekoliko niže, za sočloveka pa nekaj više.
Star pregovor: »Najpi-ej trebfih, potem šele morala« vsebuje kljub svoji zelo preprosti formulaciji zdravo in prav nič zaničljivo jedro. Človek je iz telesa in duše ter telesnost je tesno povezana s človečnostjo, ta pa s sedmo božjo zapovedjo in s pojmom lastnine. Človeka ni mogoče globlje zasužnjiti in podkupiti kakor tako, da ga o-ropamo lastnine in ponižamo za sužnja države.
Na ta način je morala v resnici tesno povezana s trebuhom, saj je že Tomaž Akvinski pred sedem sto leti dejal: »Za utrjevanje kreposti je potrebna določena mera blaginje.«
Perzijski dogodki
Perzijski minisltrski predsednik, Mosadek, je pred kratkim z zmago na ljudskem glasovanju, pri katerem se je velika večina Perzijcev izjavila za razpust parlamenta in razpis novih volitev, pogasil perzijsko ustavo in s tem hotel poraziti titsega, ki jo je najbolj podpiral, šaha samega.
Spori med šahom in Mosadekom so se najbolj zaostrili zaradi Mo-sadekovega ravnanja s parlamentom. Sah je zaradi svoje zahodne vzgoje vnet pristaš parlamentarne politike. Mosadek pa ni bil zadovoljen s pooblastili, ki jih je s prigovarjanjem in z grožnjami izsilil od parlamenta. Hotel si je zagotoviti tak parlament, ki mu bo po-popolnoma na uslugo.
Potem se je spet lotil šaha. Toda šah, ki je toil prepričan, da je mnogo ljudi v Perziji prav tako kakor on sam vznemirjenih nad takim očitnim kršenjem ustave, je izdal ukaz — za katerega je Imel po zakonu pravico — s katerim je odstavil Mosadeka in imenoval na njegovo mesto generala Zahedija.
Ker je Mosadek za ta sklep pravočasno izvedel in ker mu je poveljnik oklepnih sil v Teheranu izdal načrt o pripravljajočem se vojaškem udaru, je Mosadek uredil vse potrebno za ohranitev o-blasti. Uspelo mu je tako 17. avgusta zapreti vodjo upora, poveljnika šahove straže Nasirija, ki je zarotniški stroj že spravil v pogon. Kazalo je, da je s tem vojaška zarota zadušena. Sah je z ženo zbežal v Bagdad in nato v Rim.
Vsa javnost je bila prepričana, da je Mosadek s svojo desno roko, zunanjim ministrom Fatemijem, dejanski gospodar položaja. 19. avgusta pa so se nenadoma pojavili na teheranskih ulicah monarhistični demonstranti, katerim se je pri-•dru.ila tudi policija in del vojske v prestolnici. Demonstrantom je uspelo zajeti Faiemija, katerega so na mestu linčali.
flttiee o Jugoslaviji
Vodja britanske laburistične stranke, Clement Attlee, je na tritedenskem odmoru v Jugoslaviji kot ■gost beograjske vlade.
18. i. m. je bil na Bledu, kjer je imel tiskovno konferenco. Med drugim je izjavil, da v Jugoslaviji ni mogoče govoriti o pravi demokraciji, dokler bo v njej vladal enostrankarski režim. Svetoval .ie zato, naj bi v Jugoslaviji dovolili delovanje tudi drugih strank poleg komunistične. Ugotovil je tudi, da imajo jugoslovanski sindikati zelo omejeno vlogo v jugoslovanskem javnem življenju.
Glede Trsta pa sodi Attlee, da je najbolje, če se o tržaškem vprašanju sporazumeta po diplomatski poti obe neposredno -izadeli državi, to je Jtigoslavija in Italija.
VESTI z
Za socialno prauičnosi in napredek
IŠKEGA
V tem času, ko gledamo na teptanje tudi najsvetejših č loveča Tiskih pravic vse okrpg nas, ne Ig od strani komunističnih režimov, ampak tudi tistih, ki se naziva,o demokristjanske in celo od strani cerkvenih oblastev, smo posebno zavzeti od skrbi za naše in naših
%
bratov politične pravice in svoboščine. Tem posvečamo največ paž-nje in napora v nadi, da vendarle uspemo doseči od rimske vlade to, kar nam kot ljudem in državljanom pritiče po raznih mednarodnih pogodbah in dogovorih, pa po republiški ustavi ter po naravnem in 'božjem zakonu.
V tej neenaki borbi za spoštovanje naših manjšinskih pravic v I-taliji, ki so hkrati tudi človečanske, imamo pravico na naši strani in moramo doseči vse, kar nam pritiče!
V borbi proti komunizmu, ki je zavladal v matični državi, je tudi pravica >na naši strani in na strani naših bratov. Zato moramo tudi v tej -borbi vztrajati 'tako dolgo, dokler ne zavlada popolna svoboda, ki naj omogoči našim bratom dostojno uživanje vseh državljanskih in človečanskih pravic.
‘Zaradi te skeleče rane, kot je neuživanje državljanskih in človečanskih pravic, pa ne smemo pozabiti ,na socialna in gospodarska vprašanja nas vseh, ki so prav tako važna kot politična in ki bi se lahko usodno nad nami maščevala, če bi jih le preveč zanemarjali.
Zlasti naš kmet in naš delavec slišita od naše strani prepogostq samo visoko doneče pozive političnega ali verskega značaja, kot da bi obstoj človeka zavisel samo od političnih in državljanskih svoboščin in od vere.
O socialnih in gospodarskih zadevah ju malokdo poučuje in vzpodbuja, kot da bi živela od mane, ki brez .truda pada z nebes, in ne od trdega kruha, ki ga pridobivata žuljavih rok in znojnega čela.
Socialna in gospodarska vprašanja sta za našega kmeta in delavca življenjskega pomena in važnosti. Zato je povsem naravno, da rada poslušata tuje govornike in učitelje, ko nimata svojih, ki bi yu prosvetlila.
Zlasti naš delavec živi pretežno med komunisti in socialisti, ki so gibalna sila delavskega razreda. Mlade zapelje komunizem z lahkoto, ker so mladi posebno dovzetni 7.a revolucionarne misli. Druge o-vije tančica tujega socializma, s čimer naš delavec pade v brezdno narodne pogube in odpadništva.
Treba je torej seznaniti našega človeka z vsemi vprašanji tudi socialnega in gospodarskega značaja, ga učiti ,voditi in zagovarjati v njegovih težnjah in pravicah.
Kmet in delavec sta naša brala, sta človeški bitji in sta hkrati steber in hrbtenica slovenskega naroda. Njima posvetimo zato vso p*ažnjo in skrb, ker le od kmeta in delavca sta odvisna naš obstoj in naša usoda.
Kmetu dajmo ne le zemljo in pridelke, ampak tudi vso moderno strokovno izobrazbo, vse moderno tehnično orodje in dober trg! Pa tako zakonodajo, ki naj ga zaščiti, pred vsako nevarnostjo: pred pretiranim državnim davčnim iztirje-valoem, pred točo, pred sušo in pred požarom.
Kmeta moramo seznaniti s svo-
bodnim zadružništvom, ki edino u-tegne nadomestiti prisilne delavnice, kot so komunistične zadruga, kolhozi in sovhozi, in rešiti vprašanje pravične razdelitve zemlje in zaposlitve ter pridelkov in zaslužka.
Svobodno zadružništvo na temelju zasebne lastnine, ki mora ^lužiti socialnosti, je edini pogoj za svobodno življenje zadrugarjev in za njihov napredek in blaginjo.
Niti v Sovjetski zvezi niti v Jugoslaviji se .stari časi in pogoji povsem ne vrnejo. Zato moramo korakati razvojno s časom, da se ne znajdemo pred nerešljivo zmedo. Biti moramo že danes temeljito poučeni v vseh kmetijskih zadevah in pripraviti se na svobodno življenje v smislu gori navedenih potreb.
Tu utegne naša učeča se mladina najti zdrave vire ideala svojemu poklicu, ki naj služi vsestransko našemu kmetu.
Isto velja za delavca, če hočemo, da .bo slovenski delavec čutil slovensko in se ne bo udajal tujcu! Zdrav socializem je in mora ostati cilj in smoter tudi našega delavca na socialnem in gospodarskem polju. Tudi za delavca moramo poskrbeti, da bo imel po možnosti svojo svobodno delavnico, zasebnega ali zadružnega značaja, da bo tudi on svoboden ter socialno in ■gospodarsko zadovoljen!
V	Italiji in na Svobodnem tržaškem ozemlju posvetimo takoj na-
ar
šo skrb kmetu in delavcu, učimo ju in bodrimo, kažimo pot v življenje kmetski in delavski mladini po smernicah, ki jih poznamo in ki utegnejo zadostiti socialni pravičnosti, gospodarski blaginji in narodni ohranitvi!
Pomnimo, da od časa pred prvo svetovno vojno nismo v Italiji in na Tržaškem več poznali svobode in .svobodnega izobraževanja, ker živimo od tedaj ali v vojni ali pa v diktaturi, .odnosno pol-diktaturi, kot lahko nazivamo dosedanje rimske povojne vlade pri izvajanju njihove politike do Slovencev.
Ni čuda, da naletimo prepogosto na tako mišljenje našega človeka in na tako pojmovanje človečanskih in državljanskih pravic, ki še preveč dišijo po šoli iz suženjskih časov.
Rešimo našo mladino tujih spon in privlak, a nudimo ji v izobilju vse, kar je moderne zdrave socialne in gospodarske doktrine, da se naobrazi in pripravi za plodno m človeku dostojno življenje.
