Priloga k 75. štev. »Slovenskega Naroda".
RODOLJUB.
Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani.
Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca (ali če je na ta dan praznih;, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom „Slovenskega društva" in naročnikom „Slovenskega Naroda" poSilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvo-stopne petit-vrste 8 kr.? če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15. kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba" ali pa odboru .Slovenskega društva" v LJubljani. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne
vračajo.
7. šter. V LJubljani, dne 1. aprila 1893. III. leto.
Velik
Zopet je prodrlo nebeško solnce mrzlo, ledeno odejo zemlje in zdramila se je narava iz dolgega zimskega spanja In zopet doni po vesoljnem krščanskem sveta veseli glas: Krist je ustal! Jutri pa se bo zbiralo v cerkvah verno ljudstvo in veseleč se prebujenja narave klicalo bo slavo Izveličarju, ki je ustal od smrti, v katero se je bil podal iz ljubezni do človeškega roda.
Lep, uzvišen je ta krščanski praznik in navdaja nas s pobožnostjo in hvaležnostjo do Vsegaraogočnega. Za narode, katerim še ni napočila zelena spomlad sreče in svobode, za te narode pa je še posebno tolažilen ta praznik. Velika noč nas uči, da na tem svetu ni večne smrti, da za vsako zimo sledi spomlad. In čim daljša, čim hujša je zima, tem krasneja, tem bolj ogrevajoča je spomlad.
Tudi za ljubljeni naš slovenski narod so sedaj še trdi zimski časi in še brije po naših trat <h in planinah mrzla burja potujčevanja. Še vedno nam kratijo na severu in na jugu najpriprostejše narodne pravice in še vedno prezirajo se marsikje od presvetlega in vsem narodom pravičnega cesarja samega potrjene postave, kadar gre za to,
LISTEK.
Iz župnikovega življenja.
(Spisali. Št.)
Nedavno dobil sem črno obrobljeno naznanilo o smrti upokojenega župnika v G-u. Dobra znanca sva si bila, rad sem ga obiskoval o počitnicah, ko sem bil še dijak; sivi, dobri starček vplival je močno na neizkušeno moje srce, blažil je je, vnemal v njem ljubezen do človeštva in do neumornega dela za naroda probudo. Star je bil, a v srci cvetela mu je vedna pomlad! Še v poznejšnjih letih obiskal sem ga često in v njegovi družbi oživljal sem si v novo nade, katere mi je pogubljalo življenje. In sedaj je mrtvo to veliko, plemenito sroel
Bilo je v poletji 188—. Takega plodnega leta ne pomnijo kmetski očaki. Solnčni in deževni dnovi meseca
a noč.
da bi se Slovencem dalo, kar jim gre. Marsikje smo sicer z dolgoletno vstrajnostjo in požrtvovalnostjo prodrli to ledeno skorjo, a povsod še ne in zlasti naši bratje na Koroškem, Primorskem n v Istri še hudo prezebavajo. Dokler pa niso prosti vsi Slovenci, do tedaj se ne sme veseliti in ne sme odložiti oroija nobeden. Vsi za jednega, jeden za vse, tonam mora biti geslo. In saj tudi mi, ki smo v narodnem ozira nekoliko na boljšem, Še nismo srečni, kajti v nas zasejal se je domač prepir, brat preganja brata in že več let se moramo boriti zoper na-silstvo z druge strani, zoper prenapetost v lastni hiši, da celo zoper zlorabo besed Izveličarjevih. — Tudi letos nam torej še ni sojena nič vesela Velika noč, tudi letos še ne bomo dobili piruhov narodne sreče in sloge, narodnega blagostanja.
In vender nas s tolažilnimi in blažilnimi misli navdaja zopet in zopet današnji praznik. Sin Božji je ustal od smrti, s katero je odrešil človeški rod večne temote, Božja milost dovolila je, da je zopet ustala narava in zategadelj imamo trdno upanje in neomahljivo zavest,
ržćnega cveta vrstili so se redno, koncem velikega srpana pa so pripekali zlati solnčni žarki tako, da je nakrat dozorelo polno klasje rmenega žita.
V mestu postalo je bivanje neznosno. Otresel sem se nadležnega mestnega prahu ter krenil v mirno zavetje zelenih gorenjskih planin, kjer je v neznatni pogorski vasi pasel duše gostoljubni moj znanec — župnik. Vedel sem, da ga bode veselilo, ako ga potoma obiščem. Večer je bil in hlad legal je na zemljo, ko sem korakal po samotni stezi mimo gostega grmičevja proti prijaznemu G—u. Raz malo višino odpiral se je prekrasen razgled na snežne vrhove skalnega Triglavskega pogorja, doli v čarobni dolini pa se je izza sadnega drevja belil skromen župnikov dom. Gospodar moral me je opaziti. Na pragu me je pričakoval ter mi prijateljski segel v roko.
„Anka, Anka!" zaklical je potem pdstarni dekli, ki je raje zapustila rodno domovino, kakor da bi se na stara leta ločila od blagega gospoda.   Kmaln svetili so
da bo Vsegamogočni tudi svojemu zvestemu narodu slovenskemu, kateri je že toliko pretrpel, glej ali prej rekel: Ustani m bodi srečen, bodi prost 1 Zato ne bomo opešali v trdem boju za blagor mile domovine, srčno se bomo borili tudi vnaprej za pravice in svetinje slovenske, za napredek. Le z vsestranskim napredkom mogoče je, doseči duševno in gmotno blagostanje in oni, ki nas iz pregrešne gospodstvaželjnosti silijo nazaj v čase mračnjaštva in kmetske sužnosti, oni nimajo več pravega srca za svoj narod. Zato smo prepričani, da je naša stvar
pravična, zalo se tudi vnaprej ne bomo ustrašili nobenega preganjanja in obrekovanja in naše geslo bo vedno isto: Naprej 1 Naša vest je čista, konečno mora pravična stvar zmagati, konečno,bomo tudi mi prodrli ledeno skorjo duševne zime in tedaj bo tudi za naš narod prišla — Velika noč, prišlo ustajenje! —
Te misli navdajajo nas danes in v tej  nadeji želimo vsem prijateljem in bralcem prav od srca vesele
praznike!
Politični pregled.
