Poštnina plačana v gotovini Leto LVI
V Uubl«'-^. v torek, dne 16. oktobra 1928
Št. 237. z. izdala st.2om
Naročnina
Dnevno Izanja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska izdala celolc no v Jugo-slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i stolp, pelli-vrsla moli oglosl po 130 In 2 D, več|l oglosl nad 45 mm vlSlne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pn veCiem □ narocnu popusi
Izide ob 4 zjutraj
razen pondel)Ka in dneva po prazniku
Uredništvo je v Kopltarievl ulici SI. 6<111 Kokoplsl se ne vračalo, nelranklrana pisma se ne sprejemalo Uredništva lelejon SI. 2050. upravnlSIva SI. 2328
Političen list sza slovenski narod
Uprava je v Kopitarjevi ul.SI.ti Čekovni račun: L/uhllana Stev. I0.050 In 10.349 za Inseiale, SarajevoSI.75ti3, Jafjreb St. 39.Oll. Vrana In Uunal St. 24.797
Cerkev se vrača vFranciio
Dr. Ahčin. — Pariz v oktobru.
V	francoskem časopisju je zopet enkrat ostro završalo. Levica in desnica sta se vznemirili. Znova je doprinešen dokaz, da se ob križu neizprosno ločijo duhovi. Katoličani vsega sveta moremo bili nadvse veseli, da je francosko prostozidarstvo, ki je stoletja bilo vodilno v boju zoper Cerkev, danes potisnjeno v tesno defenzivo. Sovraštvo in krivica ne moreta trajno opajati človeških src, ki so ustvarjena za pravičnost in ljubezen. Ni dvoma, da je novi uspeh francoskih katoličanov le etapa na zmagovitem pohodu. Mučeniška francoska Cerkev gre svobodnim dnevom nasproti.
Zakaj pa trenutno pravzaprav gre?
V	proračunskem načrtu za leto 1928-29 sta v finančni zakon vstavljena člena 70 in 71. Njuna vsebina je sledeča: katoliškim redovom oz. kongregacijam, ki se posvečajo inozemskim misijonom, je doovljeno, da imajo v Franciji svoje novicijate, kakor tudi druge hiše in naprave, ki so v to potrebne. Poleg tega se Cerkvi vrne zaplenjeno premoženje, razven onega, ki se je v tem času porabilo v dobrodelne namene in v občo korist. Tega seveda ne bo več veliko, ker so večinoma cerkvena poslopja spremenili v lajične šole in druge državne zavode. A vendar gesta je tu, ki priznava krivico, storjeno Cerkvi in išče sprave.
Toda, kakor hitro se je zaznalo za vsebino omenjenih členov novega finančnega zakona, že so se vzbudili protiverski instinkti. V radikalnem časopisju se je pričel sistematičen napad. Na čelu vseh se je postavil »Le Quoti-dienc, ki je glasilo ministra prosvete Edvarda Herriota. Vrs-iili so se dolgi članki, kjer je Pierre Bertrand dokazoval, da je treba republiki ohraniti revolucionarnega duha, lajično in protikb rikalno, da ne bo francoski narod dopustila se stopnjema na tak način uničujejo velike Pridobitve modernega napredka in kulture. Kar se da živo je slikal temne sence jezuitov in kapucinov, ki se kradoma plazijo, da zasužnijo ubogo domovino. Po deželi so pričeli prirejati shode, kjer so se sprejemale resolucije, da je treba ohraniti v vsem obsegu zakone iz leta 1901. in 1905. (Combesovi proticerkveni zakoni, nasilna ločitev Cerkve in države, oro-panje cerkvenega imetja). Šli smo v vlado narodnega bloka. Tako so izjavljali, ker smo zaupali Poincareju, da bo vodil vseskozi napredno politiko lajicizma. A če se to ne zgodi, bomo izvajali posledice. Kakor smo pred 4 leti vrgli Milleranda, ki je hotel inavgurirati klerikalno politiko, tako bomo sedaj Poincareja ...
Da, pred 4 leti je padel Millerand, ker je hotel biti malo pravičen Cerkvi. A nekaj mesecev po novih volitvah je Francija obnovila diplomatične stike z Vatikanom. A tu se ravno pričenja komična drama kullurnobojnih radikalnih framasonov. Najprej je treba vedeti, da je francosko ljudstvo, ki ga oni kličejo na pomoč, če izvzamemo njihove ožje strankarje — na radikalne trombe ni kar nič zganilo. Še več. Vodilno francosko časopisje, o katerem nihče ne more trditi, da je klerikalno, je ostalo tiho ali jako rezervirano. Vsak ve, da tiči v grmu drug zajec. Kartelisti s Herriotom na čelu bi radi znova prišli do izključne oblasti. To je vse! Leta 1924 se jim je za nekaj mesecev tudi posrečilo. A tista vlada je prinesla Francozom v notranji in zunanji politiki, ki jo je vodil Herriot sam, veliko nesrečo in zmedo. V znamenju popolne nemoči spričo velikih državniških nalog, se je zrušila. Moral je priti znova Poincare, da je napravil red in rešil frank. A sedaj, ko so se razmere zboljšale in ustalile, bi pa ne bilo napačno, tako misli g. Herriot, znova vzeti državne vajeti v roko. — Tega se pa vsi resnični patrioti boje in si nihče ne želi novih nevarnih političnih eksperimentov. Zato tako enodušen molk tudi pri listin, ki drugače radi slišijo na protiklerikalna ušesa.
