Posamezna številka 10 vinarjev.
Štev. 227.	v Liomioni, v \mi 5. mm m.
Leio M
s Velja po poŠti: =s
Za oelo leto naprej . . K 28'— za en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 20'— za ostalo Inozemstvo . „ 35 —
V	Ljubljani na dom:
Za celo leio naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*70
— Sobotna izdaja: s
za celu leto......„ V—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9*— a ostalo Inozemstvo. „ 12*—
Inserati:
Enostolpna iiatitvrita (72 mm): za enkrat . . . . po 18 »
za dvakrat...... 15 „
za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnst.
Paročna oznanili, zalivale, osmrtnlcs itf.:
enoztolpna petltvrsta po 2 J vin.
enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemal nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Bedna letna prlloaa Vozni red.
Bar Uredništvo je t Kopiftrjevi nllol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma >• ne = sprejemajo. — Uredniškega teleioaa štev. 74. s
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 8. — Račun poštne branllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega telelona št. 188.
Ruski ultimat Bolgirifi.
Bolgorils se mora odloČili v 24 uroh.
ODLOČITEV NA BALKANU.
Najbrže jc že padla, Rusija je .3. oktobra stavila Bolgariji 24 uren ultimat. Angleške in francoske čete so se že izkrcale v Solunu. Po vseh dosedanjih vesteh bi bilo soditi, da se Bolgarija ne bo uklonila in stopi v vojno in tako postane naraven zaveznik osrednjih sil in Turčije. Svoje moči in uspeha si je svesta. Na Balkanu se je svetovna vojna začela, tam bo tudi končana.
Petrograd, 3. oktobra. Petrograjska brzojavna agentura poroča: Ruski poslanik v Sofiji je pooblaščen, da izroči ministrskemu predsedniku Radoslavovu sledečo noto: Dogodki, ki so zdaj v Bolgariji v teku, značijo končni sklep vlade kralja Ferdinanda, da polaga usodo dežele v roke Nemčije. Dejstvo, da so v vojnem ministrstvu in pri generalnem štabu navzoči nemški in avstrijski častniki, da je na krajih, ki meje na Srbijo, zbrano vojaštvo, — denarna podpora, ki jo je vlada v Sofiji sprejela od naših sovražnikov — vse to dokazuje, da se nc more več dvomiti o vojnih pripravah bolgarske vlade. Velesile sporazuma, ki ne morejo vnemar pustiti namer bolgarskega naroda, so Radoslavo-va že večkrat opozarjale, da smatrajo vsako dejanje, ki škoduje Srbiji — sebi sovražno. Zagotovila, ki jih je podal predsednik bolgarske vlade kot odgovor na ta svarila, so po sedanjih dejstvih' ovržena. Zastopnik Rusije, ki je z Bolgarijo po- neminljivem spominu na bolgarsko osvobojenje izpod turškega jarma v tesni zvezi, ne more s svojo prisotnostjo odobravati priprav za bratomorne napade na slovanstvo in na zaveznike. Ru$ki poslanik je dobil ukaz, da zapusti Bolgarijo z vsem osobjem, ako bolgarska vlada tekom 24 ur očitno ne pretrga zveze s sovražniki slovanstva in Rusije, in ako takoj ne ukrene, da se odslove častniki prioadajoči armadam onih držav, ki so s sporazumom v vojski.
Bolgarski up je šel po vodi.
Kristijanija, 4. oktobra. Birževija Vje-domosti« javljajo iz Sofije: Bolgarska meja je zaprta za vse tujce, samo podaniki
osrednjih držav morejo prestopiti mejo. V bolgarski armadi precej pometajo, generali Ivanov, Vazov in Čanov so vpokojeni. V Rusiji so prepričani, da je kralj Ferdinand trdno odločen iti ? osrednjima silama, V svojih rokah ima vso bolgarsko armado in ta mu bo slepo sledila. List konča: » Ni več sredstva, da bi odvrnilo Bolgarijo od odločilnega koraka. Isto mnenje vlada tudi na Angleškem in Francoskem.«
Izjava bolgarskega kralja.
Bukarešt, 1. oktobra. (»Voss. Ztg.«), Veliko pozornost vzbuja izjava sofijskega dopisnika •vAdeverula«, ki jo je dobil po visoki osebi od kralja Ferdinanda. Kralj Ferdinand zatrjuje znova, da Bolgarija nima niti oajmanje misli o napadu Rumunije. Nova nemško-avstrijska ofenziva proti Srbiji hoče e začasno zasesti srbsko donavsko obrežje, da bi si tako zagotovila municijsk' transport v Turčijo. Rumu-niji ne more to povzročati vznemirjenja. Osrednji državi nikakor ne mislita še bolj zamotati balkanskega vozla, in poostriti medsebojnih razmer. Tudi »'kakor ne namerava Bolgarija za vsako ceno napasti Srbije. Bolgarija je uverjena, da ji prinese nadaljni potek dogodke- sam po sebi izpolnitev narodnih teženj. Položaj pa bi postal vsekakor slabejši, če bi ententa poslala en pomožni zbor, ker bi to moglo za vedno preprečiti izpolnitev narodnih bolgarskih želja. Bolgarija bi bila potem prisiljena. se odloči.
Odgovor Bolgarije.
Kodanj, 3. oktobra. National Tiden-de poroča iz Sofije: Bolgarska vlada razglaša, da se kot suverena vlada ne uda nikakršnim zahtevam cd tretje strani.
I Bolgarsko maščevanje. — Prestolonaslednik Boris vrhovni poveljnik.
Kolin, 4. oktobra. Po poročilih iz Pe-| trograda je prinesel ruski list »Birževie Vjedomosti< sledečo brzojavko iz Sofije: Na sestanku zastopnikov ljudske stranke je izjavi) ministrski predsednik Radoslavov: »Stojimo pred vojsko radi naših nacijonal-nih koristi. S puške v rokah moramo iztrgati našim sovražnikom, kar so nam vzeli pred dvemi leti. Moramo maščevati ned takratnimi žalitvami.«
Listi potrjujejo, da je prestolonaslednik imenovan za vrhovnega poveljnika. Istočasno so iz bolgarske armade odpustili nekaj generalov. Bolgarska meja je zaprta za vse inozemce izvzemši državljane osrednjih
velesil. Telefonski promet i Rumunijo je prekinjen.
Odločnost štiri sporazuma.
Gen?, 4. oktobra. -Temps piše, da so pogajanja štirisporazuma z Radoslavovim kabinetom končana. Ker so bila zadnja pogajanja brezuspešna, ni drugega preostalo, kakor da se umaknejo predlogi. Francoske in angleške čete bodo prej došle v Macedonijo, kakor pa nemške in avstrijske v timoško ozemlje in bodo s tem kralju Ferdinandu dokazale odločnost sti-risporazuma. Na prve bolgarske strele bodo takoi odgovorili angleški in francoski.
Ruske priprave proti Bolgariji.
Koiin, 4. oktobra. Tribuna« poroča: [ Ruske ladje, v Črnem morju nadzorujejo i bolgarska pristanišča. V Varni nameravajo izkrcati čete. V Odesi in Sebasiopolju so j odrejene večje vojaške priprave.
Bolgarska opozicija.
Budimpešta, 2. oktobra. »A Nap« po-j roča iz Sofije: Po ministrskem posvetu so S sc zbrali voditelji opozicijskih strank pod i predsedstvom voditelja demokratov Mali-I nova k zaupnemu sestanku. Malinov je sporočil ministrskemu predsedniku, da bodo odpotovali opozicijski poslanci v svoje volivne okraje in nastopili proti vladi, ako ne bi do 28. oktobra sklicala sobranja. Nastop opozicijskih strank bi imel več uspeha, če bi ne bili opozicijski voditelji v vednem stiku z ruskim in angleškim poslanikom. Po posvetu s kraljem in ministrskim predsednikom so imeli voditelji ludi posvet z zastopniki entente, kar bi kazalo, da je opozicija pravzaprav le njeno »orodje«.
Stockholm, 3. okt. Novoje Vremja-poroča :Gešov, Danev i d Malinov so dali vladi na razpolago svoje Hste in so izpre-
I menili svoje dosedanje opozicijsko stališče.
Atene, 3. oktobra. Iz Sofije se poro-! ča: Pogajanja Radoslavo^a z zastopniki j entente se nadaljujejo.
XXX
VODILNI MOŽJE NA BOLGARSKEM. Ministrski predsednik Radoslavov.
Vasilij Radoslavov se je pred približno 60 leti rodil v Loveču v severni Bolgariji. Gimnazijo je dovršil v Pragi, pravniške nauke pa na vseučilišču v Heidelbergu na Nemškem. O svoji študentovski dobi govori še sedaj zelo rad z veselim navdušenjem. Razume se samo po sebi, da docela
obvladuje nemščino. Po poklicu je, kakor večina bolgarskih državnikov, odvetnik. Modrosinje oči, valovita bela brada, navaden zemljan! Kdo bi si mislil, da je v tejj ^ustavi nakopičene toliko energije, kolikor je je pokazal zlasti kot notranji minister. Ljudstvo ga cbožava. Znan mu je pod laskavim imenom >ded Vasil t. Svoj čas so njega in njegove pristaše, ko je morah »opraviti« volitve na način, ki je pač odgovarjal potrebam leaanje dobe, zmerjali s Sopači (sopa — krepeljc).
Občudovanja vredna je ne samo nje« gova mirna kri, vsaj kolikor jo na zunaj kaže, ampak tudi njegova marljivost. Ob 8. uri zjutrai zapusti svojo hišico (Radoslavov ni bogatin!) ter se poda v ministrski svet, kjer ostane, pridno delujoč, do dveh popoldne. Že pred tremi je zopet pri svoji mizi, da sprejema diplomate, podpisuje akte ter govori po telefonu z deželo. Proti večeru pa se prične od izbruha svetovne vojne — vsakdanji ministrski svet, ki traja mnogokrat do polnoči.
Radoslavov uživa največje zaupanje kralja, kateri ga mnogokrat obišče ter se redno ž njim shaja, po večkrat na leden. Bolgarski ministrski predsednik ie redkobeseden mož ter odgovarja na tozadevna vprašanja navadno le: »Mi ohranimo striktno nevtralnost, dokler se ne bodo kršili vitalni interesi Bolgarije, Običajno se pristavi, da je politični položaj Bolgarije izvrsten in da je Bolgarija na najboljši poti — to cika. na Macedonijo —, da bo videla svoje nacionalne ideale kmalu uresničene. Pustolovska politika mu je docela tuja ter smemo upati, da bo njegova setev kmalu doživela tudi bogato žetev.
Radoslavov.

Zli
V . . . . 30. sept. 1915.
Vsako nedeljo doživim zanimiv prizor. Dne 19. septembra so premagali trije, naši vrh Bošnjaki na patrulji preceišno laško patruljo. Nekateri sovragi so ušli, štiri so pripeljali k vojaškemu uradu. Bili so krepki mladenči, a niso sc mogli obraniti našim junakom. Vprašal sem jih, čc vedo v kakem žalostnem položaju jc njih domovina, odgovorili ?o, da ne. Ko sem jim povedal koliko njih tovarišev je že padlo, da ne pomagajo nič ne laški lopovi, ne strojne puške, so prestrašeno gledali. Da, da sem rekel je žc -Italija povera , pa bo šc bolj. — Žalostni so odšli dalje v spremstvu naših bajonetov. — Dne 26. septembra je pripeljala naša patrulja štiri ubeglc ruske ujetnike. Deset dni so se skrivali pod Sv. Goro in milo gledali proti laškim prijateljem, a naša planinska hči Soča je rekla: tez mene ne. Tako so končno prišli v varne naše roke, Bili so izstradani, a dobro oblečeni.