Biti demokrat ne pomeni demokracijo samo zagovarjati in poudarjati. Biti demokrat ne pomeni biti proti socialnosti in gospodarskemu napredku. Nasprotno, prav mi .demokrati moramo z vsemi našimi sUami iskati vire blaginje našemu človeku, ne le kmetu in delavcu, ampak tudi trgovcu, obrtniku, uradniku in izobražencu- sploh!
dr. Avgust SFILIGOJ
Pozna ..intervencija" zvet. EF5 pri gopišHem županu
2e ob priliki zadnje seje gori-škega občinskega sveta je. g. Rudi Bratuž, občinski svetovalec SDZ, ponovno prosil župana dr. Bernar-disa, naj bi prepleskali in popravili prostore v ulici Randaccio in v ulici Croce, ki služijo slovenskim šolam.
Zupan je g. Bratužu zagotovil, da bo zadeva urejena in kmalu zatem so z delom res pričeli.
Pretekli teden pa, kot poročata, »Primorski dnevnik« in »Soča«, sta se pri županu zglasila tudi gg. ■Pavlin in Šuligoj od DFS »ter mu izrazila svojo zaskrbljenost, da bi zaradi kasnega pričetka popravljanja šolskih poslopij v ulici Raa-dačcio. in v ulici Cio;e del ne mogli dokončati do pričetka šolskega pouka«.
Ž,upan jima je zagotovil, da so tudi na prejšnje zanimanje g. Bratuža z delom že pričeli, tako da ga bodo do 15. septembra tudi končali.
Švicarske štipendije
Švicarska vlada je razpisala za šolsko leto 1953-54 4 štipendije za italijanske diplomirance in študente iz raznih ved.
Kdor se hoče udeležiti natečaja za te štipendije, mora poslati do 10. septembra letos prošnjo na kol-kovanem papirju za 32 lir Ministrstvu za zunanje zadeve v Rim.
Štipendije .so: 1 za 400.000, 1 za 350.000, dve pa za 286.000 lir.
H8i bo Fella dobil zaupnico?
Italijanska vladna kriza je končno utrudila parlament. Potem, ko so senatorji in poslanci izgubili že vse poletje, si pač želijo privoščiti nekaj počitka vsaj za zgodnjo jesen. To je verjetno tudi glavni razlog, da je bila končno le sestavljena prehodna vlada, ki jo je sestavil demokirščanski poslanec prof, Josip Pella.
Tako je Italija preživela svojo najdaljšo povojno vladno krizo ter potolkla celo zadnji francoski rekord, ki je znašal 40 dni. Italijanska vladna kriza se je namreč pričela 29. junija .zjutraj. Prvi mandat za sestavo nove vlade so zaupali dotedanjemu ministrskemu predsedniku De Gasperiju. Po dolgih in napornih pogajanjih je De Gasperi sestavil čisto demokrščan-sko vlado. Morda je računal, da se bodo sredinske in desničarske skupine ustrašile posledic, ki bi nastale, če bi De Gasperijev poskus ne uspel, ter da ga bodo končno le podprle. To pa se ni zgodilo. Vlada je 28. julija dobila nezaupnico in kriza se je nadaljevala. Kot drugi je dobil mandat za sestavo vlade Piccioni. Ta je poskušal najprej sestaviti vlado, ki bi jo sestavljali tudi zastopniki vseh treh strank, ki so šle na volitve v povezavi z demokrščani. Končno pa se je zadovoljil samo z 'udeležbo liberalcev, medtem ko naj bi ga republikanci in Saragatovl socialisti pri' glasovanju v parlamentu podprli. Toda v zadnjem trenutku so nastale nepredvidene zapletenosti, ker so se manjše skupine uprle vključitvi Spatara in Togni-ja v kabinet. Nekateri sodijo, da je bil eden izmed razlogov za umik manj-
SOCIALNA VPRAŠANJA
nipii folnia] brczposBlaih
na Goriškem
Pretekli teden je odposlanstvo tržiških brezposelnih delavcev obiskalo goriškega prefekta in mu predložilo seznam in načrt javnih del, ki so ga brezposelni sarai sestavili! Odposlanci so prefektu prikazali obupen položaj, v katerem živijo, in ga prosili za aaniman.ie in pomoč, da se njihov težek položaj izboljša.
Prefekt jim je obljubil le to: 'la •bodo morda prihodnjo jesen začeli graditi novo obrežno cesto Tržič -Gradež. Poleg tega pa da bodo gradili nova ljudska stanovanja v Tržiču samem in morda tudi nadaljevali s pogozdovanjem Krasa.
V	vseh treh primerih imajo sedanji brezposelni prednost pri zaposlitvi. Prefekt pa je povedal tudi, da se zanima, da bi tržaške o-blasti preklicale prepoved zaposlitve delavcev, ki prihajajo s trži-škega okraja. Ta njegova poteza pa ni pra vdobro zamišljena, ker se tud ina Tržaškem pojavlja na-hla kriza brezposelnosti in bi jo jritok tujcev prav gotovo zaostril.
kakor je pritok delavcev z juga povzročil krizo v Tržiču in na Goriškem sploh. Seveda imajo tudi delavci z juga pravico do kruha, toda vlada daje dvajset milijard na leto za obnovo j,užnih krajev, kjer bi ti ljudje lahko dobili delo.
Na vsak način je načrt za gradnjo nove obrežne ceste Tržič-Gra-dež, za gradnjo stanovanjskih hiš in za pogozdovanje Krasa dobra in pametna zamisel, ki utegne vsaj nekoliko olajšati krizo brezposelnosti! Našli bi lahko še druga koristna dela .predvsem zidavo ljudskih hiš v velikem obsegu, da hi olajšali in po možnosti odpravili tudi stanovanjsko krizo.
Ko gre za kruh in sploh za vse potrebe delavcev in ljudstva, to je državljanov, mora vlada poskrbeti, da j atem potrebam zadoščeno, Socialna skrb bodi vedno prva skrb vlade in tudi vseh državljanov, ker le socialna zanemarjenost in krivica povzročata obup, nered, zločin in nemir.
Je pa tudi velika sramota, da so istočasno en! preveč nasičeni, drugi pa preveč lačni in v splošnem pomanjkanju!
ših skupin De Gasperi, ki naj b; postal v Piccioni je vem kabinetu zunanji minister. Manjše stranke mu namreč ne morejo pozabiti, da je kot ministrski predsednik zadnja leta z njimi tako poniževalno pometal ter mu očitajo, da je glavni krivec njihovega poraza. Ko so že vsi pričakovali, da se bo Piccioni s svojo vlado predstavil parlamentu, je 19. t. m. nenadoma vrnil, mandat.
Nastalo je vprašanje: ali razpustiti sedanjo zbornico ali pa sestaviti začasno upravno vlado. Ce bi razpustili sedanjo zbornico, bi morale nove volitve potekati po sedanjem krivičnem volilnem zakonu, kar pa v tem trenutku ne bi bilo prav niti demokrščanom, !<i so si ta zakon izmislili in ga izsilili. Debro namreč čutijo, da njihova priljubljenost nazaduje, *in ker podgane trumoma zapuščajo potapljajoče se ladjo, bi bil ta zakon v veliko oporo komunistom in njihovim zaveznikom, ki bi verjetno ponovno pomnožili število svojih glasov. Množice namreč gredo vedno za zmagovalcem! Nova, začasna vlada bi lahko na zahtevo parlamenta izdelala nov zakon in .bi .se šele nato vršile nove volitve. Demokrščani, ki bi tudi sami glasovali za tako spremembo, bi se volivcem predstavili kot spreobrnjenci, ki so izpregledali ter so pripravljeni poboljšati se. Skoro je že minulo poletje, zbornici še nista bili na počitnicah, zato je postalo nujno, da se položaj na en ali drug način vsaj začasno reši, Edini izhod je bila »začasna upravna vlada«, za katero -je dobil mandat Josip Pella.
Vsekakor je zanimivo, da pojmuje Pella »upravni« značai vlade drugače, kakor so pričakovale ne-demokrščanske stranke. Vsi so namreč verjeli, da bo Pella sestavil vlado strokovnjakov za posamezna področja, ne glede na njihovo politično pripadnost. Pella pa, je sestavil vlado iz samih demokr-ščanov, saj sta prof. Bresciani Tur-roni in ing. Modest Panetti edini izjemi. Zato so se takoj pojavili očitki, da ie Pella pravzaprav nn zvit način izpelial prvi De Gasperijev načrt in dal Italiji novo de-mokrščansko vlado. Ce pregledamo njeno sestavo, bomo opazili, d>» ie v njei kar deset ministrov, ki so bili člani zadnje De Gasnerii»-ve vlade. Ti so: Pella, Camoilli. Fanfani, Vanoni, Gava, Taviani. Salomone, Merlin, Mattarella in Rubinecci.
V	nvej torej res ni veliko novega. To ni vlada, katera bi v sebi poosebljala odločitev, kakršno je izrekel italijanski narod na junijskih volitvah, ne more se opirati na solidno večino v zbornici'In Tao zato nujno ostala samo začasna, u-pravna l.n »počitniška« vlada, k' ne bo mogla podvzemati nobenih posebnih ukrepov in tudi ne bo mogla, posebno' nasproti- tujini; sprejemati nobenih pomembnejših obveznosti. Jesen nam bo šele pokazala. kako se bo italijanski notranjepolitični položaj razčistil in
ali ga je sploh mogoče razčistiti s takim parlamentom, ne da bi razpisali in izvedli nove volitve. Italija, ki je še .nedavno s posmehovanjem motrila Francijo in njene večne vladne krize, je danes, kljub novi vladi v zelo težkem položaju.
