272. številka. Trst. v soboto dne 28. novembra 1903. Tečaj XXVIII —:----- WW Izhaja vsak Jan tu li olj nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob i»one deljkih ob 0. un zjutraj. P«»amezne sttv Ike -je prodajajo po 3 novč t> stotink) ▼ mnogih tohakarnah v Tr-tu in okolici. T^jubljani. (iorici, Celji. JCrairu, \IarilM>rci. < > lovcu. Idriji. >t Petni. Sežani, Nabrežini. Novenimcstu itd. Ogl&*e in naročbe s]»rej*-nia uprava lista -Edinost", ■lica Molin piccolo štv. 7. Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Cene rglanom 14» stotini: na vruto petit: poslanice. osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. cx--.. TKLEF*N Štv. S70. r Edinost Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto '24 kron. pol leta 12 kron. 3 ineaece (> kron. Na narocbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovane pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik koncorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12. Državni zbor. Zbornica poslancev. Dl NA-T 27. O otvoritvi seje obsojal je pre isednik z ojBtr mi bege "Jami včerajšnje d tr «lke v poslopju državnega zbora in je obžilcvjl, da so poslanci prestopili meje ke. ilJurn prt testni klici od struni čeških ra likaVev ) Posl. Pommer je urgiral, naj se j vtndar enkrat poda poročilo o predlogu glede1 zavarovanja zasebnih uradnikov. Posl. G rose ■ j-1 kakor ntčeinik socijalno političnega od- menil, da bi bilo sklicanje tega odseka v tem zasedanju smešno in brezkorietao. Pod. Klofdč zavračal je predsednikove be- j se ie. Povdarjal je, da je bil gledalec včerajšnjih prizorov in je zahteval, naj se proti predsednika radi teh l>esed skliče grajalni . i«ek. Govornik je oadalje zatrjeval, da čisla či an karstvo, pred tako časnikarsko beštijo | n Kana.ijo pa da nima nikakega respekta. Po§l. Kiofač je omenjal, da sta danes dva ča-niicar.a v oficirski uniformi v imenu časnikarji Mandia pozvala na dvoboj poslanca Sehna'a. Oa da spe štuje častnike, ne pa ča-toiAkih karikatur. Slednjič je govornik vprašal predsednika, da-li hoče izgnati iz z > rn.ee ena dva gospoda v častniških uniformah. Preisedmk je pos1. Klofača pozval na red radi izrazov, katere je isti rab.l proti častnikom. Kar se tiče Klofačeve želje, naj proti njegovi (predsednikovi) osebi skliče grajaiai odsek, menil je predsednik, da to ni prtr^bjo, ker se gre v tej zadevi le za vprašan e izvrševanja predsednikove disciplinarne oblasti. Posl. P loj je poročal v imenu grajal-nega odseka v zadevi Fred Stein in je predlagaj naj zborrca poslancu Steinu radi znanega mej k lica proti poslancu Kreslu izreče grajo. Posl. S t e i n je izjavil, da potem, ko e zrekel znani mejklie o kradeji ur, je sprevidel, da je sel predaleč, ko je poslanca Kresla obdolžil tatvine ur. On je bil pri-rravljea izjaviti, da predmet, katerega je Fresl vzel seboj iz koaaka za spomin, ni bil aikaka ura. On se je izjavil tudi pripravljene ^a, dati posl. Freslu zadoščenje, ako bi se bila sodnim potom izkazala Freslova neki i vda, v kateri namen je on navedel poln .oa mena treh prič iz Belgreda, katere bil "» 'e pripravljene izjaviti preti sodnijo, da eo iz Knnaka izgindi c^kateii predmeti. Ker pa t? p i Če niso bile zaslišane od grajalnega «:-eka, ne more govornik vsprejeii odseko-v«-ga sklepa. Posl. F r e s 1 je na to izjavil, da on ni vzel seboj iz Konaka niti najmanjše stvarice n tudi ne le za spomiD. Zadnjič je govoril Stein o kradnji ur, a danes g »voril je ;e o nekakem spominu. Posl. P e r n e rstorfer je izjavil, da | ie p Stein pravi tip nekavalirja, ki obre-«n;e Schachinger povdarjala sta potrebo, da se ohrani skupnost vojske ter da se sklene na- ^ni oa z Ogrsko. Te dve stvari, da ste državni potrebi prve vrste za obe državni polovic . Posl. Hrubv je najostreje kritiziral sedanji vladn zistem in je izjavil, da Čehi želijo mir a le na podlagi jednakopravooBti in pravičnost*. Razprava je bila na to pre rr^ana in se bo nadaljevala v jutrajšnjej seji. Mej ck s 1 i m i spisi je interpelacija posl. barona Malfattija na ministerskega predsednika Kakor voditelja pravosodnega minister stvs glede rezpuščenja zliorovanja italijanskih vseučiliščnikov v Inomostu. Interpelanti st^v-.ijajo vprašanja: Kako mi-li ministerski predsednik opra-v.č ti uezakoa;to razpuččenje zborovanja italijanskih vceučd;ščni sov : kaj misli minister ukreniti, da se taka kršen a ustavno zajamčenih pravic Italijanov in Še posebuo italijanskih vseučiliščnikov v Inomostu ne bodo ponavljala ; kako misli slednjič minister napraviti konec nevzdržijivim visokošolskim I razmeram v Inomostu in kako misli izvršiti j že tolikokrat izrečeno obljubo glede ustano-i vitve italijanskega vseučilišča na italijanskem ozemlju. konstituiranje mladočeškesra državno zborskeira kluba. DUNAJ 27. Češki klub ee je na podlagi svojih novih statutov konstituiral. Predsednikom je bil izvoljen posl. dr. Pacak, prvim predsednikovim namestnikom posl. Stran-.skv, drugim pa, mesto umrlega Brzorada, posl. Kramar. V parlamentarno komisijo so bili izvoljeni posl. Herold, Kafcan, Silenv in Začek. Iz ogrske zbornice. BUDIMPEŠTA 27. — Zbornica poslancev. — Na željo opozicije prečital se je zapisnik zadnje seje. Po prečitanju zapisnika vnela se je daljša debata glede overovljenja istega. Ko je govorilo več govornikov, je zbornica overila zapisnik. Opozicija povzročila je na to vtlik hrušč in klicala proti predsedniku : Posl. Lengvel ni še dovršil svojega govora. Na to se je oglasil za besedo mlniBtereki predsednik grof Tisza. (Vsklik na levici : »Glejte, saj ima neki nož v roki !«) Mtni-sterski pred?, vzel je namreč v roko neki nožič za rezanje papirja, kateri je ležal pred njim na mizi. Po navedenem vskliku postavil je ministerski predsednik nožič na stran in vzel v roko svinčnik, kar je povzročilo hrupno veselost. BUDIMPEŠTA 27. Ministerski predsednik grof Tisza je izjavil, da ni nikaka ne-skromnost, ako meni, da se le smeši tisti, ki trdi o njem (ministru), da je neodločen. Ne dostojnosti... (Posl. Mariav... s katerimi tte nas včeraj obsipali !) Tisza : .... s katerimi se je včeraj odlikovala opozicija, popolnoma pristojajo njenej obstrukcijoniatičnej ulogi. — Sicer pa so iste za mojo osebj popolnoma brezpomembne in se tudi nočem ozirati nanje, ali ako kočste od meae kaj imeti, skušajte to doseči privatnim potom. Posl. Kubik izrazil je svoje zadovoljstvo nad tem, da nima nikakilt osebn h dotik z ministerskim predsednikom in da obžaluje, da mora kij u bu temu v zbornic! ž njim občevat'. Na to je odvrnil min sterski predsedn k, da se rad odreče prijetnosti Btopiti s posl. Kubikom v osebno dotiko. Na to je ustal finančni minister dr. Lukacs, da predlož- proračun za leto 1903. Minister Lukacs je izjavil, da so se morale mnoge postavke brisati, ker se dotičnih kreditov ni hotelo posluževati, ca drugi strani pa da se je moralo dostaviti nekatere druge f potrebne stroške. Proračun iikaže v končnih svotah nekatere razlike. Skupni ttroški znižali so se od kron 1.01 K),493.270 na kron 1.084,106.422. Skupni proračun izkazuje prebitek 241.052 kron nasproti prebitku 443.204 kron, katerega je določil finančni odsek. Na to se je pod naslovom: »Opazke k zboruičnemu redu« nadaljevala razprava o predlogu posl. Podmaniczkvja. Govorila sta posl. Viscntav in Barabas Med govorom posl. Barabasa prevzel je predsednidtvo novoizvoljeni podpredsednik Feilicz^en, katerega je desnica pozdravila z »Eljen !