V ponedeljek 27. septembra so pripeljali nekega kmečkega moža, Slovenca iz Brd. Ušel je 26. septembra Lahom in srečno pribežal po noči do Podgore, kjer ga je dobila naša patrulja. Povedal je, da je iz Kozrne v Brdih. Ljudstvo je tam še osialo. Lahi so jim vzeli vse poljske pridelke: krompir, fižol in grozdje. Za hrano
je dobila vsaka oseba 1 kilo moke in to za 14 dni. Čez 2 dni so iih namenili odpeljati v Italijo. Rekel je tudi: .Jaz sem pa sklenil. — da ako že moram umreti — rajše umrjem v Avstriji, kot v Italiji.« Posrečil sc mu je beg. Samo od daleč je videl laško stražo. E>alje je povedal, da Lahi zelo utrjujejo Šmartno. Častniki so bili ž njim zelo prijazni in ga tolažili, da ga bo država podpirala.
Nedavno so laške granate obstreljevale župnišČe. v Kronbergu, Gospodarsko poslopje, ki se celo župni.šča. drži je popolnoma razrušeno, župnišče samo in gospod Vinko pa sta nepoškodovana. Gospod Vinko ima res srečo. Ko ie bil še bogoslovec, jc streh udarila, v njega, a ga ni ubila, sedaj laške granate niso imele moči do njega, upamo, da se ga bo tudi smrt ogibala še mnogo let. Bog daj.
Pretečeno nedeljo sem zvedel žalostno novko, da je uničen veliki zvon na Sv. Gori. Solkanec, ki dela pri svetišču je bil tako pogumen, da jc splezal v zvonik in videl ie, kako je. Korenina in glava velikega zvona sta odbita, tako da se skozi z"on vidi. Zvon je zelo težak menda cd 60 do 70 starih stetov. Blagoslovil je zvon pokojni knez in nadškof Andrej Golmayer menda 1. 1873. Zvon bo treba preliti. Drugi trije zvonovi so pa baje nepoškodovani. Cerkev v štandrežu pri Gorici jc porušena. Cerkev jc nova, temeljni kamen jc blagoslovil pokojni kardinal Missia. Škoda prekrasne hiše božje. — O Bog, kako dolgo boš še prizanašal skruniteljem tvojih stanovanj?!
V Gorici je žalostno. Včeraj sem bil tam. Vzdihnil sem s prerokom Jeremijem: Quomodo sedet sola civitatis ...« Naš ljubljeni nadpastir jc moral zapustiti svojo stolico, radi granat sovražnikovih ni bil več življenja varen. Pretečeno foboto so prišle granate celo v njegovo spalnico. Nobeden v nadškofijski palači si ne drzne več spati v prvem nadstropju, vsi so v pritličju. — Stolna cerkev je. noč in dan zaprta, enako župna cerkev sv. Ignacija. Centralno semenišče jc zelo poškodovano. Kam bodo šli naši hogoslovrj letos študirat se ne ve. Zdravstveno stanje okrog Gorice pa je sedaj dobro.
Toliko danes, prihodnjič kaj. Pozdrav!
DuooisKo nismo.
2. oktobra 1915.
Kakor vsako mesto jc postal tudi Dunaj sedaj v Vojskinem času ves drugačen, kot je bil prej. Tujcu morda, ki prihaja prvikrat iz kakega majhnega mesta ali iz dežele gor v to svetovno mesto, sc bo zdelo, da tu sploh nc poznajo vojske, ko vidi tako vrvenje in življenje, kakršnega v domačem kraju ni bil navajen. Dunajčani so namreč tudi radovedni, kako mora izgledati v strelskih jarkih, zato so si dali napraviti take v Pratru, kjer si vsak po svojih duševnih zmožnostih predstavlja moderno vojsko. Siccr vrše pri tem, njim na čast in resnici na ljubo povedano, tudi pa-triotično delo, ker mora vsak obiskovalec
podariti neko vsoto v korist vojno-pomož-nemu uradu.
Tujcu torej samo se bo zdelo, a tisti ki je živel v mirnih časih na Dunaju, bo takoj opazjl, da manjka povsod prejšnja živahnost. Ulice so postale v primeru z prej-njimi prazne, in tudi ljudje, ki še hodijo po njih, niso tisti od prej, ampak vidi sc jim na obrazu, da jih nekaj tlači. In res. Dunaj-čani občutijo vojsko in še prav bridko jo občutijo. Ne glede na žalost, ki jo povzroča morebitna odsotnost kakega člana v družini radi vojne, jih pritiska vedno huje na-raščujoča draginja. Vse mogoče naredbe ne pomagajo nič, blago se draži dan na dan. Prišlo jc s cenami žc tako daleč, da ne računajo več na kilograme, ampak samo na dekagrame pri nakupovanju življenskib potrebščin, kakor sir, salam, klobase itd. Cena za 1 kilogram takega blaga je namreč tako visoka, da si le malokdo upa nabaviti tako količino naenkrat. Na dekagrame računjeno sc zdi dunajskim gospodinjam ccnejc, ker vidijo v izložbenih oknih, da stane samo 10 vinarjev 1 — dekagram klobase.
Neprimerno drago jc v hotelih. Gorje tistemu, ki je navezan nanje. Šc srajco mu poberejo, čc ni v sorodstvu s kakim Rot-| šildom. Primeroma poceni shajaš v tako-/vanih privatnih restavracijah«. Kosilo obstoječe iz juhe, mesa, prikuhe, močnatc 1 jedi in šc košček kruha povrhu tc slane samo 1 K 15 v'do 1 K 30 v. Raditcga so ic jako dobro obiskane, posebno od srednjih slojev. Nižji sloji dobe v ljudskih kuhinjah celo za po.Umco ceneje pQšten,Q hra»
General Savov.
General Savov je kot izboren vojskovodja dovolj znan izza Balkanske vojne. Ako napove Bolgarija vojno, stopi nedvomno zopet na čelo bolgarske armade. Savov je demokrat v najboljšem smislu besede. Rad se druži s preprostimi meščani, ki jim po Sofijskih cestah s palico narise tudi cele zemljevide, da je njegovo razlaganje svetovnih dogodkov bolj nazorno. On je eden tistih, ki ni nikoli verjel, da bi Rusija dosegla končno zmago, in ko je Italija stopila v bojni metež, je dejal: »Italijanom ne cvete sreča. Bolje bi bilo zanje, če bi doma ostali!« Častniški krogi mu brezpogojno zaupajo, vojaki pa ga ljubijo.
Vojni minister Šekov.
Vojni minister Šekov je nova prikazen na pozorišču, najmlajši general bolgarske vojske, šele 51 let star. Slovi kot izboren organizator. Nazadnje je bil poveljnik vojaške šole.
Bolgarska armada v mobiliziranem stanju.
Bolgarija je mobilizirala. Kakšno je današnje stanje bolgarske armade, je seveda težko zvedeti. Zanimalo pa bo, kakšna je bila razporedba bratske armade v opletju 1913, med drugo balkansko vojno. Tudi ti podatki niso docela zanesljivi, ker ni uradnih poročil in se je razporedba večkrat izpreminjala. Približno pa veljajo.
Vojna se je pričela, kakor je zasledovalcem novejše zgodovine še pač v spominu, po noči na 30. junij. Neposredno pred tem je bila bolgarska vojska sestavljena, kakor sledi:
1.	armada: poveljnik general Kutin-čev, 5. in 6. divizija in mnogo črnovojniš-kih čet. Približna moč: 40.000 mož
2.	armada, poveljnik general Ivanov,
3.	in 11. divizija, potem polovica 10. divizije in dve nanovo postavljeni brigadi (Drama in Seres —13. divizija), približno 64.000 mož.
3.	armada: poveljnik general Dimitrijev, 1. in 14. divizija, okoli 40.000 mož.
4.	armada: poveljnik general Tošev,
4.	9. in 15. divizija, okrog 64.000 mož,
Prva in tretja armada sta bili združeni v posebno skupino, ki ji je poveljeval general Petrov.
Skupna bolgarska vojska obstoji torej iz 5 armad s 15. divizijami — ki pa tu morda niso natančno označene, kajti divizije 11. do 15. so bile nove tvorbe — stan cele vojske je približno 300.000 mož.
no. A vseeno je mnogo takih, ki hudo trpe, ker si tudi te hrane ne morejo privoščiti.
A ne samo revni, tudi bogati se ne čutijo zadovoljne, ampak kažejo skupno s prvimi povsod svoj srd na povzročitelje te vojne, na lakomne Angleže. Na vseh ulicah vidiš v izložbenih oknih napise, kakor : Gott strafe England, Reden ist Silber, Schveigen ist Gold, Lugen ist England, Nieder mit England, Fluch dem Englande, Herr Gott strafe England itd. Da, ta mrž-nja se je tako ujedla v dunajsko dušo, da pride do izbruha celo na takem kraju, kjer vlada drugače nad vse te boje vzvišena umetnost, — na odru. V novi dunajski opereti »Rund um die Liebe«, ki jo postala že tako popularna, da je doživela že 330 predstav, zakriči Vincenc, ko hoče odpeljati svojo zaročenko v Ameriko, a vidi, da je to vsled angleškega gospodstva na morju precej nevarno: Gott strafe England.
Vsled vojne je prišlo na Dunaj mnogo beguncev iz Galicije, v zadnjem času po izbruhu vojne z Italijo tudi iz juga. Največ je seveda Poljakov. Te slišiš povsod, bodi v kavarni, na ulici, ali v tramvaju. Posebno glasni so poljski dijaki, ki so povsod in jih je lahko spoznati, ker so vsi uniformirani. Večkrat se ti zdi, ko prideš v bližino kake poljske gruče, ki tako kramljajo v svojem milem poljskem jeziku, da si v kakem slovanskem mestu. K temu pride še pol milijona Čehov, stalno bivajočih na Dunaju, tako da si res v največjem avstrijsko-slo-vanskem mestu. Večkrat, ko sem se vračal zvečer iz gledališča, in sem čul skoro samo našo govorico, sem študiral, če se sme sploh Dunaj še imenovati samo nemško mesto. Sicer pa so Dunajčani napram vsem jako uljudni in Bog dal, da bi sledila temu zgledu tudi vsa druga avstrijska mesta.
I. Zor.
Pripomniti je, da so bolgarske pehotne divizije bile po prejšnji organizaciji sestavljene iz 4 pešpolkov, 1 rezervne brigade, 9 brzostrelnih baterij, 3 baterije starejšega sestava (za rezervno brigado), 1 bojne možnarske baterije ter 2 škadronov konjiče, z vsemi potrebnimi zavodi; te divizije so bile torej pravzaprav mali ar-madni zbori.
Ukaz, da je sovražnosti ustaviti, je bil izdan 30. julija 1913 zvečer. Temu je sledil začasni in končni mir, sklenjen v Bukareštu. Od tega časa sta pretekli več ko dve leti. Bolgarija, ki jo je izid te bratomorne vojne zadel v srce, je gotovo storila vse, da svojo hrabro vojsko kolikor mogoče pomnoži in preosnuje ter okrepi. V kakšni porazdelbi in moči bo Bolgarija po sedanji mobilizaciji morebiti stopila na bojišče, o tem je seveda, kakor že spredaj omenjeno, nemogoče danes kaj zanesljivega povedati.
Načelnik generalnega štaba je sedaj bivši vojni minister B o j a d j e v, ki je v Balkanski vojni izkazal ne le svojo osebno hrabrost, marveč tudi očetovsko ljubezen do svojih čet.
Ni izključeno, da se v slučaju vojne spomnijo zopet na generala F i č e v a , ki je bil za Balkanske vojne načelnik generalnega štaba in je priznan kot ženijalen strateg prve vrste. Šele pred nekaj tedni je kot vojni minister odstopil, in sicer samo iz zdravstvenih razlogov. Bržkone mu je tudi nenadna smrt hčerke, ki jo je v Silvestrovi noči 1915. v mestnem Kasinu zadela bomba, ranila srce.
Bolgarski častnik o armadi.
