Poštnina plačana ¥ gotovini.
Leto XII., štev. 247
LJubljana, nedelja 25. oktobra I93I
Cena 2 Din
Upravnižtvo: Ljubljana, Knafljeva ulic« 5. — Telefon St 3122, 3123, 3124. 3125. 3126.
Inseratni oddelek; Ljubljana, šelenburgova ul. 3 — TeL 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica ŠL Z — Telefon št 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čisla 78.180 Wien št 105.241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40-— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8. Telef št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po
tarifa.
V	Washingtonu
ne bo senzacij
Gre samo za Izmenjavo misli med Hoovrom in La-valom — Sestanek med Lavalom in Borahom — V Washingtonu so pesimistični
TTashington, 24. oktobra, r. Razvoj razgovorov med Lavalom in Hoovrom se razvija tako, kakor je naglasil Laval že pred svojim odhodom v Ameriko. Ostalo bo le pri izmenjavi misli in ni računati na to, da bi že pri tej priliki prišlo do kakšnih konkretnejših dogovorov. Vsi dose. danji razgovori v Beli hiši so bili zgolj informativnega značaja. Laval in Hoover »ta izmenjala nrsli o vseh sodobnih mednarodnih političnih, gospodarskih im finančnih vprašanjih ter jih osvetlila vsak • svojega stališča. Niti z ene niti z druge strani doslej mi bila podana še nobena Izjava za javnost, ki bi podrobneje označila vsebino dosedanjih razgovorov. O dose. dan jih razgovorih je bil izdan le kratek komunike, ki pravi:
»Hoover in Laval sta se razgovarjala »smo o politiki, ki bi jo mogli razviti obe prijateljski državi za pospešitev gospodarske povzdige sveta ter nimajo nobene podlage vesti o nekih zahtevah afl pogojih ga ureditev gotovih vprašanj niti ni bilo podobnih razprav. K sreči med Francijo in Zedinjenimi državami ni nikakih spornih vprašanj, ki bi čakala na rešitev. Svr-ha pogajanj je samo resna in odkrita Izmenjava misli za dosego skupne osnove z namenom, da se začne koristna akcija za konstruktivni napredek človeštsa.*
Laval je prebil ves včerajšnji popoldan, večer in preteklo noč v Beli hiši. Današnji razgovori so bili gospodarskega značaja. Poleg Laval in Stimson a so se jih udeležili tudi francoski finančni strokovnjaki io ameriški državni tajnik za finančne zadeve Mellon.
Iz Hooverjeve okolice se širijo glasovi, da je bil Hoover zelo zadovoljen z včerajšnjimi razgovori z Lavalom. Naglasi! Je, da bi bilo mogoče te razgovore spraviti v določene formule, ki bi mnogo koristile pri ureditvi vprašanj o svetovni finančni, gospodarski in politični krizi. Hoover jo pa istočasno opozoril, nai nihče ne misli, da bi bilo mogoče že na takšnih konferencah sklepati kakršnekoli pogodbe, ki bi vezale USA in Francijo.
V	Washi>ngtonu vlada mnogo manj optimizma glede uspeha razgovorov med Hoovrom in Lavalom. kakor pa v Newyorku. Veliko število članov ameriškega kongresa se mudi v Wash in g tonu in budno spremlja razvoj razgovorov med obema
državnikoma. Predsednik Hoover je točno obveščen o mnenju, ki prevladuje med člani zakonodajne zbornice. Kongres nima pravega zaupanja v Hoovrov uspeh in je dokaj nerazpoložen za tesnejše odnošaje med Ameriko in Evropo. Večina se odločno protivi brisanju ali znižanju vojnih dolgov in nemških rej>aracij, ker se boji, da bi to imelo za posledico povišanje davkov. Zaradi tega je politična akcija gospoda Hoovra dokaj omejena, ker ne more računati, da bo pridobil za svoje predloge večino senata. V najboljšem primeru bi Amerika pristala na podaljšanje moratorija za dobo treh let in to zu medzaven-niške dolgove knkor tudi za nemške reparacije. V \Vashingtonti se mudi tudi mnogo nemških finančnikov, ki pa ne pričakujejo od razgovorov med Hoovrom in Lavalom posebnih uspehov.
Washington, 24. oktobra, AA. Član senatnega odbora za zunanje zadeve Borah je izjavil zastopniku agencije Havas, da je osebno proti sodelovanju med Zediničnimi državami in Evropo. Razorožitev Evrope je po njegovem mnenju nemogoča brez izpremem.be versailleske mirovne pogodbe. O poljskem koridoru je izjavil, da n<i potreben, pač pa bi bila na mestu med« narodna konferenca zainteresiranih držav. Razorožitev Evrope je mogoča le pod po« gojem pravične teritorijalne razmejitve, ki pa naj soglaša z aspiracijami poedinih narodov.
N^w York, 24. oktobra, s. Nocoj se se-staneta na Stimsonovem posestvu Laval in senator Borah, ki je znan nasprotnik tesnejšega sodelovanja Amerike z Evropo. Oba državnika se bo6ta razgovarjala med štirimi očmi. Ta razgovor Boraha s francoskem ministrskim predsednikom prevladuje trenutno vse druge dogodke. Celo konferenca med Hoovrom in Lavalom je glede važnosti v očeh ameriške javnosti stopila v ozadje. Čeprav poudarja Borah, da zastopa le svoje osebno stališče, 6e smatra za skoraj gotovo, da ni storil tega koraka brez vednosti in navbrže tudi ne brez odobravanja Bele hiše. Kakor znano, je Hoover večkrat vprašal Boraha za svet in je še predvčerajšnjim imel razgovor z nJim. Borah nikoli ni prikrival, da smatra govorenje o razorožitvi le za fraze in da meni. da ni mogoče priti do razorožitve, dokler mirovne pogodbe ne bodo revidirane.
Zedinjenje Kitajske

Sporazum med nankinško in kantonsko vlado - Neuspeh ženevskih pogajanj - Razprave sveta DN odgo-
dene do 16. novembra
London, 24. oktobra, d. Iz Šanghaja poročajo, da so pogajanja med nacijonalno vlado v Nankingu in komunistično vlado v Kantonu v toliko uspela, da je pričakovati v kratkem sporazuma o vseh vprašanjih, ki se tičejo življenskih interesov kitajskega naroda. V smislu teh dogovorov bo maršal Cangkajšek. sedanji predsednik naciional-ne vlade v Nankingu odstopil ter mu bo poverjeno vrhovno poveljstvo nad združeno kitajsko vojsko. Nova kitajska vlada bo v mandžurskem vprašanju iskala pomoči pri Zedinjenih državah Severne Amerike ter sklenila zvezo s Sovjetsko unijo.
Nanking, 24. oktobra. AA.NacijonaIistična stranka Kitaiske ie razglasila, da je bil med Nankingom in Kantonom sklenjen sporazum. Predsednik skupne nacional. vlade bo Cang-čaj. Zunanje ministrstvo bo vodil Evgen Cen, general Čankajšefe pa postane vrhovni poveljnik vojaških sil.
Ženeva, 24 oktobra, s. Svet Društva narodov je danes začasno zaključil svoja posvetovanja o sporu v Mandžuriji ter odgodil svoje razprave do 16. novembra. Društvu narodov ni uspelo doseči sklepa v smislu znane resolucije sveta. Japonski zastopnik jp pri poimenskem glasovanju glasoval proti resoluciji sveta, ki je s tem propadla, ker je treba za sprejem soglasnosti. Ta resolucija določa za Japonsko obveznost, da se
do prihodnjega zasedanja dne 16. novembra popolnom umakne iz Mandžurije v železniško področje. Pred glasovanjem je sporočil Briand, da je v razgovoru z zastopnikom Japonske napravil zadnji poizkus, da bi dosegel sporazum, japonski zastopnik pa je izjavil, da mu navodila njegove vlade ne dovoljujejo prekoračiti že dane izjave. Briand je obžaloval, ker se svetu ni posrečilo rešiti spora, vendar pa je izrazil upanje, da bo japonski zastopnik do prihodnjega zasedanja Društva narodov dne 16. novembra mogel sporočiti, da je Japonska umaknila svoje čete.
Tokio, 24. oktobra s. Pred današnjo sejo sveta Društva narodov je bila objavljena izjava, ki pravi med drugim: Ako odklanja Društvo narodov razprave o vprašanju nedotakljivosti pogodb, potem naj tudi ne sili Japonske, da izpremeni svoje stališče.
Zdi se, da ta izjava označuje stališče japonskih uradnih krogov, ki so nerazpolo-ženi, ker Društvo narodov po njihovem mnenju ne namerava upoštevati stališča, da vztraja Japonska brezpogojno na zahtevi po kitajskem priznanju obveznosti za izvrševanje pogodb. Japomsk.1 uradni krogi poudarjajo, da pripisuje Japonska odločilno važnost vprašanju pogodfb >in da resno razmišlja o izstopu iz Društva narodov, ako bi svet Društva narodov odklonil podporo načelu nedotakljivosti pogodb. Pri tem pa poudarjajo, da zna Japonska ceniti resnost takega spora.
Protiangleski pokret na Cipru
Razburjenje med Grki v Egiptu -Akcija za pomoč revolucionarjem
na Cipru
London, 24. oktobra Iz Cipra poročajo sedaj podrobnosti o napadu na vladno poslopje. Ko je začela množica pred guvernerjevo palačo zavzemati sovražno stališče, je bil guverner z vsem svojim štabom navzoč v palači. Množica je napalla poslopje s kamenjem in razbila šipe na vseh oknih. Nato je zanetila na petih različnih mestih ogenj. Vsi poizkusi, da bi ogenj udušili, so ostali brezuspešni in guverner je le z največjo težavo ušel iz poslopja Ker je množica obenem zapalPa tudi oba vladna avtomobila, se je mogel guverner pred njo rešiti Ie peš v neko poslopje angleške kolonije.
Kairo, 24. oktobra. AA. Med tukajšnjimi Grki z otoka Cipra je vest o tamošnVh nemirih Izzvala velilko razburjenje. Jutri bodo priredili velik shod, na katerem bodo sklepali o ukrepih v korist revolucio-
narnega gibanja na Cipru. Med tem so poslali upornikom simpatirjske brzojavke ia jim ponudili finančno pomoč. Mladina se pripravlja za potovanje na otok, kjer se hoče pridružiti revolucionarjem. V ta namen so nabrali že precej denarja.
Kairo, 24. oktobra. AA. Položaj na otoku Cipru je zopet normalen.
Pariz, 24. oktobra AA. V Izjavi novinarjem predsednik grškega ministrskega sveta Venizelos obžaluje dogodke na Cipru. Med Grčijo in Anglijo ni spora zaradi Cipra in se more vprašanje njegove pripadnosti rešiti le med angleško vlado samo in prebivalstvom.
Brezposelnost v Nemčiji
Berlin, 24. oktobra AA. Po zadnjih uradnih podatkih je bilo v Nemčiji 15. oktobra 448.400 brezposelnih.	,
VOLITVE MORAJO BITI PLEBISCIT!
Zgodovinski pomen 8. novembra — Klic župnika Barleta gre po vsej državi — V ospredju so gospodarska vprašanje
Beograd, 24. oktobra, r. Pod pritiskom težkih gospodarskih razmer, ki vladajo danes po vsem svetu, se opaža pri vseh volilnih sestankih živo zanimanje za gospodarska vprašanja in za gospodarsko politiko vlade. Povsod je opažati, da se probuja gospodarska zavest in da stopa zanimanje za gospodarska vprašanja v ospredje. Popolnoma drugače gledajo danes ljudje na politiko, ker se ne operira več s praznimi frazami in obljubami in z raznimi volilnimi krilaticami iz nekdanjega volilnega besednjaka, marveč se resno in stvarno razpravlja o nujnih potrebah, o delu in o možnosti pospeševanja gospodarskega napredka. Ta novi realistični duh, ki prevladuje v vseh slojih prebivalstva, je sam po sebi izpodrinil zastarele politične ideologije in preživele parole plemenskega šovinizma. Povsod vlada prepričanje, da v sedanjih težkih časih ne smemo izgubljati energije in časa z brezplodnimi spori, marveč da se mora končno zliti ves narod v eno veliko celoto, ki bo mogla nemoteno začeti intenzivno delo za naše gospodarstvo, socialno in kulturno blagostanje.
Beograd, 24. oktobra, r. »Vreme« objavlja obširen pregled volilnega pokre-ta v državi, in pravi med drugim:
Gotovi govorniki so v tolmačenju novembrskih volitev uporabili besedo »plebiscit«. Morda ta beseda ni v polni meri upravičena, toda v razmerah, ka-koršne so danes, volitve zaradi svoje izredne važnosti res niso navadne volitve. Ogromna večina prebivalstva se zaveda, da v tem trenutku ne gre za trenutna vprašanja, marveč za trajne, najvišje interese države ter za usodo in bodočnost celokupnega jugoslovenskega naroda. Zaradi tega izraz »plebiscit« ni tako napačen, ako se hoče s tem izraziti notranje razpoloženje v volilni dobi.
Na mnogoštevilnih shodih in konferencah res tudi prerladuje mnenje, da morajo dne 8. novembra vsi državljani reči svoj »da« ali »ne«, kakor pri plebiscitu, da se na ta način izjavijo, ali hočejo sodelovati pri dokončni ureditvi države, ali pa žele še nadalje služiti negativnim silam prošlosti, ki so nas le razedinjale. Po splošnem razpoloženju, iti se izraža na shodih in sestankih, bo treba dne 8. novembra glasovati ne za to ali ono stranko, marveč za državo, za veliko in močno Jugoslavijo. Vsi zavedni jugoslovenski državljani se zavedajo, da morajo izvršiti svojo narodno in državljansko dolžnost, in se izjaviti, ali sprejmejo geslo: Hočemo eno državo, en narod, enega kralja; hočemo srečo in napredek velike in pravične Jugoslavije.
Osmi november mora postati res vsenarodni plebiscit, ki mora z gromkim »da« pred vsem svetom potrditi, da živi v srcu vsega naroda velika in močna Jugoslavija. Naš narod v globini svoje duše čuti, da bo ta dan odločilne važnosti, in zato tudi ve, kako se mora odločiti. Četudi ga poskušajo razni onemogli in pozabljeni politiki iz prejšnje dobe zavajati in slepiti, je priroden narodni nstinkt pokazal širokim masam, kje je dobro in kje je slabo. Nihče si ne želi več starih prepirov, gonje in osebnih bojev, marveč složnega dela, ki edino lahko rodi dobre uspehe.
Kot svetel dokument naše dobe bo ostal primer šentjakobskega župnika v Ljubljani g. Janka Barleta, ki je po dolgi in tihi službi Bogu in cerkvi, po dolgotrajni notranji borbi stopil v politično areno, da se oddolži državi in svojemu narodu, ker so se izneverili svoji dolžnosti oni, ki bi morali biti drugim za vzgled v izpolnjevanju narodne dolžnosti. Njegova iskrena izpoved, prežeta globoke ljubezni do svoje domovine, je globoko odjeknila po vsej Jugoslaviji ker izraža najvernejše mnenje in razpoloženje vsega naroda, ki iz srca pritrjuje njegovemu klicu:
»Dovolj je bilo mržnje, dovolj prepirov in cepljenja. Z vsemi močmi bomo delali na to, da se prepad iz prošlosti premosti in da se znajdemo v bratski slogi in ljubezni vsi sinovi velike in močne Jugoslavije!«
Nadaljnje kandidature v dravski banovini
Ljubljana, 24. oktobra. AA. Danes so bile potrjene še te-le kandidature v dravsk- banovini:
srez Konjice: Goričar Maks, duhovnik in posestnik v Mozirju; namestnik Košir Anton, župan in član banskega sveta v Žičah;
srez Maribor-desni breg: Kirbiš Ivan, posestnik v Prepolah; namestnik Rajšp Josip, posestnik v Spodnji Polskavi;
srez Ljubijana-okolica: Pavčič Pavel, tesarski mojster in posestnik v Mostah pri Ljubljani; namestnik Kušar Jakob, posestnik v Notranjih Goricah, občina Brezovica;
srez Ptuj: Petek Franjo. posestnik v Cvetkovcu; namestnik Roje Ivan, posestnik v Ormožu.
Kandidature drugod
Beograd, 24. oktobra. Rok za vlaganje sreskih kandidatur se bliža koncu. Do konca tega tedna morajo biti vse kandidature vložene. Dočim so poprej stranke za cela volilna okrožja same postavljale svoje kandidate, si sedaj vsak srez sam izbira svoje ljudi. Te ugodnosti se volilci tudi pridno poslužujejo in le malo bo v državi srezov, kjer bi bil samo po en kandidat. V zadnjih dneh so bile med drugimi vložene še nasiednje kandidature:
mesto Zagreb: bivši minister Jura j De-metrovič, namestnik Jakob Pavlica, in inž. Ferdo šega, gradbeni podjetnik, namestnik Dragotin Domanjko, zasebni uradnik (Zagreb voli dva poslanca);
srez žabar: minister prometa inž. Lazar Radivojevič;
»rez Vukovar: minister brez portfelja Ivan Palaček, namestnik Bogdan De-janovič, pravoslavni svečenik;
srez Zemun: bivši minister dr. Svetislav P op o vič, župan v Zemunu;
srez Novi Sad: Gedeon Djundjerski, predsednik borze in veleindustriiec.
»rez Sušak-Kastav: profesor Vdkoslav
I S p i n č i č, namestnik dr. Viktor RnžU, župan na Sušaku.
srez Užice: bivši minister dr. Dobrivoje P o p o v i č.
srez Kovači ca; Mihajlo Ži vančevič, direktor »Vremena« v Beogradu.
Jugoslavija raste iz žrtev
Zagreb, 24. oktobra n. Jutrišnje eti< objavljajo pod naslovom »Pomen volitev v Narodno skupščino« uvodnik izpod peresa bivšega ministra Jurija Demetro-viča. Uvodnik pravi med drugim: »Jugoslavija je zahtevala ogromne žrtve v krvi in denarju, žrtvovala so se plemenska imena v nazivu države, plemenske zastave, vojni .prapori, vse to je bilo treba žrtvovati edino le za Jugoslavijo. In naš narod je v tem pokazal, da je velik. Prišle so na vrsto tudi stare politične stranke, tudii oae se morajo žrtvovati za novo politično življenje v državi. V starih strankah je bik> sicer mnogo ljudi z dobro voljo, vendar pa so te stranke postale ovira za razvoj novega političnega življenja. Naloga je velika in težka Treba je mnogo dobrih ljudi, ki morajo vzpostaviti popolno harmonijo med Hrvati, Srbi in Slovenci. Najboljši Hrvati in najboljši Srbi in najboljši Slovenca morajo dovesti do popolnega pomir-jenja ljudstva v državi. Stare spore in na-sprostva je treba pozabiti«
n
»lgarija se zopet dela nevedno
Izjava bolgarskega ministrskega predsednika o napadih makedonstvujuščih na naše ozemlje
Beograd, 24. oktobra. M. Iz Sofije poročajo, da je bil naš opolnomočenl minister na sofijskem dvoru g. Vukčevič pri bolgarskem ministrskem predsedniku Mušanovu in mu izročil noto jugoslovenske vlade, v kateri se bolgarska vlada opozarja na zadnje incidente, ki so se zgodili pred nekaj dnevi na jugoslovensko-bolgarski meji. Ministrski predsednik Mušanov je opolnomočenemu ministra odgovoril, da mu sicer nI ničesar znanega o incidentih na meji, da pa bo odredil, da se izvrši preiskava o teh incidentih, kakor se navajajo v protestni noti.
Beograd, 24. oktobra, r. »Vreme« poroča iz Sofije: Včeraj je predsednik bolgarske vlade Mušanov sprejel v svojem kabinetu novinarje ter jim podal izjavo o raznih aktualnih vprašanjih. Ker sta bili malo prej pri njem soprogi bolgarskih emigrantov Hrista Stojanova in Nedeljka Atanasova, ki sta bila ministra v vladi Stambulijskega, je Mušanov takoj v početku pojasnil namen tega poseta, da sta se informirali glede nameravane politične amnestije. To vprašanje pa še ni rešeno in se šele proučuje. Na vpra-
šanje novinarjev, aE bodo Todorov, Atana-sov, Stojanov, Obov in Hristič pomiloščeni, je Mušanov izjavil: »Ne morem reči ničesar konkretnega. Nisem še vsega proučil in še ne vem, kako se bo stvar iztekla.« Nato je nadaljeval:
»Danes je bil pri meni tudi jugoslovenski poslanik g. Vukčevič, ki mi je pred par dnevi izročil noto jugoslovenske vlade o nekakih vpadih z našega na jugoslovensko ozemlje. Trdi se zopet, da so te napade izvršili ljudje, ki so prišli iz Bolgarije. Jutri bom sprejel francoskega poslanika.
Izredno zasedanje Sobranja se prične 28. oktobra, ko bom prečital prestolni govor Nj. Vel. kralja. Ukaz o sklicanju rednega zasedanja jejse podpisan. Dne 1. novembra bo v zasedanju Sobranja nastal zaradi občinskih volitev kratek odmor do 3. novembra, ko se bo zasedanje zopet nadaljevala« V zvezi s sestankom Sobranja piše »Zarja«, da bo v kratkem prišlo do večjih iz-prememb v Mušanovi vladi. Bržkone bo v kratkem prišlo do sestave nove vlade, ki jo bo najbrž zopet sestavil Malinov,
Graniti na poti v Berlin
ItaBja zahteva carinske olajšave za svoj uvoz v Nemčijo
Rim, 24. oktobra, d. Zunanji minister Grandi je snoči odpotoval s svojim spremstvom v Berlin. Pred odhodom v Nemčijo je posetil ministrskega predsednika in se z njim posvetoval o svojih berlinskih razgovorih. Na poti v Berlin so se Grandiju pridružili diplomatski svetniki Guariglia in Rocco ter dva tajnika. Na kolodvoru so se poslovili od njega osobje nemškega poslaništva in nekaj nemških novinarjev.
Pariz, 24. oktobra, r. »flavas« je izdala
kratko poročilo o potovanju italijanskega zunanjega ministra v Berlin. Grandi bo v Berlinu pričel tudi pogajanja za carinske olajšave, ki naj bi jih Nemčija dovolila za uvoz italijanskega blaga.
Francoski tisk je sicer zelo zaposlen % Lavalovim posetom v Washingtonu, vendar pa objavlja tudi nekaj poročil o Grandije-vem potovanju v Berlin. V splošnem so zavzeli francoski listi napram temu potovanja rezervirano stališče.
Mussolini v Napufju
Napulj, 24 okt n. Davi ob 10. je prispel v Napulj z jahto »Aurora« ministrski predsednik Mussolini. Spremljala ga je na zadnjem delu poti prva divizija italijanske vojne mornarice, ki je priplula iz Gae-te. Na obali so Mussolinija sprejeli vsi ministri razen Grandija, člani velikega fašističnega sveta in napulj ska legija fašistične milice. Ob 11. je bil sestanek glavnega direktorija stranke v stari vladni pa-lači. Popoldne bo raport vseh pokrajinskih fašističnih direktorijev, velikega fašističnega sveta im drugih fašističnih vodl-telljev. Jutri dopoldne bo na trgu plebiscita veliko zborovanje, na katerem bo imel Mussolini veKk govor.
Izvoz tobaka v ČSR
in Poljsko
Beograd, 24. okt p. Te dni je samostojna uprava državnih monopolov sklenila z zastopniki češkoslovaške tobačne režije pogodbo o prodaji večje količine našega tobaka v listju. Ta tobak se bo postopoma izvažal v prihodnjih šestih mesecih. V naši državi se mudijo tudi strokovnjaki poljske tobačne režije po sMčnih poslih. Izvoz našega tobaka bo v kratkem dosegel vrednost 400 milijonov dinarjev. Pogodba s češkoslovaško tobačno režijo bo ugodno vplivala na našo trgovinsko bilanco, na devizni promet in povečala bo državne dohodke.
Novosadski umor pojasnjen?
Beograd, 24. oktobra p. Iz Subotice poročajo, da je bil tam aretiran Oton Kova-ki je osumljen, da je umoril 70-letno Rozalijo Jon asovo v Novem Sadu, pri kateri je stanoval in ki so jo našli pred nekaj dnevi umorjeno v njenem stanovanju.
Pavelicev sotrudnik aretiran
Beograd, 24. okt. M. Izdajatelj bol-letina »Budučnost«, ki izhaja v Berlinu in na Dunaju, Peter Gruber, znani sotrudnik Paveliča in Perčeca, ki sta bila obsojena zaradi veleizdaje, .je bil aretiran v nekem obmejnem kraju na našem ozemljil. Odveden je bil v zapore. Preiskava o njegovem delovanju je doslej dovedla že do značilnih odkritij.
Občni zbor Privilegirane izvozne družbe
Beograd, 24. okt. p. Danes popoldne se je pričel v Beogradu prvi letni občni zbor Privilegirane družbe za izvoz agrarnih pridelkov kraljevine Jugoslavije. Zborovanje je otvoril s pozdravnimi govorom predsednik D. Matejič. V jedrnatih besedah je poročal o rezultatih delovanja .Privilegirane družbe in je naglasi! velike napore kraljevske vlade, ki je družbo ustanovila ter uspehe, ki jih je družba dosegla s svojim sistematičnim poslovanjem.
Vojaška imenovanja
Beograd, 24. oktobra p. »Vojni liste je objavil v svoji današnji številki večje število imenovanj in izprememb, posebno pri divizijskih poveljstvih. V dravski diviziji se ne bo izvršila nobena izprememfoa.
Prehrana za pasivne kraje
Cetinje, 24. oktobra AA. Danes so dospeli štirje vagoni hrane za prehrano prebivalstva zetsike banovine, ki je trpelo zaradi suše in vremenskih katastrof. Dva vagona hrane bodo razdelili v cetinjskem, dva pa v podgoriškem sreza.
Volilna abstinenca
Volilne abstinence v slovenski politič-hi zgodovini ne poznamo. Naši ljudje so dovoli izkušeni in trezni, pa zato vedo, da ničesar ne doseže, kdor ostane v kotu. Imajo prav v tem, ker se je še povsod izkazalo, da volilna in sploh politična abstinenca ne doseže cilja. Nešteto primerov imamo za to v parlamentarni zgodovini raznih evropskih držav, tudi v zgodovini Jugoslavije. Pokojni Stjepan Radič, ki bi danes, ako bi bil še živ, brez dvoma pozival vse svoje pristaše na volišča, je nekaj let poskušal z abstinenco, z bojkotom Narodne skupščine. Uvidel pa je, da s tem nikomur ne koristi, sebi iii svojim stremljenjem ter državi pa škoduje. Zato ie opustil to taktiko in s pozitivnim sodelovanjem vplivno posegel v razvoj državne politike. Ako pogledamo danes po Evropi, najdemo primere politične abstinence le pri avstrijskih in nemških fašistih, pa še ti je ne izvajajo dosledno.
Kljub tem izkušnjam so ljudje, ki se Ori nas ne morejo sprijazniti z mislijo, Ža je konec diktature in samovolje nekdanjih strankarskih šefov, za sedanje volitve izvlekli nerabno orožje abstinence. Na vse mogoče načine, z letaki in tajnimi okrožnicami, po odkritih in prikritih hujskačih, z lažmi in obrekovanjem, pa tudi z grožnjami in nasiljem skušajo begati volilce in jih odvrniti^ od volitev. Posebno hudo so pritisnili v Sloveniji, kjer jim ie dobro vsako sredstvo in kjer bi radi obnovili nesrečne, od vsega "prebivalstva ostro obsojane strankarske borbe nekdanjih dni.
In zakaj vse to? Nobenega tehtnega vzroka ne'povedo; zdaj pravijo to, zdaj ono. Najčešče se oonavlja trditev, da volitve niso svobodne, ker oni ne morejo kandidirati. To na je grda laž. Znano je, zakaj ni prišlo še do druge kandidatne liste, ki bi jo vložila tako zvana opozicija. Vlada ni storila prav ničesar, da bi jo ovirala ali celo onemogočila. Gospodje »šefi opozicije« so tudi res hoteli vložiti svojo državno listo, toda ko so začeli o tem razpravljati, so se skregali in iz . skupnega nastopa pri volitvah ni bilo nič. Niso se mogli ze-diniti niti o programu, niti o tem, kdo naj bi bil nosilec skupne liste. To je tudi najboljši dokaz, da so ti ljudje nesposobni, da bi vodili državno politiko, in da je docela izključeno, da bi mj>gli zopet dobiti v svoje roke vodstvo drž v-nih poslov. Njihovi časi se ne povrnejo nikdar vcc»
Ako pa se je razbila skupna lista »opozicije«, bi se ta še vedno lahko udeležila volitev. Vložena in potrjena državna lista ministrskega predsednika Živkovica ni nikaka strankarska lista. Na njej lahko in tudi res kandidirajo pristaši prav vseh nekdanjih strank, vseh pokrajin in vseh stanov. Lahko bi kandidirali tudi oni Slovenci, ki se delajo danes užaljene in hujskajo proti volitvam. Načelnih ovir ni nikakih. Res danes zabavljajo in kritizirajo kar križem; vladi bi radi naprtili vse mogoče grehe, celo krivdo za današnje težke gospodarske razmere. Vsi pametni ljudje vedo, da krize ni kriva Jugoslavija, ki ne živi sama na zemlji, še manj pa njena vlada. Ako pa bi zadela vlado vendarle kaka krivda, bi v enaki meri zadela tudi one ljudi, ki danes rovarijo, saj so prav do zadnjega, do 3. septembra t. 1. sami sodelovali v njej. Sodelovali so tudi pri vseh zakonih in vseh drugih ukrepih, proti katerim sedaj tako strupeno nastopajo.
Res, stvarnih ovir za njihovo sodelovanje pri volitvah ni. Kakor kandidirajo mnogi drugi odlični pristaši nekdanje SLS, bi lahko tudi ostali bivši voditelji te stranke kandidirali na listi g. Živkovica. Volilci bi potem svobodno izbirali med njimi in drugimi kandidati. Ker si ne moremo misliti, da bi hoteli škodovati državi in jo slabiti, za njihovo postopanje ni drugega pojasnila kaleor užaljena samoljubnost. »Mi sami in samo mi!« — to je bilo že od nekdaj geslo teh ljudi. Ker v naši novi državni politiki taka gesla niso več mogoča, ker država noče biti več v službi nobene politične stranke, zato so sedaj užaljeni in zahtevajo še od drugih, da so uza ljeni z njimi vred.
Seveda pa dobro vedo, da je slovensko ljudstvo prepošteno, da bi jim sle-
dilo na tem potu. Zato si pomagajo z
lažmi in hujskanjem, z grožnjami in nasiljem. Koliko drže te njihove izmišljotine, vidimo že na nekaj primerih. Nepoučenim ljudem na primer so zatrjevali, da v inozemstvu Jugoslaviji ne zaupajo in da nam ne dajo denarja. Ravnokar pa smo dobili veliko in izredno ugodno posojilo, kakršnega ne more dobiti skoro nobena druga država v Evropi; naše denarne razmere se bodo v najkrajšem času izboljšale.
Po deželi okrog so govorili ljudem, da na listi g. živkovica ne bo kandidiral noben duhovnik in noben uglednejŠi pristaš bivše SLS. Iz seznama objavljenih sreskih kandidatov pa je razvidno, da je med njimi več prav uglednih mož iz vrst bivše SLS in da kandidirajo tudi štirje odlični in iskreni duhovniki, ki niso duhovniki le po imenu in obleki, temveč tudi po svojem življenju; zato tudi njihovi cerkveni predstojniki niso mogli dvomiti o čistosti njihovih nagibov in iskrenosti njihovih ciljev in so jim dovolili kandidaturo.
Takih in enakih primerov za neresničnost trditev, ki naj bi zbegale volilce in jih odvrnile od volitev, bi lahko našteli se več. Prepričani pa smo, da je to nepotrebno, ker kaže že dosedanji potek volilne borbe, da bo slovensko ljudstvo sledilo le svojemu zdravemu razumu in 8. novembra z ogromno udeležbo pri volitvah storilo svojo slovensko in jugo-slovensko dolžnost.
Gosp. minister Pucelj*
bo govoril danes na več shodih v litijskem okraju, med drugimi tudi v Litiji, Šmart-nem in Zagorju.
Volilno gibanje v novomeškem okraju
postaja od dne do dne živahnejSe, poseb no še, odkar je znano, da kandidirata na listi g. živkoviča dva kandidata za naš srez. Kandidata in njuna namestnika prirejajo vsak dan številne volilne sestanke v mestu in drugih krajih sreza. V ponedeljek 26. t. m. ob 20. bo velik volilni shod v Novem mestu v dvorani hotela g. Win-diseherja. Danes v nedeljo pa bo cela vrsta shodov in sestankov po srezu. Dolenjci smo prepričani, da se bo 8. novembra vsa Dolenjska kot en mož odzvala svoji državljanski dolžnosti in z udeležbo pri volitvah manifestirala svojo ljubezen do Jugoslavije.
Volilcem kamniškega sreza
Podpisani odbor je doznal, da se med volilci kamniškega sreza širijo zlonamerne govorice, ki naj zbegajo volilce in s tem škodujejo posameznim kandidatom.
Zato smatra za svojo dolžnost ugotoviti naslednje: g. dr. Ivo Potokar. odvetnik v Kamniku, in njegov namestnik g. France Pančur, posestnik v Zgornjem Tuhinju, kandidirata s pristankom nosilca državne liste g. predsednika vlade Petra živkoviča. Njuna kandidatura, ki je bila sklenjena na sestanku volilnih zaupnikov, je potrjena na pristojnem sodišču in je pokšrveljavna.
Pristanek nosilca liste imajo seveda vsi kandidati kamniškega sreza.
Noben kandidat ne more govoriti v imenu katere bivše stranke. Vsak volilec ima na dan volitev svobodno odločitev, naj je podpisal katerokoli predlagateljsko listo.
Volilni odbor.
ZAMENJAMO
		■ lil lHilmTiili'1
		H| f§
		
