Izhaja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Bokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
Vsakemu svoje! — Slovenci! Ne udajmo se!
V'«'15 a:
zaceloleto4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvo ,,.71 ira" v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Leto XXIII.
V Celovcu, 7. januarja 1904.
Štev. I. »is».' _
„IVlir“ dobi prilogo!
Svojim koroškim naročnikom naznanjamo, da dobi „Mir“ z novim letom prilogo, in sicer zabavno poučen list
„Doinoljub“,
ki izhaja dvakrat na mesec.
To prilogo dobivali bodo samo koroški naročniki. Cena listu ostane dosedanja. Pričakujemo pa, da se bo število naših naročnikov sedaj zdatno pomnožilo in poživljamo svoje somišljenike, da delajo z vsemi močmi na to, da „Mir“-u z novo prilogo pridobijo čim največ novih naročnikov!
Agitirajte, da dohaja „Mir“ v vsako slovensko hišo!
Vsak dosedanji naročnik naj „Miru“ pridobi vsaj enega novega naročnika!
Zahtevajte „Mir“ po gostilnah, v katere zahajate !
Delajmo skupno za nàrodov blagor, širimo med ljudstvo pravo omiko iu navdušenje za narodove svetinje potom dobrega lista!
Osma božičnica v »Narodni soli 4 v Št. Rupertu pri Velikovcu.
(Konec.)
Nato je sledila veseloigra „dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tičeku, katero je predstavljalo 11 dečkov. Kratka vsebina igre je ta. Zdravnik dr. Vseznal (Jožef Gregorič) ima slugo Štipko Tička (Janez Mihev), ki mu je res nedomestljiv. Od bolnikov, ki so dohajali k dr. Vseznalu, je Štipko v čakalnici že vse poizvedoval, na čem bolehajo, tako da je bilo doktorju kaj lahkega, zdravila bolnikom zapisati. Štipko si je svoje nedomestljivosti dobro svest in proti svojemu gospodu ne postopa vedno spoštljivo, sosebno ker je vedel, da doktor Vseznal samo od lakovernosti k njemu dohajajočih bolnikov živi. Sosebno je odločno zahteval povišanje plače najprej na 20, pozneje na 30 in ko-nečno celo na 40 kron. Štipko je vedno vesel in
Pismo iz Jeruzalema.
Naš rojak, preč. g. dr. Ehrlich, piše:
Misli vsega krščanskega sveta se v teh dneh obračajo v Betlehem, in jaz imam srečo bivati najbližje temu kraju. Te sreče se bom tudi to leto poslužil in šel Sveto noč tja. Bojim se, da v duplini, kjer je bil Zveličar rojen, letos ne bom mogel maševati, bajti že dolgo popred se določujejo v prvi vrsti tuji gostje, potem pa tudi tukajšnji duhovniki, ki doslej v Sveti noči še niso na tem svetem kraju maševali. Lansko leto sem bil tako srečen. Začenši od polnoči na Sveti večer do 5. ure popoldne na Sveti dan se tukaj opravljajo svete maše. Le za eno uro se med tem mora prenehati božja služba, ko Grki pridejo maševat. Poleg dupline, kjer se je Zveličar rodil, je še četvero drugih votlin, kjer so tudi altarji. Na teh altarjih hočem letos darovati tri svete maše, in prvo sv. mašo hočem darovati za blagor naše domače škofije.
Dovolite, da dostavim nekaj malih poročil: Letos smo srečnejši, kakor lani. Sv. dežela je kuge prosta. Le meseca septembra se je javil mal ropot, ko je nek zdravnik hotel zapaziti v Betlehemu slučaj kolere. Takoj je vojaški kordon obkolil mesto in noben človek ni več smel ven. Ravno tisti dan je bil tukaj princ Maks Saksonski; on je mogel Betlehem obiskati s posebnim dovoljenjem paše. Ko je pa dotični bolnik kmalu ozdravel, odšla je vojaška straža.
večkrat zapoje kako veselo pesem. Ker pa Štipko vendar previsoko plačo zahteva, tedaj mu doktor Vseznal konečno le službo odpove. Zvesti Štipko pa sklene, se pred svojim odhodom občutno nad doktorjem Vseznalom maščevati. Odsotnost doktorja porabi, da se za doktorja Vseznala izda. bolnike sprejema in proti velikemu plačilu zdravila zapisuje. Pri tem pa je Štipko v resnici bolnike nafarbal. Pod pretvezo, da mora bolnika preiskati, da bi mogel bolezen spoznati, vsakega bolnika spravi v nezavest in potem ga silno pobarva z raznimi barvami po celem’ obrazu in tako uafar-bane bolnike odslovi. Že si je Štipko svoje zmage svest in svojemu srčnemu veselju daje duška ter zapoje :
No, doktorja igrati,	. A barvani bolniki
ni ravno težko znati	so revčki res veliki
in dobro to mi dé.	kaj mislijo si li?
Pa kmalu ga doseže maščevanje. Nafarbani bolniki se zaporedoma vsi ogorčeni vrnejo in jeden, g. Napotnik (Krasnik Janez), se spravi s palico nad doktorja Vseznala misleč, da ga je on tako nafarbal. Hrup privabi policaja (Andrej Rutnik), majhnega dolgobradastega možiceljna. Ali kmalu se pokaže, da je Štipko pravi zločinec. Ko pa ga policaj s klicom: „v imenu postave", hoče prijeti, se mu strga Štipko iz rok, pobije policaja iu vse druge na tla in med veliktm hrupom zbeži. S tem igra konča. Dečki so ovo igro nad vse izvrstno igrali, tako, da bi je izurjeni igralci ne mogli boljše predstavljati. Posebno moramo pohvaliti glavnega junaka igre, dečka Janeza^ Miheva, ki je svojo obširno nalogo res dovršeno' rešil, nastopal je tako sigurno in naravnost predrzno, da smo ga morali kar občudovati. Igra je vzbudila med občinstvom nepopisno veselost, ki je čedalje bolj narastla, ia ob sklepu ploskanja ni bilo konca.
Od druge do pol šeste ure je trajala pre-sijajna naša slavnost in ves čas je ogromna množica v največji gnječi vztrajala nepremično, saj pa je tudi jedna točka drugo prekašala. Ko je bil slavnostni spored končan, je bila vseh le ena sodba: to je velikanski vspeb. Ljudstvo je bilo s slavnostjo nad vse zadovoljno. In kdo je izvršil to velikansko delo ? Glavna zasluga gre našim čč. sestram, sosebno č. sestri prednici Cirili in njenim sotrud-nicam učiteljicam, ki so se poleg napornega šolskega pouka celi mesec s pripravljanjem otrok, z
Od 7. do 16. septembra mudili so se tukaj švicarski romarji. Bilo jih je 500 oseb, ki jih je privedel sem polkovnik pl. Himmel. V našem ho-spicu jih je bilo 100, večinoma Bavarcev, ki so se Švicarjem pridružili. Drugi so bili v francoskem hospicu in v domu Kasanova. Nezgode ni bilo nobene in vsi so zdravi zopet odšli domov.