Nasprotno pa časopisje, ki je katoličanom naklonjeno, v zadevi sami prehaja v odločno ofenzivo, predvsem vplivni »Echo de Pariš« in »Figaro«. Vsi poudarjajo, da tu ne gre za kake koncesije ali privilegije, ampak za golo pravičnost, ki jo je kulturna družba dolžna Cerkvi. Zakaj naj baš proti katoličanom veljajo izjemni zakoni? Po kakšnem pravu naj bo ravno dovoljeno Cerkvi krasti to, kar je njenega. O iskrenem patriotizmu francoskih katoličanov ne more nihče dvomiti. Borili so se zveslo za domovino, vedno v prvih vrstah in vsa bojišča so orošena s krvjo redovnikov in duhovnikov, ki so padli za domovino. — In komu se ima /.ahvaliti Francija /.a ureditev svojih kolonij in spet za vso kulturo med kolonialnimi narodi, če ne katoliškim misijonarjem in misijonarkum! Tako in podobno do-
Zeppelin u Rmeriki
v Newyork, 15. okt. (Tel. »Slov.« ob 7.45.) Ob 18.22 srednjeevropskega časa so zagledali >Zoppelina« nad Newyorkoin. Nato se je obrnil proti sever« in je javil svoj položaj, ko je. bil oddaljen fiO milj od rtiča Hatteras na Novi Fundlandiji. Pozneje je javil položaj, ko je bil oddaljen 300 milj od te točke. (Ob 7. uri srednjeevropskega časa.) Poveljnik zrakoplova dr. Eckener jc radiografično sporočil, da leti s hitrostjo 37 in I»ol milje na uro ter tla bo pristal na vsak način na newyorškem letališču.
v Newyork, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Nevvvork javlja o mestu, kjer se je nahajal momen-tano »Zeppelin«, sledeče: Ob (5. newyorškega časa 135 milj vzhodno rtiča Hatteras. 01» 7. 100 milj vzhodno in ob 8 samo še 50 milj vzhodno.
v Washington, 15 okt. (Tel. »Slov.«) Ob 18. srednjeevropskega časa je letel »Zeppelin« nad Washingtonom v smeri proti Philadelphiji. Brezžična brzojavka pravi, da bo ob 22. uri zrakoplov dospel v Lakehurst. Nad Newyorkom ne bo letel.
v Newyork, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Po poročilih vremenskega urada je imel »Zeppelin« na vsej poti močen nasproten veter, ki je včasih nevtraliziral vso hitrost zrakoplova. Ker je krmilna ploskev pokvarjena, je trpela tudi zmožnost krniarenja, posrečilo pa se je, to napako odpraviti. Bojazen, da je zrakoplov od sobote ponoči izročen vetrovom, je po poznejših poročilih neutemeljena, vendar je pa bil boj z vetrovi in viharji zelo težak. Stabilizacijske ploskve so se morale včeraj še enkrat popraviti, V mornariških krogih se naglaša, da je dr. Eckener v nekem oziru lahko zadovoljen s svojim poletom. Zrakoplov potuje sedaj že okoli 100 ur in je s tem dokazal, da jc zgrajen z enormnimi varnostnimi faktorji. Ravno dolgotrajna možnost poleta jc bilo ono, kar so iskali tehnični krogi.
v Washington, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Ko je Zeppelin« letel nad glavnim mestom, mu je prebivalstvo prirejalo viharne ovacije. Predsednik Coolidge je poslal Hindenburgu in dr. Ecke-nerju brzojavne čestitke. Nad Washingtonom je letel zrakoplov v višini 300 metrov. Poškodba na krmilu je jasno vidna. Nad Philadelphio se je pokazal »Zeppelin« ob 20.40. Prebivalstvo ga je živahno pozdravljalo na vseh strehah in cestah. Zrakoplov je zopet dosegel normalno hitrost.
Na vest, da se bo zrakoplov pred svojih pristankom pokazal nad Newyorkom, se je začelo zbirati prebivalstvo ter se pripravlja velik sprejem. Pcvscd je videti ra cestah in nebotičnikih množice ljudstva, ki z daljnogledi preiskujejo obzorje. Točno ob 16. newyorškega časa je »Zeppelin« dosegel Newyork Poškodovana stabilizacijska ploskev se jasno razločuje. Vidi se, da zrakoplov lahno omahuje, kar je znamenje, da se mora bcriti proti hudemu viharju. Prebivalstvo mu pripravlja neštevilne šopke, dr. Eckenerju hoče darovati tudi avtomobil, kakor je pač ameriška reklamna navada Iz VVashingtona sc peroča, da so tam iasno videli veliko luknjo v levem krmilu, ki meri po vsej priliki 13 krat 5 metrov. Videti je notranjo konstrukcijo krmila.