Po šestmesečnem malo koristnem delovanju razšel se je te dni državni zbor in se snide šele na jesen. Zadnja tedna vrstile so se seje prav pogostoma, ker je bilo razen državnega proračuna rešiti še več drugih važnih predlogov, od katerih omenimo le zakon zoper pa-čenje živil in pa zakone o zgradbi Ziljske železnice na Koroškem, Q zgradbi železnice iz Tržiča v červinjan na Goriškem in pa o državni podpori oziroma podržavljenju Kamniške železnice. Pri razpravi o državnem proračunu bili so pogovori tudi o političnih rečeh, a vsi ti pogovori so le pokazali, da so nasprotstva mej posanmimi strankami in narodi tako velika, da jih sedaj še ni moči premostiti. Kako zmedene so razmere v državnem zboru, pokazalo se je tudi pri volitvi novega predsedstva. Dosedanji dolgoletni predsednik dr. Smolka se je umaknil in na njegovo mesto je stopil baron C h 1 u m e c k y, zagrizen sovražnik Slovanov; prvi namestnik je nemški konservativec dr. Kathrein, drugi pa poljski liberalec, prijatelj Nemcev in nasprotnik Slovanov Ma levski, Ti trije možje so tako podobnega, skoro jednakoga, Slovanom nasprotnega mišljenja, da od njih ni nič dobrega pričakovati.   Žalostno je pač, če v Avstriji, kjer imajo
Slovani večino in največ dajejo za državo, ti niti zastopani niso v predsedstvu drž. zbora! Slovens' i poslanci so v preteklem zasedanji drž. zbora tudi nekaterekrate povzdignili svoj glas za pravice našega naroda, so-sebno poslanci Spinčić, Ferjančič in Gregorec, a opravili niso ničesar. Tudi interpelacij so slovenski poslanci več podali, a jedini poslan1 c gorenjskih občin grof Hohenvvart se ni na nobeno podpisal, kakor da njemu, zastopniku slovenskih voliloev, ni mari za slovenski narod! — Meseca aprila se snidejo d e ž e 1 n i zb-o r i, da rešijo deželne zadeve, meseca raajnika pa bodeta na Dunaji zborovali delegaciji. Slovenski narod ima letos v delegaciji samo jednega zastopnika, posl. Pfeiferja. — Na Ogerskera ponehala je sedlaj za Veliko noč srdita bojba vlade zoper katoliško stranko zaradi državnih krstnih in poročnih matic in zaradi verske svobode, ni pa prestalo preganjanje Slovanov in Rumnnov. četudi se Madjari med seboj koljejo brez usmiljenja, kadar gre zqper Slovane, tedaj si sežejo složno v roke in delujejo z zbranimi močmi. — Kakor v naši državi, tako bodo tudi drugod zastali o Velik i noči politični prepiri, žal da le za nekaj dnij. — Na Srbskem vršile so se pred kratkim
se pred nama polni kozarci rujnega vina. Pogovarjala sva se mnogo. Poizvedoval je o narodnem gibanji v prestolici slovenski, zanimal s* za najmanjši pojav narodne samozavesti in konečno došla sva, do težkoč duhovskoga stanu.
„ Povedal ti bom povest, katere sleharne posameznosti se še sedaj živo spominjam", povzel je starček; „pazno poslušaj!" Ip pričel je:
„Po srečno končanem župnem izpitu postal sem iz podložnega kapelam*,, samosvoj gospod. Poslali so me za župnika na hrvaško župnijo. Župnija bila je precej obširna, pa bil sem krepak, zdrav — počasi premagal sem vse o»jre, ki so se pojavile pričetkom mojega paatiro-vanja. Česar vse ne. premaga mlad, podjeten človek, hrepeneč po dejanjih! Prišel sem tja in niti gospodinje nisem imel V takih razmerah ne bi mogel dolgo vstra-jati. Cerkovnik imel je pridno, pošteno ženo. Vsled moje prošnje, naj bi mi ona opravljala vsakdanje gospodinjstvo,
preselila sta se oba v župnišče. Imela sta sina ki se je takrat vrnil iz tujine in tega pridobil sem si za hlapca. Delaven mladenič je bil, le časih mi njegovo potuhneno vedenje ni ugajalo.
Dolgo nismo živeli tako skupno. Priletni cerkovnik se je pri nekem pogrebu premrazil, opasno zbolel in ker ni takoj poiskal pomoči veščega zdravnika, je previden, kmalu v Gospođu zaspal. Njegova žena — saj poznaš to dobrosrčno Anko — ostala je s sinom Markom pri meni. Jesenske nedelja popoldne sedela sva z Anko sama. v družinski sobi. Pogovarjala sva se o letini ter čitala poučne knjige. V sosedni vasi bil je semenj in Marko je bil z vaškimi dečaki odšel tja.
V (Snih letih bile so po deželi čudne razmere. Tatinske družbe propalih kmetov skrival« so se po temnem lesovji. Hrvaška ni bila prosta te nadloge. Vročekrvnega Marka pričakovala sva s skrbjo dolgo v noč. Polagoma odpravljala sva se k počitku. Zunaj pripravljalo se je k
volitve za skupščino, kakor imenujejo deželni zbor. Kdo je zmagal pri volitvah, pri katerih so se godile nečuvene nezakonitosti, doslej Še ni točno dognano, ker liberalci in radikalci trde, da imajo večino. Naj je že zmagala ta ali ona stranka, zadostne večine za vladanje nima nobena in tako bode spet divjal v deželi bratomorni prepir, v škodo narodu in državi in v korist sovražnikom. — V Bolgariji se nekaj pripravlja. Stambulov in Koburžan sta si nakopala sovraštvo vse poštene narodne duhovščine in s to ne bosta prišla Vzlie vsi svoji predrznosti tako hitro do konca, kakor s posarahimi rodoljubi. —- Na Italijanskem je državni zbor volil posebno komisijo, katera bo preiskala, ali so v goljufije pri raznih denarnih savodih zapleteni tudi kaki poslanci in ministri. — Francoska je izgubila jednega najboljših svojih sinov,
predsednika gospodski zbornici, Julbsa Ferryja, velezasluž4-nega državnika in rodoljuba. —- V Belgiji traje boj za splošno volilsko pravo z neOmahljivo silo. Vlada, katero podpirajo duhovniki se protivi temu, da bi imel vsak državljan volilno pravico in hoče, da bi smeli le nekateri davkoplačevalci voliti, kar je gotovo krivično. Kako se bo ta boj nehal, še ni moči presoditi, za katoliško cerkev gotovo ne dobro, kakor nikjer, kjer se duhovniki ne mejijo za koristi in pravice naroda, ampak le gledajo na to, da bi oni gospodovali. — Srečna je v vsi Evropi samo mogočna Rusija, ker se o njej nič ne sliši. Tam ima vsak dovolj za življenje in tudi politične svobode toliko, kolikor je je potreben. Zato Rusija mirno čaka trenotka, ko bo kaznovala razne nehvaležne dražljivce.
Dopisi.
Iz Begunj pri Cerknici, 25. marca. [Izv. dop.] {Ogenj. pomanjkanje vode; potreba vodovoda.) Dn6" 18. t. m. ob 9. uri zvečer je začela biti plat zvona ter tožno oznanjevala, da gori. In res, unela se je bila lesena hišica „Kruščeva", ki leži malo ne sredi vasi. Ker je pihljala precej močna sapa, frčale so iskre daleč na okrog, da! nekatere eel6 do 10 minut oddaljene vasi Sel* šček. Ljudje so sicer kmalu pritekli na pomoč, a kaj posebno uspešno niso mogli pomagati, ker je nedostajalo vode. Še le ko sta doSH ognjegasni društvi iz Cerknice in iz Dolenje vasi ter eo nekaterniki pridno vozili vodo iz potoka Cerknršice, ki teče pod vasjć, mogel seje ogenj omejiti. Vender sta pogoreli dve hišici, dva hleva, dva kozolca in 1 skedenj. Živinče ni »gorelo nobeno, le neko kravo je najbrže dim zadušil. Da ni bilo hujše nesreče, zahvaliti imamo v prvi vrsti vrle ognjegasce cerkniške in dolenje vaške, ki so se res vrlo nosili pri svojem požrtvovalnem delu.   Na lice mesta sta prihitela tudi
župan cerkniški g. Žitnik in podžupan g. Milavec, katera sta pomagala kolikor sta vedela in znala. Vsa čast jima! V največji nevarnosti je bila hiša g. Jurija Medena, v kateri stanuje trgovec g. Strgulec; pa tudi gostilnici g. p Vidriba je pretila velika nevarnost. Največjo škodo trpi g. Matija Meden, kateremu je zgorelo več stranskih zgradeb in vse seno, vender mu je hiša ostala. To je še dobro, da je bil mož zavarovan. Ob 1. po polnoči bila j« vsaka daljnja nevarnost pri kraji.