Za mesec november bilo je nekaj ogrskih romarjev napovedanih. Že dne 19. novembra so bili v Portsaidu, potem so morali v Beirut v petdnevno karenteno, dne 26. nov. so se vrnili v Jafo. A morje je bilo tako razburkano, da niso mogli do obrežja in so se vrnili v Portsaid. V Aleksandriji so se potem ločili; nekaj se jih je vrnilo domov, ne da bi bili videli sveto deželo, 11 jih je pa dne 4. decembra konečno dospelo sem. Dne 10. decembra so se vrnili domov.
Zdaj skoraj nikogar ni tukaj in vendar bi bil čas zelo ugoden. Vreme je za Evropejce krasno, ali morje je zdaj čestokrat burno in se ne pride vselej na suho. V preteklem letu enkrat tri tedne iz Evrope nismo dobili nobene pošte.
Kar mene zadene, sem popolnoma zdrav. Meseca marca mine drugo leto, odkar sem tukaj, iu sv. dežela mi prihaja vedno ljubša. Upam, da še kdo pride sem, predno odidem jaz.
V Jeruzalemu, dne 16. decembra 1903.
Dr. Martin Ehrlich.
Smešničar.
* V gostilni. Gost: Ali se ne sramujete postaviti pred me tako razbit krožnik ? ! — Oštirka: Boga zahvalite, da je še tak ; ali ne veste, da je bil včeraj pri nas semenj in da so se stepli.
vajami za igri, in zadnje dni pozno v noč se za ureditev božičnih daril neizmerno trudile. To je res vzorna požrtvovalnost za Boga in nàrod. Kot tolmač čutil neomejenega priznanja in globoke hvaležnosti občinstva nastopil je ob koncu slavnosti gosp. provizor Poljanec in se v imenu vseh navzočih čč. sestram iskreno zahvalil na njihovem velikanskem trudu in jim zaklical trikratni „živio“, ki je našel pri navzočih navdušeni odmev! V največji navdušenosti smo se zopet razšli in s trdnim sklepom, nikoli ne obupati v težavnem boju, ampak po izgledu „N4rodne šole" vedno naprej delati v povzdigo milega našega slovenskega nàroda. Naprej zastava Slave!
Darovi za božičnico „Mrodne šole“ v Velikovcu 1. 1903. :
Darovali so p. n. gospodje in gospe: Luka Lavtižar, prošt v Doberlivasi, 10 K; Anton Trobeš, prošt v Tinjah, 10; Martin Šaši, častni korar in dekan v Gospisveti, 10; Janez Wieser, prošt v Podkrnosu, 20; Andrej Wieser, dekan v Grabštanju, 10; Cvetko Izop, prošt v Spodnjem Dravogradu, o; dr. Alojzij Cigoj, profesor bogoslovja, 5; Josip Zidanšek, vodja deškega semenišča v Mariboiu, 5; dr. Miroslav Ploj, c. kr. dvorni svetnik in drž. poslanec na Dunaju, 10; Rad. Marzidovšek, c. in kr. vojni duhoven v Mariboru, o; Širnen Bauer, dekan v Pliberku, 10; Šimen Čemer, dekan v Velikovcu, 10 ; Anton Kesnar, župnik pri Mar. D. na Jezeru, 5 ; Janez Šuster, župnik v Svečah, 8; Janez Lubej, župnik na Jezerskem, 5; Josip Strojnik, župnik na Zdi, 3; Val. Kraut, župnik na Brnci, 5; Fr. Petek, župnik v Grebinju, 20; Gr. Einspieler, župnik v Podkloštru, 10; Fr. Bergman, župnik v Št. Lenartu, 5; Jakob Wang, c. k. profesor v Beljaku, 5; Vekoslav Legat, poslovodja Mohorjeve tiskarne, 5; profesor J. Apih 5; profesor Jan. Hutter 10; odvetnik dr, J. Brejc 10; profesor J. Scheinigg 1; neimenovani rodoljub 20; tajnik J. Rozman 20, vsi iz Celovca; Fr. Meško, župnik v Št. Danijelu, 6; J. Volavčnik, župnik na Rudi, 10; urad. Knafelc v Beljaku, 1 ; Adolfina FIrašovec, sogroga c. kr. okr. sodnika v Gradcu, 5; dr. Vinko Hudelist, zdravnik v Velikovcu, 10; Fr. Robar, c. kr. okrajni tajnik v Velikovcu, 6; Fr. Katnik, župnik na Dholici, 20 ; Mat. Ljubša, c. kr. kazilnice kurat v Karlau-u pri Gradcu, 6 ; J. Ogris, župnik v Kapli ob Dravi, 5 ; Fr. Treiber, župnik v Št. Rupertu pri Velikovcu, 10; J. Hribar, c. kr. profesor v Beljaku, _4; Val. Weiss, kanonik v Velikovcu, 10; Fr. Mihi, župnik v Št. Lipšu, 5; Neimenovana dobrotnica 100; Neimenovani v Velikovcu 20; Neimenovani na Dunaju 20; Neimenovani v Kandiji pri Novem mestu 10; „Višarski kapitelj" 2248; Fr. Marinič, župnik v Šmihelu nad Pliberkom, 10; Jos. Fric, župnik v Dvoru, 5; Martin Krejči, župnik v Borljah, 10; Jak. Kindlman, župnik v Grebinjskem Kloštru, 10; Jožef Eichholzer, župnik na Pontablju, 3 81 ; posojilnica v Št. Jakobu v Rožu 50; Drag. Htittner, župnik v Rožeku, ob godu g. župn. Ražuna nabral 20; Fr. Havliček, župnik v Gačah, 5; posojilnica v Sinčivasi, 5; Vàclav Valeš, župnik v Guštanju, 10; Alojzij Hutter, župnik v Timenici, 20; Slovensko omizje v Beljaku 20; J. Vintar, župnik v Bilčovsu, 10; Volbenk Serajnik, župnik v Št Lipšu, 10; Karol Hraba, župnik na Djekšah, 5; Malej Riepel, župnik v Št. Juriju ob Zilj, 4; Jurij Trunk, župnik vKazazah, 5; Fr. Mažir, župnik v Šmarjeti, 4; Fr. Rozman, župnik v Št. Petru 10; Janez Spitzer, vikarij na Pečinah, 6 ; Henrik Smažik, kanonik in župnik v Št. Štefanu, 6; Jer. Pšeničnik, provizor na Peravi, 10; Jos. Zeichen, provizor v Crnečah, 5; Iv. Dragasnik, provizor v Apačah, 14; Ivan Sattler, duhoven v Šmihelu, 2; Alojzij Mlinar, mestni kaplan v Beljaku, 10; Jos..Dobrovc, mestni kaplan v Celovcu, 5; Vinko Poljanec, provizor v Št. Juriju na Vinogradih, 7 ; Fr. Uranšek, kaplan v Doberlivasi, 6; Iv. Hojnik, kaplan