«-klici. Tekom Barabasovega govora došlo je zopet do viharnih prizorov. Barabas je rekel proti liberalni stranki mej drugim: Vi naBilniki. Vaš cilj je, da se nadalje ohranite avstrijski jarem na naših ramah. Predsednik je opominjal govornika, naj se vzdržnje takih sumničenj. Na to je navstal velik hrup. Opozicija je vpila.: Ven fi^rm! Vrzite ga ven! To ni ogrski predsednik! To je avstrijski predsednik ! Posl. Heliebronth je na to še enkrat ponovil trditev, da liberalca stranka služi avstrijskim interesom. Predsednik je opominjal govornika, naj ne sumniči tako velike stranke, ki uživa zaupanje dežele, ker bi bil sicer primoran vzeti mu besedo. Na to je posl. Lengvel govoril o zbornične^ poslovniku. Med njegovim govorom prišlo je zopet do burnih prizorov. Lengvel je rekel med drugim: Ako nočtta spoštovati zborničnega reda, potem ne čudite se, ako pritira opozicija do dejanskih nastopov. Predsednik je Langyela radi tega izraza pozval na red. Proti ministerskemu predsedniku obrnjen rekel je na to Leng vel: Kršenje ustave je v vasej rodovini že tradioijonalno. Predsednik ga je radi tega izraza zopet pozval na red in mu je zapretil, da mu od-I vzame besedo, ako se ne bo držal predmeta. L9ngyel pa je kljubu temu zopet apostrefiral ministerskega predsednika: Ponavljam, vaša rodovineka tradicija je: kršenje zakona in ustave. Med grozoim vpitjem in ropotom odvzel je predsednik posl. Lengvel u besedo, kar je še povečalo vihar. Posl. Lengvel je na to izjavil, da bo kljubu temu govoril dalje. Med tem hruščem izročil je poslanec Kubik predsedniku polo papirja, na katerem je poleg njega še 20 njegovih prtstašev zahtevalo tajno sejo, čemur je zbornica takoj ustregla. V tajni seji je dokazoval poslanec Košut, da je bila tajna seja potrebna, da se osvetli postopanje predsednika, kateri nasilno krši svobodo govora, ko mej govori poslancev odreja glasovanja. Ministerski predsednik gref Tisza je zavračal trditve, da on upljiva na predsednika v zadevi tolmačenja zborničnega poslovnika. Posl. Rakovskvje izjavil, daje tudi nanj napravilo utis, da grof Tisza upljiva na predsednikovo postopanje. Govornik je vprašal grofa Tiszo, da-li so resnične vesti, da se pripravljajo politična nasilstva. Tisza je na to odgovoril, tla so te vesti izmišljene ter je dostavil, da je po njegovem mnenju predsednikovo postopanje popolnoma pravilno. Na to se je zopet otvorila javna seja. Predsednik je dokazoval pravilnost svojega postopanja, ko je posl. Lengvelu odvzel besedo in je izjavil, da je pripravljen mu jo zopet podel.ti, ako hoče Lengvel raztolmačiti svoje besede. Posl. Lengvel je na to odgo-: voril, da ne da nikakega pojasnila, dokler se ne prekliče podeljeni mu ukor. Gospoda so potem radi te zsdeve še nekoliko barantali, a ker se nisi mogli pogoditi, ostala je stvar i i nerešena. Posl. P o 1 o n y i pobijal je na to Pod-maniczkyjev predlog. Govornik je priporočal predsedniku, naj ne postane orodje vlade in je izjavil, da bo opozicija vsako kršenje zborničnega reda preprečala z najoetrejšimi sredstvi. Grcf Tisza je zapel ustal, da bi govoril. Na to zapričela je opozicija zopet grozen ropot in še le po precej dolgem ČaBu mogel je govoriti. Dejal je, da zbornični red ni napravljen samo v obrambo manjšine. Od opozicije je zel(S lahkomiselno, da s takim postopanjem ovira delovanje zbornice in ustave. Tisza je na dolgo in široko polemizoval z opozicijo ter dejal mej drugim : Vi se pri-tožujete proti temu, da se hoče uvesti po dve seji na dan, ali pomislite, da na milijone ljudij dela za lastni interes po 10 do 12 ur na dan: koliko patrijotičneje je. ako posvečujejo poslanci po 9 ur na dan javnim zadevam. Delajte, kar vam je drago, ali mi bomo morali priti vašim zvijačam do živega in s tem storimo le bvojo dolžnost. (Več minut trajajoče ploskanje na strani desnice.) Tiszovemu govoru sledila je zopet precej dolga debata o zborničnem redu, d a kar je zbornica glasovala in z veliko večino vspre-jela predlog posl. Podmaniczkvja, da se bodo od sedaj naprej vršile po dve zbornični seji na dan. Sporočilo o tem glasovanju je opozicija vsprejela z viharnimi klici ogorčenja. Seja je bila zaključena ob 6. in p jI uri zvečer. A fer a Bartha- Gr aja ry. BUDIMPEŠTA 27. Častna zadeva med posl. Bartha in Gajarv-jem se je poravnala mirnim potom. Rastja in Kitajska. LONDON 27. »Daily Telegraph« poroča iz Šangaja : Podkralji in guvernerji 13 pokrajin ob Ćili sporočili so cesaiju, da imajo na razpolago 90.00U mož tujih izvežbanib čet, katere so pripravljene bojevati se proti Ruaiji radi zaposedanja Mandžurije. Arnavti proti reformam. BITOLJ 27. Arnavti neprestano prirejajo napade in ubijajo Srbe in dru(?e krščane. Oni nočejo ni 5uti za reforme. O*ob to se puntajo proti temu, ker imajo te refjrme uvesti neki tujci. Tako najivni so, da mislijo tudi oedaj ponuditi pomoč sultanu (kakor eo to delali do sedaj) za boj proti neprijateljem sultanovim. Radi rt form se ljutijo na Srbe in kr-ščane sploh. Deputacija koroških Slovencev pred drom. Koerberjem. Dan na to, ko je naš ministerski predsednik v zborn.ci zaničljivim govorom in prezirljivim molkom toli ljuto užalil dostojanstvo našega naroda in njega zastopstvo, je vsprejel deputacijo istih koroških Slovencev, ki so mu bili v prvi vrsti v povod za njegoy odurn;, vse prej nego državniški nastop nasproti našemu narodu. Deputacija se je najprej poklonila na-| čelnikom Slovencem prijaznih klubov in vsi so obljubili koroškim Slovencem najizdatnejo I pomoč. Popoludne pa jo je vsprejel dr. Koerber in sicer — kolikor se daje po3neti po brzojavnih poročilih v ljubljanskih listih, j se precej .... po evropejskj. V imenu deputacije je govoril deželni poslanec G r a-I f e n a u e r, ki je pojasnjeval gospodu Koer-berju, da kc roški Slovenci ne zahtevajo nic novega, tmpak da se zopet ustvarijo razmere, ki so bile v veljavi še pred dvema mesecema, a so s>e odpravile po ukazu z višega mesta (ki pa bržkone ni v navskrižju z drom. Koerberjem. Op. ured.) Dalje je gosp. Gra-fenauer pojašnjeval dr. Koerberju, da dr. Brejc ni nikakov »agitator«, ampak slovenski odvetnik, ki vrši svojo dolžnost in katerega so koroški Slovenci pozvali na Koroško. Sled-njič je g. Grafenauer pojasnil diu. Koerberju, da so se ža pred drom. Brejcom