Kako* je nastal ogenj, ni znano, najbrže pa po neprevidnosti. Pametni ljudje so že davno slutili, da se utegne pripetiti taka nesreča; lesena bajta sredi lepih drugih hiš jih je bdcHa v oči. K?rušee, ki je bil že prej velik siromak in telesno pohabljen, izgubil je vsled tega požara vse svoje imetje; kajti zgorel mu je ves borni živež in obleka, katero je imel. Le steška je še rešil golo življenje svojima dvema nedoraslima hčerkama. Zdaj so ubogi ljudje na cesti, kakor tudi prebivalci sosedne hiše,
nevihti; od gora oglašal se je otel grom. Stopal sem ravno z lučjo v roki po stopnicah, ko se rahlo odpr6 hišna vrata. Pred menoj stal je tuj človek. Prestrašil sem se ga, on pa je snel pokrivalo z glave ter rae poprosil, naj ga vedem v sobo. Bal sem se nepozvanoga gosta •— vender odprl sem mu sobo.
„Gospod župnik", spregovoril je tiho, „sledite mi! Umirajoč mož prosi pomoči vase. V Založah leži".
Založe bile se oddaljene pol dneva. Stopil sem ne-kolikokrat po sobi. V takem vremenu z Najsvetejšim izpod strehe, morda še sile ni. Neznanec je menda uganil kaj premišljujem.
„Ne mudite se dalje", rekel je osorno, „rnudi se in bolnik vas pričakuje. Sicer je pa vse jedno!" pristavil je bogokletno.
Hitro sem storil sklep.
„Mož°, odvrnil sem mu odločno, „ bodite kdorkoli,
— spremim vas, a obljubite mi pri spominu svojih rajnih' da ne oskrunite svetotajstev!"
„Čemu toliko besedij", zavrnil je nato ponočni gost, „jutri osorej bodete nepoškodovani na tem prostoru".
„Dobro! Počakajte nekoliko, takoj pokličem cerkovnika".
Neznanec pristopil je k vratom:
„Nikogar ne bodete klicali, jaz potrebujem samo vas!" —
In šla sva. Zavil je proti goram.
w Ali ne greva proti Založara ?" vprašal sem osupnjen.
„To vas »e skrbi!" bil je kratek odgovor, Slediti sem mu moral. Korakala sva po gozdu. Pri zapuščenem znamenji obstopilo naju je nenadoma kakih deset začrnetih mož. Moj spremljevalec izvlekel je iz žepa robec, b katerim mi je zavezal oči. Strahotna sem spoznal, v kako družbo me je privela previdnost božja.   Ker mi
ki je pogorela do golih zidov. Ob tej priliki smo Begunjci tudi bridko izkusili, kaj se pravi, če v vasi gori, a je veliko pomanjkanje vode. „Vod6, vodeT' vpili so gasilci; a kje jo dobiti, ko so vodnjaki prazni, in še teh je malo! K potoku Cerknišica pa tekati po njo, je silno zamudno in težavno delo, zakaj preide pol ure, predno je od tam pripelješ polni sodeo. Kako živo nam je potreba vodovoda, je ta požar uveril vsacega navzočnika. Zatorej vi merodajni gospodje, skrbite, da se brez odloga prične delati vodovod! Vsaka zamuda v tem obziru bi bila naglavni greh!
Ispod Nanosa, 22. marca. (Državna podpora za stradajoče.) Jako nas je svoječasno razveselila vest, da je državni zbor soglasno sprejel predlogo, stavljeno od strani naših gg. drž. poslancev, za podporo in pomoč bednim Kranjcem. Mislili smo tedaj, da bodo visoka vlada, katere sveta dolžnost je, skrbeti za svoje državljane in davkoplačevalce, prihitela na pomoč z izdatno podporo bednim, podpore potrebnim ljudem. Ali sedaj vidimo, da smo se nekoliko varali. Kakor je čitati, dovolila je vlada za živež in semena 15 000 gld. Ta svota nam dovelj jasno govori, kako malo smo mi Slovenci in Kranjci marsikomur pri srcu.
Za 15.000 gld. naj se nakupi živeža in semena vsem, katerim ga primankuje. To je nemogoče in iz tega je jasno razvidno, kako slabo je poučeno notranje mini-sterstvo o naših žalostnih razmerah, ali bolje rečeno, kako površno si tolmači te naše zadeve. Zal, da ni,Judi vojni minister tako skromen in varčen!
Da bi bila ta določena podpora od men jena samo za Notranjsko, to je, za postojinski in logaški okraj, potem bi prišlo na jednega, ako računamo, in to moramo, da jih je J/6 potrebnih, komaj nekaj v6č kot 91 kr. S to svoto uaj se torej preživi človek več tednov. A teh 15.000 gld. se ni dalo samo za Notranjsko in samo za živež, nego za živež in seme vsem bednim in potrebnim Kranjcem. Volk sit in ovca cela — to je nemogoče!
Ako pa nadalje še pomislimo, da plačujeta posto-jinski in logaški okraj zemljiškega davka 105.341 gld. 07 kr., oziroma da plačujeta vseh davkov 271.648 gld. 41 i/a kr. potem se mora pač reči, da vlada ni posebno darežljiva, ko je treba pomagati stradajočim slovensko-kranjskim davkoplačevalcem.
Pač žalostno, da vlada ne plačuje bolje požrtoval-nega prijateljstva slovenskih poslancev.
Slovenske in slovanske vesti.
(Prijazen opomin.) Uljudno opozarjamo naročnike „Rodoljuba* oziroma člane „Slovenskega društva", naj blagovolijo č i m prej poravnati zaostalo naročnino oziroma doposlati društvenino.
(Za gimnazijo v Kranj i.) Občinski zastop mesta Kranj je pred kratkim sklenil, da hoče občina žrtvovati 40.000 gld. za gimnazijsko poslopje, ako vlada znova ustanovi nižjo ali pa višjo gimnazijo v Kranji. Tudi se je storil jednoglasen sklep, da naj se občinski zastop obrne še jedenkrat do naučnega ministerstva s prošnjo
za kranjsko gimnazijo in naj to prošnjo osebno izroči četvorica mestnih svetovalcev. Kakor se nam poroča, 'bili so pred kratkim iz Kranja gospodje župan Šavnik in svetovalci notar Globočnik, Vinko Majdič in Ferd. Sajovic na Dunaji pri ministru baronu Gantschu, da so zvršili zgoraj navedeni sklep. Pridružili so se jim poslanci gg. grof Hohenwart, prof. Šuklje in Globočnik. V imenu kranjskih gospodov, katere je ministru predstavil grof Hohenwart, razložil je namen njih prihodu gosp. župan Šavnik.   Naučni minister je pripoznal, da
z zavezanimi očmi ni bilo mdči stopati po opolzli stezi, naredili so iz bližnjega vejevja nosiln'co in me posadili nanjo. Na vsej poti ni črhnil nihče ni besedice.