Kdo le narisal neiir dr. KoroSca
r Belgrad, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Že poslednja odkritja bivšega prvaka Orjune g. Iva M o g o r o v i č a , ki jih je priobčil svoječasno kot odgovor na članek Pribičevičevega sina, so devolj jasno obeležila, kje je iskati krivce za razne politične umore, ki so se v teku poslednjih let izvršili v naši državi. Ta odkritja, ki smo jih v »Slovencu« priobčili, so izzvala živahno senzacijo. G. dr. Ivo Mogorovič je v tem članku trdil, da se jc gotovi organizaciji naročilo, da se ubijeta g. dr. Korošec in g. dr. Spaho.
Slično, samo bolj konkretizirano odkritje je na shodu DS, ki mu je prisostvoval tudi prosvetni minister g. Milan Grol, napravil eden izmed voditeljev DS v Vojvodini, g. Svetozar Stefanovič, izjavil sledeče:
»Ko se je proti koncu 1924 sestavila vlada Pašič-Pribičevič, sem bil v Belgradu tajnik oblastnega odbora Orjune. Nekega dne je prišel
k meni gospod v kmetski obleki, da bi napravil večji efekt, in je povabil mene in še mojega tovariša v gostilno. Ta gospod se je imenoval J. a (govornik je navedel celo ime) in se je predstavil kot tajnik okrožnega odbora samostojnih demokratov v ' . /y .. On nam je ponudil po pol milijona dinaTjev, meni in še dvema tovarišema, in potne liste za vsako državo, v katero hočemo, in siguren beg. Rekel je, da se to dela z znanjem Maksimoviča. Šlo je za izvršitev atentata na dr. Spaha in na dr. Korošca, ki sta bila v opoziciji skupno z Davidovičem. Gospodje, jaz sem s svojima tovarišema ogorčen zavrnil to ponudbo, ker sem smatral, da je to največja žalitev, ki se lahko človeku prizadene Da govorim pošteno, človek bi za idejo morda tudi ubil, za čast bi pa ubil vsakega, za denar pa ne bi ubijal nikdar. Mi smo o tem obvestili g. Davidoviča, on pa je o tem poročal Nj. Vel. kralju.«
upan odstopi
č Zagreb, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Stara borba med enim delom federalistov in županom Heinzlom se je danes končala s pismom, ki ga jc poslal župan Heinzel klubu Hrvatskega bloka v občinskem svetu. V njem sporoča, da bo v kratkem času podal ostavko. Kakor smo že svoječasno poročali, upa del federalistov, da bo župana Heinzia nadomestil dr Srkulj, ki je najbolj primeren federalist in zelo ostro nastopa proti današnjemu režimu. Tudi sam Srkulj je sporočil, da bo prišel na župansko mesto.
Da bi pa Hrvatski blok omogočil Heinzlu časten odstop, je na sobotni seji izrekel Heinzlu polno zaupanje. Zasebno pa se mu je spo-
' ročilo, da sc vsekakor želi njegova ostavka. Ne-I pristranski krogi, posebno meščanstvo, ki mu i je na srcu napredek zagrebškega mesta, obsoja (o nastopanje enega dela občinskega sveta, ki stvarno zahteva odstop župana samo zato, da bi na župansko mesto prišel prononsiran federalist, nc glede na to, ali ima sposobnosti, voljo in energijo za napredek mesta, kakor jih je imel Heinzel.
»Hrvat«, ki je bil v vsem tem sporu v občinskem svetu stvarno na strani rušiteljev župana, poroča, da je volitev novega župana že zagotovljena in da je tudi zagotovljena nova delovna večina.
Dr Eckener,
poveljnik »Grola Zeppelina«.
HSS zahteva novo ustavo-tvorno skupščino
č Zagreb, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Narodni val« je poročal o sestankih, ki jih je priredil dr. Pernar z občinskim svetnikom ing. šurino. Na nekem sestanku je Pernar nenavadno ostro govoril. Zavaroval sc je proti raznim izjavam, ki pravijo, da je belgrajski zločin osamljen. Zatrjeval je, da ni osamljen, nego da gre za raz-bojniško bando, ki sc bo v vsakih okoliščinah poslužila enakih sredstev proti vsem, ki branijo hrvatski narod. Dalje, da za Hrvate ni ustave niti njenih mej, pač pa da obstoja grobo nasilje proti Hrvatom. Pernar jc najbrezobzirnejše napadal sprejetje ustave in vse, ki so pri sprejetju sodelovali. Pernar se je posluževal tudi prostih izmišljotin. Zalo sporoča Belgradu, da Zagrebu ni treba nobenih parad, najmanj pa 1. decembra. Naglaša, da so danes tudi tisti zagrizenci (misli na SDS), ki so v svojem navdušenju pričakovali veliko demokratično Jugoslavijo, razočarani in da se skupno s HSS borijo proti nasilju iu korupciji. Zahteva volitev za ustavotvorno skupščino, brez katerih volitev ni spremembe položaja. Končava, da bodo Hrvati dobil zadoščenje ali pa bodo šli narazen. — Radi tega članka je bil »Narodni val« zaplenjen.