na Koroškem vršile slovenske razprave. Dr. Koerber je zatrdil deputaciji, da njemu ni nič znano o kakem višem ukazu. Ce bo se zgodile kake spremembe brez njegove vednosti, hoče ukreniti primerne korake. da se bodo vse zakonite določbe strogo izvrševale. Predno povemo svoje mnenje, naj kon-statujemo, da obstoji kričeča diskrepanca med izjavo Koerberja v zbornici in ono, ki jo je podal deputaciji. V zbornici je srdito jemal v Bvojo obrambo »jezikovne naredbe« (kar ni ravno v soglasju z njegovim zatrdilom, da njemu ni nič znano o kakem »višem ukazu«), nasproti deputaciji pa je ooetal varstvo »zakonitim določbam«. Tu sti le dve možnosti (Je mu res ni bilo nič znano o kakem višem ukazu in o kakih spremembah, ki so se zgodile brez njegove vednosti, ako je bil torej res popolnoma desinformirai;, potem je zagrešil drznost, neodpustno izlasti cesarskemu ministru, da je izrekal ojstro sodbo o stvari, katere ni prizaal, in je žalil radi dogodkov, ki mu ni*o bili znani! Ako pa je bil morda vendar obveščan o dogodkih na koroških sodiščih, potem je satrjal deputaciji nekaj, kar ni — res! Aut — aut! Nam se dozdeva, da je to poslednje resnično. Zato nimamo vere v nje^ gove obljube. Ali denimo, da se motimo ; 'denimo, da hoče g. Koerber res pošteno drsati, kar je obljubil deputaciji. To pa bi še le prav potrjalo, kako opravičen je bil nas 'včerajšnji izrek o porazu naše državnozbor-ske delegacije, kajti sklepati bi morali, da ininisterski predsednik priznava več veljave priprosti deputaciji z dežele, nego-li slavni naši delegaciji v državnem zboru. Položaj na Ogrskem se je kar hkratu zopet poojstril in potemnil. Hipno p loženje je točno označeno v sporočilih it Budimpešte: v vladni liberalni stranki viada veliko razburjenje in vznemirjenje, ker vedo, da 6e j m je pripraviti na hude parla rnentarne viharje, v tabora obstrukcije pa vlada veliko navdušenje. Obzorje ogrskega parlamentarnega življenja se je torej z( [>et zagrnlo s temnimi oblaki in barometer kaže na viharno vreme. Kaj je prevzroeilo to naglo Bpremembo v političnem vremenu ? Prvi poskus grofa Tisze, da bi potisnil obstrukcijo in da bi povspešil parlamentarno delovanje. To se pravi, ta |h>-skus ni provzročil tega, ampak povod je dal njemu, ki je nepreračunljiv in ki je bil do sedaj vsaki ogrski vledi grobokop, grofu Appoovi ju, da je provzročil prvi direktni naskok na vrste, ki naj bi podpirale mini-steretvo grofa Tisze. — Stvar je prišla fako-le : V sredo je imela vladna liberalna stranka ■sejo, v kateri je min. predsednik grof Tisza žigosa! pogubno taktiko neodvisnnstne stranke in je povdaijal potreba energičnejega postopanja proti opoziciji. V ta namen je stavil predlog, naj bi imela zbornica po dve seji na dan. Ob enem je izjavil, da mora vsakdo, kdor pripada liberalni stranki, njega podpirati v njega načrtih. Proti temu predlogu se je takoj oglasil grof Appoi.\\, ki je menda že čakal na prime/no priliko, ko bo mogel grofu Ti$zi podstaviti nogo. Predlog Tisze se j« imel staviti v predvčerajšnji sej zt>orn c3 ali v obče se je pričakovalo, da bo stavljen koncem seje. Temu nasprotno je predsednik .vladne stranke baron Podmaniczkv že začetkom seje stavil omenjeni pretilog za dvojne seje na dan. — Op žirija se je čutiia lznenadjeno, presenečeno. prevarjeno in je silno vzhrupela, kakor je razvidno iz včerajšnjega brzojavnega poročila. Padale bo najgrje psovke, najsrditeji vekliki, grožnje in klici na red. Bil je ti silen naskok na ptzicijo mmsterskega predse imka. — Xotri med viharji te seje je pr š a opozciji drag cena moralna vspodbuja : d šlo je pismo grofa Apponvi-ja in 26 tovarišev njegovih, s katerimi so naznanili svoj i »top iz liberalne stranke, a pozneja poročila zatrjajo, da j h bo ctjmanje 40, ki izstopijo iz vladnih vrst. A n: glavno to, da je vladna stranka številno os'abljena, ampak nevarnost za grofa Tiazo prihaja od toli, da je grof Apponvi mojster intrige. Na grota Tiazi je sedaj, da *e bo zaai varovat preti tsm nevarnim sjv-ražmk iu vsaki ogrski vladi. Odslej bo grof l ista s ijen dokazovati, da ima res železno roko. Od-lej ne bo nic več pomagano samim napen'an em uetaic, ampak trebalo bo — žvižgati zares. V svojem pismu d j predsednika liberalne stranke, v katerem mu naznanja sroj izstop iz te stranke, pravi gret Apponvi, da mu ne dovoljujeta ne lastno prepričanje, ne politična dostojnost, da bi podpiral predlog grof* Tiaze. Xa < »grškem se pripravljajo zopet viharni politični dogodki. Moralno podkrep-»ena opozcija bo neizprosno nadaljevala z < hstrtiKcijo in vladi ne bo preostajalo dru-zega, nego da predloži kroni razpuščenje zbornice in razp s novih volitev. — Ker pa je na eni strani gotovo, da razvije opozicija najstrastnejo agitacijo, in ako ima nn drugi strani grof T.sza res tisto železno roko, na katero je tadi sam na migava) v predvčerajšnji viharni seji zbornice : potem je pričakovati na Ogrskem silnega volilnega dvoboja med vlado in opozicijo. Iz Hrvatske. Na shodu v Sv. Petru na Mrežnici je konstatiral kapelan Petreković, da uradniki pod sedanjim zistenoom ne smejo voliti po svojem prepričanju, a 1 , vseli volilcev so — uradniki. Zaradi teh besed (ki so popolnoma resnične) je bil govornik kaznovan z elobo kron! Tako se je zgodilo v eri »dobre in poštene uprave«. Iz Karlovca nam piše neki trgovec : Poslal sem bil na kolodvor hlapca, da odpravi neko pošilja te v. Na tovorni list sem bil napisal Kovinj in ne Rovigno; ali madjarski uradnik se je zadri na hlapca : >Naj pride tvoj gospodar sem, iztrgam mu ušesa, da se nauči pisati !« Pač krasni odnošaji so še vedno na Hrvatskem ! Pritepeni madjarski uradnik Be upa na tak način provocirati poštene domače trgovce ! Kes čudni so načini kakor dokazujejo ti Madjari na Hrvatskem, da so — vitežki narod ! Znamenite vesti iz Bosne- »Jedinstvo« v Spljetu je dobilo od — \ kakor zatrja — jako verodostojne osebe v 1 Serajevu nastopne vesti : Apel pDjde v penzijo. Naslednik mu bo FALL. Varešanin. Kutechera bo imenovan ' generalnim guvernerjem Bosne in Hercego-I vine. Tu »e vrse velike vojaške priprave za spomlad. Železnici Sarajevo Megjegje-1 Tvac in Megjegje YTardište (prva proti N. Pazaru, druga proti Srbiji) se graditi po dnevu in po noči. Sluti se, da se bo na spomlad marširalo v Makedonijo. Tu so Muslimani in Srbi mirneji nego kedaj. Tudi oni slutijo velike dogodke; uverjeni so, da sti Rusija in Avstro Ogrska v sporazumljenju in da se jima ne more nikdo protiviti. Minister Bu-rian pripravlja velike reforme Bosni na koriBt. Dnevne novice. A vd ijen ca. G. Josip vitez G o r u p p!. Savinjski je bil včeraj v avdjenci pri cesarju. Mestni sret. Sinoči je imel meseni svet svojo XIII. javno sejo. Po mestu S9 je širila govorica, da bo ta seja nesrečno izpala in to radi št. 18. No, govorica se ni uresničila, pač pa je bila seja precej viharna. — Galerija