		. ..
B	8	
i	i	lil
I	I	lil
I	i	ll
■	■	iSSl
v AS RABLJENI BATERIJSKI APARAT ZA NOVO TIPO ZA POPOLEN PRIKLJUČEK NA ELEKTRIČNI TOK, PROTI ZMERNEMU DOPLAČILU, KI GA JE M02N0 PLAČATI TUDI V OBROKIH
■mmsšmmm
ZAHTEVAJTE TAKOJ PONUDBE Z NAVEDBO APARATA, KI GA HOČETE ZAMENJATI
RADIO UUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 5
Mataskovi rojaki ne verujejo v njegovo krivdo
Subotica, 24. okt. n. Ljudje, ki poznajo atentatorja Matuško še odtlej, ko je bival v Čantaviru blizu Subo-tice, ne verujejo, kar poroča madžarski tisk o njegovih grozodejstvih. Ljudje pravijo,-da je bil Matuška dober družinski oče. Pričeli so zbirati vse mogoče gradivo, ki ga nameravajo dati Matuiškovim braniteljem kot olajševalni dokazni materijal.
Povratek »Zeppelina« iz Amerike
Pernambuco, 2\. oktobra. Zraikoplov »Grof Zeppelin« je davi ob 3.05 6Tedn»e evropskega easa star tal na tukajšnjem letališču k povmtku v Evropo. Na krovu je poleg posadke se 14 potnikov.
Zadnja pot Srečka Robiča
Limbuš, 24. oktobra.
Kmahi popoldne so pričele prihajati množice ljudi, da se zadnjič poslove od pokojnega, nagle smrti umrlega Srečka Robiča, veleposestnika io žuipana v Limbušu. Nihče ni pričakoval, da bo tako naenkrat in tako kmalu prenehalo biti njegovo blago srce. Pokojni Srečko Robjč ni imel sovražnikov. Kdorkoli ga je poznal, ga je vzljubil, saj je bil poštenjak med prvim« poštenjaki.
To je pokazal tudi njegov veličasten pogreb. Iz Maribora so se pripel j alS na štirih avtobusih, mnogih avtomobilih m vozovih številni prijatelja in znanci. Ob na. povedani uri so dvignili Sokoli krsto s pokojnikovim truplom in jo prenesli izpred cerkve na domače pokopališče. Pogreb je vodil kanonik dr. Vraber iz Maribora ob asistenci osmrih duhovnikov. Za krsto so stopali strta vdova s petami otroci in mnogoštevilni sorodniki. Pogreba so se udeležili v prvi vrsti tudi podbatt dr. Pirk-majer, oba sreska načelnika, župan dr. Ju-van za mariborsko mestno občino, polkovnik Putnikovič za vojaško oblast, dr. Pivko za mariborsko sokolsko župo in banski svet ter nešteti drugi zastopniki. Šolska mladina je nosila nebroj vencev in jesensko cvetje. Ob odprtem grobu se je poslovil kot prvi od pokojnika upokojeni nadučitelj Godec kot njegov učitelj in prijatelj, za njim oa se je v ganljivem govoru poslovil v imenu mariborske sokolske župe in banskega sveta prof. dr. Pivko. Kot tretji se je poslovil od pokojnik« v iskrenih besedah načelnik domačega sokolskega društva. Pevski društvi »Jadran« In »Drava« sta zapeli turobno žalostinko, nato pa se je vsulo cvetje na krsto, ki Jo vsaj za trenutek udušilo glasni jok preostalih.
Pokojna Srečko Robič je bil iz ugledno vsesplošno priljubljene družine. Kot sin zaslužnega borca. — njegov oče je bil poslanec v avstrijskem parlamentu ter se Je vedno boril za pravice in korist« slovenskega kmeta, — je bil tudi pokojnik že v zgodnji mladosti med prvimi neustrašen, vztrajen in značajen naprednjak. Ni ga bilo naprednega društva, ki ga ne bi nodpi-ral. Kakor na tem polju je bil tudi kot gospodar vedno med prvimi. Cela vrsta denarnih, gospodarskih, vinarskih in drugih nanredn;h zadrug so bile sad njegovega dela. Zaradi njegovega kremenitega značaja in poštenosti so ga izvolili ored leti kot župana in si je kot tak pridobil nevenljive zasluge za svojo občino. Deloval je v okrajnem cestnem odboru kot podnačelnik in bil imenovan tudi za banskega svetmika. Za sedanje volitve v Narodno skupščino so ga volilci postavili z« svojega sreskega kandidat«.
Sredi resnega dela ga je iztrgala smrt ljubljeni družini, ki ji je bil naiboljši oče Pet neodrasKh otrok in strta vdova plača v žalosti ob svežem grobu poleg številnih sorodnikov. Pretresujoč ie bil pogled na nedol^e oči, ki so žalostno gledale za svoiim dobrim očetom, ko ga je spejemala mati zemlja. Globoka žalost je str'a nesrečni vdovi vse moči, da so jo morali nezavestno odpeljati v prazni dom.
Ko so odhajale množice, prežete tihega sožalja z nesrečno družino, se je nad Pohorjem raztrgal gost oblak, iz katerega Jo ves čas rosilo, na sveži grob pa je .posijalo jesensko sobice v zadnji pozdrav.
Volilno gibanje v kranjskem srezu
Priprave za dostojen in impozanten izid volitev v Narodno skupščino so v polnem teku. Poleg nad vse pričakovanje mogočno uspelega shoda sreskega kandidata župnika g. Janka Barleta v Kranju dne 21. t. m., o katerem smo že poročali, se vrši v Kranju jutri, v ponedeljek velik volilni shod na Glavnem trgu pred Mestno hišo. Na ta shod, na katerem bo govoril zepet g. Barle, opozarjamo vse prebivalstvo Kranja in okolice. Pridite v polnem številu, da slišite svojega bodočega poslanca in že sedaj impozantno manifestirate svojo državljansko zavest! S tem boste pregnali še zadnje dvome tudi oni peščici zaslepljenih, ki jih gotovi ljudje begajo in z naj-gorostasnejšimi izmišljotinami odvračajo od udeležbe pri volitvah.
Poleg tega bosta župnik g. Barie in njegov namestnik g. Lončar imela v kranjskem srezu v bodočih dneh še sledeče shode:
Danes, v nedeljo ob 9. uri dopoldne v Poljanah »Na Vidmu«, ob 11. uri velik ma-nifestacijski shod v Škofji Loki na Mestnem trgu ali v primeru slabega vremena na dvorišču gostilne Albine Jeralove, ob 13. uri v Gorenji va« v hiši Franceta šra-ja, ob 15.30 v Selcih pri Tavčarju, ob 18. v Železnikih pri Thalerju.
V	ponedeljek 26. t. m. ob 17. uri v Križali pri Zaplotnrku, za Križe, Kovor in
Duplje.	_ ,
V	torek 27. t. m. oto 16. uri pri Krvinu za Lom ln Sv. Katarino, ob 18. url pri Sv. Ani v gostilni Ankele, in ob pol 21. uri v Tržiču v kino-dvorani.
V	sredo 28. t. m. ob 15. uri v Mavčičah, ob 17. uri v Smledniku in ob 19. uri v Tr-
boiah.	„	_ _
V	četrtek 29. t. m. ob 18. uri v Šenčurju in ob 20. uri v Predosljih.
V	petek 30. t. m. ob 15. uri v Preddvora, ob 17. uri v Naklem in ob 19. uri v Stražiščn.
V	nedeljo 1. novembra t. 1. ob 11. uri v Cerkljah.
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved ia danes: Oblačno, bliža se deževno vreme, spočetka bo toplo, vetrovno, nato pa bolj hladno. — Dunajska vremenska napoved za nedelio: Mogoče že danes ponoči prihod hladnejšega zapadnesa zraka z dežjem, v prostih le-aah vihar. V teku nedelje se bo temperatura zopet znižala, padavine s spremenljivimi vetrovi, mogoče od easa do časa razjasnitev.	___
Današnje nogometne tekme
Danes bosta v Ljubljani za prvenstvo prvega razreda dve tekmi: ob 13.30 Svobo-da:Jadran, ob 15. pa Slovan:Prlmorje. Obe tekmi boeta na igrišču Primorja in to ob vsakem vremenu.
v* CeskosIovenskA dopliiovaci Skola v Lublanl oslavi sv&tek osvobozeni dnes, v nedčli, dne 25. ftjna o tfetl hodinč odpo ledni v Narodnim domč — mistnost lout kovčho divadelka. — Zveme rodiče i pra-tele k učasti.
9
in dem &&vtjenja$pelice
6. <Z*eiet
Zvečer pa zala Špeli ca Prav mirnim srcem »itat je sta.
Za n/o dan velikega f pranja, Zdaj lahko si privošči spanja, ln sladko sanjata je vso not —
To Albus-Slila /e čudežna moč.
Vsaka gospodinja lahko mirno zaspi, ako uporablja za veliko pranje perila Albus-Milo. Ne dajte se premotiti in ne sprejmite mesto davno preizkušenega pralnega Al-bus - Mila nobenega navidez poceni mila. Kajti navidez ceneje je često dražje, radi tega ne izpostavljajte svojega perila nikakim dvomljivim eksperimentom, temveč uporabljajte samo
Vlomilci so odnesli 89.666 Din
Drzen nočni vlom v blagajno Stavbne družbe
Ljubljana, 24. oktobra
Davi se Je raznesla po mestu senzacionalna novica, da je bil ponoči izvršen v pisarniške prostore Stavbne družbe d. d. na Dunajski cesti št. 17 drzen vlom in da je izginila velika vsota denarja.
Ko je pisarniški sluga družbe Pavel Pov-še davi ob 7. kakor po navadi odprl vrata pisarne na dvorišču Medijatove hiše, je takoj opazil velik nered v blagajniškem prostoru. Po sobi je bilo vse razmetano, v odprtem oknu pa je bila ubita šipa. še več: blagajna navrtana! Povše je takoj poiskal blagajnika Stavbne družbe g. Golarja, s katerim sta prijavila zadevo policijski upravi. Na ogled sta pohitela šef kriminalnega oddelka g. Fran žajdela ter nadzornik g. Matko Močnik z nekaj policijskimi agenti. Takoj pri vstopu v pisarno so našli poleg navrtame blagajne nekaj zarjavelih ključev, nabranih na okrogli žici. Tam pa je ležala tudi tako zvana »svinjska noga«, tipično vlomilsko orodje, ki ga uporabljajo pri vlomih v blagajne tržaški svedrovci. Ko se je zbralo tudi ostalo uradni-štvo tvrdke, so ob pregledu blagajne ugotovili, da so vlomilci ukradli okrog 100.000 dinarjev gotovine. Na dnu blagajne so pustili le še malo denarja. Plen je obstojal iz enega bankovca za 1000 Din, 900 bankovcev po 100 Din, dalje pa iz samih deseta-kov in kovanega denarja. Izginil pa je tudi nov moški dežnik s temno rujavim koščenim ročajem.
Blagajna je bila navrtana v obliki običajnega trik o ta, kakor smo jih imeli že
večkrat priliko opazovati na raznih blagajnah pred leti, ko so prihajali tržaški vlomilci češče v goste v Ljubljano. Policija je poleg najdenega vlomilskega orodja dobila pri blagajni tudi več prstnih odtisov. Kakor so ugotovili policijski organi, so prišli vlomilci v notranje prostore Stavbne družbe na ta način, da so splezali čez ograjo v Kersnikovi ulici, se povzpeli na zid, nakar je eden izmed vlomilcev utrl šipo na oknu prvega nadstropja in posegel skozi nastalo odprtino do notranje kljuke. S tem je bila odprta pot tudi ostalim kom-plicem, ki so lahko delali v okrilju noči popolnoma nemoteno. Prav gotovo so se morali sleči do pasu, kajti vrtanje blagajn je tudi s strokovnjaškim orodjem nemalo naporno.
Po ogledu so se podali kriminalni organi takoj na poizvedovanje. S policijske uprave so obvestili vsa varnostna oblastva v Beogradu, Mariboru. Celju, Karlovcu. Su-šaku, Sisku. Subotici, pa tudi železniško policijo in obmejne komisarijate na Jesenicah. Rakeku in Kotoribi.
Sličnega vloma v Ljubljani ni bilo od poletja, ko so neznani storilci izropali blagajno v Obrtni banki na Kongresnem trgu in odnesli okrog 98.000 Din. Kakor vse kaže, imajo tržaški svedrovci v Ljubljani stalnega zaupnika, ki jih stalno informira o prilikah v našem mestu.
Po končanem pregledu blagajne in knjig je ugotovljeno, da ie izginilo 89.666 Din. na blagajni sami pa ie tudi okrog 10.000 dinarjev škode.
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan-cem žalostno vest, da je naša srčno ljubljena ženka-mamica, hčerka, sestra, svakinja, teta, gospa
Bndihna Marija, roj. Korenčan
soproga železniškega uradnika
dne 24. oktobra nenadoma preminula.	_
Pogreb se bo vršil dne 26. oktobra ob 16. popoldne izpred kolodvora
v Logatcu.
Rakek-Logatec, dne 24 oktobra 1931.
Žalujoči soprog LOVRO s hčerko DUNJICO, JOSIPINA, mama, MILA por. SERINI, sestra; FRANC, brat in vse ostalo sorodstvo.
Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem Jn znancem žalostno vest, da je preminul v petek, dne 23. t. m. ob 11. zvečer po dolgem trpljenju v zagrebški kliniki gospod
šolski upravitelj v pokoju
v Podgorju nad Sevnico, v starosti 65 let.
Pogreb blagopokojnika bo na njegovo lastno željo v ponedeljek ob 10. dopoldne na pokopališču v Podgorju.
Sevnica — čakovec — Sromlje, dne 24. oktobra 1931. žalujoči rodbini:
Erženova in Cetanova.
j.
LJubljana, 24. dktobra.
Med najponosnejšimi stavbami nove Ljubljane je Dom gTafikov, ki si ga je zgradila Zveza grafičnih delavcev in delavk Jugoslavije, podružnica Ljubljana. Svoj ponosni dom so pričeli grafiki zidati laiu 29. avgusta, to nedeljo pa bo slovesno otvorjen.
V svoj dom »o zazidal! delavc! ta delavke okrog 4 milijone dinarjev. Na najlepšem prostoru, na oglu Miklošičeve in Ma-sarykove ceste, so kupili okrog- 600 m2 obsegajoče stavbišče. Načrte je napravil arh. inž. Vladimir šubic, ki je izdelal načrte tucH za razne druge največje ljubljanske palače. Pri delu ga je podpiral im vodil stavbo arh. Marjan Mušič, sezidala pa je palačo Ljubljanska gradbena družba.
Grafični dom ima na 430 m2 obsegajoči zazidani ploskvi 7 etaž, in sicer podpritličje, pritličje in 5 nadstropij. Vsi obrtniki, ki so bili zaposleni pri dograditvi in opremi, so pokazali svoje največje zmožnosti. Dom gTafikov je zidan po najmodernejših principih skeletnega, sistema, kakor so zi-
dana tudi nove palače na Aleksandrovi cesti in nebotičnik. Na oglu 5. nadstropja je na močni plošči iz umetnega kamna bronasti emblem črne umetnosti, krilati lev s tiskarskim tolkačem v krempljih, delo kiparja Jurkoviča. Dom je v čast organizaciji ln v okras Ljubljane.
Ljudje, M so bolni na žolenih, ledvičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofij prostate. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Elitni Kino Matica
Največje muzikalno
filmsko veledelo te sezone je prekrasna
(paut ClSra&amopa
opereta nepozabnih šlagerjev
Ti&totija in njen fiu$ar
Friedl Scfraster Michael Bohnen Svetislav
Petrovič Ernst Verebes Greti Theimer
Občinstvo je navdušeno, ko slu-ša čarobne melodije ter se sijajno zabava ob izbornih dovti-pih Jancsija
Predstave danes ob 3, S, 7. ta a uri.
Split, 34. oktobra.
Sto im sto Slovencev, ki so našti svoj no, vi dom v srcu Dalmacije, se je prvič zbralo okoli lastnega društva — podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, ki se je ustanovila 17. t m. v Splitu. Otoilma udeležba na ustanovnem občnem zboru, kakor tudi dejstvo, da je pristopilo k družbi že takoj v pocet-ku nad sto članov, priča, kako zelo je bilo splitskim Slovencem potrebno ognjišče, kjer bi si ogreli srca z domačo pesmijo in besedo v zavesti, da tudi oni pripomorejo k plemenitim ciljem narodne obrambe, ki jih goji družba. Dan za dnem se proglašajo novi člani in upati je, da bo zrastla v Splitu iz lastne moči krepka organizacija, ki bo dostojno reprezentirala našega duha, našo vztrajnost in našo narodno zavest
Na ustanovnem občnem ziboru, ki se Ja vršil v prijaznem hotelu Kovačevič in sta prisostvovala delegata glavne družbe i Ljubljani ga. Nilka Potočnikova in g. Fran Slkulj, se je pod predsedstvom ge. Pavle Pogačarjeve konstituiral odbor, ki jamči, da bo nova podružnica delala in uspevala. Že s prihodnjim mesecem namerava ustanoviti čitalnico in knjižnico, Id bo našim ljudem pravo zatočišče za okrepitev duha im srca. Za poživljenje članskih sestankov se snuje pevski kvartet, ki bo 8 svoj&m glasovnim materijalom obenem dostojen propagator največjega narodnega zaklada — naše pesmi. Družba bo prirejala redne sestanke, združevala bo svoje člane ob raznih veselih priložnostih kakor je Miklavže vanje, Silvestrovanje L p. im, ko se ji mlade moči okrepe in sredstva zaokrožijo, se bo poizkusila tudi tam, kjer je vsakega Slovenca izkušmjava —• na gledaliških deskah. Sebi v razvedrilo im družbi v korist. _ Otmeniti je treba, da je pokazal krajevni tisk naši stvari prijazno naklonjenost, kar m« družba s hvaležnostjo priznava. Razume se tudi samo ob sefoi, da so vsi Hrvat-
je, katerih je že precejšnje število med člani, bratsko poaivami, da sodelujejo pri tetf narodmo-obramibmi organizaciji, da ji dajo svojo moralno pomoč, saj čutimo lahko dnevno, da smo vsi eno samp živo telo im da je njihova bol tudi o asa skupna bolečina. Novo društvo nas bo ZbKževalo io utrjevalo v skupnem delu za skupne cilje, ki pa ne nosijo bojnih gesel, le eno sama, skromno in miroljubno: da ohranimo na«5 rod tam, Jqjer ga tlačijo mračne sile. V tem znamenju — pozdravljena splitska Ci~ ril-Metodova podružnica!
Dve leti je sleparfl
Ljubljana, 24. oktobra.
Lastnik tvrdke za izdelavo raznih finih usn jatih izdelkov Anton Orehek v n irski ulici je prišel te dni na sled velikim sle-parstvom. Poslal je neki tvrdki v Celje, s katero je bil v -poslovnih stikih, račun za večje naročilo, a mu je tvrdka odgovorila, da je račun že davno plačan. Z računi se je nato zgladil tudi pri nekaterih ljubljan* skih tvrdkah, Ijer so mu pmako pokazal potrdila o plačanih računih.
Kasiral je denar njegov uslužbenec Karel Iiner, po rodu iz Češkoslovaške. Oškodovani podjetnik je prijavil zadevo poiW ciji, ki je Umerja aretirala šele včeraj.
Aretiranec je svoje grehe samo delno priznal im izpovedal, da je oslepariJ svojega gospodarja samo za okrog 18.000 Din. Nadaljnje poizvedbe pa so dognale, da gre za vse večjo vsoto. Kakor je dokazano sedaj, je nepošteni uslužbenec, ki j« bil zaiposlen pri Orehku, že nad dve lett sleparil gospodarja in ga oškodoval za ved kakor 30.000 Din. Ilner j a še vedmo zaslišujejo na policiji, nato pa ga bodo izročili sodišču. Mož je poročen in oče dveh otrok.
Veseli dnevi trgatve so za ?
Trgatev je končana. Bila je — izvzemši v nekaterih krajih, ki jih je obiskala toča — zelo obttaa ta vreme Je pogodovalo kakor le redko katero leto. Oktober je bil solnčen in sladko grozdje je dozorevalo, da so se zadovoljno glasili klopotci in je z vinskih gričev odmevala pesem veselih trgačev. Zdaj je potihnilo ječanje stiskalnic, v sodih kipi ta vre mošt, nebo pa se je skisalo in z gostim deževjem oznanilo pričetek prave, otožne jeseni. Za spomin na letošnjo izredno lepo trgatev priobčujemo dva tipična posnetka iz naših j vinorodnih krajev: ena slika predstavlja veselo družbo najmarljivejših sladokusnih trgačev ob polnih trtah pri Sv. Miklavžu v Slovenskih goricah, druga pa skupino dolenjskih trgačev s polno posodo pri hramu y krški okolici,
ljudje
Delo kamniškega Tujsko prometnega društva
Kamnik, 24. oktobra.
V sredo zvečer se je vršil občni zbor Tujsko prometnega društva. Udeležba je bila prav klaverna, navzoč je bil z malimi izjemami komaj kompletni stari odbor. Ves dosedanji lepi obisk tujcev v Kamniku je uspeh društva. In kdo ima koristi od njih? Mar društvo? Ne, meščani, gostilničarji in drugi. Zato je mlačnost pretežne večine članov neodpustljiva.
Zbor je vodil župan Franc Kratnar. Prisostvoval je tudi s resi a načelnik g. Vov-šek in ravnatelj Pintar od Zveze za tujski promet v Ljubljani. Po poročilih funkcionarjev, ki so bila prav zanimiva, se je konstituiral novi odbor, ki ga tvorijo gg.: predsednik sreski načelnik Franc Vovšek, podpredsednik Franc Kratnar, tajnik A. Skala, blagajnik Vinko Možina. Odborniki so: Cerer, Hvala, Kos Rajko, Kramar, Prah, Zor, žargi; namestniki: Zika, Faj-diga, Koželj, Bervar; preglednika pa dr. Vidic in Vremšak. Letos je oddalo društvo 559 dopisov in raznih informacij, stanje blagajne pa je 3914 Din. Dohodkov je bilo 20.584 Din, izdatkov pa 16.670 Din. Članov je 88.
Ravnatelj Pintar je izrazil zadovoljstvo Zveze nad delovanjem, kajti poset tujcev je letos dosegel število 507, kar znači nasproti letu 1929 trojni porast. Občni zbor je izrekel odišlemu predsedniku dr. Ogri-nu, podpredsedniku Rajku Kosu in tajniku Skali toplo zahvalo za večletno delovanje v procvit prepotrebnega društva. Ker se še letos dogradi nova smuška skakalnica pod Zapricami, je društvo naklonilo 2000 Din k stroškom. Skakalnica, na kateri bodo mogoči skoki do 42 m, bo zopet znatno pripomogla k tujskemu prometu v tako zvani »mrtvi« sezoni. Prihodnje leto so nam že zagotovljena podsavezna tekmovanja v plavanju na letos otvorjenemu kopališču. Kamnik ima v tujsko prometnem pogledu še lepo bodočnost. Nujno pa je potrebno sodelovanje in pomoč naše javnosti.
Velikomestna novost v Ljubljani
Ljubljana, 34. oktobra.
Minulo nedeljo je bilo opaziti na Aleksandrovi cesti pred novo palačo »Duna-va« živahno vrvenje in kretanje množic. Ljudje so se ustavljali pred novo slaščičarno in kavarno ter trumoma izginjali v nove, kTasno urejene prostore slaščičarne Pe-triček, ki se je otvorila za občinstvo ob 10. dopoldne.
Takoj ob vstopu prevzame obiskovalca izredna eleganca, ki jo kaže prodajni prostor s krasno lavo iz fino brušenega stekla. Na levi je vhod v prostorno dvorano, zadaj pa stoji majhna galerija, ki bo posebno dobro služila zaključeni družbi. Iz prodajalnega prostora je vhod v kuhinjsko prostore, od tam pa prideš v pekarno, 'kjei se izdelujejo najfinejiše slaščice, bomboni
Preprečite ivoriiev zobnega kamna
DAJTE DBCl VSAK DAN 3 male žličke okusnega
<S ne r gina
2a jačenje krvi, žtv cev tn apetita.
Po pošti poiSja
Laboratorij liga, m
3 steklenice Energtna 4 Din 128.—
6 steklenic Energtna Din 248.- eno zastonj
12 steklenic Energtna Din 49Z— bt dvt zastonj.
Naši kraji in
Sreski kandidati v dravski banovini
vse države. — Njegov namestnik je g. Ivan
in sploh vse, kar je do danes v tej stroki iznašla umetnost za najbolj razvajene sladokusce. Stroji in naprave so najnovejšega tipa in lahko trdimo, da inozemska velemesta v tem pogledu ne nudijo boljšega.
Stroga čistoča in moderna higiena teb lokalov ter fini in nadvse okusni izdelki, ki bodo potešili tudi marsikakšem šibek želodec, vse to nudi sigurnost, da bo Izbirčno ljubljansko občinstvo s tem modernim podjetjem zadovoljno v vsakem pogledu. Poleg slaščic in bonbonov eo ▼ slašči-
čarni ma razpolago vse tople in hladne pi» jače. Med njimi briljiira vsekakor po svo. jem izvrstnem okusu — kava.
Moderni Ljubljani lahko resnično čestitamo na tej velemestni pridobitvi, »Do nav« pa si sme šteti v čast, da ima tako odličen obrat v svojih prostorih. Najboij pa je čestitati lastnici, ki je s svojim strokovnjaškim znanjem in razumevanjem ustvarila za Ljubljano tako krasno in okiu»-no podjetje.
Velika nova podružnica CMD v Splita
Zdrava deca
/e vesela t
daje zdravo bi močno krt, —
zdrave in močne živce
DOBER APETIT
¥ lekarnalh: steklenica pol litra
40 Din
Ob otvoritvi Doma grafikov
Župnik Janko Barle
Kakor smo že poročali, so med sresklmi
kandidati za volitve 8. novembra v dravski banovini tudi štirje ugledni duhovniki. V kranjskem srezu kandidira g. Janko Barle, župnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani, v laškem srezu g. Alojzij Pavlic, profesor verouka v Celju, v konjiškem srezu upokojeni duhovnik g. Maks Goričar, v dol-njelendavskem srezu pa g. Fran Faflik, župnik v Kančevcih.
G. Janko Bari ž je sin trdne kmetske hiše pri Zamiku v Srednji vasi iz prijazne in obširne župnije Šenčur pri Kranju. Na prigovarjanje takratnega kaplana, sedanjega lavantinskega škofa g. dr. Karlina, so ga starši poslali na gimnazijo v Kranj in nato v Ljubljano, kjer je po maturi stopil v bogoslovje. Ko je bil 1. 1899. posvečen v mašnika, je služboval kot kaplan v Kranjski gori, v Tržiču in v Kranju, naposled pa eno leto pri Sv. Jakobu v Ljubljani. L. 1909. je bil imenovan za župnika te velike ljubljanske župnije, ki jo vodi sedaj že 22 let.
Kjerkoli je g. Barlč služboval, povsod si je pridobil srca vseh brez razlike strank. Vsi so ga vzljubili in se ga oklenili z največjim zaupanjem, kakor tudi on s pravo krščansko ljubeznijo pomaga, kjer le more. Zato je ves kranjski okraj z zadoščenjem in veseljem pozdravil njegovo odločitev, da bo v teh težkih časih postavil svoje iskreno srce in svoje velike zmožnosti kot poslanec v službo prebivalstva in
Dr. Valentin Božič
je profesor tehniške srednje šole v Ljubljani in znan prosvetni in narodno-ob-rambni delavec. Po rodu je iz kamniškega okraja, služboval pa je pred prevratom dalj časa na Koroškem. Trpljenje koroških Slovencev, ki ga je gledal tam in ga okusil tudi na sebi, je še okrepilo njegovo globoko narodno čustvovanje. Tako je prišlo do tega, da g. dr. Rožič, čeprav ie spadal med najuglednejše somišljenike bivše Slovenske ljudske stranke, nikdar ni zašel v zaslepljeni in ozkosrčni strankarski fanatizem, temveč je bil vedno strpen in zlasti v splošno narodnih zadevah ni nikdar odklanjal sodelovanja drugih narodnih krogov. Njegova iskrena ljubezen do domovine in njegova želja, pomagati po svojih močeh, da se Jugoslavija čim prej konsolidira, sta ga tudi sedaj privedli do tega, da se je kljub velikim oviram odločil kandidirati pri novemberskih volitvah. Kandidaturo je sprejel za svoj domači kamniški srez. Njegov namestnik je g. Alojzij Buri-c a, posestnik in bivši župan v Dragom-ljah.
Poleg g. dr. Rožiča kandidirata v kamniškem srezu še g. dr. Ivan P o t o-k a r, odvetnik v Kamniku, in g. Anton Cerer, gostilničar v Kamniku, tako da so v kamniškem okraju trije kandidati.
ali ga odstranite z vsakdanjo uporabo Sargovega Kalodonta-edine zobne kreme, ki vsebuje učinkoviti Sulforicinoleatpo Dr.Braunlichu-kar pomeni ohraniti zdravje in> lepoto zob:
k
Kmetje
Kmetje potrebujejo mir in gospodarsko stalnost Kmetje hočejo močno In dobro urejeno državo
»Kmetovalec*, glasilo kmetijske družbe za dravsko banovino, objavlja o velikem pomenu volitev za naš kmečki stan naslednji, vsega preudarka vredni članek:
Iz poročil, ki jih prejemamo skoraj h vseh krajev Dravske banovine, je razvidno, da si mnogo kmetov še ni na jasnem, na kakšno stališče naj se postavijo na dan volitev; iz tega pa sledi, da «si mnogi še niso na jasnem o zgodovinskem pomenu sedanjih volitev. Ravno zaradi velikega pomena sedanjih volitev pa smatramo za svojo dolžnost, da povemo o tej stvari kmetom brez ovinkov in olepšanja, kako stoji ta stvar.
Za vsakega pametnega kmetskega gospodarja je prva in glavna stvar njegova domačija in gospodarstvo na njej. V naravi kmetskega gospodarstva pa je nekaj stvari, po katerih se kmetsko gospodarstvo prav močno razlikuje od vsakega drugega gospodarstva.
Glavna lastnost kmetskega gospodarstva je njegova dolgotrajnost Trgovec kupi blago dopoldne in ga lahko še isto dopoldne proda. Obrtnik dela ves teden, v soboto pa svoj izdelek že lahko odda. Pri kmetu tega ni Kmet seje spomladi, žanje pa šele pozno na jesen. Med tem časom pa se lahko dogodi marsikaj, kar mu njegovo gospodarstvo ln vse njegove proračune postavi popolnoma na glavo 1
Trgovci in obrtniki uživajo to gospodarsko prednost da svoje blago lahko hitro prodajajo. To se pravi: oni so tudi odvisni od vsakokratnega gospodarskega položaja, ampak izdaleka ne v tej meri kakor kmet. Trgovski položaj se menja lahko od danes do jutri, toda to trgovca ne zadene prehudo: kar slučajno danes Izgubi, dobi lahko že jutri nazaj — kmet pa Ima svojo »konjunkturo« le enkrat na leto, t j. ob času žetve. Gospodarski položaj od spomladi, ko dela kmet svoje gospodarske proračune in načrte, se pa do jeseni lahko temeljito izpremeni, in če se to zgodi na kmetovo škodo, mora kmet čakati ne en dan, tudi ne en teden in tudi ne en mesec, da si svoj gospodarski položaj popravi; ampak čakati mora vse leto in le prihodnje leto ne ve, kaj bo!
To, kar smo pravkar povedali, lahko rečemo tudi tako: Kmet potrebuje za uspešen razvoj svojega gospodarstva predvsem stalnost mir ln red. Kmet mora Imeti predvsem zavarovano ln zajamčeno svojo osebno prostost ln čutiti mora, da je njegova Imovina varna. Te varnosti pa mn ne more nuditi nobena druga ustanova, kakor dobra javna trprava, predvsem seveda dobra državna oprava aH nakratko rečeno: dobro urejena država. Kjer državna oprava ni dobro orejena. tam ni reda in ni miru fn kar je za kmetsko gospodarstvo najvažnejše: tam tndi ne more biti gospodarske stalnosti
Naša država je Se mlada država. Sestavljena je, kakor vemo, iz zelo različnih zgodovinskih delov, od katerih frr>a vsak svojo lastno preteklost ln svoj lasten dosedanji razvoj. Lasten razvoj pa je ustvaril povsod tudi lastne politične bi gospodarske organizacije. Vse te organizacije so imele svojo življenjsko pravico, dokler smo bili raz- , trga ni ln razkosani na sedem ali devet delov. Zgodovinska nsoda pa je hotela, da smo se združili vsi nekdaj raztrgani deli v eno samo veliko državno celoto; to dejstvo pa je zahtevalo popolnoma novo ureditev državne uprave za skupno in eno državo.
Te zgodovinske nujnosti pa zgoraj omejene politične tn gospodarske organizacije žal niso razumele.
Mi vsi smo bili živa priča, kako Jo vsaka nekdanja politična ali gospodarska organizacija vrtela neprenehoma še — kljub uedinjenju! — svojo staro lajno, kakor da L 1918. v zgodovini sploh ni! Razne stranke so se trgale in prepirale med seboj za svoje zastarele stvari, ki z novo dobo nimajo nobene zveze več! Prepiri so se razvneli do podivjanosti ln zaradi teh prepirov niti država, niti občine niso mogle priti nikdar do nobene gospodarske stalnosti
na ogromno škodo zlasti kmetskega gospodarstva.
Povedati hočemo samo en primer: V neki občini so se vsi ljudje zavedali, da potrebujejo elektrarna Vsi brez razlike »strank«! Do zidanja pa le ni prišlo, ker se »stranke« niso mogle zediniti na to, ali naj bo vratar v novem podjetju pristaš stranke A ali pristaš stranke B.. Tako se je gospodarilo v »zlati dobi strank« in strankarskih prepirov. Le poglejte vsak v svojo občino, pa ne boste izlepa v zadregi za nove primere!
Pravtako je bilo tudi v državi! Mi vemo, da je danes zagledala luč sveta ta postava, jutri pa že nasprotna. Kaj je hotel in mogel kmet za to? Kje je bila tn tista za kmeta tako krvavo potrebna gospodarska stalnost? Kako je hotel kmet gospodariti, ko pa ni vedel, ali bo Izvoz tega ali onega predmeta prost ali združen s kakimi dajatvami ali ne? Spomladi je veljalo to, na jesen pa zopet drugo! Ali ni ravno ta negotovost ln gospodarska nestalnost v kmetih najbolj nbijala veselje do vsakega dela?
Vsej tej negotovosti in vsem takim prepirom »za vratarja«, pa je napravil modri naš vladar energično konec s tem, da je take »gospodarje« ln take državne upravnike odstranil in razgnal. Razgnati jih je moral, če ni hotel doživeti popolne propasti lastne, domaČe države. Tako, kakor se je »gospodarilo« prej, ni moglo iti več dalje in vso državo je bilo treba postaviti na nove upravne temelje.
Nove temelje državne politike, tn® gospodarske, je postavljala zakonodaja po 6. januarju pa do danes. Te zakone in postave so postavljali le posamezni ljudje. Z razpisom sedanjih volitev pa je vladar dal vsem državljanom kraljevine Jugoslavije možnost da pri velikem deln politične ln gospodarske obnove tndi sami sodelujejo po svojih Izvoljenih zastopnikih.
Na nove močne ln solidne gospodarske temelie pa ne morejo postaviti države nekdanje »stranke«, ki so se razumele samo na pogubnosni medsebojni prepir brez ozira na celoto, ampak priti
(fen/la/tL
morajo na upravo države, t J. v parlament pametni, modri, trezni ln razsodni ljudje. Odločevati morata pamet in sposobnost ne pa najširša usta za zabavljanje in najkrepkejša pljuča za demagogijo!
V prvi vrsti na kmete je danes postavljeno vprašanje: Ali hočete stari strankarski prepir s vsemi škodljivimi posledicami ln zlasti z gospodarsko in politično nestalnostjo ln negotovostjo vred, afl pa hočete imeti močno ln urejeno državo ln solidno državno upravo, Id edina daje jamstvo za tisto gospodarsko stalnost ki je za kmete največjega pomena?
Mislimo, da odgovor na to vprašanje za nobenega razsodnega kmeta ni težak, to zato pravimo; Otresite se ln osvobodite nesrečnih verig nekdanjega strankarstva in pojdite ponosno na volišče kot svobodni možje in ponosni državljani, ki imajo korajžo tndi javno povedati:
MI hočemo red, ml hočemo mir, mi hočemo gospodarsko stalnost brez katere kmetom ni obstanka!
To naj povedo javno vsi kmetsk) glasovi na dan volitev, dne 8. novembra 193L
Pomlajenje krškega mosta
Ves je prenovljen In se je nosilnost zvišala na 4500 kg
Krško, 24. oktobra.
Krški most! Kdo ga ne pozna, ko je vendar bil omenjen vsaj v časih, kadar bo poplave r drugih krajih Jemale tudi mostove Kolikor glav. toliko tihih želja Je spremljalo takrat tudi naš most, a podrlo ga ni. Ker je odbil tudi najhujši napad leta 1923 ln je tudi t naprej kljuboval poplavam, ao ga vzljubili tako, da so ga za čeli resno utrjevati — ker v časih gospodarske krize skoraj ni upati na nov modem most Starcu so sklenili podariti novih sil! In res! Pomlajevalna metoda je uspela! Kako torej?
te L julija letos ao pričeli ■ popravljalnim; deli. Most Je oživel. Zdaj tu, zdaj tam »o ga odprli, da mu zacelijo rane. Treba je Pik) Se več — novih pilotov. To pa rui tako enoBtavno. Mojster Rostohar, ki oskrbuje popravljanje te celih 28 let, Je postavil v ta namen na most zabljataik. Je 8 m visok In Je opremljen z 200 kg težkim ovnom. V rokah spretnih delavcev Je ta priprava svojevrstno pela skozi vse poletje do srede tega meseca Oven se je dvigal tn padal > silnimi udarci na podstavljeni! pilot, ki ga Je bilo treba zabiti kar 4 m r strugo Save, da Je most Ječal in Škripal, udarci pa zamolklo odmevali od bližnjih goric. Ptflotl so zabiti, zveze obnovljene, most izravnan ln tako res pomlajen. Da se Je operacija povsem posrečila kaže tudi dejstvo, da se Je nosilnost mosta zvišala od 2500 kg na 4500 kg. Z operacijo Je tako most postavil svojevrsten rekord, k 1 ga redko beležimo. Zvišal, odnosno prekosil Je lastno mlade-nlško nosilnost za ceLIh 2000 kg, kaa- Je res upoštevanja vredno ln moramo mojstra vsekakor čestitati!
Ob tej priliki ne smemo prezreti tndi ne kaj zgodovinskih, doslej Se neobjavljenih zanimivosti tega častivrednega zastopnika prometa. Njegova zgodovina sega v leto leto 1865. Takrat ga je postavil z lastnimi sredstvi znani tesarski mojster Maks Ste-piSnlk Iz Celja, ki je prosil za gradbeno dovoljenje ln ga res prejel ■ prltrdilom, da sme skozi 25 let pobirat! mostnino. 2e takoj pa Je naletel na odpor splavarjev, ki so baje zahtevali odškodnino, češ da bo
• tem oviran promet. Tekla Jo pravda...
ker pa J« Stapišulk z deli nadaljeval. Je napravilo to med splavarji hudo kri tn so nekega dne pridrvel; po Savi z 12 velikimi splavi in res nekaj poškodovali začeto zgradbo. Kljub temu pa J« bil most Se L 1866 dograjen hi slovesno blagoslovljen od Škofa Steplšnika, graditeljevega brata.
Kakor takrat. Je most Se danes 16& m dolg, 6.60 m Slrok In 10 m visok. Postavljenih Je bik) 11 johov po 15 m. Leta 1903 J« prevzel oskrbovanje ln popravljalna dela tesarski mojster ia Krškega g. Rostohar Karel, ki Je v tej dobi zabil že okrog 120 novih pilotov. Zanimivo Je, da Je ob nelni taki priliki našel s pilotom zabit čoln globoko v strugi. Most sam je bil za .promet zajprt samo enkrat ln to leta 1923, ko je velika poplava grozila, da ga podre. Takrat Je Sava segala samo 80 cm izipod mo-stovne površine!
Posebnih nesreč aa mostu niso belefcllL Ves čas obstoja so se ga poslužiM trije samomorilni! kandidatje ln sicer ena ženska in dva moška, ki so tvegali smrtne skoke v globina
I
Avto v plamenih
Sevnica, 24. oktobra.
V sredo zvečer okrog 22. je vozil po banovinski cesti proti Planini nad Sevnico šeet-sedežni luksuzni avto, last gosp. Franca Roj-nika. Avto je bil prazen, vozil ga je pa šofer Alojzij Bohorč. Ko je bil oddaljen 14 km od Sevnice, je blizu kamnoloma nenadoma odpovedal volan, ker se je vezni drog prelomil. Vozač je seveda takoj izgubil oblast nad vozilom. Na ovinku je avto za vozil v ograjo ob cesti. Vrglo je vozača na ceeto, voz pa se je prevrnil 8 ceste niže trave ob potoku Sevnični. Pri tem pe Be je vnel bencin in je avto popolnoma zgoreL Vreden ie bil okrog 30.000 Din. Škoda je deloma krita z zavarovalnino. V petek je bila na licu mesta komisija zavarovalnice »Dunav«, ki je ugotovila nastalo Škoda
Postani in ostani
član Vodnikove družbe!
Dr. Fran Mišič:
Na trboveljski MrzKci
(Po otvoritvi koče.)
Mrzla voda, Mrzli studenec, Mrzlo polje, Mrzla planina. Mrzla gora. Mrzlica; sama lepa, pristno slovenska iivadna imena in zaznamovanja za nizike vzpetine in visoke gore, vsa polna prijetnih, dušo in telo poživljajočih spominov, doživljajev in užitkov za vsakogar, ki pogosto bodi po smotreno zarisanih stezah in poteh, po skromnih zavetiščih, po kočah in po ponosnih domovih, ki jih je križem po naših gorah postavila neizmerna ljubezen slovenskih planincev do lepe domovine. Ce na katerem polju slovenskega udejstvovanja, se na razmahu in poglobitvi slovenskega turizma po svetovni vojni da s Številkami, z besedami in v slikah brezpogojno ugoto-Titi, koliko energij je naše hlapcevalno »tanje zamorilo, koliko ustvarjajočih, napol odrevenelih sil je k pozitivnemu delu vzbudila v nas narodna in državna samostojnost, ki sta zapopadeni v besedi »Jugoslavija«.
Spomini, ki kot reprodukcija nekdanjih vtisov v teh z nič kaj simpatičnim pridev« kom »mrzel« označenih Kvadah, pokrajinah in gorah, rastejo in se izoblikujejo v naši glavi in srou, imajo kljub temu zelo različno vsebino in se močno razlikujejo med sabo tudi njihove oblike, njihova rast. stas. zunanje lice in tudi bistvo njihove skrite notrjnjo6ti. Mrzlica nad Trbovljami fau Mrzla gora v Savinjskih Alpah] Na
Mrzli gori. ki z dragim; gorami vred tvori iz kamna izklesano zibelko naše Savinje, preži v strmih stenah in v črnih čereh, v izpranih koritih in v hudih luknjah, tik pod ozko stezico, pod zabitimi klini in potegnjenimi žicami mrzla, bleda bela smrt, skrita med zelenečim in cvetočim slečem in med nedolžnimi, srehrnkastimi očnica-nri. Razbite lobanje, polomljena rebra in kolena nekdanjih Titanov in Gigantov, ki so se tu nekoč borili z višjimi silami in merili tudi med seboj, ležijo v nebotičnih grmadah razmetana naokrog: samo en korak preko izbo j ene stezice, samo en radoveden pogled v črno noč in 6krito moč te Mrzle gore, pa te že drži mrzla, bleda smrt neizbežno v svojem skalnatem oklepu; komaj vidna trohica med orjaškimi trupli onih mrtvih Titanov in Gigantov...
Mrzlica nad Trbovljami pa je lepa in ljubezniva; lepa po vsej svoji postavi, rasti in stasu; po črtah svojih udov in vsega svojega telesa, ki ▼ svoji prekupljivi graci-joznosti in prijetni raztegnjenosti tudi tam, kjer prehajajo v tesno, le s tankim mahom poraslo strmi co, še vedno dihajo ritem, harmonijo to melodijo naše domače narodne pesmi. Ljubezniva je, kar je je, od nog do glave: pristno slovensko dekle, ki te na pragu pred kmečkim domom sprejm« a šopkom dišečih cvetlic. Sv Kum s cerkvi« cama sv. Jošt* in sv. Neže, Sv. Gora in Sv. Planina Šmohor na Javorščku in Sv. Krištof nad Lahkim pa še mnogo drugih gora, hribov, vasi in cerkva, Sv. Katarina in Sv. Marko, Sv. Jurij, Marija Reka in
žepne tn enodne baterije dajejo jako svetlobo, trajajt dolgo in iato so naj bol i zahtevane 320
Knjiga o vzrokih kmetskega siromaštva
»Vxrokl našega siromaštva«. Poti tn sred stva za Izhod lz nJega ln za dosego narodnega blagostanja (AgrarnopoMtična ln aa rodnogospodarska razmotrivanja) Pod tem naslovom Je izSla nedavno knjiga dipl. *gr g. Jamnika, prevajalca raznih kmetijskih knjig ln kmetijskega pisatelja Izhajajoč iz dejstva, da Je naše slovensko gospodarstvo pretežno kmetijsko ln da živi naše ljudstvo ▼ primeri t drugimi a ar odi v slromaščtai. Išče pisatelj vzrokov naše revfičlne Ln tudi poti, kJ vodijo v boljšo bodočnost. Naša revSčlna J« po njegovem mnenju posledica zaostalega in zastarelega načina gospodarjenja, neusmerjene proizvodnje, neorganiziranega moTčevanJa ln razdelitve blaga Prehajajoč na bistvo našega kmetijskega obrata trdi avtor, da se prideluje pri nas žito le radi celoletne zaposlitve delovnih moči ln zaradi kolobarja, čeprav Je to pridelovanje manj ln celo sploh nerentabilno.
Pri tem pa pisatelj popolnoma pozabi, da daje žito pole« zrnja za ljudi tndi hrano za živino (zrnje in slamo), česar pri opustitvi žitarstva naš kmet ne bi mogel kupiti, ker danes nI kmetijske panoge, ki bi bila dobičkanosna, razen travništva, ki daje mrvo za prodajo, dočim Je travnlStvo v zvezi z lastno živinorejo pri današnjih fci vinskih cenah tndi nerentabilno.
Ko govori pisatelj o obliki našega kmetijskega gospodarstva, ne odobrava dejstva, da pri nas obično ostane kmetija prvoroje-nemn moSkemu nasledniku: »Najstarejšemu. ki ostane na kmetiji kot gospodar, Je tako zagotovljena z razmero na velikost posestva njegova eksistenca s večjo aH manj So življenjsko udobnostjo to eksistenčno sigurnostjo. To dejstvo pa že a prtori (samo po sebi; opomba uredništva) ne priganja gospodarja k stremljenju za pridobivanje večjih sposobnosti in zmožnosti, posebno zarrtoa napredek to omogoča delovno ln nmstveno poleni te v, komodnost, podpira staTokopitnost to napačno konservativnost — Sodim, da Se nihče, tndi od skrajne socbjaltstlčne levice, ni tako narobe pisal o kmetu. Kdor ve, koMko Je treba šteti mlademu gospodarja za desetek, prepis, dote bratom to sestram to za prevži-tek, ne bo govoril o udobnosti mladih gospodarjev, ki Jih obdrfci danes na kmetik le nepojmljiva ljubezen do grade, dočim si poiščejo bratje to sestre često celo boljSe-ga tn lažjega kruha Življenjska udobnost in eksistenčna sigurnost, ki si Jo pridobi po pisateljevih nazorih mladi gospodar Je tako dvomljiva to terja toliko samoeata-JevanJa ta res krvavih žuljev, 4a se moram čuditi, da se Je našel pisec, ki sklepa vz toga na kmetovo nmstveno polenltev, komodnost to starokopltnost
Prav obširno se peča pisatelj s novo panogo gospodarstva, s konjunkturo, ki naj bi naprej povedala ugodni ali neugodni položaj za pridelovanje raznih vrst kmetijskih pridelkov. Američani so temu vprašanju posvetili v zadnjem desetletju vso pozornost. Njihov sestav nauka o konjunkturi, takozvanl Harvardov barometer. Je pa doživel popoln neuspeh Zaznamoval Je v desetletnem povprečku 22 odstotkov pravilnih, 43 odstotkov napačnih to 35 odstotkov nejasnih napovedi Posebno v zadnjih Vetih Je dv^vel Harvardov sestav za aapo ved konjufl*ture popoln polom to so ga resni gospodarstveniki že shranili v arhiv.
Tudi N«t?cl so uetvariM zadnja leta za-Tod sa proučevanje konjunkture ta se pisatelj sklicuje na njihovo mnenje baS pri sviuJereJL Zanimivo pa K da J« t« zavod sklepal 1* nizkih cen krompirja na ugodno konjunkturo za svtnjerejo. Pri tem pa Je zavod povsem pozabil, da ne morejo pomeniti prenizke cene krompirja, ki ga a porablja kmet lz lastnega pridelka za svinjsko pičo, ugodne konjunkture. Vse take to slične napovedi so se doslej držale le na papirju. Za primer, kam vede nepoznan nje konjunkture, navaja pisatelj propad Jugoslovenskega hmeljarstva S pisateljevimi Izvajanji o tej panogi kmetijstva se bom podrobneje pečal v strokovnem glasilu, »Slovenskem hmeljarju«. Reči moram sa mo, da nikakor niso točna
Zatem prehaja pisatelj na pota, ki bi nam pripomogla do boljših časov ta piše, da bi bilo že davno stremeti za tem, da bi se bilo bo*J razvilo pridelovanje kakih industrijskih rastlin, kar hI dvignilo razvoj Industrije. Umestno bi bilo, da bi pisatelj tudi navedel te Industrijske rastline. Za primer le omenja sojino olje ln trdi: »Kul-tuTa soje se Je posebno v Nemčiji zelo raz-viila, kar je obenem močno pomnožilo in okrepilo nemško oljn« industrijo.« V resnici pa kultura soje v Nemčiji Se nI tako razvita, saj se Se uvaža večina »oje za nemško oljno industrijo lz Mandžurije tn Amerike. Sam sem zagovornik sojine kui-
Križka planina. Boben, pristni hrastniški Vintgar, Klobuk nad Bobenško dolino, Kal-6ke planine, Žrebljev hrib, prislonjen na čeče nad Retj-em in nad Dobrno, Ravne, Vode in nazadnje Trbovlje s Kurjo. Petelinjo in Žabjo vasjo na jugu, prelestna srednja Savinjska dolina nad Celjem in Braslovčami z Goro Oljko, s Paškim Koz-jakom, s Stenioo in Konjiško goro v ozadju tvorijo umetniško dovršen okvir za lepo podobo, ki se imenuje Mrzlica nad Trbovljami Ljubezniva je, pa naj je obiščeš v kateremkoli letnem času. Morebiti je res, da pihajo okoli njene lepe, v solnce in svetlobo se ozirajoče, z dolgimi kitami okrašene glave od časa do časa hude in ostre sapice, ko je vendar s svojimi 1119 metri višine kraljica v tej, na strmih vr-heh tako bogati pokrajini. Ti mrzli vetrovi, ki prihajajo predco K uma čez globoko zarezano Skalnate strugo bistre Save, vča-si pa iz Julijskih ta Kamniških planin ali celo • črnoglednegs Pohorja, so ji more. biti pred tisoč leti dali ime; danes so samo privlačna sila za pravega planinca, tudi če bi svetlega, v solncu m živih naravnih lesnih barvah žarečega »Planinskega doma«, ki ga je poleg doelužene, 32 let stare Hausenbihlerjeve koče in poleg okusnega znamenja na sedlu podobni planini ne zgradila mlada, a vzorno delavna trboveljska podružnica SPD
Pridi na Mrzhoo poztmi iz Hrastnika ali Trbovelj; s položn;mi in strmimi smučišči v najrazlicrejših legah in varijacijah ti bo nudila užitek, ki te bo apoenajal na naj-
bolj renomirana smučišča Pridi pomladi, ko posnemajoč naše poganske praočake žgo na njenem ostro izoblikovanim 6tož-častem vrhu žive, rdeče kresove. Pozneje poleti pa te obdari ne le s črnim telohom, z jegliča, s sviščem. z Marijinimi čeveljčki, ampak tudi 9 cvetlico, ki jih druge slovenske planine skoroda ne poznajo, pa tudi le malokateri naši dalmatinski otoki. To je lilija z enim steblom. 6 šilastimi listi in grozdom podobnimi cvetišči, v katerih so združeni beli cveti, vdelani s črnimi čašami. Take cvetlice so kakor 6 snegom posute pa vendar duh teče pokrivale livade, raj imenovane po katerih so se sprehajale duše ranjkih homerekih junakov v podzemlju. Asphodelus albus — to je ime te znamenite cvetke — je epitheton omans naše Mrzlice nad Trbovljami, ki pa je polna življenja, solnca in svetlobe, brez vsake sive sence strašne e*nrti, ki preži na planince na Mrzli gor In na rudarja v temnih jajcih in jaških pod njo med Hrastnikom, Trbovljami in Zagorjem___
SELITVE
prevoze vseh vrst blaga, v Ljubljani, na deželo ln obratno Vam oskrbi z Iztirjenim osobjem po zmerni ceni
„BRZOPROMET"
avtoprevozniška družba z o. z. LJUBLJANA. Miklošičeva cesta št 4.
TELEFON ST. 2182.	12756
tare pri nas. Zaenkrat pa mislim, da bo
služila soja le za ceneno krmilo živina ln za izboljšanje prazne hrane revnih ljuJL Današnje oljne cene ne dajejo nikakih oporišč za dobičkanosnost kulture soje.
Tudi se moti pisatelj, ko pravi, da je namizno olje, ki ga uvažamo, sojino olje, pač pa je to olje iz bombaževega semena Sojino olje je pretežno ia industrijo
Za nekaj stotov Krompirjeve tooKe 'n strgancev. ki jih uvažujeiuo pač ne kaže gradiit. krompirjevih sušilnic, kakor predlaga to pisatelj ker bi bilo pri obilici pše-nične moke nemogoče prodati doma te izdelke v večjih količinah Nadalje zagovarja pisatelj dobičkanostnost perutninar-stva, ki je le na papirju rentabilno, v praksi pa se Je vsak poizkus doslej Izjalovil. Našemu siru žeL vnovčevalnih možnosti v južnih banovinah ln trdi, da Je to motno. Tudi jaz bi isto trdil, toda dr^xuim. la imajo v tamošndib krajih za enkrat kaj preveč denarja na razpolago
Kako sodi pisatelj o dobičkanost naše reje svinj, se vidi Iz njegovega nasveta, da bi se Sloveniji .zplačalo misliti tudrt na dokupovanje žita kot sirovine za tto rejo ta se posebno zavzema za rejo pršutnikov. čemn pa so cene za pršutnike bolje od cen ostalih vrst svinj, pa ne pomisli Kdor ve, koliko dela ta izdatkov požrejo mladi praset, zlasti na pomlad, ko se preživljajo druge svinje s travo, se ne bo temu čudil. Ne sme gledati le na višino cene, temveč predvsem na pridelovalne stroške
»Za dom moramo pridelati le to ta toliko«, trdi avtor »kolikor dovoljuje rentabilnostmi račun ln kolikor nas v to silita kolobar ta potreba izrabe dela, odnosno kolikor bo omogoča oztr na naša stremljenja po pridelovanju za prodajo, torej za denar. ker si s tem marsikaj nabavimo ceneje kakor v domačem gospodarstvu«. Podpisal bi ta stavek z obema rokama, če bi navedel pisatelj le eno rentabiLno panogo kmetijstva v naši deželi. Lep je zgled Danske, za naa pa ne drži, ker Danska ae pozna suše, ne toče ln ne pozebe, tri važne črinitelje, s katerimi mora računati naš kmet Zato sodim, da je najbolje, ne begati našega kmeta s raznim! dvomljivimi doktrinami, temveč le poglobiti današnji sestav naše kmetije. 2ilto za ljudi ln živine se pridela doma, denar za obleko, davke se pa najde v živinoreji, sadjarstvu ,lesu ta, kjer Je zemlja za to ugodna v krompirju.
Predaleč hI zavedlo, če bi hotel našteti vse hibe Jamnikove knjige, kateremu nikakor ni odrekati dobre volje za prospeh našega kmetijstva to tudi važnih opozoril kakor na primer o Škodljivost! prekupče-valstva, ki Je žal pri na« silno razširjeno. V celoti pa Je delo vendarle pogrešeno, ker mu manjka temelj, to Je temeljito poznanje obrata naše slovenske kmetije ln tudi miselnost kmetstva Tako se na primer huduje pisatelj na nekega kmeta, ki Je bil proti čiščenju žita, to to is navidezno čudnega vzroka CeS, če ne bo kokalja v žitu bo žetev slaba Pisatelj Je dokazoval, da nima mož prav, ta pa Je trdil, da ve to lx vsakdanjega Izkustva Kdo ima prarv od obeh? Oba! Pri nas Je znan pregovor: »Ko-kalj Je mokalj«. Kadar obrodi žito dobro, Je tudi obilo kokalja Kmet, ki ne pozna podrobno rastlinskega življenja, Je opazoval že stoletja ob dobrih žitnih letinah obllloo kokalja to Je Imel kokalj za vzrok, ne pa za posledico dobrega leta SavlnJ-čanl pravijo rženemn zajedalcu roilčku plen prav lz Istega vzroka Kadar rž pleiri (obilno rodi). Je mnogo rožlčkov, ker pade doba cvetja ril v ugodno vreme h> »e takrat tudi trosi (prah) zajedalke lahko ugodno množijo. Tudi tukaj Imata obilna žetev in uiočan pojav rožičkov isti vzrok. Kmet pa Je vzel celo bolezenski pojav za dobro znamenje. Prav Ima kmet v nčlnkn pojava, kakor Ima strokovnjak prarv o ne-možnosti takega vzroka za ta pojav.
Preden začnemo govoriti o vzrokih na-Sega gospodarskega siromaštva, moramo gledati, da pomagamo ljudstvu s preprosto besedo doumeti naravne zakone njegovega obrata Za tak pouk pa n« zadošča le strokovno znanje, temveč tudi tesno sožitje s kmetijskim ljudstvom. Sele, ko bo kmet dovolj poučen o temeljih svojega obrata se bodo lahko začeM trebiti vzroki našega gospodarskega siromaštva.
Janke Kač.
Milijoni
h milijoni ljudi uporabljajo
že več kot 30 let
po spodaj navedenem navodila sa aporabs
levje francosko žganje
IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJTV ČUDOVIT UČINEK
Pri revmi, prodno, oUa>
so natrlte boleče mesta —. Pri sobnih bolečinah vdrg-nlte dlesna Izperite ustno votlino ln grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznostl m nespanju vdrgnite telo ln vse telo ln vzemite, predno ležete spat. mlačno fcopelj s dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja g 10 kapljicami tega žganja. Pri Izpadanja las ta prhljaju za masažo kože na giavL Kot ostna voda Itd. — Pri potenja pod pazduho, pote* nju nog, rok ali telesa umijte znojeoe dele zjutraj ta zvečer.
Levje francosko žganje
je pristno le v tu naslikani ta plombiran*
originalni steklenicl Zahtevajte Izrecne
Levje francosko Žganje
ta zavrnite odločno vsak nadomestek!
Levje francosko žganje
dobite v vsaki drogeriji, lekarni ln boljS trgovini po Din 10.— , 26.—, 52.—.
Varajte se pred po tvorbami!
Centralni biro:
LAVJA MENTOL - DR02DJENKA,
Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 78—52.
V pisarni Vodnikove družbe
80.000 krasnih knjig pojile te dni zopet med narod
Ljubljana, 24. oktobra.
Ker bodo kmalu poletele letošnje Vodnikove knjige v svet, nas je zanimalo, kako je ob tem času velikih priprav v pisarni Vodnikove družbe. Razposlati nad 80.000 knjig med čitanja željni svet — to ni malenkost Vstopili smo torej na Miklošičevi cesti v poslovne prostore Delniške tiskar ne. Potrkamo na oddelku, ki nosd napis: Vodnikova družba. Na steni nas pozdravi slika našega prvega pesnika, ob kraji dvoje pisalnih ra*z, na njih in ob njih paketi, zapisniki, kartoteke, pisma, papir...
Letošnji zaklad knjig
Vodnikove družbe
»Tesno imate tukaj,« smo začeli razgovor x g. tajmikom, ki se mu je videlo, da ima poJne roke dela.
»To so naša začetki, počasi bomo zrastli; morda že nrihodnje leto dobimo obširnejše pisarniške prostore.«
Tu je torej ono središče, iz katerega odleti -vsako leto pod zimo na desettisoče knjig, da prinesejo članom prijetne zimske zabave!
»Št&dnja, štednja!« se je smejal g. tajnik, »iz malega raste veliko. Kaj pa bi raidi zvedeli?«
»Marsikaj! Postavim o članih, poverjenikih, knjigah, gospodarstvu.« Kje pa so knjige?
»So že pripravljene. Deloma še čakajo pred knjigoveznico. Lepo jih je pogledati. Če vas zanima...«