Sestava vlade
Prof. Josip PELLA, poslanec, predsednik vlade, minister zunanjih zadev i,n minister za proračun;
Peter CAMPILLI. poslanec, nrv-nistef brez listnice;
Prof. Salvador SCOCCA, poslanec, minister brez listnice;
Prof. Amintor FANFANI, poslanec, minister notranjih zadev;
Anton AZA.RA, senator, pravosodni minitser;
Prof. Ecij VANONI, senator, finančni minitser;
Odv. Silvij GAVA, senator, finančni minister;
Prof. Pavel Emilij TAVIANI, poslanec, obrambni minister;
Prof. Anton SEGNI, poslanec, prosvetni minister;
Odv. Rok SALOMONE, senator, poljedeljski minister in minister za gozdove ;
Odv. Fernand MATTARELLA, poslanec, minister za prevoze;
Ing. Josip Modest PANETTI, minister za pošto -in brzojav;
Peter MALVESTITI. poslanec, minister za industrijo in trgovino;
Odv. Leopold RUB’NACCI, poslanec, minister za delo in socialno skrbstvo;
Prof. Konstantin BRESCIIANI TURRONI, minister za zunanjo trgovino;
Odv. Fernand TAMBRONI, poslanec, minister za trgovinsko mornarico;
Odv. Humbert MERLIN. senator, za javna dela.
Italija SIotobu ni preganjala...
»Messaggero Veneto« od 19. t. m. trdi, da Italija niti za časa fašizma Slovencev in Hrvatov ni preganjala.
Po vsej Italiji je pač vladal fašizem, pravi »Messaggero Veneto« v svoji naivnosti in poln zadrege, in se je godilo vsem državljanom enako pod režimom, ki je bil diktatorski. In Slovani so ga morali prenašati in trpeti, kot vsi ostali državljani.
»Messaggero Veneto« zanika, da b: fašizem ravnal s Slovenci drugače kot z ostalimi državljani in jih celo preganjal. V dokaz navaja primer postojnskega okraja, li.tr EO 1 .-.-.1 .vv: _	L.!.; :■;!>) na-
šteli 13.V3a Siuvsiacev m 1/ Italijanov. Leta 1936 pa so pod Italijo našteli 16.504 Slovencev in 148 I-talijanov.
V vsej Istri pa so leta 1910 pod Avstrijo našteli 144:626 . Slovanov, to je Slovencev in Hrvatov, leta 1936 pod Italijo pa 146.610.
Pod Italijo so se Slovenci in Hrvati številčno še povečali, pravi »Messaggero Veneto«, in ne zmanjšali. To pomeni, da jih Italija ni preganjala. V Pulju pa je bilo leta 1936 pod Italijo kar 46.569 prebivalcev, leta 1948 pod Jugoslavijo pa samo 22.714, kar pomeni, da Titov režim to prebivalstvo preganja.
»Messaggero Veneto«, odgovarjamo mi, navaja le tiste številke, ki njemu prijajo in jih po svoje tolmači. Predvsem je od 1. 1910 do i. 1936 polnih 26 let razlike in je povsem razumljivo, da je prebivalstvo v tem razdobju naraslo kot povsod drugod. Toda ne po zaslugi italijanskega fašističnega režima, ■ampak po naravnem razvoju,- Sicer pa, ali .se listu »Messaggero Vene.to« ne zdi čudno, da je v postojnskem okraju slovansko prebivalstvo naraslo za 2.806 enot v 26 letih in na prejšnjih 13.738 prebivalcev v vsej Istri pa samo za 1.980 enot tudi v 26 letih?
Mi vemo, da se Italijani na Po-stojnščino niso drznili naseljevati se množično zaradi gozdov, ki so skrivali Orjunaše, medtem ko so se na ubogo Istro vrgli ko kobilice.
Ali pa ve »Messaggero Veneto«, da je mo-ralo bežati s Primorskega in Istre v Jugoslavijo okrog sto ■tisoč Slovanov za časa fašizma; da, je Italija ukinila vse slovanske šole, pregnala vse slovansko uradni-štvo, uničila vse slovanske denarne zavode, policijsko opominjala in konfinirala na tisoče Slovanov in jih z zloglasnim Posebnim sod -ščem iz Rima obsojala na tisoče in -tisoče let težke ječe in tudi )a smrt? Res je, res, gospodje okrog »Messaggera Veneta«, da je 75 odstotkov vseh na smrt obsojenih od Posebnega sodišča bilo Slovanov! Številke govorijo jasno in povedo kako se je nam Slovanom godilo pod fašizmom v-Italiji, in tudi kako se nam godi danes, ko smo je vedno brezpravno prebivalstvo, sa ■ nismo niti zaščiteni, kljub trditvi da Italiji in nam vladajo kristjani!... Ce pa so Italijani sami, bežal' iz Pulja, to še ne pomeni, da jih je Jugoslavija zapodila.
V Jugoslaviji pa vlada komunizem -bolj trdo Slovanom kot Italijanom, kateri so vsaj jezikovno zaščiteni. Mi pod fašizmom pa nismo bili in nismo niti danes pod demokristjani!
rpdov v Ženevi, da ravna Italija s slovensko manjšino naravnost idilično!
Bolj sramotnega ravnanja z jezikovno manjšino, kot je v veljavi v. Italiji napram Slovencem, ni moči niti misliti! Slovenci v svetu, ki pridete v stike s tujci, zlasti s tujimi novinarji, poučite jih o težki usodi Slovencev v Italiji 111 o -zahrbtnem ravnanju z njimi od strani pristojnih oblastev, ki niti mednarodnih prostovoljno sprejetih obveznosti ne spoštujejo.
Seznam volivcev’ Hi nisc niasoveii
Goriški župan obvešča javnost, da je na županstvu izstavljen seznam vseh volivcev, ki se državnozborskih volitev 7. junija t. 1. niso udeležili. Seznam je sestavilu sodnija in je vsakomur -na ogled. Vsi, ki so v seznamu vpisani, se do 9. septembra t. 1. lahko pritožijo in prosijo za izbris iz seznama. Seveda morajo prošnjo utemeljiti s tehtnimi razlogi, kot na primer, da so 7. junija bili odsotni 30 km daleč proč od svojega volišča, da so bili bolni in niso mogli na volišče it. itd.
Tisti, ki ostanejo v seznamu vpisani, bodo skozi pet let prejemali, nravnostno spričevalo, če ga bcd-cj prosili, z označbo, da niso volili.
Zbežali so iz kolonije...
Iz »Primorskega dnevnika« od 19. t. m. posnemamo, da so trije dečki zbežali iz počitniške kolonije »Monsignorja Margottija« v Fie-ra di Primiero.
Gre za 9-letneg-a Walterja Di Biaggio, 8-le-tnega Gianfranea A-lojzija ter' 8-letnega Ruperta Vidmarja.
Vse tri je policija prijela že v Feltrah in jih spremila domov v Gorico, kjer jih je izročila njihovim staršem!
Beg c-trok iz počitniške kolonije, ki nosi naslov pokojnega škofa Margottija, in ki jo, če se ne motimo, upravlja Papeška komisija za pomoč, je na vsak način zelo pomemben in da ugibati, in razumeti marsikaj....
Nov protitubBPhuložni dispanzer
V	Krminu v bližini občinske bolnišnice bodo v kratkem začeli graditi protituberkulozni dispanzer. Vlada je že nakazala 10 milijonov lir za delno kritje stroškov za to gradnjo.
Nova učiteljska mesta
Ministrstvo za prosveto je odredilo, da bo nadaljnjih 600 mest oddanih tistim učiteljem, ki so bili na zadnjem natečaju priznani kot sposobni (»idonei«), Ti učitelji postanejo tako stalni ali redni.
Otroška paraliza
Po uradnih podatkih je na Goriškem otroška paraliza do sedaj še skoraj neznana. Znana sta le dva primera in so torej vsi vznemirjajoči glasovi brez resne podlage. Oblasti pa vsekakor priporočajo previdnost, zlasti pri stikih s tujimi otroki, in veliko snago.
Italija ščiti slovensko manjšino...
Te dni je neka Slovenka porodila otroka, ki ga je v bolnici krst!-la za Radovana. Oče je otroka prijavil še na goriško županstvo, kjer pa imena Radovan niso hoteli vpisati, ker je slovensko.
Se e,nkrat beležimo krivično ravnanje in postopanje s Slovenci v Italiji in od strani italijanskih 1-blastev, ki Slovencem ne dovoljujejo niti Slovenskega imena svojim otrokom.
Clen 6. ustave pravi, da republika šiiti jezikovne manjšine, Italija sama je podpisala mednarodni dogovor o spoštovanju človečanskih pravic in o pobijanju zločina rodomora.
Italijanski diplomat je pred nedavnim zaBotavl '••>! prod peko komisijo Organizacije združenih rja-
Končno električna luč tudi na Osiavju in v Šentmavru
Končno je županstvo dalo razsvetliti z električno lučjo tudi javno cesto na Oslavju in v Sentma-vru. Upajmo, da se odloči tudi za razsvetljavo v Grojni, za katero naš svetovalec g. B.ratuž že toliko časa prosi.
Vodovod vzhodne Furianije
Tudi gradnja vodovoda vzhodne Furlanije je končno postala stvarnost. Stroški bodo znašali približno 270 milijonov lir.
S tem vodovodom bo nad 20 tisoč ljudi imelo na razpolago dobro pitno vodo in ne več nezdravo deževnico, ki se zbira v. nehigienskih vodnjakih.
Ali si že poraonal
naročnino?