je bila natlačena z navadnimi mo retti. — Ob 7. uri je župan dr. Sandrinelli otvoril sejo in takoj na to je tajnik P tacco prečital zapisnik XII. seje. Na to se je oglasil za besedo svet. Za-nolla, kateri je živahno protestira! proti vladini prepovedi glede svobodnega italijanskega vseučilišča v loomostu. — Dejal je, da z otvorjeDjem tega vseučilišča niso dijaki nameravali prirediti nikake demonstracije proti Nemcem, marve5 poskrbeti svojim kul-• turelnim potrebam. Na to je žigosal postopa- j nje Nemcev nasproti častitljivemu starčku; prof. de Gubernatisu, kateri si je uaodil iti j med nje, ne oborožen z drugim, nego z roko-, piaom, pripravljenim za predavanje. Slednjič je dejal, da treba sporočiti popolno priznanje italijanskim dijakom v Inomostu, kateri sc nevstrašeno bore za italijcnsko vseučilišče. Predlagal je torej : I. da se dovoli 1000 K podpore d'jakom vseučilišča v Inomostu ; II. da se skliČejo zastopniki istrskih in primor- j skih občin v Trst na slovesen protest proti vladini prepovedi in proti postopanju Nemcev. (Gromovito ploskanje in odobravanje). , Na to se je oglasil za besedo svet. dr. Otokar Rvbar, kat9ri je dejal : »Tudi mi smo del mestnega sveta iu torej smo poklicani tudi mi, da protestujemo proti Burschen-i schafter-jem, kateri zatira jo i tal. dijake, odrekaje jim njihovo pripoznano pravico vzlic vsem političnim, kulturnim in literarnim zvezam. M ram pa tudi izjaviti, da se Italijani ne smejo pritoževati proti temu »faror teutoni-j cus« (vik na galeriji), ker bo bili vse do včeraj prijatelji istih Nemcev ! (Glasovi na galeriji : »Nikdar« !) Govornik je nadalje dokazoval, da so bili Italijani vsikdar zavezniki Nemcev proti Slovanom, le tedaj, ko so Nemci kizali kolikor toliko prijazneje l ce Slovanom, le tedaj so bili Italijani nasprotniki Nemcev. Navajal je Tatrtdjevo vlado, katerej so Italijani na vse možne načine nasprotovali, ker je bila Slovanom nekoliko prijazneja. »Ne bi bilo čudno«, dejal je govornik, »ako bi mi ostali hladni vspričo dogodkov v Inomostu, ako se pomisli na prijateljstvo Italijanov do Nem-j cev na škodo Slovanov. Sicer pa moram l>eleiiti, da to, kar delajo v Inomostu Nemci proti Italijanom, delajo Italijani tu proti nam (Glas na galeriji: »Semo in časa nortra !« — Smo v laetnej hiši. — Op. stavca: »A to hišo vzdržujemo tudi mi !«) Tam Nemci Italijanom, a tu vi Italijani nam Slovanom odrekate vsako pravico, odrekate nam pravico do ljudske šole. Torej ste vi, Italijani, v narodnem oziru ravno tako intolerantni, kakor Nemci, kajti ravno take in še hujše demonstracije nego ao inomoetske proti Italijanom, no se uprizarjale v Istri proti slovanskim deželnozborskim poslancem. l>ru. Rvbafu je odgovaijal avetova-lec dr. Venezian. kateri je dokazoval, da so tu Italijani na lastai zemlji, v lastni hiši. Slovani da hočemo udreti v njih teritorij, v njih hišItalijanski dijaki so šli v Inomost zato, ker so prisiljeni radi kulturelnih potreb, ker nimajo sploh nikjer drugje vseučiliških predavanj v svojem jeziku. Šli so torej, da se uče, a ne da potujčujejo nemški značaj InomoBta, ne z namenom, da udirajo v tuji teritorij, v tujo hišo. »Ako bi šli italijanski dijaki v kak tuji kraj z namenom, da vdirajo v tujo hišo« — dejal je govornik — »bili bi mi prvi, ki bi privolili, da se jih iz dotičnega kraja zapodi z brcami. (Viharno ploskanje na galeriji.) Dr. Rvbar je Venezianu odgovoril, rekoč da ni res, da so Slovani tujci v Istri in na Primorskem, temuč bo ravno tako v lastni hiši, kakor Italijani. (Glas na galeriji : »Sempio!« — bedak —). Dr. Rvbćr, ki je bil vže sedel na svoj stol, je vskliknil, gledaje župana in kazaje z odprto roko na galerijo : — Kultura ! ! . . Na to je župan stavil na glasovanje Za-nollova predloga, katera sta bila vsprejeta z vsemi glasovi izvzemši one ckoličanskih zastopnikov. Za tem se je oglasil za beBedo svet. dr. Spadoni, kateri je ogorčeno protestoval proti postopanju državnega pravdništva, katero je | zavBtavilo kazensko postopanje proti znanim obrekovanjem nekih listov. Vprašal je župana, da li mu je znano — kakor županu — iz kakih ozirov je državno pravdništvo za-vatavilo to kazensko postopanje. Župan je odgovoril, da državno pravdništvo ni občinskemu predetojništvu javilo vzrokov tega zavstavljenja, zato ker se ni občina prijavila kot zasebna stranka. Po tem odgovoru je dr. Spadoni še izjavil, da smo v Trstu v stanju »ex le.\«, ker sme vsak žaliti in obrekovati pnštene ljudi, ne da bi se mu bilo bati kake kazni. Ker je na to prišla na vrstn tretja točka dnevnega reda, namreč razsodba upravnega sodišča tičoča se volitev, je zavladala v dvorani grobna tišina. Župan je prijavil mestnemu svetu razsodbo, na kar se je oglasil za besedo svet. Depiera, kateri je kratko malo predlagal, da se ta razsodba izroči juridič-n?mu odseku v proučevanje. Za njim se je oglasil za besedo svet. dr. Slavik, kateri je spominjal meBtni svet na govor, katerega je on izrekel v oni seji, ko je šlo za verifikacijo volitev. Ker je bil on že tedaj izjavil, da volitve niso bile zakonite, a da vzlic temu ne bo glasoval proti konva-lidaciji in to iz razloga, ker se mej volitvami ni pripetilo nič na škodo okoličanBkih kandidatov, si je bil tedaj od slavne galerije pridobil naslov »Furbo« (prefiiganec) (Glas na galeriji: »Macaco !«-tepec) alednjič se je pa dokazalo, da je imel veudar-le prav, ko. je trdil nezakonitost volitev. »Sicer pa« —j — je dejal govornik — »bomo tudi mi gla- i sovali za izročitev te razsodbe juridičnemu odseku, samo priporočati moram temu odseku, da preuči stvar v kratkem, da slednjič konča to neznosco stanje tega še tako mladega mestnega sveta, kateremu pa že stoji pred očmi Btrašilo smrti. Stavljen na glasovanje je bil predlog svet. Depiera sprejet enoglasno. Takoj po tem glasovanju bo moretti zadovoljni zapustili galerijo. Pri petej točki dnevnega reda, t čoči se podpore društvu »Poliambulanza« se je oglasil svet. Gerdol, kateri je izjavil, da bodo on in njegovi kolegi glasovali za podporo, a priporočal je, da bi se na zdravniškej postaji postopalo bolj nepristranski, nego se je do-sedaj. Navel je slučaj, ko je zdravnik dejal nekemu človeku slovenske narodnosti — ki se je bil zatekel za zdravniško pomoč na isto postajo — se zasmehom : »Te diol, a ščavo?