Reuterjev zastopnik je imel pogovor z nekim bolgarskim rezervnim častnikom, ki se sedaj vrača v Bolgarijo. Častnik je izjavil, da obsega splošna mobilizacija 10 divizij bolgarske armade, ki se je po balkanski vojni pomnožila za eno divizijo. Pred vojno je štela armada 216.000 mož, sedaj 250.000. Uspeh mobilizacije je pa vselej za 10 odstotkov višji nego cenitev. Pomanjkanje častnikov, ki je nastalo v balkanski vojni, se je sedaj odpravilo z gojenci obeh bolgarskih vojaških akademij. Rezervni častniki so vse ljudje z aka-demično ali srednješolsko izobrazbo. Dejstvo, da so minoli teden poklicani pod orožje Macedonci, kaže, da hoče vojni minister razpolagati z vsemi službe sposobnimi ljudmi v deželi. Kolikor ve, se je za opremo vojske v zadnjih mesecih tako obilno preskrbelo, da se je za vsakega 40 polkov nabavilo 6000 popolnih oprem, tako da bodo sedaj pod orožje poklicani rezervisti bolje opremljeni nego ob balkanski vojni. S Kruppovimi topovi, ki jih je bolgarska vojska uplenila 1. 1912/13.',' je bilo mogoče z brzostrelnimi topovi preskrbeti tudi tiste polke, ki jih doslej niso imeli. Obenem so se v službi ohranili tudi nebrzost-eini topovi, tako da se je bolgarska artiljerija pomnožila približno za tretjino. Armada ie trdo delala in duh med častniki je zgleden.
Sporazum umaknil predloge.
Pariz, 3. oktobra. (Kor, u.) »Temps« poroča: Sporazum štirih obvešča grško vlado, da je umaknil predloge, ki so se stavili Bolgariji za slučai, če se udeleži vojske proti Turčiii. Izkrcale se bodo kmalu v Solunu francoske in angleške čete.
Bolgarski poslanik odpotoval iz Niša.
Bolgarski poslanik v Nišu se je vrnil v Sofijo in imel s kraljem daljši razgovor.
Ententa izkrcava žete v Solunu.
Solun, 2. oktobra. (Kor, ur. Zakasnelo.) Priplulo je več angleških križark in za danes pričakujejo izkrcanja 40.000 mož.
Pariz, 3. oktobra. »Temps« poroča: Četverosporazum je sporočil grški vladi, da se je umaknilo predloge stavljene Bolgariji, da se udeleži vone proti Turčiji. V kratkem se imajo izkrcati v Solunu an-j gleške in francoske čete.
Solim, 3. oktobra. Včeraj je prišel angleški general Sir John Hamilton s svojim ' štabom in okoli 20 francoskih častnikov.
-Frankfurter Ztg.« javlja 3, iz Carigrada: Vsak dan je bolj jasno, da si je ententa izbrala Solun za operacijsko bazo.
General Hamiltonv Solunu.
Solun, 3. oktobra. (K. u.) Tu sem je došel včeraj angleški general sir Hamilton.
Gr?ka protestira, a se ne upira.
Berlin. 4. oktobra. Lokalanzeiger« poroča iz Aten: Francozi so že pričeli iz-kreevati čete v Solunu. Venizelos jc vložil protest, ker še ni dan slučaj, da bi morala nastop:ti kot zave?nica Srbije in ker izkrcevanje krši mednarodno pravo.
Curih. Sonninu in Salandri blizu stoječ »Giornale d' Italia« piše, da je izkrcanje sklenjena in gotova stvar. Potrebna kršitev grške nevtralnosti je brez pomena in samo vprašanje oblike, ker ententa pri kršitvi zasleduje važne cilje, in se Grška najbrže ne bo praktično uprla kršitvi.
Atene, 1. oktobra. Posvetovanja med Venizelosom, zastopniki entente ter srbskim in rumunskim poslanikom se tu vsak dan nadaljujejo. Listi Venizelosove barve priobčujejo agitačne članke proti Bolgariji in Nemčiji,
Berlin, 2. oktobra. Ia Bukarešta se poroča, da poskuša Venizelos Rumunijo pridobiti za skupen nastop proti Bolgariji. Grčija in Rumunija naj Bolgariji izjavita, da bosta resno nastopili, če bi Bolgarija napadla Srbijo. Rumunski kabinet je že dvakrat odbil posvetovanja o tem vprašanju, dasi je grški poslanik silil, da se mu da odgovor in so ententini zastopniki vse storili, da bi dobili odgovor od Rumunije, ali se drži Bratianu zelo rezervirano.
Atene, 3. oktobra. Položaj je trajno resen. Angleži delajo s polnim parom, da bi uresničili svoj načrt. Kralj se še ni odločil. Venizelos je predložil kralju dekret za podaljšanje obsednega stanja.
Dvoumno zadržanje Grške.
Frankobrod, 3. oktobra. (K. u.) Frankfurter Zeitung javlja iz Aten:
Konec včerajšnje konference med kraljem in Venizelosom je bil, da je kralj odobril vladne odredbe za mobilizacijo z ozirom na izjavo Radoslavova, da Bolgarija proti Grški nima agresivnih namenov in sodi, da bo še nadalje mogoče ohraniti oboroženo nevtralnost, o vprašanju zavezniške dolžnosti Grške nasproti Srbiji pa se ni nič končnega sklenilo, ker zadeva še ni nujna.
Nasprotje med Venizelosom in kraljem.
Kodanj, 4. oktobra. »Hovestaden« piše, da je več znakov o novi poostritvi razmerja med kraljem in Venizelosom. Veni-zelosova politika je vedno bolj v nasprotju z nazorom generalnega štaba in tako je notranji spor vedno bolj verjetnejši.
Bukareška »Dimineata« piše, da se v Atenah splošno pričakuje, da pride na vlado koalicijsko ministrstvo vseh strank.
Grški kralj odpotuje v Solun.
Berolin, 2. oktobra. (Kor. ur.) Wolff poroča iz Aten; Kralj Konštantin odpotuje te dni v Solun.
Venizelos na delu.
Frankiurt ob Meni, 2. oktobra. »Frrn-furterZtg.« piše: Dokler ostane Venizelos na vodilnem mestu, se ni čuditi, če je stališče Grčije negotovo. Njegove simpatije so na strani entente. Venizelos hoče na vsak način poslat'. Srbiji 100.000 mož. Grški generalni štab tudi ni ničesar ukrenil, da bi preprečil izkrcanje pomožnega zbora entente v Solunu.
Italija ne izroči grških otokov.
Bukarešt, 4. oktobra. Iz Soluna poročajo: Na poziv Grške, naj Italija izroči grške otoke, je italijanska vlada odgovorila odklonilno.
Grška ni vezana ententi.
Carigrad, 4. oktobra (K. u.) »Tanin« prinaša atensko pismo, kjer je rečeno, da je grški narod sprejel mobilizacijo brez navdušenja, ker noče, da se Grška v brambi Srbije spusti v pustolovščine. Pismo zagotavlja, da Grška ni prevzela nobene obveznosti proti ententi. Kralj je odklonil francosko ponudbo za 100 milijonov posojila.
Nasprotujoče vesti o Grški.
Iz Aten poročajo: Vsled brzojavke bolgarskega carja kralju Konštantinu je razpoloženje za Bolgarijo med Grki zelo narastlo. Listi zahtevajo, naj se srbsko-grška pogodba odpove. Baje je že dogovor med Grško in Bolgarijo, po katerem Grška da Bolgariji Kavalo in Dramo z zadaj ležečim. ozemljem, izvzemši Sereta, dobi pa nazaj Gevgjeii in Doiran.
XXX
Srbski vojni svet v Kragujevcu.
Neposredno po razglasitvi bolgarske-! ga mobilizacijskega ukaza se je vršil v | Kragujevcu veliki vojni svet. O tem se | poroča iz Sofije:
Kronskega sveta so se udeležili kralj, i prestolonaslednik Aleksander, vsi ministri, več generalov in srbski poslanik v Sofiji, Antič, ki je na lastno pest prihitel v Niš in odondi v Kragujevac.
Vojvoda Putnik je najprej poročal o stanju vojske. Ker je v zadnjih mesecih trajno vladal razmeren bojni mir, je bilo mogoče nadomestiti vse izgube, ki jih je utrpela srbska vojska od začetka vojne na ljudeh, topovih in vojnem materijalu, tako da je danes srbska oborožena moč v istem stanju kakor ob začetku vojne. Oskrbovanje armade se je v zadnjem času znatno izboljšalo, dovoz živil je sedaj popolnoma urejen. Le v strežbi ranjencev vlada še velika nepreglednost. Srbija je glede dopolnjevanja medikamentov in obvezil popolnoma odvisna od dovoza iz dežel zaveznikov. Pred vojno zbrane zaloge so davno izčrpane in v nadomeščanju so včasih nastopile take ovire in težave, da so ranjenci in bolniki včasih po več dni ostali brez redne strežbe. Trenoino vlada veliko pomanjkanje zdravnikov. Samoposebi se razume, da bo hrabra srbska armada tudi proti novemu sovražniku izvajala pogumen odpor, četudi skoro ni pričakovati, da bi | mogla silni boj na dveh frontah zmagovito prestati.
Nadalje je Putnik izjavil, da bodo sovražniki napadli Srbijo s severa, zahoda
in z juga. Armada je sicer sveža, nadomestili so ves materijal in odpravili pomanjkanje častnikov in rekrutov. Duh, ki preveva armado, je izboren. Od zaveznikov so dobili težke topove. A če se tudi armada bije do zadnjega moža, se mora le računati s silovito močjo sovražnika. Poraz le na eni bojni črti odloči usodo vojske, ker bi bile v takem slučaju ogrožene zveze ostalih bojnih črt. Na silovito pomoč zaveznikov ne računa več.
Pasič je naznanil, da so mu iz Sofije došla zatrdila, da mobilizacija ni naperjena naravnost proti Srbiji; bolgarska vlada ne namerava poslati svojih bojnih sil v Macedonijo, le splošni politični položaj na Balkanu je nagnil bolgarsko vlado do tega, da se z oboroženo nevtralnostjo pripravi na vse možnbsti. Toda bolgarskim zatrdilom ne veruje ter je prepričan, da bodo v nekaj dneh nastopili dogodki, ki bodo dovolj važni za Bolgarijo, da bo opustila svojo oboroženo nevtralnost in vkorakala v Macedonijo. Za vsakega nepristranskega presojevalca položaja mora biti jasno, da Srbija Macedonije ne bo mogla uspešno braniti pred bolgarskim navalom. Stoji na stališču, da se macedonsko vprašanje v sedanjem štadiju veliko bolj tiče četverospo-razuma nego Srbije, Življenjski interes entente zahteva, da prepreči zasedenje Macedonije; kajti ako dobi to ozemlje v roke Bolgarija in ako dosežeta osrednji velesili svoj cilj: prehod skozi Srbijo v Turčijo, potem je za četverosporazum na Balkanu vse izgubljeno, potem naj svoje nade na Carigrad in uspešno brambo Egipta pokoplje. Nobena sila na svetu in nobene še tako velike zagotovitve bi v tem slučaju ne mogle nagniti Rumunije in Grške do tega, da bi šli z entento. On je za to, da se zastopnikom četverosporazuma še enkrat pojasnijo posledice njihovega postopanja in da se proti Bolgariji ne izvaja velikega odpora, marveč vsa moč zastavi proti Avstro-Ogrski.
Angleška vodi Srbijo.
Sofija, 3. oktobra. Angleška je zahte« vala od srbske vlade neomejeno pooblastilo, da uredi diference z Bolgarijo. Pašič je baje dal pooblastilo, pridržal pa si je zadnjo besedo.
Srbija prosi Črnogoro za čete.