Kmečka posojila '
Kmetje, ki so zapro ’ za vladno posojilo za določena dela na polju ali na -kmečkih poslopjih, in niso opravili tega dela v predvidenem roku, imajo še vedno pravico dc posojila, če dela niso dokončali zaradi višje sile in ne po lastni krivdi,
Lastniki krav mlekaric
Goriški župan sporoča, da morajo vsi lastniki krav mlekaric, ki prodajajo sveže mleko, vložiti v septembru posebno prošnjo na goriško občino za pregled zdravstvenih razmer hleva, živine in posode.
Pregled bo izvršil občinski živi-nozdravnik in uradnik Higienskega zavoda, ki bosta ob pregledu izdala posebno potrdilo. Le na podlagi takega potrdila -bo občina dovolila prodajo svežega mleka za takojšnjo .uporabo.
DRVA BUKOVA SUHA žapa po 1150 lir - lilana po 1200 lir
Pripeljem na dom v Gorico in okolico
Severin Comelli«Komel
Pevma p»*i Gorici. Začasni telefon 3478
SPOMENIK
»Klic Triglava«, ki izhaja v Veliki Britaniji, prinaša v št 122 z dne 3. avgusta uvodnik pod gornjim naslovom, ki je zaradi svoje stvarnosti in resnosti vreden, da se s temi treznimi pn'eudarki seznanijo vsi Slovenci doma in v tujini.
»Pokolj deset tisoč domobrancev je dejstvo, ki stoji kot itrda skaia. Prerastel jo bo mah časa, a staia bo nezmanjšana v zgodovini kot spomenik podivjanosti komunistov. Letos se pozno oglašamo k obletnici vetrinjske tragedije. Mrtvim možem in fantom tožbe ne bodo pomagale. Počakati smo hoteli, da vidimo, če so njihovi bratje in ->. četje postali stvarnejši. Lani in leto poprej smo svarili pred enostranskimi zaključki in prenaglo sodbo ter čustveno pristranostjo v upanju, da se bomo tega v bodoče izogibali. A ko smo letos prebirali spominske članke v begunskih časopisih. smo videli v bistvu isto pesem.
Ta pesem žalostinka ob vetrinjski obletnici je postala nekak enoličen obred, kjer so čustva sintetična, a besedilo obvezno za vse, ki se štejejo med slovenske domoljube. Edino tako si -je mogoče razlagali enolično .ponavljanje. Bog ne daj, da bi kdo mislil, da nespoštljivo pišemo o pobitih vojakih. Tem gre vsa slava in pobožen spomin. Toda naj že bo kjerkoli, ne zdi se nam pametno, čustveno gojiti junaške kulte iz preteklosti, ki poživljajo sovraštvo ki bo moralo na obeh straneh zaspati, če naj narod kdaj živi v miru in svobodi.
Mnogokrat ne moremo dojeti o-gromnosti zločina prav zato, ker je prevelik. Prestrašno je, da bi bilo res, če pomislimo, da bi gro 'bovi segali od Ljubljane tja do Kranja, če bi vse pomorjene v tistih dneh pokopali v eni vrsti. Množični . zločin pred svetovno javnostjo doslej še ni poznan niti ne izkoriščen. 'Sami pa moramo iz.
' njega črpati nauke za bodočnost: •za vsako ceno se moramo dokopati do resnice in predvsem poiskati lastne pogreške, če nočemo, da bomo svojo bodočnost gradili na napačnih osnovah in jadrali iz m sreče v nesrečo, iz poraza v poraz. Kajti izguba deset tisoč mladih ljudi naenkrat je za majhen narod. kot je naš, tako globoka, da bo nujno imela posledice na številnih .popriščih v bodočih rodovih.
Tako nima nobenega smisla ko gar koli dolžiti, za predajo slovenskih domobrancev komunističnim oblastnikom, dokler ni na razpolago vsega gradiva, ki bi pojasnil o-zadje te strašne tragedije. Glavna napaka običajnega enostranskega obtoževanja tujcev je prav v tem; ipoleg tega je naivno misliti, da bomo sebi s tem kaj koristili. Prav nasprotno. Ne da bi nam škodila zamera pri tujcih, niti nočemo ko? gar koli zagovarjati — pač pa hočemo opozoriti na že omenjeno nevarnost enostramosti.
Dogodek ni bil brez vzrokov, kj so bili domači in tuji. Izročitev je povezana z zavezniško politiko do priznane jugoslovanske vlade in z mednarodnimi sporazumi, po katerih je bila vlada upravičena zahtevati vrnitev. Enako bi mogla zahtevati izročitev pobeglih partizanov tudi nekomunistična vlada, če bi dobila oblast. A mednarodne
IZ SLOVENIJE
IZVOZ SVINČNIKOV Zagrebška tovarna svinčnikov »Grafos« ne krije samo domače potrebe, ampak prideluje tudi izvoz v Veliko Britanijo, Belgijo, Svi' Francijo, Holandsko, Turčijo in Paraguaj.
IZVOZ V PAKISTAN
Zagrebška tovarna kovinskih montažnih nosilcev je dobila od Pakistana naročilo za izdelavo posebnih telefonskih drogov za 1 milijon dolarjev.
BOLEZNI IN ELO
V okraju Maribor-okolica je bilo v prvem letošnjem -olletju 1577 delavcev in uslužbencev v bolniškem staležu. S tem je bilo izgubljenih 36.304 delovnih dni. Niso pa pri tem vključeni primeri malih obolenj do 7 dni, ki gredo v breme podjetij.
Največ obolenj in izostankov odpade na poškodbe pri delu in na tuberkulozna obolenja. Tuberkuloza je inamreč v mariborski okolici ln zlasti v Slovenskih goricah močno razširjena, saj je prav ta okraj na prvem mestu po številu jetičnih bolnikov v Sloveniji.
iiimiiiiiiiiHii!iiifiimimmiiiiiHiiniiH(iiimi<iMiiiifHNAiiiHiHnttitiimnittiiiNiNwnt«tuMaiBWi
dogovore, kot vse pravne zadeve, je mogoče različno tolmačiti in spoštovati alj pa ne. Vsekakor je s tem vprašanjem nujno zvezano delo in razvoj jugoslovanskih begunskih vlad. Prav tako so zvezani dogodki v domovini, ki .bi vsaj taktično prav gotovo lahko bili boljši.
Preprosti duhovi radi iščejo krivca za to vrnitev med »titofil-sko 8. armado«, kot da bi bila OZNA in titovska propaganda vsemogočna in bi mogla prežemati e-note britanske vojske, ki se je v resnici toliko brigala za balkansko politiko kot za siamsko. Izročitev je bila politično in ne vojaško dejanje, ker so ga vojaki izvršili ? ozirom na politične sklepe. Nižji poveljniki prav tako niso na lastno pest vračali domobrancev, kot niso vedeli, da jih pošiljajo v smrt Vrhovni komandant je ustavil vračanj: tako ga je prej tudi ukaza! Ce bo kdaj mogoč vpogled v britanske vojaške arhive, bomo mogli zapisati natančnejše.
Stvar nikakor ni enostavna. Se mnogo drugih dogodkov in vzrokov ni raziskanih. Le na hitro jih nekaj naštejemo: Kako to, da so dva tedna pred Vetrinjem zavezniki odvažali domobrancem zelo podobne protikomuniste iz Furlanije v notranjost Italije? Kakšna je bila razlika med enimi in drugimi, če upoštevamo, da so padli v roke isti zavezniški komandi? Kako so se eni in drugi predstavili zaveznikom? Koliko je resnice na izjavi generala Rupnika, da je slovenski poveljnik predstavil domobrance Angležem kot »nemške pomožne sile« — medtem ko so teden dni prej protikomunisti v Italiji na vse grlo vpili, da so Mihai-lovičevi in kraljevi vojaki? Ali 5-postopek z domobranci v kaki sm:-selni zvezi z Mihajlovičevo napo-vedio, da pridemo »u zahval am-’-rikaftskih armna«? Bi mord& Am»-rikanci postopali drugače?
Takih vprašanj, ki so neodgovorjena. ibi mogli našteti še mnogo. Zato mislimo, da pravilnega zaključka še nekaj časa ne bo. Do njega se bomo prebili le, če bomo vrtali za novimi viri in pošteno odgovarjali na VDrašania, ki se bodo postavliala. Drugi za nas tega dela ne bodo opravili. V žrtvah revolucije ne more in ne sme nihče iskati vode za svoj mlin — kot Je dobro zapisala »Svobodna Slovenija«. Tudi naj ne kali vode nihče s tem, da bi priznaval vrednost samo enim dejstvom, druge pa, preziral. Eno pa je gotovo: v kočevskih jamah so si komunisti postavili spomenik, ki jim ga ne izkleše noben kipar.«
Kplonija SDD p Peronu
Devin! Kakor vsako leto se je tudi letos ustavil pred vhodom v
šolo avtdbus poln smejočih se o-troških obrazov. Na pragu jih je pričakovala Magdalena - kuharica. Človeku je postalo toplo pri duš/ že ob samem pogledu na njen dobri, veseli nasmeh.
Radovedno so si otroci ogledovali svoj novi dom in z nekakim plahim pričakovanjem začasne mamice, ki so jim bile dodeljene, da skrbe med njihovim enomesečnim bivanjem v koloniji za njihov dušni in .telesni blagor. Saj pa tudi ni majhna stvar, sesti v avto, se ■peljati pol ure in se znajti v novem okolju, med novimi ljudmi, kjer ni mamice, da bi s svojo prisotnostjo vlivala v .mlade duše poguma.