« (Te boli, kaj ne....?) Svet. Gerdoln je odgovoril svet. dr. d'Osmo, kateri je predsednik društva »Poliambulanza«. Dejal je, da ni mogoče, da bi se bil pripetil ta slučaj, ker na zdravoiškej postaji da se postopa se vsakim enako, naj bo Nemec, Slovan, ali Turek. Stavljena na glasovanje, je bila podpora priznana. O deaetej točki, tičoči se kredita sa nabavo K sesalk (pump) v okolici, se je oglasil svet. Goriup, kateri je predlagal nabavo še ene see-alke pri Piščancih. Asesor dr. Boccardi je opazil da bi ta eesalka stala 126 K. O glasovanju je bil Gori upov predlog vsprejet. Sprejeta je bila tudi XII. točka dnevnega reda, tičoča m napajališča za živino v Lonjerju. V to sviho je bila dovoljena avota 9520 K. Za tem je imel mestni svet tajno sejo. Bolezen g. M. Hubada. »Slovenec« doznaje, da bolezen našega dičnega glasbenika d i tako nevarna (kakor se je govorilo), da bi se bilo bati za [njegovo življenje. Tržaški dogodki v državnem zboru. V seji zbornice poslancev na Dunaju dne 17, t. m. je krščansko socijalni poslanec Prohazka stavil nujen predlog, v katerem podaja najprej nekoliko poznane zgodovine o zadnjih občinskih volitvah in uloženih uto-kih. Potem pravi Jpredlog, da glasila gospodovalne stranke v TrBtu oznaSajo raz3odbo upravnega sodišča kakor zgolj teoretično, katero da bi upoštevali še le o bodečih volitvah. Zato povdarja predlog, kako absolutno potrebno je, da vlada poskrbi, da se bo razsodba reeenega sodišča spoštovala. Zato naj razpusti sedanji mestni svet in njega delegacijo! Kajti, če je mestni svet nelegalno izvoljen, mora biti razpuščena tudi po njem izvoljena delegacija. Gospodovalna stranka da je sklenila, d* bo tudi v slučaju razpuščanja mestnega sveta puščala delegacijo dalje fankcijonirati, ako [ne bo ista izrecno razpuščena. Trebalo bi torej novih korakov do vlade in nove pravde na upravnem sodišču. Da se prepreči to in da ne bo vodila f novih volitev nelegalno izvoljena delegacija, zahteva predlagatelj naj vlada *z vso naglico poskrbi, da se uveljavi ras3odba upravnega sodišča od dne 28. oktobra 1908., in da ee mestni svet prisili v priznavanje te razsodbe ter naj vlada razpusti ta občinski zastop. V predvčerajšnji seji zbornice poslancev pa je isti poslanec Prohazka interpeliral radi tržaške okrajne bolniške blagajne. Interpelacija omenja pisma dra. Michaela Dapan-gherja v »Riformi«, v katerem pismu je isti dolžil to blagajno raznih nezakonitih činov :n jej je posebno očital, da je bolnikom vzkračala podpore. V istem listu je — pravi interpelacija — rečeni zdravnik dolžil okrajno bolniško blagajno falzifikacije dokumentov. Za vse svoje obdolžitve da je Depangher navel konkretnih -lokazov. Ali, če tudi jo zahteval sodno preiskavo proti Eebi, da bi mogel podali dokaz resnice, vendar niso na nikak način reagirali : ne uprava blagajne, ne magistrat, ne namestništvo. Zato je dr. Depangher v mesecu marcu u leži 1 pritožbo na ministerstvo za notranje stvari. Si le ! potem — bržkone po nalogu tega ministarstva — je bil dr. Depangher pozvan na namestništvo v Trstu na zaslišanje. — O tej priliki je Depangher povdar>l potrebo, da se stvar pojasni sodnim potom. Toda n:t-mestništveni svetovalec Conrad da ran je odgovoril: »Kaj sedaj, po enem letu, naj bi začeli mešati stvar ! Vi bi bili morali predložiti ovadbo proti okrajni bolniški blagajni na c. kr. kazensko sodišče, ne pa pisati \.o I listih«. Od tedaj je minolo — pravi interpcla-! cija — nad pol leta, ne da bi bili ne državna in ne občinska oblast kaj ukrenili v stvari. Ko se je o tgm povsodi govorilo, ko so govorile o tem novine, ko je bila o tem uložena interpelacija v mestnem svetu : tudi namestništvo ne more govoriti, da ni bih, obveščeno. Interpelacija očita namestnižtvu indolenco iu prikrivanje notoričnih zlorab in ! nezakonitosti. Interpelacija poživlja ministra za notranje stvari, naj da natančno preiskati to zadevo in naj da namestništvu v Trstu navodilo, da bodo dotične osebe, ki so odgovorne za dogodivše se nepravilnosti in nezakonitosti, pozvane na odgovor, in da bo okrajna bolniška blagajna poslovala odslej načinom, ki ne bo izzival pritožeb. Koroški trpin se oglaša »Mir« kon-statuje, da je drzno postopanje nasprotnikov konečno vzdramilo tudi koroškega slovenskega trpina. Oglasilo se je že lepo število občin, a narod se oglaša na shodih, ki vsprejemljejo resolucije v protest proti grdemu nasilju. Taki shodi so bili že v Pre-valjah, v Šmihelu pod Pliberkom, v Št. Jakobu v Rožu, v Tratah pri Glinjah in v Hodišab. Z ozirom na dejstvo, da sodniki nadaljujejo delo izključanja slovenščine in da slovenskim odvetnikom nalagajo globe, pripominja »Mir« : Gospodje sodniki naj nikar ne mislijo, da zoper tako krivično postopanje ni nobene pomoči. Culi smo nekoč o takozva« nem sindikatnem zakonu, ki varuje tisto stranko, kateri je kak sodnik po krivici napravil škodo. Zna se torej zgoditi, da bodo tiste troike, ki jih sedaj nalagajo dru. Brejcu, morali iteti ie lastnega .žepa. Potem bo šo- t vin zma konec ravno tak<» hitro kakor ae je nenadoma začel. Z dežele smo prejeli iz svečeniških krogov : Glasom vesti po listih je imenovan žup nikom pri sv. Antonu novem v Trstu dosedanji kapelan pri sv. Antonu starem, veleč, gosp. Trii" »n dr. Pederzolli. Torej ta duhovnik je dobil največjo in najboljšo faro v tržaško koperski škofiji ! V skoHjskem šema-tizmu 1. 19o3, na strani čitati je o tem gospini u : M. K. D. Pederzolli Triphon, S.' Theooi. Doctor. — Sacerdos Dioee. Spalat«. i Ta gospod torej niti ni uvrščen v svećenstvo trži škokoperske škofije. Oa je še vedno ud škofije splitske v Dalmaciji. Rojen je bil dne 14. novembra 1863, in mu je torej še le 41» let. Vrhu tega je mož odločno laškega mišljenja, da si zna nekoliko hrvatski. Župnija sv. Antona novega v Trstu je po velikem delu Biovenska župnija. In za to župnijo je presv. škof. dr. Nagi prezentiral tega dalmatinskega Italijana, ki niti ne zna slovanskega jezika. A izvrstnj domači duhovniki, ki so osiveli v škofiji ter znajo po štiri jezike, niso vredni, da bi bil jeden izmed njih dobil to župn'jo : Ironija ! Tako se pacifikuje v tržaško-koj»erski škofiji! Tako se v njej deli pravica ! Za kake malenkosti se moramo Slovenci še !e boriti, priči« dejstvo, da je trebalo naporov državnih poslancev, da so na St i nt m in davčnem poslopju v Slovenjem Gradcu na Spodnjem Štajarskem dobili tudi slovenski napis, da so torej dobili nekaj, kar je samo ob sebi umevno v okraju, ki je — -dovtnski. Celo take samo ob sebi »umevne« stvari moramo še-le puliti iz roke tej pre-siavLi vladi ! Tmestno vsklika »Slovenski Goepodar« : In tako vlado naj bi mi podpirali ! ! Za makedonske begunce so nadalje darovali sledeči gg.: I Fr. M. 2<> K, Hrovatin Miha 1 K, Plaskan 1 K, Simon Ribaric 1 K, Godioa Stanko 1 K, Pavel Hočevar 1 K, Kravos tran 60 st., Janko Trcšt 1 K. — Prej izkazanih 350 kron 60 stot. — Skupaj 378 kron 'Ji) stot. Predavanje o potovanju po Rusiji. »Slovaasko planinsko društvo« v Ljubljani je priredilo v sredo zvečer zabavni vtčer, ki je ;,'l mnogoštevilno obiskan izlast: za to. ker je b i s napovedano predanje gospoda župana Ivana Hribarja o njega potovanju v Rusijo. Predavaoje je b lo zanimivo in s » mu poslušalci sle iili z najveČo pazljivostjo. Toda go- j spod predavatelj je moral prekiniti pteda-vanje radi pazne ure :n bo nalaljeval prihodnjič. ikademleno društvo »Slovenija« na Dunaju priredi svoj III. redni občni zbor v torek dne 1. decembra t. i. Lokal : »Budjev. t pivnica«, VIII. Alserstras?e 59. Zsčetek ob 7. in pol uri zvečer. Slovanaki gosti dobro došli! ! Zavarovalnica goreje živine na Op-ointh bo imela v nfdeljo dne 2'J. t. m. izreden občni zbor v pn sporih g. deželntga p »s an<*a g. Ivana Goriupa na Opčinah ob 1. uri f>op. s sledečim doevnim redom 1. Nagovor predsednika. 