Sltopila sva preko dvorišča ^roti knjigoveznici, kjer so nama zaprli pot ogromni skladi knjig. Zato sva sd molila komaj od daleč ogledati nakomerno ribanje strojev m ljudi, ki so hiteli z delom, da bodo pravočasno gotovi. Le kdor je kdai videl, ka-vo knjiga nasiane, ta ve knjigo ceniti. Ko bi -nogledali ljudje vs>o pot, ki jo naredi knjiga od pisateljeve mize do tvoje končne oblike, bi gledali na knjigo z drugačnim spoštovanjem! Koliko strojev in rok sodeluje, predem leži pred nami ta ldcna stvarca, iz katere uživamo svet, ki nam ga je hotel prikazati pdsaitelj. g. tajniku se mudi, tudi nočeva motriti marljivih delavcev im delavk, ki morajo paziti, da gre delo redno in orno naprej.
»Torej o Slanih hočete kaj izvedeti,« }e
povzeil g. tajnik, ko sva bila zopet v pisarni. »Imamo jih vsake vršite, zvestih in nezvestih, več zvestih nego nezvestih. Prišli smo na 20.000. Ta teden, mislim, bomo presegli to število. V zadnjem času številke t res dnevno rasitejo. Ljudje tako radi odlar ' šajo vse na zadnje din i. Zato je zdaj toli- ' ko dela. Vkljub kriza — mislim — bomo napredovali. To je vsekakor lep dokaz, da se je družba vkoreninila v narodu in da znajo ljudje ceniti njeno delo. Veste, da je ta ideja ležala dr. Žerjavu dolgo na srou. Začetek je bil težak, — bili smo pesimisti — a usipeh je dokazal, da je bila družba reujaio potrebna. Seveda, kar se tiče članov, bi jih bilo lahko še mnogo več, posebno tistih, kd lahko plačajo...*
»lin ustanovniki? .. jt
»Tudi teh je nekaj pri rastlo... Dokler jih ni vsaj pol tisoča, je to malo. S 500 Din položiti svoje ime v temelj take organizacije, mislim, to je čast za vsakogar. Pa pri nas za te srtvari ni toliko zmrisla kakor pri Srbih. Le poglejte njah zadužbine! Pa se tako radi bahaano!«
»In poverjeniki?«
»Ti so marljivi Oni so naša oajbo^Sa opora. Seveda so tudi izjeme. Vobče se more reči, da zelo vesrbno vrše svoje delo. Pokaže J bi vam lahko pisma, da bri vrideli, kaj je pri nas danes še mogoče... Celo pri tem, ko gre za čisto navadno kulturno narodno stvar, ko gre za širjenje dobre slovenske knjige, si dovoljujejo gotovi ljmdje še vedno kazati svojo predvojno nadoblast Človek ne ba ver jed, če ne bi čital pisem poverjenikov. To je sicer žalostno, a resnično. Zato moram reči, da naši poverjeniki častno vrše svojo dolžnost, čeprav včasih pod težkimi pogoji. Uipajano, da bo poslej boljše. Prav za prav se temu nd čuditi, če je celo neki referent na višjem mestu
por čal, da n. pr. taka knjiga kakor je »V borbi za Jugoslavijo« vzbuja »liberalne instinkte«! Menda zato, ker je ta knjiga pokazala, kod je šla naša pot v osvoboje-nje...«
Čudili smo se tem podatkom in prosili g. tajnika, da nam bi ob priliki dal na razpolago nekaj najibolj kričečih primerov.
»Mogoče,« je dejal, »mi smo o tem molčali, da nismo otežikočili dela poverjenikom. Zato bi pričakovali, da se tudi naša t zv. »napredna« javnost zaveda svoje dolžnosti. Kakor vidite iz knjig, hočemo služiti samo ljudski prosveti in slovenski kulturi, zato je tem bolj žalostno, če hoče kdo de-ilovati proti temu. Res je pa, da hočemo s svojimi knjigami zanesti med narod pravega jugoslovenskega duha, in če to morebiti komu ni prav, ne moremo pomagati. Mi pojdemo svojo pot. Zato smo tu. Zasluga poverjenikov je, da imamo svoje število članov in ti — mislim — bodo naša stalna opora, ker jim družba nudi, kaT najboljšega more in znajo ceniti njene darove.«
»In letošnje knjige?«
»Glejite jih!«
G. tajnik mi je položil na mizo štiri lepe knjige, da so se barve platnic kar zale-sketale pred menoj. Veselje jih je biilo pogledati. Vse to za 20 Din! Res, človek se čudi, da to zmoremo. Najbolj »ofertna« je pratika, zato sem takoj posegel po nji. Že izunanja oprema preseneča. V tem pogledu gre Vodnikovi pratiki vsako leto prvenstvo. Da je mogoče kaj takega nuditi za ta denar! In te ilustracije med tekstom in v Ibakrotisku. Spomenik kralja Petra! Vsebina! Polno zanimivega, potrebnega in nazadnje tudi nekaj šaljivega za velike in male. V par minutah se to ne da pregledati. Treba je sesti in »prebirati pratko«. Kam smo se povzpeli od nekdanjih koledarjev in pTatik! Res, napredek v našem tiskarstvu nam dela čast
»Kako, da ravno pratik zmanjka vsako leto?« vprašam g. tajnika.
»Ker se ljudje prepozno priglasijo. Pratika je draga stvar in samo za eno leto. Zato jo tiskamo, kolikor je članov. Oni, ki se priglasijo prepozno, ostanejo brez nje. Knjige tiskamo že od meseca junija — zato je v naprej težko določiti število članov. Če bi čakali na zamudnike, bi bili z delom prepozno gotovi,« pojasnjuje g. tajnik.
Dve knjižici ležita pred menoj: ena s temno zelenim, druga z oranžno rumenim ovojem. »Moč zemlje« in »Sigmovo maščevanje«.
»Najtežje je dobiti dandanes dobre povesti,« pripoveduje g. tajnik. »Ne smemo pozabiti, da gredo naše knjdge v družine, da imajo svoje čitatelje v mestnih palačah in v kmečkih kočah — zato je težko ustreči vsem čitaiteljem. Letos — mislim, — bodo zadovoljni. Maitičičeva knjiga »Moč zemlje« je pretresljiva v svoji resničnosti. Tu ni nič olepšavanja. Vse, kakor je bilo. Del koroške zemlje ječi iz nje. Tisti del, ki je bil naš Posvečena je spomdnu pred 10
leti. Bilo bi prav, da ne bi pozabili... La-hova knjiga nas vodi čisto drugam. Na vzhod Kako bi neki bilo, da je takrat zmagal Zrrajski? ... Del naše zgodovine se razgrinja pred nami. Lansko leto smo izdali dva potopisa, pa so se čule pritožbe: dajte nam povesti!... Radi, ko bi jih dobili, dobrih namreč... Mislim, da bo drugo leto treba poseči po prevodih, čeprav bi radi množili naše izvirno povestno slovstvo. Člani niti ne vedo, kako lahko je dobiti štiri knjige za 20 Din, a koliko truda in dela stane, preden so izbrane in pripravljene ...
»In ta knjiga? ...«
»To je Pupin. Čudovito lepa knjiga. Ni čuda, da je doživela v angleščini v štirih letih osem izdaj in pet prevodov. Moram reči, da sam že dolgo nisem čital kaj tako lepega. To je knjiga, ki človeka »zgrabi«, da je ne odloži, dokler je ne prečita do konca. Naša četrta knjiga ima biti poljudno znanstvena. Spoznali smo, da zbirke, kaikor je bila »Iz tajnosti prirode« nimajo stalne vrednosti. Takrat bi bili bolje storili, da smo izdali Amundsena. Zato — mislim smo z nadaljnjimi knjigami bolj ustregli. Z letošnjo pa gotovo najbolj. Človek se čudi, kako naš učenjak zanimivo piopisuje svojo mladost To je povest dečka, ki je pobegnil v Ameriko in sam iz sebe ustvaril, kar je danes. Ko bi pri nas poznali hvaležnost, bi bilo že to nekaj. Saj veste, da nam je Pupin rešil Bohinj in Bled. Le poglejte ta obraz na ovitku. To je energija! Prav radoveden sem, kakšen bo odmev te knjdge med člani. Mislim, da bo našla povsod največ čitateljev...«
Prebiral sem med tem knjige in občudoval Idčno zunanjo opremo in tisk. Res, ponosni smo lahko!
»In dobiček, denarno stanje, če smem vprašati?«
»Le poglejte, po čem so daines knjige v knjigarnah. Naše književne družbe so za nas prava sreča. Na ta način pridemo dandanes do dobrih in cenenih knjig. V tem pogledu smo precej pred drugimi. Dobički se lahko izračunajo. Tudi če bi dob?!a družba za knjige po 20 Din, bi bil s tem plačan komaj napir in tisk. A, kje so upravni stroški in drugo! Ko bi ljudje vse to preračunali. bi tudi znali vse drugače ceniti knjige, ki iih dobe za teko ceno!«
»Pisali ste, da ima Ljubljana veliko premalo člamov.«
»To je res. Ljubljana sama bi morata dati najmanj 5000 članov. Tudi Maribor na višku. Letos je po deželi veHka kriza, zato "bi morala mesta dati več. Res, da je tudi v mestih težko, a tu je kulturna potreba večja in — recimo — tudi kulturna dolžnost! Posebno v tistih slojih, ki krize ne čutijo. Saj je tudi tekih dovolj, ki jim je 20 Din — ničila. Vem, da je včasih to samo stvar komodnosti — toda odborniki, kakor vidite, imajo dovolj dela in ne utegnejo hod^i po hišah.«
»S^ošno torej...«
»Smo zadovoljni in upam, da bodo ni tudi. Za letos smo premagali krizo io lahko rečemo: napredujemo!«
Poslovil sem se iz pisarne Vodnikove družbe s sveto zavestjo, da imamo v nji bogat kulturni zaklad in da moramo vsi delati zanjo.
Velika občina Središče ob Dravi
Zanimiva pregrupacija ob nekdanji meji — Naloge
nove občine
Središče, sredi oktobra.
S posebno uredbo, izdano od ministrstva za notranje posle na pods ta vi zakona o razdelitvi kraljevine na upravna območja, so prešli kraji Preseka, Badličan in Prhovec, ki so pripadali občini Zgornji Mihaljevec v cakovskem srezu, v sestav občine Središče.
Nedavno je oosebna komisija obstoječa ix gg. načelnika ptujskega sreza dr. Bratine, »reškega šolskega nadzornika Gorupa, župana središkega A. Kolariča in občinskih odbornikov M. Kaniča in F. M. Robiča formalno prevzela ob navzočnosti načelnika čakovskega STeza dr. Krailjiča imenovane tri vaša v sestav srediske občine, ki se na ta način poveča za 492 duši in šteje danes 1742 prebivalcev. O predaji teh treh krajev je bil sestavljen poseben zapisnik. Razume
se, da je ostalo nebroj vprašanj, ki jih stavi taka pregrupacija, trenutno še nerešenih, da omenimo samo vprašanje sestave občinskega odbora občine Središče, zadeva osnovne šole na Pnhovcih, ki je žalostna dediščina po madžarskem režimu in v nobenem pogledu, najmanj pa v hi gi j enakem ne odgovarja potrebam. Ta šola pride sedaj, ker je na teritoriju povečane občine Središče, pod krajevni šolski odbor sredd-ški, kd stoji pred težko nalogo, urediti to zadevo v splošno zadovoljnost Pripomniti treba, da so ob priliki prevzema lokalni faktorji izrazili željo, da bi se v bodočem šolskem letu vršil pouk v slovenskem jeziku in na podlagi slovenskih knjig, kar bo najbrž tudi moralo biti, ker bi bilo zelo komplicirano, ako bi imeli v eni občina
eao šolo s slovenskim, drugo pa s hrvatskim učnim jezikom. V teh krajih prehaja namreč slovensko narečje polagoma v medjimursko-kajkavsko.
Zgodovinsko važna in pomembna je ta pregrupacija ne toliko zaradi tega, ker se je pomaknila meja dravske banovine za nekaj kilometrov proti severovzhodu, temveč zato, ker so sedaj res izbrisani zadnji sledovi nekdanje avstrijsko-madžarske meje, ki je tekla nekdaj prav tako, kakor do-sedaj meja med dravsko in savsko banovino. Ta meja je umetno ločila narod istega jezika in iste krvi Trinajst let je tega, ko so padle na cesti med Preseko in Središčem napisne table »MagvaT-Orszag« in »Herzogtum Steiermark«. Zdaj so ti kraji, ki narodno in gospodarski gravitirajo proti Središču, združeni s središko občino. Tempora mutantur! Želeti bi bilo, da stopi v veljavo kmalu tudi zakon o velikih občinah. Takrat stopijo v sestav upravne občine Središče tudi še občine Obrez, Salov-ci in del občine VodTanci. Velika občina Središče bo takrat idealna upravna edinica: ena občina, ena župnija, en šolski okoliš. Uspevala bo brezdvomno tudi v gospodarskem pogledu zaradi svoje velike davčne moči in tudi v kulturnem, ker se bo pro-širil vpliv matice-tnga Središča, ki od nekdaj slovi kot žarišče narodne zavednosti
Kako postanem
dober godbenik?
To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbil MEINEL & HEROLD v Mariboru štev. 101-B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali izvežbanemu. Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico!	311
in ima najlepše narodne tradicije. Za nem-škintarstvo, ki se je pred osvoboditvijo tako močno širilo po naših severnih predelih, v Središču nikoli ni bilo mesta. Strogo in neizprosno slovenstvo pa se je v Središču že od Vrazovih časov dalje najlepše družilo z j ugoslo vensko idejo.
Tu naj opozorimo tudi na obširno delo »Trg Središče, krajepis in zgodovina«, ki ga je napisal znani mariborski zgodovinar dr. Fran Kovačič, založila pa središka občina, in na pričujočo sliko, ki kaže Središče iz ptičje perspektive. Ta je posneta po razglednici, ki jo je založila tvrdka M. Robič v Središču, izdelala pa Delniška tiskarni v Ljubljana. Tako prednjači Središče tudi v tem pogledu pred mnogimi, tudi večjimi kraji, ki še nimajo ne kronike ne slike, posnete z letala.
šmihelski
v podzemski dvorani
Pred tednom smo poročali, kako so šmihelski gasilci v 60 m globoki jami na Stanglovem posestvu pri Stranski vasi, dobrih 11 minut od postaje Birčna vas na Dolenjskem, pri črpanju vode za izsušene vaške vodnjake odkrili štiri lepe podzemske dvorane s kapniki. Slika prikazuje vrle šmihelske gasilce in vaščane pri težavnem delu v jami z motorko, s katero so črpali iz jamskih kotanj vodo. Cev, po kateri so vodo napeljali v vodnjake v vaseh Jami, Lakoncah in Stranski vasi, so morali sestaviti iz več delov. Gasilci so bili v jami dva dnL V ozadu slike se vidijo le slabotni obrisi kapnikov. Prvi na levi je načelnik gasilcev g. Fran Mišjak.
Pomagajte siromašnim radarjem!
Gospodarska kriza, ki je objela ves svet, je posebno hudo prizadela rudarske rodbine trboveljskih revirjev. Dohodki teh trpinov že dolgo časa niso niti toliki, da bi se z njimi krili izdatki za dnevno prehrano. Očetje in matere gledajo s strahom v pri-hodnjost in pričakujejo z obupom bližajočo se zimo, ki bo zahtevala največ žrtev med oslabelimi rudarskimi otroci.
Trboveljska dobrodelna društva: moška ln ženska podružnica Družibe sv. Cirila in Metoda, Društvo za varstvo otrok, Katarina Zrinska, Kolo jugoslovenakih sester in krajevni odbor Rdečega križa so se združila pod okriljem Državne zaščite dece in
mladine v pomožni odbor, ki si je stavil nalogo, preskrbeti najrevnejšim rudarskim otrokom v Trbovljah potrebne hrane, perila, zimske obleke in čevljev.
Ker pa započeta akcija v Trbovljah samih ne more nuditi dovoljnih uspehov, se obrača pomožni odbor na vsa usmiljena srca po vsej naši banovini z najvljudnejšo prošnjo za pomoč, ki je nujno potrebna.
Z največjo hvaležnostjo se bodo sprejemala tudi najmanjša darila in naj si bodo ta darila stare, ponošene obleke, perilo, je« stvine ali najmanjši denarni prispevki.
Vse zadevne pošiljke naj se blagovolijo nasloviti na pomožni odbor v Trbovljah.
FINOMEHURCASTA
PENA — PRIJETNO BRITJE!
NOVA COLGATE-KREMA ZA BRITJE TO DOKAZUJE I
Svojevrstna finomehurčasta Colgate - pena obda do korenin kocine na bradi z milno raztopino, ki omehča tu-	205
di najtršo brado v par sekundah. Radi tega se
brijete s Colgate mnogo
bolje kot z navadno kre-
Razstava nove zbirke v Narodnem muzeju ob njegovi stoletnici
Narodni muzej v Ljubljani slavi letos častni jubilej stoletnega obstoja ln je bila prejšnjo soboto otvorjena razstava nove zbirke *i vzbuja splošno pozornost. Zaradi pomanjkanja prostorov pa je Narodni muzej moral razmestiti svoje novo pridobljene umetnine med drugim, kakor vidimo na prvi sliki, tudi v mineraloški dvorani del mobniarja, kakor kaže druga slika pa v avli. Opozarjamo da je poučna razstava odprta ob nedeljah dopoldne brezplačno ln je posetnikom na razpolago nov, bogato ilustriran »Vodnik«, '
mo, čije veliki penasti mehurji se ne oprimejo tako gosto kocin na bradi.
ams&a £}uh1}ana
je tudi letos ▼ prekrasnih dam-skih plaščih in oblekah iz elitne tvrdke
&ran £u/cic
STRITARJEVA ULICA
Domače vesti
♦	Zlat! jubilej dela. Na Slapu pri Tržiča praznuje danes zlati jubilej dela delovodka pri trr-d. Charles Moline ga Marija Tirin-gerjeva. Jubilantka je bila rojena L 1867. v Križali pri Tržiču kot hči kmečkih staršev. Ker je bilo v družini mnogo otrok, je morala že kot 14 letno dekletce iskati kruha, krt ga je dobila t prej omenjeni tvornicl papirja kot navadna delavka. Pridna, vestna in vztrajna, kakor je še danes, se je kmalu priljubila pri svojih sodelavcih in sodelavkah kakor tudi. pri pokojnem šefu Charlesu Molineju, kateremu je postaia kmalu, lahko bi rekli, desna roka, in je r krakeim času napredovala za del »vodko. S podjetjem, ki je pomladii praznovalo 50 letnico obstoja, praznuje tudi ga. TiringerJeva svoj 50 letni jubilej zvestega dela. Vzlic veliki zaposlenosti v tovarni je lepo vzgojila svoje otroke, od katerih je nastarejša hčerka, Mira, soproga meščansko-šolskesa učitelja g. Vončin« t Trbovljah, sin Jože je rudarski inženjer v Mežici, drugi sin, Janko, j« trgovski sotrudalk, najmla/jša hčerka, Leja, pa je privatna uradnic*. V krogu svoje družine praznuje gospa svoj zlati jubilej čvrsta ln čila. želimo ji še in nogo srečnih let!
♦	Strasbourškl slavist v Jugo«laviJL V znanstvene svrhe se mudi v Zagrebu lektor ruskega jezika v Strasboijrgu g. Štreni ou kov, ki je pred leti v Zagrebu absol-viral slavistične ln romanlstične študije. S trem on kov, ki pozna našo zgodovino ln književnost, širi v Franciji poznavanje slovanskih jezikov ta narodov med francosko visokošolsko mladino. O Jeaikth to književnosti južnih Slovanov predava v Strass-bourgu profesor dr. Lucien Tesniere, avtor znane monografije o slovenskem pesniku Otonu Župančiču.
Ustno duplino
razkužujejo in varujejo katarja vrat ln grlo
Dobivajo se v vseh lekarnah Cena malega zavojčka Din 8.—, velikega zavojčka Din 15.-
♦	Izpremembe ▼ banovinski službi. Z odlokom kraljeve banske oprave v Ljubljani m bili n banovinske zdravnike imenovani: dr. Matija Mrgole s sedežem na Bregu pri Ptuju, dr. Julij Murgelj v Krškem, dr. Aleksij Novoselski v Muretincih, dr. Martin Ojroreve v Rogatcu, dr. Gustav Omahen v Planini, dr. Ivan Oraiem v Ribnici, dr. Pavel Panee v Tržiču, dr. Frančiška Permetova pri banovinski upravi v Ljubljani, dr. Stanko Perpar v Logatcu, dr. Franc Podkoritnik v Velenju, dr. Vasilij Popov na Bizeljskem in dr. Mak« Pregl v Vuzeniffl. Za banovinskega sekretarja je imenovan Ivan Pokorn in dodeljen komisiji za agrarne operacije ▼ Ljubljani, ra baraovinskega katastrskega geometra pri banski upravi pa Ivan Plevnik.
♦	V Imenik Zdravniške zbornic« le bil vpisan dr. Jan Mandil, upravnik vojaške bolnice v Celju. — Dne 21. t. m. smo pomotoma javili, da sta bila v Imenik Zdrav-niške zbornice za dravsko banovino vpisana dr. Julij Koder, banovinski zdravnik v Metliki, tn dr. Ivo Pavešič, zasebni zdravnik v Metliki. Točno pa je, da sta bila v omenjeni imenik vpisana dr. Julij KodeT, zasebni zdravnik v Metliki, to dr. Ivo Pa-vešič. sreski sanitetski referent v Metliki.
♦	Sodniški Izpit Je napravil pri ljubljanskem deželnem sodišču sodni pripravnik novomeškega okrožnega sodišča g. Rezelj Jože
♦	Za vse Gorenjce bo današnji dan
praznik, kajti stavbeni odbor nove šolske zgradbe v Lescah otvarja dom prosvete, ki bo tudi kulturno ta gospodarsko središče vsega okraja. To uvidevajo vsi Gorenjci, ki želijo napredka svodi lepi domovini. Stavben* odbor vabi k čim večji udeležbi te svečanosti, ki bo ob prisotnosti najvišjih predstavnikov oblasti prava narodna (manifestacija Gorenjcev. K slavnosti je vabljen tudi pokrovitelj nove šole Nj. Vis. kraljevič Andrej-
♦	Predavanje v spomin Evgemi Kvater-
nlku. V čakovcu se bo danes dopoldne v dvorani tamkajšnjega kina vršilo predavanje v spomin narodnemu borcu Evgenn Kvaterniku. Predavanje priredi Brata hr-vatskog zmaja iz Zagreba.
♦	Pretiakane znamke v spomin 1000-letnice hrvatskega kraljestva. Minister za promet Je odredil, da ae 1. novembra letos dado v promet znamke r spomin na 1000-letnieo hrvatskega kraljestva s pretiskom 3 Kraljevina Jugoslavija«, to sicer po 50 par. po 1 Din in po 3 Din, ki se bodo pro-
Zvočni kino Ideal
Predstave danes ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri
čarobna
nepozabna
Ziegfeldova opereta:
v nemškem
jeziku!
JOHN BOLES,
BEBE DANIELS
Divna muzika, krasno petje razkošen balet!
dajale s poviškom 50 par, oziroma 1 Din. Te znamke bodo v prometu samo do 30. aprila prihodnjega leta.
♦	Uprava Društva Jugoslovenskih bibliotekarjev. V Beogradu se Je konstituirala začasna uprava Društva jugoslovenskih bibliotekarjev. Predsednik je Svetozar Ma-tič, pomočnik upravnika narodne biblioteke v Beogradu, Slovenijo pa zastopata gg. dr. Joža Glonar ln dr. Avgust Pirjevec. Po vesteh iz Beograda bo prihodnji mesec v Zagrebu kongres tega društva, ki bo razpravljal tudi o potrebi sestave splošne ju-goslovenske bibliografije.
♦	Kongres veterinarjev v Beogradu. Ker se bodo 8. novembra vršile volitve narodnih poslancev, je uprava Jugoslovenskega veterinarskega društva svoj kongres, ki bi se imel vršiti v dneh 7., 8. to 9. novembra preložila na dneve 21., 22. ta 23. novembra,
♦	Obnova kneževe palače v Dubrovniku. V Dubrovniku »o te dni pričeli obnavljati sn amen i to kneževo palačo. Odstranil se bo neokrušen omet z dvoriščnih zidov, pod katerim se nahaja star Izklepan kamen, ki daje starodavnemu poslopju popolnoma drugo sliko. Tudi v notranjosti poslopja se bodo izvršile neke poprave ,ki naj bi ustrezale hiigijenskim ta sodobnim potrebam.
♦	Službeni list dravske banovine objavlja v 65. številki: zakon o Izvršilnem izterjanju gozdnih škod ta kazni za gozdne prestopke, odločbo o zvanju stalnega delegata v mednarodni dunavski komisiji, pravilnik o uradniškem pokojninskem skladu, pravilnik za Izvrševanje odredb zakona o orožništvu, lzpremembo pravilnika za uporabljanje zakona o zaščiti domače lesne industrije, tolmačenje po zakonu o volitvah narodnih poslancev, popravek o uredbi o skupnem davku na poslovni promet, razpredelnico blaga, za katero se mora zavarovati valuta ob izvozu, oenovnik, po katerem je zavarovati valuto ob lzvo«n bia-ga, odredbe o upravi baoovtaskih podjetij ta odredbo o Izdajanju rlbarsklh knjižic rl-barskim gostom na področju bdvše mariborske oblasti.
♦	Izprememba poštnega okoliša. Kraj Berkovskl prelogi se Je iz loč ti is okoliša pošte Sv. Junij ob gčavnlel ter priključil dostavnemu okolišu pošte Krlžovci pri Ljutomeru.
♦	Otvoritev novih telefonov. Pri pošti Kočevska Reka Je otvorjena telefonska centrala, ki je uvrščena v novi medkrajevni telefonski vod Kočevje-čabar. Posredovalna postaja Je Kočevje.
♦	Razpust društva. Kulturno društvo »Martin Krpan« v Celju Je razpuščeno, ker nima več pogojev s* pravni obstoj.
♦	Davčne prijave za zgradbe, ki so zavezane zgradarinl, je treba vložiti najkasneje do 31. t m.
♦	HI meri. V sobote 24. t m. sts se v Gušt&nju poročila g. Tone Krilman, posestnik 1« Krškega, ta gdč. Emica Sperlta-gova iz Maribora. Priznanemu ta agilnemu članu krškega Sokola, njegovega orkestra ter krškega šramla, kakor tudi njegovi dru-ticl telimo obilo sreče! — Poročdl se je vl&Ji državni veterinar g. dr. Zvonko Zem-ijič, doma 1« Radencev, sedaj službujoč v Plrotu, z gdč. Pavlo Svetčevo, hčerko ugledne novomeške rodbine Svetčeve. Bilo srečno!
♦	šopek dišečih vijolic nam Je poslala
Ela Kunstova Iz Veržeja s pripomnjo, da bi jiih lahko natrgala še več, če jih ne bi pojedel domači zajec. Lepa hvala!
♦	Enotne vozovnice, ki se bodo uporabljale na vseh avtobusnih progah v Savski
banovina, je izdala banska uprava. Dočim je dosedaj vsak podjetnik imel svoje posebne vozovnice, opremljene s pečatom pristojnega sreskega načelstva, bodo po 15. novembru dopustne le one vozovnice, ki j.ih je izdala kraljevska banska uprava. Avtobusni podjetniki bodo prejemali vozovnice, ki se glase na 0.50, 1.—, 2.—, 5.— ta 10.— Din, pri pristojnih sreskih načel-stvih proti plačilu 10 odstotnega izrednega cestnega prispevka ta posebni odškodnini 1 Din za vsak blok.
"KLOBUKE
jesenske novosti v raznih najnovejših barvah in oblikah ter razne športne klobuke in čepice v lepi izbiri dobite v specijalni
trgovini klobukov.	_
MIRKO BOGATAJ, LJUBLJANA STARI TRG 14	822»
Cene nizke!	Solidna postrežba!
Sprejemajo se popravila.
ELEGANTNA DAMA
naroča obleke in plašče v ateljeja
JOSIPINA IGLIC, PALAČA VIKTORIA
12880
Krasno perilo
za gospode in sploh vse modne potreb.
scine kupite znano najcenejše pri
Drago Schwab, Ljubljana
SADNI SEJEM
25. — 27. X. 1931
NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU
Ugoden nakup zdravega zimskega sadja.
PLESNA VAJA
privatnih nameščencev je v četrtek dne 29. L m. ob 20. uri v veliki
dvorani hotela Union.
Igra najboljši in priznani Nago-de — Jazz.	12902
•	Jugoslavija v slikah Je naslov lepemu albumu, ki ga Je izdala tovarna čokolade »Sana« v Hočah ta ki Ima namen nuditi
Jugoslovenskl mladini priliko zbiranja lepih slik jugoslovenskih mest, pokrajin, letovišč to zdravilišč, spomenikov, narodnih noš, običajev in znamenitih mož. Zbiranje sMk bo mladini omogočeno tako, da bo našla res lepe slike v čokoladnih Izdelkih tovarne »Sana«, ki nudi širom države priznano najfinejše blago. Baš zaradi najboljših okusov so prodrli čokoladni Izdelki tovarne »Sana« tudi že v vsako vas, ne samo v Sloveniji, marveč po vseh pokra-jlnah države. Zaradi tega je mladini lahko zbirati slike, da si tako priredi res pester album, ki ga dobite pri trgovcih za 4 Din. »Sa.na» čokoladni izdelki pa eo navzlic fi-nočl v ceni skromni, a pri tem prvovrstno hranlvo. Denar nI vržen proč, zaradi česar bodo tudi starši Imeli veselje to spodbula-li svoje male, da si nabavijo album. Pri izbiranju bodo imeli otroci dvojen — telesni ta duševni užitek. Tovarna »Sana« bo pričela v kratkem izdelovati tudi sokolsko čokolado a priloženo sliko prestolonaslednika Petra. Delni dobiček bo naklonjen Sokolstvu. Zahtevajte to segajte povsod po izdelkih »Sana« čokolade, ki J« domače podjetje.
•	Dva tatiča. Habjanič Jurij H Lottae ta Habjanič Jakob, hlapec pri Antonu Petroviču v Dobrtaji, sta kradla, ne da bi Jima prišli na sled. Naposled pa Ju Je »grabila roka pravice. Nemaren tlč Je zlasti Habjančič Jurij, ki Je silil k tatvini Jakoba Habjaniča to ga celo tepel, tako da se je Jakob Habjanič naposled vdal njegovemu pritisku. Jakob je marca letos obiskal soseda Matijo Kozla r Lož to t tn odetrigel domači kobili reip. It šime sta ob* tatiča napravila čopiče za sobne slikarje ta Jih prodajala. Dalje sta tudi »kupno podrla v gozdu Rudolfa Writzla v Kozmincih dve bukvi. Bukvi sta razžagala ta drva znosila domov. V zadnjih letih sta izvršila tudi več poljskih tatvin. Pri hišni preiskavi so orožniki našli različne predmete, tako te-ležnlke, jermene in na podstrešju še tudi polovico odstriženega repa. Jurij Habjanič je pri zaslišanju zanikal, da bi bil nagovarjal Jakoba Habjaniča k tatvini. Trdil J« tudi, da nI Izvršil ntkakih poljskih tatvin-in da tudi nista posekala dveh bukev, ampak samo eno.
« Na meeec dni zapora Je bH obsofen t Ptuju Primožič Simon, delavec v Novi vasi, ker je nedavno segel pri tepežu po nožu ta ogražal varnost Peklarja Viktorja Zagovarjal se Je, da Je bil popolnoma pijan, a mu ni zagovor nič pomagal.
•	Na plesišču zaboden. Pred novomeškim okrožnim sodiščem se Je vrSlls kazenska razprava proti posestnikovemu stan H5-migmanu Ervinu, ki Je v Starem logu % nožem hudo poškodoval posestnikovega sina Struno Jožeta. Dogodek se J« odigral It. Junija letos. Na pragn Muhičeve gostiln« ▼ Starem logu Je naletel Struna Jože na H5-nigmana Ervtaa, ki ga Je pozval na odgovor, zakaj ga Je pred dnevi udaril s kolom. Obdolženec Je začel Struno psovati, *a kar je prejel od Strune ploščat ndaree s roko po glavi. Oba sta nato stopila v gostilno, kjer s« je Struna *adržal pri mizi svojega znanca, nato pa «e je podal na verando, kjer Je bJJo plesišče. T« Je
VABIMO VAS, oblecite se pri nas!
Po svojem okusa M izberite oblačilnih potrebščin
ZA MAL DENAR.
Trenebeoste, suknje, obleke, perilo L dr.
A. Presker
Liubliana, Sv. Petra c. 14
HOnlgmanov brat Friderik plesaL Ko Je a dekletom prlpleeal do Strune, Je ples pre-krnil, zgrabil Struno za prsa ln ga udaril z roko po glavi. Struna J« na udarec takoj reagiral ln napadalca zgrabil za prsi ▼ tem trenutku pa se Je priplazil za Strunov hrbet napadalčev brat Ervln in porinil Struni nož v hrbet. S tem J« prizadel poškodovancu med hrbtenico ln desno lopatico rano, ki Je segala v prsno voltlno hi postala opasna za ranjenčevo živtjenje. Po kratkem posvetovanju Je sodišče obsodilo junaka z nožem Honlgmana Ervtaa sa 8 mesecev Ječe pogojno na 3 leta.
♦	Sejmi na dan volitev preloienL Minister trgovine ta Industrije Je odločil, da se vsi sedmi, ki bi se imeli vršiti na dan t. novembra, prelože na naslednji teden.
♦	Gostilničarje ponovno opozarjamo, da prijavijo nemudoma svoje hčerke v šestte-d en ski gostftaičarsko-goapodinjakl tečaj, ki se bo začel S. novembra ▼ Rogaški Sla ttai. Nadaljnja pojasnila dajejo vse zadruge gostita/ičarjev v dravski banovini, takojšnje prijave pa sprejema Zveza goatil-ničarskih zadrug v Mariboru.
♦	Sadjarji! Ko listje odpade, ae prične rimski boj zoper škodljivce sadnega drevja. PrMkTbtte si torej čim prej ARBORIN, priznano najboljše sredstvo za zimsko zatiranje sadnih sajedavcev! »Chemoteehna« družba s o. z., Ljubljana, Mestni tog 1* (na dvorišču veletrgovine A. t B. Skaber-ae).
« Gumlrane In zamazane priporočene Pošiljka pošte ne aprejemajo. Inozemske pošte prijavljajo v zadnjem času nepravilnosti pri odpravi priporočenih pošiljk »s Jn-goslavU*. Pride namreč mnoge pisem, k! se vidijo zaradi gumlranja in zamazanega zapiranja, kakor da so bila nekje nasilno odprta To meče slabo Inč aa našo poštno uprave, ker se po krivici osnmljajo naši poštni organi, da oni odpirajo ln plenijo priporočena pisma, med tem ko se največkrat ugotovi, da sploh ae gre aa op len J-tev ali kakršnokoli nedovoljeno manipulacijo, marveč Je pcilljatelj sam pismo nečisto zaprl ia zagumlral, tako da Je postalo sumljivo. Dravska poštna direkcija Je poštam naročila, da takih priporočenih pisem ne »mejo sprejemati.
♦	Najmanj dvakrat na teden se mora črevesje temeljito izčistiti. Pri normalni
prebavi ee ■ zbere v lik« nepotrebnega balasta, neprebavljivih snovi, ki se potem razkrajajo, da J« tndi onim ljodem, ki imajo redno prebavo, potrebno od časa do čaaa očistiti svoje črevesje od teh nepotrebnih ta kvarnih snovi 2« v starih časih nI brez vzroka veljal sa dobrega zdravnika oni, ki J« predpisoval dobra sredstva sa čiščenje. »Qui ben« purgat, bene eurat,« J« stara prislovlca Med mnogimi sredstvi za čiščenje dajo zdravniki kakor publika prednost Artin drafejem. Dva do tri sraca Arttaa zvečer povzročijo drugo Jutro normalno in Izdatno čiščenje, človek pa s« pri tem niti ne spomni. 4« je v to »vrbo zavlival kaka sredstva
•	Nagrobne spomenike ▼ najmodernejših oblikah vam nudi najceneje kamnoseško-kipareko podjetje Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana tel. 87-87.
. Obleke in klobuke kemično čisti, barva, pllalra in lika tovarna Jos. Relch.
•	Za razkuževanje sanltol. V vseh lekarnah ln Arogerljah. >Chemotechna< družba c O. a., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne).
»ITO« zobna pasta najboljša.
•	Darujte podpornemu društvv slepih. Ljubljana, Pod Trančo 2-1II.
VAŠE PLOŠČE
IN FILME
Vam razvijemo in kopiramo v 12 urah. Drogerija Kane, Ljubljana
— Maribor.	i
Iz Lfnblfane
a— V proolavo češkoslovaškega narodnega praznika s« bo v torek T. t. m. ob 26. uprizorila v operi slavnostna predstava »Laterno« pe znMtaaik cenah. Vabijo a« vsi člani ter prtJateMi Jn«>oskyvenskoče-škoslovašk« vzajemnosti. - Jugoslovenisko-češkoslovaška liga ln 6eakoslovenska Obec v Ljubljani
Zamenjamo ugodno
. Vašo zastarelo radio postajo
n— Francoski Institut v Ljubljani. Opo-sarjamo na dvoj« predavanj, ki jih bo imel g. Lšon Rey, direktor arheološke misije v Albaniji, ta sicer r ponedeljek 26 t. m. ob 18. na univerzi o Parizu, kakor ga vidijo umetniki, tn torek 27. t. m. cb 21. v Francoskem latitata (Narodni dom) « ko lonljalni razstavi v Parizu. Pri obeh pr« davanjlh bodo številne skioptičue slike.
Predavanj« « Koroški. K obletnici -eftneca koroškega plebiscita J« v petek »večer predaval ▼ Uniona prosvetni inšpektor g, dr. Fr. Kotalk. Balkonska soba J« bila popolnoma zasedena. Seveda oo tvorili večino poalnšaksev med nased živeči koroški rojaki. Predavate« nas J« vodil od najstarejša agodovine korotanaklh Sloven-eev do današnjega položaja ter Je pokazal, da al same temeljit zgodovinar, temveč
tndi a aj boljši poznavalec duše koroškega slov. ljudstva Predavanj« so pojasnjeval« dobre skloptičn« slik«. Prod predavanjem in po zaključku Je zapel koroški »bor pod vodstvom g. Novaka nekaj najlepših koroških narodnih pesmi.
«_ Danes zadnjikrat »Atlantik« - fHm. SKD bo predvajala danes ok 1L dopoL v prostorih Elitnega ktaa Matice gtgantalri velefllm >Atlant!k<, ki nam predočuje eno
najbolj pretresljivih katastrof človeštva _ potop vetaparnika »Tltanica«, ki J« aa po t« t Ameriko zadel ob ledeno goro in se potoplL Takrat J« naši« mmtt r zaorsklh valovih aa tisoče U»dL T® največjo pomorsko s«rešo nam predočnj« Uoa aa zelo realističen način. Najbolj SI flimski umetnfti kot Fritz Kortner ln Franz Le-deser aanteptf« ▼ glavnik vlogah. Oea« izredno nizka.
16 Trst
aparatov an tak.
aH
telefonirajte 1
a— Osrednji odbor SPD eposarja aa «ft!čs3ai plan tanki plea, ki ga pr vefti L februarja.
n— Pevske društvo Most« prične s rednimi pevakfanl vajami 27. L aa, v navadnih prostorih. Pevovodja prof. Rajko Pir-nat Alani so saprošeni, da pridejo gotovo. Odbor.
m— irznavald večer Jadran« m k« vrgli t torek 27. t. aa ob 21. v gostilni »Na ee« aa Martšsevl esatL ZMntttte ob 19 4$ v društven* prostorih. Starešin« vljudno vabljeni.
u— Tramvajska resreS*. Na Dunajski cesti pok« Berkove trgovine se je včeraj dopoldne ob 10. pripetila huda nesreča. Ob omenjenem časa J« prišla iz Ga-
Zebra
tiri v afriških stepah ln Je stična našemu (bosanskemu) konju. Po vsem telesu Ima bele ln rjave proge. Je zelo urna.
SHčloe teh živali dobite v mlečni čokoladi »MIRIM«. Za shranjevanje teh sličic dobicd v vsaki trgovini album za 4 Din. Kupite ta krasni album in zbirajte sličice iz kraljestva živali!	300
jeve ulioe ta nameravala prekora&tl Dunajsko cesto 70 letna zaeebnio« Marija Sturmova, stanujoča aa GospoevetSkl cesti. Baš tedaj pa j« privozii od kavarne »Evrope« proti glavni pošti tramvajski voz, ki je sicer dajal svarilna znamenja z zvoncem, a jih je stara ženica preslišala. Vaz, ki je bil v polnem diru je starko odbil ta Jo vrgel od sebe. Pasantl, ki »o se v trenutku zbrali tam, so prenesli Iz nosa ta ušes krvavečo Sturmovo v bližnjo vežo ta telefon Ično obveatIM reševalno postajo. Na prevozu v botaloo ee Je ponesrečenka onesvestila, v bolnici pa se je spet zavedla. Njene poškodbe so precej hude, vendar pa ne smrtnonevarne.
n— Prebrisan mladi«. Včeraj J« poBeiJ« prijela »radi viafiogarstva 171etoega Franceta K. doma k VeL Gorice pri Logatcu. Pri aretiranču so dobOi listine OUZD, na katerih je ponaredil podpis neznanega delodajalca in hotel na ta na&in dobiti od OUZD denarno podporo, Franceta, ki j« vne odkritosrčno priznal, so vtaknili v zapor.
a— Rasne tatvine. S hodnika UL nadstropja Ljubljanske kreditne banke J« bila ukradena Alojziju Artaču temnosiva pelerina. — V čeitrtek poraoS Je nekdo vk*mi s ponarejenim ključem v eevijarak« delavnico Ivana Pavlina n« Dunajski oasfi ki ura ukrade! ve? parov fevfjev, povrSnfk i« <i*&-nj plašč. — Marija Pucova, stanujoča v Cim-permanovi ulici, je naznanila, da ao ukradU neki pobaltaci iz kleti pod stanovanje« nje-nemu sij« par smučL
a— Kreditna zadruga Vg. nmuaijft. da se preseli 2Č. t. m. s ev><d» Trgovski dom, Gregorčičeva »L. priti, kava
a— WedefJeW popeMnm Jenkov« šole v »Kazini« nedeljo od po! 4. do 7. popoWb«l Začetnfld vabljeni ob S. Jutri v ponedeljek «b 20. račetnfškl tečaj.
a— PrintarSJ dr. Mb^ apd re^a« dtahra.
n— Podporno društvo stepi* v L}ob!jani s« najiskreneje zahvaljuje gg. nameščencem tvrdke L Kn«e ln njenik akacij za nabrani dar 1500 Dia v počs»«t«v na blaeopokojne«« teahrMi g. Kneza.
a— Za br«Jtp—lw 9» Ivan Zakotni 200 Din f pošaščenj« spoanV aa blasepokogneca g
a Chrtetefov čaj L novembra ob pel 10. PHgtari dan na Domobranski cesti tU. 7-4«
a_ Dobre In poceni	defelte pri
Ferde Kobatta, Mkbtiteia ee^a, palača »Grafika«.
Iz
ki Je prired5
_	ofe 10.
ari v dvorani »Uniona«. bo teela naslednji spored: 1. Pozdrav predeedntka	4r.
Red »mana CeSk oslov, himna 2. B. Smetana: Onvertora oper« »Lftraio«; lavala vojaška godba pod taktirko kapetana Svobode. 2. Solopetje gdč. prodL Lj. Vedrakrre, s apremljevanjem vojaške godbe: Molitev Iz oper« >Llbušac. i. Slovaške narodna: »Teč« voda, teče...« L dr, poj« gdč. Ve-dralova. š. Slavnostni govor B. Borka i* LJubUan«. I DeklemadJe češklk peenrL 7. Govor podkonznla CSR g. Cihetke. Jugo-•lovenska himna 8. A Dvofak: Ouvertura »Domov mtij«, tevaja vojaška eexfi>«. — Vstop prost.
a— Francosle! kirošek v ItaHborn priredi v zvezi z LJts-doko univerw> v čet-tr* 29. t m ob 20. v kino Apolu predavanj« o mednarodni koksiijatal razstavi v 1'artea. Po kratkem slovenjem »vod« bo gorati! g. Leon Rey, profesor arheologije la vodja franooeke arheološke misije v Albaniji, o
Pogodil |e misli
Bnamenltl čarovnik BeiacM Je pa
Canl predstavi zapustil dvorano. Pri izhodu Je Belachi izročil vratarju napitnino. Ves začuden Je gledal vratar od svoje roke, v kateri je držal napitnino, na znamenitega čarovnjaka in Je končno vzkliknil: »Res zna misli uganiti!« Belachi Je dal namreč v svoji raztresenostl vratarju eno Aspirin tableto, katere je vedno nosil a seboj, ln si lahko predstavljamo začudenje, če zvemo, da so ga ravno mučile revmatične bolečine.	8-14
Med. antr. D1L STANKO CEKNELC IVANKA CERNELC roj. GRABNAR perečima	12871
LJTTBLIAHA-BKE2ICIi, M. *t I9S1
PRIMAKIJ
dr. med. Valentin Meršol
Je nM erfflnirafl
▼ LJUBLJANI, BEETHOVNOVA 15
od UL — 12. dopoldne in od 3. — 4. popoldne. TELEFON 28—ML 12862
Sanatorij Scarpatett'
Wetzelsdorf pri Gradca
Telefon «7
za živčne bolerad, aa notranje bolezni m rekonvaleseente, odpravo alkoholnih in živčnih strupov, terapije, malarije, psihoanaliza, diatermija ln lečenje revmatizma, kure za odebelenje, dietetične ln za shujša-nje. Dnevna cena od 10 S dalje ob izborrj prehrani in stanovanju. Prospekti na razpolago.	11620
Kino Ljubljanski dvor
Telefon 2730
Din
SING - SING
hisa
CV, I \H U
06 i, % fL, e, % 8. tat S. ari.
predmet« w francoskem Jeziku. Ker ko >*d SO lepih projekcijskih »lik spremljalo besede predavatelja, bo to predavanje sek) »anlmtvo tudi za ona, ki le malo «-H sploh ae razumejo francoski
a— Veflk naval ae obeta aa današnjo toattnedo Ju^oslov.-češkoslovaške lig« ▼ »Unkmu«. Zaradi tega. svetujemo občinstvu, da pride ob pravem časa; ker se prostori ne bodo mogli rezervirati, a za vse gotovo ae bo sedežev, nad zamudniki oprostijo, de za nje ne ho preskrbljeno.
a— Kaj bo ta teden v gledališču? T torek bo premdjera vojne drame »Konec poti«. V četrtek se bo ponovil *Mayerlin?« za ab. A, v soboto pa Leharjev šlager »Zemlja smehljaja« za ab. B.
a— Seja mestnega mladinskega ■veta V petek Je imel mestni mladinski svet avojo sejo, na kateri Je predsednik obč. svetnik dr. Strmšek poročal o sodelovanja mladinskega sveta pri započeti pomožni akciji za siromašne sloje mesta. Poleg dragih važnih sklepov, se Je ugotovila zlasti nujna potreba preprečen j a beračenja otrok po hišah ta cestah. O lepo razvijajoči se mladinski akciji je poročal vodja zdravstvenega doma dr. Strmšek. 40 najpotrebnejših otrok dobiva vsak dan po pol Mtra mleka, vendar pa Je potrebno razširjenje te humane akcije. Končno je docent dr. Matko poročal o sprehajališčih Maribora in njihovih nedostatkih.
a— Mestne financ«. Ker morajo obč ta« predložiti svoje proračune banski upravi do konca novembra, je imel finančni odsek občinskega sveta sejo, aa kateri je razpravljal o proračunu za L 1932. Izdatki proračuna znašajo 45,774.39$ Din, za 2.5 milijona več kakor v tekočem letu. Za kritje tega primanjkljaja je finančni od sek sklenil pobarati 50-odstotno doklado sa neposredne davke, ki bi znašala nekaj nad S milijone dinarjev. Redni dohodfoi proračuna znašajo 14,900.000 Din, izredni p« 30,130.000 Din. Namesto ukinjene go-staščlne in kanalščine predlaga odsek davek na nezaaldane parcele, M Je bil lani ukinjen in bi odtehtal dohodke gostaščine in kanalščine. Nanovo naj bi se uvedel tudi davek n* zidane ploskve. V rednem prometu ostanejo vse dajatve nelzpreme-njene, te davek na žganje In žgane pijače se zviša od 10 Din na 20 Din za hI stopnjo. Za Izvedbo proračuna bo morala mestna občina najeti posodilo v višini 1,700.000 Din, kl bi ga porabila za kritje v rednem prometu in za razširjenje mestnega vodovoda Finančni odsek Je nadalje razpravljal tudi o predloženi zahtevi društva hišnih posestnikov za znižanje občinskih dajatev, nadalje namerava odsek podvjeti nove korake za najetje posodila v svrho irenoviranja mestne plinarne, ki Je bilo odklonjeno.
a— Nov ■NMtnJSkf idub. T petek so se po dolgih teta sopet organizirali mariborski ta sploh štajerski likovni umetniki. TTstanovMi so umetniški klub »Brazda«, v katerem so zastopani tudi predstavniki tlaka ko* re« kluba z Javnostjo. V odbor »o Mil Izvoljeni: predsednik pisatelj in novinar Radivod Rehar, podpredsednik akad. slikar prof. Anton Gvajc, tajnik akad. slikar prof. Janez Mežan, blagajnik akad. slikar prof. Ivan Kos, gospodar akad. slikar prof. Viktor Cotič, v razsodišče pa: pisatelj ta odvetnik dr. Mak so Snnderl, nort-nar ta publicist dr. Fran Vatovec, akad. kipar prof. Fran Ravnikar In akad. slikar prof. Albert Sirk. Novi klub bo priredil v začetku decembra svojo prvo razstavo, ki »e bo pozneje prenesla tudi v Celje, Ptuj, Mursko Soboto Itd. Klub združuje vse likovne umetnike ne glede na smer.
a— Za pevski nastop združenih zborov
»a dan Vseh svetih na mestnem pokopališču na Pobrežju se vabijo moški zbori Iz Maribora in okolice na skupno vajo, ki bo v sredo iS. t m. ob 19. v pritličdu realke (pevska soba »Jadrana«). Note za »Človek !rtetf< ta »Blagor mu« prinesite po možnosti s seboj.
a— Nedeljski nogama! v Maribor«. Danes as bodo odigral« sledeč« nogometa« tekme: Ob 15.30 na železničaTjevem igrišču prvenstvena tekana mladin. SK železničarja ta SK Svobode; ob 15-30 na igrišču I. SSK Maribora prijatelj, tekma SK Svobode ta SK Raplda rez.; ob 16. pa na Mariborskem igrišču prijateljska tekma med L GSK Mariborom L ta SK Rapidom L
rvfkov. Na dan Vseb sveta kar m «* prvaki obiska grobov aa Pobreidu od 11. do 1».
brezpogojno prepoveduj« vožnja vsem vrstam vozil po Pobreškl cesti, t J. od začetka državnega mostu aa Kralja Petra trgu do Mejne ulice. Vozovi, namenjeni aa obe pokopališči, naj vozijo eventuelno po Tržaški cesti ta Nasipni ulici do Pobrešk« ceste, kjer se ustavijo.
a— Nasilen nehvaležne*. Vfeeraj popoldne je napadel na Tržaški eestd Slbrta R. svojega rednika, starejšega Ogrtaca in ga
Radio Maribor r. z. z o.&, Miklošičeva ul. 2.
Zaloga: žarnice, radloaparati, zvočniki, sestavni deli, drobni materijal po najnižjih cenah.	12842
Z Jesenic
v svoji jezi vrgel na tla, pretepal in mu
prizadejal težje poškodbe, tako da se je moral zateči Ogrinc v bolnico. Kmalu nato pa sta se poravnala in spravila a— Kinematografske predstave. Grajski
kino: od 24. t m. dalje »Rop Mone Liže«. Union kino: od danes dalje nemška opereta »Vdova - zaročenka«.
Iz Celfa
Snago - Udobnost Zdravje-Prihranek
pomeni samo kurjava i
Zephir-pečmi
Znatno znižane cene!
ZEPHHt«, i (L, tvornica peQ hi emajla,
Subotica.	337
Samoprodaja za Ljubljano: Breznik & Fritsch; Celje: D. Rakusch; Maribor: Pinter & Lenari.
s— Cene, ki odgovarjajo času. Clm slabši so časi, tem bolj vidimo kako se trgovina in industrija prilagodita raameram na denarnem trgu. Ako pogledamo cene Arko-Email izdelkov, ki so prvovrstni, vidimo, da so tako urejene, da so popolnoma v skladu s kupno močjo konsumentov. Trgovstoi dom Stermecki v Celju, ki Ima v svoji zalogi emajlirano posodo narodne tovarne ARKO-Email, je ustregel občinstvu z nizkimi cenami in solidnim blagom.
•— Mestni kino bo predvajal danes ob pol 17., pol 19. in pol 21. ter jutri ob pol 21. zvočni pustolovski film »On aH jaz« s Harry Pielom v glavni vlogi. Predigra zvočna snodejanka.
e— V Vojniku bo priredilo danes ob 15. agilno celjsko pevsko društvo »Svoboda« vokalni koncert, ki ima na programu same efektne moške zbore, večinoma narodne pesmi v harmoniraaciji društvenega pe-vovodje g. Cirila Preglja
e— Spremembo rednih vaj 5« »vedlo Celjsko pevsko društvo v naslednjem: ob torkih za ženski, ob sredah za moški ta ob petkih za mešani zbor. Jutri »večer bo izredna pevska vaja moškega zbora za ža-lostinke o Vseh svetih na pokopališču. To vajo naj posetijo tudi birvši društveni pevci In vsi oni, ki ne sodelujejo v nobenem drugem celjskem pevskem zboru.
e— Preiskava zaradi poneverbe zaključena. Včeraj Je policija zaključila več dni trajajočo preiskavo protii uradniku tukajšnje lesne tvrdke S. Miirkiu Gobcu in njegovemu očetu. Sta je od 21. oktobra leta 1929 pa do 21. oktobra t L poneveril pri svojem delodajalcu s tem, da je s falsifi-ci,ranim podpisom svojega šetfa dvigal v nekaterih tukajšnjih denarnih zavodih večje zneske, skupno 113.000 Din, ki jih je baje zapravil s sodelovanjem očeta, kar pa ta zanika. Očeta in sina je policija izročila sodišču. Prva poneverba znaša 5000 Din, druga 8000 Din, tretja ta več zaporednih 10.000 Din, zadnje pa že po 15.000 Din. Njegovim manipulacijam so prišli na sled šele pretekli teden, ka Je zopet hotel s ponarejenim šefovim podpisom dvigniti vplačilo neke stranke 6.028 Dta. Naprošeml smo od nekaterih ožjih sorodnikov, da glede na našo predvčerajšnjo zadevne notico javimo, da aretirani Gobec ml svoje vile nI »gradil s ponoverjenim denarjem, temveč da sta dala v ta namen potrebni Oe-
Ne postite se
premočiti!
Vsak Imej nepremočljhr dežni plašč. Prav Izvrstnega dobite za mal denar pri
Anton Presker, t
Sv. Petra eesta štev. 14
nar soproga ta njen oče Bade tfe hOo najetih za to t neki podeželski posojilnici
120.000 Din. Zanimivo pa je, da J« prispeval oškodovani podjetnik a k zgradbi vse Potrebne vožnje > lastno vprego, vee pesek, ves stavbni les, dočim j« njegov brat dostavil opeko, ker sta Imela v mladega uradnika polno zaupanje.
—	Sprememba dimnikarskih «fcoff»ev> Ban dravske banovine j« odredil, da m nedavno od banske uprave izvršena razdelitev mesta <ta sreza celjskega ter sreza gor-njegrajsksga aa dimnikarske om stalne okoliše spremeni ta ta upravna področja na novo razdele v « dimnikarskih <xmetal-nih okolišev.
Iz Škofje Loke
«— Humana gesta za trpeč« brata Na
občinski seji starološkega občinskega zastopa so sklenlM, da zbero za gladnjoče en Poljskih pridelkov. ZbtraM bodo »elfl«, repo ta krompir pr! vseh kmetoval-^J0™8*6 oWyn*- C}m bo zbranega preko 10.000 kg živeža se odpošlje vagon prizadetim. Akcija zasluži Javno pohvala šl— Občinski proračun mesta Škofje Le-za leto 1932 Je po Strpana sestavljen la js aa vpogled občanom do Vseh svetih.
«— Zadnje Čase popravljajo pri nas ce. sta. Največ dela je dala kolodvorska proga, ki Je sedaj prometu docela Izročena Delavci so b£M zaposleni te dneve z obnovo cestišča preko Spodnjega trga ta Grah-na, ki so ga naposled le renovirall Razo-rane deta ceste so najprej pre&rtM z glino, Hotela* , gramozom, na katerega so nasuli finega peska Na posta je cestni valjar.
«1— Zaključn, nogometna tekma. Noge-
metnl odsek škofjeloškega Sokola zaktju« danes nogometno sezono s tekmo proti SK »Dunavu« iz LJubljana Obeta se lep užitek, ker ljubljanska enajstorica SkofJo-ločanom ni neznana Tekma se prične na letnem telovadišču Sokola ob 14.30. Ob vsakem vremenu.
Iz Rranfa
-	KroSefc prijateljev Francije T Kranju
•poroča,, d« bo pouk v I. (začetnem) tečaju francoščine vsak ponedeljek ob 7. zvečer, pouk v II. (nadaljevalnem) tečaju vsak torek ob isti nri, pouk v tretjem (konverza-cijalno - literarnem) tečajo pa vsako sredo ne ob 6., ampak ob poJ 7. zvečer. Vsaki-krat bo pouk v gimnaziji v III. a (pritiičje). Krožek nadalje sporoča Članstvu in interesentom, da bo v teku tega tedna prvo predavanje. Predavati bo predsednik profesor g. Niko Kuret v slovenščini in cib Skioptič-niih slikah o francoski Švici.
r— Sokolske plesne vaje bodo danes 6b 5. popoldne. Vabljeni vsi!
•— Smrt marljive ieea Po dafJS bolezni
je preminula v 63. letu starosti ga. Marija
Koširjeva, delavčeva vdova. Pokojniea, ki je bila biaga žena, vzorna mati m gospodinja, je preizkusila vse tegobe proletarske žene, saj sta morala s pokojnim možem preživljati 12 otrok ob borni rudarski plaS-Toda uboga žena ni klonila. Njena pridnost, skromnost in močna volja so premagale vse težave, vse otroke je vzgojila dobro, vsi so preskrbljeni in se nahajajo v čednih življenjskih pozicijah. Bodi ohranjen dobri slovenski materi lep spomin, hudo prizadetim preostalim naše sožalje!
s— Modernizacija Jesenic. Pod vodstvom po napredku stremečega mestnega župnika duhovnega svetnika g. Kastelica se je prenovila in močno podaljšala mestna župna cerkev ter se uredil lep prostoren trg pred cerkvijo. Pročelje cerkve je narejeno v lepem modernem slogu, ki napravi na vsakega impozanten vtis. Pročelju primerno bi bilo treba urediti še dolgo gladko streho ta prejšnji stari nizki zvonik. Tudi okolica cerkve ni s prenovljeno cerkvijo v soglasju. Ograja ob cerkveni ulici je v razpadu, desno ob ulici je leseno gospodarsko poslopje v slabem stanju. Nekatere hiše so potrebne zunanje prenovitve, a ljudje živijo v hudih razmerah in tega ne zmorejo! Na levi strani cerkvenega trga stoji 11 metrov visok ta 1 m v premeru debel okrogel ta gladek železobetonski steber, podoben tovarniškemu dimniku. Namestu tega bi bilo mnogo bolje, če bi postavili lep, širok ta cerkvi primeren zvonik.
s— Razpust društva. V četrtek popoldne je bilo oblastveno razpuščeno Turistično društvo »Prijatelj .prirode«, ker Je prekoračilo svoj v pravilih določeni delokrog.
s— Šport. Danes ob 15.30 se odigra športnem igrišču »Bratstva« med domaČima kluboma »Bratstvom« in »Svobodo« nogometna tekma za prvenstvo Jesenic. Obeta se zelo napeta igra, ker sta obe skupini dobro pripravljeni
Iz Tržiča
8— Ktne predvaja danes ob 4. popoldne nemi Harry Piel film »Ukradeni avto«, ob pol 7. ta ob 8.15 zvečer pa zvočni Rl-Aard Tauberjev velefllm »Velika atrakcija«
Iz Kamnika
ka—■ z/utrov« poverjenik v Kamnika Js
g. Rajko Kos, naš dopisnik, ki sprejema naročila za vse vrste oglasov in notic po isti ceni kakor v Ljubljani Pri njem morete naročiti vse naše dnevnike in tednike. Naslov: Rajko Kos, Kamnik, Maistrova (Velika) ulica 18.
ka— Dober plen orofcnfkov. V petek se Je zaznalo po Kamniku, da Je bilo v Gornjem gradu vlomljeno v neko trgovino. Orožniki so tudi v Kamniku pričeli opre-zati za vlomilci ta okrog 9. dopoldne so pri kolodvoru ustavili nekega moškega, ki je Imel večjo množino zavojev. Ker se ni mogel legitimirati, so ga zaprli ta ugotovili, da so ujeli pravega. Vrednost, ki jo predstavlja blago v zavojih, znaša okrog 5000 Din. Možak Je Imel še tovariša, ki ga pa noče izdati.
ka— Renovlranje hotela. G. Rod« na Sutni Je docela renoviral ta moderno opremil svojo gostilno ta fefjske sobe.
ka— Kuluk. Do volitev Je vsak kutak na cesti ustavljen. S kulukom se je v našem srezu popravilo mnogo cest, kaže pa, če bo vreme ugodno, da se bo stanje cest S« izboljšalo
ka— Skrlattnka. Pred <iii0vi bo odpeljali
▼ bolniSnloo sinčka sobosllkarja Wind-schmurerja, ki Je obolel za škrlattaiko. Dečka s« j« stanje že nekoliko tefooljšalo tn Je izven nevarnosti Zbolela pa Je tudi njegova mati, ki so Jo v petek zjutraj z ljubljanskim izolirnSm vozom spravili prav tako v ljubljansko bolnišnico. Vse stsnovanje so po prevozu takoj razkužili.
ka— Svetovna vojna v filmu. Gasilski kino bo predvajal te dni film, ki nam pri-kaosoje vse groeote svetovne vojna
Iz Litije
I— Odhod g. FerHča Te dni J« aapostfi
litijo orožniški vodnik g. FerMč Mate, ki Je odšel na novo službeno mesto v Brežlca G. Feriač si je v teku triletnega službovanja kot poveljnik orožmištva v Htijskem srezu pridobil pneoejšen krog prijateljev, zaradi koncilijantnosti pa je bil priljubljen prav v vsem srezu. Ko zapušča naš okraj, mu želimo vse najboljše tudi na njegovem novem službenem mestu.
i— Službena vest Litijski zdravnik dr. Polde Ukmar je bdi imenovan za uradnega okrožnega zdravnika aa litijski zdravstveni okoliš.
i— Sokoteka akademija. Danca ot> M.
prfrodS prosvetni odbor Sokola v tukajšnjem Sokotekem domu mladinsko a kade* mijo. Mod drugim bo v režijfi učiteljice a Kodeimanove ta uSteljtioe a Habjanove predvajana Korbianova mladinska igra »Povodni mož«. Živahna tfidejanka bo našemu občinstvu gotovo všeč. Starši, privedite k prireditvi svojo deool Vstopnina za deoo 2 Dan.
Iz Zagorja
a Vflk obisk občinstva so hneS slovenski akrobati, ki so 4 dni zabavali Za-gorjaoa. Pil vseh nastapdh je igrala rudniška godba
"ect,