v Globasnici, 5; Iv. HornbOk, mestni kaplan v Pliberku, 12; Iv. Serajnik, kaplan v Prevaljah, 3; Ferd. Lavrinc, kaplan v Prevaljah, 3; Iv. Kogelnik, kaplan v Žabnicah, 10; Peter Sarajnik, kaplan v Šmihelu nad Pliberkom, 10; Anton Teni, kaplan v Tinjah, 5; Matija Wutti, kmet na Ločilu, 4; Ignacij Muri, mlinar na Jezerskem, 20; Primož Partl v Jesenicah 2; Drag. Gobec, posojilnični urad. v Podgradu v Istri, 2; Neimenovana v Vogrčah 2; Obitelj Kobentar v Št. Jakobu v Rožu 10; Novak in Štuler v Grebinju 2; Janez Nedved p. d. Golej na Krčanjah 4; Janez Šumah v Sinčivasi 2; Mat. Štisen p. d. Kovač v Račah 2; Jožef Kolenc, kamnosek v Rečici, 3; Kristl Germel, c. kr. poštar v Solčavi, 10; Peter Roblek, kmet na Jezerskem, 20; Vid Volavčnik, kmet na Proboju, 2 ; Tomaž Cikulnik p. d. Škorjanc v Mrzlivodi 2; Jož. Schweiger p. d. Gorej v Orliči-vasi 2; Urban Schweiger, tesar v Orličivasi, 2; J. Kumer p. d. Kušter na Vinogradih 1 ; Flor. Ellersdorfer p. d. Pikš v Grebinju 20; Janez Jeki, župan v Globasnici, 4; Anton Urbane p. d. Braduč v Klopicah 2 ; Lenart Tomaž v Velikovcu 2; Luka Oraš p. d. Primožič v Vogljah 3; Blaž Škof p. d. Melhar na Jezernici 3 ; Filip Mesner p. d. Skrajnik v Mrzlivodi 2 ; Ig. Starmuš v Kneži 2; Fil. Pluder p. d. Lenart na Olšenici 1; Aleks Gril p. d. Mentel Podlipo 4; Fr. Reš, trgovec in posestnik v Pliberku, 5; Val. Taupe p. d. Fuks v Mlinarskem grabnu 4; Jurij Ravtar p. d. Kava n v Klopicah 4; Jurij Carf, tolarski mojster v Velikovcu, 1 ; Jožef Aieh-walder p. d. Jerh, župan v Vodovnici, 4; Jožef Hafner p. d. Polž na Ricinju 2 ; Jan. Krasnik v Šmarkšu 3 ; Tom. Mesner p. d. Ravnik v Ramovčivasi 2; Šimen Kramer, kovač na Žirovnici, 2; Jožef Isak, cerkovnik v Št. Rupertu 2; Jožef Šumah p. d. Konečnik v Šmarkšu 5; Val. Bruner p. d. Agen na Trači 2; Jakob Pušl p. d. Riepl v Zakamnu 2; Kolman
Moré p. d. Kavh v Atnivasi 2 ; Gregor Muhar p. d. Pobržnik v Atnivasi 3; Andrej Zupan p. d. Habjan v Atnivasi 2; Peter Karpf, krojač v Velikovcu, 5; Šimen Mihev, kmet v Podpeci, 10; Matevž Škofič p. d. Murk 2; Jožef Pušl p. d. Štefan na Važenbergu 4; Boštjan Cikulnik p. d. Čarnik na Holmcu 2; Urban Heber v Ameriki 2 dolarja = 9'60; Franc Kogelnik, župan v Tolstem vrhu, 2; Jož. Ovšan p. d. Žnidar na Kicinju 2.20; Jakob Karpf p. d. Bobek v Orličivasi 2; Luka Ažman v Šmihelu 1 ; Val. Stangelj, organist v Šmihelu 4; g. Likeb v Šmihelu 1 ; Katarina Smolinar v Svečah 5 ; Mina Markeš na Jesenicah 1 ; Micka Weiss v Košentavru 5; Narodna kmetica v Pliberku 10; Uršula Rupreht v Šmihelu 1 ; Gospa Rosa v Šmihelu 1 ; gdč. Novak v Šmihelu 1 ; Terezija Lipold v Podkloštru 2 ; Uršula Karner v Št. Rupertu 2; Jožefa Slugove p. d Hornarca na Olšenici 2; Marija Podgorc p. d. Majričeva mati na Olšenici 2 ; Neimenovana na Ricinju 4; Marija Heber v Skočidolu 2; Micka Miiller p. d. Krhkova v Mrzlivodi 2 ; Uršula Kumer p. d. Šitlarjeva v Štriholčah 2; Helena Šiberl v Vovbrah 2; Neža Cikulnik p. d. Špajsarjeva v Šmartinu 5; Lizika Uranšek p. d. Polt-nikova v Šmihelu 3; Katarina Otič p. d. Levkinja na Ha-berski gori 6; Sabina Gros p. d. Krošljeva v Štriholčah 2; Pavlina Forstner v Šmarjeti 2; Beti Kovač v Grebinju 4; Neža Kramojc v Kloštru 1 ; Katica Silan 1 ; France Isak 1 ; Marija Stranjak p. d. Habernica na Rustatu 1 ; gojenko : Micka Kobentar 2, Ema Keblič 2, Barbika Štih 1, Micka Volavčnik 1, Zofka Škarja 1, Rezika Trunk 1; učenka Micka Koh 1 krono. Skupaj 1066 kron 49 vinarjev.
Zahvala.
Kakor predstoječi izkaz spričuje, se je darež-Ijivost slovenskih rodoljubov iu rodoljubkinj v korist letošnji naši božičnici najsijajnejše pokazala. Pa ne samo v denarju, ampak tudi v blagu smo prejeli mnogo darov. TJdano podpisano šolsko vodstvo izreka tedaj v imenu šolske mladine, ki je bila letos zelo bogato obdarovana, vsem preblagim dobrotnikom najiskrenejšo zahvalo, in jim želi veselo in srečno novo leto!
V Št. Rupertu pri Velikovcu, dné 28. decembra 1903.
Vodstvo »Narodne šole“.
Dopisi,
Rožek. (Občinske volitve) za nas Slovence niso bile ugodne; propadli smo v vseh treh razredih. Radi svojega propada pa nikakor ne obupamo, ker padli smo tako častno, da smo za trdno prepričani : prihodnjič zmagamo pa gotovo ! V II. razredu padli smo za 3 glasove; nasprotniki so dobili 20 glasov, mi pa 17. Eden izmed naših, ki je do zdaj bil z nami, je odpadel z dvema glasovoma ter tako postal Judež, dasi je še dan pred volitvijo zatrjeval, da gre z nami. V III. razredu smo padli menda za 12 glasov (drugi pravijo, da samo za 8) — ne bili bi pa padli, ko bi sami ne zavrgli precej pooblastil vsled tega, da so po ne-skrbnosti nekatera pooblastila bila pomanjkljiva. — Kakor sem rekel: mi prav nič ne obupavamo. J. Arnejc, p. d. Hajnžele, katerega so nemški haj-lovci proglasili za župana, je zmagal samo enkrat. Tri leta naj pa le „hajla“, nič ne dene ; ga vsaj še bolj poznamo, kakor smo ga poznali že prej.