a m priprave
' v par amentu
r Belgrad, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Vsi poslanski klubi so sklicali svoje seje za prihodnje dni, da razpravljajo o bližnjem zasedanju s posebnim ozirom na volitve novega skupščinskega predsedstva. Predsednik DS-kluba g. Davidovič je osebno pozval vse poslance na sejo, ki se bo vršila 17. oktobra. Seja radikalnega kluba pa se bo vršila 20. oktobra pred skupščinsko sejo.
r Belgrad, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Predsednik vlade g. dr. Korošec jo danes obiskal Nj. Svetost patriarha Dimitrija. Z njim se je dalje časa razgovarjal. Patriarh Dimitrije je bil precej bolan. Danes pa je že precej boljši, vendar pa še ne sme zapustili svoje sobe.
r Belgrad, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Predsed-nik vlade g. dr. Korošec je tudi danes imel
kazujejo ti listi, ne da bi mogel kdo količkaj oporekati.
Levičarji so deloma opravičeno razočarani nad Poincarejem. On namreč ne slovi baš kot prijatelj katoličanov... Zato ugibajo ua vse načine, kaj ga je moglo napotiti k tolikemu popuščanju. Sprožili so v svojih listih celo misel, da ni on niti vedel za omenjena člena finančnega zakona, ki so jih jezuiti« kradoma vnesli v budget. A je smešno! Poincare je sam sestavil proračun in pravkar razglasil, da bo za takega kakor je zahteval zaupnico. Neprimerno bolje jo je pogodil Ch. Maur-ras, ki v L aetion francaise« dokazuje, da sled omenjenih členov vodi v zunanje ministrstvo. Tako bo tudi v resnici. Nihče, ne Briand in ne Poincare nista katolikom blizu A sta oba patriota in državnika. Vesta, da jc v in teresu Francije, da se čim preje in čim bolje urede razmere s Cerkvijo, ki postaja vedno jačia moralna sila med narodi. Francoski od-
nošaji ■/. Vatikanom ne morejo biti drugačni kot prijazni. Kajti Francija ima zelo delikatne interese ne le doma in v kolonijah, ampak zlasti v Sredozemlju. Poleg tega ni nobene zavezniške vlade, ki ne bi s trpkostjo gledala kulturnega boja v Franciji. Najmanj bi se jim to dopadlo v Londonu, kjer je vpliv katoličanov, kakor znano, na zunanjo politiko občuten in močen.
Oficielna Francija ne more sledili diktatu lože, ki dobiva od časa do časa epileptične antiklerikalne popadke. Kakor so se proli ustavi obnovili pred štirimi leti odnošaji z Vatikanom, tako bosta proli ustavi sprejeta tudi omenjena člena finančnega zakona. Nič ne pomaga! Zakoni, ki ne dovoljujejo Cerkvi nika-kih svoboščin in ji ne odmerjajo niti tistih pravic kot navadnemu športnemu društvu, so pač j krivični in modernemu svobodnemu duhu. do-j cela nasprotni. Poleg tega postajajo francoski ! knlnličnni vedno močneišn kulturna sila. ki /.•
danes toliko pomenijo v javnem življenju, da preko njih ne bo mogla iti nobena ljudska vlada. — Herriot je pred svojimi pristaši najprej izjavljal, da ni vedel za 70. iu 71. člen novega finančnega zakona. A ta je bil i vseeno malo predebela. Ne le, da se je finančni zakon vsaj desetkrat obravnaval v vladi, kakor ga je takoj demantiral drug minister, je bil novi proračun v pregled in presojo poslancem in ministrom natisnjen že 28. junija. — Sedaj poročajo, da je g. Herriot zbolel. Sicer ga boli menda le noga, a napovedujejo že naprej, da dalj časa ne bo mogel nikamor in da tudi ne more dajati nikakih izjav... Bolj moško je napravil protestantovski Le Temps«. Nikakor ne gre, tako piše. da bi danes, po 150 letih, oblekli strgano in zamazano sukno kombiz-ma (la dčfroquc usagčc du combisme). To nam bolj iinponira. Le Temps« pa je vedno prvovrsino informiran in oficiozno glasilo zunanjega ministrstva.
sestanek s predsednikom radikalnega kluba g. Vtikičevičem. Na njem sta razpravljala o vseh aktualnih vprašanjih.
r Belgrad, 15. okt. (Tel. Slov.«) Dosedanji pomočnik zunanjega ministrstva g. Lukovič je predal svoje dolžnosti g. dr. Bakutiču. Prihodnje dni odide g. Lukovič v Budimpešto kot naš poslanik.
Trgovinske pogodbe
r Belgrad, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Cim se bodo končala pogajanja s CSR za trgovinsko pogodbo, se bodo pričela pogajanja s Francijo. Kakor znano, so se ta pogajanja svoječasno že vršila. Do sporazuma tedaj ni prišlo. V glavnem bo delegacija enako sestavljena kakor svoječasno.