Dunaj, 4. oktobra, »Telegraphenunion« poroča: Srbski poslanik v Črnigori je bi? pred nekaj dnevi sprejet od kralja in ga je v imenu srbske vlade prosil, naj Črnagora pošlje pomožne čete Srbiji. Kralj Nikita je odgovoril dobesedno: »Nimam nobenega odvisnega moža. Vsi možje do 70. leta, celo bolni so pod orožjem. Danes moramo misliti v prvi vrsti na lasten obstoj. «
Srbski uradi zapuste Niš.
Sofija, 4. oktobra. Iz Niša poročajo zanesljive vesti, da je srbska vlada odredila, da morajo vsa ministrstva, skupščina, železniško ravnateljstvo, drugi važni državni uradi in banke zapustiti Niš.
Vlada preloži svoj sedež v Prištino, kjer so najeli številna poslopja in postavili pod vodstvom Angležev začasne zgradbe, da bo za urade dovolj prostora.
Beg prebivalstva iz Belgrada.
Iz Belgrada beži prebivalstvo. Spome-j nik kneza Miloša Obrenoviča, ki je bil po-j stavljen pred gledališčem, je prepeljan v Prištino. Tekom bombardiranja mesta je hotel »Moskva« tako poškodovan, da sc morali tretje nadstropje popolnoma podreti.
Brzojavke med carjem in srbskim prestolonaslednikom.
Sofija. 4. oktobra. Iz Niša poročajo, da sta ruski car in srbski prestolonaslednik izmenjala dolge brzojavke. Prestolo-I naslednik se je nekako opravičeval carju ! radi stališča Srbije v macedonskem vprašanju. Kakor se čuje, je bil odgovor carja zelo kratek in je v Nišu napravil neprijeten vtis.
X X X
Stališče Rumunije.
Bukarešt, 4. oktobra. Iz Carigrada i javljajo: Oficiozni »Vital« prinaša poročila grških listov v Solunu in Atenah, po katerih je rumunska vlada na večkratna vprašanja odgovorila, da se bo Rumunija v slu-| čaju bolgarskega napada na Srbijo ali Gr-; šo omejila samo na varstvo svojih narodnih ! interesov in bo vst.rajala pri svoji nevtral-1 nosti samo če bi Rusi izraznih Besarabijo in bi osrednji sili hoteli vkorakati v to ozemlje, bi Rumunija zahtevala Besarabijo za plačilo za svojo nevtralnost.
Iz Rumunije. Kolin, 1. oktobra. »Koln. Ztg.« poroča iz Bukarešta: Francosko-ruska poročila o zmagah zadnjih dni so zelo vplivala na lahko razburljivo ljudstvo rumunskega glavnega mesta. Gotovi politiki upajo zdaj na pričakovani prolisunek zaveznikov,_ ki bo povzročil odločitev rumunske politike proti osrednjima vlastima. Resnejši politiki se niso dali premotiti od splošnega navdušenja. Hočejo najmanj počakati, da se razjasni položaj na bojiščih.
Lugano, 4. oktobra. Bukareški dopisnik »Tempsa« piše, da je ni bolj neresnič-
ne vesti kakor jc ta, da bo Rumunija sko- j ro posegla v boj na strani entente.
Giolitti v Rumuniji.
■J,'Eclair de Balcans« prinaša razgo- I /or z bivšim laškim ministrskim predsednikom Giolittijem: Rumunija bo ostala nevtralna, ker po mojem mnenju ne more več nastopiti. Za deželo bi bilo bol, pametno slediti Bratiariujevi politiki: potr-nežijivo počakati na razvoj dogodkov. Zemljepisen položaj Rumunije je neugoden. Na eni strani ogrožena od Rusije, ,e tudi pred povečano Srbijo v nevarnosti, ker če Srbija uresniči svoj naroden ideal, postane narod s 15 milijoni ljudi. Zato mora Rumunija želeti, da se Italija udomači na Balkanu. Mogočna Italija na Balkanu je najboljša bodočnost za rumunsko vodilno mesto. Popolnoma odobravam Sonm-novo in Salandrovo politiko na Balkanu, j Italija mora za vsako ceno postati velika balkanska sila, kar se tiče Bolgarov, je gotovo pričakovati presenečenja, toliko bolj, ker je kralj prepričan o nemški
zmagi.	.
Rumunija naj mobilizira,
Budimpešta, 4. oktobra. »Politika Hi-rado« javlja: Včeraj se je v Bukareštu v
hotelu >Boulevard« vršila seja, katere se jc udeležilo okoli 70 poslancev in senatorjev. Sprejeli so predlog Take Jonescu-ja, da se pozove vlado za takojšnjo odreditev mobilizacije.
Obupni napori štirisporazuma v Rumuniji.
Bukarešt, 4. oktobra. Diplomacija štirisporazuma sc obupno trudi, da bi vsaj Rumunije ne izgubila za svojo stvar. Bolgarska mobilizacija je lc pretveza, da bi spravili Ruinunijo na stran štirisporazuma.
Rumunija se ne gane.
Curih, 2. oktobra. »Corriere della sera« javlja iz Bukarešta: Izključeno je, da bi Rumunija v bližnjih dneh mobilizirala. Mi-nisterski svet se je odločil za dosedanjo politiko, ker Bolgarija ne ogroža Rumunije.
Poslanik Wangenheim se vrača.
Carigrad, 2. oktobra. Po dva in polme-sečnem dopustu se je vrnil nemški poslanik baron Wangenheim. Za časa bivanja na Bolgarskem so ga zelo častili. Z ozirom na velike zasluge, katere si je tekom daljših pogajanj Wangenheim pridobil za novo orientacijo bolgarske politike, je v tem vidno znamenje bolgarskega plačila.
Napad Rusou proti Hindenburgu.
iz življenja v Gorici.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
V Gorici, 1. oktobra 1915.
V Gorici ni miru, tako je moral vsakdo sklepati ob poročilu generalnega štaba glede dogodkov prejšnjo soboto m ponedeljek, dne 25. in 27. septembra. Lahi so tedaj obstreljevali oni del mesta, kjer se nahaja osrednje semenišče, ki je bilo prirejeno v bolnišnico Rdečega kriza Granate in Šrapneli so padali tedaj po dve uri na Semeniško ulico, na ulico Sv. Ivana in
Gosposko ulico. In t e d a j r e s n i b 11 o
miru, a samo na tem mestu. Gorica je namreč tako razsežna, da se na enem koncu niti ne opazi, ako padajo in pokajo na nasprotnem koncu granate m šrapneli. To se je že neštetokrat konsta-tiralo, posebno če se je vršilo obstreljevanje podnevi. — Pri zgoraj navedenih obstreljevanjih je bila le ena oseba smrtno poškodovana in še ta na cesti Drugače se tedaj ni zgodila niti najmanjša poškodba na liudeh. Sploh obstreljevanja niso tako nevarna, kakor bi človek na prvi mah mislil Vse je odvisno od prvega in drugega strela. Kdor je zadet tedaj, ostane zadet. Pred temi streli se je težko varovati, ker pridejo popolnoma nenadoma. Kar jih sledi prvemu ali drugemu, so že bolj nedolžni; padajo sicer na ulice, na strehe, v zidove; tu napravljajo škodo, a ljudje so tedaj že na varnem. — Semeniška ulica kaže sedaj res povsod sledove sovražnih strelov: vse cestne svetilke razbite, sipe po hišah stolčene, zidovi preluknjani in poškodovani, tudi vrata, okna ali strešni deli demolirani; celo cestni tlak je bil po granatah razrit, pa je sedaj zopet popravljen. V Montovo hišo je prišlo kar pet strelov; krog in krog Knjigarne K. 1. D. se vidijo velike luknje v zidovih, ki so jih napravile granate oziroma šrapneli. Kilo je tiste dni na teh prostorih kakor kak sodnji dan. Strel je prihajal za strelom; sledil jim je strašansk pok, potem rožljanje po cestah, strehah m zidovih; kakor toča so pršeli povsod okoli drobci granat in šrapnelov, šrapnelske kroglice, zdrobljena opeka, strešni kosci, omet in kamenje. Dim se je širil na vse strani in oster neznosen duh po žveplu.
Značilni dogodki so se odigravali v bolnišnici Rdečega križa v osrednjem semenišču. Tam so ležali v sobi v II. nadstropju ravno nad operacijsko dvorano, ki jo tudi generalni štab omenja v svoji brzojavki, težko bolni vojaki v svojih posteljah. Kar pričnejo dohajati in pokati v njih neposredni bližini granate in šrapneli. Z veliko težavo in z vso naglico zlezejo bolniki s svojih postelj skozi sobo ven na hodnik. Komaj so bili na hodniku, pa pride skozi odprto okno granata ravno v sobo, kjer so bili trenutek prej še v svojih posteljah, udari ob pod ter se razpoči z groznim pokom ob njem, ga raznese in prodere v operacijsko sobo, ki je bila spodaj. Kosi poda in drobci granat so leteli s strašno silo krog in krog, trgali in rušili postelje, sobne stene in strop, razbili šipe in okna in vrata, medtem ko se je vse napolnilo z dimom in smradom po žveplu — a bolnim vojakom se prav ničesar ni zgodilo! — Drugo! V hiši tik glavnega semeniškega poslopja je tudi ob istem času ležalo nekaj bolnih sester na svojih posteljah. Stregle so bile bolnikom in si nalezle pri leni bolezen še same. Nihče ni bil pri njih. Pa prične obstreljevanje! Strel za strelom! Bilo je grozno; njih soba jc bila sovražnim topovom najbolj izpostavljena. Zopet zamolkel pok v daljavi in že prileti granata med groznim žvižganjem zraka skozi okno ravno v njih sobo, pade na posteljo, kije bila b a š prazna, zarije se vanjo, a — se nc razpoči! Seveda se bolne sestre vse preplašene vzdignejo sedaj s svojih ležišč ter odhitiio z zadnjimi napori * W&fi3c prp.stjp.rc, Niso pa, bile š« dolžo
v njih, ko pribesni nova granata v streho njih hiše, ki jo prodere ter se potem med groznim hruščem vsuje z zidovjem vred v sobo, v kateri so se malo minut prej nahajale. Njim samim se pa prav ničesar ni zgodilo, — Niso li to čudni slučaji? Kako skupaj druga poleg druge: smrt in rešitev! Človek kar onemi ob njih! Mi, ki vemo, da ne pade niti en las z naših glav brez vednosti in volje božje, vidimo v njih poseben, da, kar naravnost presunljiv izraz skrbi in previdnosti Očeta v nehesih, ki pazi nad onimi, ki so se njemu posvetili oziroma se oddali njegovi oskrbi. Oba slučaja sta se odigrala pri obstreljevanju, bolnišnice Rdečega križa v osrednjem semenišču soboto dopoldne, dne 25. septembra.
Sicer pa ni treba misliti, da je bilo obstreljevanje Gorice omejeno samo na zgoraj omenjena dneva. 24. septembra so padali sovražni streli na deželno umobolnico; 22. in 23. na ulico sv. Klare in Novega mosta; 2,9. na Morellijevo ulico itd. To je v Gorici nekaj vsakdanjega.
V bojni črti vlada pri Gorici, kakor znano, na splošno že dolgo časa mir. Zato so vojaki v tej dobi izumili posebno industrijo. Iznajdljivi so pa res! Iz aluminija, ki ga Lahi v svojih šrapnelih in granatah pošiljajo na to stran, izdelujejo zelo lične prstane vseh mogočih oblik. Ni že vojaka, bodisi častnika ali prostaka, ki bi vsaj enega takega prstana ne imel kot spomin na Gorico, Podgoro in Kalvarijo. Pa tudi civilisti si jih kupujejo od vojakov za ceno ene do dveh kron, da jih potem nosijo kot spomin na boje pri Gorici in Podgori. — Laški šrapneli in granate imajo dalje okrog jeklenega ovoja tudi bakrene obročke. Vojaki te obročke zbijajo z ovojev ter jih prirejajo z malim trudom v prav lične zapestnice, ki se seveda za višje cene kupujejo kot spomin na boje pri Gorici za gospe in gospodične doma. Tako je prišlo, da so vojaki že vso zemljo po Kalvariji in v Podgori pregledali, da bi dobili pri glavah granat in šrapnelov aluminij oziroma bakrene obročke pri ovojih. Mnogo je tam doli jekla in železa, a nič več aluminija in bakra!