Rožek. Propada pri občinskih volitvah — smo čisto sami uzrok. Zadnje dni smo se res precej potrudili, a vse prepozno. Kdaj so naši nasprotniki že pobrali pooblastila — mi pa smo dremali. Za drugokrat to ne sme tako biti.
Št. Janž nad Rožekom. (Učimo se od ženske!) Pri zadnji občinski volitvi sem med vo-lilci zapazil žensko, ki se je rila proti volilni mizi. Nekdo jo vpraša, kaj hoče tukaj; ona odgovori: volila bi rada. Na opomin, da sama pač ne sme voliti, ampak le s pooblastilom, je odgovorila: to že vem ; — odšla pa le ni. — Njen mož je volil z nasprotniki, zà-njo, ki je imela tudi volilno pravico, je hotela, da naj voli s slovensko stranko. Ker se pa na moža ni zanesla, je ž njim šla k volitvi in mu je pri volilni mizi dala naš volilni listek ter je skrbno pazila, da je mož res oddal tega in ne nemčurskega! Živila! Takih žensk nam manjka!
Podrožčica. (Zopet nesreča se je zgodila v kamnolomu.) Kamenje se je vsulo na nekega delavca in ga tako hudo pobilo, da je 30. decembra v bolnišnici umrl. Ker je menda bil grško-razkolne vere, so ga brez duhovnika pokopali na pokopališče v Podrožčici.
Jezersko. (Nova poštna zveza med Kranjem in Zg. Jezerskim.) C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo za Trst, Primorsko in Kranjsko je z dne 5. decembra 1903., štev. 51.391., poslalo Slovenskemu planinskemu društvu v Ljubljani sledeči odlok: Ozirom na dopis z dne 28. oktobra t. ]., št. 746, šteje si podpisano c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v čast, cenjeno društvo obvestiti, da je c. kr. trgovsko ministrstvo z odlokom z dne 1. decembra t. L, štev. 52.030, dovolilo uvedbo poštnih voženj med Kranjem in Zg. Jezerskim, in sicer od 16. junija do 15. septembra vsakega leta z dvo-vprežnim poštnim landavrskim vozom z 6—8 sedeži, v ostalem letnem času pa z enovprežnim navadnim vozom z dvema sedežema, in hkratu odredilo, da se ima poveriti oskrbovanje teh voženj c. kr. pošta-rici gospe Berti Rohrmanovi v Kranju. Istodobno je imenovana oblast zaukazala, da imajo z dnem
uvedbe novih voženj dosedanje poštne vožnje med Kranjem in Zgor. Jezerskim po Kokrški dolini ponehati. Pripominjajo, da se bosta novi vozni red in dan uvedbe novih voženj svojedobno predpisanim potom razglasila, izraža podpisano c. kr. ravnateljstvo slednjič še željo, da bi se uresničilo upanje, ki se goji glede izboljšanja prometa tujcev v zvezi s to novo poštno uredbo.
Mohliče. Na kratko je že zadnja številka našega lista okrcala drznega domišljenega velenem-škega dopisnika iz našega kraja, kateri je kar skoz noč hotel priklopiti slovenske Mohliče nemškemu „rajhu“ ; vse se temu smeji in pravi, kaj takšnega more „stuhtati“ le človek, ki je poln vinskega ali druzega duha. Pustimo danes cerkveno petje, pustimo nemške pridige, katerim želimo mnogo uspeha v srcih naših nemčurjev — pristnim Nemcem v Mohličah pa jih privoščimo! (Pazite, bodo jih li tudi vedno pridno poslušali!) Dopisnik se toliko hvali z uspehom pri volitvah; no, kaj pa je posebnega? Pri vseh obljubah pijače itd., kaj pa ! so nemškutarji in naši Nemci dosegli? — Naš ; nemškutar Taschek (!) p. d. Križnik je prišel iz odbora, namreč tisti Križnik, ki vzame kot gostilničar tudi „bindišarski denar", in naš slavni graj-ščak Thill je prišel za «stenico", kakor se je po volitvi sam izrazil, v odbor naše občine; tekom treh let bodemo že videli, koliko bode ta gospod „kmet“ za občino storil. Upajmo najboljše ! O nesramni agitaciji bodemo že še poročali, ako bode celovška teta le še napadala tiste tri (?) Slovence v Mohličah.
Škocijan. (Občinska volitev.) V ponedeljek 28. decembra so se vršile občinske volitve. Volili so se v vseh treh razredih enoglasno možje katoliško-ndrodni. Voljeni so bili v I. razredu : župnik A. Mikuluš, nadučitelj T. Lesjak in posestnika J. Kačnik in L. Hoisl. V II. razredu posestniki : J. Šumah, L. Brunner, K. Petelin in E. Slugovec.
V	III. razredu: J. Picej, L. Zilan, V. Picej in J. Povoden. — Ta enoglasna volitev dela veliko čast vrlemu županu g. J. Piceju. Vzorno gospodarstvo v občini mil je pridobilo zaupanje prebivalstva, čestitamo županu in občini! Naj razmere ostanejo vedno take! Naj bi kmetje povsod pri volitvah gledali, koga volijo. Kdor je doma priden gospodar, bo tudi za občino dobro skrbel, kjer pa je volilcem merodajno le nasprotstvo proti duhovnikom, tam so ljudje sami krivi, če morajo pri denarju čutiti, kar so v politični zaslepljenosti pregrešili.
Šmihel pri Pliberku. (Smrt.) Po dolgi in mučni bolezni je dné 24 decembra umrla žena vele-zaslužnega g. Jožeta Kraut-a na Bistrici. Zapustila mu je sedmero še nedorastlih otrok. Pogreb, ki se je vršil na praznik sv. Štefana, je pokazal, kako spoštovana je bila pokojnica v celi župniji in v daljni soseščini. Pri nagrobnem govoru, ki je izvabil vsakemu solzo iz očij, je naglaševal č. g. župnik posebno dve lepi lastnosti ranjke, ponižnost in pobožnost. N. p. v m. !
Šmihel pri Pliberku. (Občinske volitve.) Dne 28. grudna so se vršile volitve občinskega odbora za občino Bistrica. Nasprotnikov ni bilo na pozorišče. Izvoljeni so večinoma že stari, izkušeni odborniki. Č. g. župnik Marinič je svojo izvolitev za občinskega odbornika odklonil, na njegovo mesto pa je stopil g. M. Plešivčnik p. d. Šercar v Šmihelu. Upamo, da bo nam zopet županoval dosedanji gosp. župan Tomič, ki si je stekel za občino že mnogo zaslug. Kaj ne, dragi bralec, človek mora strmeti. Globasnica je komaj jedno uro od Šmihela oddaljena, in vendar, kakšen razloček med Bistriško in Glo-baško občino? Skoraj bi mislili, da to spremembo stori znamenita globaška voda, ki nekaterim (saj jih poznate!) včasih malo v glavo udari, in to zategadelj, ker jo malokdaj ali sploh nič ne pijejo. Zna biti bode v bodoče pri volitvah tudi tam mirnejše, ko bode potok reguliran.