Toda med vsemi novostmi je preostalo malo časa za malodušje in otroci so se s prav otroškim zaupanjem predali novemu načinu življenja. Tudi ob prvem stiku z novo posteljo, ki otroka najbolj spomni na dom, jim ni bilo nič preveč hudo. Hudo? Ne, ne, saj ni časa. Ko bi videli, kako so zaposleni ti mali kričači! Dopoldan se kopajo. Kako veselo je vedno doli ob morju, ko se osemdeset otrok
zapodi v vodo: eni se žogajo, drugi plezajo po gospodični in skačejo z njenih ramen v vodo. Boste dejali, uboge gospodične! Pa se motite, srečne so, da .so Je otroci zadovoljni.
'Drugi čofotajo in nekaj jih je, ki so se letos naučili plavati. Kako so ponosni na to. Toda voda, joj, kako voda izprazni želodec m »Gospodična, kdaj bo malica, gospodična, kdaj bomo šli spet v vodo, gospodična, ali , bo kmalu kosilo?« Kuharica se ne more pritoževati nad svojimi hvaležnimi odjemalci, ki so najbolj lačni, kadar so omleti.
Pa kosilu gredo otroci počivat. To je pa posebno hudo, .ker morajo skoro tri ure mirovati, toda ta mir je zelo dvomljiv. Kdo bi jim tudi zameril?
'Posebnost letošnje kolonije je. da so jo krstili za »kolonijo pravljic«. Te spremljajo otroke tako rekoč od jutra do večera, da so gospodične vsak večer od prepovedovanja vse hripave.
Tudi najvažnejše — to je zdravja — ne manjka in z velikim zadovoljstvom lahko trdimo, da je tudi leto3 namenu kolonije vsestransko zadoščeno.
Naša javnost je kar meni nič, tebi nič pozabila eden najvažnejših dogodkov zadnjega desetletja. Ne bo/n razčlenjeval vzrokov te pozabljivosti, marveč samo ugotavljam, da jubileji niso kar tako, da bi lahko šli brezbrižno mimo njih, posebno pa še ko gre za jubilej naše najvišje kulturne ustanove.
Preteklo je deseto šolsko leto od obnove slovenskega šolstva na Tržaškem in Goriškem.
Po zlomu fašističnega imperija je ponovno oživel slovenske šole v Gorici nemški okupator. Zmagoviti zavezniki šo po osvobojenju te šole potrdili in so jih po sklepu mirovne pogodbe v Trstu sami naprej .upravljali, na Goriškem pa izročili republiki Italiji, ki jih pa do danes tolerira. Nobena rimska vlada doslej ni našla v sebi dovolj modrosti in politične preudarnosti, da bi našo manjšinsko šolo tud' uzakonila.
Pribiti moram, da je obnovitev slovenskega šolstva na Tržaškem in Goriškem predvsem zmaga slovenske nacionalne borbe!
Naša šola tega jubileja ni praznovala! Z njim je šel v pozabo še
BARTOLI IN Sv. KLARA
Ko je bila sedanja poslanica Združenih držav v Rimu imenovanj na S.voje odgovorno mesto, so sč Italijani v začetku čudili močno ponižane in so ta svoja negodovanja ameriški javnosti precej hrupno in "zbadljivo tudi izpovedovali. Za malo se jim je zdelo, da bi zastopala največjo velesilo sveta v njihovi državi — ženska. '
Na drugi strani z njenim imenovanjem ni bil zadovoljen ameriški senat, ki se je med drugim bal, da se bo gospa Clara Luce, sicer nesporno razgledana in sposobna žena, vendar le morda včasih znašla pod premočnim vplivom svojega svežega katoličainstva. Tudi o tem je ameriški tisk obširno razpravljal. Gospa Clara Luce je namreč izpreobrnjenka, ki je po svojem lastnem preudarku prestopila v rimsko-katoliško vero ter je zelo verna. Izkušeni državniki so se po. vsem .tem izpraševali, ali ne bo nova poslanica včasih ravnala tako. kakor ji bo velevala niena verska, gorečnost ter bo pri tem morda iz-'prealedala kakšno važno državno korist? Po precej živahnem javnem in zakulisnem razpravljanju je senat vendarle prišel do spoznanja,
da so bili njegovi dvomi neopravičeni ter je imenovanje gospe Cia? re Luce potrdil.
Ta kratek pogled v preteklost je namreč potreben, če hočemo pravilno razumeti špekulacijo, ki so jo iredentistični italijanski krogi zaigrali pred nekaj dnevi. V mestu sv. Frančiška Asiškega so namreč organizirali Vsedržavni kongres frančiškanskih tretjerednikov in so ob tej priložnosti tudi proslavili sedemstoletnico smrti sv. Klare.
Po vsem tem postaja zadeva pro-zornejša. Slo je za zaščitnico same gospe poslanice, ki je seveda prihitela in prisostvovala vsem obredom in slavnostim.
Do tu je vse v redu in ničesar takega, nad čemer bi se lahko kdor koli spotikal. Toda, kar se je zgodilo kasneje, je vredno zapisati, da se ne bi nikdar pozabilo. Dogodek namreč jasno izpričuje, kako italijanska diplomacija neusmiljeno izkorišča vero v svoje namene, kadarkoli se ji zdi to primerno, obenem pa nam kaže, kako se visoki cerkveni dostojanstveniki zaradi tega prav nič rje vznemirjajo, pač pa tako igro celo podpirajo.
Važno vlogo pri teh slavnostih
Komunistična borba za Hemčiio
(Konec s 1. strani)
ševiškim zatiralcem pravo ljudsko vstajo. V začetku julija so izbruhnili delavski neredi na donavskem otoku Čepel pri Budimpešti. Tudi v industrijskih središčih na 'Poljskem so se razširila stavkovna gibanja. Na ta način so množice some izsilile sprostitvene ukrepe nasilnikov, ki jih Kremelj gotovo ni imel v načrtih. Spomnimo se pr' tem na ukrep praške komunistične vlade dne 6. julija, s katerim je preklicala uredbo o povišanih delovnih normah, ki jo je izdala komaj teden dni pred tem. Demonstracije v Plznu so delavsko zavest tako vzvalovile, da so se morali sindikati nemudoma obrniti proti izkoriščevalcem in posredovati v korist delavskih interesov, kar je v najostrejšem nasprotju s funkcijo sindikatov v komunističnih deželah.
Dva dni pred tem so na Madžarskem nenadoma in proti vsaki komunistični praksi zamenjali vlado
Seveda niso v Kremlju postali mehki morda iz človekoljubnih nagibov, pač pa so kmečkemu življu v priprežniških državah dovolili nekaj oddiha, ker so se končno prepričali, da mora stalno pomanjkanje živil končno pognati ves narod v lakoto. Kmet pa se je izkazal kot mojster pasivnega odpora po vseh priprežniških državah, vključno v Jugoslaviji, in tega odpora ne more' zlomiti noben policijski teror. Polom poljedeljske kolektivizacije ie tudi češkoslovaškega predsednika republike pripravil do spoznanja »težkih napak pri gradnji socializma«. Celo v Albaniji je moral Hodža popustiti vajeti komunistične samopašnosti.
Evropske žitnice stradalo
Nekdanje evropske žitnice: Poljska, Madžarska, Romunija, Bolga-
rija in tudi Jugoslavija so danes iacne država in prav te države so zgovoren dokaz, da so vsi slavospevi o tvarnem in socialnem napredku boljševizma najpodlejše lazi dvajsetega stolet.a. (Načrtna gospodarstva so še vedno pomenila pomanjkanje in obubožanje. Pri-prežniške države so bile primorane z orjaškimi žrtvami graditi težko industrijo-— ne za lastne potrebe — pač pa za nenasitljive pohlepe sovjetskega gospodarskega imperializma in za neomejeno na-sičevanje sovjetskih oboroževalnih strasti. S tem niso samo potisnili v kot prehrambeno industrijo in izdelavo potrošnih potrebščin, pač pa so poljedelstvu odtegnili delovno silo in s tem strahotno znižal: agrarne donose. Ni zaman vzkliknil nekdanji goreči komunist Koe-stler: »Ce bi se komunizem polastil neke pretežno industrijske države, n. pr. Švice ali Belgije, bi prebivalstvo poginilo v enem samem mesecu od lakote.«
Življenjska raven prebivalstva v priprežniških državah pada z dneva v dan, čeravno poskušajo poklicni komunistični zaslužkarji na Zahodu ta dejstva na najbolj bedaste načine utajiti. Plazovi dva in pol milijona lačnih vzhodnonemških delavcev, ki se vsipajo v zahodni Berlin po živilske za.voje. jih postavljajo dovolj prepričevalno pa laž.
Pritisk izvaja protipritisk po vseh veljavnih prirodnih zakonih ki jih nobena dialektika ne more spremeniti. Ta pritisk je postal v trenutku nevarna sila, ko je Kremelj sprostil nekaj vijakov in menil, da je oddih neobhodno potreben. Množice so pritisnile od spodaj, slutile so negotovost svojih zatiralcev, ki bodo le težko tvegali te sprostitve ponovno preklicali.
Take vrste so te poletne muhe in zahodnonemške volitve so ne-
spečnosti kremeljskih . dedičev samo še poostrile. Prav zato je udarila v svet kremeljska poslanica.
Ali bodo Nemci licitirali?
Brez dvoma je za preprostega in lahkovernega človeka sovjetski volilni golaž na prvi pogled privlačen. 'Namenjen je zlasti nemškim socialistom, ki že zaradi neke sramežljivosti nasproti marksizmu boljševikom marsikaj spregledajo. Ali pa bodo sovjetske limanice povprečnega zahodnonemške-ga volivca pripravile do tega, da bo svoj glas oddal opoziciji, to oo pokazala šele bližnja prihodnjost. Morda so se Nemci v tej zadnji vojni le spametovali in ne bodo ponovno nasedali sedanjim rdeče-hitlerjanskim vabam. Adenauer je svoje poglede na sovjetske snubitve že ocenil in jih odločno zavrnil, ali jih bodo njegovi politični nasprotniki prav zaradi opozicije sprejeli? Sovjetski volilni golaž so Eisenhovverjevi zavitki močno pokvarili. morda se bo le priskutil povprečnemu zahodnemu volivcu....