Požarov v Gorici radi obstreljevanja ni bilo še nobenih. Drugače pa v naših hribih, kjer so po vaseh hiše na mnogih krajih krite še s slamo. Nedeljo 12. septembra so Lahi obstreljevali Kal. Ena granata je zadela v hišo s slamnato streho. Streha se je užgala in kmalu je bila cela hiša v ognju. Ker je bilo vetrno in suho, se je ogenj hitro razširil ter prešel tudi na druga poslopja. Zgorelo je tedaj v Kalu 12 hiš. Nesreče na ljudeh pa ni bilo nobene.
Tudi pripovedke se pričenjajo delati v Gorici. Ni skoraj ulice v mestu, ki bi ne bila čutila kdaj sovražnih strelov. Vsi trgi in vse cerkve so imele že več ali manj njih obiske, Samo na eno mesto niso še prišli, na Kostanjevico oziroma na frančiškanski samostan s cerkvijo na njej! Štiri mesece že stoji pred Lahi nedotaknjena! Zakaj puščajo Lahi ravno to točko pri miru? Zakaj, zakaj? Ljudje so ugibali in ugibali in kot konečni rezultat se pripoveduje sedaj to-le: V grobnici tam gori počiva Kari X., francoski kralj, in še več drugih članov i/, slavne francoske kraljeve rodhine Bourbo-nov. Lahi, zavezniki Francozov, prizanašajo samostanu in svetišču na Kostanjevici, ki krije v sebi tako velike spomine francoske preteklosti, da bi po zavzetju Gorice samostan in svetišče popolnoma nepoškodovana poklonili Francozom v dar kot znak prijateljstva, ki jih sedaj veže ž njimi. To je pripovedka. Ampak na zavzetje Gorice bodo Lahi čakali še dolgo dolgo in ravnotako Francozi na dar, ki ga jim Lahi v smislu pripovedke hočejo pokloniti.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 4. oktobra. Uradno sc razglaša: j Včerajšnji dan je minul brez posebnih | dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: j pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 4. oktobra. Veliki glavni stan:
Vojna skupina generalield-maršala p 1. Hindenburg a. Rusi so včeraj po uspešni pripravi z artiljerijo napadli skoraj na celi bojni črti med krajema Postavi in Smorgon v gostih množicah. Napad se je izjalovil z nenavadno velikimi izgubami. Ponočna delna podjetja so ostala ravnotako brezuspešna. Tudi južnozahodno od Lennewadena (ob Dvini) je bil odbit nek sovražen sunek. — Pri ostalih vojnih skupinah je položaj neizpremenjen.
Najvišje vojno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO.
Vojni tiskovni stan objavlja rusko uradno poročilo z dne 30. septembra: Na bojni črti pri Rigi malo važni prodiralni poizkusi Nemcev. Na vzhodnem bregu potoka Rivu (?) (pri Kemernu) so se Nemci poizkušali ustaliti, a so bili vrženi nazaj na drugi breg. Nemci so tudi napadli pokopališče pri vasi Wetzrose (?) (severnozahodno od Biragalena), a bili so tudi tam odbiti. Pri Dvinsku nič posebnega. Prodiranje sovražne pehote južno od jezera Drisvjat je ustavil napad naše konjenice. Na bojni črti južno od jezera Boginsko se je obrnil položaj v mnogih bojih nam v korist. Naše čete prodirajo na več mestih proti vzhodu. Pri vasi Lioulki (?), južno od jezera Nerozc, je bil z našim odločnim presenetljivim napadom sovražnik vržen in se umika v neredu, Boj pri vasi Daniuszewo (ob Viliji, ob reki navzdol od Smorgona) se je končal nam v korist. Sovražnik je pa poizkušal brezuspešno pričeti z ofenzivo. Na bojni črti Knevo—Kra-szyn (severovzhodno od Baranoviča) — zgornja Szczara—prekop Oginski veliko krajnih podjetij, ki niso splošnega položaja nikjer važno izpreinenili. Ob srednjem Stiru pri Czartoryskem in vzhodno od Kol-kega se bojujejo. Sovražnik je bil izgnan iz vasi Kozliniczy ob Štiri (po reki navzgor od Czartoryska). Osvojili smo tudi vas Koszysce (vzhodno od Kolki), kjer smo vjeli 5 častnikov in 100 mož. Vzhodno od Lučka, ki smo ga bili pred dvema dnevoma popustili, se je bil zelo trdovraten boj pri vasi Silno. Vsled sovražnega napada so se morale naše čete umakniti iz nekaterih odsekov. S ponovnimi napadi iz vasi Cu-man (južno od Silna) se nam je posrečilo, da smo prodirali in pregnali sovražnika iz utrdbe. Odbit je bil protinapad sovražnika pri vasi Karpilo (blizu Cumana).
Uspeli tudi niso sovražni ofenzivni poizkusi pri vasi Cebrov (severozahodno od Tarnopola) in južnovzhodno od trga Kozlov. Spopadli so se bili večkrat naši ka-valerijski oddelki in sovražne sprednje straže na levem bregu Stripe pri vaseh Dobropolje in Hmjelovka (južnozahodno od Trembovle).
Pričakujoč natančnejših poročil o položaju se vzdrži generalni štab začasno, da bi razglasil in tolmačil mnogo podatkov, s katerimi razpolaga glede na ugoden položaj naše armade. Za zdaj smatra generalni štab kot primerno, da obvešča, da se vsled cele vrste uspešno končanih in razvijajočih se podjetij opaža glede na položaj v bojni črti naših armad in o stanju čet za nas ugoden potek. Duh čet, ki se javlja z gorečim navdušenjem v neštetih bojih zadnjih čet, se je dvignil iznovi vsled uspehov zadnjega časa nad Nemci v vztrajnih bojih moža proti možu, priborili so se uspehi in srečno se je izvedel prehod v ofenzivo proti Nemcem, kar se je posebno mnogokrat zgodilo na bojni črti vzhodno od črte Swanzjany—Oszmjana.
V nemških vrstah opazovana malo-dušnost vpliva na duh naših čet. Ta malo-dušnost se pojavlja v pogostejših slučajih, da Nemci lahko ranjene vojake in tudi dele svojih trenov med umikanjem popuščajo, da mečejo proč orožje in strelivo in da se udajajo, njih ogenj je nereden in nervozen.
Velikopotezna, metodično po naših zaveznikih na zahodni bojni črti proti Nemcem istočasno z našo ofenzivo izvedena ofenziva daje nov nagib, da se okrep-čuje vera zaveznikov na obojestransko silo in na obojestranske vojne lastnosti.
Petrograd, 2. oktobra. Včeraj jc poro-I čal generalni štab: Nemški napad v okolici Misshofa na železnici vzhodno od Mi-tave (31 km v smeri Jakobovo) ni imel i uspeha. Nemška letala so zmetala nekaj ! bomb na Diinamiinde, Rigo in kolodvor : Ogc>- pa brez vojaške škode. Pri Grendse-! nu (14 km zahodno od Dvinska) severozahodno od Swcntcn jezera so Nemci po Iju-tem obstreljevanju napadli in v/.eli nekaj i naših jarkov. Odbili smo nemške napade j okoli Berghofa pri jezeru Medum in soteski \ ob zavinku jezera Driswiaty, .V naskoku
smo vzeli vas Dunilovice severovzhodno od jezera Miadzo in ravnotako smo vrgli sovražnika iz vasi Ožuni in Miad/.ola. Pri vasi Ugly je naša konjenica napadla sovražno pehoto, vzela precej voz in 70 mož. Na nekem drugem kraju smo zajeli nad 100 voz, konj in orožja in nekaj ujetnikov. Pri zasledovanju smo posekali precej Nemcev, Pri vasi Jaty južno od jezera Narocz smo štrli sovražno stotnijo in ostanek ujeli. Na spodnjem Serveču vzhodno od Novega Grodeka so naše čete brez streljanja vpad-le v vas Šuki severnozahodno od Koreli-čev. Nemci so zbežali v svojo glavno postojanko, zmetali proč orožje in strelivo in so imeli pri Koreličih okoli 100 mrtvih. Dalje proti jugu smo Nemce zavrnili z nenadnim napadom pri Novosjolskem; ujeli smo nekaj mož in zaplenili stvari, kar se še ni preštelo. Pri Zarjecju in Denišovstu južnovzhodno od Baranovičev smo vrgli sovražnika čez Ščaro. Ob srednjem Stiru pri Bolarki južnovzhodno od Kolkov so Nemci po artiljerijski pripravi napadli na naše čete. Po sto korakih so že imeli ogromne izgube, niso se mogli več držati in so v neredu bežali. Trdovraten je bil boj med Majdanom in Blarko. Po došlih vesteh so avstrijski letalci poizvedovali po naši skrajni levici. Da se izognejo našim strelom so leteli čez Rumunsko ozemlje. Kakor poročajo poveljniki so nemške in avstrijske čete v zadnjih bojih ob Stiru rabile skoro izključno eksplozivne izstrelke.
C. KR. VOJAŠKI GENERALNI GUVERNER V UUBLINU.
Dunaj, 4. oktobra. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: C. in kr. vojaški generalni guverner na Poljskem je premestil svoj sedež iz Kielc v Ljublin.
RAZNO IZ RUSIJE.
Curih. Več ruskih mestnih uprav, med njimi moskovska, je demonstrativno odklonilo udeležbo pri odboru za vojno pomoč, katerega zaščitnik je carjevič.
Krakov. »Nowa Rreforma« poroča iz Petrograda: Na carjev ukaz je bilo odstavljenih pet ruskih generalov, ki so bili poveljevali volhinski armadi.
Geni. »Tribune polonaise« poroča iz Moskve: Carsko vseučilišče v Moskvi je izseljenemu carskemu ruskemu varšavskemu vseučilišču odreklo uporabo učnih pripomočkov.
VELIKANSKA NOVA RUSKA LETALA.
Pariz, 3. oktobra. (K. u.) »Eclair« poroča: Rusko vojno vodstvo preizkuša velikanska letala vrste Sikorski, ki naj bi uničevala obstreljevaina letala. Letala so zelo nerodna.
VESTI POLJSKIH LISTOV IZ KIJEVA.
Krakov, 1. oktobra. »Gazeta Porana« poroča iz Kijeva temeljem vesti iz ruskih virov: V Kijevu in okolici vlada panika, ki je poslala že katastrofalna. Zloglasni lvov-ski ruski list »Prikarpatskaja Rus«, ki se je po odhodu Rusov ž njim vred tu sem preselil in v Kijevu dalje izhajal, je sedaj začasno prenehal izhajati. Uvodnik zadnje številke se bridko pritožuje, da je ruska družba nasproti »Karpatski Rusiji« pokazala tako brezbrižnost. Mestni poveljnik v Kijevu, general Mavrin, je dogovorno z merodajnimi činitelji izdal sledeče odredbe: Zabrani oziroma omeji se dohajanje nadalj-nih beguncev iz južnozapadne Rusije. Novi begunci sc odpremijo v notranjo Rusijo. Že v Kijevu nastanjeni begunci se pošljejo v pokrajine vzhodno od Dnjepra, ker tvorijo nalezljive bolezni, ki med njimi razsajajo, veliko nevarnost za mesto. Razširjevanje vznemirjajočih vesti se bo strogo kaznovalo. Prebivalstvo se bo pravočasno opozorilo, če bi mestu pretil sovražnik. Eva-kuiranje se bo odredilo samo glede zdravih vojaških obvezancev od 17. do 50. leta.
AMERIKA POŠILJA STRELJIVO V VLADIVOSTOK.