"/a .
* 'o	J*Pe»,PJ "e,

0 Gi
ir,
"tir, Po,? Pe
'srV°eJ Ko,


rn0 -ena
^ 1° C
Pr/.

O
Oo!° ^eZ*0^"' ^ /r- PerQ
TER
G
.' O
pere zares čisto
niča Druga nezgoda J« zadela radnSkaga mizarja g. Antona Božjoka. V nedeljo j» doma pripravljaj les, da bi popravil neko lopa Pri tem mu je padel tram na piaa » mu zlomil več reber. Njegovo stanje je resna Tudi njega so odpeljali v
Iz Trbovelf
Posnemanja vredna a ASoJsg Mu,
trgovec ta Dol pri Brežicah, J« poslal danskemu odseku tukajšnjega Rdečega križa 75 kg Jabolk s prošnjo, da se z njimi obdari revna šolska deca Sadje sta rasdeUU otrokom šolski vodstvi obeh osnovnih SoL Rdeči križ izreka darovalca najsrčnejšo zalivala
Baspast Jraitva Snfin iPrtjaH^
prirode« je oblastveno razpuščena Za komisarja je imenovan predsednik SPD a&tei} gospod Beg.
Kino Sokol bo predvajal tfrsvl ob 20. zvočni fllm »On ta njegova sestra« ta Foacov tednik.
Za esperaote J« tul ▼ TiIas^bIi vedno večje zanimanj« ta zato j« Kkuto esperantistov prirediti tečaj tega svetovnega pomožnega jezika. Vpisovanj« t ta tečaj J« danes na vodenotd AoU.
Iz Hrastnika
Posipavanje tnwlmfci aorte ■ gra-
m J« začelo ■ vso naglico pretočeni ponedeljek. Posipavanj« J« pievul te leposestnik g. Igričnik aa BmtaL Norost pni tem J« namreč ta, da si J« omenjeni posestnik nabavil veMk dmhlliik sa gra-
(prltueje). Učencem eanovc« šoto se bodi "»mnfH dnevi te ure po npraviteijstva.
Iz Ptn)a
I7- Mastna aačelstvo podiva kflns pa« ■esialka, da znižajo najeranino stanove' ajem, ki mkufcor niso v riclax)u z daaašnp-mi razmerami. Naj se tocH vpošteva, da js v Ptuju po večini samo oradništvo in da stanovanja ne nudijo tistega komforta kakor v dragih mestih. Hišni posestnžki nej naznanijo najpozneje do 3L t m. mestoenm načeJstvu naslectaje podaftkee kraj, ufico, hišno številko, ime ta pok£c na jcrrmš-ka. ki se mo je najemnina znižala, število stano« vanjskah prostorov ta višino dosedanje ia znižane najemnina
j— Društvo jngo«lo*Qu«k& akademikov v Ptuja naznanja, da ae bo vršilo prede-vanje dr. Zgeča 26. t. m. ob pol 20. v Narodnem domu.
j— Zaradi pot«puHwi j« bOa ponoS aro-ttrana 31 tat stara JoMca IL. pristojni r Legovce pri Ljutomeru. Zasačma je bHa ▼ sobi Di ustvenega doma z dvema moškima. Jožica Je b£k zanaefi tajne prostitucije že 12 krst kaznovana Pred kratkim je prišla fe fcazmfhrioa v Begunjah, kjer bi morala odsedeti 36 anesucev, pa je b&a za 10 mesecev pnatKasno izpuščena pogojno za I leta
Iz živl]en]a na dežel?
POOTABOS - P0DBREZJ5. TwS od m gibljemo, čeprav se malo Sta o naa Imamo Sokola ta celo Šahovski klub, ki ima pri Pe-
Na potovanjih,
pri športu hi Igri
NrvEAisr
Kar vtabufala Nh— Crame In NSvM-O^a EueerR, Id Ja sorod«« itoS ln Id ga nima nobeno drugo aredstvo sa gojHev kcia, prepo-|Ha Irola globoico bi popolnoma ier jo oiore-pBa bi Kranfta. Tako varujeta svojo kožo pred vremenskim! neprilikami, Vala polt ostane mladostno iveh b mekka. Dobili boste zelo sdnn* sijajno porjavel videz* kakršnega bnajo sporinlkL
4 Oa iaak
Dve nOzgodL. Marfja Fogra JSeve, sta-
~ t tako nesr<
eejša ženica, je doma da Je zdravnik
nesrečno, njea prevoz v bal-
listno negovanje obraza!
KOSMETICNI SALON
M911 DARINKA VDOVIC Ljubljana_Gradišče 8tev. 2
Damske plašile za zima
V veliki ln krasni izbiri že od Din 220.— otroške od 2 let dalje v vseh velikostih od 90 Din dalje nudi F. X GORIČAR, LJubljana, Sv. Petra eesta 29.
Ker je blago izdelano v lastnem modnem ateljeju, ae Jamči za dober kroj kot tudi fino izdelavo. Predno kupite drugod, oglejte si pri nas brezobvezno. 12912
Za negovanje telesa
za Ječanje udov In zaščito pred Obolenjem, je Fellerjev Elsafluid priznano domače sredstvo ln kozmetikum, že 35 let splošno priljubljen. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stu-bica Donja, Elsatrg 245,
moa. Gramoa sam pa navaža aa eesta ■
tovornim avtomobilom. Tako bo v kratkem času posuta več km dolga proga. Vse pač gre v teh težkih časih za najcenejšim in tako tudi naš cestni odbor.
1— Kino Narodni dom predvaja danes db 15. tn 20 zanimiv Jugofilm »Denar, denar, denar!«
t— NaznanBo„ Cenjenim damam vljudno naznanjam, da sem preuredil moderno ta higienično damski salon ■ posebnim vhodom. Izvršujem trajne kodre z najnovejšim aparatom, ondulacljo, vodno ondulacl-jo, pranje glave Itd. po najnižji cenL Za dame lz Trbovelj in okolice znižana cena. Za obilen obisk se priporoča Salon Liaac.
Iz Novega mesta
1— Kino Meteor bo predvajal v nedeljo Bhn »S križem ' 1 mečem« ob 6. in 8. zvečer.
n— Francoski krožek v Novem mesta otvori v novembru naslednje učne tečaje: a) mladinski začetniški za učence in učenke višjih razredov osnovne šole; b) začetniški za odrasle; c) konverzacijski (nadaljevalni) ta po želji literarni za odrasle. Vsak tečaj po dve uri na teden, šolnina (s članarino za odrasle) 25 Din na mesec. Prijave do 1. novembra v trgovini g. Koširja ali pa pri gimnazijskem slugi na gimnaziji. Skupni sestanek odraslih udeležencev v svrho določitve dni in ur bo ▼ torek 3. novembra ob 18. v gimnaziji
s roja sobe, Ta (tal smo S« povsbcB
nekaj tržiŠkih Sahistov na mal turnir, asve-da teea nagrad. To je bilo matov, vendar nam to ne jemlje resnega upanja na onago pri prihodnjem turnirju v Tržiču.
SV. JURIJ OB JUŽNI 2ELEZNJOL Prejšnjo nedeljo )e priredila ti&ajšnja Sadjarska podružnica vrMko sadno razstavo, ki Je v vsakem pogledu prav dobro uspela Nad 50 sadjarjev je razstavilo 512 enot res lepega sadja Banovinska kmetijska šola jo pa razstavila 12 ameriških zaboj ev za ekspert pripravljenega sadja tn mnogo povstoine z jedilno bučo, ki J« tehtala 40 in pol kg. Razstava je mnogo-brojnim domačinom in tujim posetnikom pokazala, da goje šentjurski sadjarji prvovrstne sorte. Vse razstavljeno sadje je kupil neki trgovec iz Ban a ta, ki priredi s kup Ijenim sadjem v svojem kraju zopet razstavo. Da je razstava tako ugodno uspela, gre zahvala članom odbora Sadjarske po» družnice, tukajšnjemu učiteljstvu ter raznim korporacijam, ki so denarno podprle prireditev, prav posebej pa še Kmečki hranilnici rn posojilnici.
GUŠTANJ. Na njivi nekega tukajšnjega posestnika Je zrasla izredno velika ta debela pesa, ki Je visoka 42 cm in je njen obseg na najdebelejšem delu 69 cm, a težka je 6.73 kg — S črne so se vračali te: dni sejmarji, ki so naložili svoje blago na tovorni avto. Pri nekem ostrem ovinku je: privozil nasproti tovornemu vozilu neki lu-
fcsuznl avto. V ta avto Je po neprevidnosti zavozil tovorni voz in mu odtrgal streho, šofer tovornega avta je ne glede na nesrečo oddirjal dalje proti Dravogradu. La-
že lani smo poročali o lepem razvoju našega Sokolstva v dravski banovnd. Pred nekaj dnevi je priobčil savez svojo najnovejšo statistiko, ki tudi priča o vseobčem naraščanju sokolske organizacije v državi. Lahko trdimo, da je dobilo Sokolstvu * Jugoslaviji široko podlago in se je ze o globoko ukoreninilo zlasti tudi na deželi, kjer je napredovanje najbolj vidno v tako zvanih sokolskih četah, ki jih je vse polno. Sokolski delavca marljivo sodelujejo na zgradbi te močne organizacije, ki naj obseže ves narod. Dela ni malo in treba bo še mnogo naporov, da se vse oživi:<snc edinice tudi primerno ustale in ojačijo. Mnogo je še krajev, kjer še vedno manjka sokolsko društvo.
Sokolstvo v dravski banovini reprezen-tira pet žup s sedežem v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu. Be-lokrajinska društva so zaenkrat še pride-Ijena župi Karlovac, ker so poprej pripadala savski župi. Kljub temu je število sokolsk!h edinic v dravski banovini visoko narasti o. Lani je bilo 153 edinic v vseh peterih župah, danes pa ie že društev 197 sokolskih čet pa 64. skupno število edinic je torej 261, ki se dele: na celjsko župo 56 edinic, lani 37; kranjsko 34 (21), ljubljansko 65 (41), mariborsko 88 (45) in novomeško 18 (9).
Po številu članstva Je na prvem m as tu lupa Ljubljana, ki Šteje 10.734 članstva ali 8046 članov in 2688 članic. Sledi župa Maribor, kjer je združenih v po večin) > manjših edinicah 4932 članov in 1678 članic, skupno 6610 članstva. Statistika te župe pa še ni zaključena. Na tretjem mestu je župa Celje, ki rma 4137 članov im 1680 članic, skirnno 5823 članstva. V kranisk' 6upi je 2942 moškega in %1 ženskega članstva, v novomeški pa 1051 moškega in 40o genskega članstva. Vse župe izkazujejo na pram lani skoraj 9000 članov in 3000 čla nic prirastka, saj je sedanje stanje napram lanskemu pri članih 21.10* (l3101 11.979). pri članicah 7419. lani 4499. pri skupnem članstvu pa 28.527 napram 16.478 lani.
Telovadna statistika izkazuje povečanje Btevila Sokolskih domov. To je važno. Da-
Šport v Sokolstvu
Prejeli smo:
V nedeljski številki »Jutra« je pod gornjim naslovom objavil neki dopisnik svoje mnenje o razmerju Sokolstva do športa ald obratno. Mi se z naziranjem dopisnika, ki je gotovo aktiven sokolski delavec in . poznavalec razmer docela strinjamo, dodajamo pa še s svoje strani nekaj misli.
Da je Sokolstvo uvedlo v svoj telovadni sestav poleg orodne telovadbe tudi razne panoge lahike atletike, je popolnoma pravilno, saj vsebujejo pogoje za vsestransko krepitev in harmonično vzgojo telesa. Tudi Tyrš, stvaritelj Sokolstva, bd svoj sestav izpopolnil v duhu časa.
Sokolstvo pa naj goji šport le v gotovih mejah in disciplinah. Ni ravno treba, da se uvaja v Sokolstvo šport, bolje bi bilo, da bi se uvedlo v šport več sokolskega duha in discipline. Sokolstvo je priredilo tekom desetletij nešteto društvenih, župnih in saveznih tekem, katerih so se udeležili desettisoči sokolskih pripadnikov. Poleg orodja so vsebovale te tekme skoraj vse panoge sodobne lahke atletike, skoke, plezanje, teke, metanje krogle, diska, kopja, žoge, kamna, kladiva, a tudi plavanje in veslanje, pozneje tudi rimski šport in celo nogomet. Pri vseh teh tekmah razen v nogometu, se niso nikdar pojavila med posamezniki, društvi in župani kaka nesoglasja vedno je prevladoval pri tekmah duh sokolskega bratstva, discipline in strpnosti. Vsak dobro vzgojeni tekmovalec se je na te tekme temeljito pripravil, da je bil dobro izvežban in pri tekmah vedno vesel Kljub svoji vsestranski Lzvežbanosti je našel še dosti boljših borcev, kot je bil sam, čeprav so bili iz drugih društev in žup Vedno je bil deprimiran, če je bil sam slabo izvežban, a še vedno prvak nad vsemi Torej lastni jaz nič, celota vse.
Mojstrana, 24. oktobra.
Ogromna Je It Skoda, ki jo je povzročila Bistrica v teku let Mojstrani. Poplave av se -Tstile v redkih presledkih in napravile milijonsko škodo vaščanom. Tako smo uneli uničujoče poplave v letih 1849., 1851., 1876., 1885., posebno je pa še vsemu prebivalstvu dobro v spominu zadnja poolava, ki je nastopila v noči od 29. i.a 30. oktobra 1926 in napravila neprecenljivo škodo. Razbesneli hudournik je popolnoma uničil jč hiš, ža<». mlinov in razdri pota. Komaj dobro dograjeni Sokol". a dom le tudi postal žrtev mokrega elementa. Se vedno se poznajo posledice te zadnje elementarne nezgode in poslednji čas je, da Se prične z regulacijo hudournika, kajti aresno s* je bata novih poplav.
Z veseljem beležimo, da se je konono rešilo tudi to' vprašanje in da se bo pričelo
stoik luksuznega avtomobila pa je obrnil za njim to ga dohitel. Pozval je neprevidnega šoferja, da se je legitimiral, nakar ga je prijavil oblastvu.
nes je sokoliskiih krovov že 56, kar značl, da ima že skoraj vsaka četrta sokolska edinfea v Sloveniji svoj dom. Gospodarski položaj istih sicer ni rožnat, vendar pa bo tudi v tem oziru nastopilo kmalu zboljšanje. Agilnost društev beleži tudi dejstvo, da gradi še 10 edinic svojo streho in bodo tudi te praznovale že drugo leto otvoritev svojih domov. Ostala društva vežbajo v glavnem po šolskih telovadnicah ali pa so navezana na gostilniške salone. Le manjše število edinic je brez strehe. V Sloveniji pa je še mnogi« telovadnic bivših razpuščenih telovadnih društev praznih. Tudi to vprašanje bo treba na kak način rešiti.
Brez Bele Krajine ima Slovenija 26.217 telovadečih oseb, skoro 12.000 več kakoi lani. Okrepili se niso le moški oddelki, precej so napredovali tudi vsi ženski oddelki. Saj potrebujemo poleg krepkih moških tudi telesno in duševno jak ženski rod. Članov je telovadilo 4571, lani 2924; članic je bilo larri 1262, letos 2300: močan napredek izkazuje moški in ženski naraščaj. Prvega je sedaj 3567, lani 2180, drugega pa 2001, lani le 1193. Število moško in ženske dece se je dvignilo skoraj za 100 odst. Lani je bilo le 3822 moške in 3365 ženske dece, letos je 7326 dečkov in 6408 deklic. Tudi skrb za dobro prednja-štvo je bila velika. V župah deluje danes že 159 moških in 77 ženskih predniakov. ki imajo žuoni vaditeljski izpit. Število je sicer še daleko nezadostno, toda z novimi prednjašV;mii šolami se bo dalo doseči še mnogo. Mnogo pa je bivših tečajnikov, ki se še niso priglasili k izpitom, pa ž« delujejo po društvih.
V dravski banovini je danes preko 51) tisoč pripadnikov sokolske organizacije. Ali je pa tudi že dosežen cilj? Nikakor ni' Še vse polno je krajev, kjer bi lahko delovalo društvo ali četa in pomnožilo sokolske vrste. Mnoga društva imajo po več čet in prav po materinsko skrbe za nje. To bodo sčasoma dobra samostojna društva. Nam pa je treba še mnogo dela, no tranje konsolidacije in trdnih temeljev. V to pa so porvani ne samo ustanovitelji, nego vsi sodelavci in uspeh ne bo izostal-'
Jugoslovenski šport ima med svojimi člani, ki so tudi Sokoli, elito svojih borcev. Imena: dr. Narančič, Snahid, Macano-vič, Derganc, Zupan, Zupančič, Pavšič, Stepišnik, Gregorka, dovolj jasno pričajo o tem, da je treba več sokolskega duha v šport, ne pa obratno.
Danes pa se lovi članstvo v sokolska društva s športnimi jymogami, ki so sicer privlačne, ne nudijo pa članstvu one vzgoje, katero pravo Sokolstvo prav za prav hoče Nekatera društva imajo svoje zim-skosportne in nogometne odseke. Glede zimskega športa lahko mirno soglašamo, da stremi Sokolstvo za tem, da pohaja mladina v svojem prostem času na čist zrak in solnce, na visoke snežne poljane, na. mesto da bi sedela v zakajenih gostilnah pri cvičku in kartah. Toda ta mladina naj bi med tednom vežbala v telovadnicah in na letnih telovadisčih in to v vseh panogah sokolskega sestava, ne pa da smatra da je sokolskim dolžnostim zadostila, če v okviru sokolskega društva vežba v smučanju dva meseca na leto, telovadbe ia predavanj, pa ne poseča za nobeno oerao.
Mnogo slabše, kot pri zimskosportnih, pa je pri s okoliških nogometnih odsekih. V okviru sokolskih društev imajo nogometaši mnogo ugodnosti. Na razpolago so jim prostori, igrišče in tudi denarna sredstva. Toda med njimi jih je malo, ki bd bili deležni sokolske praktične in idejne šole, temveč smatrajo, da so z zbijamiem žoge, zadostili vsem svojim sokolsikim dolžnostim.
Sokoliski nogometni odseki prirejajo t drugimi športnimi klubi nogometne tefcme, ki nimajo v sebi nič sokolskega. ako ravno sodelujejo igrači — Sokoli. To vam Je druikanja, lokalnega patrijotrzma, osebnih ambicij, udarcev, sunkov, možni so padci itd., ki zgovorno pričajo, da je taka vzgoja pogrešna, čeprav je morda modema.
z regulacijo v najkrajšem času. Struga Bi-strice bo regulirana v dolžini 435 m, spodnji del struge do izliva hudournika v Savo pa se bo zavaroval z jezbicami. Projektirani so obrežni betonski zidovi, visoki 2.40 metra, ki bodo postavljeni na betonska podnožja. V vrišini dna struge bodo betonski obrežni zidovi, obdani s pasom, zidanim v kamnu in visoki 1 m.
Celotni stroški za uravnavo Bistrice so preračunani na 999.000 Din. K temu znesku bo baje prispevala država 70 odst., banovina 30 odst., občina pa procentueLno k banovinski odmeri.
Nepotrebno je omenjati veliko važnost regulacije za občino Dovje in če še pomislimo na zaposlenost domačega prebivalstva pri gradbi sami, potem je sveta dolžnost nas vseh, da z vso silo podpremo to akcijo.
V nasprotniku se na takih prireditvah
ne vidi odkritega soborca, človeka, brata in prijatelja, največkrat le nek predmet, nad katerim se more zadostiti osebni ambiciji in barvam svojega kluba Kaj imamo pričakovati v tem primeru od mladine, ki se udejstvuje na ta način, k sokolskim predavanjem je ni, k telovadbi prihaja pa le tedaj, kadar ni nogometa?
Mladina, ki izvršuje v Sokolstvu vestno svoje naioge, ki so njej sami v korist, bo razumela tudi zimski šport in nogomet s pravega vidika, zato pa ji ni treba takega športa v Sokolstvu, pač pa več sokolskega duha in prve vzgoje v športu.
Šport
Razmotrivanje po balkanskih igrah v Atenah
'Konec)
Tudi drugi pregled nam dokazuje, da smo v večini panog znatno napredovali.
V	tekih do 1 km (100, 200 400, 800 m) so bili izidi: L 1930. 1. Grčija 28 točk, 2. Jugoslavija 12, S. Rumunija 11, 4. Bolgarija 9, 5. Turčija 0; letos: 1. Jugoslavija 24 točk, 2. Grčija 22, 3. Bolgarija 6, 4. Turčija 5, 5. Rumunija 3. Hellebrandt in zlasti Jamnicky bi bila v sprinterskih progah na 100 in 200 m ornčila našo pozicijo.
V	tekih nad 1 km (1500 m, 5000 m, 10 km in maraton): 1. 1930.: 1. Grčija 33 točk,
2.	Rumunija 16, 3. Bolgarija 7, 4. Turčija
3.	5. Jugoslavija 1; letos 1. Grčija 32 točk, 2. Rumunija 20 3. Jugoslavija 7, 4. Bolgarija 1, 5. Turčija 0. Od zadnjega mesta smo letos skočili na tretje. Tukaj je treba upoštevati, da ni na 1500 m nastopil naš najboljši srednjeprogaš Tučan, ki je moral nadomestiti odsotnega Jamnickega na 400 m, da m sodeloval naš najboljši mara-thonski tekač Stefanovič in da smo z ne-nastopom Krevsa na 10 km in Sporna na 5 km, ki je počival zaradi marathonskega teka, zaradi česar smo bili v vseh tekih nad 1 km zelo handicapirani.
V	stafetnih tekmovanjih (4X100, 4X400 m in balkanska štafeta): 1. 1930: 1. Grčija 14 točk, 2. Jugoslavija 12, 3. Turčija 8, 4. Rumunija 6, 5. Bolgarija 5; letos: 1. Grči-za 13 točk, 2. Jugoslavija 12, 3. Turčija 8,
4.	Rumunija 8, 5. Bolgarija 6.
Odsotnost Jamnickega in Hellebrandta se
je zlasti tukaj močno občutila. Z njunim sodelovanjem bi se zlasti bolje plasirali v olimpiski štafeti in štafeti 4X100 in s tem potisnili Grčijo z vodilnega mesta v stafetnih tekmovanjih.
V	skokih (v dalj, vis, ob palici ln tro-Skoku): 1. 1930.: 1. Grčija 33 točk, 2. Jugoslavija 20, 3. Bolgarija 5, 4. Rumunija 2,
5.	Turčija 0; letos: 1. Grčija 29 točk, 2. Jugoslavija 15, 3. Rumunija 6, 4. Bolgarija 5, 5. Turčija 5.
Edina disciplina, v kateri smo napram minulemu letu nazadovali. To gre pač na rovaš odsotnosti Kallaya Branka in Kor-četa, ki bi znatno spremenila končni pla-cement v skoku v daljavo, skoku ob palici in troskoku. Nje je moral v teh disciplinah nadomeščati vsestransko izborni Buratovič, ki je mogel v svojih specialnih disciplinah dati pričakovane rezultate, a v prej omenjenih treh disciplinah ni niti od daleč, zaradi utrujenosti dosegel svojih normalnih rezultatov.
V	tekih z zaprekami (110 m in 440 m z zaprekami) L 1930.: 1. Grčija 17 točk, 2. Jugoslavija 6, 3. Rumunija 6, 4. Bolgarija
1,	5. Turčija 0; letos: 1. Grčija 16 točk,
2.	Jugoslavija 6, 3. Bolgarija 4, 4. Rumunija 3, 5. Turčija 0.
Poleg tekov nad 1 km so teki preko zaprek naša Ahilova peta in istočasno domena Grkov, ki daleč prevladujejo vse ostale balkanske države. Zlasti se pri nas premalo goji ta panoga in je zaenkrat Buratovič sposoben, da uspešno konkurira Grkom. Sodelovanje Thallerja, Jamnickega in Hal-laya Levina bi nekoliko utrdilo našo pozicijo, nikakor pa ne bi mogio omajati dominantne pozicije Grkov.
V	metih (diska, diska hel. stil, krogle, kopja in kladiva) L 1930.: 1. Grčija 26 točk, 2. Jugoslavija 22, 3. Rumunija 20, 4. Bolgarija 7, 5. Turčija 0; letos: 1. Jugoslavija 25 točk, 2. Grčija 23, 3. Rumunija 20, 4. Bolgarija 5, 5. Turčija 2.
Poleg tekov pod 1 km smo tudi v metih dosegli letos prevladujočo pozicijo nad Grki, akoravno smo bili znatno handicapirani zaradi odsotnosti prof. Ambrozyja v metu diska in krogle, Manojloviča v metu kladiva in diska heL stil ter Hellebrandta v metu kopja.
Slednja tabela nam razvidno prikazuje, da smo že sedaj v tekih do 1 km ln v metih Grkom nadmočni, v stafetnih tekih enakovredni, v tekih nad 1 km, skokih in tekih preko zaprek njim inferiorni, v celoti pa In kompletni že enakovreden nasprotnik, s katerim morajo prihodnje leto naj-resneje računati.
Da so naši tekmovalci letos nad vse častno nastopili v Atenah, naj navedem poleg konstatacije, da smo že pri odhodu bili znatno handicapirani zaradi odkaza sodelovanja mnogih odličnih atletov tudi dejstvo, da smo v mnogih disciplinah (teki 200 m, 1500, 5 km, 10 km, 110 m z zaprekami to v metu diska hel. stil) morali nastopiti samo s po enim tekmovalcem, ker ali drugega nismo imeli pri rokah, ali pa so nekateri, ki bi kot taJki bili prišli v po-štev, bili preobloženi s tekmovanji, da se ni moglo in ni smelo od njih zahtevati nemogočega. Posebno priznanje zasluži tukaj Buratovič, Id je moral v enem popoldnevu absolvirati pet disciplin.
V	takih okoliščinah izvojevati pet krasnih zmag (v tekih 400 m, štafeti 4 X 400 m, metih kopja, kladiva to skoku v daljavo) ln postaviti pet novih jugoslovenskih rekordov (v tekih 400 m. štafetah 4X100, 4X400 in balkanski štafeti ter v metu di-•«a helenski stil), od katerih veljajo nekateri (štafeta 4 X400. 400 m In met kladiva) kot novi balkanski rekordi, služi v največjo čast našim mladim idealnim borcem, katerim gre tudi polna zahvala vse naše javnosti na častnem zastopanju naše države v Atenah!
DetaJlnejši prikaz o naših nastorrih v Atenah in opomba da M v kompletni postavi bili že letos najresnejši konkurent Grkov, nas je privedla do momenta opozoriti lahkoatletski savez v Zagrebu, da je način priprav, ki jih Je on izvedel vsako leto za naše sodelovanje v Atenah, bil vedno zgrešen. Pri nas, ki imamo letno v lahki atletiki samo po en reprezentativni nastop v inozemstvu, bi morali odločujoči člnitelji voditi priprave tehničnega in finančnega značaia že mnogo mesecev prej, da bi mogli pri današnjih razmerah v špor-
tu pri nas privesti odgovarjajoče priprave uspešno k zaključku — konstatirati hočemo tudi drugo dejstvo!
Letošnji naš nastop v Atenah naj bo zadnji take vrste, ko ie moč. oziroma slabost našega t ima odvisna od razpoloženja poedincev; v konkretnem primeru na edinem izrazitem sprinterju Skoku, srednje-progašu Tučanu. all-round atletu Burato-viču in rnetaicu dr. Narančiču. ki so skoraj vsi v svojih specialnih disciplinah postavili polne može na start!
V bodoče je potrebno, da naš lahkoatletslki šport ob takih prilikah reprezentira ta-lentiranost ta moč naše jugoslovenske na-cije v polni moči: kajti zunanji svet ocenjuje silo ene države v športu, po doseženih rezultatih in ne vpraša, oziroma ne upošteva. aH zastopa eno državo »okrnjeni tim«.
Hermes : lirija B Današnja prvenstvena tekma Ilirija B : Hermes se vrši ob 15. na igrišču Ilirije. Hemes nastopi kompleten in tudi Tlirija postavi močno, fz-enačeno garnituro, ojačemo z ligaši. Obeta se torej napeta in zanimiva borba, katere izid je povsem negotov. V zadnji tekmi med imenovanima kluboma ob priFki otvoritve Hermesovega igrišča ie Siškiriem uspelo obvladaH kompletno nrvo moštvo Ilirije z 1 : 0. Dočim ie torej belo-zelenim ležeče na tem, da se za zadnji poraz res vanžirajo, "so Hermežani nairesnej«! aspi-rant za naslov prvaka ljubljanskega orve-ga razreda in bodo zastavili vse moči. da pri današnji tekmi do več* io Število svojih točk v prvenstveni tabeli. Navzlic tem okoliščinam pričakujemo leno. obojestransko fair borbo, v kfteri bodo zlasti priia-telji lepe kombinacijske igre, ld jo oba
Ljubljana, 24. oktobra.
Snoči se je vršila v opernem gledališču slavnostna akademija ob priliki 100-letnice rojstva našega velikega klasika Frana Levstika. Prireditev je privabila lepo število ljubljanskega občinstva; posebno obilno so bili zastopani naši intelektualci in mladina. Akademiji je dala še bolj slovesen značaj udeležba predstaviteljev oblasti in obeh akademij ter raznih prosvetnih ta književnih društev. Tako je bana zastopal podban dr. Pirkmajer, navzoč je bil mestni župan dr. Dinko Puc, svojega zastopnika je poslala tudi dravska divizija. Naše vseučilišče je poleg številnih vseučiliških profesorjev predstavljal rektor dr. šerko. Srbska akademija znanosti v Beogradu in Matica Srpska v Novem Sadu sta delegirali univ. prof. dr. Nikolo Radojčiča, zagrebška Jugoslovenska akademija pa univ. prof. dr. Ramovša. Celo Maribor je poslal dva zastopnika: najstarejše tamošnje društvo »Slovansko čitalnico« je predstavljal predsednik dr. A. Reisman, Zgodovinsko društvo pa ravnatelj študijske knjižnice prof. Janko Glaser. Med gosti akademije smo opazili tudi mnoge druge ugledne osebnosti, med njimi ministra Ivana Puclja, ki je letos poleti organiziral velikopotezno Levstikovo proslavo v Velikih Laščah. dalje bivšega poslanika Iv. Hribarja, češkoslov konzula inž. ševčika, predsednika višieg-a dež. sodišča Rogino, prosvetnega šefa Mazija. predsednika Ruske Matice univ. prof. dr. Spektorskega, direktorja dr. Lončarja Itd.
Navzoče zastopnike oblasti ta uradov le pozdravil v imenu prirediteljev upravnik Nar. gledališča, pesnik Oton žunančič. in naštel pozdravna pisma, ki so jih poslale slovanske kulturne institucije iz Beograda, Zagreba, Novega Sada, Prage, Brna,
GuStanj, 24. oktobra.
Naša industrija preživlja hudo krizo, ki oo zapustila žalostne posledice v narodnem gospodarstvu. Še večje zlo prinaša kriza delavstvu, ki je ali reducirano ali pa j« njegov zaslužek tako pičel, da ne za došča niti za najnujnejše življenjske potrebščine.
Pomanjkanje naročij je prisililo tudi je-klarno na Ravnah, ki ima zaposlenih okrog 300 delavcev, do omejitve obrata v vseh oddelkih. Reduciramih bo s 1. novembrom tudi večje število mlajših samskih delavcev, da se ohrani zaslužek očetom. Mislilo se je celo na to. da bi se ustavil za nekaj časa ves obrat kar bi bilo usode polno za tukaj ^mj e razmere. K sreči se ie našel povoljmejši izhod. Dela se sedaj še v 3 turnusih po 8 ur na dan 5 dni v tednu.
Bilanca banovinske sadne razstave v Ptuju
Skupno število razstavljalcev je bilo 82, in sicer 54 sadjarjev za sadje, 2 za vkuha-no sadje, 2 vrtnarja, 1 pletarna, 2 za škropilnice, 3 za sredstva za pokončevanje škodljivcev, 1 za suho sadje, orehe in sadno drevje, 1 za kostanje, 2 za grozdje, 2 za stroje, 1 s kotli za kuhanje žganja, 2 s stroji za sortiranje sadja, 1 za umetno gnojilo, 3 za poučne knjige, 1 za sadne in grozdne sokove, 1 za drevesne mreže (ščit-ne mreže), 2 za pakovanje in zabijanje zabojev in 1 za nakladanje in za shramje-valne zaboje. Sadje in grozdje je bilo razstavljeno v 24 kabinetnih zabojih, 348 ameriških zabojih, 155 gajbicah in košaricah, 32 jugoslovenskih zabojih, 35 holand-skih zabojih in 29 normalnih sodiih. 40 steklenic je bilo vkuhanega sadja in 40 steklenic sadnih in grozdnih sokov.
Ob priliki razstave je bilo 9 poučnih predavanj. Vršila sta se tudi sadjarski tečaj in sadjarski shod. Sortirni in pako-valni tečaj, katerega je obiskovalo 35 oseb. je trajal od 5. do 9. t m. Tečajniki so prejeli spričevala o sposobnosti, o sortiranju in pakovanju sadja.
Pri razstavi so v glavnem sodelovali: štajerska sadjarska zadruga v Mariboru, sadjarska in vinarska šola v Mariboru, kmetijska šola v Rakičamu, Sadjarsko in vrtnarsko društvo po svojnb delegatih, sreski kmetijski referenti v dravski banovini ia podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ptuju po prostovoljnih sodelavcih, predvsem g. Ludovika Saga-dina.
Razstavo je obiskalo v času od 11. do 14.
kluba dosledno gojita, vsekakor prišli oa
svoj račun.
V Tržiču igra danes popoldne domači SK Tržič nogometno tekmo z ljubljansko Ilirijo. Za tekmo vlada mnogo zanimanja? občinstvo je radovedno, kako se bo proti priznano dobremu nasprotniku držalo domače moštvo.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Pri današnji tekmi s SK Slovanom vršijo službo na igrišču Primorja na Dunajski cesti: Drufovka blagajna. Grzetič vrhovno nadzorstvo, Fuks. Juntes Sancin Gvi-do, Jurkas reditelji. Strnad stranski sodnik. Vsi nominirani morajo biti ob 13. na igrišču. Rezerva igra s Slovanom ob 15.15. Postava v klubski knjigi pri Kovačiču.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Za prvenstveno tekmo s Hermesom nai bo moštvo ob 14.30 v garderobi. Kombiniran team. ki igra v Tržiču se zbere toAno ob 11.20 pred glavnim Kolodvorom: sestava moštva je objavljena kot navadno.
TSK Slovan. Danes morajo biti ccb 14. na igrišču Primorja: Lipovšek I. H Mar-chiotti I. II, Grm. VolkaT. Lumbar, Bogel, Adolf. Ključec. Erik. Globelnik II: str-Tiski sodnik Legat: reditelji Srebotnjak. Bla-gojevič I in II. Na itfršču Hc-mesa morajo biti ob 14.: Ivko Deiak. Bezika. Zev. nik. Polišak. Silvo Wis"ak. KMmgenstein, VVeber. Smrekar, Gircl. Reditelja: Jenko, Ribič. Stranski sodrnk: Rozman.
NSK Snarta. Današnje prvenstvene tekme s SK Svobodo, Vič se morajo ob 13.15 udeležiti: Humer. Vrhove I in TI, Otič. Podobnik,' STna-d. Novak I. 17 in ITI, Vlaj, Grabriian, Petrovič. Woh1fart. SKram-ski sodnik Klančar. R=ditelii Kah.ne. č*r II, Kukovca, Wohlfart II. Igrišče ŽSK Hermes.
Krakova, Lvova ta Budjrštaa.
Zatem je urednik »Ljublj. Zvona«, pisatelj Fran Albrecht, v daljšem slavnostnem govoru orisa1, osebnost in delo Frana Levstika ter pokazal časovne in trajne sestavine njegovih spisov. Iz govora, podanega s tankočutnim poznavanjem Levstika in v bleščečem slogu, je odsevala vsa veličina tega sekularnega pojava v naši kulturi.
Univ. prof dr. Nikola Radojčič je v govoru, ki je bil prežet s toplimi simpatijami do Levstika, jedrnato označil njegove stike s Srbi, zlasti z Vukom štefanovičem Karadžičem ta vrednost njegovega znanstvenega dela.
V imenu Ruske Matice je govoril v dobri slovenščini univ. prof. dr. E. Spektor-ski, ki je slavil Levstika kot Slovana, prevajalca Deržavina ta Puškina.
Nato je pisatelj Fr. S. Finžgar prečital nekatere, nekoliko enostransko odbrane odlo :e iz Levstikovih kritičnih in političnih člankov.
člani naše drame so z lepim uspehom odigrali Levstikov dramski odlomek »Jun-tez«, ki ga odlikuie izredno sočen jezik; žal da je delo ostalo v začetkih in bo fragmentarno za vse čase. Naslovno vlogo je igral J. Cesar
Posebej omenjamo dve glasbeni točki, ki sta dali tej slavnostni akademiji lep okvir: za uvod je orkester pod taktirko g. štritofa igral Mihevčevo skladbo »Planeti teko svojo pot«, za zaključek pa Osterče-vo »Suito za orkester«. Obe skladbi sta bili simpatično sprejeti.
Tako je Ltubljana vendarle dostojno proslavila 100-letnico m jža, ki je bil dolga leta v ospred ju naših književnih boiev in ki je slovensko slovstvo obogatil z deli, ki so mu dala kamenito-trdne osnove.
od sobote do ponedeljka pa počivajo vsa dela v tovarni. Posamezni delavec napra-vi tedensko 40 ur proti 48 poprej, kar pomeni pri najbolje plačani mezdni uri okroglo 250 Dim manj zaslužka na mesec. Tudi del uradmistva se bo reduciral
Še hujša usoda je zadela delavstvo tovarn za kose in merila v Slovenjgradcu, ki sta bili prisiljeni omejiti obrat do skrajnosti. Kose so šle slabo v denar in se j& njihova zaloga tako povečala, da bo zadostovala še do pomlad'. Tovarna kos zaposluje 80 delavcev, ki delajo sedaj samo 4 dni v tedmu. Upati pa je vendar, da bo pomladi uporaba zopet večja in da bo vzpostavljen zopet normalen obrat V tovarni meril, kjer ima zaslužek okrog 100 delavcev, znaša tedenski počitek 3 dnd.
t m. 5137 oseb in 33 šol; med njimi so bili gimnazijski dijaki, učiteljiščmiki, vinarskG šole, kmetijski nadaljevalni tečaji, tečajnice gospodarskih šol, meščanske šole, tr* govska akademija in osnovne šole.
Razstavo so podprli banska uprava drav. ske banovine, delno tudi sreski kmetijski odbori, sadjarske podružnice in mestna občina Ptuj, katere načelnik je bil obenem predsednik izvršilnega razstavnega odbora.
Sadjarski in drugi razstavljalci bodo odlikovani in nagrajeni z diplomami in sadjarskim orodjem.
Sadje samo je bilo izredno lepo, le h nekaterih krajev je bilo poškodovano od toče in ni bilo sposobno za namizno sadje. Cene sadju so bile: prva sorta po 3 do 5 Din, druga sorta po 1.50 do 3.50 Din, slabše sorte pa po 0.50 do 1_50 Din za kg. Razstava je imela ocenjevalno komisijo, ki jo je sestavljalo 11 strokovnjakov.
Ker je bila razstava prirejena v času trgatve in v najhujših gospodarskih prilikah, se razstave ni udeležilo toliko sadjarjev, kakor bi bilo pričakovati v normalnih razmerah. Razstava je imela trgovski in poučni pomen in je stavljeni si cilj tiudi uspešno dosegla!
Lepa knjiga je zrcalo duše, zato sezi-te po romanu velikega bengalskega pesnika Tagoreja:
Dom In svet
ki ga je izdala Tiskovna zadruga v moj-sterskem prevodu V. Levstika.
Lep napredek Sokolstva v dravski banovini
V Sloveniji je okrog 30.000 članstva, preko 20.000 mladine, skoraj 50.000 pripadnikov Sokolov — Sokolskih domov je 56, gradijo pa
jih v 10 krajih
Regulacija Bistrice zagotovlfena
Ljubljana proslavlja Frana Levstika
Slavnostna akademija v opernem gledališču
Huda kriza v naši industriji
Omejitev obrata v jeldarni na Ravnah ln v tovarnah za kose in merila
v Slovenjgradcu
KRALJESTVO MODE
Naše mlade dame se zanimajo za novo modno sliko
Obleka mladih dam zasluži veliko pozor nosti in zanimanja s strani mater, tei pač vedno žele, da bi bile njihove hčertee pra vilno in elegantno oblečene.
Pred leti smo imeli tipično »dekliško garderobo«, odkar pa zasleduje moda mladostne smernice in često izgledajo matere kakor sestre svojih lastnih hčera, se je pojm »dekliške garderobe« preživel Seveda pa najdemo še vedno razlike med ob leko mlade dame in ono odrasle žene. kakor v liniji, tako v barvah in blagu
Predvsem se mora vsako mlado dekle zavedati, da je najmanj elegantno takrat, ko pretirava v obleki in se preveč »mon-deno oblači, ker se na ta način odpove oni posebni eleganci mladostne skromnosti.
Saj je prav lahko izvedljivo, da mlado dekle z originalno, a skromno podrobnostjo podčrta individualnost svoje obleke Napačno je tudi. če je garderoba mlade dame preveč obširna, ker je bolje Imeti par res lepih komadov, kakor množico neuporabnih oblek.
Zaenkrat je plašč pač najvažnejši del garderobe Tu je najlepši popolnoma eno-staven kroj, ki se okoli pasu ln bokov tes no oprijemlje telesa in poudarja vitkost žfvota. Navadno je tak plašč iz enobarvnega materijala in opremljen s širokim krznenim ovratnikom, ki soglaša z malim mu-fom Glavico in repke krzna uporabimo za okras mufa. kar še podčrtava njegov bi-dermajerskl značaj (Slika 1).
Kostum je vedno veljal za najbolj mladostno oblačilo in zato ni čuda, da se ga mlade dame tudi letos pogosto poslužujejo. Izdelan je iz lepega blaga v najnoveiš' modni barvi in tu vidimo poleg rjavih, zelenih tn vinsko rdečih tudi mnoge lepe modre tone. ki ne smejo biti preveč temni Za ovratnik letos radi uporabljamo tako-zvani krzneni pliš .ki ga dobimo v vseh barvah. Naša druga skica predstavlja čeden kostim z ovratnikom iz krznenega pli-ša, ki se ponavlja v zvončastih vložkih krila.
Popoldanska moda za mlade dame se poslužuje težkih svil in tudi mnogo baršu-nov, ki so vedno voljni in apartni. Krilo take obleke je iz sestavljenih zvončastih
delov, ki se proti pasu zožujejo. Široki, nabrani rokavi pod komolcem, ki se končujejo v ozko manšeto, so se presenetljivo hitro uveljavili (predzadnja skica).
Večerna obleka mladega dekleta naj bo :z laiikega. prozornei-rfi materijala. torej iz tila ali gazea v posebno nežnih barvah, Pri takih materijalih so široka krila samo osebi umevna Balonasti rokavčki so zve čer vedno mladostno ljubki, prav tako podčrtava mladostno noto širok svilen pas (zadnja skica.)
Mali krzneni ovratniki
na popoldanskih oblekah predstavljajo novo idejo, ki jo mnogi modni izvedenci to-
obrazu. Na popoldanski obleki iz temnega plo priporočajo, ker laska krzno vsakemu
KMITO™
LJUBLJANA
MLIlVUtSkO UUCP 21 If
LJUBLJANA
Mestni trg 9*
Iz obilne zaloge nudim v ugoden nakup moderne krznene plašče, ovratnike, boe itd.
žoržeta učinkuje prav zanimivo ovratnik iz hermelina, ki ga dopolnjuje širok volan iz žoržeta. Zelo dekorativen je tudi izrezan šal, ki je obrobljen z ozko krzneno progo. Najbolj apartni pa bo mali enotonski ovratniki iz krzna, prevlečeni skozi zaponke iz blaga.
Keramika
v stenski izdolbini učinkuje v vsaki sobi nenavadno originalno, vendar mora biti stena enobarvna ter ne sme biti tapecirana, temveč pobarvana v toplem tonu. Kerami
ka pa mora biti izdelan v raznih živih barvah, da na ta način tvori prijetni barvni kontrast v sobi, ki je v modernih stanovanjih tako priljubljen.
Radio
Izvleček Iz programov
Nedelja 25. oktobra.
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Klavirski koncert. — 11: Koroška ura. — 12: Napoved Časa, dnevne vesti in plošče. — 15.15: Dekliška ura. — 15.45: Citre s aprem-ljevanjem kitare. — 16.15: Zabavno otivo.
—	16.45: Komedija. — 20: Pevski nastop sokolskega društva v Tržiču. — 21: Godba na harmoniko. — 21.45: Napoved časa in poročila. — 22: Salonski kvintet
Ponedeljek 26. oktobra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved Časa, plošče, borza. _ 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Anatomija in fiziologija človeškega telesa.
—	19: Ceščina. — 19.30: Zdravstveno predavanje. — 20: Koncert radio kvarteta. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.05: Plošče. - 12.05: Koncert radio-orkestra. — 16: Popoldanski koncert. — 20: Narodne pesmi — 20.30: Veseloigra. — 21: Plošče. — 21.40: Poročila. — 22: Lahka glasba. — 22.30: Godba za ples.
—	ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20.30: Romantična glasba. — 22: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 19.25: Program iz Brna. — 21: Koncert pevskega zbora. — 22.20: Plošče. — BRNO 19.05: Pevski koncert — 19.25: Godba na pihala. — 21: Prenos iz Prage. — 22.20: Lahka glasba. — VARŠAVA 16.40: Popoldanski koncert — 19.30: Plošče. 20.15: Operetni večer. — 20.30: Plošče. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert orkestra.
—	12.40: Klavirski koncert. — 13.10: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.20: Spevoigra. — 22.30: Koncert dunajske glasbe. - BERLIN 19.15: Plesni večer. — 21: Veseloigra. — Orkestralen koncert — K0-NIGSBERG 16.45: Koncert godbe na pihala. — 19.30: Prenos vsega programa iz Berlina. — 0.30: Nočni koncert. _ MCHL-ACKER 17.05: Popoldanski koncert orkestra. — 20.05: Veliki panedeljskj koncert iz Frankfurta. — 22.35: Reportaža. — 23.10: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Orkestralen koncert. — 17.30: Koncert ciganske kapele. — 19: Plošče. — 19.40: Prenos koncerta dunajskih filharmonikov iz gledališča. Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 19.50: Plošče. — 21: Mešan glasbeni program.
Torek 27. oktobra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Koncert salonskega kvinteta. — 19: Nemščina.
—	19.30: Etika im sociologija evangelijev.
—	20: Uvod v radio-tebniko. — 90.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.05: Plošče. _ 12.05: Koncert radio-orkestra. — 16: Popoldanski koncert. — 20: Plošče. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.50: Godba za ples. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncet radio-orkestra. — 20.HO: Češki večer. — 22.40: Lahka glasba. _ PRAGA 18: Plošče. — 18.30: Offenbacho-ve pesmi. — 19: Prenos opere »Prodana nevesta« iz gledališča. — 21.35: Literaren program. — 22.20: Lahka glasba. — BRNO 17.35: Mladinski koncert — 19: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA '
drajo Gor up & <€ O.
fijuhljatta, JUiictoiSceva cesta tC
DAMSKA IN MOŠKA PO NAJNOVEJŠIH MODELIH UHOS	tU DETA 1L
KONFEKCIJA
12815
17.35; Poljuden koncert orkestra. — 19.30: Plošče. _ 20.15: Orkestralen koncert — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 13.10: Plošče. - 13.30: Plesna glasba. — 17: Popoldanski koncert orkestra. — 19.35: Koncert dunajskih pesmi. — 20: Prenos programa iz Miihlackerja. — 21.45: Koncert na dveh* klavirjih. — 22.35: Lahka glasba — BERLIN 20: Prenos programa iz Mflhlackerja. _ 2140: Orkestralen koncert. — K0NIGSBERG 16.45- Koncert lahke glasbe. — 19.30: Komorna glas-
ba. — 20: Prenos programa iz Muhlackeria.
—	21.40: Koncert orkestra. — MCHLACKEK 17.05: Popoldanski koncert — 20: Švabskl večer (filharmonični orkester). — 21/iO: Stari mojstri glasbe. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert kvarteta. — 17.30: Plošče. — 19.20: Veseloigra. — 21.10: Koncert vojaške godbe.
—	Koncert ciganske kapele. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.10: Plošče. — 21: Verdijeva opera >Tru-badi«-^.
Lovci - prijatelji prirode
Večkrat smo imeli priliko slišati in 6i-tati v naših, posebno pa v tujih lovsk'h strokovnih listih, da hočejo veljati lovci za prijatelje prirode. Trdijo, da skrbijo za to, da se ne razširijo preveč roparice In škodljive ujede, da krmijo divjad tn da pazijo, da se ne razširi krivolovstvo. Pravijo, da streljajo samo to, kar je že dorastlo, ali pa tako divjad, ki jo lahko zaplodimo, kadar hočemo.
Ker je v hud.; zimi 1929. poginilo mnogo srn, so zaščitili srne. Dovolili ©o samo odstrel srnjakov. Večina lovcev se je drž da te odredbe in naša lovišča so se 2e zelo popravila. Kamorkoli si šel, »i videl to lepo divjad, ki tako poživlja naše gaje. Med lovci se Je jelo vedno bolj ukoreninjevati svetovno lovsko naziranje, da je treba streljati vso parkljasto divjad s kroglo. Str si s kroglo Ima poleg strela s šibrami to prednost, da dober strelec divjad lahko pogodi na tisto točko, kamor hoče. Dober strelec strelja divjad v prednji del, tako da rani po možnosti pljuča ali srce. To je s človeškega stališča edino pravilno. S šibrami pa ne veš točno, na katero točko boš zadel in šibre navadno tudi premalo ranijo, da bi bila žival takoj mrtva Strel s kroglo navadno rani smrtno ali pa zgreši.
Med našimi lovci so se pričeli tudi zanimati za rogovje srnjakov, tako rvane lovske trofeje. Ni jim šlo za število plena m za meso, marveč za močne, na ta ali drugi način zanimive ln pa stare komade. Vse to se je razvidelo v večini primerov rogovja in zobovja divjadi. Trofeja ipa je vzbujaia lovcu tudi spomine na leipe, v prirodi užite are. Kadarkoli lovec pogleda na rogovje, pa se že spomni, kako je bilo takrat, ko Je gledal srnjaka sredi cvetoče trate. Srno in mladiča je pustil, odstrelil je samo srnjaka, za katerega je vedel, da bi ga lahko nadomeščaj mlajši. Trofeja ga spomni na mojstrski strel, ko se zadeta divjad ni mučila, marveč je končala brez muk.
Tako so delali in delajo tisti lovci, ki Jih lahko nazlvamo prijatelje prirode. Pravi lovci, kadar je treba, tudi krmijo divjad. Kdor tako postopa, se mu ne more očitati posurovelosti!
Toda prav takrat, ko smo Se mlsMlt da bodo zmagali pravi lovski nazori, ao ee pričeli oglašati taki, ki Jim gre pri lova za marsikaj drugega, kakor pa za prirodne zanimivosti ln za zdravo lovsko gospodarstvo. Pričeli »o pripovedovati, da je preveč srn in premalo srnjakov, da bo zaradi tega degenerirala srnjad, kljub tema, da Je znano, da en srnjak lahko oplodi po reč srn, ne da bd to škodovalo plemena. Dragi, seveda lovci, so zopet pripovedovali, kakšno škodo povzročajo srne na polja. Najbolj so kričali tam, kjer je bilo najmanj srnjad L Zahtevali so, da se dovoli odstrel srn saj tiri mesece v leta. Namesta da bi bili merodajni činltelji dovolili odstrel srn tam, kjer bi uvideli, da Je res potrebno, so preklicali popoln lovopust, ki Je ščitil lepo divjad tn vse, kar je bilo vzgojeno t tekn dveh let, bo uničeno r dveh ali treh mesecih, čudna lovska strast je prekipela uvidevnost in prijatelje prirode mora boleti srce, ko gleda, kaj se godi!
Poudarjam, da lov ne sme bati ▼ Škodo človeške družbe. Prav zaradi bega eo tudi visoke lovske zakupnine, ki znašajo v Jugoslaviji nad 100 milijonov letno. Nadalje je treba lovcem skrbeti, da odstrele dir-jad, ki res povzročajo večjo škodo, ali pa naj primerno poravnajo lovsko škodo. Toda, da bi pod pretvezo, da so nekaki rešitelji ln dobrodelnlkl za človeški rod, smeli pobijati kar od kraja ln pri tem smeli tndi divjad mučiti s slabimi neveščimi ali neprevidnimi streli, to ne gTe!
Kako je završalo preteklo pomlad med zelenimi suknjami, ko so bili pretirani napadi na lovce zaradi škode, povzročene po zajciih. (O tem je napisal temeljit članek dr. R. v »Lovcu«). Kako pa postopajo zdaj sami b srnami? Poleg tistih, kd so godrnjali, da je preveč srn, vidimo tndi take, ki so 'soglašali, naj se strelja srnjad le s
kroglo, kako hite vsako nedeljo na tiste pokole, ko pade vse, kar pride pod cev. Nekateri, ki Jih je sram, da bi se Jim očitalo, da streljajo srne matere, pa bijejo samega sebe po ustih Trdijo, da streljajo na bra-kadi le srnjake. Torej tiste srnjake, ki jih je bilo poprej tako malo, da je moral biti zaradi njih ukinjen lovopust na srne! Taki »dobri« lovci opozarjajo goste, da lahko streljajo vse. razen rodečih srn. Kdor pozna take načine lovljenja, pa ve, kakor hitro se ločijo srne in da so taka navod/ila smešna
Peter je ustrelil mater, njegov sosed Pavel pa mladiča! Ker trdijo, da Je streljanje e kroglo nevarno, kjer je več lovcev, pa pokajo seveda s šibrami na vse razdalje, če obleži, je prav, če ne, pa naj gre. Saj bo bolelo le žival, ne pa »Jagra«!
Kako nepremišljeno streljajo, pa loka-zujejo primeri, ko je neki lovec mislil, da strelja divjega prešiča, je pa ustrelil medveda. če bi bil v grmovju človek, bi bil obležal ta, prav tako kakor tisti nesrečnež na Kočevskem, ki ga je lovec sestrelil ■ drevesa, ko je obiral hruške.
No in potem Be čudite, če nimajo tovd stanu primernega ugleda?
Prijatelji prirode naj bi se ganili in preprečili vsaj to, da bi bili pozvani na odgovornost taki uničevalci, posebno tisti, ki se še bahajo, če so uničili kako redko žival, ki izumira. Teh pa ne težko najti, saj so po večini fotografirani.
Z nesmiselnim uničevanjem srnjadl pa so zelo oškodovane tudi občine, ki oddajajo lovišče v zakup. Kako pride občina do tega, da odda v najem gojeno lovišče, pa ostane po končani zakupni dobi pra«no?
Gojeno lovišče odda lahko v zakup za visoko ceno, kar je gotovo zelo važno za vse občane, ki so na ta način precej razbremenjeni pri raznih občinskih dajatvah. Za la-streljeno lovišče pa nihče ne bo dosti plačal.
Koncem koncev pa se vprašamo, kje je strelski ponos tistih lovcev, ki streljajo na srnjad a šibrami?	Gošao.
Orjaški spomenik
V Samsunu bodo odkrili orjaški spomenik Kemalu paši v spomin za njegov državni udar 1919. Spomenik je delo avstrijskega kiparja Krippela
Ali si 2e obnovil članarino Vodnikove družbe za leto 19311
B. Br.:
Poglavje o državljanski vzgoji
Prijatelj, ki mnogo potuje in pozna širni svet skoro bolje od svoje ožje domovine, mi je om dan pripovedoval zanimiv dogodek. Res se je dogodil v Ameriki, vendar pa ta okolnost nikakor ne zmanjšuje njegovega globokega vzgojnega pomena. V knjigi za državljansko vzgojo bi moral biti ta dogodek naveden kot vzgled za odnošaj med oblastjo in upravo. Bogve kaj sva se vse pogovarjala; beseda je dala besedo in ker sem se v svoji vročekrvnosti močno pulil za naše uredbe rodne evropske celine, mi je kratkomalo zabrusil:
»Kaj boš govoril. V Evropi se celo vsak železnični sprevodnik čuti kot predpostavljena oblast potujočega občinstva. Pri nas je to dediščina iz prejšnjih nemških časov in vrag vedi, kako je ro. da se je ne moremo otresti.«
»Saj ie nekakšna oblast, recimo: vsaj zelo nizek in ponižen predstavitelj že-leznične oblasti.«
»Dvo'ka. brate. V državljanskem pouku dobiš nezadostno. Železnica ni oblast. financa ni oblast, tudi sodišče ni oblast in sama sv. cerkev ni oblast. Vse io spada le pod pojem uprave, pa naj še
tako često čitaš. da so bili pri taki in taki priliki navzoči predstavitelji oblasti Pri tem so našteti med zastopniki oblasti redno visoki železničarji, poštarji, davkarji in slični sicer vsega spoštovanja vredni predstavitelji naših obče-koristnih upravnih institucij.«
»Hm. Seveda. Ali mi jim pač pravimo oblast.«
»Ne pravimo jim samo, marveč to tudi tako pojmujemo, se je bojimo, jo gledamo postrani in škodujemo tako sebi in nji. V nas je krivda. Uprava se zaveda, da je uprava, mi pa ji sami dajemo značaj oblasti, ker po nemškem vzorcu ne moremo biti brez varuha. Ko uprava vidi, da si želimo oblasti, postane sama oblast. Odnošaji so potem taki: Mi se spotikamo ob njo. ona pa nas trapi, ker hočemo za vsako ceno občutiti težo oblasti. ne pa ugodja uprave.«
»Dobro, ali mislim, da je tako na vsem božjem svetu in da drugače sploh biti ne more.«
»Častitam ti. Državljani tvoje vrste so poguba za državo, karti gotovo ni nje interes, da ima same obskurante v svojih vrstah. Ti so zapreka vsemu napredku in razvoju, oni so trdnjava reakcionarno sti.«
»Hvala.«
»Ni za kaj. Ampak ti praviš: Na vsem božjem svetu je tako. Jaz pa ti pravim,
da ni. Poslušaj, kaj sem v tem pogledu doživel v brzovlaku Reno - S. Fran-cisco, v Ameriki, ki nam je lahko v ma-lokateri stvari vzgled. V mojem kupeju je sedel trgovski potnik s sedmimi kov-čegi vzorcev in z voznim listkom do končne postaje. Od Rena dalje je postal nekoliko nervozen in poslal je črnca po sprevodnika. Ko je prišla »oblast«, jo je prosil naj ga opozori, kadar bomo na postaji... no recimo jiHickovyvill2.
»Žal, gospod. V Hickovyvilleii naš eks-pres ne ustavlja,« ga je poučil sprevodnik. »Saj imate vozni listek do konca.«
»Da, vzel sem ga do konca, ker bom v Hickovyvilleu le danes popoldne, jutri pa se odpeljem dalje.«
že, gospod, ali ta vlak se tu ne ustavi.«
»Oprostite, tega nisem vedel. Ali poglejte: Imam sedem kovčegov vzorcev, brzojavka je tu, da me pričakujejo, obeta se mi dober posel, ki ga ne smem zamuditi,« je prepričeval potnik sprevodnika.
»Kratko in malo,« sem prekinil pripovedovanje. »vlak se seveda vkljub kov-čegom in brzojavk! ni ustavil. Kje bo poanta pripovesti.«
»Zadel si jo. dečko. Sprevodnik ni bil oblast, bil je uprava, pa je razsojal pametno: Kovčegi. brzoiavka. posel. Jasno kakor beli dan: vlak se je ustaviJ in
potnik se je izkrcal s svojimi kovčegi.«
*Ni mogoče,« sem vzklikni v začudenju.
»V Evropi gotovo ne, tam preko luže pa vlada nazor, da občilo služi ljudem, ne pa železniškemu pravilniku in voznemu redu.
Ob besedah, »služi pravilnika« se mi je zabliskalo v glavi. Kje za vraga sem sam že rabil to lepovečno frazo?
»Čakaj, nečesa sem se spomnil,« sem začei hitro. »Tudi jaz državljan - ob-sikurant sem že Imel nekoč to bizarno misel o službi pravilniku.«
»Tu v Evropi?«
»Da. Pri nas na Dolenjskem. Daj, da ti povem.«
»Le. Močno me zanima, kar se zgodi na Dolenjskem.«
»Peljal sem se iz dolenjske metropole s potniškim avtom. Pred Orehovico je križpotje in tam bi bil rad izstopil, da si prihranim pot dobre četrt ure iz Oreho-vice nazaj. Pa sem se obrnil na sprevodnika. naj da ustaviti na križpotju, da izstonim...«
»Ze vem. Dovolil ti je, avtomobil i3 moderno sredstvo in tvoja dogodba ni pravi raudan k moji.«
»Čakaj, boš videl, da je. pa še kakšen. Sprevodnik mi je namreč dejal, da sred? ooti avto ne sme u«+avtti fn da moram neizogibno do Orehovice. Moledoval
sem, kakor se spodobi državljanom pred oblastjo, oblast pa se je zapela in se postavila v trdo pozo, sklicujoč se na obratni pravilnik. Veš, da sem se zje-zil in morda je ravno temu pripisati, da sem nezavisno od tvoje ameriške modrosti mislil z lastno obsurantsko glavo ter zadri na oblast:
»Komu pa služite, za svetlo kriščevo voljo, pravilniku ali občinstvu?«
»Ali nisem junaško povedal? Kaj misliš, ali sem uspel?«
»Kolikor jaz poznam oblast, nisi. Morda pa je le mislila logično, se pregrešila proti pravilniku ter ugodila potniku.«
»Motiš se. Ni ugodila. Bila je razžaljena in je voz še bolj pognala, da bi nikakor ne mogel skočiti na cesto. Hodil sem nazaj, nosil kovčeg, vesel, da jih ni ss-dem in dež je miril in hladil mojo bes-nost. Premočen in blaten sem prišel domov.«
»Na lastni koži si občutil modrost uprave, ki misli, da je oblast. Tej lepi figuri se pravi »argumentum ad komi-nem«. je dejal Američan in je zadnje tri besede zapel v stilu cerkvene pe-smi.
»Ameeen,« sem mu na isti način odpel, globoko preverjen, da bo tako res ostalo na vse vekov veke.