Vsekakor smo na pragu velikih in odločilnih dogodkov. Demokracija v Italiji in v Franciji je na šibkih stebrih; če bo povojna Nemčija pokazala več politične zrelosti, Evropa ne bo umrla.
Ironija usode je, da je evropska bodočnost danes v mnogih pogledih v nemških rokah. Nevtralizacija Nemčije bi pomenila prosso pot boljševiški zavojevalnosti, pomenila bi izenačenje velikega evropskega naroda z usodo Češkoslovaške. Ali bodo Nemci na septembrskih volitvah . sami prostovoljno podpisali lastno smrtno obsodbo, in sledili Hitlerju, ki je nekoč dejal, da bo njegovo maščevanje nad Evropo — njena boljševi-zacija. Trdno verujemo, da se to ne bo zgodilo.
je imel monsignor Raffaele Rados-si, nekdanji škof v istrskem Poreču in sedaj nadškof v Spoletu. Vsekakor zanimiva okoliščina, ki daje vsemu že kar določeno obeležje. Med ostalim je za udeležence darova! slavnostno mašo, katere se je udeležila tudi ameriška poslanica, Clara Luce. Na slavnostnem banketu, na katerem je bila gospa poslanica tudi prisotna, je poleg gostitelja, asiškega nadškofa kardinala Klementa Micare, tud mons. Radossi spregovoril nekaj toplih besed. Nimamo na razpolago besedila obeh napitnic, zato tudi ne moremo izreči nobenega mnenja.
Vse to bi še šlo in ne bi opravičevalo ostre sodbe o dogodku.ker bi bil njegov zunanji odmev in vtis pač odvisen od besed obeh cerkvenih dostojanstvenikov, ki sta taki slavnosti, kakršna je proslava 700-letnice smrti sv. Klare pač z vso upravičenostjo in dolžnostjo prisostvovala. Toda zaključni priokus in piko na to, kar se je zgodilo, je postavil neki tretji, nič manj slaven in povsod prisoten gost — gospod Bartoli.
Tržašjd župan je namreč ob sami vesti, da bo kongres frančiškanskih .tretje/ednikov in da bodo na tem kongresu proslavili tudi 700-letnico smrti sv. Klare, pozabil na vse domače skrbi. Kaj so županu mar meščani, ki so pešačili po tržaških ulicah, ker so uslužbenci tramvaja stavkali. Prav nič ga tudi niso vznemirjale .že nad dvajset dni temne izložbe,. katerih trgovci v protest proti finančni politiki njegove občinske uprave, ne razsvetljujejo; glavna zadeva županove skrbi je bila verska sveečanost, katere se je udeležila gospa poslanica Clara Luce.
To je bila priložnost, katere Bartoli ni smel zamuditi. Prisostvoval je slavnostim in udeležil se je tudi zaključnega banketa, na katerem je kot tretji govornik dokazal vse svoje sposobnosti. Velike cerkvene slovesnosti je ponižal v navadno dnevno iredentistično gonio in .gospo poslanico spravil v tako kočljiv položaj, da kaj takega gotovo ni pričakovala.
Vglavnem je dejal: »Po mnogih vlogah na Združene narode, mnogih pozivih zavezniškim in prijateljskim narodom, na katere ni bilo nobenega odgovora, me je prvi meščan asiškega mesta povabil semkaj. Prišel sem s srcem, vero in molitvijo vseh Tržačanov in vseh Istranov na pobožno božjo pot, da bi sv. Klara obnovila svoj veliki čudež in pognala Tartare in Saracene čez svete meje!«
Gospa poslanica, prevzeta od dolgih in mističnih cerkvenih o-bredov, v prvem trenutku najbrž ni dojela vse težine Bartolijevega posega. Zato ga je zvečer sprejela še v posebni avdijenci, na kateri jo je tržaški župan, ki ne predstavlja večine pristnih Tržačanov, zopet »s težkim srcem« ponovno pozval, naj se zavzame za končno rešitev tržaškega vprašanja v smislu njegovih želju.
Tega, česar niso dojeli v asiškem mestu, smo dojeli v Trstu, in iz verskih razlogov in zaradi nekaterih prizadetih nam je resnično žal, da se je nekaj takega lahko zgodilo.
NHiHHiuniiiiHiiuiiuiiniiiiiiuiiiiiimiiiimiimiuiuiHmiuiiimiiui
drugi jubilej:	na	liceju	je letos
maturiral razred, ki je začel svoje šolanje na srednji šoli onega le:a 1945, 'jd je bilo usodno za obftoj naše šole. V kolikor je ta razred tudi dozorel, bo pokazal lahko že v bližnji bodočnosti. Pričakujemo pa, da ne bodo ti maturantje nikdar v življenju pozabili, da jih je rodila slovenska mati, da jim je omogočilo šolanje trdo vsakdanje očetovo delo, da so jih opremili z znanjem slovenski šolniki. Slovenski rod, ki se je stoletja boril za svoje pravice in v tej borbi tudi izmučen krvavel, stavi vanje svoje upanje in rodna gruda pričakuje, da ji povrnejo vsaj del ljubezni, katere so bili do danes deležni. To spoznanje naj bo letošnjim maturantom in vsem še dozorevajočim tržaškim in goriškim študentom žareč kažipot skozi življenje.
■Nemogoče si je predstavljati polnovredno narodno kulturo brez šole, predvsem brez srednje šole. Kajti samo Sola lahko ustvari zamejskim Slovencem tako trdne temelje, da se lahko ta ohrani in o-samosvoji ter da svojemu jeziku in narodnosti pridobi pri italijanskih sodržavljanih primerno veljavo.
Naš najvišji kulturni zavod mora služiti narodu, katerega mora usposabljati za napreden razvoj! Ustvariti mu mora vse joodlage za izrabo vseh možnosti, ki jih nud: rodna zemlja, privzojiti mu more čut za socialno pravičnost in končno mu mora vcepiti čut odgovornosti ter vliti, posebno učiteljiščni-kom, ljubezen in vestnost za vzgajanje novih generacij.
Toda to zdaleka še ni vse! Slovenska šola mora naše ljudstvo tudi duhovno osvoboditi! Da bo kos tej svoji nalogi, se pa mora prvenstveno sama otresti vsega onegu, kar je v njej še ostalo tujega, kar je doslej črpala v tujem okolišu, kar si je prisvojila s pomočjo tujih metod in nam tuje miselnosti. Naša šola mora ljudstvu prikazati naš obraz, naše duhovno bistvo, skratka postaviti mora jasno ločnico med našo samoniklostjo in tujo primesjo.
To nujno poslanstvo slovenske šole zahteva vsa naša preteklost, a še bolj ga terja naša bodočnot. Ne gre za to, da naša šola opremi dijaštvo z večjim ali manjšim znanjem ter ga usposobi za materialno življenje, ampak predvsem za to, da dijake prepoji z zdravo narodno miselnostjo in da preko mladine, ki zavode zapušča, pra-kvasi rojake širom rodne zemlje. Samo na ta način bo kovala in o-hlikovala vedno nove generacije, bodo uspešno spešile kulturno rast naroda.
Ne smemo pozabiti, da je slovenska šola »v Trstu in Gorici slovenska institucija, ki je v zamejstvu •tudi edina. Od tod izhaja tudi iemvečja, višja in odgovornejša naloga šoltva za narodovo življenje. Naše šole so s tem, da so slovenske, prevzele določeno poslan-tvo, ki veže vse Slovence na matično celoto.
Sodelovanje, tekmovanje in duhovna zveza z italijanskimi sodržavljani pa se lahko ustvari samo s posredovanjem slovenske srednje šole in s pomočjo šolnikov, ki so usposobljeni in jih preveva ona ljubezen do rodu in rodne zemlje, ki daje pogon vsakemu delu.
Danes bi opravljal brezplodno delo vsakdo, ki bi hotel kakor koli ovirati, zavreti ali celo ukiniti razplet našega kulturnega razvoja in udejstvovanja. Kdor bi skušal okrniti ali celo zatreti slovenske šole, bi ojačil one energije, ki so danes na delu za njihovo izpopolnitev. Trezno premišljena in modra narodnostna politika večine, bi tej narekovala nasititi naše kulturne razvojne težnje in podpirati vse naše možnosti! Tako bi tudi ustvarjala duhovne vzporednosti z Italijani.
Neizpodbitno vrši slovenska šola poleg specifično narodne funkcije tudi veliko poslanstvo, iz katerega bodo prej ali slej zrastli vrhovi slovenstva in slovenske kulture v zamejstvu v veliko narodno občestvo in tudi v človečansko skupnost.
Mi zamejski Slovenci smo si lahko po svetovnem nazoru med seboj zelo različni: pžeko tega svetovnega nazora gledamo svoj kulturni razvoj in svojo bodočnost. Toda pri kulturnem delu se te razlike ne smejo poznati, ker smo zrasli iz istega rodu, na katerega sipo priklenjeni z isto ljubeznijo. Ze samo radi tega ne more bit' naše delo drugačno kot delo na slovenski podlagi, v slovenskem duhu in v prospeh slovenske stvari.