'J. Poročilo tajnika radi netreČ, ki bo doletele društvo to leto. -i. P.^ssimični predlogi in želje radi podpore. V zvezi z občnim zborom bo tudi v istih pr istorili javen shod, na katerem se bo posvetovalo in sklepalo o vprašanju razdelitve občinskega sveti (gmajne* med posamične p*>«estnike. Č italnica v Idriji je minole nedelje •otvonia svoje nove prostore. Prostori so veliki, e ektrično razsvetljeni in odgovarjajo vsem modernim zahtevam. liti sestoje iz velike dvorene, male dvorane, ene predsobe k tej in sobane za čitanje. Otvoritvena s!av-noet je ;zpala sijajno. Pričakovati je, da bo čitalnica odslej najugodneje povspeševala socijalno i vljenje v Idriji. Za svetoiransko podružnico sv. Cirila i n Melodija nabralo ss jc v »Narodnem domu« na Martinov večer 5 K 60 sr. j .b ca zaključnem večeru »Kroglar»kega kluba« 17 K. S k ti pa j 23 K 30 st. \a občnem /boru »Podpornega društva za -lovenske visok ošelee v Prag!« s<> bili i e voljeni v odbor : g. Frančišek Tona« š: Ini visi inžener, predse°/0. Štrajk delavcev in delavk predilnice v Ajdovščini. (Dopis). Pred nekoliko dnevi je vodstvo tuk. predilnice razobesilo nov poostren tovarniški red. V § 10. in 15. je določeno, da oboleli delavec ali delavka dobiva 20 tednov denarno podporo; po 4 tednih pa sme vodstvo, ako hoče, dati dc-tičniku delavsko knjižico in ga smatrati s tem odpuščenega. Delavci, posebno pa še tisti, ki sj od mladosti v delu, in so od tedaj vestno plačevali v bolniško tovarniško ^blagajno čutijo se po pravici hudo prizadete. Na primer : ako je kdo že 30—40 let v tovarni, postaja seveda Btar in izrabljen ; zato postaja vodstvu nadležen. In če se pripeti s^čaj, da je obolel in ostal bolan 4 tedne se ga vodstvo po omenjenih pravilih lahko iznebi, če tudi je \ sa nada, da mež ozdravi in da bo mogel zopet delat". Vsled zgoraj navedenega zbralo se je v nedeljo dne 15. t. m. 150 delavcav ter se ^oialo do vodstva uložit protest proti novemu redu. Zahtevali so, naj se v teku istega tedna omenjeni red odstrani, drugače da zaustavijo delo. Ker pa vodstvo ni hotelo ugoditi t«j zahtevi, so delavci, ki opravljajo ponočno delo, prejemši svoje plačilo, res zaustavili delo kmalu po 6. uri zvečer. Na t j bo se zbrali v Ajdovščini ter izvolili 10 zaupnikov iz Bvoje srede, ki naj se nadalje pogajajo z vodstvom. V ponedeljek ob 8. url zjutraj eo 66 (po dogovoru) tudi oni delavci in delavk?, ki delajo po dnevu, zbrali na trgu v Ajdovščini ter so se skupno, z odbranoi na čelu, podali pred tovarno. Po poldrugournim pogajanju je vodstvo ugodilo zaupnikom de lavcev, da se novi red odstrani ter določi drugi, katerega je predložiti vodstvu v pre-gled. — Delavstvo je vzelo to na znanje, se razšlo mirno ter je ob 6. uri zvečer zopet I pričelo svoje delo. Ćeprav tukajšnje delavstvo ni organizi rano, se je štrsjk vendar rešil mirno in delavcem v čast. — Zaslugo na tem moramo prizaati tudi tukajšnjemu vodji orožnikov, goapedu l'atervergerju, ki je z dobrohotno besedo pomirljivo vplival. Veliko je še krivic, ki jih mora prenašati delavstvo radi nekaterih priliznencev in hinavcev, ki se hočejo prikupljati vodstvu ; zraven tega je prišel od gospodarjev še ta notranji red. Vse to je prisililo delavstvo, da Be je poslužilo sredstva štrajka. Apeliramo torej n* ravnatelja tovarne, ki si je v tem kratkem času, odkar je med nami. pridobil vse naše zaupanje, naj ne daje vplivati na-se po priliznenih in upošteva pravične težnje delavcev in delavk, da ne bodo siijeni v štrajk, kar je na škodo gospodarjem in delavcem v žrtev. T', delavstvo, pa ostani složno in trezno kakoršno si se pokazalo na dan štrajka! Prijatelj delavstva. Gospodu Faust in u t Podgradu. (Dopis). Če si stopil na kačo, se svija. Tudi naš slavni Faustin se je zvil, ko smo ga malce pritisnili s poročilom o nesreči, ki se je zgodila po nemarnosti našega poštarja Faustina Pe-techa. G. Faustin Vam je poslal popravek, v katerem je — sklicevaje se na ^ 19. tisk. z. — tajil resnico. Obrnili smo se namreč do ponesrečenca g. Julija Petriča za pojasnilo. Ta nam potrja v daljšem pismu, da je bila nesreča, ki se je dogodila s poštnim vozom, še huja nego je bilo opisano v »Edinosti«. G. Petrič se je poškodoval na glavi, na levi roki in na obeh nogah, Da niso o pravem času odvalili voza z njega, bi se bil siromak zadušil. Vzrok nesreči pa je bil ta, da zavora voza ni funkcionirala, ker je bila pokvarjena. Iz Petričevega pisma smo 8e torej uve> rili, da ni resnična ni ena bese la v popravku gospoda Faustina Petecha. Mesto da trati čas s popravki, naj raje gleda, da bo poštni voz v redu, da se ne zgodi danes jutri še kaka huja nesreča. To mu svetujemo v njega lastnem interesu, ker bi se mu sicer utegnilo pripetiti, da pride v navskrižje s § 431. k. z., ki govori o prestopku zoper varnost življenja. z Bogjm, dragi prijatelj Faustin ! Dokazano je, da so v obče priljubljene in povsod razširjene k a p 1 j i e e sv. marka iz mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg, najpotrebnejše sredstvo v vsaki hiši ter prva pomoč vsakemu bolniku, kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred ne znanimi boleznimi. Opozarjamo gg. čitatelje na današnji oglas mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg št. 44. Trgovina. Kor/.na poročila dne 27. novembra. Tržaška borza. Nanoleoni K 19.051/..—19.081/*, angležke lire K 23.94 do 23.98, Lond »n kratek termin K 239.30—239.95, Francija K 95.00—95.30, Italija K 95.10—95.45, italijanski bankovci K 95.15—95.45, Neme ja K 117.06—117.35, nemški bankovci K 117 00—117.30. avstrijska ednotna renta K 100.40—100.70. ogrska kronska renta K 9S.30—98.^0, italijanska renta K 101.90—102.30, kreditne akcije K <579.--682.—, državne železnice K 669.--672.—. Lombardi K 88.---90.—, Llovdove akcije K 7:S0.--740.—. — Srečke: Tisa" K 327—332.—, Kredit K 473 do 482, Bodenkredit 1880 K 294.--299.. Bo- denkredit 1889 K 288.--293 —, Turške K 142.50 do 144.50, Srbske 2% K —.----—- Dunajska borza ob 2. uri popol. : včeraj tfaiifs Državni dols v papirju 100.50 100.50 „v »rebru 100.35 ; 100.35 Avstrijska renta v zlatu 120.55 ; 120.55 v kronah 100.45 100.50 Avst. investicijska renta 392.65 92.70 Ogrska renta v zlatu 4°',, 118.60 ' 118.55 v kronah 4"0 98.4« i 98.40 renta 3'/« 89.55 89.65 Akcije nacijonalne banke 1K17.-- . 1612.— Kreditne akcije ':• 676.75 680.75 London. 10 Lstr. ^ 239.47*/. 