Djekše. (Volitev.) Dne 28. dec. se je pri nas vršila občinska volitev. V II. razredu je bilo oddanih 45 glasov in so bili za odbornike izvoljeni : Miha Ladinik p. d. Lušnik (45 glasov), Jurij Kapi p. d. Belh (44 gl.), Štefan Kic p. d. Lesjak (44 gl.), Martin Harich p. d. Blasnik (43 gl.), Ant. Slamanik p. d. Kočmar (42 gl.) in Karol Hraba, župnik (24 gl.). Za namestnike za II. razred so bili izvoljeni : Lorene Lesjak p. d. Končar (45 glas.), Šimon Lesjak p. d. Serko (45 gl.) in Ant. Bečarnik p. d. Kampi (45 gl.).
V	L razredu je bilo oddanih 19 glasov in izvoljeni so bili : Gabrijel Oprisnik p. d. Pohojenik (18 gl.), Janez Pečarnik p. d. Župnik, posestnik, (13 glas.), Matija Samselnik p. d. Mežnar (13 gl.), Šimon Lesjak p. d. Bezovnik (12 gl), Franc Napečnik p. d. Stražišnik (11 gl.) in Mart. Sprachman p. d. Sprach-man (10 gl.). Za namestnike so izvoljeni: Gaspar Napečnik p. d. Pristav (11 gl), Šimon Miklavž p. d. Kavan (8 gl.) in Lorene Verhovnik p. d. Grubelnik (8 gl.) — Vsi izvoljenci so našinci, vrli slovenski možje ! Živijo !
Prevalje. (Knjižnica) našega delavskega društva dobro deluje. V preteklem letu se je med ude in mladino izposodilo nad 1200 knjig, kar priča,
kako rado bere naše ljudstvo. Žalibože, da je naša knjižnica še preslaba iu ne moremo vsem postreči. Nekateri so prebrali že vse knjige, kar jih imamo, mnogo knjig je precej raztrganih, treba bo novih, a kje jih dobiti? Naše moči so preslabe; zato se obračamo do vseh prijateljev delavcev in mladine z iskreno prošnjo: «Pomagajte nam!" Čast. gosp. A. Križaju, župniku na Vratih, ki je nam poslal za novo leto par lepih knjig, izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Prevalje. (Božičnica), katero je naše katoliško delavsko društvo priredilo dne 27. dec., se je obnesla prav dobro. Ta lepa veselica je privabila obilo ljudstva, udov tudi in veliko število gostov, celo kmete iz daljnih Gozdanj smo imeli med nami. Veliko zanimanje in smeha je vzbudil «Izgubljeni študent", Ječmenov Urban, ki je znal toliko «pametnega" in smešnega povedati. Predstavljal ga je visokošolec g. Franc Kotnik. Z navdušenjem smo pozdravili nekdanjega, za naše društvo mnogo-zaslužuega tajnika, č. g. provizorja J. Meierhoferja. V krasnem govoru je nam kazal, kolikega pomena je vera za delavca-trpina, kako žalosten je bil položaj delavcev-sužujev pred Kristusom, posebno pri Rimljanih, in kako je še le Kristus prinesel delavcem odrešitev. Solze v očeh poslušalcev so pričale, da so lepe besede res bile govorjene iz srca in da so segale tudi v srca. Da bi se pač priljubljeni govornik še večkrat pokazal med nami. Sledila je razdelitev božičnih darov med delavce. Nad 60 zvestih udov je bilo obdarovanih. Potem se je izvršila licitacija, ki je bila zelo živahna in je povzročila veliko smeha ter prinesla delavskemu društvu lep dobiček. Za petje je poskrbel naš moški zbor, ki se je ob tej priliki prvič pokazal v čepicah. Z letošnjo božičnico smo prav zadovoljni. Hvala njim, ki so k njenemu lepemu vspehu pripomogli s trudom ali z darili.
Prevalje. (Z elektriko) bodo v kratkem začeli delati v tukajšnjem premogokopu; priprave bodo skoraj dovršene. Tudi ob cesti in po hišah mislijo napeljati električno razsvetljavo, in če bo kdo prišel po noči k nam, ogledal si bo lahko Prevalje v električni luči. Mi napredujemo! Le v starih tovarnah se noče poroditi novo življenje. Počasi razpadajo mogočne stavbe, letos so omagale nekatere strehe pod težo snega; udale in udrle so se in zdaj ostane le še golo zidovje. Kjer so se prej vzdigovali visoki dimniki, mogočni plavži in velike tovarne, so zdaj le žalostne podrtine in razvaline ; kjer je nekdaj bilo tako hrupno življenje, vlada zdaj grobna tišina, kjer se je nekdaj šopirilo bogastvo in veselje, gospodari zdaj beda in siromaštvo in od nekdanjih mladih močnih delavcev ostali so le še sivolasi pohabljeni starčki, ki žalostno pripovedujejo o nekdanji prevaljski mogočnosti in slavi.
Gozdanje. Učitelj A. Schiessl, oče tukajšnjega «hajlanja", je šel na trimesečni dopust ter hoče baje zapustiti za zmirom — Gozdanje. Šolarji obiskujejo menjaje se vsaki drugi dan šolo, kar gotovo ni posnemanja vredno.
Darovi.
Za «Učiteljski dom" so darovali: Posojilnica Št. Jakob Ì00 K. Posojilnica Št. Janž 100 kron; g. Mart. Krejči 10 K; g. Štef. Singer 5 K; g. F. Bergman 10 K ; g. Fr. Havliček 10 K ; g. J. J. Nagi 5 K; g. J. Wieser 10 K; neimenovan gospod 9 K 50	vin.	g. dr. Ušeničnik 10	K,	g. dr. E.
Lampe 10 K,	g.	Abram Ivan 10 K,	g.	Rajčevič
Fran 5 K; g. prof. Apih J., za 1. 1902. in 1903., 20 K; g. Bayer Št. 10 K, g. Marinič Fr. 20 K, g. Kovač M. 10 K, g. Menhart Jak. 2 K, g. Rozman J. 28 K,	Beljaški abiturientje 20	K,	g. Šuler
p. d. stari Žličar	2 K, g. Janežič Jak. 4	K, slav.
Posojilnica v Šmihelu 50 K, g. Peterman J. 5 K, g. Šaši M. 4 K, g. Mihi Fr. 10 K, g. Lavrinc 2 K, g. Klemenčič A. 10 K, g. Lubej J. 5 K, g. Traven J. 5 K, g. Božič Fr. 4 K, g. Gorjanc J. 20 K, g. Trunk J. 10 K, g. Uranšek Fr. 12 K, g. Rozman J. 10 K, g. Kovač M. 9 K. 50 vin., g. Podgorc V. 10 K. Lepa hvala! Bog povrni!