Sklepi Skofooske konference
6 Zagreb, 15. oktobra. (Tel. »Slov.«) Včeraj se je končala škofovska konferenca. Pre-vzv. gg. so se razšli domov razen dr. Šarita, ki je odpotoval na Dunaj v zasebnih poslih. D r. B o n a f a č i č pa je odpotoval v Rim. Radi neresničnih poročil o delu konference so izdali službeni komunike, ki se glasi:
»Dne 12. in 13. oktobra se je vršila v zagrebškem nadškofijskem dvorcu konferenca katoliškega episkopata SHS. Konferenci je predsedoval dr. Ante Bauer, nadškof v Zagrebu. Prisostvovali so pa o. Rafael R o d i č, nadškof v Belgradu, dr. A. B. Jeglič, škof ljubljanski, dr. Josip M a r u š i č, škof v Se-nju, dr. Klemen Kvirin B o n e f a č i č, škof v Splitu, dr. Anton Akšamovič, škof v Djakovem, dr. N j a r a d y , škof v Križevcih in dr. Anle Š a r i č, nadškof vrhbosanski. Seji 13. oktobra je prisostvoval tudi papeški nuncij msgr. Hermenegild Pellegrinet-t i. Zapisnik je vodil kanonik dr. A. S 1 a m i č. Na konferenci se je razpravljalo o versko-cer-kvenih vprašanjih. Konferenca je rešila vloge, ki so prišle od lanskoletne konference. Epi-skopat je imenoval predsednika, podpredsednika in tajnika stalnega odbora za prirejeva-nje narodnih evharističnih kongresov v kraljevini SHS. Ti gospodje se bodo posvetovali z episkopatom in sestavili popoln odbor.
Ker je radi brezobzirnega izvajanja agrarne reforme v kraljevini SHS trpela veliko škodo ne samo katoliška cerkev, marveč tudi država, zato je episkopat ukrenil vse, da bi se očuvala cerkvena imovina. Splošno je znano dejstvo, da je katoliška duhovščina zapad-uega in vzhodnega obreda v skrajni bedi. Raditega se je episkopat zavzel, da se uredijo materialne razmere dušnih pastirjev. Na konferenci se je vzelo na znanje zanimivo poročilo o verskih in moralnih razmerah naših izseljencev v Argentiniji, ki ga je poslal epi-skopatu Anton Mrkim, župnik na Homcu. Episkopat je prosil Mrkuna, naj stopi v stik z izseljeniškim lcomisariatom v Zagrebu. Predsednik konference je poročal, da se nahaja hrvatski obrednik v tisku in da bo doti-skan v par mesecih. Nadalje je poročal, kaj se je vse podvzelo glede priredbe in izdaje šolskih veroučnih knjig in kaj se je vse uredilo glede verske vzgoje in pouka na strokovnih šolah in nadzorovanja verske vzgoje in pouka po cerkvenih organih na drž. šolah.
Episkopat je z zadovoljstvom vzel na znanje ugodno rešitev vprašanja zavoda sv. Jero-niina v Rimu in imenovanje dr. Djuke za ravnatelja tega zavoda. Episkopat je imenoval za svojega delegata v Belgradu dr. Jurija M a -d j e r e c a , konzultorja belgrajske nadškofije, in dr. Gunčeviča, profesorja v Zemunu.«
Senzacionalni obiski p. Saucica
r Belgrad, 15. okt. (Tel. Slov.«) Včeraj je bil dan političnih sestankov. Predvsem je DS pokazala izredno živahnost in delavnost. Na več straneh je imela svoje sestanke, na katerih so njeni prvaki obrazložili volivcem DS sedanji položaj ter gledišče DS glede na aktualne probleme. Kar je posebno zanimivo in kar se je v vseh političnih krogih opazilo, je dejstvo, da so vsi za to, da pride čimpreje do neposrednega stika, ki bo vodil do sporazuma med tistimi, ki so za to pooblaščeni. Vsepovsod se je poudarjalo, da je skrajnostno stališče Pribičevičevo privedlo do zaostrenega razmerja, da je potrebno iskati izhodišče, na podlagi katerega bi bilo- mogoče pričeti z običajnim medstrankarskim občevanjem.
V tem pogledu se je posebno opazilo živahno nastopanje dr. Miloša Savčiča znanega bivšega prvaka SDS. ki je lakoj po Pribičevičevih prvih nastopih izstopil iz SDS. On je v teku današnjega dne imel sestanke s predsednikom DS-kluba g. Ljubo Davidovičem ln načelnikom SLS g. dr. Korošcem. G. Savčič je pri odhodu od g. Davidoviča izjavil časnikarjem sledeče;
RadiEeuci težko rinili uodltelia UPS
č Bosanski Brod, 15. okt. (Tel. Slov.«) Radičevske razbojniške organizacije, ki postajajo v zadnjem času vedno boli nasilniške, izvajajo teror nad vsemi strankami, ki niso v KDK, posebno nad pristaši HPS. Tako so
Na$red "varfa
r Belgrad, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Deželno-sodni svetnik Alojzij Nendelj pri okrožnem sodišču v Celju in dr. Jakob Konda pri deželnem 9odišču v Ljubljani sta pomaknjena v 4. I.