Ustavimo se. Dva moža pristopita k meni ter mi odvežeta oči. Pogledam okoli. V svitu plamtečih smolnatih plamenic opazim pod mogočnimi, košatimi dobi one čudne postave in nedaleč pod velikansko skalo na pol podrto kočo. Ob vratih slonela je starikava, odurna ženska. Namigne mi nemo, naj ji sledim. Hočeš ali nočeš, moral sem jo ubogati. Vede me v nekako stanico. Trska zapičena v osrednjem stebru razsvetljevala je zaduhli prostor, v medlem svetu zagledal sem na slami mladega moža. Na prsih zevala mu je globoka rana. V krčevitem, bolestnem obrazu njegovem videlo se je, kako trpi.
„Gospod, gospod8, prosil me je, „stopite bliže!"
Poznal sem ta glas!  Tu ležal je pred menoj —
Marko, Ankin sin, — moj hlapec.--Boril se je z
življenjem in smrtjo. S kakim srcem sem ga spovedoval!
Kesal se je resnično svojih pregreh in spokorjenemu podelil sem sv. zakramente. — Tedaj obkrožili so me zopet oni možje. Črni obrazi motrili so me grozeče, preteče. Čul sem, kako jim je govoril tujec v jeziku, meni neznanem.
wAli bode še dolgo živel?" obrnil se je do mene.
„Vsak hip izdahne dušo!" bil je moj odgovor.
Pogledal me je nezaupno.
„Ali je mogoče, da še ozdravi?"
,Ne!" '
»Vse jedno, vender bolje bode —", dejal je malomarno. Pogovarjal se je zopet s tovariši. Slutil sem, da se boj6 ovaduštva. — Sedaj pa sem doživel strašan prizor. Tolovaj je pretopil k ranjencu in mu je zasadil bodalo v zevajočo rano. Mene pa je obšla nenavadna slabost. Taki prizori presegali so moje dušne moči. Temno se mi je storilo pred očmi in zgrudil sem se na trda tla. V jutro
bode treba za Ljubljano v kratkem nekaj ukreniti in je torej mogoče, da bi se pokazalo umestno, odvesti del dijakov nazaj v Kranj. Pripomnji prof. Šukljeta, da je dijakov dovolj za dve popolni gimnaziji v Ljubljani in še za gimnazijo v Kranji, ni ugovarjal baron Gautsch in konečno je rekel, da bode dal deželnemu šolskemu svetu nalog, naj poroča o teh stvareh, in tako bode morda mogoče ustreči želji mesta Kranjskega. Odposlanci so se od ministra poslovili z nadejo, da znabiti venderle niso storili te poti zastonj. — Tudi je odposlanstvo ob tej priliki storilo korake za koristi Kranja in okolice glede na železnico. Mi želimo, da bi se vrlim občinskim zastopnikom poplačal trud na vse strani v blagor tistim, katere zastopajo!
(Deželni zbori.) Te dni razglašen je bil cesarski ukaz, s katerim so bili sklicani avstrijski deželni zbori med njimi kranjski in gorijški na dan 20. aprila, štajerski pa na dan 6. aprila. Dal Bog, da bi bilo delovanje teh zborov v gmotno in duševno korist prebivalstvu !
(Dolenjski železnici) Za zgradbo Dolenjskih železnic izdale so se zadolžnice v znesku sedmih milijonov goldinarjev. Kranjska hranilnica prevzela je za šest milijonov teh zadolžnic, sedmi milijon pa se za zdaj še ne bode oddal. Nižjeavstrijska banka bode spravila del tega novega posojila v promet, da tako pride ta papir na denarni trg.
(Vinska letina v minulem letu 1892.) Polje-deljsko' ministerstvo razglasilo je poročilo o vinski letini 1. 1892. Na Kranjskem bila je letina prav dobra v dveh okrajih, srednja v štirih in slaba v štirih okrajih. Na Štajerskem bila je letina povprek slaba, istotako bila je na Primorskem le srednja. Dalmacija pa je imela večinoma prav dobro vinsko letino. Na Nižjem Avstrijskem bila je letina vil okrajih srednja in v 13 okrajih slaba, na Češkem in Moravskom srednja in deloma slaba. Tirolsko je imelo deloma srednjo, deloma prav dobro vinsko letino.
(Lokalna železnica Ljubljana— Kamnik) Vladni načrt zakona, da se za lokalno železnico Ljubljana— K> mnik dovoli državna garancija, ali pa da država prevzame to železnico ima nastopne določbe: Vlada se pooblašča, da zagotovi podjetju lokalne železnice Ljubljana —Kamnik za dobo 80 let počenši z dnem 1. januvarja 1893 državno garancijo letnega čistega dohodka 33.452 gld. a. v.*, ki je jednaka potrebščini za 4°/0 obrestovanje in za povrnitev posojila v vrednosti 800.000 gld. a. v. To poplačilo se - ima izvršiti v 80 letih. Ako bi letni čisti dohodek ne dosegel imenovane vsote, je državni upravi doplačati nedostatek.
(Občinske volitve v Idriji.) Dne 28. marca vršile so se v Idriji nove občinske volitve, pri katerih so v drugem in tretjem volilnetn razredu navzlic vsemu pritisku bogatih nasprotnikov zmagali pošteni narodnjaki, privržene' narodno-napredne stranke. Slava vrlim, uzornim idrijskim narodnjakom!
(Zavod za gluhoneme in slepce na Kranjskem.)
Deželni odbor je dne 29. t. m. sklical zvedence, kateri so se posvetovali o ustanovitvi zavoda za gluhoneme in slepce Povabljeni so bili razni veščaki, vodje in učitelji jednakih zavodov v drugih deželah. Na podlagi tega, kar so veščaki izrekli, bo deželni odbor predložil svoje nasvete deželnemu zboru meseca aprila.
(Iz Gozda pri Kranjskigori) prihajajo nam od več stranij pritožbe, da so se kmetovalcem odvzeli vsi bližnji in boljši gozdi, v eraričnih gozdih pa se jim je poleg tega prepovedala paša. Po pravici vprašajo ljudje: Kako bomo redili živino, ako nimamo paše, kako bomo brez živine iz oddaljenih gozdov les domov spravljali in kako bomo davke plačevali, ako pri živini ne pridobimo par krajcarjev. — To so res žalostne razmere in mi svetujemo Gozdanom, naj opozorijo nanje svojega deželnega poslanca.   Morda jim bo vendar mogoče pomagati.