Za planinski dom »Krnico" v Zaje-zeri so darovali: G. Wutti Matija, posestnik na Ločilu, 3 K; g. Gajler-Uič Janez, posestnik na Kopanji, 2 K. Lepa hvala! — Nadaljne darove sprejema g. Al. Knafelc, tajnik Zilske podružnice in uradnik c. kr. državnih železnic v Beljaku.
No vičar.
Na Koroškem.
Dekan Janez Miiller f. Nagloma je na novega leta dan zjutraj umrl preč. g. Janez Miiller, dekan, kn. šk. konzistorijalni in duhovni svetovalec v Kotmarivasi. Pokojnik, brat rajnega stolnega prošta dr. Val. Miillerja, se je porodil dné 17. dec. 1828 v Medborovnici, bil v mašnika posvečen dné 26. julija 1852. Za kaplana, oziroma provizorja, je
služboval v Canjčah (1853—1855), Svečah (1855— 1859), Kotmarivasi (1859—1860), Št. Tomažu, Galiciji, Otmanjah, Glodnici (1860—1863), v Žrelcu (1863—1872), iu od dné 1. sept. 1872 kot župnik v Kotmarivasi. Ko je služboval v Svečah, je po Kožni dolini razsajala kolera. Pokojnik je rad pripovedoval, kako je takrat obhajal bolnike. Brez strahu je hodil k njim, zdravnik pa je čakal pred vrati, da mu je potem kaplan pripovedoval, kako se godi bolnikom, ker se sam ni upal do njih. — Pogreb je bil v ponedeljek dné 4. jan. N. p. v m. !
Duhovske zadeve. Imenovani so : za administratorja dekanije Borovlje č. g. Jan. Ogriz, župnik v Kapli ob Dravi; za župnika v Kadlah g. S. Jorg, župnik v Kižah; za župnika v Lesu g. V. Marklet, župnik v Cvikenbergu ; za župnika v Malniči ta-mošnji provizor g. J. Schiwitz; za pridigarja pri mestni fari v Celovcu g. vikar Val. Podgorc, za pregledovalca cerkvenih računov g. Ivan Sirnik, župnik v Št. Eupertu ; za provizorja v Kotmarivasi tamošnji kaplan g. E. Kot ter; za provizorja na Zihpoljah.kapucin o. Žiga Wagner.
Občinske volitve. Nemčurji so, žal, zmagali v občinah Vetrinj, Eožek, kjer so naši izgubili tudi drugi razred, Brda ob Žili, Euda. Na Eudi pridobili so tudi Slovenci precej glasov, dasi se ni po-sebej agitiralo. Maja se torej tudi ta nemčurska trdnjava. Slovenci so obdržali, kakor poročamo na drugem mestu, občine Djekše, Šmihel nad Pliberkom in Škocijan. V Gospi sveti so v vseh treh razredih krščanski kmetje temeljito pomedli z dosedanjo liberalno večino v občinskem odboru, ki je stala pod komando tamošnjih učiteljev. — Za župana v Št. Štefanu ob Žili je izvoljen dosedanji župan g. Urbanc, v Žitarivasi je zopet izvoljen Seifric p. d. Miklavc, za namestnika pa njegov knjigovodja (!)
Ta dva bodeta pač „reševala“ kmete !
Žrebni dobitek. Podružnica ljubljanske kreditne banke v Celovcu je pričela s svojim poslovanjem dne 2. jan. 1904 ter je prvi kupec srečke, in sicer avstrijske kreditne srečke ser. 3845 št. 25, zadel pri žrebanju dne 2. januarju 1.1. 2000 kron. Čestitamo k srečnemu začetku !
Po slovenskih deželah.
Nove knjige. V zalogi „Dom in Svet“-a v Ljubljani je izšla lična knjižica „Y mladem jutru“ s pesmi pesnika Silvina Sardenka. Prijatelje pesništva bo knjiga gotovo zelo zadovoljila. Cena 1 K 50 vin. in dobiva se v zalogi „Dom in Sveta* v Ljubljani, kateri lepi slovenski ilustro-vani list ob enem prav toplo priporočamo v na-ročbo. — Tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu je izdala 13. zvezek spisov Krištofa Šmida. Obsega povest „Sveti večer*. — „Kratko navodilo k napovedi osebno-davčne-dohodnine za duhovnike* je sestavil in izdal župnik M. Kolar pri Devici Mariji v Polju blizu Ljubljane. Samozaložba. Cena 30 vinarjev.
Cerkvena glasba. P. Hugolin Sattner, frančiškan v Ljubljani, izdal je pesmi na čast božjemu Zveličarju za mešan zbor, deloma z orglami, poc imenom „Slava Jezusu11. Nadarjenemu skladatelju se imamo sploh zahvaliti za mnogo lepil cerkvenih skladeb, a gotovo je napravil s to zbirk( cerkvenim organistom, ki razpolagajo čez več ali manj vežban zbor, prijetno uslugo. Imena skladateljev, ki so pomagali pri tej zbirki, kakor Pogačnik Mitterer, Goller, Laharnar, Foerster, nam svedočijo kakšen duh veje iz teh pesmij. Pesmi se bode gotovo priljubile ljudstvu, ker se ozirajo tudi m ljudstvo in niso v strogo cecilijanskem smislu komponirane. Partitura in 4 glasovi stanejo 8 kron vsak nadaljni glas 50 vin., in se dobijo pri g. o. H Sattlerju v Ljubljani. Ker je plača naših slovenski! organistov v obče slaba, bi se jim vsaj v tem male pomagalo, da se nakupijo na cerkvene stroške potrebni spisi m se tako polagoma napravi pri farai glasbena knjižnica. Ona zbirka se za tako knjižnice toplo priporoča.	g___s
Grospodarske stvari.
Nekoliko zdravstvenih opombic.
6.	Zdravilo proti prehlajenju. V čašo vroče vode izcedi sok ene limone in prideni še čašico konjaka. To izpij kar moreš vroče, ko si že v postelji.
7.	Ako ti začne teči kri iz nosa, dobro je, da razširiš oprsje. Sedi na stol, prsi ven, položi obe roki na glavo, dihaj polagoma in globoko, a zraven tega imej odprta usta. Na ta način odteče precej krvi iz glave, odnosno nosa, in krvavenje prestane. Zraven tega naj se položi na hrbet v vroči vodi namočena cunja.
8.	Uživanje svežega(frišnega) kruha je škodljivo, ker ostane in obleži v želodcu dolgo časa neprebavljen. Tak kruh pokvari prebavo, napravi lahko krče in glavobol. Sveži črni kruh je bolj škodljiv od belega. Ne jejte torej svežega črnega kruha prvi dan po peki.
9.	Skrbite za čistost svojega telesa in obleke. Ako svoje telo čisto držite, preprečite mnogo boleznij in bolehavostij in si podaljšate svoje življenje. Torej se pridno umivajte in večkrat se okopajte. Svoje otroke skrbno čistite. Spodnja obleka naj vam je kolikor mogoče zmiraj čista, ker je močno nezdravo, če nosite delj časa zamazano perilo.