239.527- 100 državnih mirk - 117.15 J 117.15 20 msrk ' i 23.43 23.45 20 frankov 19.0« 19 07 100 ital. lir - ; 95.30 95.25 Cesarski cekini • 11.33 11.33 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) 3* „ franeozka renta 97.90, 5% italijacsku renta 104.02, španski exterieur 90.60. akcije otomanske bauke 598. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice _.—. Lombardi 03-— unificirana tu.ska renta 88.0;"». menjiee na London 251 H5, avstrijska zlata renta 102 90, ogrska 4°/0 /lata renta 102.05, Liinderbank 4.80. turške srečke 139.50, parižka banki 11.27, italijanske noridijonalne akcije 68.5. , akcije Rio Tinto 12.13. Mirno. L o n d o n. (Sklep ) Konsolidiran dolg 88l5/,6 Lombardi 3'/s, srebro 261 a špa iska renta 89%, italijanska renta lOS.1.^. tržni diskont 4.—, menjiee na Dunaju 24.2\ dohodki banke —.—. izplačila banke —. Vzdržano. Tržna poročila 27. novembra. Budimpešta. Pienica za april K 7.69 do 7.70. Kž za april K 6.68 do 6.69, za maj —.— do —.—, Oves za april K 5.49 do 5.50, za maj i\ —.— do —.—- Koruza za maj K 5.18 do 5.19. Pšenica : ponudbe srednje —.— ; povpraševanje : slabo, mirno, prodaja 10.000 met. st. — Draga žita nespremenjeno. Vreme: veter. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos goo 1 average za december 301/-. z-t marec 3111 za maj 32—. za september 323 47 vzdržane ; kava Itio navadna loeo 117.30, navadna reelna 31.34. navadna dobra 35.37. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good average za november po 50 kg 38.— frk. za marc 38.75 frk. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za november 16.85, za december 16.90, za marc 17.45. za maj 17.65. za avgust 18.05, za oktober 18.25. Stalno (Vreme: oblačno.) London. Sladkor iz repe surov 8Sh. Java 9.06 Sh. Stanovitne. ti 1 a dk or, tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 65.25 do t>7.—• za september K —.— do —.—. nov.-avg. 65.25 do 65 75, Concaas; in Melispile promptno K 70— do 71 — . za sept. K —.— do —.—. nov.-avg. »17.30 do 67.80, N e w - Y o r k. (Otvorjenje.) Kava Itio za bodoče dobave. Praznik. Vzdržano. Nespremenjeno. 5 stot. poviSka. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.50, rž za december 15.—, za januar-februar 15.—, za januar-april 14.75 t mirno i. PSeaica za tekoči mesec 20.35. za december 20.65, za januar-februar 20.f)0, za ja-nuar-april 23.65 tmlačno). '— .Moka za tekoči mesec 2».:fO, za december 2S.35. za januar-februar 28.25, za januar-april 28 oa (mirno.). — Repično olje za tekoči mesec 53.25, za december 53.—, za jauuar-april 53.—, za naaj-avgust 53.— (mirno.) Špirit za tekoči meaec 39.—, za december 3S.—, za jan.-april :i8.—, za maj-avguat 38.50 (.mirnoj. — Sladkor surov 88" uso no 9 23—23*/4 (mirao), bel za tekoči ^ me«ec 25.87 za decemb. 2»i.— (mirno) za januar-april 26.V ., zji maj-avgust 27.50, rafiniran, r.71;,—58. — Oblačno." Plovbene vesti. Brzojavi dne 26. novembra. Ll« vdov parni K Kleopatra na f>" tavanj u v Durban, je odplul včeraj tam iz De.agoa-zaliva. Llovdov parnik M. Valerija na potovanju v Robe, je odplul vCeraj iz Sueza v Aden. Trgovina se zaklanimi prašiči. Včeraj 27. novembra je bilo pripeljanih na tržaški trg 305 prašičev. Kupčija je l»»1 a jako dobra in živahna. Prodalo se je ak-oaj vse; ostalo je neprodanih okolo 60 prašičev. Cena od 116 —120 k. Na trg je prišlo samo lepo blago. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi zz=z ulica Tesa št. 52. A. (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Cnstrovan cenik brezplačno ln franko. " Svoji k avojim! [ zaloga ! pohištva > dobro poznane : toTame mizarsie zadruge t Borici (Solkan) [ vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^nton Černigoj > Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) > št. 1. hiša Marenzi. : Največja tovarna pohištva primorske dežele. > Solidnoat zajamčena, kajti les ae oaufi * v to nalašč pripravljenih prostorin b tem-I peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, > dernl sestav. Konkurenčne o&ne. I BT Album pohištev brexplaft«n. "V® Najboljši in najpopolnejši glasovirji (pianitii) se v kupijo najceneje proti takojšnemu plačilu ali iiii mesečne obroke (tndi na dc/.elo) neposredno tovarnarju HENRIK BHEMlTZ-u c. kr. dvornem založnikr glasovirjev ipianinov) v TRSTU. Borzni trg št. 9. x £v<'tovuu razst.-tvu v 1'arizu 190:;. uajviije »nllikoviiiijt- A »^i'O-, 0»<-rskt' rx uUisovirjc. i ' TRST — ul. Paduina 19. TRST AVI ANO & SCHEGA tovarna ščetk in čopičev Prodaja na debelo in drobno. U^odue cene. TRST — ul- Padiuna 19. TRST. Zlatar Dragotin Vekjet (C. Vecchiet). TRST. — Corso št. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. Sprejemu vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih nr. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odraseene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slite na porcelanastih ploščah za spomenite. Najnižje konkurenčne cene. Zalog-a glinastih pećij ▼ m I ćriih »-»dikostih načrtih in barvah ter razno- v: -tuili t Igm za prevlećenje štedilnih ognjišč is --«- : .;m ci't:!i tovarn. ZeUi trpežno blago, cene zrne-- «■. Pf■ vljajo se tudi 5teirlna ognjišča in •prejemajo v-akovrstne poprave .-•lavnemu občinstvu v mestu in na deželi p iporoča se najtoplije. PETEK VEKIOX TRST — Ulica Chiozza štv. 14. elo.....pi 40 nvfc. za oa dom.......»36 » i-:rs*i teran I. vi ste ...» 36 » za na dom.......» » nad 10 litrov......» 2i> » dalmatinsko I. vrste ...-.» » za na dom ...«....» 32 » ua i 10 litrov......»2« » Priporoča se krčmarjeni in trgovcem za prodajo na debelo, tlavneum občinstv u pa za mcot^ubrojni obisk. Na razfMjlego so vedno topla in mrzia ;edi!a. Krčma 'e odprta vsak večer do p< looči. I dani Josip F ur lan, krčmar. prodajalnlca fzgotovljenih oblek illa Gitta Hi Trieste" " tvrdke XX EDVARD KALASCH XX X Via Tor rente št. iS X X nasproti gledališču „GOLDON!" X ^^ s krojačnico. kjt-r t»e iz* ršujejo ovitke pi» meri in i aiugodnejših ceniti. V gpr< dujtlaici ima tudi zalogo pe rila za delavski stan po izvanredno C nizkih cenah. Izbor boljših in rjS A navadnih »novij. M X VELIKI IZBOR -^C K Sizgotovijenii hlač za delavce K kafcur tudi blaga za hlače, ki se na- ]X ^^ pravijo po meri. ^ w AtUruoTMU krojaeniea. w if tf V VlfififlflfIfifV XXX Moderci Viktorija* in .Radikal po 50. 1.70. gld. 1 25. 1 30 1 50. 1 80. 2 20 3 — in 4 20 VELIK IZBOR vse! Dretlmetov za m m zimo. Volneni bligo v»;eh vr-t in različnih ceo tudi rji »tik*. *!i »en^iie oltbke, barbant b?l in barvan } .ane iu volnere ~erpe /.» žeuskr. zimske rokovice pletene ali od kožče. volnene U»nba/,eve in barhantoe jope in spoinje hlače itd. ter različno perilo Jakob K len ene, manifakturna prodajalnica TRST u. A utoni«* št. 1. — TRST V a zahtevo franko vaorci in ceniki. ! TRGOVINA Z ŽELEZJE3I CARL GREINITZ NEFFEN 1 Corso štev. 33. podružnica Trst. ' Piazza Goldoni 2. i Priporoča svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbinstvo traverze, zaklepe, železo za kovače, stare žtleznične šine, držaje in ograje, \od-njike, pumpe, železne cevi itd , vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peci in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne pohištvo in pred ognjem varne blagajne, nagrobne križe in ograje ter orodje za vsako obrt. -Na najvišje povelje Njegovega c. in to. apostolska Veličanstva XXIII. ces. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, zakonito dovoljena, obsega VMiS'2 dobitkov t irotovini v skupnem znesku .'>12.880 kron. Glavni dobitek znaša t gotovini : 200.000 kron Žrebanje nepreklicno dne IT. decembra 1903. Jedna Srečka Stane 4 krone. Srečke ?e dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaiu, 111.. Vordere Zollaints-strasse 7 in v loterijskih kolekturah, v tobakarnali, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. ; igralni načrti gratis za kupce srečk. Srečke se dopošljejo poštnine prosto. C. kr. ravnateljstvo loterijskih dogodkov oddelek za državne loterije. Prva kranjska z vodno silo in turbino delujoča itovarna stolov tvrdke Fr. Švigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko, ■ priporeča al. < beinstvu, prečast. duhovščin', imejiteljem lin predstojnikoju zavodov in šol, krčmarjtm in kavarna rjem, ravnateljstvom uradov, g». brivcem iti. itd. natančno in trpežno izvršene stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. itd. po karnajbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega r lef-a, poljubno likano ali v naravni boji imitirano. Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja. Na željo posije tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naroeevaleeni na debelo dovoli se znaten popust. Podpirajte dražbo Cirila in jffetoda! == Zdravje je največje bogatstvo! ===== Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nedose* Iji v e feapljice sv. Marka se uporabljajo za notranjo in zunanjo rabo. Posebno odstranjujejo trganje po kosteh, nogah in rokah ter (zlravjo vsak glavobol. 1'eiuifjo blagod-jno pri boleznih v želodcu, ubbžijejo katHr, umit ujejo blevatje i u lajšajo uiduuo. P.njK š 11* jo prebav 1 anje, čistijo kri ) in e e*a. Odvajaj > velike in male gliste in I vse b«lf zii piovzročeue od glis:. l>elti|ejo j izvršno pr< ti hripav« s;i, zdravijo vse bolezni u --------j na jettah. »koliko« in Lrganje v želodcu. Odstrao j > vsake mrzlic« m v-«n j bolezni izvirajoče z rorzijee. Najbolje sredstvo grnti maternici in ma.lroi u. Te kapljice n*» rranjksti v n< b^ni tnts:ni i" kmečki hiši. Dobiva se P«mn v mestni lekarni r Zasrebu. Na'očda rai s-* na* o li* : Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg 44., v bližini cerkve sv. Marka. I Denar naj se pošilja naprej «lr»eače ne pošje po povzetju. Manje kot jena je »ledeča franko na v«»ko pošto: V2 steklenic K 4 —, 24 UskUnic K S.--. :)6 «tcklenie K 11.—, 84 stekhnie K 14.60. 60 steklenic K 17. — . I N 51 razpolago je tisoče in tisoče priznaJnib pisem, ki se ne morejo vssi priobčiti, zato nave- | demo samo imena nekater-h gg.. kateri so s pesebnim vspebom uporabljali kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan haretinči«'-. učitelj ; .lanko Kisur. kr. nadgozdar : Štefan Barčič, /upnik: Ilija Mamič, opaukar: Zofija Vukelič. šivilja; Josip Seljanovič, kmet itd. Mestna lekarna. Zagreb, Markov tri 44, v bližini cerkve sv. Marka. - Zdravje je največje bogatstvo! - Ulica Nnova štv. 2 O. Zaloga pristnih štajerskih piščancev, purančkov, kopunov, kokosi, rac, gosi) in perutnine vsake vrste bodisi žive ali oskubljene. _Prodaje na debelo in drobno. Ulica Xuova štv. 20 (vogal ul. Ponterosso). r Mnop denarja! ^ do 1000 kr^n na mesec zamo-rejo častno zas u/.iti osebe vsakega stanu, I tudi kor. postranski 7.HS UŽ3k). Natančneje pod .„Reell 107" na Annoncen - Abthelung des MERCUR. Stuttgart, Bergstr. Naznanilo. 1). Zalazni); Kanfanar preskrbuje /.c več let let vinskim trgovcem iti gostilntčarjem nakup 111 pošilja tudi malim odjemalcem naravna istrijanska vina po ni/ki ceni. Stvarna pojasnila brezplačno. Narodna gostilna in prenočišče v lastni hiši nasproti postaje. IV_ Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica delTIndustrht št. 1. - Trst. Cementne plošče umedene od 2;") in 33-cm, šestvogaine plošče od 20 in 'Jo coi po K - Plošče v risanjih po dogovoru. — 8e ne boji nikake konkurence bodisi .glede cene ali kakovoBti blatra. Urar F. Pertot Torre bianca Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, 7.1ate tire od 8 gld. naprej. Izbor stenskih ur, regolatoijev i. t. d. Popravlja \ s iko-vrstne ure po jako zmerni ceni. 30 malih stanovanj ? i*,: kuhinjo se takoj odda v ulici lndustria iu ul. Guardia v bišah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani 5t 20 A, I. nadstr. od 1—2 in 5—7 pop. Zdravnik za želodec! Je eden iz najžlahtnejšdi zelišč pripravljen tVaneozki liker, ki \ jako dobro utrjuje »leiovanje želodca. J^ii odpravlja žrlodčaa motenja ter povnpešuje v<>!jo do jedi, utrjuje telesre moč , j.o-večuje težo i^U ter spf« h jači ves človeški^/.!veni s sn »*>. Zdravnik ža želodec (Hladen doktor) redno vživan (lontse vedno dobi o Manje. Cena steklenic K 2. . steklenice K b. . stekleni 5 K !>.—. Pošilja po vovzet'u ali ni-eduUč-lu t;e'i«>rrdn:i naloga m. Feith, Dunaj? VIL Marialiilferstrassfi št. 38. ! -^ --------- Pozor! 395 komadov samo gld 1.85. 1 krasn» ura s. 24 urnim tekom s poarebrne n», verižico ; 1 krasna spila za kravate se sitnili bin^ri ; 1 prstan s p »uarei. kamnom za možke ali ženske; 1 garnitura gumbov za manšete, srajco in ov atnik. jamčeno iz .'! doublt zlata : '"> žejnih rut iz pristnega platna; 1 krasna pisal a oprava iz niklja 1 lepa toiletno ogledalo z etvijem in lepim glavnikom; 1 It^po dišeče toileltio milo: 1 beleinfca: 12 fcjmadov umetnih >lik najzuaa.enitejldi mož sedanjega časa ; 72 pisalnih peres in še 2!><> različnih komadov, koji so v hiši koristni. Pošilja po povzetju ali predplačilu. H. Sping-arn, Krakov 43. Kdor vzame 2 ovitka, vdobi po vrhu en n ž z: 2 rezili, ako se vzame več ovitkoov se priloži vsakemu po en tak nož Zatokaj: ne ugaja, se denar takoj vrne. ,LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovpl&čani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja t«! vrtite rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz PromdM izdaja k vsakemu žrebanju. - Špitalske ulice štev. 2. = Zamenjava in eakomptuje Daje predujme na vred. papirje. izžrebane vrednostne papirje in vnovčujezapale Zavaruje srečke proti kurzni - kupone. ------1 Izgubi --r Vlnkuluje In divinkuluje vojaške ženftninske kavcije. Rmk.om.pt in Inka ter menic. Bor~-im naročilu. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ueodnim obrestun. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ~ 1 -dne vzdiga. ' ■ - ' " —— Promet m čeki in nakaznicamL