(Naseljevanje Nemcev.) Ker se je iz nekaterih krajev slovenskega Štajerja izselilo nekaj slovenskih prebivalcev v Ameriko, nadomestili bi jih Nemci radi s svo-
zavedel sem se pri znamenji ob robu prepada. Nepoškodovan sera se vrnil domov.
Slučaja nisem ovadil gosposki. Pa saj bi tudi ničesar ne koristilo! Od strani sem poizvedoval, kaj se je dogodilo v soseščini: Rokovnjaška tolpa je napala v samoti živinskega prekupca, hoteč mu odvzeti denar. Pošteni mož branil se je na vso moč, v usodnem trenotku pokazala sta se za drevesi orožnika. Oprostila sta moža, razpodila rokovnjače in jednega njih smrtno ranila. Ostal je na mestu, jeden orožnikov pa je šel s prekupcem v vas po kmete, da preneso ranjenca. Prišedši z ljudmi na mesto pretepa, ni bilo nikjer obstreljenega rokovnjača, orožnikov tovariš pa je bil privezan na deblo mladega jesena. —
Anka je kmalu zvedela o sinovi smrti, pravega pa menim še danes ne ve. Revica ostala je pri meni. Skrbno mi goppc dinji, in po smrti je tudi ne bom pozabil.
„Vidiš Ivan", končal je župnik svojo povest, „tako je življenje duhovnikovo, ki hoče zvesto spolnjevati težke dolžnosti svojega stanu. Malo sem užil veselja na svetu, pot, po kateri sem hodil, posuta bila je s trnjem, in venđer sem sedaj, kadar se ozrem na preteklo dobo, zadovoljen in srečen, ker vem, da nisem živel zaman, da sem koristil in brisal solze ubogemu svojemu narodu*.
„Trčiva mladi prijatelj, na slavo slovenske zemlje in slovenskega naroda!"
Zažvenketala sta čistim glasom kozarca — poslednji« krat, kar sva se sešla. Drugo jutro sem se poslovil. 3JD In sedaj ni več tega velikega, plemenitega duha ! Dal Bog bedni zemlji slovenski še mnogo takih zmernih mož, mnogo takih vrlih, kremenitih značajev, katerih v sedanjem boji tako zelo — pogrešamo!
jimi rojaki. Slovenski rojaki, če že odhajate iz domovine, ne dajte posestva tujcem I
(Nemška dobrosrčnost.) Celjski Slovenci prosili so mestni odbor celjski, naj prepusti mestno gledališče za dve slovenski predstavi v korist šentruperškim pogo-relcem. Za pomoč nesrečnim pogorelcem tako uneti nemški Celjani so to prošnjo odbili in se s tem v vsi svoji nagoti pokazali celemu svetu.
(Svoji k svojim!) Koroška hranilnica v Celovcu je imela koncem leta 1892. premoženja 20,186.736 gl. 56 V> kr. V razne namene je podarila 64 310 gl. Od teh so največ dobili razni zavodi, nemška društva itd. Za cesto ob Vrbskem jezeru n. pr. se je dalo 10.000 gld, za Zdjsko železnico 5000 gld., za kmetijsko družbo 1000 gld. Tudi krajni šolski sovet v Ukvah je dobil 50 gld., (menda za planinsko šolo ?!) Za S1 o v e n c e, ki tudi mnogo denarja znosijo v „Koroško hranilnico", od bogate mize ni odpadla prav nobena drobtinica! Kako tudi, ko tam sedijo sami naši „prijatelji"!! To bodi pa vsem Slovencem ravnilo, naj svojih težko zasluženih krajcarjev nikar ne nosijo v nemške, nam nasprotne hranilnice, marveč se trdo oklepajo naših slovenskih posojilnic, katerih imamo tudi na Koroškem prav lepo število. Kdor bi pa svojega denarja iz kateregakoli uzroka ne mogel uložiti v posojilnici, naj ga uloži v mestni hranilnici v Ljubljani ali v južno-štajerski hranilnici v Celju, ki ste v zanesljivih slovenskih rokah. Svoji k svojim!
(Nove volitve za deželni in mestni zbor Tržaški) se bodo vršile meseca maja. Lahonska stranka napenja vse sile, da bi če mogoče izpodrinila kakega okoličanskega narodnega poslanca. Tudi slovenska stranka se marljivo pripravlja za volilski boj. Srčno želimo, da bi bili slovenski volilci značajni in odločni, ker potem jim je zmaga gotova.
(Slovenske šole v Gorici.) Goriški mestni zastop se bo zoper ukaz dež. šolskega sveta, da mora brez odlašanja ustanoviti potrebne slovenske ljudske šole, pri tožil na naučno ministerstvo. Opravil pač ne bo nič, ker je zakon jasen, a saj mu tudi ni za pravico, le zavlekel bi rad vso stvar, a mislimo, da mu ne bo nič pomagalo.
(Spodnja tržaška okolica) je v največji nevarnosti, da se potujči, ako se ne ganejo tamošnji zavedni domačini. V tržaškem mestu samem se sicer krepi in znatno množi slovenski živelj, v okolici pa ginevajo nekateri okraji, kjer ni narodne probujenosti po društvih ali velmožih. Zdaj je začela zloglasna »Lega" razpošiljati mej slovenske okoličane italijanske molitvenike, da s tem
slepi nezavedneže. Vrh tega pa zbira slovenske podpise za laško šolo pri sv. Alojziju in v Kadinu. Slovenski rodoljubi naj pazijo, da preprečijo take zlobne nakane protivnikov.
(Proti izseljevanju v Brazilijo.) Deželna vlada kranjska izdala je razglas, ki poučuje prebivalstvo kranjske dežele o žalostnem položaju izseljencev v Braziliji in svari pred izseljevanjem. Ta razglas se bode v tiskanih lepakih razširil po vsi deželi. Žalostna usoda tolikih nesrečnih izseljencev, ki so se dali preslepiti po lažnjivih obljubah brezvestnih agentov, naj bi vender že odprla ljudem oči, da rajši potrpi v domovini, nego da beže v največjo bedo v neznano tujo deželo.
(Novi denar.) S prvim aprilom t. 1. pričelo se bo z izdavanjem novega denarja in sicer pride na vrsto najprej bronasti drobiž po vinarji in po dva vinarja; dosedanji krajcarji in polkrajcarji ostanejo še v prometu. Štiraki se bodo od 1. aprila tega 1. pri cesarskih bla-gajnicah pač sprejemali, ne pa več izdavali ter tako spravili iz prometa.
(Strossmavrova slavnost v Zagrebu.) Zjedinjena hrvatska opozicija priredila je banket v proslavo rojstnega dne največjega škofa na svetu J. J. Strossraavra. Udeležilo se ga je nad 100 osob. Mestni župnik dr. Boroša, je naglašal velike zasluge Strossmayrove za napredek hrvatskega naroda. Burni klici „Živio Strossmaver" doneli so po dvorani, ko je končal govornik. G. Folne-govič napil je Stressmavru rekoč, da ga bodemo najlepše slavili, ako se bodemo učili razumeti. V imenu Slovencev, ki kot najbližji bratje Hrvatov posebno časte Strossraaverja, nazdravljal je slavljencu Etbin Kristan. Izmej mnogih brzojavk, ki so došle, naj omenimo tisto, katero je poslalo „Slovensko druftvo" iz Ljubljane. Ta se glasi: V globoki udanosti in iskreni ljubezni se klanja dičnemu sinu bratskega naroda hrvatskega, apostolu narodne sloge in jedinstva jugoslovanskega, velikemu, plemenitemu Josipu Juraju Strossmaverju „Slovensko društvo" v Ljubljani.