Vojaške i^oveinostivKraeru^evcu
r Belgrad. 15. okt. (Tel. .»Slov.«) Vojni minister general Hadžič je snoči odpotoval v Kragujevac, kjer se je danes vršila svečana proslava 25 letnice ustanovitve vojaškega tehničnega zavoda. S Hadžičeni je odpotovalo več višjih častnikov. Pri tej priliki se je posvetil temeljni kamen nove tovarne za puške v Kra-gujevcu.
Posredovatec Savčič
r Belgrad, 15. oktobra. (Tel. »Slov.«) Gosp. Savčič, ki je tekom današnjega dne obiskal g. Davidoviča in načelnika SLS gosp. dr. Korošca, bo skušal, kakor smo zvedeli iz njegove okolice, priti v stik tudi z ostalimi voditelji parlamentarnih skupin. Z ozirom na to pa je pričakovati, da se bo sestal z g. Ste-nojevičem in e- dr. Spahom.
Maršal d'Esoeray v Splitu
č Split, 15. okt. (Tel. *Slov.«) Danes je sem prispel maršal Franchet d Esperay v spremstvu kapitana Delonguemanna. Na kolodvoru ga je sprejelo številno županstvo. Pozdravil ga je pa veliki župan Perovič, za njim pa občinski komisar Boneti. Vse mesto je v zastavah.
Dunajska vremenska napoved: Zg. in Sp.
Avstrija in Štajerska jasno, ponoči še mrzlo, nnnfl-nH slana, iutri vi.šia temneratura Vzhodna
r.........- ~ ------1 '
Tirolska in Koroška jasna, nekoliko topleje, pro-Kiioza negotova
Nad Neu> Yorkom
v Newyork, 15. okt. (Tel. »Slov.« Ravno v časn, ko je bila ura 4. in so množice ljudi napolnile ceste, se je prikazal »Zeppelin« nad Newyorkom. Bil je veličasten pogled, ko je zrakoplov vozil nad mestom. Napravil je krog okoli municipalnega buldinga, nato pa se je obrnil proti Broadwayski cesti. Ceste so bile polne ljudi. Izdane so bile posebne izdaje listov. Kinematografski operaterji pa so z nebotičnikov snemali polet. Nad mestom je zrakoplov letel s hitrostjo 80 km.
v Dunaj, 15. okt. (Tel. Slov.«) Ob 23.25 je radio prejel vest o tem, da je zrakoplov »Zeppelin« pristal v Lakehurstu. Vest je bila angleška, katero je prestavljala v nemščino Angležinja, ki ni znala dobro nemščino. Ob 23.27 je prestavila radiogram, da »Zeppelin« sedaj počasi propada (zugrunde geht).. Bila je opozorjena na napačno prestavo, nakar je popravila vest s tem, da »Zeppelin« počasi gre na Ha. Ob 23.35 poroča radio, da je »Zeppelin« oddaljen od zemlje 350 metrov. Ob 23.37 poroča radio, da je »Zeppelin« 50 metrov nad zemljo in da počasi pada.
v Lakehurst, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Ob 23.31. Okoli letališča je zbranih 26.000 ljudi. Po-licija in čete imajo mnogo opravka, da vzdržijo red. Od 4. naprej ne puščajo nobenega več v ograjeni prostor.
v Newyork, 15. okt. (Tel. »Slov. ) Predsednik Coolidge je na pozdravni brzojav dr. Ecke-nerja odgovoril s prisrčno brzojavko.
Predsolifise o francoski senat
»Bil sem pri svojem starem prijatelju.. Razgovarjala sva se o zasebnih stvareh. Potem sva seveda samoobsebi umevno govorila tudi o položaju.« ;Nas ravno zanima ta del, ko sta se razgovarjala o političnem položaju. Ali liani bi mogli o tem kaj povedati?« so vprašali časnikarji. Govorila sva, kaj bi bilo potrebno, da bi prišlo do sporazuma, ki ga želimo vsi.« »Ali nam bi lahko povedali nekaj konkretnega o tem razgovoru?« »To samo splošno. Želja je, da je potrebno, da pride do sporazuma.« »Ali se boste ponovno sestali z g. Davidovičem?. so vprašali časnikarji. »Če bo treba, potem s>e bom še sestal.«
Sestanek mod g. Savcičem in načelnikom SLS g. Korošcem se je vršil v predsedništvu vlade šele ob pol 8 zvečer in je trajal do pol 9. G. Korošec ni o tem sestanku hotel dati nobene izjave. Zvedeli smo pa, da je g. Savčič obiskal dr. Korošca povsem v zasebnih zadevah. Samoobsebi je umevno, da se je ob tej priliki razvil razgovor o aktualnih dnevnih vprašanjih, s posebnim ozirom na delovanje v poslednjih dneh o vprašanju sporazuma. Razgovor je potekel zelo prijateljsko.
v Pariz, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Notranje ministrstvo je danes opoldne objavilo natančno statistiko o izidu prvih volitev za generalni svet. Nanovo zasedenih je bilo 115 mest generalnih svetnikov. Prve volitve so takoj prinesle odločitev v 1270 slučajih, dočim se morajo v 239 volivnih okrožjih vršiti ožje volitve, v 2 okrožjih pa izid še ni končnoveljavno ugotovljen. Onih 1270 generalnih svetnikov, o katerih je volitev že odločena, pripada na posamezne stranke, kakor sledi. Pri tem pomeni druga številka v oklepaju dosedanje razmerje glede 1511 sedežev: konservativci 88 (99), desne stranke 237 (259), srednje stranke 248 (304), levi republikanci 102 (150), radikali 451 (504), republikanski socialisti 55 (64), socialisti 82 (130), komunisti 6 (18). Videti je
včeraj v Brodu na Savi napadle in težko ranile pristaša HPS profesorja Stjepana M a -1 e n i c o. Napad je izvršil napadalni odsek bojne organizacije. Malenica je težko ranjen, tako da se je vsak čas bati katastrofe.