Rotterdam, 3. oktobra. Iz Newyorka se poroča: Od začetka septembra se pošiljajo prevozi streljiva in drugega vojnega gradiva, odtod v Rusijo po Panamskem kanalu. Dotične ladje pripeljejo gradivo v Vladivostok. Z angleškim parnikom > St. Leonhard« so odpremili v Vladivostok tudi velike množine železniškega gradiva. Ta parnik jc dala Anglija Rusiji za dobo vojske za take prevoze na razpolago.
msr Z ozirom na slabe poštne zveze naročite takoj srečke „Slovenske Straže"! Žrebanje je že 26. oktobra. Ena srečka samo 1 K. Naročite več srečk skupaj!
Kruauo odbiti italijanski napadi na
Tirolskem.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 4. oktobra. Uradno poročajo:
Na tirolski bojni črti so pričeli Italijani živahnejše delovati; na visokih planotah Folgarija in Lavarone so se zato vneli večji trajni boji. V dolini Tonale je bil z ljutim artiljerijskim ognjem pripravljeni napad sovražnika na vrh Albiolos sinoči krvavo odbit. Na visoki planoti Folgarija so se nahajale naše postojanke na Plautu (severno od gore Maronia) od ranega jutra pod brzim streljanjem težkih in srednjih topov. Dopoldne so poizkusili slabi oddelki pripravljene sovražne pehote brezuspešen napad. Sovražnik je ponovil ta napad zvečer z močnimi silami, ki so jih sestavljale predvsem bersaljerske in alpin-ske čete in se je približal našim oviram. Ponoči se mu je posrečilo, da je vzel neko opirališče. Naše čete so ga vrgle po trdovratnem boju, ki je trajai do jutranjih ur. Vse postojanke so ostale tako v naši posesti. Na visoki planoti Lavarone je že ogenj naših topov prisilil prodirajoča pehoto, da se je morala z izgubami umakniti. Tudi v prostoru pri Buchensteinu se je lahko preprečilo prodiranje slabotnejših sovražnih oddelkov.
Na ostalih bojnih črtah nobenih bistvenih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Sodba laškega podčastnika o vojski.
Dunaj, 4. oktobra. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: List iz dnevnika nekega podčastnika italijanskega pešpolka št. 53 obseza sledeče besedilo: Kriče: Živio vojska!, pa sede v kavarnah in v restavracijah, pijejo, žro in si puste dobro streči. V ustih imajo dolgo smotko, v rokah »Corriere della Sera« in kriče: Žive naj naši junaki, ki so umrli za domovino! Vi, ki niste ljudje, pridite, vzemite puško v roke in se bojujte z nami. Izmenjajte nas; zasedite naše mesto v strelskem jarku, kjer smo izpostavljeni vsakemu slabemu vremenu, dežju, snegu in vsem viharjem, tako pokažite svojo vztrajnost!
Odstavljeni laški generali.
Rim, 3. oktobra. (K. u.) Uradno se poroča: Odstavljeni so trije generalni poročniki in šest generalnih majorjev, Trije generalni majorji so bili imenovani za poveljnike mobilnih armadnih zborov, 14 generalnih majorjev je bilo imenovanih za generalne poročnike, 9 polkovnikov je imenovanih za generalne majorje.
Nerednosti v italijanski mornarici.
Lugano. (Kor, urad.) »Corriere della Sera« izvaja o nalogah novega laškega mornariškega ministra Corsi: Italija je prepričana, da vojna mornarica, ki ji poveljuje vojvoda Abruški, dokaže, da zna delati čudeže glede na izurjenost poveljnikov in vojakov, a v arsenalih, v ladjedelnicah, glede na obrežno obrambo in v
municijskih tvornicah se mora veliko pre-osnovati in izboljšati. Novi minister je z visokih mest odstranil vse tiste, ki so odgovorni za napake, kakor tudi nepotrebne ljudi. Trdi se, da bo načelnik mornariškega štaba Taon de Revel moral kmalu odstopiti.
Italijanske čete na francoski fronti?
Geni, 3. oktobra. Zanesljive vesti pravijo, da je zaprtje francosko-italijanskih mej v zvezi s prevozi italijanskih čet. Predor na zahodu se mora izvršiti pod vsakimi pogoji in z vsemi silami.
Posvetovanja v Rimu.
Pariz, 5. oktobra. (Kor. ur.) »Matin« izve iz Rima: Tu so se vršila posvetovanja, katerih se je udeležil ministrski predsednik Salandra z vsemi člani kabineta in državni podtajnik za municijo. General Porro je nalašč prišel s fronte. Zagotavlja se, da se je posvetovanje nanašalo na položaj na Balkanu.
Notranje posojilo Italije.
Chiasso, 3. oktobra. V Italiji bodo izdali patletne zakladne bone v skupnem znesku 100 milijonov lir, da vrnejo državnemu zakladu predujeme za železniške zgradbe in da se pokrijejo 3'^% železniški boni.
Govor ministra Barzilaja.
K govoru ministra Barzilaja piše splitsko »Naše Jedinstvo«: Govor ministra Barzilaja nikogar pri nas ne vznemirja. Če je moral on s takimi argumenti opravičevati Italijo, da je šla v vojno, je pa nas vse razveselilo, da je to storila. In če on med besedami že joka, pa mi veseli komaj čakamo, da dovršimo z Italijo. Pomislite, tako hinavska, da je bila z nami, da bi se in kako bi se kasneje poplačala na naš račun. Pomislite, da je sprejela avstrijske ponudbe in ostala nevtralna! Kdo bi jih potem trpel, šarlatane, češ, da so oni s tem rešili Avstrijo!? Tako je bolj. Naj hvali Barzilai lokavost Italije, da je in zakaj je hajduško šla z Avstrijo roko v roki nad 30 let; jo bo že naša monarhija dobila pod noge, in to s pomočjo Hrvatov in Slovencev — pa ne bo več onih trgovinskih pogodb, ne regnikolske potuhe, ne paše-vanja po naših obalah in na morju, ne »Lege«, ne italijanstva v emblemu birokracije v zaščiti ces. kralj. Rinaldinijev, Vse to je bilo in prošlo in se ne bo>več ponavljajo. In prisegamo pri sveti krVi in ranah sinov hrvaških dežela, ki so umirali in še umirajo ob Soči in na morju, pri grobovih padlih in zibelkah onih, ki se rode na teh obalah; Dolžnost nas živih bo, da čuvamo zapuščino mrtvih, za katero so umirali, a umirali so, da s plašča celokupne hrvatske domovine izginejo italijanske krpice. In izginile bodo in nihče več jih ne bo prišival. Hrvatska Hrvatom!
Nemško uradno poročilo.
Berlin, 4. oktobra. (Kor. ur.) Wolffov arad poroča iz velikega glavnega stana:
Včeraj zjutraj se je pripeljalo pred Zebriigge pet monitorjev, ki so brezuspešno obstreljevali obrežje. Trije belgijski prebivalci so postali žrtve ognja. Maša obrežna artiljerija je zadela en monitor, ki so ga težko poškodovanega morali vleči proč.
Napadalna dela proti angleški bojni črti severno od Loosa, iz katerih so ponoči brezuspešno izpadli na naše postojanke, napredujejo dalje. Južno od potoka Souchez se je Francozom posrečilo, da so se ustalili v malem kosu jarka severozahodno od Givenchy. Južno od tega vrha so bili odbiti francoski napadi. Naši so zopet vzeli 40 metrov dolg kos jarka severovzhodno od Neuville.
Francozi so včeraj popoldne v Champagni brezuspešno napadli pri Massiges in severozahodno od Vilic sui Tourbe. Osredotočili smo nanje ogenj, ko so se zbirali. Krepak ponočen napad na naše postojanke severozahodno od Ville sur Tourbe se je zlomil v ognju artiljerije in strojnih pušk s težkimi izgubami. Kolodvor Chaions, glavno zbirališče rezerv francoske napadalne skupine v Champagni, je danes ponoči z vidnim uspehom z bombami obstreljeval nek naš zrakoplov.
Najvišje vojno vodstvo.
French poroča.
London, 2. oktobra. Maršal French poroča 1. oktobra zvečer: Dne 29. septembra je sovražnik večkrat napadel naše postojanke severozahodno od Hullucha. Cel dan se je ljuto bojevalo z izidom, da smo obdržali v se svoje postojanke, razen na skrajnem levem krilu, kjer smo izgubili 150 metrov strelskih jarkov. Naše postojanke smo močno ojačili. Sovražni napadi so sedaj slabotnejši.
Dne 29. septembra popoldne je sovražnik razstrelili mino pod strelskim jarkom, ki leži južno od pota v Meenen in se je ustalil v naših najsprednejših vrstah. Prihodnji dan smo izvzemši malega kosa strelskega jarka vse zopet osvojili. Danes je položaj na naši fronti neizpremenjen.
Zadnjo noč so bili naši letalci zelo delavni. Poročalo se je o 17 zračnih bojih. Samo v enem slučaju je podlegel angleški letalec. Včeraj so naši letalci poškodovali železnice na sovražnem ozemlju. Glavna črta je na 15 mestih poškodovana; 5, najbrže šest vlakov je deloma porušenih. Kurilnico v Valenciennes smo z bombami zažgali. V nemškem železniškem prometu smo povzročili važno prekinje-nje.
French priznava, da se je predor pone-
v »•
srecu.
Rotterdam, 2. oktobra. »Daily News« poroča: French prizna, da so sc Angleži na severnem delu napadalne fronte zvečer morali umakniti v svoje stare postojanke. S tem French odkrito prizna, da se je prvi prodirolni poizkus ponesrečil.
Kralj Frenchu.
London, 4. oktobra (Kor. ur.) Kralj je brzojavno častital maršalu Frenchu. Brzojavka pravi, da je ljuti boj le predigra še večjih dejanj in nadaljnih zmag.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 30. septembra ob 3. uri popoldne: V Artois je nameril sovražnik ljut ogenj na naše nove postojanke vzhodno od Soucheza. V Champagni smo zasedli več mest druge nemške obrambne črte zahodno od griča Tahu.o in zahodno od Navaruina (13 km severno od Souain). Tu so prekoračili posamezni deli naših čet nemško črto in so odločno prodirali naprej, a napredka niso mogli držati radi
ljutega ognja artiljerije in ognja na krilu. Osvojene točke sovražne druge črte se nahajajo trdno v posesti naših čet. Južno od Riponta smo izpopolnili osvojitev prve nemške črte z zavzetjem važnega opirali-šča Ouverage de la Defante. Na ostali bojni črti je potekla noč mirno. Kljub neugodnemu vremenu so metala naša zračna brodovja včeraj bombe na zvezne črte za nemško bojno črto. Z granatami so bili obstreljevani kolodvori Barancourt (12 km severovzhodno od Reimsa), Warme-riville, Pont Faverger, St. Hilaire le Petit in neka kolona, ki je korakala pri Sonime-Py.
Ob 11. uri zvečer: V Belgiji podpira naša težka artiljerija podjetja angleške mornarice proti nemškim obrežnim baterijam. V Artoisu nobenih posebnih bojev, V okolici pri Roye je sovražnik nekoliko deloval. Močan poizvedovalni sovražni oddelek je razkropil naš ogenj. Pri Beuvrai-gnesu (južno od Roye) smo razstrelili več podkopov, ki so uničili nemški jarek.
V Champagni smo pridobili na prostoru severno od Le Mesnila in bolj proti vzhodu med vrhom 199 (severno od Massiges) in cesto od Ville sur Tourbe v Cer-nay en Dormois. Na zadnjem mestu smo več Nemcev ujeli. Nekemu sovražnemu protinapadu se je posrečilo, da so se zopet ustalili v utrdbi dela Defaite. Nek drug ljut protinapad v istem odseku je bil popolnoma odbit, sovražnikove izgube so bile izdatne. Izčistitev starih nemških postojank je omogočila, da smo prešteli zaplenjene topove; na champagnski boini črti je bilo od 25. septembra zaplenjenih 121 poljskih in težkih topov. Neka skupina letal je vrgla, kakor se zdi, zelo uspešno 72 bomb na kolodvor Guingnicourt (18 km severno od Reimsa). Ljuto obstreljevana letala so se vrnila nepoškodovana.