Po ovinkih na morje
S kratkega izleta po jažitih banovinah
(Nadaljevanje)
Emile Jb Sarajevo
vselej privlačno.«) vem, kaj ga tako zelo loči od ostalih Jugoslovenskih večjih mest, toda na vsak ■korak se mi zdi originalno. Že sama zemljepisna lega mu daje prednost pred drugimi. Vse naokrog — razen proti Bjelašni-«a — visoki vrtovi z nemimi zidovi, glasniki nekdanjih časov, sredi tega lepo ukročena Miijačka, na obeh straneh pa vrste in vrste onih tihih domov, ki dajejo Sarajevu
že malo nSSje nas spremlja zopet Trebinj-ščica. Pokrajina Je vedno bolj skalnata; železnica se polagoma spušča in v dolgih ovinkih išče izhoda proti morju. V Humu je zopet večji odmor ;veter žvižga okoli oglov in maloštevilni potniki za Trebinje naglo menjajo prostore. V Usikoplju je zadnje važno križišče; našemu vlaku dajo še drugo lokomotivo, ostanek pa se dvigne z drugim strojem višje in višje do Cavtata in končno do Zelenike v Boki.
Dubrovnik
oni svojevrstni videz. Ob Mfljačkl veriga krasnih stavb, gori na koncu jia zopet vila jet: uličic in tesnih prehodov, polnih živih barv in glasnega vrišča. Tu je vzhod, tu je fatum, tu je oni svet, ki ga razen Sarajeva pri nas nima nobeno drugo mesto.
Seveda tudi Sarajevo ni ušlo gospodarski krizi; mesto ima pač redko zaledje in preveč oddaljene zveze z morjem in notranjostjo. Gradbena delavnost je sicer tu-«H vidna, toda mnogo manj kot v Ljubljani. Mestna občina je lepo uredila glavne ceste in red je tudi sicer prav vzoren. Kar je ostalo orijentalskega, tam tudi moderna doba ne more delati čudežev.
Za zvezo
proti morju
je najbotf^i nočni pospešeni vlak, ki prihaja sredi dopoldneva v Gruž. Polovico poti, nekako do Mostarja .prevoziš ponoči, zanimivejši del pa pade v jutranje ure. Ob progi do Mostarja seveda nisem mogel videti mnogo. Kmalu za Hidžami smo švignili preko Bosne in nato je šlo v zmernem tempu proti Konjiču. Ko je vstajala zora, smo stali na prostrani ploščadi mostar-skega kolodvora.
Hercegovina je skalovfta Jn le sem in ♦ja se trudno oko spočije na zeleni oazici,
Z močnimi zavorami drsimo previdno navzdol, dokler se kmalu za razcepom odpre nov svet. Daleč nizko pred nami se zabli-ska široka
gladina sinjega Jadrana, pred njo pa naslajajo oko krasne dolinice in lepi grički, pokriti z bujnim južnim drevjem. V velikih ovinkih in po krasni trasi, ki se vleče skozi vrsto predorov in skalnatih nasipov, se spuščamo polagoma ndzdol. V tem delu proge, ki je dolg nad 20 km in ga vlak prevozi v dobrih 40 minutah, je sredi še kratko počivališče, šumet. Idealno ležeča postaj i ca, kjer mora človek skoraj pozabiti, da opravlja službo in služi v tem raju svoj vsakdanji kruh. Tak je vsaj pogled tujca, ki se odtod približa Dubrovniku. Proga pada dalje, zavije še enkrat okoli griča in že je malone v višini krasne avtomobilske ceste, ki vodi po kopnem v naše jugoslovenske Benetke.
Postaja ima napis Dubrovnik 2 in človeku, ki prihaja prvič semkaj — brez vodiča in znanca, se dogodi tole:
Prvi hotel, ki so mi ga priporočili, Je par minut od postaje, »Petka«. Stopim vanj, otresem potni prah in takoj sem zopet na cesti, živahen avtobusni in tramvajski promet daje sklepati, da se ljudje precej prevažajo. Stopim v tobakarno po
V gruškem zaliva: pogled na Lapad
posejani s tobakom aH drobnim dreves-jem. Prva večja postaja je Gobela, kjer se odcepi stranska proga v Metkovič — na morje. Neretva se poslovi od proge, toda
* Glej »Jutro« št. 235 in 24L
par razglednic. Tu se mi Sele odpro oči, da sem pristal prav za prav v Gružu in moram v pravi Dubrovnik z vozilom.
Stopimo torej v prvi avtobus in prefico položnega grička s krasno južno floro od-
dirja avtobus Dada (dubrovnlSke akcijske družbe) do vhoda
▼ Dubrovnik
— pred ptflska vrata. Skrbno renovirano starodavno zidovje benečanskega izvora obkroža ta divje romantični biser našega Jadrana okola in okoli, še dvoje takih vrat vodi iz mesta, v dvoje malih pristanišč, kjer pa pristajajo samo mali parniki. Luka za Dubrovnik je Gruž, ki je 3 km višje, dosegljiv tudi peš po več udobnih cestah, s katerih se nudi krasen razgled na mesto in Lokrum ter skalnato obalo proti severu. Tik pred vhodom skozi pilska vrata je postajališče za vsa vozila; odtod zavije vozna cesta za mestnim zidom višje gori in dalje proti Cavtatu. Tod vodijo številne avtobusne zveze, ki se jih poslužujejo tujci za izlete vzdolž obale do Kotora in dalje v črno goro.
Dubrovnik ima mnogo sebi lastnega. Posebno v večernih urah oživi kot v panju in po široki cesti Kralja Petra se sprehaja menda vse, kar leze in gre. Zanimiva je stolnica sv. Vlaha z razsvetljenimi številkami, ki kažejo ure in se premikajo vsakih pet minut. Mlečnobele številke na modrem polju. Dubrovčana pa res nisem videl, da bi se zmenil za ta kronometer. Množica se pretaka gori in doli ter glasno razpravlja o dnevnih dogodkih, modi, znancih in vsem mogočem. Glasno kot doma, z živahnimi kretnjami. To je južna kri, kakršne nimamo Slovenci!
Razen nas Je še mnogo tujcev v Dubrovniku, ki so bolj hladni kot mi. V splošnem prevladujejo Angleži, tipični pojavi izletnikov, oprtani z daljnogledi in foto-kamerami ter obligatnimi solidnimi očali. Na vsakem oglu jih stoji skupina in občuduje ... Tudi Nemci so jim tamkaj precej podobni. V restavracijah se seveda zelo razlikujejo; sicer pa s svojim funtom te dni tudi Angleži niso mogli biti preveč glasni. Kar za tretjino nižje so jim jih menjavali v dinarje!
Drugo jutro je bilo še krasnejše, menda zato, ker sem si v udobni postelji zopet dodobra uravnal pretreseno okostje.
»Kumanovo«, last dubrovniške parobrodne družbe, nas je že čakal od prejšnjega večera. Točno ob pol 9. kot na železnici daje komandant zadnji znak z zvoncem in v elegantnem polkrogu se oddalji lični parnik od pomo-
Korčula
la. Pri odhodih na morje je slovo vedno nekoliko bolj ganljivo dn bolj poetično kakor na kopnem, še dolgo se vidijo beli robčki na pomolu, dasi je »Kumanovo« že a polno paro odplui med otoke.
Morje je mirno, solnce pošilja svojo blagodejno jesensko toploto in res nikomur ne manjka dobre volje. Potniki si poiščejo zabave, številna skupina Nemcev se je zleknila — skrita pred vetrom — v naslanjače in prebira revije. Nemirni Angleži obračajo daljnoglede v vse smeri in uravnavajo svoje kamere na vsako pomembnejšo točko na obali ali na otokih. Nekaj je tudi takih — da ne pozabim sebe — ki stikajo po vseh prostorih — če so dostopni ali ne — in opazujejo, kako udobno in vse drugače kot z železnico se lahko potuje po morju.
če ni morske bolezni, je zadeva res polna užitka. Na brodu vlada seveda pedantna snaga in moštvo je menda noč in dan zaposleno s čiščenjem. Človek se kar ne more načuditi tem pomorščakom, ki jim je kljub samevanju na morju ostalo toliko smisla za vsako najmanjšo udobnost, ki ugaja potujočemu človčku.
čeprav ni hvalevredno, da se s parnika prav prijetno spominjam opulentnega kosila, ga vendar ne smem popolnoma preskočiti. Stvar je aranžirana tako prvovrstno, da človek ne prebije tamkaj samo par prijetnih uric, temveč si res priveže dušo, kot bi bil na pravem oceanu. Pravijo, da je to zaradi morske bolezni!
Sicer pa imajo prav na »Kumanovem« tako štivo, kjer najde človek — popoldne pri čaši turške — zanimivo razpravo o neke vrste pripravah (giroskopih), ki izenačujejo gibanje ladje zaradi valov, če bodo ti giroskopi pričeli zanesljivo delovati, bodo pa morda južine skrčili. Zaenkrat jih pri nas še nimajo in zato se človeku res ni
treba bati, da U moral trpeti lakoto. Za precej denarja — več kot precej dobrot! O morski bolezni pa nisem dobil nobenih podatkov; sicer pa se o njej ne more govoriti kot obveznim pojavom.
V Korčuli
smo se ustavili za četrt ure; za naselbino je to dogodek, ki privabi polovico mesta na pomol. Zopet poslavljanje, zopet običajna povelja in zopet smo na »širokem« morju. Par 3to metrov od nas je dbala, kameni ta, pusta in prazna. Takoj ob bregu je sem in tja malo zelenja, nato pa se dviga v višave — menda brez živega bitja. Sem in tja je skromno naselje, na zunaj brez življenja.
Malo nad Hvarom zavijemo k obali — na drugo postajo — v
Makarsko.
Idealen pristan, kakor si ga more samo želeti pomorec. Zopet 15 minut, zopet je vse na pomolu. Po površnem pogledu na množico sklepam, da je tukaj še precej zapoznelih letoviščarjev, ki uživajo miline dalmatinskega solnca in prijetnega morja. Na levi ostaja Brač, na desno je prijazni Omiš in že plujemo naravnost proti Marjanu.
Prve večerne sence legajo nad splitsko luko
in njeno divno panoramo. Svetilnika na levi in desni vhoda mežikata zeleno in rude-če, toda naš komandant je star veščak, ki ob takih prilikah sam prime za krmilo. Varno zavije »Kumanovo« okoli nevarnih čeri in mimo zunaj zasidranih orjakov proti pomolu. Množica na brodu se je zdramila... Mornarji pripravljajo bogat ribji tovor, da ga izročijo splitskim hotelirjem. Potniki zbiramo svoje komade in nemirno prestopamo ob ograji, ker ne vemo, kje bomo pristali in kod bo vodila najkrajša pot na kopno. To pot nisem imel sreče in računi so me goljufali. Odprla se je barijera prav spredaj in dolgo sem se oproščal, preden sem mogel na mostiček. Skozi pritlično stavbo carinskega tn mestnega užitnin-skega urada sem srečno ušel brez revizije — kaj bi tudi pomagala — na živahne splitske ulice.
Z garderobo je v Splitu — težava. Kdor nima potrpljenja in budnih oči, lahko ostane brez kovčeka ali brez denarja. Ker so me prej opozorili na to, sem zbral vso energijo in vztrajal... Prišel sem končno le na vrsto in oddal svoje breme ter stopil po ulicah našega Hamburga.
Marjan, Dioklecijanova palača, znamenite splitske tesni in marsikaj ima v večernih urah že manj privlačnosti. Nanj-manj seveda tedaj, če človeka čaka celo-nočna pot preko Zrmanja in Gospiča gori pod planine. Po primerno zabeljenem računu za večerjo sem zopet odšel za garderobo, nato pa v reducirano garnituro direktnega vlaka v Zagreb. Po sezoni je s tem vlakom velik križ in človek mora imeti precejšnjo porcijo dobre volje, če hoče mirno razpravljati o situaciji. Tujcem je bilo to tuje in zato so razumljivo precej glasno udrihali. Postajni starejšina je uvideven in preizkušen mož, ki je znal urediti vse nekako tako, da smo za silo obmolknili. Ko je vlak krenil iz Splita, se je večina že sprijaznila z usodo... Nato je pričel naletavati še hladen dežek ln kmalu je zavladalo splošno zadovoljstvo, da smo imeli vsaj streho nad seboj.
Trasa
preko Zrmanje ln Gospiča
do Plitvičkih jezer ne zaostaja za progami
od Višegrada do Sarajeva ali od Uskoplja do Dubrovnika. Toda, ker je hladna in deževna noč, se nihče ne zmeni za to in skoraj vsem je lažje pri srcu, ko nas megleno jutro brez dežja pozdravi že blizu Ogulina. Odtod dalje ni več zanimivo in človek lahko mirno gleda na uro in vozni red, ki pravi, da prihaja ta vlak, če nima zamude ali katastrofe, ob pol 8. zjutraj
v kraljevski Zagreb.
Možje ,ki so ga vodili, so se zavedali odgovornosti, in pripeljali stvar ob pravem času vis-a-vis Esplanada. Kolodvorska restavracija v Zagrebu je — vsaj zame — najbolj neprijazen lokal v Jugoslaviji, če ne upoštevam modernega zvočnika, ki jasno in razločno napoveduje odhode vseh vlakov ... Žal je za Ljubljano zveza tudi po njem precej drugovrstna in človek mora nehote plačevati denar za malo zastarele zagrebške jutranje liste. Kolpc-rterji to dobro vedo in tudi niso posebno prizanesljivi. S človekom ki čaka na zvezo, lahko narediš, kar hočeš. Vsaj jaz sem bil mehak, da bi si bil dal izmenjati tudi najbolj občutljivi zob ali karkoli.
Končno hreščeč glas iz zvočnika in 10 minut pozneje zadnji ovinek na oni strani Sotle. če človek tudi ni lokalni patrijot in nosi s seboj kopico spominov iz lepe naše domovine, mu vendar srce zaigra WA drugače, ko zagleda na obeh straneh \oge one nikoli pozabljene dolenjske gričke \ne prijazne cerkvice po okoliških hriW Ih, ono sliko prave kranjske kmetije, kjer sta doma dobra voljo in žlahtna kapljica. Zidani dost ima tri mostove, toda še vedno ni dovolj prijazen za sprejem človeka, ki se vrača
zopet — pod domači krov.
Zasavje popravlja enoličnost velikega železniškega središča ob Savi in Savinji in ko vlak potegne s svežimi silami onstran Litije, vemo, da ni več daleč — bela Ljubljana.
M3a Šimanja
No, Šimanjim pač nihče ne more očitati, da imajo nesnažno dvorišče, ker ga njihova neumna in božjastna Mila v6ak dan po trikrat z brezovo metlo pomete. Včasi bi rada še sosedovo, na katerem je do kolen smeti, pa se domači bojijo prepira in ji reko: »Saj je dovolj, če pometaš naše, Mii» ka. Saj si pridna, Milka!« In je revi, kot bi jo kdo s peresom mazal... Sicer je mirna, a pridejo dnevi, ko ji ne 6mejo reči: »Tja se pomakni!«, ker bi takrat pograbila V6e, kar bi ji prišlo pod roke in zagnala vanje. Posebno tedaj, če jo raz-dražijo ljudje, ki menijo, da je Bog ustvaril norce revnim v zabavo. Domači to vedo, pa jo ne pustijo z doma, a jim skrivaj uide.
Včasi se klati ves dan po hišah, daje ljudem roko, in se poslavlja. »Kam, pa kam, Milka?« »Po svetu grem, kaj bi neprestano doma čepela, po svetu...« »Pa doma — kdo bo za gospodarja doma, ko ste same sestre in si ti najstarša« jo huj-skajo in si pomežikujejo. »Ali se ne boš ženila, Milka?« jo nagovarjajo, naj se oženi. Ko pride Mila zvečer domov, bruhne na dan: »Čujte, prepisali mi boste, ženila se bom. Saj vem, koga bom vzeia: Kovačevega Franeta, ki zna krave tako lepo šreglati in še lepše glajštati štalol Pe-pe Vrhov bi me tudi rad, pa ga ^e ma« ram, čeprav se šteje za najlepšega. Zame je prešteman. Pa je dejal tudi Kovačev sam, da je naše dvorišče najbolj čedno v vsej vasi. Njega bom vzela!« Kovačev ee 6eveda smeje, domači pa jeze in h udu je jo na ljudi, ki govore take neumne, a mol-
že, ker vedo, da je Mila gospodar položaja.
Bilo je prav o pustu. Doma so š-.man1! nacvrli krofov in svoj del je dob la tudi Mila. Pa jih ni pojedla, temveč jih je zavila v ruto in teden dni stare nesla prihodnjo nedeljo s 6eboj v cerikev. Tam je po vsej oerkvi iskala kaplana Milana, ki je bil tisti čas v spovednici. Prišuliia se je k spovednici, ga poklicala in mu izročila v žepni robec zavite krofe. Kaplana je bilo nekako sram, pa je dejal: »Drugič, Milka, pa prinesi v farovž, pa rajši ni treba — le doma pojej!«
V vasi je bil nastanjen polk vojakov, ki so bili na vajah. Pri Frlinčkovih je bival zdravnik in Šimanjca je pripeljala k njemu Milo, če bi jo mogel kaj ozdraviti ali vsaj pomiriti. Zdravnik je predpisal mrzle kopeli. Ko sta prišli z materjo domov, je dejala Mila: »Ta je lepši kot Kovačev, njega bom vzela I« Od takrat zdravnik ni imel več miru. Kjer ga je vi« dela, ga je pozdravljala. Ko je nekega dne stal z drugimi častniki pred Petre"ovo hišo, je prišla k njemu Mila, ga pr>cuknila za rokav in ga vprašala: »Preden se zmeniva, mi povejte, če znaste tako glajštati stalo kot Kovačev?« Zdravniku je bilo vendarle preveč, zato je sporočil d mačim, naj ji rečejo tole: »Če bo še hodila nadalje za njim, ne bo ozdravela nikoli.« To je zaleglo.
Mila pa misli še vedno, da jo imajo radi vsi fantje, kar jih je. Ona pa zanje ne mara. Ne mara za Pepeta Vrhovega, ugaja ji pa Kovačev, ki zna krave štregljati n štalo tako lepo glajštati.
Nehvaležnost
Odlomek iz zbirke »Med padarfi in zdravniki«
Nikofi nisem obrajta! priznanih pregovo-jov in rekov. Ne vem, če še danes dajejo v šoli za naloge teme ,kakor so jah nam dajali profesorji. Ne bom jim pregovarjal, je bil pač čas tak. Kateri so umrli, naj počivajo v miru, še živim pa še dolgo zasluženi penzijon!
Enkrat smo dobili za šolsko nalogo lep rek: Obleka dela človeka. Kakor je navidez ta rek resničen, tako je neumen, ko vemo, da videz ni nič in s« pogosto skriva pod lepo obleko bedak ali pa celo lopov. Edina možna resničnost zveze besed obleka, človek in delati je: Človek dela obleko. Tako sem že rajnemu profesorju Mateju Su-haču v šesti šoli naipisal v tem zmislu šolsko nalogo, pa se mi ni upal dati dvojke. Prav tako sem že črtal večino narodnih pregovorov, saj ni v njih nikake življenjske modrosti, temveč so ti pregovori le zelo verno zrcalo plitke vsakdanjosti.
Med vsemi pregovori se mi je pa zdelo, da ves svet najbolj bolestno izgovarja že tisočletja, nemara že prav od Adama sem, toJe resnico: Nehvaležnost je plačilo sveta! Komaj prične človeško revše izrekati prve besede, ga že učijo: Za vsako reč, ki jo dobiš, se moraš zahvaliti. Potem gre skozi vse močeništvo šolskih let zlato pravilo: Bodi hvaležen brez konca in kraja. Vsem čednostim so postavljena nastrofcstva: pošteno.
siti goljufivost, ljubezni sovraštvo, ponižnosti napuh, vendaT ni nobenega pregovora, « ki bi označeval nečednost za splošno lastnost, čednost pa za izjemo. Dolgo sem ugibal, zakaj je prav hvaležnost tako redka med dišečimi cvetkami različnih čednosti. Nazadnje so mi pa moji padarski doživljaji razvozlali to uganko.
Kakor vsakega medicinca, so tudi mene izpiraš e-v al i bolniki za svet v tej aii orni bolezni. Ker sem živel takrat v dobrih razmerah in sem vedel, da gleda budno oko diplomiranih obrtnikov na vsak moj korak, sem dosledno odklanjal vsakršno plačilo. Opazil sem, da niti revežu, ki mi je molel zadnjih svojih pet dinarjev, ni bilo všeč, da jih nisem vzel.
»Si pa drugič ne bom upal« so se mi hodniki nerodno zahvaljevali. Vsak mi je vsiljeval, da celo podtikal denar.
»To je vendar moja reč, če delam zastonj,« sem jim odgovarjal pri slovesu.
»Že res, pa vendar...,« je bil stalen odgovor v njihovi zadregi.
»Kaj vendar?« sem kajikrat povzel, da bi zvedel vzrok njihovega neutmevanja, toda nič pametnega niso mogli narvestL
Ko sem srečaval pozneje te ljudi, so me sicer hvaležno pozdravljali, vendar pa je bilo v njihovih očeh nekaj sovražnega. Kako je to mogoče, sem se čudil sam pri sebi?
Prišla je nekega dne iz sosedne občine žena z grdo gnojno rano na čelu. Pobral sem iz r\ne dvoje drobnih koščic in rano
potkril z obvezo. Na prsih je bila slična rana. Ko sem še to obvezal, sem vprašal ženo: »Je bil kdo bolan na j etiki v vaši rodbini?«
Razodela mi je svojo žalostno življenjsko povest: Dvoje slabičev je hodilo v tovarno m se vzelo. Dvoje otrok se jima je rodilo, zato sta stradala in je napadla bolezen moža. Na kostni jetiiki je umrl, ko so bili otroci še vsi mlečni. Vdova je otepala z otroci siromaštvo dolga leta, dokler ni postal eden sinov Jeronim čevljaT, ki se je gnal v pozne ure, da je bil ves slak in prsten, da je zaslužil vsakdanji kruh.
»Ko bi se oglasili enkrat pri nas. Moj mlajši sin ima neke otekline na nogi in na roki,« me je še naprosila, ko je odhajala.
Popoldne me je zaneslo prav tam mimo ki sem se oglasil pri bolniku. Mrzli absces — jetika! Tako lepe oči je imel tisti fant in tako rad bi bil zdrav. Pa sem mesece hodiJ v hišo, prevezoval in nosil zdravila, obvezila in tolažbo.
Materine rane so se pocelHe, bolniku je splahnil otok. Ves ta čas so -se vsi terjali, da so dolžniki, jaz pa njihov največji dobrotnik.
»Ene čevlje vam bom napravil za to,« je rekel Jeronim in sta pritrjevala mati in brat
»Seveda mi j5H boste, kar umerite mi jih. Iz ševroja naj bodo in prostrani.« sem se-ziuH čevelj in mi je bil vzel čevljar mero.
Pri drugem mojstru sem bil zvedel, da
računajo za take čevlje tristo dinarjev. Preden sem odšel, sem položil tri stotake na mizo. Branili so se na vse kiriplje, pa nisem odjenjal. Do mojega odhoda na Dunaj mi je res napravil Jeronim lepe čevlje, toda imeli so le eno, a hudo napako — tesni so1 bili. Preudarjal sem: »Kaj mu jih naj nazaj dam? Kako jih bo prodal in komu?« Nosil sem jih s samozatajevanjem in kurjimi očesi tri tedne, potem sem jih pa dal še skoraj nove poddelati...
Ko sem prišel drugo poletje spet domov, sem naročil še ene čevlje pri Jeronimu, ki se je med tem oženil in je imela tudi žena zaslužek, brat je pa umrl, tako da so živeli dobro. Čevlji so bili za eno številko večji in so se mi lepo prilegali.
Prišel sem pa prav tisto jesen v denarne stiske in sem Jeronima prosil, naj počaka na plačilo. Kar naenkrat je izginila prijaznost z obrazov in le mukoma mi je obljubil, da bo že počakal. Ko sem se preselil tisto jesen v -Ljubljano, sem mu plačal polovico, drugo sem mu pa obljubil o prvi priložnosti. Hude čase sem preživel tisto zimo. Najbolj so me pa dražili neprestani Jeronimovi opomini, da naj plačam ostalih 150 dinarjev, sicer me bo predal sodišču. Cele čevlje mi je bil vsiljeval ko je bil revež. Sedaj, ko je bil v urejenih razmerah, mi je pa grozil s sodiščem za polovico čevljev. Ponovno sem ga prosil, naj počaka, on pa je v eno mer grozil.
Premišljal sem m preudarjal, kako je kaj
takega mogoče. Prišel sem pa do presenetljivega zaključka, da je mož prav postopal. Saj znači vendar vzklik: Nehvaležnost je plačilo sveta! neko bolest. Zakaj bolest?
Zato, ker spravi dobrotnik sirotnika, ki mora sprejeti dobroto v odvisnost, ga priklene nase in ima sirotnik občutek, da je ob svojo svobodo. Prav je imel Jeronim! Jaz sem ga mučil več kakor eno leto s svojo dobroto in je bila njegova nehvaležnost le podzavestna osveta sirotnika nad samo pašnim dobrotnikom. Zahtevati od sirotnika hvaležnost za dobroto, je nevredno človeškega dostojanstva. Zato je pregovor: Nehvaležnost je plačilo sVeta, najpodlejši pregovoT, saj zahteva za kos plesnivega kruha, ki ga da pek od svoje zaloge aH za »kovača«, ki ga da bogatin od svojega bogastva, od siromaka kos duše. ki je sicer nezarubljiva. Za piškav dar se vknjiži dobrotnik na svobodno dušo. Hvaležnost je zato le znak onemoglega slabiča, dočim je nehvaležnost zdrav odziv krepke duše.
Minila so že tri leta. odkar sem dolžan mojstru Jeronimu stopetdeset dinarjev. Lahko bi mu jih bil vrnil, toda nisem jih in jih tudi ne bom. Le tako rešim Jeronima in sebe. Jeronima izkazovanja hvaležnosti. sebe pa prejemanja. Čim vrnem dolžni denar, postanem spet dobrotnik in ponižam Jeronima v odvisnost hvaležnosti. Seveda, če me res ne toži. saj Jeronim ne ve, zakaj me je preganjal. On misli še vedno, da gre le za neplačani čevelj.
Janko Kač,
GOSPODARSTVO
C
Nejasnosti glede trošarin« ske obremenitve vina od kupljenega grozdja
Ob priliki trgatve j« bfla v vinorodnih krajih naše države,t ako tudi v dravski banovini, izvedena koristna akcija za nakup grozdja ▼ svrho pridelovanj« vina za doma-eo potreb«. Tn pridejo v poštev predvsem oni kmetovalci, ki niso vinogradniki. Glede na veliko nadprodukeijo in na težkoče pn vn ovce vanju vina je tudi finančno ministrstvo podprlo to akcijo, zavedajoč se, da povečanje konsuma takega nezatrošarinjenega vina ne mor® bistveno vpMvati na trošarin-ske dohodke od vina, ker prihajajo kot producenti vina iz kupljenega grozdja praktično v poštev le taki sloji prebivalstva, ki sicer konsumirajo le malo zatrošarinjenega vina; na drugi strani po je na tak način mogoče bistveno razbremeniti vinski trg v korist zaradi krize težko prizadetim vinogradnikom.
2e ob prUHd lem«*« trgatve eo ▼ zte&ate-
rfh krajih naše držarve, zla<rti v Vojvodini, pričeli kupovati kmetovalci grozdje, da ga «irni izprešajo za mošt za domačo porabo. }>a ne bi taki producenti vina iz kupljenega grozdja imeli kakih sitnosti zaradi trošarina, je finančno ministrstvo že l*ni izdelalo razpis, po katerem n« take količine vina nI treba plačevati trošarine in jih prav tako m treba prijaviti, dokler jih dotični producent ne proda alfi odtuji. Tudi letos je finančno snbristnrtvo podprlo to akcijo in je že pred dnevi izdalo aov razpis, da morajo producenti vina n kupljenega gror/ija prijaviti ■ridobljene količine zaradi kontrole, da n« „>i tako vino pozneje prišlo v prome* in da *<e produkcija vhva tt kupljenega grozdja drži v okvira količin, ki so ta trošarine prosto domačo potrošnjo dovoljene. Prijav«, seveda nima namena omogočiti poznejšega T.atrošariaijenja vina.
Uvedbe prijavo vina, nrldcbljestefa te knp-lij^tega grozdja pa vsebnje po htiormactjnh, ti srno ph prejeli, nevarnost, da * 30, novembrom (ko po zakomi preneha splošna trošarinska prostost sa mošt) banovina in oMma obremenita vino, pridobljeno k knp-Ijenega grozdja z banovinsko odnosno občinsko tro-arino. Po naših informacijah bo finančni organi mnenja, da trošarinska prostost za tako vino velja samo glede državne trošarino, ne pa glede banovinske. Ce to izvede banovina lahko sledijo njenemu primera tudi občine. Dokler tf[ obstojala dolžnost prijav« takih količin vma je bila obremenitev z banovinsko ali občinsko^ trošarino praktično težko izvedljiva Dolžnost prijave pa ni bila uvedena zaradi tega, da ©mogoči banovini bi občinam obremenitev, temveč edino zaradi kontrole proizvodnje in porabe, torej zato, da 9« preprečijo zlorabe. Naziranje, da banovina in občine lahko sedaj obremenijo vino pridelano iz kupljenega grozdja z banovinsko odn. občinsko trošarino p« ne more obveljati tudi t* razloga, ker bi to pomenilo, da samouprave onemogočajo akcijo ra razbremenitev vinskega trga, ki je bila Izvedena s podpore in e sodelovanjem finančnega ministrstva. Želeti bi bila da se te nejasnost; čira prej razr Ssiljo ln da finančno ministrstvo v amsln dosedanjih ukrepov prepove tudi banovinam in občinam • pobiranje trošarine na vino lz hrrplienega grosdja, če samoupravna telesa ne bi hotela v lastnem delokrogu podpreti akcije sa obJ?anie vinsko kriz«.
Sprememba v našem lsv©xu
Ksfcar sn» fc včeraj ponočaS, je jfetko-mina. dfcrekcija oaria objavt* podatke o
Bffiiean itzvozu v septembru, tako da imamo sedaj na podlagi prej objavljenih številk možoost, pregledati razvoj našega izvoz« v prvih treh četrtletjih tekočega leta.
V tretjem četrtletju smo izvozili v režimu izvozieeg« monopola 18.099 vagonov pšenic«, dočim smo v lanskem tretjem četrtletju izvozili pšenice le 8150 vagonov. Latošnji izrv-oz pšenice se je torej prav zgodaj razmahni'!. Od početk« teta pa temo izvozili vsega. 23.416 vagonov pšenice nasproti 20.026 preteklega leta. Koruze emo v trenjem četrtletju izvozila le 1755 vagonov, od poSetika leta pa 20.665 vagonov naiij>nota 40.680 vagonom v istem razdobja *antsk.ega leta. Izvoz fižola je dosegel letos v pj-vih 9 mevS^oev 905 vagonov v vrednosti 28.5 mili j. Din; v istem razdobju l&nr-t:ega leta smo tjo količini izvoziti ®ic«t nekoliko man-j, namreč 877 v®gooov, izkaprili ono mnogo neč. namreč 45.4 nri 1}iona Din. Tud»i leto« se je razmahnil v trerjem četrtletju izvoz Sadja, kj je dose, gs! količino 37S6 viigonov v vrednosti 79.4 niiMjone Din. Od početka kota smo izvozi vsega 3950 vagonov sadja (iarSl 4379) ▼ vrednosti 87 milijonov Din (lane 106 milijonov).
»vin«.
JmrOg konj te >9 letos sfaoro otxirfe! m višini lanskega Leta. Izvozili smo namreč 22.049 konj nasproti 23.887 v istem raz-cobju preteklega let«; po vrednosti pa ee
K t« tX'TOX zmanjšal od 50.9 n« 44.0 roiS-jona D«. Občntneje s« je zmanjšal ivoz goveje živin«, in sicer od 91.051 na 73.989 komadov, po vrodnosti p« od 234 n« 173 nritijooov Dis- Razveseljiv® p« je poveva, nje izvoza »vinj, ki ga opažamo že drago leto. L. 1929. smo v prvih 9 mesecih izvozili 130-760 komadov svinj, krni v istem naaciob/u 159.218, teto* pa 199.000 komadov. Seveda zaradi nazadovanja oen izkupiček na v toliki meri norastel in je znašal letos 206 milijonov Din nasproti 193 milijonom v lanskem te+u. Izvoz drobnice jie bil nekoliko manjši in je nazadoval od 455.000 na 342.000 komadov odnosno od 70.8 na 51.9 milijona Din. Ugoden razvoj kaže tndi izvoz perutnine, ti je znašal v prvih 9 mescih L 1929 komaj 27 milijonov Din, Lani 74 milijonov Din, letos pa že 87 milijonov Din. Izvoz perutnine postaja vedno važnejg faktor v našem izvozu. Tudi izvoz mesa se je prilično držal na lanski višini in je dosegel vrednost 117 milijonov Din nasproti 122 milijonom v lanskem leta. Izvoz jajc je bil sicer man j Ji ka:kor !a» rei, vendar večji kakor predlanskim. Jajc izvozih' 2433 vagonov (lan,i 2654), predlanskim 1868), v vrednosti 370 milijonov Dan (435, 373).
LBS
Kakot Je Is te pred obJa»Ueufh Stevfk znano, s« Je tovo® lesa letos sito© zmanjšal. Po količini }e snaSal naš tzvoz:
jami ar - sspteanbsf v vgeOfc	193« 1931
flrra	48344 «.363 18.39«
l^nufbenl los 110.851 53.853 53.624
Po koHčdni Je hrvoi drv nazadoval skoro na eno tretjino tevoca r L 1929, teroz graidbenega lesa pa aa pokrrfoo količino H L 1929. V tretjJ*sm četrtletja leto&mJega leta se Jo preosj zmanjšal tnd4 btoi
SelsvnV-
SlvSi pragom, ki ae je v prvi polovici leta držal na vlSlnl leta 1930. V tretrjem četrt-letjjn pa smo lzvozDi le 3545.000 komadov pragov nasproti <46.000 v lanskem tretjem četrti etsja. Po vrednosti Je snaAai hros )•> sa v JH*lH}oTifh Din:
Jannar - september
grwfbsii5 pragort
izdelki
19» 106J 1101.3 132.5 90.9
1930	1931
54.9	35.9
946.3	631.9
126.8	92.9
62.0	30.9
Ves teros lesa iJe znašal ▼ 3 četrtletjih i. 19S9 Se 1430 milLJonor lotos pa Is 691 milijonov, torej sa 739 milijonov manj.
■■ Znilanje mm« carine na evhijslcs mast r Avstriji. Kakor smo že nedavno poročati, so se avstrijski agraroi v zadnjem času pritoževali, da se je silno povečal uvoz pitanih »vimj (preko 150 kg), ki je po trgovinski pogodb- z Madžarsko in Jugoslavijo carine prost Visoka carina na slanino in svinjsko mast je povzročila, da so uvozniki pritanih svinj po visoki eend prodali slanino m so lahko meso od pitanih svinj zaradi tega vrgli na trg po prav nizkih cenah. Konsum cenenega svinjskega mesa in pitanih svinj se je zaradi tega v Avstriji zelo povečal, na škodo konsuma govejega ki telečjega mesa od domače živine. K« avstrijski vlači j saradi pogodb ni mogoče uvesti carino na pitane svinje, se je vlada odločila, začasno znižati uvozno carino oa svinjsko masi od 30 na 10 in uvozno carino na slanino od 22 na 10 zlatih kron od 100 kg. S pocenitvijo masti in slanine skuša sedaj avstrijska vlada zmanjšati rentabilnost uvoza pitan) h svinj.
■= Poslovne poreflls Privilegira«« brtas« draibe. Za občrri zbor delničarjev je Privilegirana ievozna družba izdala obširno poslovno poročilo, iz katerega je razvidno, da je ta družba že v preteklem poslovnem letu 1930-31 torej pred uvedbo izvoznega monopola izvozila 5679 vagonov pšenice za 102 milijona Din. Na skupnem izvoza pšenice iz naše države je bila torej družba udeležena s 40 odstotki. Koruze pa je izvozila 15.950 vagonov za 189 milijonov Din, to je preko 50 odstotkov vsega izvoza koruze. Preko vinskega oddelka družbe je bilo izvoženo še 39^596 hI vina za 5.7 mfKJona dinarjev. Blagajniški promet družbe je mešal v letu 1930-31 334 milijonov Din dohodkov in prav toliko izdatkov. V bitom«! za 30. junij 1931 je izkazanih 13.1 milijona dinarjev gotovine, 8.4 milijona Din dolžnikov, terjatev 10.5 milj. Din od trgovinskega ministrstva za intervencije, 16.9 milj. Din blago, in 2.4 milj. Din izgube; na aktivni strani pa je poleg glavniee od 15.5 milijona dinarjev zabeležen fond trgovinskega ministrstva v višini 22.3 milijona Din, menični dolg pri Narodni banki v zneska 8 milj. dinarjev in račun upnikov m 7.6 milijona dinarjev.
—1 Za «00 mili Jonov Db W Ib leto* tobaka r inozemstvo. Iz Beograda poročaj«, da je oprava državnih monopolov te dni
sklenila 8 češkoslovaško tobačno režijo sporazum glede prodaje velike količine našega tobaka v listu. Izvoz tega tobaka bo is-vršen postopno v 6 mesecih. Istočasno ss mudijo v naši državi eksperti poljske tobačne režije zaradi pregleda in nakupa ve8-
Bre* posebnega obvestila.
Potrt! neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nad vse ljubljeni, nepozabni soprog oziroma dobri oče, brat in stric, gospod
FRAN LA
krepi h zdravi
ŽELODEC
LOVRO SEBENIK Liubliana VIL
JDi kofiSa Mlega tobaka, trn te nafta U
izvoz našega tobaka skupaj dosegel vrednost 400 milijonov Din, kar bo brez dvoma ngodno vplivalo na našo trgovinsko bilanco, zlasti če upoštevamo, da smo v lanskem letu izvozili le za 63 milijonov Din tobaka, predlanskem p« sa 138 milijonov.
= polletni dria vsi dohodki «d trsiarin in teka. Državni oddelek finančnega ministrstva objavlja podatke • državnih dohodkih od trošarin in taks v prvi polovici tekočega proračunskega leta, to je od 1. aprila do konca septembra 1931. V tem času so znašali dohodki od trošarin 387.6 milijona Din, to je za 41.8 milijona Din manj kakor lani; dohodki od taks pa so znašali 581.3 milijona Din odnosno 28.9 milijona Din manj nego lani. Skupaj so v prvem polletja proračunskega leta dosegli dohodki od trošarine in taks 968.9 milijona Din in so nasproti dohodkom r odgovarjajočem razdobju lanskega leta manjši 1» za 702 milijona Din, ali 7.2 odst. Odstotek nazadovanja dohodkov je torej mnogo manjši nego v drugih državah.
= Skupna akcija novosadskih trgovcev za znižanje najemnin trgovskih lokalov. Med novosadskimi trgovei se pripravlja široka akcija, da vsi solidarno zahtevajo od hišnih lastnikov znižanje najemin za lokale za 20 do 30 odstotkov. To zahtevo utemeljujejo s tem, da so vse cene nazadovale ln da morajo tudi trgovci znižati cene svojemu blagu.
Hmelj
"■f Salee, 9L septembra. Tndi danes fe
nakupovalo več kupoev in so »e cene gibale med 6 in 7 Din. Kupljene so bile večje količine blaga. Zaradi raztresen osti nakupov bo mogoče ugotoviti količino Sele pri prevzema v začetku prihodnjega tedna.
Položaj na naših borzah
Ljubljana, 24. okt
Pretekli teden Ja bfl devizni promet na ljubljanski borzi miren; skupaj Je znašal 15.2 milijona Din nasproti 12.5, 23.2, 13.1 in 17.0 milijona Din v zadnjih 4 tednih.
Na mednarodnih deviznih tržiščih je nastopilo že precejšnje pomirjen je. AngleSki funt je nepričakovano stabilen in ae Je ▼ teku tedna celo za malenkost dvignil na višino, ki odgovarja relaciji 100 francoskih frankov = 1 funt, na kateri pričakujejo stabilizacijo funta. Tndi ostale valute, ki so po okinjenjn zlatega standarda ▼ Angliji padi« pod zlato pariteto (lira, avstrijski Šiling so se zopet približale pariteti. Kakor Je podoba nI pričakovati kakih novih presenečenj, ker J« panično razpoloženj« na evropskih deviznih tržiščih skoro povsem prenehala Vsekakor ni več ver-jetno, da hi a« državam, Jd so opustile zlati standard (Anglija, Švedska, Norveška, Danska, Finska te Južna Roderija) pridružil« ie drag«, niti angleSki domin-joni, kar bi bOo sicer Angliji ze3o po volji.
Na ljubljanski bom so btll devizni tečaji ves teden prav stabilni in ni bilo večjih fhiktoacIJ. Med efekti pa je prišlo skoro dnevno do prometa ▼ Ljubljanski kreditni po 115 te T Vevčah prav tako po 115.	___
Na nagreMkesa eftirtnem li«8u _ Vojna Skoda do srede tedna polagoma popuščala. Vart e najetja posojila ▼ Franciji ▼ vigkni 800 mili Jonov frankov pa Je povrročfla večje razpoloženje na nakup državnih papirjev, ki m ae ▼ četrtek tn petek precej okrepili. To Je povsem naravno, kajti naSl državni papirji nudijo dar nes silno ugodno obrestovan Je, M mora končno privabiti kope«, četudi ni za n kup na rasopolago večjih denarnih sredstev. Dolarski papirji so pri tečajih, ki so bffl zabeleženi zadnje tedne, nudili preko 13-odstotno etorestovanj«. £• t četrtek, zlasti pa ▼ petek J« večje povpraševanje povzročilo okrepitev veeh državnih papirjev. Vojlna škoda se Je od srede dvignila za okrog 15 točk na 284^-288. Poskočili pa so zlasti tečaji Blalrovega posojila; 8-o<tetotno Blairovo posojilo se J« do srede tedna trgovalo po 60, včeraj pa že po 65 (▼ Beogradu po 66.50—69), 7-odstotno pa se Je do srede tedna trgovalo po 53.50—55, dočim ae je včeraj trgovalo po 57 (v Beogradu po 62.50—62.75). Nekaj prometa Je bilo ▼ teko tedna tudi v 1% investicijskem posojilu po 65 (včeraj ni bilo blaga Izpod 69) in v 6% begluških obveznicah po 43— 45 in včeraj po 45—46.
Na tržišču bančnih vrednot al bTlo večjih sprememb. Do prometa Je prišlo v Praštedlani po 957.50, v Srpski po 186, v Zemaljski po 110, v Jugobanki po 67 ln v Ljubljanski kreditni po 115. Od industrijskih vrednot Je Trboveljska obdržala višje tečaje prejšnjega tedna in Je bfla zaključena ▼ sredo po 210. Zaključki so bili v teku tedna zabeleženi Se v Vevčah po 115, v Dravi po 185, v Sečeranl Osijek po 160, v Danici po 60, v Slaveksu po 20 in v Du-broračkl po 240.
Onrfh. Beograd 9.06, Pariz 20.0850, London 19.9750, NevTork 510.25, Bruselj 71.25, Milan 26.5750, Madrid 45.60, Amsterdam 206 70, Berlin 118.80, Stockholm 117, Oslo 112! Kobenhavn 112, Sofija 3.70, Praga 15.10,
Žitni trg
T Uovesadska blagovna borza f*. t m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 28. vagonov. PSeniea: sremska, 79 kg 235 zaklj. Oves: sremski, slavonski 190 — 132.5. Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 120 — 125. Korn za: baška stara 99 — 101; gornjeba-gka 96 — 97.5; južnobanaška, slavonska 90 do 92.5; sremska, Indjija 99 — 101; sremska Sid 101 — 103; baška nova nmetno sušena 78 — 80; sremska nova sušena 79 do 81; banaška nova sušena 71 — 73. Moka: baška, banatska >(K in >00< 355 — 375; >2 < 835 - 356; >5< 300 - 310; >6< 250 - 260; >7< 190 - 200; >8< 122.5 - 127 5
+ Bndlmpešt&nska termlnsk« boraa (26. t m.). Tendenca prijazna, promet srednji
trgovec ln posestnik
v soboto, dne 24. oktobra 1931 ob pol 12., po Si mučni bolezni in previden s tolažili sv. vere, v letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek, dn« 26. oktobra ob 15. iz hiše žalosti na Koroški cesti St. 15 na mestno pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 24. oktobra ob 7. v stolni in mestni župni cerkvi.
Maribor — Ormož, dn« 24. oktobra 1851-
ROMAJTA LAH, soproga — DANICA, ZORICA bi ROMANA, hčerke, ter ostali sorodniki.
Prosimo za tiho sožal je.
Nudimo dober mlnžek
sposobnim zastopnikom
za prodajo: RADIOAPARATOV, GRAMOFONOV in FLOSO. Zastopstva oddamo na
posamezne okraje. Ponudbe na: Jugošport, Ljubljana, Miklošičeva cesta 84. 12907
»ar GIef, glej, saj res!
Ker J« konec vročine te s« bliža zima, preglejte Vaše anežke in galois tn Jih dajte pravočasno prvi strokovni delavnici, ki Jih popravlja v vseh modnih barvah
gumija.	12723
AVGUST ŠKOF, Igriška ulica St. 10
Letos znatno znižane cene.
____m des. 10.68—10.«, m mmn 11.77
do 1L79; ri: aa dec. 11.22—1L25, za marc 12.23 da 12-28; ksrnsa: aa man 18.25 do
13.30.
GLEDALIŠČE
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20.
Nede
sna, 25.:
ižanih eei
Vest Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 26.: Takšna je prav«. R.
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob 20.
Nedelja, 26. ob 15.: Oj ta prešmentana ljubezen. Opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Ev-genij Onjegin. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek. 26.: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČI.
Začetek ob 20.
Nedelja, 26. ob 15.: MaTerHng.
Slaba vest Ponedeljek, 26.: Zaprto.
Ob 20.:
Nedelja v speci Ob 1& se be ponovila
Šivic-Siinončičevai zvirna opereta >Oj ta prešmentana ljubezeo<, v kateri sta lansko leto žela g. Janko in ga Kogojeva največji uspeh. V glavnih vlogah nastopijo ge. Poli-čeva, Ramškova ter gg. I velja Peček in režiser Povhe. Dirigira kapelnik dr. Švara. Ob 20. se bo pela Cajkovskega večno lepa lirična opera >Evgenij Onjegine z g. Primožičem v glavni vlogi. Partijo Lenskega bo pel po daljšem presledku zopet odlični naš tenorist g. Banovec, kneza Gremina g. Rum-pel, glavno vloso Tatjane ga. Gjungjenac-Gavella. V ostalih vlogah nastopijo ge. Špa-nova, Kogojeva, Strniševa, gg. Janko, Zupan in Sekula. Za obe predstavi so znižane cene.
Proslava češkoslovaškega praznika v operi bo v torek 27. t m. Operetni orkester bo zaigral češkoslovaško in jugoslovensko narodno himno, slavnostni govor bo imel ljubljanski podžupan prof. Evgen Jarc, sledila bo izvrstna češka opereta »Laternac Vitez-siava Novaka. Predstava bo izven abonmaja z znatno znižanimi ljuskimi cenami. Naša dolžnost je, da se v obilnem številu udeležimo proslave praznika bratskega in zavezniškega naroda.
JEKLENA PERESA
15 do 45 mm, proda ugodno večjo množino Jugošport (prej A. Rasberger), Ljubljana, Miklošičeva cesta 34.	12908
{Kam bi sii? de* nam m* bi dobro bilo ??
Poskusni ste že mnogokje, bilo Vam Je dobro.
Toda pri nas Vam bo Se boljše!
Vse hvali naSa lzborna vina, jedila ta razne priboljške, zlasti sveže domače krvavice ln pečeni ce. Za malo denarja izvrstnih pijač in jedil. Vabimo Vaa, da čim prej napravite
izprebod na Glince, št. 10, v restavracijo »Zadružni dom"
poleg »Pekatetf. — Električna postaja. DatteS na GlittCe I s« priporoča	TINE HUČ, gostilničar
OBLAlILNIU
ki mu je do nizkih een, visoke kvalitete in dolgoročnega odplačevanja, si bo zapomnil
Oblačilnico ^Ilirijo"!
12905
NA OBROKE t LJUB DAMA M£STNj TRG xffl
prej
A. Rasberger, Miklošičeva cesta 34 in
RADIO VAL., Dalmatinova ulica 13
ftpecijalna trgovina za
gramofone in plošče ter RADIO
nudi
najnovejše komade in llagerje na
ploščah,
gramofon« priznanih tovarn.
Zaloga plošč preko 20.000 komadov, tedaj največja izbera.
Zahtevajte cenike plošč ln gramofonov!
Poseben oddelek za fotoaparate in fotopotrebščine.
NAJMODERNEJŠE RADIO APARATE znanih tvornic EUMIG PHILLIPS INGELEN TUNGSRAM KAPSCH itd. itd. Amerfkanski aparati ter res RADIO MATERIAL po najugodnejših cenah.
POZOR!
Kompletni S cevni radio aparati na
baterije za reklamno ceno Din 1.500.—
PM nabavi modernih aparatov vzamemo dosedanji aparat!
račun VaS detektor ali 12906
Zahvala
Za obile dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti našega nepozabnega soproga oziroma papana, brata, svaka in strica, gospoda
Franca Zidarja
se vsem najprisrčneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo pa smo dolžni vsem darovalcem krasnega cvetja kakor tudi vsem onim, ki so dragega nam pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
V Ljubljani, dne 24. oktobra 19S1.
Globoko žalujoči ostali.
lz življenja in sveta
Umetnost dolgega življenja
Ladje vozijo navzgor
Ura po telefonu
Italijanska telefonska družba je uvedla zanimivo novost. Ker se je izkazalo, da zahtevajo abonenti 8000 do 15.000-krat na dan napoved časa, so to službo sedaj avtomatizirali.
Klicatelj zavrti določeno številko na vrtilnem številniku svojega aparata, nakar se mu oglasi časovni znak z uro in minuto. To avtomatično napovedovanje časa sloni na istem principu kakor avtomatični znaki za »prosto« in »zasedeno«. Z natančno naravnano uro je v zvezi elektro-magnet, ki s pomočjo električnega toka pri pozivu vpliva na magnetsko jekleno žico. Tok se spremeni v zvoke in iz teh razbere abonent natančni čas.
Artur Schnitzler
Minister Chamberlain z zavihanimi rokavi agitira med delavkami v pralnici
Povprečna življenjska doba se daljša — Dolgo življenje odvisno od zaščite pred boleznimi
o čigar smrti in delu smo poročali včeraj v Kulturnem pregledu
Dragi volilec
Na magistratu v New Yorku so se oddahnili, ker si je poiskal mister Henry Schrader novo stanovanje. Dolga leta je bival v 38. volilnem okraju. Nekoč so tu stanovali srednji sloji. A mestno središče se je razrastlo in zasebna stanovanja so polagoma izginila. Nadomestile so jih trgovine, pisarne in slična podjetja. Nastav-ljenci, kd jih zapustijo zvečer, stanujejo vsi po drugih okrajih.
Schrader, ki je bil vezan z dolgoletno stanovanjsko pogodbo, je naposled ostal edini stalni prebivalec 38. okraja, kjer je imel volilno pravico. Zaradi tega mu je moralo mesto pri vsakih volitvah oskTbeti posebno volišče, kakor to izrecno zahteva zakon, če so se volili poslanci v kongres ali mestni svet, se je določil odbor za varstvo žare, in dva detektiva ob vhodu sta varovala red. Schrader se je kot edini volilec svečano zaklenil v volilno celico, izpolnil glasovnico in jo spustil v žaro. Mesto New York je s tem redno imelo do 75.000 dinarjev izdatkov. Zdaj si je našei Schrader stanovanje v neki vili in je magistrat takoj črtal volišče št. 38.
Petič poročen!
Slavni dirigent in skladatelj Feliks Wein-gartner se poroči z 211etno švicarsko glasbenico Karmen Studer, svojo ljubljenko na baselskem konservatoriju
Pazimo na pravilno nego naših otrok
Dojenček se le počasi navadi na menja-jočo se temperaturo sveta in se ga zato že od nekdaj po vije v tople plenice. — Plenica varuje otroka, ovira pa istočasno iz-dihavanje kože in izločanje pota. — Da se te neprijetnosti ublažijo, se uporablja prašek za dojenčke. — Dober prašek posuši mokroto in pot, ki bi sicer povzročila rane in varuje kožo, da se ne odgrne v plenicah in oblekcah. Tak prašek je Palmi ra-Baby Prašek za posipanje, ki učinkuje higijen-sko in prijetno. Je tudi štedljiv, ker se ga dobi v škatlicah za posipanje.
Kača v grobu
Čuden dogodek je doživelo italijansko mestece M ante Cassino, ki je znano po zgodovinskem benediktinskem samostanu. Delavci, ki so urejevali grob pred kratkim pokopanega posestnika, so slišali pod rušo čudno razbijanje, ki je postajalo vedno močnejše. Obvestili so sorodnike in upravnika pokopališča. Cinasto krsto so dvignili iz groba, in klepar je pričel odpirati pokrov. Zdelo se je, da skače po kovinski krsti neka žoga, in praznoverni delavci so ponovno v grozi hoteli pobegniti. Ko so naposled Krsto odprli, je na splošno začudenje planil ven živ gad. Urno se je skril v senco tik pokopališkega zidu, a zasledovalci so ga našli in ugonobili.
Sorodniki so po daljšem ugibanju sporočili, da je nekoliko dni pred smrtjo našel pokopan posestnik na polju neko čudno jajce. Kazal ga je doma in potem zopet vtaknil v žep. Soparna vročina v krsti je srečno pomagala kači prilezti iz jajca in je potem zaman poskušala prebiti kovinsko krsto. Oblasti so se zadovoljile ■ pojasnilom, a prebivalstvo je prepričano, da je bil mrtvec velik grešnik, obseden po I hudiču, ki je v obliki kače gnezdil v nje- j govem srcu.
Senusizem in njegov ustanovitelj
Življenje in delo velikega Prerokovega potomca
Seveda, marsikdo bo vprašal, kakšen smisel ima podaljševanje življenja, 6e življenje v starosti ne more razvijata tiste aktivi1 tete kakor v mladosti. To nas postavlja pred vprašanje tako zvane »otrde-losti« možganov, ki jo povzročajo večino* ma spremembe v krvnem obtoku. Mnogi znanstveniki trdijo da 60 tiste bakterije, ki jiih je najti v črevesju poleg poapnjenja žil med glavnimi povzročitelji staranja. Strupi teh bakterij povzročajo motnje v krvnem obtoku. Torej bi bilo treba najti primerna sredstva zoper njii.h delovanje in staranje bi napredovalo vsaj veliko počasneje, če bi se ne dalo že popolnoma ustaviti.
Srčne bolezni in bolezni ob isti spadajo med najčešoe vzroke smrti. Stojimo v dio-bi, ko se množijo bolezni zaradi degenerira jočih notranjih organov. Isto velja za raka, ki se loteva v prvi vrsti starajočih se ljudi. Cestokrat se da ugotoviti šele po smrti, da jo je povzročila srčna bolezen, ki jo je pokojni zanemarjal ali ki je sploh ni čutil. Ce bi se dal pravočasno preiskati zdravniku, bi lahko še dolgo žlivel.
Obolenja žil, obisti in nekih vrst raka ostavljajo celo na potomcih sledove, ki jih ne gre prezreti. Zdravniška preiskava v takšnih primerih, tudi če se nam vidijo malenkostni, nikakor ne more škodovati
Odrasle osebe, ki trpijo zaradi pomanjk« ljivega notranjega izločevanja tako zvane tiroidne žleze, se nagibajo k abnormalnemu porastu teže, postanejo duševno lene in počasne. Otroci, ki se rode brez tiroidne žleze, se ne razvijajo normalno niti telesno niti duševno. Ostanejo majhni, neinteligentni! pritlikavci, kreteni. Kreteni zetn 6e da ozdravljatii vsaj delno, če daješ otroku posušene tiroidne substance; s tako zvanim tiroksinskim postopkom pa se da normalno stanje doseči skoraj popolnoma, le da mora trajati postopek vse življenje.
Sluzna žleza in njena sekreoija sta v zvezi s človekovo rastjo in postavo. Anormal-na aktivnost te žleze povzroča, da otrok nenavadno vzrase; če je pa izločevanje ne-dostatno. otrok ne more prav vzrasti. JRa-njenje ali obolenje fe žleze povečuje žejo in vodi istočasno do izrednega izločevan ia 6eoi.
Kakor je videtti iz teh primerov, je znanost naravi iztrgala že marsikakšno skriv> nos t. Mnoge se še upirajo razlagi, a ni dvema, da jim pride znanost nrej ali slej do živega in da bo umetnost dolgega, svežega žfivljenia postaja nekoč dejstvo dolgega, svežega življenja.
Spor za Mandžurijo
Množice pred močno zastraženim parlamentom v Tokiu razpravljajo o dogodkih v
Mandžuriji
Za varnost na češkoslovaških železnicah
češkoslovaška železniška uprava se trudi, da bi izpopolnila in ekonomizirala varnostne in signalne naprave na železnicah. Te dni preizkuša signalne aparate z zelo močno, belo, prekinjaiočo se lučjo, ki daje vlakom prosto pot. Dalje preizkuša raznobarvne svetlobne signalne naprave, ki naj bd delovale tudi podnevi Posebno intere-santni so bili poskusi z napravami, ki od zunaj, s proge in križišč vplivajo na aparate v drvečem vlaku Ti aparati povzročajo potem avtomatično ustavitev vlaka.
Statistike trdlijo, da doseže med 75.000 osebami moškega ali ženskega spola ena eta-rost: 90 let. V srednjem veku je znašala povprečna starost ljudi samo 20 let, v Indiji znaša še dandanes komaj 26 let. Sredi prejšnjega stoletja je povprečna življenj« sika doba Evropca (v civiliziranih državah) znašala 40 let, danes pa 58 let. To je posledica nove higiene in nove medicinske znanosti, ki je spoznala, kako važno vlogo imajo bakterije pri kroničnih boleznih in smrti.
AM bo povprečna življenjska doba, ki znaša kakor smo že dejali, danes 58 let. še narasla? To je gotovo. Treba je 6amo,
Te dni je praznoval svoj 111. rojstni dan Charles Quick iz Vancouverja. Quick je po rodu Anglež in se je pred 20 leti priselil v Ameriko
da se široke mase še bolj vzgojijo v pogledu zaščite pred boleznimi. Nekdanje »šibe božje«, pod katerimi so ljudje umirali v milijonskem številu, n. fr. kuga, so izgubile svoj pomen in lahko rečemo, da večina ljudi umre »individualne« smrti.
Umetnost dolgega življenja nii po današnji stopnji znanosti nič težkega. Istovetna je z umetnostjo zaščite pred boleznimi.
ker hočejo sedaj vršiti promet tudi z ladjami do 1000 t, so bili absolutno zastareli.
Tedaj je neki inženjer prišel na misel, da bi se dala stvar urediti s pomočjo ogromnega — lifta; ta lift v obliki jeklenega bazena, v katerem naj bi bilo dovolj prostora tudi za 1000-tonske ladje, bi meril v dolžino 80 m, v širino 12 m, z vodo naj bi bil po potrebi napolnjen do višine poltretjega metx-a. Bazen pa bi tekel navzgor in navzdol na štirih zobčastih kolesih po nekakšni lestvi (seveda jekleni), pri kateri bo vsaka posamezna stopnica tako debela kakor cev velikega topa. Zobje koles bodo segali v te stopnice in jih bo vsakega gnal po en elektromotor s presenetljivo majhno silo 75 k. s. Seveda je bilo treba za dviganje in spuščanje takšne težke stvari, kakršna je bazen, ki tehta z ladjo in vodo vred malenkost 4,200.000 kilogramov, še druge pomožne sile. In to pomožno silo so si oskrbeli na zelo bistroumen način: bazen visi na zelo močnih jeklenih vrveh in te vrvi tečejo na 3 in pol metra visokih kolesih, drugi konec vrvi pa je zvezan z 22.000 kg težko utežjo. Uteži je 192, torej je skupna vsota njih teže približno enaka kakor teža bazena z ladjo in vodo. Motorjem, ki ženejo zobata kolesa, torej res ni treba razvijati večje sile, saj jim je premagovati samo sile trenja!
Celotna dvigalna naprava, ki bo dovršena sredi leta 1933., bo dolga preko 100 m, visoka skoraj 60, toTej res impo-zantna. A vsa procedura prenosa ladje iz prekopa v Odro ali iz Odre v prekop bo znašala — 5 minut...
Prešerna plavalka
Mary Beale, 14-letna hči strojnika na parniku »Hči megle«, je preplavala Niaga-ro. Storila je to iz same porednosti in skočila čez krov med brzice, preden so jo utegnili zadržati mornarji. Obupani oče je takoj pritekel na palubo in videl, kako je njegova hči pogumno premagala vrtince ter splavala proti kanadski obali. V 10 minutah je srečno preplavala reko in s tem za eno minuto celo potolkla doseda-
zgodovinarjih 1796 v Mostaganemu v Al-geriji. Z osemnajstim letom je pričel študirati koran v Fezu, 1830 je odšel v Me-ko, kjer je ostal dolgo let. Ideja vahabi-tizma, ki je hotela oživiti čisti prerokov nauk, je bila podlaga njegovemu nauku.
Kot vnanji simbol tega nauka je zgradil v .Džebelu Abi Kubeisu svojo prvo »za-vijo«, nekakšno zmes svetišča, šole, hotela in skladišča. Od tu se je razširjal njegov nauk po vsej Arabiji in njegov učinek se je pokazal najbolj vidno v tem, da so stare roparske navade v tistih krajih izginjale. Sidi Mohamed ben Ali Es-Senusi je učil, da je treba delati dobro in izogibati se zlu, pobožnost in učenost sta bila temelja njegove vere. Zaradi nastopa neke nasprotne verske ločine se je preselil v Afriko, in sicer v Cirenajko, kjer si je v 1. 1854. ali 1855. izbral mesto Džarabub za svojo prestolnico. Senusizem se je naglo razširjal po vsej Severni Afriki, a tudi v Arabiji si je ohranil svoj vpliv.
Ustanovitelj tega pokreta je umrl 1859 ln na njegov grob so začele romati velike množice vernikov kakor na grob novega preroka. Džarabub pa je postal pravo središče arabsko-islamske kulture, še ob koncu prejšnjega stoletja so ga obiskovali učenjaki od vsepovsod, mnogo ljudi je tam študiralo, vsako pomembno delo svetovne znanstvene literature je prišlo v džarabub-sko knjižnico, ki je štela mnogo tisočev knjig. Umetnost je prospevala, džarabubski pesniki so prekašali bojda celo iraške in andaluzijske arabske pesnike. Zakaj je ves ta sijaj propadel, ni znano, vsekakor pa niso Italijani, ko so zasedli Cirenajko, našli za njim nobenega sledu več. Našli so le Senusijevo grobnico, na katero je dal njegov sin El-Mahdi zapisati v arabskih verzih med drugim sledeče besede: »To zavetišče je cvetoč vrt, na katerega sije božja milost in ki je znamenit po navzočnosti Prerokovega potomca.«
Maharadžev zakon
Maharadži iz Tikarija je žal, da se je leta 1909. poročil z lepo, mlado Avstralko, ločeno ženo nekega Američana po imenu Sbillweli, zlasti pa mu je žal, da ji je leta 1917. obljubil doživi j ens ko rento 15.000 ru-prij in da ji je podaril razne dragulje. Zato je nastopil kot tožnik, da bi se njegov zakon razveljavil, pa mu sodišče v tem ni hotelo ugoditi in je ženi priznalo tudi pravico do rente in do draguljev.
Maharadža se je pritožil na najvišje so-_ disče bratske države, na tajni svet angleškega kralja. To še ni izreklo definitivno svoje sodbe. Maharadžev zagovornik utemeljuje zahtevo svojega klienta s tem, da je ga. Stillwellova pristopila le pro forma v hioduško vero, ko se je poročila s knezom, da je knez kot pripadnik brahmanske kaste sploh ne bi smel poročiti in da je bila tudi zadeva ločitve ge. Stilhvellove od prejšnjega moža neveljavna, ker se je ta ločitev izvršila na podlagi dogovorjenih, izmišljenih vzrokov.
Prva dolžnost zakonskega moža
Londonsko sodišče za ločitve zakonov je (Uravnavalo te dni precej težaven primer. Neki mož se je poročil in je stanoval z ženo pri svoji materi. Mlada žena pa se je kmahi naveličala večnega zmerjanja in grajanja svoje tašče, pa se je preselila drugam in je zahtevala od moža mesečno rento, da bi se mogla preživljati. Mož se je uprl, češ, da bi mu lahko prihranila posebne stroške, če bi stanovala pri njem.
Sodniki so v razsodbi povedali tole: »Naravno je in zelo hvale vredno, če se človek zaveda svojih otroških dolžnosti. A prav tako je naravno, da žena v danih okoliščinah ni mogla zdržati pri tašči. Vprašanje je sedaj, katera dolžnost moža je prva. Ali mora ostati pri materi in zanemariti svoje dolžnosti napram ženi, ali j pa se mora zavzeti za ženo in se spreti z ; materjo? V tem primeru izražamo svojo simpatijo za vse stranke, moramo pa Izraziti tudi svoje prepričanje, da gredo dolžnosti zakonskega moža do žene pred dolžnostmi do matere.« In so moža obsodili, da mora ženi plačevati zahtevano rento.
Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Dim
Turist (žeparju): »Oprostite, če sem si dovolil ione ti v žepu past za podgane!«
če stoji ladja na vrhu griča in bi rada plula po rodni poti, ki teče 36 m pod njo — kaj naj stori potem nje poveljnik?
To vprašanje se zdi na prvi pogled kakor potegavščina, kajti kdo je kdaj slišal, da bi ladje vozile na 36m visoke griče? In vendar ni potegavščina!
Nedaleč od Berlina, v Niederfinowu, teče namreč važna prometna žila, tako zva-ni Hohenzolleriiski prekop, pred svojim izlivom v Odro. 36 m nad to reko in ladje, ki plovejo po njem, morajo s posebno dvi-galno oziroma nižalno pripravo spraviti v reko, kajti ladja vendar ne more pluti kar po zraku ali čez navpične slapove. Ta naprava je obstojala prej iz štirih bazenov, ki so bili drug 9 m pod drugim postavljeni v obliki stopnic. Ko se je voda iztekla iz najvišjega bazena in ladja je bila v višini naslednjega bazena, v katerega je splavala, nato so iz tega spustili vodo itd. Narobe je bilo, če je hotela ladja z Odre v višji prekop, takrat je bilo treba bazene drugega za drugim napolnjevati z vodo — procedura, ki je trajala celi dve uri, kar je bila velika ovira rastočemu prometu. Vrhu tega so pa bili bazeni uporabni samo za ladje do 225 t in
Med islandskimi po-kreti je eden najmanj dobro znanih, čeprav igra še dandanes veliko vlogo, senusitski pokret, ki je delal prav do zadnjega časa veliko preglavice zlasti italijanskim oblastim v Tripo-litanijL Poročali smo, s kakšno grozovito-stjo so ga te oblasti skušale zatreti ali ga
Mohamed Idris Es Senusi, zadnji potomec ustanovitelja
pregnati s tripolitanskih tal, kar jim Je baje uspelo.
Ustanovitelj semisizma Sidi Mohamed ben Ali Es-Senusi, se je rodil po nekaterih
Vsak dan ena
Zoro voda
proti sivim lasem!
Odlikovanje dveh mladih turistov
Brata Franc in Toni Schmid, ki sta pred dvema mesecema kot prva preplezala severno steno Matterhorna, sta bila odlikovana z orlovsko plaketo, ki je do zdaj še ni dobil nihče v starosti izpod 30 let
lž uredniškega koša
Ljubljanska vas. Na neki prodajalni bi moral črkoslikar osvežiti napisno desko nad oknom. Ker se mu ni ljubilo postavljati ogrodja, je vzel daljšo desko, jo položil preko okenske deske in stopil na konec, ki je molel skozi okno. Na daljši konec, ki je molel v sobo, je postavil svojega vajenca za protiutež. Med delom pade mojstru čopič na tla. Dobro vzgojeni vajenec skoči pokonci, steče pred hišo, da bi čopič pobral in ko zagleda tam mojstra na tleh, mu de: »No, gospod mojster, ni bilo treba, da ste se sami pomudili. Bi ga že jaz pobral.«
\ / Ne barva, temveč vrača S r sivim lasem prejšnjo na-* ■	ravno barvo.
Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA I. OREL, Zagreb
Kadi če va (Duga) ul. 32. Pošljemo po povzetju, ln to samo na čitljivi naslove.