Šahovski turnir v Berlinu
v Berlin, 15. oktobra. (Tel. Slov.«) Pred začetkom 4. kola šahovskega turnirja je moral Tarasch radi bolezni odstopiti. Njegove partije so črtali. V četrtem kolu je Capablanca premagal Marshalla in Rubinstein Niemcovi-ča, dočim je ostala remis partija Tartakover-Spielmann. Stanje po 4. kolu: Spielmann ll/2 (2), Capablanca, Tartakover 1 l/2 (1), Reti 1 (2), Rubinstein 1, Niemcovič \.> (2), Marshall 0 (2).
v Berlin, 15 okt. (Tel. »Slov.«) V 5. kolu sta se po triurnem boju zedinila Spielmann in Reti na remis. Tudi igra Niemcovič-Tartakover je po trdem boju končala remis. Capablanca pa je premagal Rubinsteina. Stanje: Capablanca 2% (2), Spielmann 2 (2), Tartakover 2 (1), Reti VA (2), Niemcovič 1 (2), Rubinstein 1, Marshall 0 (2). Jutri se bodo odigrale viseče partije.
Kovine
v London, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Baker: per kasa 64.875, tri mesece 05.375. Elektrolit 71.25. Best Selected 68. Strong 96 Cink: per kasa 220, tri mesece 217.5. Svinec: bližnji 22.1875, tuji 21.875. Cink; bližnji 24, tuji 24.25. Aluminij: tuzemski 95, inozemski 100. Antimon reg: 59.5. Bela pločevina: 18.25. Živo srebro: 23. Nikel: tuzfmski 175, inozemski 175. Platina: surova 15.875, oddana 17. Srebro 26.6875. Zlato: 84.11.5.
Hmelj
Nurnberg, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Dovoz hmelja 59 bal. prrHnnih 20 bal po cenah: Hal-lertau slabši 190, boljši 260—285. Tendenca zelo mirna.
Otvoritev romunskega parlamenta
v Bukarešt, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Včeraj opoldne se je sestal romunski parlament k redni seji. Otvoril jo je princ-regent Nikolaj s prestolnim nagovorom, v katerem je med drugim z zadovoljstvom ugotovil bodočo stabilizacijo leja, ki se bo izvršila s podporo inozemstva. Kar se tiče odnošajev s sosednimi državami, je naglašal, da se nadeja Romunija na podlagi pogodbe Društva narodov in obstoječih defenzivnih zveznih pogodb rastočega sodelovanja z vsemi državami. V tem smislu je Romunija podpisala Kellogovo pogodbo, prijateljsko in razsodiščno pogodbo z Grčijo in upa, da bo v kratkem sklenila tako pogodbo tudi z Združenimi državami. Upati jc tudi, da se bodo v kratkem kenčala pogajanja z Berlinom o likvidaciji spornih vprašanj iz časa vojne. Kar se tiče skupnega življenja z manjšinami, je vlada odločena, da bo nasproti njim vodila najliberal-nejšo politiko, pri čemer bo pozdravljala vsako odkritosrčno sodelovanje manjšin.
„M]ro?jubna" Italifa
v Milan, 15. okt. (Tel. »Slov.«) V Milanu se jc vršila seja Društva dalmatinskih stražnikov skupno z vojnimi prostovoljci in fašisti. Seje se je udeležil tudi pokrajinski fašistični tajnik ter več zastopnikov armadnega kora in drugih oblasti. Predsednik vojnih prostovoljcev je izjavil: »Ne bomo imeli miru, dokler ne napoči dan, ko bo z dalmatinske zastave izginil črni flor in ko bo Italija zasadila svoje zastave na Dinarskih planinah. Split pripada nam.«
&onceur brani mornariški dogovor
v Pariz. 15. oktobra. (Tel. »Slov.«) Paul Bo n c o u r je včeraj v »Quotidienu« branil francosko-angleški mornariški dogovor, da je bil sklenjen na izrecno željo razorožitvene komisije. Zavzemal se je za to, da se sprejme Loudonov predlog za takojšnje sklicanje konference pomorskih držav. Dalje je zagovarjal, da se sprejme dodatni dogovor k paktu Društva narodov, po katerem naj v slučaju napada dobi napadena država samo tedaj pomoč Društva narodov, če se je podvrgla smernicam, ki jih določa razorožitvena konferenca Društva narodov.
Ludendorf gre na Kitajo
v London, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Po poročilih iz Nankinga je vojni minister Feng-jusiang povabil nemškega generala Luden-dorfa, da prevzame reorganizacijo kitajske armade. Ludendorf je baje odgovoril, da bo obiskal Nanking, da se tam o stvari pogovori.