Angleži obstreljevali belgijsko obrežje.
Rotterdam, 4. oktobra. (K. u.) »Rot-terdamsehe Courant« poroča 3. oktobra iz Cadzanan: Danes ob 6. uri zjutraj so obstreljevale angleške bojne ladje zopet belgijsko obrežje. Ko so izstrelile nekaj strelov, so se zopet odpeljale. V megli ladij ni bilo mogoče videti, Ko se je megla razkropila, se je videl nad Zeebrugge gost oblak dima. Letala so krožila nad obrežjem. Nemci so jih ljuto obstreljevali. Neko francosko dvokrilno letalo z nekim angleškim častnikom na krovu se je moralo izkrcati. Častnika so internirali,
Tajno povelje francoskega vrhovnega poveljnika o pripravah za drugo prodiralno bitko.
Berolin, 3. oktobra. (Kor. ur.) Wolff poroča, da je izdal francoski general Joffre 14. septembra tajno povelje generalom, naj častniki pouče vojake o razlogih glavnega napada. 1. Napad je potreben, da se pre-pode Nemci iz Francije. Če se sijajno zmaga ,bi nevtralci odločili za sporazum. Sovražnik bi moral proti Rusom počasnejše nastopati. 2. Joffre navaja, da je ojačena armada tudi z angleškimi četami. Več divizij je zato moral pripraviti za napad. Število strojnih pušk je podvojeno, topovi so nadomeščeni z novimi tako težki kakor tudi lahki. Streliva je dovolj, 3. Sedanji čas za napad je posebno ugoden. Kitchener izkrcava v Franciji armade, Nemci so že v zadnjem mesecu odpošiljali s francoske črte čete v Rusijo, njih rezerve niso močne. 4. Napad bo splošen. Čete, ki bodo napadle, ne bodo vzele le prve sovražne jarke, marveč morajo prodreti čez drugo in tretjo črto v neutrjeno ozemlje. Vsa kava-lerija se bo udeležila napada. Splošen napad povsod bo povzročil, da sovražnik ne bo mogel zbrati svojih rezerv na eni točki. — Wolff pristavlja: Z zapadom so nameravali pognati Nemce iz Francije kar se jim ni posrečilo. Če se previdno sodi, so izgubili Francozi mrtvih, ranjencev in ujetnikov 130.000, Angleži pa 60.000, nemške izgube ne znašajo niti petino tega števila. (Torej do 38.000 mož.)
Izgub« Francozov in Angležev.
Scheveningen. Poluradna pariška poročila navajajo, da so izgubili Francozi od 25. do 30. septembra 60.000 mrtvih in ranjencev. Ponoči in podnevi dohajajo vlaki z ranjenci v Pariz. Izgube Angležev cenijo na 30.000 mrtvih in ranjencev.
Dva angleška generala padla.
Berlin, 3. oktobra. »Vossische Zeitung« poroča iz Pariza: »Petit Parisien« prinaša poročilo iz Londona, da sta na Flanderskem padla angleška generala sir Thompson Capper in Thesigct.
Francozi nepotrpežljivi in nervozni.
Geni, 2. oktobra. (Kor. ur.) Namestu visoko napetih pričakovanj povzročenih po prvih uradnih poročilih so postali zdaj Francozi nepotrpežljivi in nervozni, ker prodirajo Angleži in Francozi počasi. Francosko časopisje pomirujc občinstvo in je opozarja, da lahko trajajo bojne operacije še dolgo in da naj sc še nikar ne pričakuje izid bitke.
Iz angleškega državnega zbora.
London, 1. oktobra. (K. u. Zakasnelo došlo.) Poslaniška zbornica je bila odgo-dena do 12, t. m., da more zakladni tajnik Mac Kenna izdelati finančno postavo. Parlamentarni dopisnik lista »Daily News« izvaja glede na razpravo 29. m. m., da se boj proti vojni carini krepko nadaljuje, Asquith je zagrozil, da odstopi, nato šele so pritrdili carini na avtomobile.
Francosko-angleška posvetovanja o dobavi streljiva.
London, 2. oktobra. (K. u.) »Times* poročajo: Francoski državni podtajnik za dobavo streljiva Thomas biva v Londonu, kjer se posvetuje z Lloyd Georgijem, Hen-dersonom in s člani municijske komisije e dobavi streljiva.
Avstralski delavci proti vojaški dolžnosti.
London, 3. oktobra .(Kor. ur.) Reuter poroča iz Sidneya: Delavska strokovna organizacija, ki šteje 100.000 članov, je sklenila, da se hoče boriti proti vsaki službeni dolžnosti, ki bi ne zadela tudi kapitalistov.
Kompromis med Kitchenerjem in delavci.
Amsterdam, 2. oktobra. Iz Londona sc
poroča, da so na posvetovanju zastopnikov velikih delavskih zvez sprejeli sledečo resolucijo: Ko so se čula poročila ministra Asquitha in Kitchenerja in ko se je prepričalo, da se za brodovje, armado in muni-cijsko delo potrebni možje lahko spravijo skupaj brez prisilne službe, smatra konferenca za dolžnost, da podpira vlado do skrajnosti in organizira posebno rekruti-ranje po celi deželi.
Mi smili
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 4. oktobra. Uradno poročajo:
Ob spodnji Drini živahnejše praske, sicer je mirno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
SKilcsnje dume.
London, 4. oktobra. Reuter razširja poročilo iz Petrograda, da so se člani kabineta vrnili od posvetovanj s carjem. Ruski listi poročajo, da se bo duma 8. oktobr* zopet sešla.
Slovke v zgornji nalili.
Kolin, 4. oktobra. »Kolnische Zeitung < poroča: Stavka tkalcev v zgornji Italiji se vedno bolj širi. Tvorničarji obetajo 10od-stotno zvišanje plač, kar delavci odklanjajo. Če se do jutrišnjega dne ne sporazumejo, so vsi organizirani delavci pozvani, nanj se pridružijo stavki, h kateri so žc pristopile organizacije kovinskih delavcev, V Milanu stavka že 70.000 delavcev.
Koncerl HrvaŠkega umelniKa v LjuDljoai,
Koncert mladega hrvatskega virtuoza ZlatkaBalokoviča je privabil vse kroge odličnega ljubljanskega glasbo ljubečega občinstva, tako da je bila prostorna Unionova dvorana popolnoma napolnjena. Praktični namen koncerta: podpora sirot padlih slovenskih junakov se je gotovo v veliki meri dosegel; idealni namen: proslaviti god Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. z izbrano glasbo, je brez dvoma v še višji meri uspel.
Mladi umetnik, ljub znanec izza dunajskih dni, je v izbranem sporedu pokazal, da se je v zadnjem času še poglobil, dasi je že na Dunaju, ko je nastopil kol absolvent Ševčikove »Meisterschule« na c. kr. akademiji vso pozornost glasbenih krogov nase obrnil. Soglasno je bilo mnenje, da je bil med dobrimi daleko najboljši, prorokovali so mu sijajno bodočnost, Če se bo usavrševal v dosedanjem tempu. Brez dvoma se bo to prorokovanjc uresničilo, zakaj gosli govore v njegovih rokah. Ton ima silno voljan, pa hkrati kremenit, polnozvočen, sočnat in sladak. Tehničnih težkoč, se zdi, ne pozna; če nc veš sicer, kaj je za violinista težko, se boš pri igri gotovo zmotil in tehnično najtežje, skoro nemogoče stvari imel za najlažje, za pravo igračo, tako suverenski obvlada svoj instrument. Posebno se moramo čuditi njegovi fini intonaciji in njegovemu samo-rastlemu čuvstvovanju, ki te popolnoma za seboj potegne. Poleg tega se zdi, da mu je vseeno uglobiti se v težko, otožno muziko Ševčikovega »Bfetislava«, ki ti srce ogrne z žalostjo, ali pa v divji, razbrzdani, v markantnih ritmih vršeči, pa hkrati do skrajnosti melanholični Paganinijev »Ples čarovnic«, v težko, na pol nemško, na pol ogrsko, na pol moderno, še bolj romantično glasbo Goldmarkovo, enkrat sanjavo, enkrat viharno, vseeno mu jc krasno se poigračkati z Moszkowskega »Kitaro« ali pa i Sarasatovimi ^Ciganskimi napevi«, ki že sami vsebujejo glede čustvovanje vse mogoče stopnje.
Zato je bilo sila navdušeno priznanje občinstva v polni meri zasluženo, zaslu-
Stran 5.
ITMIIIII ■—IH II l »ll
žen lovorjcv'venec in cvetlice, ki so 6e vsi-pale na mladega umetnika. Bog mu daj sreče na umetniško pot. Želimo, da se naša pota v Ljubljani še srečajo.
G. prof. Krauth se je izkazal kot iz-bornega spremljevalca, vsekdar diskreten, pa je tudi znal pointirati vsako nianso, ki služi v ilustracijo violini.	K.
Primorske novice.
Č, g. Alojzij Filipič, kurat v Serpenici na Bovškem, že od početka vojske z Italijo ni dal glasu od sebe. Njegovi starši, sestra in brat ter številni prijatelji in znanci so bili v velikih skrbeh radi njega. Sedaj »e je vendar oglasil kot italijanski ujetnik. Pisal je, ne vedoč kje se nahajajo drugi, na naslov g. Gizele Kremžar na Brezje, odkoder je šlo šele v prave roke v Gradec. Pisal je 29. avgusta iz Ažle blizu Št. Petra Slove-nov ob Nadiži. V Gradec je došlo 2. oktobra. Med drugim pravi v pismu: S pomočjo neke dobre duše Vam skušam pripraviti te vrstice v roke. Ne vem, če Vas dobijo, zato ne bom pisal veliko. Vedeti Vam dam, da se nahajam z vsemi svojimi duhovljani tuki.; v Ažli, blizu Šempetra ob Nadiži. Smo še vsi živi, pa menda nas bodo v krakem poslali dalje v Italijo. Prosim Vas pa tole: Poizkusite po-izvedeti, kje so moji ljudje, starši, sestra, brat in, če le mogoče, sporočite jim, da sem živ in zdrav in kje se nahajam, da ne bodo zame preveč skrbeli. Rad bi, da bi tudi naš knez in nadškof izvedeli, kje da smo, saj so tudi on naš pastir in oče in jih gotovo skrbi, kaj da je z nami. Pišite kaj je 2 Vašim Francetom in drugimi prijatelji (navaja imena), posebno pa, kaj je z mojimi in karo so jo morali iz Ravnice potegniti. Ne morete si misliti, kako srčno pozdravljam vse in prosim Vas, da ta pozdrav izročite vsem mojim tamkajšnjim znancem in prijateljem in ostajam vsem skupaj bolj ko kdaj udani Filipič,« Naslov se glasi: »Filipič Don Luigi parocco di Serpenizza, Azzida, S. Pi-etro al Natisone, Italia.« — Obveščamo o tem vse številne prijatelje g. Filipiča, pred vsem njegove domače. Če žele domači kaj pisati, lahko pošljejo pismo na naslov: G. Kremžar, Zinzendorfgasse 5, Graz. Naj se oglase hitro, kje se nahajajo, da bomo lahko čimprej poslali dobremu gospodu pozdrave iz ljubljene mu domovine. Pisati je mogoče lc potom dunajske posredovalnice Rdečega križa. Posredovanje tretjih oseb v nevtralnih državah (n. pr. v Švici) pa je prepovedano.
lj G. Hrabroslav Vogrič se prosi, naj favi našemu uredništvu svoj naslov, da mu pošljemo neko pismo.