10.	Po leti nosite tanko, hladno obleko, po zimi pa bolj debelo. Po zimi se namreč v slabi obleki lahko prehladite in zbolite. Kdor mnogo hodi, tisti naj tudi po zimi ne oblači predebele in pretežke obleke, da se ne bi potem prehladil.
Žitne cene.
V	Budimpešti se prodaja:
pšenica	za	zdaj	po	K	8 do 8’50;	za	april	K	7'90
rž	„	„	„	„	6.05	;	„	„	„	6 06
oves	„	„	„	„	5 42	„	„	„	5'52
turšica	„	„	„	„	5-50	„	„	„	5-22
Na D u n aj u:
pšenica po K 7-85 do K 8’50 rž	„	„	6-65	„	, 6-85
oves	„	„	5-55	„	„ 6 20
detelja štajerska (in	koroška) 56	do	60
„ iz drugih dežel	56	„	58
lucerna laška	63	„	65
„ francoska	65	„	68
travno	seme —	timoté	K	17-50 „
„	„	—	raij	„	18'— „ 20
Na svetovnem prometu je žito v Ameriki in Eusiji dražje, kot v Evropi; v Ameriki je bilo slabo vreme in farmarji se bojijo, da bi jim zima ne vzela setev, Euska pa zadržuje prodajanje žita, ker je mogoča vojska z Japonsko; vsled tega ne pride dosti ruskega žita na trg in je blago dražje. Zdaj tudi že zmrzujejo reke in blago ne more dohajati po ladijah na glavne žitne trge, železnična voznina pa je dražja in zato so cene še primeroma visoke. Veliki mlini zdaj kupujejo precej pšenice, ker so svoje stare zaloge moke v preteklih tednih za precej nepovoljne cene oddali.
V	pojasnilo zaradi cene se mora dostaviti, da po teh cenah kupujejo veletrgovina in mlini v B u-dimpešti in na Dunaju. To niso cene, ki jih dobiva kmet, marveč cene žita, ki je v vagonu na postajah očiščeno za pošiljatev pripravljeno. Te cene so za naše kmete, kakor železna vez in na njih se ne dà nič izpremeniti.
Na Dunaji so cene višje, pri nas še nekoliko višje, kolikor pač znaša voznina iz Ogerske sem — približno 60 vinarjev za kilogram. Kar pa navadno domači trgovci zaznamujejo kot tržno ceno, to ni tržna cena v veliki meri, marveč cena, kakor se slučajno, n._ pr. v Celovcu na trgu, podrobno prodaja fijakerjem in mlinarjem. Take male množine se dado sem ter tja boljše prodati, a kdor ima mnogo vagonov oddati, bo čakal, da jih proda po teh cenah, se jih sploh ne bo mogel iznebiti.
Vabilo.
Kat. slov. izobraževalno društvo za Gozdanje in okolico priredi v nedeljo dné 18. januarja t. 1. v gostilni pri „Neuwirtu“ na Gozdanjah javen shod, po katerem sebo vprizorila znana veseloigra .Doktor Vseznal" in njegov sluga Štipko Tiček*. K obilni udeležbi vabi
odbor.
NAZNANILA.
Proda se lepa kmetija,
ki obsega 36 oralov, 332 [)] sežnjev svetà ; med tem je čez 24 oralov gozda, z enonadstropno hišo, gospodarskim poslopjem, obokan hlev, vsa poslopja v dobrem stanu, polje dobro obdelano, na lepem kraju blizu deželne ceste, 3/i ure od Vetrinja v občini Hodiše. Več pové Mat. Prosekar, posestnik v Kotmarivasi, pošta Kotmaravas na Koroškem.
Cena vžigalic:
1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K. 48-— franko Ljubljana, 2% popusta.
ec3
a
IS
3*
n
ctì
'a
CU3
VŽIGALICE
družbe Cirila in Metoda Zaloga pri Jv. Perdano vLjabljam.
90MUJÌA ALTA
—'dTvž i g aTTce~~~~~~U^ sov prid družbi sv. Cirila in Metoda vLJUBLJANI.
•-O
<rr>
>-rS
S=u
P»
S
t=i
po
E=f
po
1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K. 52'— franko Ljubljana, 2% popusta.
Citajtel-Citajte!
Vseslovenski dnevnik
z najmnogobrojnejšimi in najnovejšimi vestmi iz vseh slovenskih dežel in iz tujine je
„Slouenec“.
^ dobiva najhitrejša
• « 01 vv V ti I Ì fcJ poročila in najzanesljivejše informacije.
O! ]	d C» * * ima zvez0 z vsemi
j j 01 w V	slovanskimi nàrodi
ter je o njih gibanju najnatančnejše poučen.
01 ^ \ / o	■ > stoji na stališču kr-
} J 1 V I 1O ščanskega demokratizma ter s poljudnimi spisi, stoječ na stališču katoliške vere, dviga moralno silo našega nàroda.
Q1 O \ / O n	^ Priliaša 0 vseh dr-
jjOKJVOIltJk-. žavah najboljša situacijska poročila ter ima dopisnike, ki so proučili razmere na licu mesta.
Q1 O \ / O O r' ' ' se odlikuje po naj-} J SJ1 w V d 1boljših poročilih iz državnega zbora, katera poročila piše slovenski državni poslanec, ki ima kot član „Slovanske zveze" priliko biti o vsem točno poučen.
O j /'A -i /	<r> ‘1 bo prinašal veleza-
) j 01 v_/ V d 1uimive podlistke in je radi tega stopil v zvezo z najboljšimi slovenskimi pisatelji.
Q1 r\\/O VI O (T1 'A Si je zagotovil v J J	1W V d 1C/O novem letu poročila
o trgovini in obrtništvu iz peres prvih strokovnjakov in prvih slovenskih sociologov.
0	| \ \/ /2* C* ‘ k se z vsa^m dnem ) J 01 v-J V d 11? izpopolnuje ter bo z
novim letom otvoril tudi pregled o gibanju na socialnem polju, kateremu bo posvečeval še več pozornosti nego doslej ter se bo posebno bavil tudi z nàrodnim gospodarstvom.
01 /^V \ / o F'i	lO * ‘ prinaša najnovejša J J O Iv^VdlCv-» in najzanesljivejša
brzojavna in telefonska poročila, katera morejo drugi listi prinašati šele pozneje.
^ ] OVi	k k je odločen borilec
j ) OIKJ V C/ I I vU v» za pravice slovenskega naroda in kot tak hoče združevati za nàrodni boj vse poštene Slovence pod trobojno zastavo ter ga v odločnem nastopu ne ovirajo nobene zveze z neprijatelji slovenskega nàroda.
Dober dnevnik
je vsakomur neobhodno potreben, zato
čitajte, naročajte, širite ..Slovenca"!