Nova albanska zastava
v Milan, 15. okt. (Tel.: Slov.«) Po naročilu kralja Zogua je albanska vlada sprejela novo zastavo. Imela bo na rdečem polju velikega dvoglavega orla z dvignjenimi kremplji iu zlatim klunoin, v sredi pa ima ščit z zgodovinsko krono Skanderbega.
65.000 delavcev odpuščenih
v London, 15. oktobra. (Tel. »Slov.«) »Daily Maik poroča iz Bukarešta, da jc bilo po vladnih odredbah v ErdeHu s kratkim ro-1 kom odpuščenih Q,CQ0 uiaoj .rskih delavcev.
torej, da niso volivna okrožja prinesla v politični konstelaciji nikakih sprememb. To je vsekakor pomembno, ker imajo generalni svetniki voliti senat. Med izvoljene spadajo: Poincare, notranji minister Sarraux, delovni minister Loucheur, penzijski minister Marin in pa predsednik senata Dounier. Od 84 senatorjev, ki kandidirajo, je bilo 75 zopet izvoljenih, med njimi Hubert, predsednik komisije za zunanje zadeve v senatu, Maršal, dalje Clotz-Bienvenu in Clemontel. Samo štirje senatorji so propadli, šest na jih pride v ožje volitve. Od 184 po-slancev-kandidatov jih je bilo 143 takoj izvoljenih, 15 jih je propadlo. 26 pa jih pride v ožje voliive. Med propadlimi se nahaja Paul Faures, generalni tajnik socialistične stranke.
G. Herman Wendel nas prosi, da objavimo tole njegovo
iz;avo
Gospod dr. Krnjevič ne razume položaja ali pa ga noče razumeti. Ves obupan se je po prijel nedolžnega avtomobila, ki scin ga dobil 19. avgusta za neko informacijsko vožnjo, kakor se je to zgodilo že gospodu Sauerweinu od »Matin«-a in celi vrsti nemških in nenemških publicistov. Gre pa le za dr. Krnjevičevo trditev z dne 17. avg., da me plačuje belgrajska dispo-zicijski fond. Prosim ne zavijajte in ne izmikajte se. Tu je mogoče le: dokazati ali prek'icati.
Frankfurt a. M, 12. okt. 192^
HERMAN Wlp' JEL.
Sološna stavka v Lo u
v Varšava, 15. okt (Tel. »Slov.«) Generalna stavka v Lodzu se vrši v polnem obsegu. Delo se vrši samo v bolnicah in dobrodelnih napravah. Od dnevnih listov izhajajo samo delavski listi. Glede telefona se je dogovorilo, da se pripuščajo uradni razgovori in časnikarska poročila. Računa se z novo posredovalno akcijo vlade.
43 mrtvecev
v Praga, 15. oktobra. (Tel. »Slov.«) Na Poriču so do danes zvečer skupno spravili izpod razvalin 40 mrtvecev, v katero število so vračunani tudi oni ponesrečenci, ki se nahajajo v bolnicah. Pospravljalna dela so dospela do kletnih prostorov, samo ob zidu sosedne hiše segajo razvaline še nad nivo ceste. Ker je bila tudi že sosedna hiša zavarovana, bodo odkopali tudi še la ostanek, pod katerim domnevajo še nadaljnje mrtvece.
v Praga, 15. okt. (Tet. »Slov.«) Število mrtvih pri nesreči na Pcriču znaša do nocoj po uradnih podatkih 43 eseb. Pri nadaljnji preiskavi kleti sc je našlo, da se nahaja v najnižjih kletnih prostorih mnogo peska, katerega cenijo na tri vagone, kar potrjuje prejšnjo domnevo, da je gradbeno vodstvo pod poslopjem kopale pesek. Jutri ob 10. dopoldne bo pogreb žrtev, ki so pristojne v Prago. Strokovne zveze poživljajo delavstvo, da v času pogreba ustavijo delo za 10 minut.
Drobne vesta
Potres.
v Sofija, 15. oktobra (Tel. Slov.«) Tekom včerajšnjega dne in pretekle noči je bik v Plovdivu zopet več potresnih sunkov. Prebivalstvo je začelo bežati iz hiš.
v Pariz, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Sodi se, da je stvar časnikarja Horana sedaj poravnana. Uradnik Quai dOrsaya De Nobiet, ki je stvar zakrivil, bo najbrže dobil majhno disciplinarno kazen, ker se smatra, da je napravil samo pomoto. Horanov posrednik Deleplanquete sploh ne bo obtožen, njegova založba pa ga je odpustila.
v London, 15. okt. (Tel. Slov.«) Sedaj je ugotovljeno, da bo lord Birkenhead še ta teden odstopil kot državni tajnik Indije Govori se, da bo poslal predsednik novega kabelskega trusta ali pa generalni ravnatelj v velikem časnikarskem koncernu,
v Carigrad, 15. okt. (Tel. »Slov.«) Turški listi poročajo, da bosta odstopila turški minister za javna dela iu prosvetni minister.