Končno nas samo ta pot vodi do človečanske skupnosti, Spectator
jesensKo sladjc sdz na opčuiah bo 30. fiDGUsifl
VES Tis TRŽAŠKEGA
Me samo raznarodovanje
ampak tudi nesramne izzivanje
Boječa je za nas zadeva o nasilnem razlaščevanju slovenske zemlje na Tržaškem in o zvijačnem raznarodova-nju našega ljudstva. Mnogo so o tem pisali, pozvali zavezniška oblastva na pomoč in vsemu svetu razkrili nedemokratične,, plemensko razlikovalno postopanje, ki smo ga vsi tržaški Slovenci deležni navzlic dejstvu, da je uprava našega ozemlja pod visokim varstvom Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov.
Kljub temu, da je vsa naša javnost dobro obveščena o tej boleči zadevi, moramo spet o tem spregovoriti.
Povod za to nam še vedno daje Sesljan.
V začetku tega leta si je nanovo pečena priseljenka iz južne Italije z dobrohotno naklonjenostjo na-.brežinsklh občinskih oziroma jU-sarskih oblastev kupila v Sesljami parcelo na vižoveljskem jusarskem zemljišču. Začela je zidati hotel z restavracijo. Delo je od časa do časa obtičalo zaradi pomanjkanja sredstev. Vendar je lastnici vselej uspelo, da je ta sredstva preti dobivala in delo nadaljevala. Pri .tem se ni ravnala po določbah zasebnopravnega zakonika o zasebni lastnini, ker je betonske temelje hotela v vsej njegovi dolžini nad en meter raztegnila -na sosednje zasebno zemljišče sesljanskega domačina, kateremu je celo naprtila tudi breme, da ji nevprašan omogoči na drugem koncu svojega zemljišča postavitev zares smotrno zamišljenega zidanega hleva in kokošnjaka.
Stavba je tako v grobem stanju prišla do strehe. Hotelirka si je zamislila »likof« prav za Avgustove ferije, z lepim našim izrazom pa na Veliki .šmaren.
lessnsho slasje SDZ
na Opčinah
V nedeljo 30. avgusta bo na Opčinah v bivšem .tramvaj-s-kem vrtu na vogalu Narodne in Proseške ulice vsakoletno slavje SDZ.
Sodelujejo med drugimi pevski zbori, baletna skupina in nabrežinska godba.
Po sporedu prosta zabava in ples
Bogato je preskrbljeno za prigrizek: kranjske kkSbase -.hrenovke - ražnjiči - čevapčiči itd.
Vrh droga nad plosko streho je v našem Sesljanu zaplapolala italijanska zastava in pod njo na deski kakih šest kvadratnih metrov obsega velika črna črka »M« v zr.ani Mussolinijevi pisavi, s katero sc nas ves čas fašističnega režima, zlasti pa med vojno osrečevali razni mineuipopovci.
V Sesljanu je završalo. Domačini so odločno protestirali. Stvar ni obetala nič dobrega. Nastopil je tudi tržaški stavbenik ing. Marin: — na katerega se je hotelirka sklicevala, češ da je črka »M« začetnica njegovega imena — in poudaril s precejšnjo odločnostjo, da on noče imeti 'nič skupnega s takim obujanjem fašističnih mrtvakov. Nastopila je policija, ki je zahtevala takojšnjo odstranitev izzivalne fašistične propagandistične črke »M«. Ker pa se razburjenje med Sesljančani tudi s tem še ni poleglo, je oborožena policijska straža nastopila stalno dnevno in nočno službo v notranjosti hotela.
To šo gola dejstva.
Kdor pozna naše Kraševce, ta tudi dobro ve, kako jih je prizadelo to nesramno fašistično izzivanje, ki je pravi izraz italijanske
iredentistične in raznarodovaln1; politike na našem ozemlju.
Kaj porečejo k temu naša občinska oblastva v Nabrežini in kaj zavezniški organi v Trstu?
..Emergenz^" na siouensiiih šsish
Kot je znano, so letos junija začeli izplačevati »emergenzo« italijanskim šolnikom .slovenskim pa ne. Zato je Poverjeni odbor sic-venskih šolnikov vložil pismeni protest na Prosvetnem uradu in na Višjem uradu ZVU proti tej novi diskriminaciji slovenskih šolnikov. Pred kratkim pa je Poverjeni odbor dobil od ZVU sledeči pismeni odgovor:
»Naročeno mi je, da Vam sporočim. da je bila Vaša želja, izražena v Vašem dopisu z dne 30. junija 1953, vzeta v simpatičen pretres. Cim bo tozadevna odločitev sprejeta, Vas bomo obvestili.«
Ko se je nato Poverjeni odbor ponovno zglasil na Prosvetnem u-radu, so mu tam odgovorili: »Junija je bila slovenskim šolnikom odbita ,emergenza’, dočim je sedaj to vprašanje ponovno v pretresu in je na najboljši poti, da se ugodno xeši.«
Slovenska demokratska zveza v Nabrežini je tudi letos priredila svoj običajni letni izlet, tokrat v Kami jo.
Zanimanje za ta izlet je bilo veliko, saj je bilo kar dva avtobusa udeležencev. Vreme je bilo ugodno in zato je bila vožnja še prijetnejša, pa tudi postaje v važnejših •krajih med potjo so pripomogle, da je vse izpadlo lepo in v splošno zadovoljstvo.
V Ravasclettu samem smo Je mudili okrog pet ur, kjer smo imeli tudi -kosilo, nakar smo se razšli eni v vas, da smo si jo ogledali, drugi pa iz vzpenjačo v gorsko zaklonišče »Stella Alpina«, od koder se je razvijal krasen razgled po o-kolici.
Pevsko društvo »Avgust Tanče« iz Nabrežine je pa zapelo inekoiliko slovenskih pesmi in vzbudilo pozornost s svojim lepim izvajanjem tudi pri italijanskih izletnikih, ki so jih kar občudovalno poslušali. Saj, ko je zapelo pevsko društvo »A. Tanče« so drugi furlanski zbori, ki so bili tam v bližini, kar u-tihnili; to je bilo sicer najbolj pa-
Upoz plemenske goueje žinine
Področno kmetijsko inadzorništvo bo tudi to jesen organiziralo z državnim prispevkom uvoz prvovrstne plemenske breje goveje živine sivo-rjave pasme in kakšnega bikca.
Ker bo uvožena živina vpisana v rodovniško knjigo področja, se bodo morali kupci obvezati, da bodo redili vsa teleta (samice), morda tudi kakšnega bikca (če bi ga nadzorništvo potrebovalo) to da ne bodo prodali izven področja goveda brez tozadevnega privoljenja nadzorništva.
Bikci bodo dodeljeni javnim ple-menilnim postajam pod obvezo, da jih bodo lastniki postaj držali najmanj dve leti.
Ker je konec septembra za nakup .najprimernejši čas, morajo vsi tisti, ki želijo izkoristiti to prit :iko, vložiti prošnjo na Področna kmetijsko nadzorništvo, in to nepreklicno do 15. septembra ter l-j stočasno položiti spodaj navedeno vsoto, ki približno odgovarja, vštevaj prispevek ZVU, srednji ceni goveda, franko Trst. Lahko prijavite za nakup naslednje vrste živine:
I. Krave breje na III.-IV. teletu - na račun je .treba položiti 180,000 lir;
II. Breje junice ali krave na II. teletu - na račun je treba 'položiti 170.000 lir;
IH. Približno 10 mesecev stare bikce - na račun je treba položiti 120,000 lir.
Morebitna razlike na ceni — več, ali manj — bo poravtnana, ko bo uvožena živina že razdeljena.
Kdor želi nabaviti do 10 mesecev stare telice, so iste na razpolago že na področju.
Nakup bo izvršila posebna komisija; prizadetim živinorejcem pa bo dodeljena .tista vrsta goveda, ki so ga v prošnji zahtevali.
Ker .ie v ta namen stavljena vsota omejena, bodo upoštevali proš-
nje po dnevu vpisa in še te do kritja razpoložljive vsote. S tem nakupom nameravajo kakovostno izboljšati vzrejno živino področja; zato bo dana .prednost onim živinorejcem, ki nudijo jamstvo in resnost do dobre vzreje živine.
Naročila sprejemajo pri Področnem kmetijskem nadzorništvu, ulica Ghega št. 6-1 - soba 4, kjer tudi dobite tozadevna pojasnila.
NAROČNINA
Konzorcij »Stvarnosti« s ta vi ja v prodajo celotno zbirko I. letnika (6 številk) svoje revije po c£ni 400 lir. Dobite jih .tudi pri upravi »Demokracije«.
FILMI AlS-a
Prihodnji teden bo filmski odsek. Zavean. poročevalske službe predvajal znanstvene in dokumentarne filme v naslednjih krajih, vselej z začetkom ob 20,30:
PONEDELJEK 24. avgusta:	Mav-
hinje, Medja vas in Sv. Križ; TOREK 25. avgusta: Katinara, Sv.
Alojz in Ricmanje;
SREDA 26. avgusta: Milje in Dolina;
ČETRTEK 27. avgusta: Trebče, Bo-ljunec in Sv. Ivan;
PETEK 28. avgusta: Sv, Jakob in
Boršt;
SOBOTA 29. avgusta: Sv. Križ, Devin in Vergerijeva ulica v Trstu.
Zanimajte se za slovenske znan-; stvene in dokumentarne filme, ki jih ima na zalogi filmski odsek Zavezniške poročevalske službe!
62-LETNI VDOVEC, sam, premožen, želi spoznanja z gospodično ali vdovo prijetne zunanjosti, staro 50-60 let zaradi ženitve. — Ponudbe poslati na upravo lista pod značko »Gospodinja«.
metno, ker niso bili niti od daleč -kos našim.