(Dr. Fran Anijan Feretić) škof na otoku Krku, je umrl na sv. Jožefa dan. Bil je navdušen Hrvat ih železen značaj. Vse svdje premoženje zapustil je svojemu narodu. Večji del svojega imetja, 50.000 gold., odločil je za ustanovo malega semenišča na otoku Krku in sicer s hrvatskim naučnim jezikom. Nadalje je zaklad 10.000 gld. v podporo moškim ali ženskim učencem iz potomstva njegovih roditeljev. Bodi mu blag spomin! •• <*,K : foru
Razne vesti.
(Mestna občina Mariborska) vzame od mestne hranilnice v Maribora posojila za 150.000 gld. S tem novim posojilom znaša dolg Mariborske mestne občine ravno jeden milijon goldinarjev. Kdo ga bo plačal?
(Nesreča.) Dne 12. t. m. šel je Andrej Pogačnik, pcsettnik na Piezitnjih bli*u Podnarta, iz Češnice proti domu. Zašel je tod boište proti Dobravi, kjer ga je šele
drugi dan popoludne našel po naključbi g. Karol Pi-brovec iz Krope na pol mrtvega in nekoliko potolčenega. Nesli so ga na Dobravo v njegovo rojstno hišo k Valentinu in poslali po zdravnika, ali ves trud je bil zastonj, Revež je umrl, zapustivši ženo in dva otroka.
(Ponesrečeni ribiči.) V nedeljo popoludne potopila se je blizu Trsta ribiška ladija. Ko se je zvedelo za ne-
srečo, podal se je takoj rešilni parobrod na lice^ mesta, a o potopljencih ni bilo nobenega sledu. TJadijo našli so drugo jutro pri Seraedeli v koprskem okraji. Potopili so se trije ribiči, med katerimi je tudi lastnik ladije.
(Velik požar) nastal je pred kratkim v Zaplani pri Vrhniki. Zažgali so otroci, ki so se v nekem kozolci igrali z užigalicami. V kratkem gorela sta kozolec in hiša posestnika Jelo vseka in se je razširil ogenj še n* druga poslopja. Tudi cerkvena streha in zvonik začela sta go reti in se je stolp zrušil na cerkveno streho, ter jo močno poškodoval, da je obok na več krajih počil. Škode je blizu 8000 gld. in zadene skoro polovica cerkev. Le nekateri pogorelci so bili zavarovani. Vrhniških ognjegascev oddelek trudil se je hvalevredno pri požaru.
(Mlada samomorilca.) V Gradei ustrelil se je na ulici 161etni učenec trgovinske akademije Linder iz Budimpešte. Našli so pri njem pismo, v katerem pravi, da je uzrok njegove smrti tajnost, katero vzame saboj v grob. — V Brnu vrgel se je 13letni giranazijalec Rihard Wogilka pod železniški vlak, ki mu je odtrgal glavo od telesa.
(Mnogobrojno potomstvo.) V vasi Stenico na južnem Tirolskem živi 94letna vdova Kolomba Ceresani, ki je imela 11 otrok, 57 vnukov, 170 pravnukov in 1 prapra-vnuka, skupaj torej 239 potomcev. Izmej teh je še živih 6 otrok, 84 vnukov, 140 pravnukov in 1 prapravnuk, skupaj torej 181 potomcev. Ali pozna starka ves ta zarod po lici in po imeni, skoro ni verjetno.
(Grozno zločinstvo.) V Salmdorfu poleg Monakovega napadli so neznani lopovi okoli polunoči neko rodbino, mati in tri hčere, od 13 do 20 let stare, ter jih pobili in oropali, potem pa zažgali hišo na štirih voglih. Ognjer gasci našli so težko ranjene žrtve zločina še žive, a vse so umrle v nekaterih urah. Morilcem še niso prišli na sled.
(Na pot« umrl.) Lorenc Zima iz Gorij na Kranjskem pripeljal se je minuli petek zjutraj iz Vrbovca v Zagreb, da se gre zdravit v bolnico milosrčnih bratov. Na kolodvoru državne železnice pa se mu je zdravje tako shujšalo, da so ga redarji morali prenesti v bolnico, kjer je kmalu potem umrl.
(Velik krojaški štrajk v Beroliuu.) Okolu 4000 moških krojačev začelo je štrajkati v Berolinu, ker jim delodajalci nečejo zvišati plače.   Štrajk se še vedno širi.
(Nalezljiva bolezen) se je pokazala v Kotu pri Oplotnici na Spodnjem Štajerskem. Bolniku postane vrat trd, da ne more gibati z glavo. Dva bolnika umrla sta že za to boleznijo, več druzih pa še ni iz nevarnosti.
(Važna iznajdba.) V Wiesbadenu na Nemškem iznašel je krojač D o w e obleko, katere ne prebije nobena kroglja. Časniki potrjujejo, da so se že večkrat na vojaškem strelišči vršile poskušnje s to novo obleko in sicer s povoljnim uspehom. Dowe pa je še zboljšal svoje neprestreljivo blago. Poskušnje so se nadaljevale te dni. Krogle odletele so, ne glede na daljavo, iz katere se je streljalo, od obleke brez vsacega učinka. Neko društvo ponudilo je Dovveju veliko svoto, ako mu proda svojo iznajdbo.
(Največje knjižnice na svetn.) Največja knjižnica na svetu je narodna knjižnica v Parizu ki ima nad 2 milijona tiskanih knjig in 200.000 rokopisov. Za njo največja je angleškega muzeja v Londonu z 11/> milijona knjig, potem carska knjižnica v Petrogradu z 1 milijonom knjig. Kraljevska knjižnica v Monakovu ima 900.000 knjig, Berolinska 800.000, Draždanska 500.000, Gottin-genska 500.000 in Dunajska 400.000 knjig.
(Kače na pokopališči.) V Vukovaru udrli sta se na novovukovarskem pokopališči vsled obilega snega dve rakvi. Grobar hotel je rakvi očistiti, a na svojo grozo našel ju je polni kač, ki so se ugne/.dile mej kostmi in črepinjami umrlih. V jedni rakvi našli so 120 kač in jih pobili, v drugi pa 149. Bržkone so prišle v jeseni iz bližnje Vuke in p-ezimile na pokopališči
(Šolski otroci kot roparji.) V okraji Favoriten na Dunaj i priprla je policija osem šolskih dečakov, ki so že dlje časa kradli pri trgovcih in pri svojih šolskih tovariših. Poslednje so tudi roparski napadali in jim odnesli denar in druge vrednostne stvari.
(Kolera na Ruskem.) Po uradnih poročilih je v Podoliji zbolelo v poslednjih 14 dneh za kolero 305 osob, izmej katerih jih je 59 umrlo.