Dnevnik „Slovenecu velja:
Po pošti prejemam za celo leto naprej 26 K, za pol leta naprej 13 K, za četrt leta naprej 6 K 50 vin, za mesec naprej 2 K 20 vin. — V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K, za pol leta naprej 10 K, za četrt leta naprej 6 K, za mesec naprej 1 K 70 vin. — Za pošiljanje na dom 20 vinarjev na mesec. — Naročnino in inserate sprejema upravništvo v Katoliški tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Na zahtevo se pošlje list na ogled.
„Slovenecu se prodaja v Celovcu pri
Josip Sowa,
prodaja časnikov na starem trgu.
BRUSJVICE (Preiselbeeren)
jem vkuhane, izvrstnega okusa, pošiljatev s 5 kg 6 K 40 v. — Pravi naravni malinov sok, gosto s sladkorjem vkuhan, 5 kg samo 7 K. — Kompoti (vkuhe) za polnjenje krofov in druzega peciva itd. ; mareličen, jagodov, ribezljev in malinov kompot, se pošiljajo v elegantnih pločevinastih loncih, 4 kg netto, ali več vrst na željo v enem zabojčku za 7 K proti povzetju ali če se denar pošlje naprej. — Za obilo naročbo se priporoča Bohumil Beneš, Police n. Mefuji. (Češko.)
^Loterijske številke od 2. januarja 1904. Gradec	89	63	31	78	69
Dunaj	79	21	1	84	58
H^p* Ravnokar je izšla
Družinska pratika
za leto 1904.
»Družinska pratika" za leto 1904.
s krasno barveno sliko: Svet» družina na ovitku, je najlepša izmed vseh slovenskih pratik. Nje vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna ter ima mnogo ličnih slik. — Cena posameznim komadom 24 vinarjev. Odjemalci na debelo dobé jo mnogo ceneje pri naslednjih tvrdkah v Ljubljani: Auer-Korenčan, J. Kordik, A. Krisper, H. Ničman in Y. Petrièié.
Dobiva se in zahteva naj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, v Istri in na Goriškem.
Stroji za prirejanje krme.
Rezalnica za rezanico in krmo, s patentovanimi podlogami za mažo ; tečejo jako lahko in prihrani se moči do okrog 40°/0; rezalnica za repo in krompir (repico); mlini za rob-kanje in mečkanje; parnice za živinsko krmo, premakljive kotlaste štedilne peči z emajliranimi in neemajliranimi vložnimi kotli, stoječe ali premakljive, za kuhanje in parenje živinske.krme, repice, za mnoge gospodarske namene itd.; nadalje: robkalnice za koruzo, čistilnice za žito, čistilne stroje trijerje, stiskalnice za seno in slamo, mlatilnice, gepeljne, železne pluge, valjarje, brane.
Najboljši sejalni stroji ..ACiltllibrez preminjalnih koles za vsako seme,
za hribe in ravnino.
Samo-delujoče, patentovane škropilnice za uničenje grenkuljice, škodljivcev na sad-1 nem drevju in peronospere izdeluje in pošilja v najnovejši, priznano izvrstni sostavi
Ph. Mayfarth & Comp.
Tovarna za kmetijske stroje, livarne in fužine na par,
na Dunaju, II1, Taborstrasse 71,
llustrovani ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo.
Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku.
o-:-.
Kaj je novega?
Kdor hoče zvedeti najnovejše svetovne in domače vesti, naj čita tržaški dnevnik
«Edinost"
ki izhaja od 15. novembra 1903 naprej ob 5. uri
zjutraj.
Pri iimetu je edini slovenski dnevnik na slovanskem jUgUj ki izhaja zjutraj in po 7krat na teden (tedaj tudi ob nedeljah in praznikih).
Pr! In netw prinaša zanimive novice iz tujih in do-
,, riti m um, mačjh krajev
PrlltmstPnna*a v podlistku izvirne romane ali »Ulili!.OSSj prevode slovanskih in drugorodnih romanopiscev.
Pidilin^t“ Pr'naša najnovejše zanesljive trgovinske » liUIllvesj.j in borzne sklepe o valutah, efektih.
kolonijalih in žitih.
Pilinn<«t “ se razI,0Šil.ia s prvimi jutranjimi vlaki iz 1 iul	Trsta ter jo sprejmejo naročniki po vseh
slovenskih krajih isti d»n ko izide, tako n. pr. v Ljubljani in Puiji in na Reki opoldne, v Gorici ob 9. uri zjutraj, v Št. Petru pred deseto uro zjutraj, v Celju ob 2. uri popoldne, v Novemmestu ob 4. uri popoldne itd.
Pilili tiči “ st°Ìi na strog0 narodnem stališču, se ne »UllllUiaii bode vtikala v strankarske boje ter se bode kolikor mogoče izogibala osebnostim.
»Edinost46
stane na leto pošiljana po pošti 12 gld. (24 kron), pol leta 6 gld. (12 kron), 3 mesece 3 gld. (6 kron).
Na zahtev se pošilja list 7 dni brezplačno na ogled!
Pozor!
Naslov: Uprava „Edinosti“, Trst,
Kdor ljubi dobro čašico čaja, zahtevaj povsod najfinejši in najboljši čaj sveta
INORA TEA
Napravljen iz najfinejših čajev Kitajskega, Indije in Cejlona. Pristno le v izvirnih zavojih. Zaloge razvidne iz lepakov.


Prodaja
po
izvirnih
tovarniških cenah
vsled
predležečega tovarniškega cenika.

Glavna zaloga
za
<4 iiAilsa iij ; Rudolf Brundula,
trgovina z mešanim blagom.
]?i*evalje :
Rajmund Zimmerl.
Vsaka res praktična gospodinja,
ki dobroto steklenine (emajlnih posod) sodi ne le po čisti zunanjosti barve, marveč
edino le po merodajni
trajnosti, trpežnosti v uporabi in nizki ceni,
kupuje danes izključno le sivo postekleneno (emajlirano)
secesijsko emajl-posodo za kuhanje
komaaditne tvrdke P. Western, Požun-Ligetfalu.
Glavna zaloga
Zel.
I v ;iplo :
Adolf Pribel,
I trgovina z mešanim blagom.
CVtio :
M. Punzengruber,
; trgovina z mešanim blagom.

Prodaja
po
izvirnih
tovarniških cenah
vsled
predležečega tovarniškega cenika.
Ozira vredno !
Podpisana trgovka na Rudi namerava napraviti
1	^razprodajo'*«
j! svoje velike zaloge mešanega blaga vseh vrst, in je zato prosila za dovoljenje obrtne oblasti, ker se hoče vsled starosti in bolehnosti trgovini čisto odtegniti. Že danes razprodaja raznovrstno blago po zelo znižanih cenah, ceneje kakor pri vsaki drugi
i	razprodaji.
É	Ruda, dné 28. decembra 1903.	34ail.dllei .
v
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
MT Kolodvorska cesta št. 27,
Akcijski kapital K 1,000.000.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme za vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
§J0$“ Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna dražbe sv. Mohorja v Celovcu.