Omembe vreden je tudi dogodek, ki se je pripetil dvema izletnikoma, ki sta se podala v vas. Ker sta bila . Slovenca, sta, naravno, medseboj govorila slovensko. Na poti sta srečala neko žensko domačinko, s katero sta se za trenutek ustavila in .ki .jih je slišala govoriti v »sclavo« jeziku ter jih vprašala, zakaj govorita ta jezik; povedala sta ji, da sta tržaška Slovenca, kar je povzročilo pri njej še večje začudenje, ker je .izjavila, da so v Trstu sami Italijani. Razložila sta ji, da v 'Trstu je vsaj četrtina Slovencev in da imajo ti svojo radijsko postajo, svoje šole tisk. itd. »Ah, -tako! Jaz sem pa mislila, da so v Trstu sami Italijani«, je dejala ženska. Taka je pač posledica italijanskega časopisnega »objektivnega« poročanja....
Večina udeležencev izleta je bila prvič v teh krajih, zato smo se ustavili nekaj časa v Tolmezzu, da smo si ogledali mesto, nazaj igrede pa pri jezeru Sedmih občin. Tu smo se pomudili tudi malo več časa in mladima — ki se je v velikem -številu udeležila i-zleta — je izrabila priliko, da se je vozila s čolni po jezeru.
Skoda samo, da je bil dan -tako kratek in da je bilo treba proti večeru odriniti proti domu. Bili smo zadovoljni in upamo, da se bo ta običaj letnih izletov naše organizacije ohranil.
*§■
Prirediteljem izleta pa vse priznanje za organizacijo in vodstvo.
Borba za enakopraunost
Svojčas smo že pisali o dokaj čudni pomoči, ki nam prihaja iz Jugoslavije v borbi za dosego dejanske enakopravnosti slovenskega življa na Tržaškem z italijanskim.
Mi se borimo na eni strani za zaposlitev čimvečjega števila naših abiturientov Trgovske akademije v tukajšnjih podjetjih in .uradih kot strokovnjakov zu slovensko korespondenco. Na drugi strani pa vršijo številna jugoslovanska podjetja in uradi svojo korespondenco s podjetji in uradi na Tržaškem večinoma - v italijanskem jeziku! Potemtakem naj bi bila vsa naia borba za enakopravnost samo m> tanje boba ob steno?
'Ne, naša borba za enakopravnost je pravična, zaradi česar upamo, da- nam bodo pri tem pomagali zlasti in v prvi vrsti naši bratje v matični državi.
Kot dokaz, da je naša pritožba upravičena in umestna, navajamo še naslednje dejstvo.
Kupili smo izvrstno in počen1 jugoslovansko ribjo konzervo. Priznat; pa moramo, da nam je tako. minil tek ,ko smo videli, da se tovarna »Stabilimenti ex - Ampelea Isola dTstria, T.L.T., Trieste« obrača na papirnatem ovojnem pasu na potrošnike kar v treh jezikih, italijanščini, nemščini in angleščini (pri čemer zavzema italijansko besedilo kar dve tretjini razpoložljivega prostora!), samo slovenščine ni nikjer!
Naš pregovor pravi: »K<$>r zaničuje se sam. podlaga je tujčevi peti!« Ta pregovor je dobil na;-boljše potrdilo v medvojnih dogodkih na slovenskem ozemlju.
Zato bi bilo pričakovati, da se bodo po njem ravnali tudi na jugoslovanskem področju našega o-zemlja!
ZGONIK
Vsi upi, da bi v naši občini odprli kmetijski tečaj, so za to leto šli po vodi. Vse poti in prizadevanja, zlasti nekaterih požrtvovalnih oseb, ki bi rade videle v domači vasi to prepotrebno šolo, so bile ■za sedaj brezuspešne. Niso pa bile popolnoma brezpomembne, saj so bili s tem začetnim delom postavljeni temelji, na katerih bo treba nadaljevati bodoča prizadevanja, ki bodo morala prej ali slej privesti do kmetijskega tečaja v Zgoniku. Ta tečaj bi bil nekako središče novega kmečkega naraščaja za ves ta del Tržaškega ozemlja.
Iz tega vidika je tečaj posebno važen v teh naših časih, ko se po lašča kmečke mladine nezaupanje v življenje na kmetijah in drvi vse le v tovarne, ki so pa dostikrat zelo nehvaležne tudi do pridnih, skrbnih delavcev.
Festival slovenske kulture na Repentabru 23. auousta 1953
Slovenska prosveta iz Trsta prireja letos na Repenta'bru festiva] slovenske kulture. Prvi del bo obsegal pevski nastop zborov, kvartetov in solistov, nastop dijaške folklorne skupine in pozdrave. Vmes bodo brali na Tržaškem živeči slovenski pesniki iz svojih del. iDrugi del pa obsega .uprizoritev slovenske drame Bineta Suli-nova »Krst pri Savici« v petih dejanjih. Delo bo na Repentabru prvič uprizorjeno. Dramatik ga je napisal po motivu Prešernovega Krsta, vendar ni ohranil nobenega pesnikovega verza v drami. Igro bodo izvajali člani Slovenskega n-dra, tržaški dijaki in dijakinje ter svetoivanska dramska skupina, Tudi med igro nastopa folklorna skupina.
Pričetek festivala je ob 16.30. Avtobusi bodo vozili, ves dan z glavne avtobusne postaje. Reditelji bodo dajali pojasnila. Prireditelji vabijo, da tisti, ki more'-odidejo že predpoldne iz Trsta, da ne bo v popoldanskih urah prevelikega navala. Obljubljajo tudi na Repentabru ves dan hladno pijačo, senco in prigrizek.
Sedežev je le določeno število in so opremljeni s številkami. Lahko jih dobite v predprodaji v trgovini Lupša, v tržaški okolici na običajnih mestih, na Repentabru pa že od jutra dalje.
V primeru slabega vremena bo prireditev teden kasneje ob isti tiri.
RAZGLAS
Uprava občine Zgonik razpisuje natečaj za dve mesti učiteljic za otroške vrtce v Zgoniku in Gabrovcu.
Rok za vložitev prošenj je določen do 31. avgusta 1953.
■Plača je po sindikalni lestvici.
Pogoji: dovršena šola za učiteljice otroških vrtcev ali dovršeno učiteljišče ali nižja srednja šola in dve leti službe v otroških vrtcih.
REPENTABOR
Za potrebe svojih vaščanov ie repenta-borska občina nabavi-1 a traktor, katerega so preizkusili pretekli četrtek.
Tovarniški preizkuševalec je pokazal, kako se s traktorjem orje po celini in po deteljišču. Prisotni zastopniki občinske uprave in Kmetijskega nadzorništva so traktor ocenili povoljno, le glede plu-govega rilca so bili mišljenja, da ga bo treba prenarediti, da bo pri-
kladen za kamenita kraška tla. Občinski možje so to sodbo upoštevali in pisali tovarni, naj ji:	poš-
lje pojačane rilce.
Traktor bo na razpolago predvsem vaščanom, mogli se ga bodo posluževati, proti primem odškodnini, tud: drugi. Ker traktor lahko služi tud: za druge namene, namerava občina naročiti še prikolico, nakar bo traktor lahko služil namesto tovornega avtomobila.
S tem je gornja tržaška okolica dobila že drugi traktor, tretjega :a kakor slišimo, nameravajo nabaviti jusarji iz Vižovelj.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska:
tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU
sprejema od 15.-17. ure
v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Stanovanje: Strada di Fiume 20/111
ffilZSPji m Deske smreko-
kmetovalci f ve, macesnove podjetniki ® in trdih lesov,
trame in par-kete nudi najugodneje
TEL.
90441
C UL EU
t e s T
Vini« Sori n! n o, 2 4
Ne izgublja/te časa po nepotrebnem1
Agencija Celeriftas
TRST, ul. Machiavelli 93, tel. 31-404
Vam o najkrajšem času oskrbi vsakovrstne uradne listine, potne liste, vizume, anagrafske izvlečke, pre= vode v in iz tujih jezikov, overovljenje uradnih aktov Izpolnjuje prošnje za prehod meje v FLRJ in jih izroča Delegaciji v rešitev.
Vse v najkrajšem času in za nizek honorar Se priporočamo 1
DARILNE PAKETE
ZA JUGOSLAVIJO
živila, tehnične predmete (šivalne stroje, radijske aparate, kolesa, štedilnike itd,; harmonike, tekstilno blago itd.), razpošilja najhitreje in najbolj zanesljivo
IITEHEMPORT-TSIST
ESREDA RUS-MIKULETiČA MILAN BJELICA-ŽIVKOVIČ
Obrnite se osebno ali pismeno na naš naslov in zahtevajte neobvezne ponudbe:
URAD - Ršva Grumola 6.I., tel. 29-302 - P O. Boa 1219 Skladišče s Punio Franca Vecchio mag. 2.III., tel. 7232
Pošiljamo samo kakovostno prooorstno blago po nizkih cenah in Jamčimo za osako pošiljko
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NA-BOCILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohištva
Tel. 32
Darilne pakete po usej Europi
dostavlja T9RBRB g* |	gj g
IMPORT & E X P O R T
Lastnik: Aleksander Goljeošček TRST - Ul. Torrebianca 27 - Telefon 24-467 - P.O.B. 522
Naj hitrejša in naj solidnega postrežba 3
Jamčimo za sigurno dostavo vsake pošiljke
Damske letne obleke
za vse okuse po nizkih cenah
Urn« '900-2800
eleganfna-ziidnja moda 3000 Hf
Obleke 2900-5000
Iz Jmglaze" blaga lir —  —--
jjjaflazzjnl m Corso
TRST - CORSO 1, GALLERIA PROTTI
KRMIM
Cormons - prov. Gorizia