(Požar v cerkvi.) V cerkvi sv. odrešenika v L i 11 u v Belgiji nastal je mej mašo v proslavo papeževega jubileja ogenj. Ker je bila cerkev napolnjena, zavladala je grozna zmešnjava. Vse je\ hitelo proti izhodu in 4 fantje in 14 žensk bilo je težko poškodovanih.. Korarja Samajna, ki je bil vsled hudega dima v veliki nevarnosti, da se v nesvesti zaduši, so komaj rešili. Cerkev je zgorela skoro popolnoma.
(Uro pogoltnil.) V neki francoski zdravilnici za umobolne bil je 37letni bolnik, katerega je smela obiskati soproga. Necega dne hotela je oditi, ko je minul za obisk določeni čas. Umobolnoga pa je to silno razbu rilo, ker je mislil, da mu je nezvesta in ga hoče zapustiti prej nego je minul določeni čas. Da ga preveri o istini, pokaže mu soproga svojo uro. Umobolni pa zgrabi Uro, jo odtrga z verižice ter jo pogoltne. Zdravniki so takoj odredili vse potrebno, da preprečijo zle posledice tega blaznega čina. Še le čez 16 dnij prišla je ura zopet na dan. Bila je srebrna in merila 6 cm. v premeru, ter skoro 1 cm. debela.
(Umorjen žnpnik.) V vasi Ibi pri Alcoju na Španskem umorila je neka ženska tamošnjega župnika v soboto na ulici. Župnik se je razgovarjal z nekim vaščanom, ko se mu približa morilka od zadaj in ga sune dvakrat z dolgim nožem, da se je mrtev zgrudil. Zločinko so takoj zaprli.
(Na pota v Sibirijo.) Kakor se brzojavno poroča iz Moskve, ponesrečilo je blizu Tomska mnogo prognancev, ki so bili ravno na potu v Sibirijo. V hudem sneženem metežu in viharji našlo je 72 osob smrt, mnogo pa je bilo hudo poškodovanih. Izmej 374 prognancev prišlo jih je samo 91 nepoškodovanih na določeni kraj.
(Boj z gališkimi izseljenci.) Iz Krakova se poroča, da so pri ŠČučinu zavrnili ruski mejni stražniki po krvavem boju oddelek galiških izseljencev, ki so hoteli preko meje. Več izseljencev utonilo je v Visli.
(Milijonar petkratni morilec) V Carigradu umoril je armeški trgovec in milijonar Hadji Hussein iz ljubosumnosti svojo ženo, prebodši jo štirikrat z nožem. Umoril je dalje še štiri osobe, ki so prihitele na pomoč, namreč sestro njeno in nje moža, jednega slugo in pozvanega redarja.
(Številka 13.) V mestnem zastopu v Frankfurtu ob Majnu prašal je mestni svčtnik, kako je to, da v mnogih ulicah v Frankfurtu ni št. 13. oziroma da je ta številka zginila, ko so se nove številke napisa vale. Odgovorilo Se mu je, da se je to zgodilo vsled prošnje mnozih hišnih gospodarjev, ki so trdili, da bi vsled te številke, ki velja kot nesrečna, njih hiše zgubile na vrednosti. To je zbudilo veliko veselost, še bolj pa to, da je magistrat ugajal takim prošnjam. Jednak običaj nahaja se baje tudi v Tarizu.
Poučne stvari.
Kako otrebiš mah in lišaj iz sadnega drevja?
Mah in lišaj sta sadnemu drevju zelo škodljiva. To opazujemo zlasti v vlažnih krajih, kjer trpi drevje obilo zaradi teh zajedalcev. Dosedaj so uničevali sadjarji prav vspešno te škodljivce s tem, da so namazali drevje z apnenim beležem. Prav zelo se priporoča v ta namen tudi sledeče sredstvo:
Na 1 del pepela vzemi 1 del apna in 8 delov vode. Vse to dobro zmešaj, mešanico pa pusti en teden stati. Med tem časom jo pa moraš vsak dan p6 enkrat aH dvakrat dobro pomešati. Na ta način dobiš tekočino, ki je skoraj popolnoma čista ter ima v sebi raztopljeno apno, kalij in ogljikovo kislino in je zategadelj jedka, če namočiš lišaj s to tekočino, postane v kratkem rdečkast in usahne. Če bodeš tedaj sadno drevje na popadenih mestih dobro namazal s to tekočino, se bodo v malo dneh lišaji in mahovi posušili in odpadli. Ker je ta tekočina brez barve, ostane deblo pri svoji barvi, med tem ko se napravi z namazanjem apna bela skorja. Kjer je na drevji veliko mahu in lišajev, treba jih je seveda najpred s strguljo proč spraviti in za tem je drevje še le namazati.
Ali je lan dober za krave?
Lan se priporoča pokladati kravam pred otelitvijo. Če hočemo, da bodo krave lahko in brez nevarnosti porodile, dajemo jim kake tri tedne pred porodom po j jdno perišče kuhanega lanu v pijači. S tem pripomoremo ob jednem, da nam krave pozneje bolj molzejo, ker upliva lan prav ugodno na boljšo mlečnost.
Lan rabimo pa tudi sicer pri raznih boleznih, zlasti pri vnetji, pri oteklinah, pri zaprtji in izstopih. Če se fcra;va po porodu ne otrebi, dati ji je po 3krat na dan 1 liter lanene knhanice, t. j. vode, v kateri se je lan kuhal. Nadalje v 48 urah se žival potem otrebi. Če bodemo pa pokladali vodo od kuhanega lanu že pred porodom, se nikdar ne bo treba bati, da bi se krava pravočasno ne ©trebila.
Ne puščajmo gnoja v malih kupčekih.
Pri nas opazujemo še povsod to navado, da puščajo gospodarji razpeljan gnoj ležati v malih kupčekih. Časih ležijo ti kupčeki po več tednov na njivah. Je-Ii je to prav ali ne, za to se malo kdo zmeni. Tako so delali prej, ko je polje dobro rodilo, tako ravnanje tedaj tudi dandanes ne more Škodovati. Takih mislij je marsikdo. A vender to ni prav ! Tako ravnanje z gnojem je napačno in na kvar gospodarju. To pa zato, ker se gnoj v malih kupčekih ob suhem vremenu nadalje razkrojuje, nastali izdelki obstoječi iz hlapnih redilnih snovij, n. pr. amonijaka i. dr. pa ubeže ter se izgube v zrak. Ob dežju pa izpira deževnica te kupčeke. Zato pa tudi vidimo, da je zemlja na mestih, kjer so ležali kupčeki, napojena z gnojem (gnojnico) in da rastline na takih mestih zaradi prebujne rasti rade poležejo, med tem, ko primanjkuje drugod gnoja, saj se je raztrosila le bolj izprana stelja, nego dober gnoj.
Gnoja ne smemo tedaj nikdar puščati v malih kupčekih, marveč ga je takoj raztrositi in podorati. Če ga pa ne moremo še podorati, je bolje, da ga napeljemo na njivo v velike kupe, katere je potem o svojem času razpeljati, gnoj pa takoj raztrositi in podorati. Boljše je, da
leži gnoj dlje časa raztrošen — izvzemši na visečih njivah — nego v kupčekih. Raztrošen gnoj se zasuži in se ne razkraja nadalje, če je pa dež, se jednakoraeruo po celi njivi izpere.