IP S
ZOPET NA ČELU.,.
Ko so te preje zahtevali aparat) s dobrimi rezultati ia te ni rpra^ Salo sa ceno... tedaj so bili Phl» Dpsovl aparati oni, kateri to tudi najkritlčnejšega poslušalca zado* voljevall.
Danes poslušalec sahteva isti efebf toda ea nižjo ceno... fn ropet to Phfllpsovi aparafl on! td dajejo najboljše rezultate, najbolj lahko rokovanje, najčistejšo reprodukcijo za sorazmerno nizko ceno*
Pozor t
Pozor!
Izšla Je
Blasnikova
Oglejte al nad« RADIO aparate t vdelanim močnim zvočnikom, a priključkom na mrežo, za izmenični tok 110, 125, 150, 220 volt in enakosmer-nl tok 150 volt. Omare iz ameriškega orehovega lesa, zelo lepo izdelani ln prvovrstna kvaliteta.
teevni aparat kompL Din 1.580.—
Scevnl aparat kompL Din 1.980__
4cevnl aparat kompL Din 8.300.—
Ugodni plačilni pogojL
H. SUTTNER
LJUBLJANA 5 Dunajska cesta 1 b;XL
Ako se ne bojite čuti resnico,, potem dovolite, da vam jo jaz povem.
Gotova dejstva lz vaše preteklosti in bodočnosti, financijeine neprilike in druge zaupne zadeve vam odkrije astrologija, ta najstarejša zgodovinska veda. Vaše izglede v življenju o sreči v zakonu, vaše prijatelje in sovražnike, uspehe v vaših podjetjih ln špekulacijah, dedščine tn druga važna vprašanja vam za-more pojasniti velika veda astrologije. Dovolite mi. da vam svobodno prorokujem presenetljive dogodke, ki bodo spremenili vaš tek življenja in vam prinesli uspeh, srečo in napredovanje mesto obupa in zle usode, katera vam sedaj grozita. Vaše astrologično razlaganje bom spisal v priprostem jeziku in podrobno, vendar ne bo obsegalo več kot dve cele strani Sporočite brezpogojno svoj rojstni datum z imenom in aaslovom v razločni lastnoročni pisavi. Ako hočete, priložite 20 Din v bankovcih (nikak drobiž) za poštne in pisemske stroške. Naslovite svoje pismo na prof. Roxroy Dept. 3506 A. Em-mastraat 42 Den Haag (Holland). Pisemski porto Din 3. — Gospod prof. Roxroy ne razume jugoslovenskega jezika, zato obžaluje, da zamore odgovoriti samo v nemščini (oziroma francoščini ali angleščini, če je za-željeno).	12.611
flEtlHfl p
HATIRii
st prestopno leto 1982, ki ima 366 dni.
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki Je bil £e od naših pradedov najbolj upoštevan in je Še danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Praukl* oajd«* tm, tai Store* po trebaje rasi dan: Katoliški koledar t nebes lirni. »olncaim; luninimi vremenskimi is dnev aimi uamenji; — toinine tn lunine mrke; — taniae spremembe; poStne določbe u Jagoela vi jo; — Lestvice M kolke, u pobotmoe, kup ae pogodbe ia račune; — konzulate tujib dr žav v Ljubljani in Zagrebu; - vse »ejm« oa Kranjskem. Koroškem. Štajerskem. Prekmurj*. Medžimurj« in t Julijski Benečiji; — pregled » koncu brejosG iivine; — popi« vseb »ainib iomačih to tujib dogodkov t preteklem letu; tabele ta računanje obresti; — fivljenjepise važnih io odločilnih »eb s slikami; — oina aila predmetov ki jih rabi kmetoralee fa> žena v MSL — Cena 5 dinarjev.
»VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah ln se lahko naroči tudi pismeno pri založniku:
tiskarni L Blasnlka nasL d. d.
v Ljubljani	«17
Autotaksa 18848
Otmar Fornezzi
Sv. Lovrenc na Pohorja
sporoča, da stoji prt vsakem vlaku
na postaji ter računa za vožnjo do Puščave Dto 5.—, do Sv. Lovrenca (trga) Din 10.—. Prevzame tudi vsakovrstne vožnje s elegantnimi 7 sedežnimi Ta tra vozovi. Pri daljših progah za km Din 3.50 oziroma po dogovoru.
Se vsemu potujočemu občinstvu vljudno priporoča
Otmar Fornezzi
avto taksa Sv. Lovrenc na Pohorju.
*	v 'i ..-. ■
ZAHVALA
Prvi jugoslovanski kmetijski podporni zadrug proti škodam pri zivinorejL
Podpisani Sebenik Anton, se tem potom najiskreneje zahvaljujem za prejem zneska Din 2492.50, izplačanega ob priliki pogina gospodarske živine, ki je bila komaj en mesec zavarovana pri Prvi jugoslovanski: kmet. podporni zadrugi proti škodam pri živinoreji r. z. z o. z. v Ljubljani, Borštnikov trg 3/L
Dolžnost mi veleva, da vsakomur goraj omenjeno zadrugo, ki v redu ta vestno vrši svoje posle, naj topleje priporočam.
Z odličnim spoštovanjem 1287»	Sebenik Anton L r.
V Ljubljani, dne 12. oktobra 1931.
kekeiie, pari«, fotte, naravne In a itroien tUčeae, dobavlja ▼ vsaki množini
E. VAJDA, CAKOVEC
Telefon Številka 59, 4, 3, 60
JKoc osebnega vp iva
Danes najkoristnejša knj I ga l
t 10 dneh ae naučit« »ugerlrati, hipnotizirati Iti Uspeh garantiran. Prospekte poAlje »Ved* ki Znanost«, Celje Raaslagova ulica St S.	12643
TVORNICA ZRCAL, BRUSILNICA STEKLA
A. VRHOVEC, Ljubljana
Za Gradom št. 9 (na koncu Streliške ulice) Izdeluje vsakovrstna brušena to ne brušena zrcala to stekla, kakor tudi stekla za avtomobile. — Graviranje ln matiranje stekla.
Popravlja stara, pokvarjena zrcala. Delo solidno! 12558 Cene konkurenčne! Poceni in vendar najboljša je
Cvetlicama
tfCorsiGa
ima poleg svojega cvetličnega paviljona na Miklošičevi cesti, zraven hotela Union, telefon 2341, tudi lokal v palači Dunav, vhod lz Beethovnove ulice, telefon 2489. 12820
fiodo današnjega dneva
„H0BBY"
r. univerz, preparat ca pranje, SBSenje, sa higijeno In čistočo v hiši in povsod.
Tisoče zahvalnih priznanj In odlikovanj. Vsaka Skatljica ima obširno navodilo sa uporabo. Zahtevajte povsod! Glavno zastopstvo Beograd »HOBBT« A. R. Cara Uroša 19, telefon 23-0-13. 810
KURIVO:
PREMOG tn DRVA nudi po ktmkuiaučuH cenah Rudolf Velepič, trgovina a kurivom
Ljubljana VIL, Sv. Jerneja cesta Z&.
POZOR!	POZOR!
POPRAVLJANJE SNEŽNIH ČEVLJEV in GALOŠ
Ako hočete Imeti svoje SNEŽNE ČEVLJE in GALOŠE v vseh barvah temeljito popravljene, se obrnite na čevljarno
ALBIN ER2EN, 12529
Tavčarjeva ulica 4 (Sodna ulica)
875
VATA
sa odeje tn v tablah najboljša tn najcenej-•a. Zahtevajte vzorce tn cenik.
TOVARNA VATE Maribor, Dravska 15
snovrstne knjigoveAke potrebščine: platno, usnje, marmor papir, zlato, ao-kanee Itd. Vam nudim po najnižjih cenah
NA DEBELOI	VA DROBNO!
A. JANEŽIČ
LJUBLJANA, FLOR) ANSKA ULICA
Ni je duhovitosti, ki bi presegla Voltaire jevo ! — Zato berite
Kandida
Id ga Je prevel Oton Zupančič. — Tudi oprema je biser slovenske knjige.
Sortirano namizno sadje
po izbiri dobite v skladišču garaže hotela Miklič v Ljubljani Odprto od 2.—5. popoldne Razpošilja se po 25 kg naprej.
KARLOVSEK JANKO.
daa;e
več vagonov sortiranih namiznih jabolk in hrušk proda Karlovšek Janko, Šmar-jeta na Dolenjskem.
LUTZ—< PEČI
po Izdatno znlftanlh cenah stalno na zalogi
samo
lillN
m?*
•*"* t-- -;
S^Sv i
1
Ing. (jrasEeli
Ljubijana-Siška Beijaška ulica št- i
LASTNA UVAfiNA IN TOVARNA ZA »EMAJL« LUTZOVL PECI aa galvamčno ponikla-nje to izdelavo emaj-liranih predmetov kakor: hišne Številke občinske In oradne napise Itd. Sprejmejo se zastopniki!
Tel. 3252 Lotzove peči 243
Telefon 2059


Premog stiha drva
a s
Pozor, ženini in neveste!
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, spalne divane to fotelje nudi najceneje RUDOLF RADOVAN
tapetnih Mestni trg »t. 13. žima, morska trava, blago za modroce in prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 328
Prav mehk6 ta bres skrfrt M teh preprogah se sedfl
PREPROGE
VSEH VRST IN VELIKOSTI I
A. & E. SKABERNfi
LJUBLJANA
Svetovni sloves uživajo nalivna peresa Penkala tvornice d. d.
Penkala Transparente št. .........Din 160—	Penkala št 499 ..........Din 80—
Penkala št .............Din 120.-	„	Jnnior - Gold št 490 ........Dm 48.-
Zahtevajte tudi Vi samo „Penbala« zlata nalivna peresa!

Cene malim oglasom s
ženitve, dopisovanja, naznanila te* oglasi trgovskega reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda l.— Din. Pristojbina za iifro S.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če na) pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pru stoibine ie vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842 - Telefon Številka 2492. 3492
Zo cd|c9or
2 Din
mamicah
•Maslove mal!h oglasov
dobite tako/ po izidu lista v podružnicah , Jutra * 9 »Mariboru, 9 'Celju, v SKovem mestu, 9 ISrbovljah in na (Jesenicah, ki sprejemajo
tudi naročila na male oglase in inserate.
Edgar Rice Burroughs:
Tarzan, kralj džungle
Šiviljsko učen-
sprejmem v fin salon. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«.	46584-1
večletno prakso, sprejmem takoj v stalno službo Dopise na podruž. »Jutra« v Celju pod »Izurjena«.
46656J1
Služkinjo
samostojno, zmožno kuhanja in vseh hišnih poslov, sprejmem k dvema osebama. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46596-1
Trg. pomočnico
sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifr« »Poštena«.
46658-1
1.
Leta 1888 sta mladi lord Greystoke in njegova žena, s katero se je bil poročil pred tremi meseci, odplula iz Dovra v Afriko. Vlada ga je bila poslala, naj preišče okrutnosti, ki so se bile baje dogodile nad črnci v neki angleški koloniji na zahodni afriški obali. Lord Greystoke ni preiskave nikoli opravil, ker ni nikoli dosegel cilja svoje poti.
2.
Ko sta dospela v Freetovvn, sta se prekr-cala na »Fuvvaldo«, da bi ju ponesla dalje. A tu sta lord in lady Greystoke nenadoma tako skrivnostno izginila, da ni ostalo po njiju ne duha ne sluha, čez dva meseca je jelo šest angleških bojnih ladij križariti po vsem južnem Atlantiku, a nobena n" našla niti najmanjšega sledu o izginuli dvojici.
Tole se je bilo zgodilo: Ko je kopnina izginila izpred oči, je ka pitan »Fuwalde« s strahovitim udarcem pobil starega mornarja, ki mu je bil po nesreči podstavil nogo. Ta kapitanova surovost je razjarila mornarjevega tovariša črnega Miho, ki je zgrabil kapitana in ga podrl na kolena. To je pomenilo upor. Kapitan v svoji besnosti je po bliskovito izdrl iz žepa samokres in ustrelil.
»

Šiviljo
Krepkega vajenca
za pilarsko obrt iščem. — Hrana in stanovanje v hiši. Ivan Figar, pilarski mojster, Ljubljana, Voš-njakova 6.	46713-1
Krojaškega vajenca
pridnega, poštenih staršev, sprejme takoj Matija Remška-r, krojač, Log 20, p. Brezovica pri Ljubljani.
46709-1
Trg. pomočnika
mešane stroke, mlajšega, dobro iizve-žbanega, sprejme večja trgovina na deželi. Prednost imajo »Siki so s« izučili na deželi v večji mešani trgovini. Lastnoročno pisane ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober prodajalec«.	46669-1
Dekle
vajeno vseh hišnih del in kuhe, ki je služila v boljših hišah na deželi, sprejmem takoj za Ljubljano. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Dobra služba«.	46616-1
Vajenko, frizerko
ob popolni oskrbi is stroge v strogo hišo sprejme Janko Meznarič, brivec, Jesenice. Mesto samo za jridne. Po možnosti s sliko.	46680-1
Kurjač
centralne kurjave, ki jo pa tudi izprašan elek-tromonter tn ključavničar, dobi službo. Ponudbe z vsemi potrebnimi izpričevali je vložiti pod šifro »Kurjač« do 28. t. m. na oglasni odelek »Jutra«.
46746
Trgov, učenko
z meščansko šolo ali slič-no, ne starejšo od 15 let, iz hiše poštenih staršev, dobro računarico, sprejmem v letoviškem kraju na Gorenjskem v trgovino mešanega blaga. Stanovanje in hrano učenka nima v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46685-6
Vajenca
sprejmem v špecerijsko trgovino v Ljubljani. — Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Št. 2-22« 46762-1
Pekov, vajenca
sprejme z vso oskrbo v hiši Anton Smrekar, Mokronog.	46664-1
Gospodinja
zdrava in poštena, dobi službo pri upokojencu. — Ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod značko »Dobra in pridna gospodinja«.
466S8-1
Pek. vajenca
poštenih staršev, z vso oskrbo v hiši sprejme Val. Brežan, pek v Mojstrani.
46542-1
Perfektno sobarico
za na deželo, ne za Ljubljano,« iščem za gospodinjstvo v nemški rodbini. Nastop takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
46684-1
Kroj. pomočnika
dobro izurjenega v malem delu. sprejme takoj Rudolf V i d i c, krojač, Lesce pri Bledu.	46480-1
Trg. pomočnika
izučenega v trgovini meša nega blaga, spretnega v prodaji manufakture, vojaščine prostega, z znanjem nemščine, ne pod 23 let ■starega sprejme v stalno službo Josip Krivec, trgovec, Krško ob Savi.
46337-1
Prodajalca (ko)
dobro izvežbanega iščem za delikatesno trgovino. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Za Ljubljano«.	46512-1
Učenko
staro nad 16 let, sprejmem takoj v špecijalno trgovi no s čevlji v Ljubljani Pismene ponudbe po-d šifro »Prikupljiva« na oglas, oddelek »Jutra«. " 46130-1
Kuharico '
staro okrog 30 let, ki bi opravljala tudi vsa hišna dela. iščem k boljši družini. Nastop službe in plača po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
46401-1
Lord Greystoke je udaril kapitana po roki in rešil črnemu Mihi življenje. S tem je bil skovan prvi člen verige čudovitih okolščin, ki so pripravile tedaj še nerojenemu bitju usodo, kakršne ni imel dotlej še nihče v vsej zgodsvini človeštva.
Med moštvom »Fuvvalde« je začelo vreti. Pripravljal se je upor.
Vajenca
zdravega in poštenega, predpisano šolsko iz obraz bo, stanujočega pri star ših, sprejme takoj trgovi .na špec-eriie in meš. bi a ga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Za nesljiv«.	46702-1
Knjigovodjo
moško . ali žensko moč perfektno v bilaneiranju izvežbano tudi v drugih pisarniških poslih, išče tr ?ovsko podietje za takoj Služba je sicer provizorič na, pri dobri kvalifikaciji eventuelno stalna. Ponud be na oglasni oddelek »Jutra« pod »Knjigovod stvto«.	46706-1
Trgov, učenko
sprejmem v trgovino mešanim blagom na deže li._ Prvi pogoj poštenost pridnost, zmožnost račun stva ter prikupljiva zuna njost. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštenost«. 46668-1
Kroi. pomočnika
samo za veliko boljše delo sprejme takoj Anton Medvešek, krojač, Trbovlje.	46676-1
Boljšo gospodinjo
sprejme samski gospod. — Ponudbe pod »Izven Ljubljani« na oglasni oddelek »Jutra«.	46671-1
Kuharica
za vež ljudi dobi službo takoj v mestu na deželi. Ponudbe pod »Vodovod v kuhinji« na oglasni oddelek »Jutra«.	46665-1
2 ključ, pomočnika
intelig., zdrava, neoženje-na in vojaščine prosta, z dobro kvalifikacijo, kot pomočnika k papirnim strojem v moji papirnici na Kolioe-yem sprejmem. Interesent-je, ki imajo veselje do papirne stroke, naj stavijo ponudbe s prepisi spričeval in navedbo šolske izobrazbe na firmo J. Bonač sin, Ljubljana, Čopova 16.
46723-1
Mizar, vajenca
krepkega in poštenih star. šev, z oskrbo pri mojstru sprejme Avgust C e r n e v Zg. giški 122. 46532-1
Natakarico
pošteno in pridno, zmožno kavcije ter vajeno tudi hi|nih del, sprejmem v gostilno in trafiko. Kristina Rotar, gostilna. Retje 100. Trbovlje I.	46537-1
Natakarica
pridna, poštena, zanesljiva in zmožna vseh gostilničar-skih del, ki govori slov. in nemško, ter ima dobra spričevala, dobi takoj službo. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«.	46438-1
Aranžerja
izložbenih oken išče I. Kette, modna trgovina za moške, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3. 46464-1
Šivilje
za moško perilo sprejme I. Kette, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3. 46463-1
Zgovorno damo
z dobrim nastopom, vajeno občevanja s strankami — iščemo proti fiksni plači
za poset privatnih strank, le v svrho priporočanja za v3ako boljše gospodinjstvo neobhodno potrebnega pred meta. Ponudbe pod značko »Uspešna akviziterka« na oglasni oddelek »Jutra«.
46271-1
Vajenca
zdravega in čvrstega, za veletrgovino železnine, proti polni oskrbi iščem za Celje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Veleželeznina 303«.
46338-1
Kroj. vajenca
sprejme takoj A. Bele. Vižmarje št. 60 — St. Vid nad Ljubljano. 46356-1
Pek. vajenca
z vso oskrbo v hiši sprej me pekarna Noč, Siovensk Javornik.	46326-1
Klepar, vajenca
sprejme Fran Gradišnik kleparski mojster in -vodovodni instalater. Ljubljana. Stari trg št. lla. Hrana in stanovanje lahko tudi v hiši.
46850-1
V »Slovencu« od 15. t. m. je bil objavljen nad drugimi oglasi trostolpni oglas z naslovom »67 proti 3« z naslednjo vsebino :
Ker ste nas povabili, da ponovimo ▼ >Slovencu« naš oglas »Kovačija« i® . . ., Vam sporočamo, da je bil isti že objavljen v Slovencu 27. sept. ter beležimo sledeči
uspeh. _ Na »Slovencev« oglas smo dobili
pismenih in ustmenih odjav 67, na .....
pa 3. — Za ponovitev seveda nimamo več vzroka, pač pa izvajamo za prihodnje priložnosti iz ovega uspeha posledice. (Ime tvrdke na razpolago v upravi.)
Kdor je to bral, si je pike v tem tekstn gotovo razložil za »Jutro«. S tem je podan primer podcenjevanja uspehov naših malih oglasov. Lahko bi se to pripisalo nevednosti ali veliki za-nikernosti, ni pa seveda izključena tudi nečedna konkurenca. Sicer pa si lahko vsak sam napravi svojo sodbo o poteku zadeve in o uspehih oglasov iz naslednjih izjav.
Izjava.
Moj brat Josip Tiefengruber, kovač in posestnik v Grajeni 25 pri Vurbergu je priobčil v »Slovencu« in v »Jutru« oglas, s katerim ponuja svojo kovačijo in posestvo v najem oz. v prodajo. Na kancu oglasa je pristavil, da daje vsa pojasnila tvrdka »Jugopaket« v Mariboru, Meljska cesta 29. Lastnik te tvrdke sem jaz. podpisani Karel Tie-fengruber. Podpisani s srn bil mnenja, da je moj brat naročil oglas samo v »Slovenca«. Šele potem, ko me je »Slovenec« pismeno povabil, da naj naročim oglas, ki je izšel v »Jutru«, tudi v »Slovenca« (ne razumem, kako je mogla uprava »Slovenca« izstriči oglas: kovačija iz »Jutra« in mi ga poslati z vabilom, da naa oglas priobčim tudi v »Slovencu«, ko j3 bil oglas vendar pri-občen na isti dan tudi v »Slovencu«), sem zvedel, da je moj brat naročil oglas tudi v »Jutro«. Preden sem to zvedel, je preteklo nekaj dni in so prihajale pismene ponudbe in vprašanja, mnogo pa j3 prišlo interesentov osebno povpraševat. Bil sem torej mnenja, da je ves ta uspeh pripisati oglasu v »Slovencu«, zato sem na dopis, v katerem me je »Slovenec« vabil, da naj oglas ponovim, sporočil »Slovencu« v dobri veri, da poročam resnico, sledeče: _
»Ker ste nas povabili, da ponovimo v »Slovencu« naš oglas »Kovačija« iz »Jutra«, Vam sporočamo, da je bil isti objavljen že v »Slovencu« 27. septembra ter beležimo sledeči uspeh: na »Slovencev« oglas smo dobili pismenih in ustmenih odjav 67, na »Jutro« pa 3, za ponovitev seveda nimamo več vzroka, pač pa izvajamo za prihodnje priložnosti iz ovega uspeha posledice. »Jugopaket«, Kari Tiefengruber, Maribor.«
To moje pismo je »Slovenec« izkoristil v reklamne svrhe in ga priobčil pod naslovom: 67 proti 3, tako, da so čitatelji »Slovenca« bili uverjeni, da je prišlo na oglas v »Slovencu« skupno 67 pismenih in ustmenih ponudb, dočim na oglas v »Jutru« samo 3 ponudbe. Šele sedaj, ko vem, da je bil oglas istočasno objavljen v »Jutru« in v »Slovencu« vidim vso neresničrost mojih navedb in s 3 zavedam, da sem nehote storil »Jutru« in njegovim uspešnim oglasom ve-. liko krivico, ki jo s tem preklicujem. Resnica pa je sledeča:
Na oglas v »Slovencu« nisem prejel niti ene pismene ponudbe, ki bi se sklicevala na »Slovenca«, ali vprašanja, niti se ni eden onih, ki so se osebnof in-teresirali za kovačijo skliceval na oglas v »Slovencu«, dočim sem prejel vsega skupaj tri pismene ponudbe in v vsaki teh ponudb se interesent sklicuje na oglas v »Jutru«, s čimer je uspeh »Jutro vega« oglasa dokazan. Nasprotno je tedaj resnica, da nimam nobenih dokazov za eventuelne uspehe, ki jih je morda dosegel oglas v »Slovencu«.
Upravništvo »Jutra« najvljudneje prosim, da oprosti mojemu nehote neresnično podanemu poročilu in se mu na tem mestu najvljudneje zahvaljujem, da ie odstopilo od tožbe.
Da ne bo trpel splošsn ugled, ki ga uživajo »Jutrovi« oglasi v vseh krogih, se zavežem priobčiti primerno izjavo tudi v »Slovencu«.
VMariboru, dne 16. oktobra 1931.
Karol Tiefengruber
Sodarja
veččega izdelave sodov H cepane borovine po vzorcu za transporte, sprejme Ri-bogojstvo B u r d a, Ban ja Luka.	46538-1
Mizar, vajenca
z vso oskrbo sprejme mizarstvo Ivan Boje, Zg. Šiška 93, Ljubljana VII.	46844-1
Raznašalko
sprejme cvetličarna Bajt, Šelenburg»va 6. 46816-1
Odvetniški (a)
uradnik (ca)
le fenrjen (a) dobi službo v Kranju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Natančni pogoji«. 39918-1
Gospodično
prr« pisarniško moč — iščem »a vsa pisarniška dela. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Banka« 46803-1
Mlad šofer alf trg. pomočnik
pošten, zmožen 7—14.000 Din kavcije, dobi službo — ali se sprejme kot solastnik avtomobila, če ima veselje do potovanja z avtomobilom po okolici Ljubljane. Plača po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dogovor«.
46576-H
Učenkam pletiljam
brezplačen pouk, če si nabavijo pri nas pletilni stroj »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25/L 42000-1
Modist učenko
sprejmem takoj. Naslov pove ogL odd. »Jutra«.
46834-1
Mizarski mojster
išče primerno zaposlenje — vsaj za nekaj časa. Naslov pošljite na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sem brez delavnice«.	46592-3
Trgovski potnik
ki že obiskuje trgovce v provinci in ki želi še postranski zaslužek, se sprejme kot zastopnik domačega ind. podjetja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Eterna«.	46410-3
Specijal. krznarstvo
prevzema fazoniranje in popravila plaščev ter vsa v to stroko spadajoča dela A. Lukšič, Wolfova l/D.
46461-3
100 Din dnevno
zaslužite pri privatnih strankah. — Marmorna industrija, Komenskega ulica št. 17.	44391-3
Žalostnim časom primerno dam vse na obroke:
jedilni pribor
namizne prte in vse gospodinjske predmete. Moške obleke po meri. Agente sprejmemo proti takojšnjemu plačilu Shapira, Dunajska cesta št. 36.	46815-3
Potniku
solidnemu, oblačilne »trote ki obiskuje privatne stranke, nudim brezkonkurenčen postranski zaslužek. Priiave na oglas, oddelek Jutra pod »Prednost s kavcijo«.
46801-3
Postrežnico
vajeno snaženja par-ketov sprejmem za 3-krat v tednu dopoldne. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	46830-1
Modist učenko
sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
46851-1
Pletiljo
dobi« izurjeno v fedeJavi telovnikov sprejmem^m v Siški, Aljaževa cesta 1'1.
46871-1
Kroj. pomočnika
boljšega, sprejmem za stalna velika dela. Stanovanje in hrana v hiši. Ivan Stupica, krojaški mojster, Dob pri Domžalah.	46877-1
Vajenca
za taijigoveško obrt sprejmem. Naslov pove podružnica »Jutra« v Trbovljah.
46898-1
Vajenko
za (Jamsko krojaštvo sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46922-1
Pletiljo
za »ntarzijski stroj, povsem izurjeno moč. sprejmem takoj. Ponudbe na naslov: I. Pavliček, Zagreb, Doma-gojeva 8.
46913-1
Vajenca
za kavarno in restavra cijo sprejmem. Ponudbe pod »Velika kavarna«, na podr. »Jutra«, Maribor.	46903-1
Služkinjo
prav pošteno, ubogljivo, zdravo In pridno, pripravno za pospravljanje finih sob, katera zna kuhati vsaj dobro meščansko hrano, prati in likati malo perila, sprejmem k družini 6 oseb. Starost 25 do 35 let. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	46909-1
Čevljar, pomočnika
izvežbanega v štepanju, sprejme takoj v stalno delo in vso oskrbo A. čater, čevljarstvo, Brežice ob Savi. 46932-1
Trg. pomočnico
iščem za na deželo v trgovino z meš. blagom, dobro, zanesljivo in nekoliko samostojnosti zmožno. — Istotam se sprejme učenko, pridno in pošteno, dobrih staršev. Vstop s 15. novembrom t. 1. Ponudbe na podr. »Jutra«, Cel le« pod »1000«. 46907-1
Prodajalka
začetnica, steklo-porce-lanske, galanterijske ali .-.i^šane stroke s parol-nlm znanjem nemščine, se takoi spre i m?. Pismene ponudbe s prepi si spričeval sprejme ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Porcelan«, 46965-1
500 Din tedensko
plačamo osebam, ki imajo mnogo poznanstva! Pers-sons, Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovori	257
Odeje
izdelovanje, popravila, cufanje vate in volne. Rožna ulica 19.
46924-3
Prodajalka
išče službo v trgovini mešanega blaga. Naslov pove podružnica »Jutra« v Mariboru.	46651-2
Vsa mizarska dela
pridem poceni izvršit na dom, če pošljete naslov ra oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mizar z orodjem«.
46593-2
Kot gospodinja
k orožnikom ali k majhni družini bi šla 50 let stara gospa. Najraje gre na deželo. J. Vetternik, Maribor, Kacijanerjeva ul. 17.
46648-2
Ekonom
neomenjen, vešč vseh	panog kmetijstva, išče	primerno mesto. Dopise	pod »Ekonom« na oglasni	oddelek »Jutra«.	2
Perfekten knjigo-vodja-bilancist
z dolgoletno prakso v denarnih zavodih, industr. in trgovskih podj-etjih išče službo kjerkoli. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bilancist«.
46738-2
Šofer
vešč vseh popravil, trezen in zanesljiv, samski, vojaščine prost, išče nameščenja h kakršnemkoli avtomobilu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »šofer«.	46740-2
Intelig. gospodična
srednjih let, lepe zunanjosti, išče mesto kot samostojna gospodinja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vestna moč«.
46744-2
Avtobusni
sprevodnik
kavcije zmožen, želi premeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesten in pošten«.
46750-2
Kovaški pomočnik
vaj-en vseh del, išče službo za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober delavec«.'	46767-3
Boljša varuhinja
srednje starosta, z večletnimi spričevali, z znanjem slovenskega in nemškega jezika, išče mesto k otrokom in v pomoč gospodinji — kamorkoli. Sprejme tudi mesto postrežnice in dru-žabnice pri starejši, bolni ali slaboumni osebi. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro VVestna in skrbna«.	46775-2
Trgov, pomočnik
vešč trgovin« z mešanim blagom išče nameščenja. Zmožen garancije, gre tudi kot skladiščnik aH inkasant. Ponudbe pod šifro »Garancija 50.000« na ogl. oddelek »Jutra«. 46637-2
Deklica
marljiva in pošten*, m
želi izučiti mod is ta rije —■ kjer bi po možnosti imel* tudi hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	46373-2
Dobra šivilja
za perilo, obleke in plašče želi zaposlenje. Naslov v ogteneia oddelkn »Jutra«.
46452-2
Mlad deček
T7—48 let star, išče mesta kot kuharski uče-nec. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« i>od »Ubogljivost«.
46683-2
Slaščičar, pomočnik
star 22 let, priden in pošten, išče službe. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mes-tu, pod šifro »Zmožen«.	46701-3
Za mehanika
bi se šel rad učit krepak in dobro vzgojen 151etni fant. Dopise na naslov: Keglovič Vekoslav, Fraj-hajm, pošta Ruše. 46339-2
Trgovski pomočnik
dobro izurjen v špecerijski, manufaktnrni in galanterij. stroki, išče službo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poštenjak«.
46483-2
Brivski pomočnik
vešč moške in ženske stroke (Bubistutzer). išče službo s 1. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	46454-3
Strojnik
izučen ključavničar, veš6 popravil, sedaj zaposlen T večjem obratu, vajen parnih strojev in turbin, išče službo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izprašan«. 46536-S
Blagajničarka
išče službo event. gre kot prodajalka ali plačilna natakarica. Ima malo maturo in dobro izpričevalo. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Blagajničarka«.	4674S-2
Strojnik
s prakso na parnih žagah, zmožen vseh popravil pri polnojarmenikih, tudi ve-necijank, vešč brušenja žag in napeljave elektrike, želi službe. Ponudbe pod »Imam dobra spričevala« na oglasni oddelek »Jutra«.	46749-2
Učiteljica
v neposredni bližini večjega mesta bi menjala s službenim mestom tovariši-ce(-a)- v večjem kraju na Gorenjskem ali Dolenjskem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Savinja«,	46682-2
Uradnica
z dolgoletno pisarn, praks« perfektna strojepiska, zmožna knjigovodstva in jezikov, prosi nameščenje v odvetniški ali notarski pisarni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožna in pridna«
45534-2
Samostoj. kuharica
vajena gospodinjstva, išče =lužbe k boljši večji družini. Gre tudi izven Ljubljane. Sprejme s 1. nov. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	46715-3
Priporočam se
za pospravljanje sob v pisarni ali stanovanju. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena in marljiva«.
46716-2
Elektromehanik
ki je služil pri zrako-plovni četi, vojaščine prost verziran v vseh na strok® se nanašajočih poslih, tudi avto luči, išče mesta. Hugo Zenz, Koroščeva 2, Maribor.	46655-2
Natakarica
mlada. dobro izvežhana, išče službo za 1. november v boljši dobro idoči gostilni. Cenj. ponudbe "na F.ma Koren, Predtrg-Pa-dovljica.	46673-3
Sobarica
perfektna. išče mesto p^ fini rodbini. Ponudbe pod šifro »Zanesljiva« na podr. »Jutra« Jesenice. 46678-2
Prikrojevalec
dobro izurjen v finem moškem in damskem delu po meri, kakor v konfekciji, ifcli nremeniti službo. Cenj. oonudbe na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod '.načko »Dela zmožen«.
46524-3