I^oterij»lie vrečice
dne 30 marca 1.1. Brno      20,      14,      54      63, 89.
Tržne cene v Ljubljani
dne 29 marca t. 1.
Pšenica, hktl.
Rež, „
Ječmen, „
Oves, „
Ajda, „
Proso, ,,
Koruza, „ Krompir, „
Leča, „
Grah, „ Fižol, Maslo, Mast,
Špeh frišen
kgr
?1.	kr.
■■ji	20
6	70
6	25
6	—
5	76
4	41
f>	2<>
3	20
13	—
l <	—
9	-._
—	98
—	70
	64
meso, kgr.
Špeh povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajoe, jedno  . . Mleko, liter Goveje Telečje Svinjsko Koštrnnovo Pišanee .  . . Golob    .   . . Seno,   100 kilo Slama, „ „ Drva    trda, 4 Gmetr mehka, 4 _
78 02 13: 64 60 61'
4o;
80 22'. 6fl 2 32 7i —
tj
J. Kunčič
izdelovatelj soda-vode
v Križevniških ulicah Št. 10 fihjalka v Lescah, Bled,
priporoča čast. p. n. občinstvu in gospodom gostilničarjem svojo dobro izdelaval-nico dobre, zdrave ukusne soda-vode.
Zunanja naročila izvršujejo se točno. (16—6)
__g__m^mm       ■      : ■ HI
OOOOOOOOOOOOOOOOI
Peregrin Kajzelj j
Stari trg št 13
(6-7)
priporoča slavnemu občinstvu in preča stiti duhovščini, svojo bogato zalogo lestencev, oljnatih podob, zrcal, kakor tudi vse v njegovo
stroko spadajoče predmete n. pr. stekleno, porcelanasto
belo in rujavo prsteno blago, raznovrstne svetilnice
viseče in stoječe,
I  Hermanov«    bligtttovne    svetilu'ce   i pravo I krogljuste cilindre   Patent IflarlRn", katere imam Nmuo jac V «a!ogi za Kranjsko.
I S0T" Prevzemam tudi vsa steklarska dela pri stavbah i    ter   jamčim za solidno in točno postrežbo.
lOOOOOOOOOOOOOOOOOOi
Na najnovejši in najboljši način j m •"■va.no.etn.e
zobe in zobovja
ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja ploiubo-vunjn in vse zobne operacije,  — odstranjuje sobne bolečine v usmrtenjom živca (11—7)
zobozdravnik A. Paichel,
pojeg čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hiSi, I. nadstr.
Zobni zdravnik ^
stanuje v W
hdtelu „Prl Malici" $
U iiadatropje, št. 25-26. $
Ordiuujo vsak dan od 9.—12. ure dopoludue in od W
2.-5. uro popoludne. 0^—7) W
Ob nedeljah in praznikih od polu 10. do polu 1. ure ^
Najnovejše zobe, zobovja in plombiranje.
Brata Eberl
Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4.
Slikarja napisov, stavblnska in pohištvena pleskarja.
Tovarna za oljnate barve, lak in pćkost.
Glavni zastop
Bartholijevega originalnega karbolineja
Maščoba za konjska kopita in usnje. (5—7)
J. Traun v Ljubljani
mehanični mlin, tovarna jcsprenjdka in Joilha, trgovina ■ ipeoerijo, žganjem, žitom, pridelki in drvaml
priporoča veliko zalogo svojih izdelkov: pšenično* ajdovo, rženo in korani« moko, Jcspren|, jefiprenjcek in p&euo, najmočnejši in najokusnejši vinski ki« in kisov cvet. Priporoča tudi špecerijsko blngor žganje, n piri t, sube in oljnate barve. Kupuje vse doniMČe pridelke in priporoča mnogovrstna, zanesljivo kaljlva semena. Živinorejcem priporočam sadnja moka aa živino, ker je cenej i in izdatneji kot druga sredstva. (3—7) Zunanja naročila se hitro in natančno izvrše.
Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo!
Mlatilnice, vitle, trieure
'čistilne mline za žito
rezaliitoe xa krmo
samodelujoče
aparate proti peronosperi
tlačilnice za vino tlačilnice za sadje mline za sadje predmete za kleti, sesalnice za vse namene, kakor v obče: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo razpošilja v najnovejših, najboljših konstrukcijah
IG. HELLER, DUNAJ
§4r 2/2 Praterstrasse Nr. 78. ~w
Bogato ilustrovani katalogi v nemškem in slovenskem jeziku zastonj in (17- 1) poćtiiluo prosto.
Najkulantnejsi pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajo na poskušnjo.
Cene so se znova znižale!   Prekopovalcem znaten poput!
: Ign. Faschinga udove \
j ključavnicarnica v Ljubljani, Suknarsko ulica štev. 3
{priporoča bogato svojo zalogo štedilniki ognjice solid-
. nega dela po najnižjih cenah in vsprejema tudi vsakovrstna >
X »tavbluska dela.                 (7—7) *
X Zunanja naročila izvršujej© se točno. "Wt X
Založba tovarne
Franju Detter ju v Ljubljani
na Staram trgu št. 1, nasprati železnemu mestu.
Tu se dobivajo vsake »vrste kmetijski stroji, kakor tudi bla-gajnioe, varne pred tatom in
ognjem. P. n. gospodinjam, Šiviljam krojačem in
čevljarjem priporočam svoje izvrstne šivalne »troje flF*  zn.nogro ceneje, negro clr-ugrool *W za katere tudi 5 let jamčim (garantiram). (8-7) Popravila izvršujejo se pri meni točno in po ceni,
rokovičar in ob vezanj ar
Kongresni trg 7. IJubljana Kongresni trg 7.
Velika zaloga vseh
kirurgienih obvez in kilnih pasov.
Velika izbira in zaloga vsakovrstnih rokovio iz c. kr. pr. dvorne tovarne J. E. Zachaiia na Dunaj i ; zavratnikov, manšet, angleških in francoskih dišav, modercev itd. (4-7)
N 3
■
o
(O
C/i O
M
K/1
O
0 «3
0 '3
c8 ho O M
I* 1 K
0 H
'3»c8
1 *> bJ3^
>N p
S
>
® Si
C3
■~J — <M
•H p<H   ^ >u-t>       ©-g »«
o >S
i O 3
^2
S2 i 7-°
I—  S {-{ ^
I H Ši
o   w ~1 <D
i >
Odlikovan v Trstu 1882. Srebrna svetinja.
Tovarna peči in glinastih izdelkov
[jub\jana (Krai\jsko).
Vsakovrstne peči po najnovejši konstrukciji, bele in barvane od najboljšega blaga, elegantne in cene.
Cevi za dimnike natik z vetrovim rav-nalcem. (14—7)
Okraski pri stavbah, nakit pri cerkvenih stropih in okrajkih, neprežigljiva opeka in vse v glinarsko obrt spadajoče stvari.
Izd*ja „Slovenako drultvo" v IduMjani.       Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.       Tiska „Narodna Tiakaroa" v Ljubjjani.
24720409836314011^4175