4,00©.©©© i® ▼ »bi pisalnih strojev
ker je neprekosljiv v trpežnosti, zato tudi najcenejši
17763
Zaloga s
LU©¥. BAM^A, §elenbnr^OTa ulica štev. €» - Telefon štev. 39-SO
II
Diplom, tehnik
2 večletno prakso 155« službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46662-2
Vezalka vencev
pridna in poštena, išče zaposlen je. Pismene ponudbe :na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vezalka«. 46392-2
1000 Din plačam
takoj tistemu, ki mi preskrbi službo knjigovodje ali pisarniškega uradnika. Zmožen tem vseh pisarniških poslov. Ponudbe pod »Prima reference« na ogl. oddelek »Jutra«. 46395-2
Prodajalka
delikateae in mlekarne — Seli kjerkoli službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod" »Delikatesa«.
46456-2
Službo sobarice
fičem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Letna spričevala — dobra tvriporDČila«.	46347-2
Kuhinjo sem vodila
■za dnevno 2—300 gostov pn hotelih v Dalmaciji in ma Bledu zdaj že 5 let. — ^.nlim nam^ščenja! Prevzp-bi tndi hotel v najem ik-">t družabnica in hotelska gospodinja. Kavcije sem irmožna. — Pišite na orlss. oddelek »Jntra-; T>od ><5t. 4750«.	45560-2
Žagovodja
energičen in pošten, verzi-rin v vseh panogah lesne rtrok«, kakor tndi v pisarniških delih, z dolgoletno praks % išče primerno službo. Nastopi takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe pod *2asrovodia« na oglas, oddelek . »Jutra«. 46578-2
Dober lovec
fn strelec, išče službo oskrb-iika. Zmožen je kmetijstva in siičnega. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lovec«.
46621-2
Radio
Stiriocvm, z 2 akumulatorji in slušalkami proda ;ili zamenja za šivalni stroj Iran Koprive«, Vel. Lašče 46240-9
Strojnik
meetjsillziran za parne 1n električne stroje, z dolgo prakso v velepodjetiih, išče r>rimerno mesto. Ponudbe Tia oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Najboljša spričevala,, prvovrstne referente«.	46249-2
Zobotehnik
rsran-.irano prvovrsten — išče službo. Ponudbe pod »Nastopim takoj« na ogl. oddelek »Jutra«. 46573-2
Pisarniška moč
starejša, zmožna vseh pisarniških del. strojepisja, perfektno slovenske, srbohrvaške, nemške in italijanska korespondence, samostojnega knjigovodstva, Jiilanee in kalkulacije, želi e premeniti mesto s 1. decembrom ali 1. januarjem. Cenjeie ponudbe pod šifro »Marljivost - natančnost« na oglasni oddelek »Jutra«.
46467-2
Šivilja
ra obleke in plašče. Gre na dom šivat. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
46787-2
Šofer
mlad, samski, vojaščine prost, išče službo k • sebuemu aU tovornemu avtomobilu. Grem
tudi kot spremljevalec avtobusa ali kot pomoč, kot sluga, tekač, pomoč v skladišču lahko takoj. — Vajen sem tudi vseh mizarskih ln drugih strojev lesne Industrije. Sprejmem vsako službo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Mlad šofer«.
46789-2
Službo
v pisarni ali skladišču 11 če Inteligenten mladenič. Gre tudi na deželo. Ponudbe pod »Na deželo« na ogl. oddelek »Jutra«.	46895-2
Pridno dekle
z dolgoletnimi spričevali, učila se je tudi 6 mesecev kuhati, išče službo k boljši majhni družini, gre tudi na deželo. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Pridna 258.«	46828-2
3 parket, stanovanja
dvo- in enosobna, z vsemi pritiklinami in vodovodom v hiši oddam v novi hiši. Poizve se na Dunajski cesti štev. 141, desno pred »Urban-čkom«.	46050-2
Dekle
ki zna šivati moško ln žensko perilo, Išče službo ali gre za sobarlco-začetnico, tudi izven Ljubljane. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 46837-2
Krojač
z lastnim strojem Seli trajno mesto v Ljubljani. Gre tudi za hišnika, sobarja ali slugo. Ponudbe pod šifro »Grem tudi na dom« na ogl. odd. »Jutra«. 46839-2
Kuharica
solidna, poštena ln v svoji stroki kar najboljše izvežbana, želi službe pri kakem gospodu ali boljši družini. Ponudbe pod šifro »Poštena 333« na ogl. oddelek »Jutra«. 46866-2
Mizarski pomočnik
mlad, vajen vsega pohištvenega in stavbnega dela, prosi za mesto. Franc Valenčak, Oplotnica pri Konjicah.	46896-2
Kot sobarica
ali pomoč v gospodinjstvu iščem mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
46899-2
Brivska pomočnica
vešča damske in moške stroke, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
46916-2
Mlad trg. pomočnik
špecerist, gre brezplačno — samo za hrano in stanovanje — v trgovino mešanega blaga na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Predstavi se osebno«. 46938-2
Prodajalka
galanterijske in manu-fakturne stroke, stara 18 let. vajena tudi gospodinjstva, prosi za mesto. Lahko posije sliko. Hedvika Valenčak, Sv. Urh 8S, Trbovlje I.
46897-2
Kuharica
perfektna, hotelska, Išče enake službe ali v boljši restavraciji. Nastopi takoj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
46905-2
Mlada gospa
izvežbana v trgovskih strokah, absolutno zanesljiva moč, išče mesta kot blagajničarka, prodajalka ali pa kon-toristinja. Na zahtevo položi primerno kavcijo. Cenj. ponudbe prosi pod šifro »Hvaležna moč« na ogl. odd. »Jutra«.	46929-2
lSIeten iant
brez staršev, ki je dovršil 3 razrede meščanske šole, išče namešče-nja kot vajenec trgov!--ne mešanega blaga. Ponudbe pod »Veselje do trge.ine« na oglas. •_c'd. »Jutra«, Maribor.
45954-2
Krojaški pomočnik
dobro izurjen v damskem in moškem krojaštvu, želi premeniti službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
46967-2
Camernikova šoferska šola
Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo Auto) telefon 2236 Prva oblast, koncesijooirsoa Prospekt 15 sastonj — p; šite ponjl	251
Klavir — nemščina
Sprejmem še enega učenca ali učenko — tudi začetnika, v temeljni pouk. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Učiteljica«.
46475-4
Akademik-filozof
izurjen inštruktor, želi poučevati latinščino in nemščino ter pomagati pri srednješolskem študiju. — Ponudbe pod šifro »Napredek zagotovljen« na oglasni oddelek »Jutra«.
46690-4
Angleško, francosko italijansko, nemško
poučuje diplom. Svicarka Pavla Kovač, Miklošičeva cesta 22/IU.	46569-4
Italijansko konver-zacijo in pouk
po Din 12.— na uro nudi izobražena gospa. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	46756-4
Akademik poučuje
nemščino in instruira vse srednješolske predmete. — Dogovori vsak popoldan med % 2. in 3. uro. Novak Krakovski nasip štev. 26/1 46282-4
Koncesionirana
ŠOFERSKA ŠOLA
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije.
43647-4
Nemško
konverzacij0 in pouk nudi
izobražena gospa po Din 12 ra uro. Poljanska cesta št 13/n, lov o. 46604-4
Brezplačno
proti kosilu poučuje maturant nižješolca vse predmete, čotar, Tržaška 24, Merhar. 46822-4
Mladenič
vojaščine prost, star 27 let prosi podjetja kakršnokoli zaposlenje. Za marljivost in poštenost jamči sorodnik v drž. službi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
46956-2
Klavir poučuje
gospodična n-a Sv. Petra nasipu št. 57/1. 40393/4
Šola za jezike
Gosposka ul. 4-1. Nemščina, angleščina, francoščina, Italijanščina, češčina; pouk posameznim osebam ali v tečajih za odrasle ln otoke. Informacije: 10.—12. in od 15,—20. ure (ob nedeljah: 9.—12.) 46785-4
Mesar, vajenca
iz poštene hiše sprejme v učenje Franc Bogataj, mesar, Zrelezniki. 46858-1
Kateri agilen potnik
prevzame kot sopredmet povsod potrebne množiri«ke predmete, v prodajo trgovcem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Petprocentna provizija«.
46778-5
Fiksum in provizijo
nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljub-iano in okolico te» vso iravsko banovino za ma aufakturno blago. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum
Motor s prikolico
v brezhibnem stanju znamke >Indian scaut« poceni prodam ali zamenjani za kakršen koli les. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Motor scaut«.
46692-10
»Peugeot«
5/12, v brezhibnem stanju prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 46310-10
Fiat avto 503
odprt, izvrstno ohranjen radi selitve ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45506-10
Dvotonski avto
znamke »Chevrolet« ln BSA motor, kolo s prikolico 780 ccm z električno razsvetljavo in Harley motor, kolo 350 ccm (Supersport) ugodno prodam vse v najboljšem in brezhibnem stanju. Pojasnila pri Golebiowskl, Ljubljana, Gosposvetska cesta 10.
46311-10
Dva težka voza
r. vprego in en lažji, ter
filter za vino
sistem »Zais« ugodno prodam. Poizve se v Murnovi ulici št. 6 — pri novi šišenski cerkvi.	46606-6
Pisalni stroj
trpežen »Underwood« ter
gramofon
z več ploščami prodam, ali zamenjam za špec. blago. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »Zamenjam«.
46474-6
Angleško sukno
v modnih vzorcih za dame in gospode nudim privatnikom direktno iz Anglije. Dobava tekom 20 dni — tudi na obroke! Stranko obiščem na domu. Spor-oči la na oglas, oddelek Jutra pod šifro »Anglo«. 46581-6
Lepa vhodna vrata
(vežna) dobro ohranjena poceni.proda Lajovic, Kamniška ulica 20. 4666S-6
Strojno oblanje
odda Andlovic, Komenskega ulica.	46893-6
Otroški voziček
eleganten, na peresih, naprodaj na Sv. Petra cesti št. 49, dvorišče. 46019-6
Starinske knjige
z bakrorezi, ln različne antikvitete se prodajo v agenturni ln komisijski trgovini. Igriška ulica št. 10.	46931-6
Oglejte si
najnovejšo modno trgovino »EKO«, palača »Vikto-ria«, pasaža. Najboljše blago, najnižje čeme.
46705-6
Zaboje
dobro ohranjene,' prodam. Poizve se v trgovini Bata: 46759-6
Štedilnik
za plin na prodaj. Grada-ška ul. 8.	46718-6
Samo 6000 Din
mali avto v voznem stanju, takse prost, prodam, ker nujno potrebujem denar. — Pojasnila daje »Rekord«. Aleksandrova' cesta štev. 8 46891-50
Fiat 503
prvovrstno ohranjen, nova pnevmatika, 2 rezervi.
Renault
takpi tvpa, ugodno naprodaj pri Renault zastopstvo, Cesta na Rožnik 19.	46934-10
Uradnik
28 leten, večletne prakse v Trstu, vešč Italijanščine, nemšč., francoščine, angleščine, zmožen vseh pisarniških del, sprejme vsako mesto z vsako plačo, čotar, Težaška cesta 24. 46942-2
Kdo
bi prlmogel starejši gdč. trg. Izobraženi, do samostojnega vodstva trgovine. Gre tudi kot prodajalka aH gospodinja k starejšemu gospodu samcu, tudi invalidu. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Za stalno«.	46958-2
Klavirski pouk
korekten in nemško kon-vorzacijo po nizki ceni — Pod Trančo 2/II, desno.
46945-4
Potnike
iščem za prodajo šivalnih strojev. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 46334-5
Renault
zastopstvo vam nudi tovorne ln osebne avtomobile vseh vrst, najnujnejše in najkulant-nejše. Ogled brezobve-zen. Renault - Service, Cesta na Rožnik 19.
46935-10
Kolesa
prodajam na odplačila. — Tovarna koles, Ljubljana, poštni predal 307. 229-11
Radio
štiricevni Telefunken, za direktni priključek, ki igra brez antene in zemlje, z zvočnikom Arcofon prodam za polovično ceno 4000 Din Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra« ali pri Radio Schi-ling, Kranj.	46543-9
Radio
radi odpotovanja naprodaj v Florijanski ulici št. 7/1. __46550-9
Radio
Bandfilter Super 6, z dy-namičnim zvočnikom, popolnoma nov, vse »valovne dolžine, okvirna antena, selektiven, močan, za 7000 Din proda g. Kara, Vič 86 — telefon 2633. 46620-9
Radio
štiricevni z zvočnikom za 700 w,n proda Sešik. Šiška Medvedova eesta štev. 38.
46869-0
2 stari verandi
z 21 okni proda Vincek, Celovška 42.	46624-6
Akvarij
z ribami prodam. Florjan-ska 10/11, Bi t ene. 46732-6
Za jesensko saditev
nudi v poljubni množini pritlična, eno- in dveletna sadna drevesa ter cepljene vrtnice v zanesljivih vrstah Matko Maretič, Ljubljana, GosposvetiijLa cesta št. 5.
45746-6
Peči za žagovino
najboljšega sistema in zelo trpežne razpošilja na osemdnevno poskušnjo tvornica R. Jakeij, Slovenjgradec.
. 45780-6
Otroški voziček
ponildjan, na peresih, dobro ohranjen, proda Ivan Kiorošin, GKnce, cesta X/3 46462-6
8 vinskih sodov
hrastovih, dobro ohranjenih od 5—18 hI, po 50 para liter poda Andrej Podboj, Ribnica, Dolenjsko.
49575-6
Orodje in tehnične potrebščina
iz ostale polovice konkurz. sklada, posamezno ali v skupinah poceni odprodaja dokler zaloga traja A. K o u t n y, Ljubljana VII, Medvedova 28, vsak delavnik dopoldne. Mesto gotovine ae prevzamejo tudi dobropisi bančnih in zasebnih nakazil na moj račun pri Ljubljanski mostni hranilnici.	46605-6
Otroški voziček
dobro ohranjen naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	46151-6
Potnike
za Ljubljano in okolico sprejmem za prodajo šivalnih strojev in koles. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«.	46478-5
\X„
■/ r^SfcV SJ*©
Otroški voziček
na pere-sih, za 350 Din naprodaj v Herbersteinovd ul. štev. 10, vila Vally — pri Stadionu.	46642-6
Električni generator
z vsemi pripadajočimi deli naprodaj za 15.000 Din. — Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod šifro »Din 15.000«.	46652-6
Prodam:
damsko piaaln-o mizo, Trimo (Altdeutsch), omaro, slike itd. Bitenc, Floriian-ska ulica 10/11. 46734-6 46734-6
2 dvojnih oken
S šipami 100/100, dobro ohranjeni, naprodaj. Mal-gajeva 9, Ljubljana VIT. > 46753-6
Hiša - kurnica
4% metrov dolga ograja z vratmi, vse za 300 Din naprodaj. Mestni trg 13,TI.
46768-6
Peč
trajno goTeča. za velike lokale, do 900 m» ogrevanja, malo rabljena, poceni naprodaj. Naslov v oulas. oddelkn »Jutra«. 46776-6
Filtrirni aparat
nov, za vimo ali žganje, proda ali zamenja Zgonc A., gostilna, Cerknica.
46493-6
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta 16, tel. 33-13
Premog in drva
prodaja Jezeršek, Vodmat.
200
Železen štedilnik
(miza) dobro ohranjen prodam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 46791-6
Puhasto perje
čisto, čojiano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din. čisto belo gosje kg po 130 Din hi tisti puh kg po 250 Din raz pošilja po pošt. povzetju L. BROZOVIC, ZAGREB Ilica 82.	22 6
Damske klobuke
iz klobučevine od 70 Din, v-elourje od 150 Din dalje si oglejte v salonu M. KIopčaT, Aleksandrova 4, pasaža.	46814-6
Mreže za postelje
izdeluje po najnižjih cenah ter sprejema vsa popravila Pavel Strgu-lec, Gosposvetska cesta 13 (Kolizej). 46892-6
Dekoracijski divan
še dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 46910-6
Belo posteljo
in belo emajliran umivalnik, oboje skoro novo, zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
46955-6
Špansko steno
mahagoni, umetno vezeno, tridelno, proda Eterna, Zaloška cesta 6. 46920-6
Nagrobne svetilfke
originalne, prosto stoječe dobite pri Rudolfu Matzele splošno ključavničarstvo — Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 45.	46963-6
Biljard Seiferd
za 2000 Din proda hotel Slon v Ljubljani. 46968-6
2 železni postelji
3 nočne omarice ln umivalnik prodam zaradi odpotovanja vse skupaj za 500 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 46940-6
Malinovega in bez-govega sukusa
(odcede) kupim vsako količino. Ponudbe pod »Bezeg« na oglasni oddelek »Jutra«.	46726-7
Recept
za Izdelavo čeveljne paste (globina) kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Recept«.	46853-7
Seal plašč
eleganten, naprodaj za Din 3500. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46585-13
Damski ženski plašč
temnozelen, za 300 Din naprodaj v Prulah, Sredina št. o.	46782-13
Zimske suknje
(plašče) ccle ostanke od metrov 2.60 do 2.85, fino češko blago, prejšnja cena 560 Din, sedaj cel ostanek za 265 Din dobite pri Commerce d. d., Ljubljana Tavčarjeva ulica — prvo nadstropje.	12843
Moško obleko
temnorjavo, popolnoma novo poceni prodam. Vprašati od 12. do pol 14. pri Gašperlč, Stari trg 15-H.	46821-13
Usnjat suknjič
skoraj nov zelo poceni prodam. Prijave na oglas, oddelek »Jutra« pod »Usnjat suknjič«.	46802-13
Vabimo Vas
obleclte se pri nas. Nogavice, srajce, kombine, obleke ln plašči in še predpasniki ln manu-faktura. Vse to prav po nizkih cenah v trgovini Marija Rogelj, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 26.	46849-13
Črn plišast plašč
kostum in obleko za visoko, vitko postavo, zelo dobro ohranjeno, poceni prodam. Tavčarjeva ulica 3, IV. nadstr.
46864-13
Skladišča
lepa rn prostorna — ter
vinske kleti
z vležno posodo oddam v najem. Poizve se na Celovški cesti 50. 46481-17
Trgovino
s steklom, porcelanom, barvami. lakiom etc. ugodno oddam v najem takoj ali po novem letu v majhnem mestu dravsk« banovine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa priložnost«. 46139-17
Hišo
vzamem v najem ! več let, v slučaju tudi kupim. Hiša mora biti ob železnici. Ponudbe poslati pod »Triglav« na ogl. odd. »Jutra«.
48863-17
Točilnico
in delikateso
dobro idočo, z lepim stanovanjem, v manjšem industrijskem mostu Slovenije oddam na račun kavcije zmožni osebi. Dopise pod »Takojšen prevzem« na podružnico »Jutra« v Celju.
46949-17
Delavnico
skladišče in pisanno vzamem takoj v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Delavnica«.
46941-17
Velik vrt in sobo
oddam v najem. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »V-rt v mestu« 46614-17
Tehtnico
do 200 kg, pločevinasto firmsko tablo 60X100 cm, ročni voziček, štirikolesni, in tricikelj kupim. Ponudbe pod »Tehtnica« na ogl. oddelek »Jutra«. 46727-7
Kompresor
7 atmosfer kupim. Ponudbe na Publici-tas, Zagr-eb, Ilica 9, pod br. 28.495.
46703-7
»Express «
samovar za kavo kupimo takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kava 777«.	46394-7
Okna
dvodelna in trodelna, z gornjo svetlobo — in
vrata za sobe
rabljene, a še dobro ohranjene kupim. Ponudbe z navedbo mere in cene pod šifro »Okna in vrata« na oglasni oddelek »Jutra«.
46450-7
Blagajno
št. 1 ali 2, v dobrem stanju kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra blagajna 390«.
46393-7
Valjčni mlin in žago
oddam v najeim po dogovoru. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Dober promet«.
46653-17
Gostilniško pravico
osebno neomejeno, oddam Grem tudi kot družabnica ali podobno. Ponndbe pod šifro »neomejena« na ogl. oddelek »Jutra«. 4675547
Pekarijo
dobro idočo, v lepem industrijskem trgu oddam v najem vsled selitve v lastno hišo. Ponudbe pod šifro oddelek »Jutra« Ljubljana pod »Dobra eksistenca«.
46686-17
Trgovski lokal
Družabnika
kot solastnika sprejme večja industrija. Sodelovanje pri vodstvu tovarne zaželjeno. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod šifro »Din 500.000«.	46654-16
Kapital
do 900.000 Din s sodelujočim družabnikom(-co) ali brez potrebujem za ustanovitev brezkonkurenčne-ga podjetja, katerega strokovnjak sem prvi v Ljubljani. Ponudbe pod »Amerikanizacija na oglas, oddelek »Jutra«. 46704-16
Kdor želi
vložiti 200.000 Din kapitala _ v rentabilno podjetje, naj blagovoli prsati ponudbo na podružnico Jutra v Celju pod značko »Rentabilnost 30«. 46430-16
Denar
za zidavo, prezidav« fn adaptacijo posodim proti primerni garanciji — za Ljubllano. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Varno«.
46536-16
Družabnika
iščem za zelo dobičkonosno, novo industrijsko podjetje v Jugoslaviji — brez konkurence. Potreben kapital 1,000.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
46533-16
Družabnika
odn. solastnika s primernim kapitalom sprejme
Družabnika (co)
lahko starejši s primernim kapitalom iščem za novo dobičkanosno podjetje, še ne v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Novo«.
46950-16
Vilo v Mariboru
enodružinsko, s 5 sobami prodam. Ponudbe na podružnico ».Jutra« v Mariboru pod šifro »200.000«.
46647-20
Krasno posestvo
arondirano, 8 oralov, enonadstropna hiša, 25 minut od Ptuja takoj prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	46646-20
Moderno vilo
lepo, s 5—7 sobami za 1 družino iščem za takoj v najem. Ponudbe naj se pošlje na oglasni oddelek »Jutra« pod »Moderna vi-k«._ 46739-20
Enodružinsko hišo
na deželi, po možnosti za nekaj let davka prosto, s 4 sobami in vsem komfortom kupim. Pismene ponudbe z navedbo cene neposredno od prodajalca je poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Nur Slovenien«.	463S4-20
Posestvo
z S hišama in vsemi gospodarskimi poslopji, na glavnem prostoru pri kolodvoru proda Merkl, Maribor, Mlinska udi-ca štev. 1 46327-20
Kdor
hoče dobro naložiti denar, naj kupi hišo, ki je naprodaj v Savinjski dolini — primerna za penaij-oaista in vsako obrt. Cena 60.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46399-20
Vinograd, posestvo
v Brebrovnikn pri Ljutomeru in vinogradno posestvo v Zg. Gaberniku pri Rog. Slatini ugodno naprodaj. -— Pojasnila daje dr. A. Sal-berger, odvetnik r Ljutomeru.	46539-20
Stanovanjska hiša
s trgovskim lokalom, 3 stanovanji v večjem trg-u Notranjske, tik Čara« cerkve, pripravna zlasti za obrtnike ali upokojence, naprodaj. Elektrika, vodovod vpeljan. Cena 120.000 Din, potrebno okrog Din 40.000. tudd v hranilnih vlogah. Ponudbe pod »10% donos« na oglasni oddelek »Jutra«.	46722-20
Izredna prilika
Zelo rentabilen rudnik * dravski ban-oviui, radi rasni er ugodse naprodaj P mene penudbe na ogi^ni" oddelek »Jutra« pod šifro »Rudnik«.	46409-30
Stavbna parcela
naprodaj v l :nhartovi oiieL. pri Dunajski cesti. Poizve 'a v ojilas. oddelkn Jutra.
46855-30-
Veliko zemljišče
meri približno 9000 kvadratnih metrov in hiša, Moste, Zaloška cesta, primerno za večje obrt-" nlke ali podjetja, proda Franja Snoj, Ljubljana. Prešernova ulica 30.
46843-20
Vile, hiše, posestva
na Bledu od 30.000 Din naprej naprodaj. Informacije pri F. Sokllč, re-alltetna pisarna, Bled.
46854-20
Vogalno hišo
enonadstropna, primerna za vsako obrt, trgovino aH industrijo, prodam v LJubljani. Cena 250.000 Din, hipoteka 80.000 Din. Poizve se Slomškova ulica 10, Kodeljevo.	46852-20
Posestvo
z gostilno ln mesarijo ▼ industrijskem kraju, srez sodnija itd., izredno ugodna lega, ob glavni cesti, — pridejo v poštev tudi v prvi vrsti lesni trgovci —. se da v najem za daljšo dobo. Poizve se pri »Anny Štefan«, Prevalje.
46859-20
Stavbni prostor
ca. 20.000 _ m*, na lepem, solnčnem in idealnem kraju v večjem industrijskem mesta na Gorenjskem prodam. Tozadevno ponudbe pod »Redka prilika 156« na oglasni oddelek Jutra.
46508-20
Lepo posestvo
industrijskem kraju s mlmeko podjetje. Visoka z n?v™i »^vbami, ob ba-t nrphivfllAi io	rentabilnost in popolna si- n<mnskl . ^t1'. pripravno
4000 prebivalci, 10 minut od železnice, pri farni cerkvi oddam v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	46138-17
Malo trgovino
z mešanim blagom vzamem v najem ali stopim kot družabnik v mestu ali na deželi. Dopise pod »Trgovina« na oglasni oddelek »Jutra«.	46607-17
Sadna drevesa
prvovrstna. pritlikava in vrtnice sadi, obrezuje najlepše oblike strokovnjak. Sentpeterska cesta 81.
46757-2
Lutzovo peč
aR podobno, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Ju*ra«.
46758-7
Ia premog, drva
kupite najngodneje pri tvrdki Fran Slovša. Kole-zijska 19.	806-6
Motorno svetiljko
na karbid, prodam ali zamenjam za svetiljko za kolo. Vevče 95, pošta Dev. M. v Polju.	46836-6
Trgovski inventar
poceni proda Ceglar, Mivka 23 — Trnovo. 46827 6
2 nagrobni svetiljki
proda M. Dermota, Hrenova ulica št. 24/1. 46833 6
Svinjsko pečenko
po 16 in slanino po "14 Din nudi Zaje Anton, Vodnikov trg.	46825-6
Pudel
2 m dol g, prodam. Nssliov v oglasnem oddelku Jutra.
46874-«
Veliko barako
za delavnico, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	46875-4
Poljsko tračnico
kupim. Pismen« ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro ohranjeno«.	46741-7
Želod
rdečega hrasta kupi Sa?a Stare, Mengeš. 46469-7
Steklene balone
snažne, 50—60 litrske kupi P. Majdič, Kamnik.
46609-7
Mikroskop
kupim. Cenjene ponndbe, po_ možnosti z navedbo ali opisom načina konstrukcije in znamke, na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mikroekop«.	46235-7
Peč na žaganje
ne veliko, in 75 X 75 cm
ogledalo
kupim. Ponndbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro Peč«.	46797-7
Močno peč
kupfan. Dravlje št. 11» — pošta St, Vid. 46783-7
»Express«
samovar za kavo kupimo takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kava 777«.	Jfi!Mi-7 •
Novo hišo
oddam v na'em takoj in Po nizki ceni med škofjo-Loko in kolodvorom in sč-cer 3 sobe. kuhinja, shram ba, predsoba, z sadnim in zelenjadnim vrtom, elektrika. Pojasnila daje Jan ko Erjavec, fotograf in trgovec, Stična. —.0-17
Gostilno
dam ▼ najem nasproti velike tovarne na Jesenicah, G oren vko. Poizve se pri lastniku Bruner, Molka 45.
46679-17
Gostilno
oddam v najem v ljublj. okolici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46729-17
Majhno trgovino
v prijaznem kraju Dravske doline oddam v najem. — Stanovanje prosto. Pogoj je prevzem inventarja in blaga. Ponndbe na ngTasni odSelek »Jutra« pod šifro »Din 6000«.	46544-17
Foto-atelje
s stanovaniem in inventarjem, v majhnem mestu breiz konknrence. oddam ugodno v najem proti kavciji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »600«.
46140-17
gurnost. Osebno sodelovanje željeno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »Mlinsko podjetje«.
46666-16
Družabnika
s potrebnim kapitalom Jžče veščak — tujec, specijalist v pletilni in tkalni stroki, ki tudi že poseduje lepo in popolnoma urejeno tovarno Tozadevne dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Družabnik«.	46507-16
Kot družabnik
s sodelovanjem in večjim kapitalom pristopim k boljši gostilni ali sličnemu podjetju. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Samostojen gostilničar«.	46527-16
Posojilo
80—100.000 Din išče trgovec z dobro vpeljano in na prvovrstnem kraju stoječo trgovino ▼ Maribora, zi dobo 15 mesecev, proti dobri garanciji in primernim obrestim. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Sigurnost 100« 46440-16
za trgovino, obrt, upokojenca ali kmeta, blizu cerkve in šole ter železniške postaje prodam. Plača se lahko s hranilnimi knjiži cami. — Pojasnila daje Sattler, 2iče, pošta Loče.
46545-20
Parcelo
ob cesti pod Rožnikom ta-koj prodam. Naslov v ogl, oddelku »Jutra«. 46309-20
Stavbne parcele
blizu drž. eeste in tramvaja na Viču prodaja Gospodarska pisarna Tri-buč na Glincah, telefon št. 2605, 44733-20
Parcelo
za Bežigradom prodam. — Naslov v oglasnem,oddelku »Jutra«.	45197-20
V Kranju
na zelo prometni cesti oddam r najem lokal za delikatesno trgovino, sadje itd. trg. izobraženi samostojni osebi. Pojasnila na licu mesta daje Franc Maj dič. Kranj.	46229-17
Mesnico
tik Ljub!;sne oddam v najem. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 46809-17
Trgovski lokal
ob glavni cesti oddam v najem. Naslov v oglasnem 46394-71 oddelku »Jutra«. 46831-17
RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6.
10—12.000 Din
posolila Iščem nujno z zmožnostno garancijo. Cenjene ponudba pod šifro »Sigurno« na ogl. odd. »Jutra«. 46921-16
Družabnika (co)
s sodelovanjem in 30.^ D'r gotovine iščem za si-rurno in dnhro idočo podjetie v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Značaj«.
46946-16
Lepo posestvo
ova velika poslopja, 10 do 15 oralov prvovrstne zemlje na ravnini kraj ce ste, velik sadni vrt (25 polovnjakov sadjevca), zaradi smrti poceni naprodaj. Vpraša se: Plitvica štev. 9 pri Gornji Radgoni.	45370-20
Lepe stavb, parcele
pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45638-20
Parcelo
r bližini Ljubljane kupi B8hm, Ljubljana, Vidov-danska cesta 3. 46184-20
Dvostanovanj. hišo
s par sto kvadrat, metr. vrta ali stavbeno parcelo na periferiji LJubljane najraje v območju Most. kupim na obroke. Plačam 2000 Din mesečno. Ponudbe pod šifro »Zanesljiv plačnik« na ogl. odd. »Jutra«.
46832-20
Načrte za stavbe
izvršujem pod ugodnimi pogeji. Ponudbe pod »Inženjer« na oglasni oddelek »Jutra«.
316-20
Enodružinska hiša
s 4 sobami in lepim vrtom v bližini mesta naprodaj. Naslov v oglasnem oddelkn ■Jutra«.	46835-30
Manjšo hišo
v Sv. Lovrencu kupim. Ponudbe je vposlati z navedbo lege in cene na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Mariborčan«.
46860-20
Upokojenci, pozor!
malo posestvo, hiša z hlevom, 2 vrta, konec njive, 10 sadnih dreves, vodna moč, tik bano-vinske ceste, 20 minut od kolodvora, za fiksno ceno 40.000 Din takoj naprodaj. Pojasnila daje Gašper Steharnik, p. d. Ronet, posestnik, Dravograd, Meža.
46884-20
Hišo z lokalom
ali posestvom, na prometnem kraju med Bledom in Kranjem kupim. Natančne opise poslati na ogL odd. »Jutra« pod »Primeren kraj«.	46936-20
V Ljubljani ~
ali okolici
kupim do ali trlstano-vanjsko hišo, mogoče z lokalom aH posestvom, na prometni cesti. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »V Ljubljani«. 46937-20
Nova vila
z 8 sobami, lokalom ter dobro idočo delikatesno trgovino in točilnico, z elektriko in vodo-vodom — v manjšem letoviškem ia industrijskem mestu naprodaj za 190.000 Din, event. s« odda tudi v najem. Dopise na podružnico »Jutra« ▼ Celju pod »Nova vila«.
46053-90
Prostoren lokal
ali dva manjša, na prometni vogalni točki takoj odda D. Rovšek, fotograf, Kolodvorska uHca štev. 35 46643-19
Gostilno na račun
želi prevzeti samski, vesel in muzikaličen gospod. Dopise pod »Dobre reference« na podruž. »Jutra« v Mariboru.	19
V večji trgovini
mešanega blaga iščem mesto učenca za svojega sina Fr. Zanko, Selnica ob Dravi.	46432-19
Gostilno in trgovino s trafiko
t t orali zemlje, inventarjem. s konji in vozovi, v mariborski okolici prodam za 180.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Jako ugodno«.	46482-19
Trgov, z železnico
in špecerijo radi bolezni prodam. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 46672-19
Tovorni avto
3000 kg nosilnosti, mal« rabljen, v najboljšem stanju, prodam ali zamenjam za šestsedežno limuzino r dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
46674-10
Gostilno
Ul lepih lokalov, dve njivi, v prometnem kr&jn, tik glavne ceste, oh železniškem postajališču, v bližini tovarne in rudnika, takoj proda po ceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji P. Fischer, Zbelovo 16. p. Poljčane.	46675-19
Lep lokal
ns prometnem kraja tako} oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 46374-19
Menzo
strogem centra Zagreba, • »talnimi gosti, vsem inventarjem in stanovanjem tako j p r « d a m pod zelo ugodnimi pogoji. Reflek-tantt naj »e javijo v Zagreba, Duga ulica 8ter^30
Društveni lokal
t prostim vbodom, event. drva prostora, z elektriko tn vodovodom iščemo. Ponudbe z navedbo cene pod »Fotoklub« na »g^- oddelek »Jutrac.	46442-19
Prostor za deiavnico
oddam t Ljubljani, Boh
riževa nlica 9. 46369-1»
Poslovni lokali
na Dunajski cesti ž t. 29'i BO «• 1- septembrom na raz polago. Poizve se tototam^
Vlnotoč z delikateso
jelo do-bro uveden, z dalmatinskimi vini, v centru mesta, z vsem inventarjem takoj prodam radi odpotovala. Naslov v oglasnem Sdilkn »Jutra«. 46601-19
Gostino na račun
M prometnem kraju isce gospodična. Ponudbe T>o1 lifro »Na račun« na^ oddelek »Jutra«. 4682049
Krasno podjetje
£tarh izdelkov, s postranskim bogatim zasluzkom prodam. Kapital izvrstno naložen. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »800.000«._45372-19
Pisarne
tri dvosobne pisarne v palači Ljubljanske kreditne banke na razpolago s 1. novembrom tega leta. Reflektanti dobe pojasnila v upravi Ljubljanske kreditne banke.	46865-19
lokal
poleg glavnega kolodvora v Ljubljani, oddam s 1. novembrom. Prostori krasni. Najemnina zmerna. Naslov in podatke dobite pri Anton Kozina, šmartinska cesta 8.	46879-19
Sobo za pisarno
ali lokal takoj oddam v Flori-janski ulici štev. 33.
46889-19
Opremljeno sobo
oddam s 1. novembrom v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelfcu »Jutra«.
46743-23
Strogo sep. sobo
lepo opremljeno, na Aleksandrovi cesti oddam s 1. novembrom solidni gospodični ali gospodu. — Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«.	46766-23
Opremljeno sobo
zračno, solnčno, električna razsvetljava, parket, s posebnim vhodom, visoko pritličje, postaja cestne železnice, oddam takoj solidnemu gospodu ali gospodični. Postojnska ulica 22, Stan in Dom. 46751-23
Zračno sobo
oddam, solidnemu gospodu poleg cestne železnice. — Glin-ce, e. 17—4. 46754-23
Mesečno sobo
lepo, v sredini mesta oddam gospodu — najraje oficirju. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 46777-23
Na stanovanje
in hrano
poceni sprejmem preprosto sospodično. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 46781-23
Trgovino
na dobroidočem mestu, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 46930-19
Točilnico v Žalcu
t delikateso oddam na ra fun proti kavciji. — P» jiug >e pod »Točilnica« na ■nodružnico »Jutra« v Celju 1	46951-19
Vrthtdna^
Otroka
■vzamem v rejo na deželi. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«._46260-14
Otroka
v*ake starosti sprejme v bolišo oskrbo gospa na deželi proti zmernemu plačilo. Naslov v oglasnem odd. »Jutrac. 45846-14
Na hrano
dobro domačo sprejmem več o*eb. Naslov v oglas, oddelki. »Jutra«. 46RR1-14
Jesenove plohe
prvovrstne, kupim. Ferdo Lainik, Radeče. 46663-15
Kritja tuje vah«to
Imam preko 100.000 dinarjev. Vprašati pod »U veren je« na ogl. oddelek »Jutra«. 46887-15
17?
Pohištvo
Lepe spalnice 2500 Din Omaje	510 »
Postelj«	250 »
Kuh. oprave	1100 »
Kuh. gredence 580 » Vse drugo pohištvo se dobi nazceneje, sprejema se vsakovrstna naročila in popravila. Mizarstvo »Sava«, Kolodvorska ul. 18. Tudi na obroke. 46745-12
Lepa jedilnica
▼ staronemškem slogu in d v« antični pisalni mizi ngodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. Ogleda se lahko od 9—18 in 13—15. ure.
46698-12
Pohištvo
poceni proda Low Maks. Poljanski nasip štev. 10/11. desne stopnjice. 46031-12
Spalnice
h trdega in mehkega lesa ter kuhinjske oprave najceneje nudi Vidmar v Z<r. Si*W.	46<Wt-«
Sobo
lepo opremljeno, oddam v centru mesta gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	46700-23
Sobo
lepo zračno, solnčno, s posebnim vhodom, parketi in elektriko oddam s 1. novembrom stalnemu gospodu. Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46093-23
Sostanovalko
z lastno posteljo sprejmem v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
46696-23
Sobo s štedilnikom
ali sobo in kuhinjo oddam mali družini. Rožna dolina, cesta XV/30. 46697-23
Čisto sobo
novo opremljeno, v bližini glavno pošte, posebni vbod, električna razsvetljava, takoj oddam boljšemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.
46694-23
Prazno sobo
za pisarno oddam v pritličju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 46708-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo v centru oddam enemu aH dvema gospodoma. Kottar, Dunajska 9/II levo.
46710-23
Sostanovalko
sprejmem na stanovanje in hrano. Škofja 10/11.
46714-23
Opremljeno sobo
lepo, čisto, s posebnim vhodom, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
46720-23
Sostanovalca
sprejmem. Dolenjska c. 12, dvorišče.	46721-23
Opremljeno sobo
vhod n stopnic oddam v Ciril-Metodovi ul. 19/1 - 4.
46717-23
Majhno sobico
oddam po ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
46742-23
Opremljeno sobo
oddam Večna pot 17.
46730-23
Prazno sobo
oddam v Dalmatinovi nI. 10/11 desno.	46728-23
Manjšo sobo
z električno razsvetljavo oddam s 1. novembrom gospodu ali gospodični. Poizve se v Gradišču št. 14. pritličje, levo. 46501-23
Sostanovalca
sprejmem takoj ali s 1. novembrom v Zg. Šiški 122 — Ljubljana VII. 46531-23
Dva sostanovalca
sprejmem v Veliki čolnarski ulici 11.	46555-23
Solnčno sobo
s pečjo, oddam gospodični v bližini bolnice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
46560-23
Gospodični
oddam opremljeno sobo v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«.
46563-23
Pisarno
sobo v pritličju na Miklio-. šičevi cesti, z uporabo telefona takoj ugodno oddamo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46413-23
oddajo
Sobo
blisn glavnega kolodvora oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelkn »Juti£«.	46636-23
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom oddam ia Stadionom, Dravska ul. it. 18/1.	46588-23
Sostanovalka
katera je celi	dan odsotna, dobi lepo	stanovanje. Gosposvetska	cesta 13/1. B00. 46736-23
Sobo
8 centralno kurjavo in uporabo kopalnice oddam stalnemu gospodu. Vprašati pri »Rekorde, Aleksandrova c. žt. 8.	46773-23
Lepo sobo
c dvema posteljama, elek triko in parketom oddam 8 1. nov. v bližini univer-»e zak. paru oz. dvema solidnima osebama. Ogleda ee od 11.—J18 Naslov v ©glasnem oddelkn »Jntra«.
46691-23
Prazno sobo
zračno in parketirano. z električno razsvetljavo, v novi vili za Bežigradom takoj oddam po zmerni ceni. Pndmilščak-ova št. 7/1. vila Zvonaka. 46453-23
Sobo z 2 posteljama
z elektr. razsvetljavo in separatnim vhodom, v vili blizu kolodvora oddam s 1. novembrom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 46283-23
Prazno sobo
v novi vili poleg tivolske ga gozda, parketirano in 9 posebnim vhodom oddam solidni stranki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
46582-2?
Ooremlleno sobo
s hrano oddam s 1. novembrom v Levstikovi ni. št. 2.	46641-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam boljšemu gospodu v Florijanski ulici štev. 31/1.
46806-23
Lepo aobo
z opremo in električno razsvetljavo oddam gospodu ali gospodični z vso oskrbo. Cena po dogovoru. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	46810-23
Mesečno sobo
oddam v Koritkovi ul. 34.
46807-23
Solnčno sobico
parketirano z lutzovo vo pečjo, elektriko ln poseb. vhodom v bližini Trnovske cerkve se odda s 15. nov. stalnemu gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 46819-23
Prazno sobo
veliko solnčno, poseben vhod in drvarnica, I. nadstropje, cen trum, z elektriko in parketi oddam s 1. novembrom ali pozneje ugodno. Tudi 2 veliki vezani solnč-ni prazni sobi za zakonce. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 46784-23
Sobo
lepo opremljeno, s strogo separiranim vbodom, s bra no v centru Ljubljane od dam takoj ali s 1. novembrom v Levstikovi ulici št. 2.	46205-23
Opremljeno sobo
poseb. vhodom in elektriko oddam. Vprašati na Friškovcu 6.	4SS04-23
Prazno sobo
veliko, s posebnim vhodom, elektriko in parketom oddam. Vprašati na Fri-škovcu 6.	46805-23
Sobo s štedilnikom
ler>o in veliko za 350 Din odda Ceglar, Mivka 23.
46813-23
Opremljeno sobo
po nizki ceni oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	46788-23
Sostanovalca
h gospodu, z oskrbo io domačo hrano spr-ejmem. — Vprašati v Trnovski ulici št. 2.	46786-23
Prazno sobo
za pisarno ali slično, v neposredni bližini pošte takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46817-23
Prazno sobo
parketirano s posebnim vhodom oddam takoj, štamcan, Gradaška ulica št. 8.	46829-23
Solidno gospodično
sprejmem v sredini mesta na stanovanje in hrano. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	46847-23
Opremljeno	sobo
s poseb. vhodom	in elektriko oddam v	Cerkveni ulici 15.	46876-23
Prazno sobo
parketirano, z elektriko, solnčno, takoj oddam Staretova ulica 21 (Trnovo).	46840-23
Gospoda
sprejmem kot sostanovalca z vso oskrbo. Poizve se Mestni trg 24-1.
46872-23
Prazno sobo
v bližini Tabora in Sv. Petra cerkve. velika, električna razsvetljava, parketirana, separiran vhod, oddam eni osebi s 1. novembrom. Ogleda se med 1. do 3. uro popoldne. Naslov v oglas nem odd. »Jutra«.
46873-23
Prazno sobo
zelo lepo, s posebnim vhodom, v vili blizu trnovske cerkve oddam s 1. novembrom boljšemu gospodu. Pojasnila dajo »Rekord«. Aleksandrova 8. 46890-23
Sobo v Mariboru
lepo opremljeno, s posebnim vhodom oddam v Magdalenski ulici štev. 59.
46900-23
Sostanovalca
solidnega sprejmem po nizki ceni. Nasl ov v o ?! a snem oddelku »Jutra«. 46927-23
Opremljeno sobo
z 2 posteljama takoj oddam v Rožni ulici štev. 19.
46925-23
Sostanovalca
sprejmem v lepo in snažno sobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46939-23
Sobo
s posebnim vhodom oddam 2 gospodoma na Celovški ce3ti 90.	46918-23
Sobo z 2 posteljama
po zmerni ceni oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	46908-23
Ročno torbico
sem Izgubila oziroma pozabila v čakalnici kolodvora v Murski Soboti. Poštenega najditelja naprošam, da odda vsaj očala in legitimacijo podr. »Jutra« v Mariboru.	46901-28
Prazno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam s 1. novembrom na Kodeljevem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
46894-23
Lepo, veliko sobo
v sredini mesta, oddam solidnemu, stalnemu go spodu. Naslov v oglas nem odd. »Jutra«.
46928-23
V vili pri Vrtači
Butarjeva ulica 4-a oddam lepe sobo s poljubno oskrbo. 46933-23
Opremljeno sobo
oddam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 46948-23
Sobo
odda A. V., Gledališka ul. št. 7/IH.	46962-23
4 sobe
pripravne za pisarno, takoj oddam v Prešernovi ul. št. 54/1. Vprašati v hotelu Slon, Ljubljana. 46968-23
Sobo z 2 postelja 4
s hrano aH brez oddam poleg Tobačne tovarne. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	-c;>i7-23
Opremljeno sobo
z 2 posteljama, svetlo, s separiranim vhodom — ne daleč od kavarne »Evropa« iščem s 1. novembrom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »S888«.
46599-23/a
Skromno sobico
majhno, s posebnim vhodom. opremljeno, iščem v bližini Trnovega. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Za takoj«.
46735-23a
Mirno sobico
išče gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Rolj sredina« 46530-23/a
Sobo
lepo opremljeno oddam boljši gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
46961-23
2 veliki ali 3 manjše sobe
iščem s 1. dec. — Plačam 500—600 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točno plačljivo«.	46711-23a
Opremljeno sobo
suho, iščem za 1. nov. najemnine do 200 Din. Ponudbe pod šifro »Drž. uradnik« na ogl. oddelek »Jutra«.	46838-23a
Elegantno sobo
s separatnim vhodom, iščem v bližini opere. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Sepa-rirana«.	46326-23a
Gospodična
išče prijazno, separkamo sobico. Ponudbe z navedbo eene na oglasni oddelek • Jutra« pod šifro »»Prijazna sobica«.	46824-23/a
Učiteljiščnica
išče solnčno sobico z elektriko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46880-23/a
oddajo
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam 9 1. novembrom v Vodmatu. Ciglarjeva ulica štev. 17.
46622-21
2 sobi s kuhinjo
shrambo in verando oddam za 450 Din s 1. novembrom. Pojasnila pri F. Sazo-nov, Rfižna dolina, c. VI 54.	46737-21
Stanovanje
lepo, solnčno, 2 sob, predsobe, kuhinje, shrambe, pritiklin, takoj oddam mirni stranki. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bližnja okolica Ljubljane«.	46724-21
Stanovanje
sobe, kuhinje, balkon od dam manjši stranki. Ciglarjeva 37, Moste.
46752-21
Sobo s kuhinjo
in lokal
primeren za trgovino, krojača ali modi-stinjo, takoj oddam. Nasl-ov v oglasnčm oddelku »Jutra«. 46761-21
Stanovanje
I. 2 sob in kuhinje, H. 1 sobe, prostorne, oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46689-21
Stanovanje
2 sobno, kompletno oddam Po-drožnik, cesta XII št. 11 46699-21
Stanovanje
2	sob in kuhinje oddam z novembrom v Korošce vi ul. 14.	46712-21
Dosmrtno
stanovanje
dobi, kdor založi 25.000 Din, v bližini Ljubljane v novi hiši. Prijavo je dati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dosmrtno stanovanje«. 46731-21
Stanovanje
3	sobno, jako lepo ta praktično urejeno, s lo. nov. oddam solidni stranki s par otroci. Kje, pove oglasni oddelek »Jutra«.	46725-21
Pritlično stanovanje
2 sob, kuhinje -in pritiklin oddam s 1. novembrom v Štepanji vasi 112 — Kodeljevo.	46468-21
Stanovanje
sobe ta kuhinje, z elektriko in vodovodom oddam s 1. novembrom v Gunc-liab štev. 6 pri St. Vidu.
46517-21
Solnčno stanovanje
2 sob. kuhinje in pritiklin, v novi hiš i oddam takoj ali s 1. novembrom mirni in čistočo ljubeči stranki ob glavni cesti proti St. Vidu. Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »10 minut od remize«.
46402-21
Elegant. stanovanje
s 4 sobami, kopalnico in pritiklinami. na prometnem kraju oddam z novembrom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	45624-21
Stanovanje
visokopritlično. v solnčni vili za Bežigradom, blizu mesta, z dvema velikima sobama in kabinetom ter oritiklinami takoj ali pozneje oddam boljši stranki Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	46255-21
Stanovanje
z 1 sobo, kabinetom in kopalnico oddam mirni stranki. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	46160-21
Stanovanje
2 sob, kabineta, kuhinje in vseh pritiklin oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	46795-21
Dvosob. stanovanje
z vsemi pritiklinami, vodovodom in elektriko oddam za 500 Din na počiti Ježica pri LjubljanL 46567-21
Enosob. stanovanje
oddam v Stožicah, Dunajska cesta 130. 46808-21
Trisob. stanovanje
oddamo takoj v zadružni hiši »Stan in dom« na Tržaški cesti 28, ob postajališču cestne železnice. Pojasnila v mlekarni na Tržaški cesti 26. 46799-21
Stanovanje
s prostorno kuhinjo, veliko sobo in pritiklinami takoj oddam v Savljah št. 50 46798-21
Stanovanje
2 velikih in 2 manjših so-t>. kuhinje in pritiklin, sredi mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
46823-21
Stanovanje
lepo, zračno, za 2 do 3 osebe, takoj oddam v Jarnikovi ulici 7. blizu Stadiona oziroma železniške proge. 46842-21
Stanovanje
3 sob, kuhinje in pritiklin oddam v vili za 1. november. Cena 1C00 dinarjev. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 46848-21
Stanovanje
enoso-bno. lepo, s pritiklinami oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
46867-2-
Stanovanje
2 sob, kuhinje, kopalnice, v novi hiši blizu glavne pošte takoj oddam mirni stranki do 3 oseb (brez otrok) za 800 Din. Pismene ponudbe pod »Vselitev 3. novembra« na ogl. odd. »Jutra«.	46883-21
Stanovanje
po 300 Din, z 2 sobami, kuhinje, straniščem ln drvarnico, oddam takoj v novi hiši. Naslov pri ogl. odd. »Jutra«.
46881-21
Petsob. stanovanje
v centru mesta, z vsem komfortom oddam s 1. novembrom 1931. Naslov pove oglasni oddelek Jutra.
46886-21
Sobo in kuhinjo
v mestu oddam eni sami osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46915-21
Dvosob. stanovanje
parketirano, z vsemi pritiklinami in dve sobici s posebnim vhodom takoj oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
46923-21
Majhno stanovanje
sobe, kuliinje' in pritiklin oddamo s 1. decembrom t. 1. Na željo se lahko vseli tudi prej. Pojasni-la se dobe v Dviorak-ovi ulici št, 3, dvorišča — pi-sarna.
46944-21
Stanovanje
2 parketiranih sob. kuhinje kopalnice in shrambo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46957-21
Štirisob. stanovanje
z veliko predsobo, kopalnico. kuhinjo, posel-sko sobo ln ostalimi pritiklinami, v sredini mesta, oddam s 1. novembrom t. 1. mirni stranki. Primerno tudi za pisarno. Pojasnila se dobe Dvorakova ulica 3, dvorišče — pisarna.
46943-21
fUmti&anfe
iščejo
Stanovanje
4 sob in pritiklin, v mestu ali na periferiji iščem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »November. decembeT«.	46964-21/a
Dijaka (injo)
p o e e n i sprejmem v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 46780-22
2 dijakinji
ali boljši gospodični »prejmem na hrano in stanovanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 46574-22
Dva dijaka
ali 2 gospoda sprejme na stanovanje Pu.kelstein, Sv. Petina cesta 46. 46790-2?
1 ali 2 d":.":a
sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano. Soba zakurjena. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod lifro »550 Din mes.« 46792-22
1k>pM
N. N.
Pismo prepozno prejela. V ponedeljek istotam.
46644-24
Ako Vam je
uspotnena
na datum, koji se približava jož uvek draga, javite se ovim putem, sasvim diskretno, razumeče Vas Vaše žal osno Siroče. Srdačne pozdrave.	46774-24
Damo lepega stasa
za foto akt iščem proti honorarju po dogovoru. Naslon pove oglasni oddelek »Jutra«.	46362-24
Profesijonost
v dobri službi, 26 let star, se želi tem potom radi pomanjkanja znanja seznaniti z 20—25 let staro, inteligentno in značajno gospodično. Poznejša ženitev ni izključena. Tajnost zajamčena. Cenjene dopise prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Lepše v bodoče«.	46364-24
Gospodična
z nekaj premoženja in pohištvom. želi znanja z gospodom drž. uradnikom — starim nad 35 let. Resne ponudbe s polnim naslovom :ia oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Za siečo«.
46551-24
Gospodična
trgovka in posestnica, stara 24 let, čedne zunanjosti in lepe preteklosti, s 180.000 Din premoženja, želi znanja z gospodom od 25 do 50 let z gotovino 50.000 Din zaradf povečanja trgovine. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ~ pod šifro »Svoj srečni mirni dom«.
46765-24
Grafolog in hiroso!
N. Sadlucki odpotuje. —
V	Mariboru ostane samo še do 1. novembra. Poslej bo v Celju, Kranju in Zagrebu. Sprejema vsak dan med 9. in 12. ter 2. in 7. uro. Naslov: Maribor, hotel »Zam-orc«, soba št. 26.
46433-24
Izgubljenca
V	življenjskem- vrvežu sta se izgubila 2 gospoda, inteligentna. značajna in lepe zunanjosti. Tem potom apelirata na cenj. gospo-gospodične, ki bi bile pripravljene s korespondenco ali osebnim znanjem ju vrniti na pot iskrene ljubezni. Cenjene ponudbe s sliko, ki se vrne. in polnim naslovom na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Izgubljenca«.	46361-24
Ženitve in poroke
posreduje najbolj vestno is diskretno koncesij-oni ran! Zavod za »klepanje .zakonov »R e z o r« Zagreb, pošta 3 — Informacije in prospekte pošilja proti vposlani poštni znamki za 10 Din.	213-24
Gospod
išče gospodično ali gospo z do 10/(00 Din denarja, v svrho skupnega delovanja in pomoči pri zidavi male domačije blizu Maribora — katero delam sam. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Zadovoljnost 18c.
46650-24
_______
Iskrene pozdrave! Ali velja dogovorjeno — petek 30. oktobra Maribor—Gradec.
46796-24
Inteligentna gdč.
z lastno trgovino, tuja v Ljubljani, išče gospoda poštenega značaja do 50 let. Neanonimni dopisi pod »Dolgi Zimski večeri« na og!. odd. »Jutra«.	46841-24
2 inteligentni gdč.
trgovsko naoforaž-eni, želita vsled pomanjkanja znan-stva resnega znanpa z inte-ligent. in značajnima gospodoma. v starosti nad 30 let. Dopise na oglasni oddelek »Jutrac pod značko »Elka & Lidac. 46818-24
Simbol
Gotov« nesporazumljenje. Ljubim Te čez vse.
46608-24
Samostojen
upokojenec
z opremo, prijetne zunanjosti, želi skupno gospodinjstvo s samostojno, lepo in vitko damo, staro do 40 let. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Blag značaje. 46547-24
Cenjene dame
poslužujte se damskega frizerskega salona Mirko Zaletel, križišče Rimske in Ble*iweisove ceste. 46398-24
Trajno ondulacijo
po 80 Din (tudi ob nedeljah) izvršuje Sešik, Šiška. Medvedova cesta štev. 38.
46870-24
Mlado damo
samostojno, distingvlra-no, išče za avto-izlete 40 letni inozemec, za leto dni v Ljubljani. Le ponudbe 8 sliko, katere se pod diskrecijo sigurno vrnejo, se naj pošljejo pod šifro. »Lepe postave« na ogl. odd. »Jutra«.	46862-24
Dve dami
vdovi, veseli, mali, debeli, žele resnega znanja z dvema gospodoma do 50 let, lnteligen-ta z nekaj premoženja ter veselja do trgovine. Besne ponudbe pod »Besna bodočnost« na podr. »Jutra«, Maribor.
46902-24
Dva posestnika
26 let stara, solidna, dobro sltuirana, zaposlena v večjem podjetju kot profesijonista, želita resnega znanja z dvema gospodičnama z dežele, katere bi imele temu primemo doto in pridne roke. Reflektira-va samo na resne ponudbe. — Diskretnost strogo za'amčena. Resne ponudbe, po možnosti s sliko, katera se takoj vrne. na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Jo-ško-Janko«. 46885-24
Starejša gospodična
želi spoznati starejšega prijatelja. Ponudbe na osi. odd. »Jutra« pod »Iskrena«.	46959-24
Za mlado vdovo
brez otrok, t 200.000 dolarji gotovine, iščem do 60 let starega in podjetnega gospoda v tvrho ženitve. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prijateljica otrok 32«.	46771-25
Gostilničar
posestnik — lastnik žage, mi i na in trgovine v tujsko-prometnem kraju ob glavni cesti — vdovec, star 45 let, se želi poročiti e pametno, gospodinjsko na-obraženo, delavno in varčno žensko z nekaj premoženja. Izključene tudi niso vdove brez otrok. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »V slogi je moče. Oziralo se bo samo na resne, neanonimne ponudbe.	46772-25
Učiteljica
bi poročila intelektualca srednjih let. Oni, ki reflek-fci-rajo na ženo-tovarišico in gospodinjo, naj pišejo na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Tovarišica«
46681-25
Deklinu
i-li udovicu ozbiljnu od 30 let dalje tražirn spoznan-stvo ženi-dbe radi sa gotovine od 30 do 50.000 Din radi isplate kompanjona. Star sam 45 let vredan trgovac. Ponndbe na ogl. odd. »Jutra« pod »695«.
46695-25
Katera gospodična
stara do 28 let, s primernim premoženjem, bi poročila zvaničnika v državni službi. Dopise s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sigurnost 35«. 46294-25
Mlad obrtnik
samostojen, z dežele, želi znanja z boljšo gos-podično staro 18—30 let, v svrho takojšnje ženitve. Cenjene ponudbe 9 sliko, ki se na željo vrne, na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Večna pomlad 30«.
46548-25
Ženitve!
Trgovsko naobrae-n gospod 27 let star, ki namerava otvoriti lastno trgovino, išče v svrho ženitve gospodično, staro 19 do 26 let, po možnosti trgovsko naobraženo, pridno, s pri-aisrvji kao!ta!oa Pdhi: !-be s sliko, katero na željo vrnem, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pogum velja«. 46626-25
Ženitev!
Soliden, dobro situiran gospod srednjih let, državni uradnik na samostojnem položaju, želi znanja v svrho ženitve z inteligentno, i-mo-vito gospodično iz boljše družine, staro od 26 do 36 let. Reflektira pred vsem na smisel za gospodinjstvo in domačnost, dobro srce in miren temperament. Absolutna diskretnost za'amčena Le resne in neanonimne ponudbe s sliko pod »Udanost in umevanje 2002« na oglasni oddelek »Jutra«.	45720-25
Trgovec
29 let star, značajen in prav prijetne zunanjosti, z dobro vpel:ano trgovino in lepim velikim posestvom v večjem kraju dravske banovine, želi znanja z do 30 let staro gospodično, ki ima večji kapital, v Bvrho takojšnje ženitve. Cenjene ponudbe s sliko na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Tref«.	46441-25
Kateri
soliden drž. uslužbenec — tndi vdovec — bi poročil 40 let staro vdovo čedne zunanjosti, z lepim prem« žen jem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Miroljubna«.	46S56-2S
Gorpodična
sredniih let — neoporečne preteklosti, mira« in skromna, se želi spoznati s starejšim boljšim gospodom, v svrho ženitve. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko na oglas, oddelek Jutra pod šifro »Pridna ženka«.
46911-25
Izobražena vdova
z dobro idočo trafiko, brez otrok, želi poročiti od 40 let naprej starega gospoda Predn-ost imajo državni nastavljene!. Dopise s priloženo sliko na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Jesen«.	46950-25
Sortirano namizno sadje
po Izbiri dobite v skladišču garaže hotela Miklič v Ljubljani. Odprto od 2.— 5. popoldne. Razpošilja se po 25 kg naprej. Karlov-šek Janko, Šmarje ta. Dol.
46764-34
Orehe
izvrstne, več vagonov zelo po volj no nudim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 46479-34
Ia namizna jabolka
vseh vrst vagonske množine kupujem. Nakladanje vsaka postaja v dravski banovini. — Joško Uršič, Moškanjci.	46540-34
Staro vino aH mošt
zamenjam za tovorni avto. Dopise pod »Bizeljčan« na oglasni oddedek »Jutra«.
1 46549-33
Namizna jabolka
prvovrstna po najnižji eeni razpošilja — kupuje pa
lepe suhe gobe
po najvišji eeni Peter Setina, Radeče pri Zidanem mostu.	231-33
Kislo zelje
novo. prvovrstno rezano. In cele glavice za sarmo, v aodčkib v vsaki množini po najnižji eeni. po naro čilu dobavlja Gustav Er klavec. Kodeljevo 8t. 10. Ljubljana. Telefon St. 25-91 294-32
Klavir
ter majhen, zelo pripraven
harmonij
za 4000 Din, radi pomanjkanja prostora prodam, ali zamenjam za toliko vreden pianino. Poizve se v Gra-dažki. ulici 4. 46791-26
Klavir
Se f zelo dobrem stanju radi preselitve prodam za 2500 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 46447-26
Vinske sode
in pianino
FSrster, skoraj nov, poceni proda Dobrajc, Maribor, Tattenbachova 21. 46435-26
Klavirji!
pianini
Kupujte na obroke od Din 400.—
prve svetovne fabrikate B5-sendorfer. Steinway, FSrster Petrof. Hfilzl. Stingl orig., ki so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj »Glasbene Matice«
ALFONZ BREZNIK
Aleksandrova c. 7
(vogal Beethovnove u'<ce)
Najcenejša izposojevalnica!
293-26
Pletflne stroje
10/80 in 10/100 proda Pers-sons, Ljubljana, poštni predal 307.	230-29
Kdo posodi klavir
proti mesečnemu plačilu z navedbo cene. Ponudbe pod Imenom »Frankfurt« na oglasni odd. »Jutra«. 46888-26
Kovčeg-gramofon
skoraj nov ngodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	46965-26
Stroji!
Radi preureditve obrata prodam stroje, popolnoma aporabne, brezhibne, po najnižji eeni, in sicer: 8-40 po Din 650.—, 8-50 po Din 1300.—, 8 60 po Din 1500.—. Izvolite al osebno og;edatl, gotovo boste našli stroj, ki bo za va&o porabo tako ca izdelovanje noga vic, kakor vseh drugih pletenih prelmetov. Pišite na naslov: Kati Vajt. Ce Ije.	305-29
Pisalni stroj
v dobrem stanju, znamke »Ideal«, po zelo nizki ceni prodam. Ogleda se ga lahko vsak čas na Poljanski cesti 50.
46882-29
Pletilni stroj
v povsem dobrem stanju, 6-10-14, ne izpod 80 cm širine kupi J. Pavliček. Zagreb. Domagojeva štev. 8.
469>12-29
Mlade psičke
svilene pinče, prodam. — Bitenc, Florjani ta 10/n.
46733-27
Divjačino
srne, zajce, fazane in jerebice kupuje po najvišjih dnevnih cenah Viljem Abt, Eksport, Maribor. 45574-27
Psica
Istrljanska, braka, bela, rumeno - šekasta, kratkodlaka, 2 in pol leta stara, poceni naprodaj. Dam jo na preizkušnjo. Franc Golob, Senovo, Bajhenburg.
46857-27
Stroje
rabljen« motorje 3—8 HP, stabilne, kupuje Kristan Franc, mehanična delavnica na Dunajski cesti št. 54.
46779-£9
Šivalni stroj
dobro ohranjen za 800 Din prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 46763-29
Šivalni stroj
čevljarski, le<voroč.ni, skoraj nov, in ženski, po nizki ceni na prodaj. Gradaška ul. 8.	46719-29
Pozor lesna industrija!
Avtomatska stružnica, fa-brikat Kirchner, nova. za izdelovanje najraznovrst-nejših struženih predmetov, ugodno na prodaj. — 0. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11.	46612-29
Pisalni stroj
malo rabljen, novejše tipe, kupim. Ponudbe na oglas. oddeL »Jutra« pod »Stroje.
46667-29
Bencin-motor
5—6 HP, brezhiben, prevozni, kupim. Ponudbe s točnim opisom stroja, hladilnika ie navedbo porabe bencin® na uro pri polnem izkoriščanju — na naslov: Planin, gospodarstvo Oskar FrShlich, Stubička gora (Sdijeme) kraj Zagreba.
46541-29
Pletilni stroj
»Wedermanc 8/50, dva ni-tovoda. skoraj nov, v popolnoma dobrem stanju ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Wedermanc. 45715-29
Pletilne stroje
poceni proda »Tehnac v Ljubljani, Mestni trg 25/1. * "	45682-29
2 pisalna stroja
»Mercedes« ln »Under-vood« ter šivalni stroj ugodno prodam. Poizve se pri hišniku, Gosposvetska c. 10. 46812-29
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje Bafinerlja dragih kovin, Ljubljana, Ilirska ulica 36. vhod lz Vidovdanske ceste pri gostilni Možlna.
70
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Cerne — juvelir
Ljubljana, Woirova ulica 3 77
Preselitev
Cenj. občinstvu njamo, da smo se preselili lz Tavčarjeve uL št. 7 na Dunajsko c. 36 v hišo »Jugoavto«. — General-Ayto, lastnik Oskar Schmltt, zastopstvo Opel ln Blitz avtomobilov.	46793-31
Pomoči potrebnim
v težkih gospodarskih, sploh življenjskih vprašanjih. Razdolžitev, nakup, prodaja posestev itd. Naročila preskrbuje Posvetovalnica Marstan, Maribor, Koroška c. 19. (Priložiti tri znamke.)
46904-31
Na pokopališče k Sv. Križu
vozi avtobus vsaki dan o4 9. ure dop. do 18. po>p. n« vsake pol ure. Cena v en« smer 3 Din, retouT 5 Din. Postajališče Krekov trg. — Avtopodjetje Pečnikar.
46770-31
1
Kmetijska zadruga na Dola pri Hrastniku bo prodajal« v ponedeljek, dne 26. t. m. na licitaciji osemsedežn!
luksuzni avto
Izklicna cena 1000 Din. —! Udeležit« se te prilike. Za-čete-k ob 11. uri dopoldne v Gasilnem domu na Dolu.
46535-32
Žimo
za modroce, od najcenejše do najfinejše po tovarni ških cenah prodaja Rudolf Sever, Marijin trg št. 2.
41635-30
V poniklovanje
sprejmem razne strojne dele in druge predmete. Emajliranje dvokoles z ognjem in elektriko. — »Tribuna« F. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta 4.
41805-30
Pohištvo
spalnice, hrastove, bukove, smrekove ter kuhinjske oprave po nizki ceni prodaja in se priporoča za razna naročila Jožef Kurnik, mizar, Zg. Šiška, pod Hribom.	43957-30
Vsako nedeljo
na ražnu pečenega prašičk* in krvavic« dobite pri »Konjičku« pod Golovcem. Prepeluh.	46760-18
Na strelišče
pod Rožnik
na krvavice, dober cviček in pristna štajerska vina vabi gostilničar Štefan An-tonovič.	46562-18
Krvave klobase
pristne, iz domače prašičevi ne, pečenice, mrežno pečenko in iz boren cviček; dobit« v nedeljo pri Plan-karju na Dolenjski cesti, pod gozdom. 46556-18
Vinski mošt
prvovrsten bel in rdeč, Sec ulico po 7 Din priporoča vinska klet Mencinger, Sv. Petra cesta št. 43. 46163-18
Mizarska dela
stavbna in pohištvena _ ter razna r>opravila izvršuje najceneje P. Rožmanc, Sv. Petra cesta 83. 46917-30
Dolgovom
napravljenim po Mihaelu Sešel j, nisem plačnica podpisana Antonija Sešel j. Isto izjavljam podpisani Janko Petrič.
46926-31
Avtopodjetje
Pečnikar
naznanja, da vozi avto na progi Ljubljana—Sušak samo vsaki ponedeljek, četrtek in soboto ob istem času kot sedaj. 46769-31

Slike
sem izgulbila. Ker ao si drag spomin prosim najditelja, da jih proti nagradi odda v oglasnem oddelka »Jutra«.	46484-28
Zimske suknje
'plašči), celi ostanki od metrov 2.60 do 2.85, fino češko blago, prejšnja cena Din 560, sedaj celi ostanek za Din 265, ee dobi pri Commerce d. d, Ljubljana — Tavčarjeva ulica, prvo nadstropje.
1284&-37
Klavirje in pianine
svetovnih znamk kupite po globoko znižanih cenah p« »Musika«, Sv. Petra e. 40l Najceneje izposojaj«, popravlja in uglašuje.
43523-96
I
Rajonske zastopnike Iščem!
Doseženo ]e
Največja izraba kuriva 9 popolno izrabo eo-lotn« kurilno ploskve.
Peč za velike in največje prostore
RAPID
Je patentiran« DO
tO/ prihranka
na katererafcefl
kurivo
50%
TEHNIČNI BIRO LJUBLJANA, GRADIŠČE 13
Telel. 1879«
20
izvežbanih zidariev
za napravo preko 5000 m2 likanega cementnega ometa rabi vodstvo v Vintgarju in Zasipu pri Bledu za delo
pod streho. _ Zglasijo naj se s potrebnim orodjem pri navedenih vodstvih gradbenega podjetja ING. JOSIP DEDEK, Ljubljana, žibertova 7, I. nadstr._12910
GOSTILNO ODDAM
Gostilno z vsem potrebnim inventarjem, v najbližnji ljubljanski okolici, oddam takoj zakonskemu paru z osebno pravico in proti kavciji.
Reflektiram samo na prvovrstne in zmožne moči. Na dopise ne odgovarjam. — Poizve se: šiška, Lepodvorska ulica 14.	12909
Pozor!
(Plašči t
Pozor!
Ko sem imela PLAŠČE razstavljene na velesejmu, se je splošno govorilo, da so dunajski izdelki, in to samo zato, ker imajo Slovenci to navado, da je za njih lepo samo tisto, kar je iz drugih
držav.	_
Povem Vam, da se tudi v Ljubljani kaj lepega napravi, ln to
v trgovini
I. TOMŠIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 38
Nudim Vam veliko zalogo plaščev, oblek, predpasnikov, spodnjega perila, moških srajc, halj za trgovino.
Dobite pa tudi vse vrste manufakturnega in modnega blaga. Ako Vam eno ni po volji, Vam takoj izgotovimo drugo. Ker delam v lastnem lokalu in v lastni režiji, Vam zamorem nuditi najnižje dnevne cene brez konkurence.	12903
OGLEJTE SI CENE!
O. Hanstelnt
kil je kriva?
Bomaa
»Me Tem, kaj hočete, gospod doktor — aS najbrž; komisar —«
Schluter sc Je nasmehnil: »Oboje.«
»Kaj govorite o tatvtef? Storil sem samo to, kar je bito moja pravica.«
»i Vfa — radoveden sem.«
»Stari Wellhorn je imel pstnajst milijonov! Jaz sem res čas svojih študij stradal in si pomagal z instrukcijami. Njegov sin je mrtev. Kdo mu je najbližji? Kdo ima po zakonu pravico do denarja, ki ga je nagrabil stari skopuh? NJegova brata in nj-um sorodniki ali pritepend otrok potepuhinje, ki se je z kdo ve kakinri podlimi sredstvi vtihotapil v njegovo srce?« Prepovedujem vam žaliti gospodično Gudulo U A doktor Hilber je čedalje huje besnel.
»Da, Gudulo! 2e ime je cigansko! In če jo je slaboumni bebasti zaapneneli starec res pohčeril — jaz protestiram proti temu! -.« »Saj bi bili lahko tožili!«
»Tožiti! In čakati? Ne, dragi komisar, človek si rajši sam pomaga!«
»In zaradi tega st* spravili neoporečeno dekle t sum, da je tatica!«
»Ker jo sovražim! Ke? jo vsi sovraiSmo! hi po pravld! MoJa teta--«
»Kaj je vam teh reči sploh mar? VI prav gotovo nimate pravice
do dedščine!«
»A moja teta to — ponosea sem oa to! Slišite? Ponosen sem,
ta če jo dobim v pesti--«
Krč besnosti mu je spačil obraz ln kričal je tako glasno, da je gospa Ewaldova pritekla pogledat. Stopite, je v sobo ravno v trenutka, ko je višji stražmoj-ster Schreiber vklepal doktorja HB-berja,
»Kaj ss godi? Takoj pojdem po policijo.«
»Pravkar sem vas hotel prostfl, da bi SIL MoJe Ime )e policijski komisar doktor Schluter; arstirati moram doktorja Hilberja zarada težke tatvine. Zek) bi vam ba hvaležen, 5e bi obvestili policijo.«
»Doktorja Hilberja — «
Vsa prepadena je strmela v skupino, ko je ztmaj potrkalo.
»Kai pomeni to razgrajanje? Tu je policija. Odprite!«
»Schreiber, stopite vL«
V sobo je stopil schlipovec. Schluter mo Je pokazal svojo službeno znamko.
»Najprej spravimo aretiranca na policijo, da tam naredimo zapisnik. Draga gospa Ewaldova, oprostite nam vznemirjenje in privoščite si za odškodnino sami to večerjo z vinom vred. Lahko noč.«
Šli so po cestah, mimo oken, ki so bila pokia radovednih glav. Besnenje mladega doktorja je bik) zbudilo vso sosedščino. Zdaj so ga vsi videli, kako sta ga schupovec in višji stražmojster Schreiber peljala na policijo.
Schluter je najprej vprašal:
»Ali lahko ponoči še brzojavim?«
»Službeno — da.«
Napisal je:
»Deželnemu sodnemu svetniku Schellmeierju... Tatvina pri \Vellhornu popolnoma pojasnjena. Komisar Zessin docela nedolžen. Oba krivca, ki ju aretiram na svojo odgovornost, pripeljem jutri v Berlin. Doktor Schluter.«
»Ali se pei«emo opolnoči v Berlin?«
»Ne, prestopili bomo za Gardelegen, da vzamemo glavno krivko s seboj.«
Doktor Hilber je spet zaigral »divjega moža« ta doba nov napad besnosti. Na komisarjevo prošnjo so mu dali še enega policijskega uradnika s seboj. Hilberja, ki ije bil kakor iz uma, so morali z vozom peljati na postajo. Ob devetih zjutraj so bili v Gardelegnu in Schreiber je moral ostati z redarjem in jetnikom na postaji, med tem pa js Schluter odhitel k vili šolskega svetnika. Bilo je v nedeljo dopoldne in z gotovostjo se je nadejal, da najde vso rodbino doma. Šolski svetnik ga je sprejel še bolj hladno kakor prvič.
»Res ne ne vem, enkrat me nadlegujete pozno zvečer, drugič pa zjutraj, ko se s svojo rodbino pravkar odpravljam v cerkev.«
»Mislim, da zadnjikrat, gospod šolski svetnik.«
»Torej — kaj žeRtc — —; «
»Ali bi mogel govoriti z gospo soprogo?«
».Na žalost!«
»Vendar moram prositi. Rad bi jo nekaj vprašal.«
»Cujte, ta način govorjenja si prepovem.«
»Ali, kaj pa je?«
Gospa svetnikova se je pokazala med vrati. Ko je zagledala komisarja, se je stresnila, a ta je po bl skovo priskočil k njej m io zgrabil za zapestje. Šolski svetnik je planil k njemu:
»Gospod, kako se drznete dotakniti moje žene?«
»Takoj boste zvedeli. Gospa Agata WelIhornova, rojena Hilber-jeva, v imenu zakona vas aretiram — «
Gospa svetnikova je tako presunljivo zakričala, da so se .otroci ta posli mahoma zgrnili na kup.
»Gospod šolski svetnik, zaradi vas samega vam svetujem, da odstranite poslušalce.«
»Ven!«
Šolski svetnik, ki je začenja! slutiti, da se godi nekaj strašnega, Je mahnil z roko, in jokajoči otroci, hišna in kuharica so se umaknili Komisar še vedno ni izpusti! gospe. Šolski svetnik Wellhorn je bil bled kakor smrt in se je komaj brzdal.
»Prosim vas, da izpustite moio ženo in mi pojasnite to ravnanje.«
»Vaši ženi je dokazano, da je zapeljala svojega nečaka doktorja Gottlieba Hilberja, da je ukradel oporoko vašega rajnkega brata in z nadaHnimi manipulacijami obrnil sum na Gudulo \Velihornovo, ki je bila zaradi tega po nedolžnem aretirana. «
Trepet je izpreletel vso postavo šolskega svetnika; stopa je pred ženo in brezmejno gorje se je zazrcalilo na njegovem obrazu.
»Agata, ali je res?«
Žena ni odgovorila.
»Tu so obremenilna pisma vaše soproge«, Je rekel komisar. »Ia razen tega je nečak, ki čaka pod policijskim varstvom na postaji, že priznal.«
Spet je vprašal šolski svetnik s tresočim se glasom:
»Agata, ali je res?«
Ošabno je vrgla glavo nazaj.
»Moja pravica je bila, da sem se borila za našo dediščino.«
Šolski svetnik je stal še vedno pred njo.
233/1
asivne
Padanje lesnfh cen nam prav posebo potrjuje rentabilnost predalčnih
zgradb pred zadanimi. Tehnične napake pri starih čisto lesenih etavbah glede nezadostne ogrevalne možnosti, se dado povsem odpraviti, ako stene obijemo s
iz©llnalnsl ploščami sa lahke stavbe
ki m pcpotectna ognjavarae in »o Se nad 19 lat pretakata* kot
neupogifcne ln nezloialjlve. DS&H TOPLOTO. 10 cm debel »d lz heraMita je v toptotao-tebattt-
nem ozira enak 100 cm zidu iz opeke. PRIHRANEK PKI KURILNIH NAPRAVAH spričo 10 krat večje
toplotne zaščite, kot pri enako močnem opečnem zida.
POCENITEV GRADBE vsled kratka gradbene dobe m> manJSi stroški, prevozi, mezde itd. PRIHRANEK NA KURJAVI: po debelosti herakBtnih sten do 59 %. PRIHRANEK NA TEŽI: manjši dovozni stroški, manjše dimenzije opor, podlog, nosilcev in tramov.
PRIHRANEK NA PROSTORI), ki je vsled male konstrukcijske
debeline heraklitnih plošč neprimerno večji, kakor pri opečnem sidovju, ter jamči za večjo uporabno prostorninsko ploskev.
PRIHRANEK NA 8EADSSNEM ČASU OT OBRESTIH: Ker m herakllbae plofič* velikih dimenzij, je delo Jako pospešeno.
Tu« že obstoječe lesene hiše se dajo z boljšati % malimi atrofiki, Bko se naknadno znotraj in ztmaj izolirajo s heraklitnimi ploščami. Prosimo, vprašajte nas, dali Vam bomo radevolje vsa pojasnila. Zahtevajte naše zanimive tiskovine.
Pooblaščeni heraklit-zastefralkl t
Material-*!??'—•
LJUBLJANA, Dunajska cesta jfrj
Telefon »7-1«
Brzojar? Material.
SKLADI6CA: Tone Vovk, Bled: Fr. Berjak, Kranj; Pr. Hbutatk, Rakek; Josip Klemenčlč, Novo mesto; Štajersko, Frek-
mnrje in Koroško: D. Rakusch, Celje, in njegova podružnica Kuhar & Zemljlč v Mariboru; A. Cufer, Jesenice.
Ogromno znižano cen«! Halo I Ogromno znižane cene!
BARVAJO SE: razparani plašči po Din 50.—* celi plašči po Din 60.—, gladke plaščne obleke po Dtn 89.— Itd. Opozarja »e, da se v barvo oddano blago tudi izvrstno lika. — Za pristnost barv in prvovrstno delo se jamči.	12821
Prva celjska parna BABVARIJA In KEMIČNA CISTTLNIOA.
IVAN TAČEK
Gosposka nDca št. 21.	Celje. Gosposka ulica št. 21
Ponedeljek Ttnk
Za tri nlanae —
bolj beli rob je
Rumeni zobje kvarijo lepo lice
Rameni nohje potekajo eJ tvor t ustih. Znanstveniki pravi}*: »Usta ao polna bakterij.« Toda »ob i« doke »opei avojo «iX;»» belino pod vpliv*« »obn-egm ared-atva K-oJvnoe-a, ki nganoM *»• mikrob«. — Upom hite e® centimeter Koljuosa na »roji Ketiiei zjutraj in rrtier, pa poglej*« potem »roj« tofet: ti m n M niaaee bolj bdi. Mikrobi 90 aaglo H»-nobljoni, a kisline »o nevtralizirane. Da boste imeli »obe bolj bete ln zdrave, vporabljajte »KOLTHOS«!
KBIIA ZA
K0LVN0S

..A
štedijiva in trajno goreča peC
jaaf bo»jša ?
Kar agreje a auntmaloe koti»ao kw*ie Mte prfJ«*»o
oeu» eiMovonj«. BoJja od eontraic« k »rjav«, ker > rvojo seio praktično regulacijo porzmča enakemenH)
toplote. Postrelba je zelo enostavna, fcounodna in iieta. Ne dajte m premotiti «d dragih pomodb. Zahtevajte ponndbe od
Vofvo&faaske li vilice d« d^
Novi Sad, Suvoborska 11. Zastopstvo v Ljubljani: Franc Golob.
Pihala
(Blechinstrumente)
izdeluje ta popravlja strokovnJaSko in ceno tvrdka 288
Alfonz Breznik, Aleksandrov« e. 7.
RaiaoraJ« _
letna felezaa celo frak* lična zložljiva poitelja • tapeciranim madracom —
CaEtiina n* v*aka bih, Uit, aa' patp|«č» oto, b« ia notaa alalW Sto-M Dia'	Razpoii*
lian poito« ia feletni-cm po povzetja.
Leten«'. ahitiMka patent-■a.' telo > praktiina ilot-liiva;po>UU • tapecira-aia madracom., — Stane
Dia

Lie^htU prakliCM M
IctaaM • ia avdcaM. Sto-a«. Dia ISt.—,
P• Jem fanat Cisto t*-fcaoo' p«r}e ki po Dia <t»to belo (<»1« k( po Dia 139 — ta P«k ki po Dia
C ^ROZOVJČ. ZAGtES Olea n, m.
Stara renomirana gostilna
z velikim vrtom, gospodarskim poslopjem, velikim zelenjakom, čez 1 oral polja, hlevi, na Jako prometni cesti se radi* starosti ugodno proda v Maribora. Dopisi se prosijo pod Šifro >400.000« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	12889
masaže
DOBI SE POVSOD
1 steklenica

Din 16*—

Spalnice
smrekove, poljubno pleskane, za ceno Din 2600.—, kompletne in trde, politi-rane, od Din 5700.— naprej ima stalno v zalogi in izdeluje po naročilu	11798
Pohištveno mizarstvo
Anton BIZOVICAR GHlnee cesta H/I, postajališče cestne železnice
Pihala
(Blechinstrumente) Izdeluje ta popravlja strokovnJaSko in ceno tvrdka 288
Alfonz Breznik, Aleksandrova o. 7.
niso samo trpežni ln poceni, ampak so tudi elegantni ta lahki, kljub temu pa trpežni za
2 pora dragih. Na zalogi čevlji Is kravtae 127 Din, ta teleti-ne 145 Din, iz boksa 159 Din, dalje velika izbira domačih, telovadnih, lovskih, turistovskih. smučarskih ta raznih drugih čevljev aa šport, ples tn druge prilika
Velik Ilustrirani cenik zastonj!
»JUTRO« St 247	— 20	.	Nedelja,
Vsaki obleki ustrezni čevlji.
Vrsta 9715-03
TI »o Jako priljubljeni sa ples in družbo. Iz belega ali črnega atlasa s visoko peto tudi za Din 129.—,
_ Trata 9775-03
Okusni athusni čevlji z elegantno in visoko peto. Bela barva je ustrezna Vašim plesnim oblekam. Iz črnega klota za Din 69.—»
Vrata 9845-03
Čevlji za vsako priliko. Imamo Jih. Iz laka, ševroa in semiša. Jako so enostavni in elegantni. Za ulico m družbo so Vam ti čevlji vsekakor potrebni.
Vrsta 9805-54
Elegantni to lepi čevlji s podplatom kačje kože. Imamo veliko izbiro iz laka, semiša to boksa z raznimi temnejšimi odtenki.
Več parov nogavic
Prijeten občutek imate, ako
pogosto menjate nogavice. Imamo bogato Izbiro raznih nogavic vseh modemih barv za vsako obleko in za vsak dan. Obračajte se na naše prodajalce. Oni Vam bodo najbolje priporočili, katere nogavice si izberite.
ALI STE IMELI SREČO PRI ZADNJIH ŽREBANJIH V RAZREDNI LOTERIJI ?
NE?
TEDAJ KUPITE SREČKO PRI NOVI KOLEKTURI
ZAGREB
JELAČIČEV TRG 7-POD ZIDOM 8.
PRIHODNJE ŽREBANJE BO 19. IN 20. NOVEMBRA 1931
Srečke lahko naročite ttxH z navadno dopisnico, --- Izrežite, Izpolnite to takoj pošljite! -
NAROČILNICA«
Glavni kolektnri drž. razredne loterije HERMES d. (L, Zagreb, pofit. prettnao 111, Za I. razred XXTTT. kola državne razredne loterije naročam tem potom;
komadov celih srečk po Din 200^-* komadov polovic srečk po Din 100.— komadov četrt, srečk po Din 50.—
Nakupno ceno teh srečk, skupaj Din ____________
sem Vam nakazal po poštni nakaznici.
Izvolite ml po vsakem žrebanja podati uradno Bsto o žrebanja,
Imet . Kraj:
12898
Točen naslov:
Zagreb, Jelačičev trg 6fl. Hega M«« ia obran p«
»ajoovejžem sistemu z najmodernejšimi aparati. Odstranjevanje »»jedcev, aoinSnih in drugih peg. Odpravljanj« vseh nadležnih dlačic x elektroliz«. Električna in rožna masaža obraza in telesa. Parafinski obložiti, maniiara in pedikirra. Sprejme« vajeake. Toplo »e priporoča Magda Pap, diplomirana kozmetičarka.	336
Tovarnarjem
ki izdelujejo pletene čipke iz sukanca se nudi prilika za nakup cenenih strojev, eno-in dvovlaknatih, najnovejšega sistema, ki so bili dve leti v obratu. Kada Jovančič, Zemnn.	12700
ADVOKAT
dr. Josip Klepec
je preselil svojo pisarno
▼ novo palačo
»GRAFIKE"
vogal Miklošičeve — Masarykove ceste štev. 14.
Zahvala
Za vse izraze iskrenega sožalja ob smrti našega ljubljenega, nepozabnega sina to brata, gospoda
IVAMA SVETIMA
kakor tudi za vse poklonjene vence to cvetje izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo blejskemu »Sokolu«, ta to predvsem starosti gospodu županu dr. De Glerii, načelniku gospodu Antonu Star-retu, načelnici gospodični Jožici Kapus, gospodu Marčanu, pevskemu zboru in njegovemu vodji gospodu Vrezecu. Nadalje se zahvaljujemo častiti duhovščini, rodbini Zrimčevi, številnim zastopnikom radovljiškega >Sokola«, prijateljem in znancem in vsem udeležencem, ki so spremili blagopokojnega v tako častnem številu na njegovi zadnji poti.
Na Bledu, dne 24. oktobra 1931.
12876
Rodbina SVETINA In sorodniki.
Izdelujejo se najnovejši modeli o-troških vozičkov, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Naj- " nižje cene. Ceniki	_ _ _	. . .
franko. »TRIBUNA« F. B. L* tovarna dvokoles ta otro-Sldh vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
Import svežega cvetja Eksport Coei/fcartto
(P. ^£uticp JCfublfana
Dalmatinova oL IS, DVORIŠČE, poleg hotela Štrukelj.
Cenjenemu občinstvu ta društvom dnevno sveže cvetje ter lzvilujcm raa T cvetličarsko stroko spadajoča dela — kakor poročne šopke, aranžmaje ta nagrobne vence — hitro ta solidno.	839
Cene nizke!
Postrežba točna!
Violin« od Din. 6ql Mandoline • 129. Gitara • «169 Sočne harmonike 69 kromatiCnc harmonike,
HAVADSKS GITARE LT.Di Zahtevajte brezplačni IvornSkT
| CENIK: |
HEINEL&HEROLD
MARIj@0Ril.101
Pletenine, mode ta šport najnovejše vrste izdeluje mehan. ind. plet.
^tieon ™ S a vrši (c
Skofja Loka
Zahtevajte vzorce na ogled.
Ženske +
■{b ne togujte
t ko ram isoetaae perioda! Ke imejte »tra hal PiSite nam samo in ml ram pošljemo od tisoč dam »talno t vesoljem io sigurnostjo uporabljani	178
Perlodofln
ta tekom ene ar« boste rešeni vseh skrbi io straha! Nikak« raz očaran je — kot mnogi tdsoa dragih dam, tM> ste tndi vi zadovoljni. Overovljeno ki sajam Seno neškodljivo nikdar idpovedujoie sredstvo za 90 Din. m močne na ture in v zastarelih slučajih mofenejši pe-riodoiin ta 1S0 ia 180 Din. Izključna raspo-iiljatev m laboratorija
W. H. OUCVIDT, Prmga-Vrlovic« XIII.
Ruska 12, V.
Pošt. pred. 18.
Lepota očesa in las

«EVB AS1AT1QCR. X »porab« tega preparata dobim« favanredno bajne, goste io dolge obrvi in trepalnice, a s tem dobijo oči tisti pikantni, dra-Kestni ln pri vlači ji vi pogled. Dm 45 N0IR D' 0RIENT ima isto svojstv« kakor »S6ve Asiatique<, samo da Istočasno barva ▼ temni barvi. Din 66. KOPEU ZA OCI daje očem ost za mamljivi, lepi in blesteči pogled. Očd postanejo bistra svetle, ognjene, a rdečilo, trudnoet to motni pogled Izgine. Din 68. 0R1S0LDE aam daj« po preteka en« noči naravne kodrast« las«. Kodri so dolgotrajni in dajo vsakemu obraza dralest ln samamljivoet. — Din 40.
Sivi lasje
M v r««aM aajvečjl »rvratofk mladosti, • gotov« kvarijo lepot« vsake dam«. — »EXCELS10R HENNE« od dr. Doraine & Cie., Pariš, barva lase perfektno in enako r vseh aianeah. — Samo barvanj« j« jako lahke tn eno tarM m vsakega posameznega. Ne maje roke. glav« niti perila. Popolnoma neškodljivo za lase is za aspeh vsakem« jamčimo. Garnitura stan« 96 Din.
CENTIFOLIA, kozmetiiki zavod, Zagreb, Jnrigičev« & Zahtevajte brezplačne Ilustriran« cenike! 231
Sposobne
zastopnice
za provinco, proti ugodnim pogojem išče dobro vpeljana zagreška manufakturna trgovina na obroke. Ponudbe na Inter-reklam Zagreb, Masarykova 28 pod »Br. 187-61«.	12854

Zahvala
Užaloščeni nad prerano smrtjo naše ljube
Viktorije
se tem potom zahvaljujemo za izraženo sožalje, nadalje za poklonitev cvetja vsem, posebno še društvom kakor Sokolu, Čitalnici in Zvezi trg. nameščencev.
Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Beška za
ves trud, nadalje čč. duhovščini kakor tndi vsem, ki so jo ▼ velikem številu spremili na njeni zadnji poti
Kranj, dne 25. oktobra 1931.
13886
Žalujoče rodbine Gogola, Rant in
Pečnik«
.vfc •- • " Is, .tjv.vi r ; ^ .'i.-,;			
			
PUH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA
: •! • ... -'-•J V-" , .i	.	. ' . I	MVi,

OMbta LjoMjaa*
pogrebni sa**4
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da Js naš nadvse ljubljeni soprog, oče, brat, stric tn svak, gospod
Židanlk Franc
orožni ški stražmojster ▼ pok.
po dolgem mukapolnem trpljenju, previden a toiažfn s*, vere, mirno v Gospodu preminuL
Pogreb nepozabnega pokojnika bo t nedeljo dne 25. oktobra 1931 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sva-bičeva ulica št. 15, na pokopališče k Sv. Križu.
T Ljubljani, dne 23. oktobra 1931.	12900
Žalujoči ostali
Mestni pogrebni »»vod
Naznanjamo žalostno vest, da Je naša srčno ljubljena dobra soproga in mati, gospa
Marija Geiser
soproga avizerja kurilnice Ljubljana L
▼ soboto dne 24. t. m. po dolgotrajni mučni boieuii, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo dne 25. oktobra 1931 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Gradišče št. 12, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 24. oktobra 1981.	12899
Globoko žalujoči soprog in otroci
t
OMtas LM*)aaa
Kestoi pogrebni nrod
ANA KUKAR naznanja v svojem ta v imenu svojega sina ING. ZDENKA ta sinahe DANICE pretužno vest, da je njun ljubljeni soprog, oče, brat, stric ta tast,
gospod
Janko Kukar
računski direktor v pokoja
danes nenadoma preminuL
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo dne 25. oktobra 1931 ob 4. uri popoldne lz hiše žalosti, Tavčarjeva ulica št 4, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 24. oktobra 1931.	12898
ZJUIATSKA BARKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE o. d, podružnico LjuDljana
Telefon štev. 80—20.
Centrala: BEOGRAD
Daje menične ta kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom, in lombardira državne vrednostne papirje.
Dunajska cesta štev. 31 (Hiša Zidarjevih dedičev) Glavna podružnica: ZAGREB
234
Sprejema hranilne vloge s ali brez odpovedi. Otvarja tekoče ta žiro račune. Izdaja kavcije ta garancijska pisma.
Račun poštne hranilnice štev. 14.008,
Podružnica: Sarajevo
Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov ta obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne
posle.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot Hair«.™«,^ Franc Jezeršek. Za jnseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi x Ljubljani