Dva brata na bojišču — eden pogrešan, drugi ranjen in ujet. G. Mirko Gruden, enoletni prostovoljec pri 17. pešpolku in abiturijent državne realke v Trstu, se od 13. sept. 1915 na severnem bojišču pogreša. Njegov brat Marcelj Gruden, praporščak pri bos. herc. pešpolku št. 4 in abiturijent državne gimnazije v Trstu, ki se je od začetka vojne nahajal na severnem bojišču, je težko ranjen in ujet v Pensi na Ruskem.
Tržaška soc. dem. »Zarja« je zopet prenehala izhajati.
Zmrznjeno goveje meso so pričeli v Trstu zopet prodajati. Pravijo, da ni tako okusno, kakor je bilo argentinsko. Mi smo že svojčas povedali, da imajo v Argentiniji posebne stroje, v katerih zamrzne meso in da se je potem to, že zmrznjeno meso naložilo v ladijske ledenice. Le na ta način je bilo mogoče, da se je meso ohranilo. Tržaški veljaki pa so mnenja, da zadostuje, če se sveže meso postavi v ledenice. Sedaj so menda prišli do prepričanja, da meso na tak način vseeno dobi smrdljiv duh in da ljudski okus vkljub vojni še čuti razliko med svežim in ognitim zmrznjenim mesom.
Izprememba imen višjih šol v Trstu. Cesarski komisar v Trstu je odobril odpravo mestne višje realke v ulici Acquedo-tto oziroma pri Sv. Jakobu, kakor tudi prve in druge komunalne višje gimnazije. Istočasno jc odobril otvoritev nove realke (mestne višje realke) s sedežem v komunalnem šolskem poslopju v ulici Acquedotto kakor tudi nove gimnazije (mestne višje gimnazije) s sedežem v komunalnem šolskem poslopju pri Sv. Jakobu. Šolsko leto se prične 4. oktobra t. 1. Svoječasni vpisi v odpravljene šole ostanejo v veljavi za sedaj otvorjene šole.
Ribji lov v Trstu. Rib na trgu v Trstu je jako malo. Vzrok temu je majhno število ribičev in pa omejen prostor ribare-nja. Ribariti se sme le jedno miljo od obrežja, po dolžini pa od miramarske obali do koperskega zaliva. Od koperskega zaliva dalje ob istrski obali ribarijo Istrijani, ki svojega plena ne pošiljajo v Trst, ampak ga porabljajo za svoje trge. Pred tržaško ribamo je vsak dan velikansk naval, ki pa vidno ponehuje, ker se je edina zabela za ribe — olje — podražila na 4 K liter.
Kruh v Trstu, ki je bil do 3. t. m. bel, je dobil prccei črno barvo. Cena 60 vin. za 1 kg je ostala.
Begunka umrla v Ljubljani. Dne 4. oktobra je umrla v Ljubljani Skolaris Jožefa, .75 lei stara vdova, dninarica-begunka, pri-
stojna v Sv. Martin-Kriško na Goriškem ter nazadnje stanujoča v Št. Vidu nad Ljubljano št. 56.
Tovarna riža na Reki je prenehala delovati, ker nima za izdelovanje surovin.
Na morju.
NEMŠKA POMORSKA LETALA POŠKODOVALA DVA ANGLEŠKA MONITORJA.
Berolin, 3. oktobra. Wolffov urad poroča: Dne 2. oktobra so pred La Panne naši pomorski letalci z bombami poškodovali dva angleška monitorja.
Načelnik admiral, štaba mornarice. ANGLEŽI PRIDRŽALI 29 AMERIŠKIH LADIJ.
Washington, 2. oktobra. (K. u.) Izva-ževalci mesa v Čikagu so naprosili namest-nega načelnika uradnega oddelka, naj posreduje v Angliji radi 29 ladij z blagom, vrednih 12 in pol milijona dolarjev, Angleži so ladje pridržali, ker so sodili, da je namenjeno meso Nemčiji.
»ARABIC.«
New York, 2. oktobra. (Kor. ur.) Reuter poroča: Nemški veleposlanik grof Bernstorff je izročil državnemu tajniku Lansingu noto nemške vlade, ki tvori, kakor se izvaja, primeren temelj za ureditev vprašanja »Arabic«.
TorCila v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 2. oktobra. (Kor. ur.) Agence Telegraphique Milli poroča iz glavnega stana: Na dardanelski bojni črti je položaj neizpremenjen. Naši poizvedovalni oddelki zaplenijo neprestano ob svojih napadih puške in vojni materijal. Naša artiljerija, ki je odgovarjala na brezuspešen ogenj neke sovražne križarke na naše postojanke na vrhovih pri Ari Burnu, je križarko zadela, na kar se je ta odpeljala. — Pred Seddil-Bahrom traja dalje artiljerijski dvoboj. Nekaj sovražnih baterij je bilo prisiljenih, da so obmolknile. Na levem krilu je bil uničen del sovražnih strelskih jarkov. Na desnem krilu je uničila neka protimina, ki smo jo razstrelili, neko sovražno mino in ubila sovražne saperje. Z ostalih bojišč ni nič poročil.
OBSTRELJEVANJE MESTA ADALIA.
Carigrad, 3. oktobra. (Kor. ur.) Dve torpedovki, med njimi ena francoska, sta predvčerajšnjim zjutraj izstrelili do 100 strelov na mesto. Mestna bolnišnica, nad katero je plapolala zastava Rdečega polu-meseca je bila razbita. En bolnik je bil ubit. Sovražne ladje so izstrelile na to 41 strelov na kraj Čirali.
ANGLEŠKI POSLANEC PADEL NA DARDANELAH.
London, 2. oktobra. (K. u.) Liberalni poslanec Cawley je padel na Dardanelah.
BOJI PRI ERZERUMU.
Carigrad, 3. oktobra. (K. u.) Iz Erze-ruma se poroča: Izvzemši prask ob mejah erzerumskega vilajeta je mirno. Turški oddelki so zapodili proti vzhodu nek ruski pešpolk in nek pehotni bataljon. Nek turški narednik z osmimi možmi se je ob tej priliki posebno odlikoval. V ruski armadi divja kolera.
PODMORSKI ČOLNI V ČRNEM MORJU.
Petrograd, 4, oktobra. Iz Odese poroča »Novo Vreme«: Dva nemška podmorska čolna sta obstreljevala več krajev na Krimskem polotoku in uničila veliko ribiških parnikov.
Carigrad, 4. oktobra. »Novo Vreme« potrjuje, da je blizo Dofinovke, 10 milj od Odese, nek nemški podmorski čoln torpe-diral nek angleški trgovski parnik. Tudi nek ruski parnik je napadel nek nemški podmorski čoln, a Rus mu je ušel.
LJu&ijsnske novice.
lj Dopusti v ljubljanskih bolnišnicah zaposlenih vojakov za jesenska kmetijska dela. Pri dopustih za jesenska kmetijska dela pridejo le taki vojaki v poštev, ki niso v vojnem območju, ki se torej nahajajo pri nadomestnih krdelih zadaj za armadnim območjem. Deželni odbor se je obrnil do vojnega ministrstva, naj bi odredilo, da se smejo dopusti za jesenska kmetijska dela dovoljevati po sporedu vsaj tistim vojakom, ki so zaposleni v vojaških bolnišnicah v Ljubljani, da se olajša tako težak položaj naših kmetovalcev pri jesenski setvi, pri trgatvi in drugih jesenskih kmetijskih delih.
lj Zabijanje žebljev v obrambni ščit. Slovenska trgovska šola se je včeraj dopoldne s profesorskim zborom korpora-tivno udeležila zabijanja žebljev v obrambni ščit v prid vdov in sirot v vojni padlih junakov. Naj bi tudi drugi zavodi sledili temu velikodušnemu činu!
lj Umrl je v nedeljo abiturijent gosp. Anton Čeme, Pogreb jc bil danes.
lj Važno za uradnike avtonomnih občin. Davčna administracija je nekaterim višjim uradnikom mestne občine ljubljanske predpisala poleg državnega davka tudi deželne doklade. Tozadevni priziv jc deželni odbor zavrnil, nakar so se prizadeti pritožili na upravno sodišče. Upravno sodišče je 30. septembra pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.
lj Prodaja žrebet. Dne 8. oktobra 1915 ob 12. uri opoldne se vrši na dirkališču v Tivoliju v Ljubljani dražba žrebet. Opozarja se, da se smejo dražbe udeležiti le legitimirani konjerejci in kmetovalci.
lj Umrli so v Ljubljani: Katarina Jeraj, mestna uboga, 72 let. — Angela Sluga, značaj in starost neznana. — Marija Fon, vdova po čevljarju, 75 let. — Ivan Peterca, zidarski pomočnik, 68 let. — Henrik Ma-rand, kovač-prisiljenec, 58 let. — Josipina Kune, soproga fotografa, 28 let. — AdolE Panczer, uradnik pivovarne Dreher, 74 let. — Ana Kremsner, hči štabnega profosa, 2 leti. — Helena Zaje, mestna uboga, 87 let, lj Prodaja krompirja po mestni apro-vizaciji. Danes, v torek, dne 5. oktobra je začela mestna aprovizacija prodajati gorenjski krompir in sicer iz skladišča v pritličju »Mestnega doma«. Krompir se bo oddajal skozi 14 dni ali 3 tedne, vsled česar se priporoča, da se jutri ljudje preveč ne drenjajo.
PRINC TURN TAXIS V RUSKEM UJETNIŠTVU.
Stockholm, 4. oktobra. Ruski listi z dne 13. septembra poročajo, da je prišel princ Turn Taxis težko ranjen v rusko ujetništvo.
Mednaroden mirovni irnsi
Mnogo načrtov se je že porodilo, ka ko bi bilo mogoče ohraniti po vojski trajen svetoven mir, in še dosti jih nastane, preden bo te vojske konec. Angleži mislijo, da bo le tedaj mogoč absoluten mir, kadar bo Nemčija popolnoma uničena in bodo oni sveta gospodarji. Nemci pa tv-d£ ravno nasprotno. Nevtralci pa niso tako radikalni in so mnenja, da bo mogoč mir, tudi če ostane razmerje držav isto, kot je bilo pred vojsko. Samo nekaj se bo morala vsaka država ukloniti, pa bo dobro. Predloženih je že mnogo metod, po kojih naj bi se to razmerje narodov uredilo v trdno zvezo, katera bi vsak poizkus kake vojske že v kali uničila.
Tak načrt propagira tudi nek švicarski učenjak dr. O. B. v »N. Z. Z.-< Razpravlja o garanciji mednarodnih pogodb. Vidimo, pravi, da države dandanes nočejo držati nobenih pogodb, katere so bile postavno sklenjene. Prisiliti pa jih ne more k temu nobeden. Ravno tako bo tudi po vojski. Čeravno bo splošna mirovna pogodba podpisana od vseh vlasti in se bo vsaka svečano zaobljubila, da bo vse v isti stavljene pogoje tudi držala, vendar bo kmalu ena ali druga začela zanemarjati svoje dolžnosti in bo delala razne zgage, ki prav lahko dovedejo zopet do vojske. Zato, pravi avtor, bi morala biti tu neka garancija, da bodo ostali vsi pogoji vedno v veljavi. Ta generacija pa bi morala obstojati v neki materijelni vrednosti, ker drugih vrednot države dandanes sploh ne spoštujejo več. Najbolj pripravna in največ veljavna vrednota pa bi bilo zlato. Saj imamo ravno sedaj priliko spoznati, da ima edino zlato povsod veljavo. Z zlatom se vodijo vojske, je rekel nekdo, in ni se zmotil.
Zlato reprezentira finančno moč države, in če te ni ali če je prav majhna, mora država vojsko takoj ustaviti, da ne pade popolnoma v gospodarski polom. Dr. O. B. torej svetuje ustanovitev mednarodnega mirovnega trusta s sledečim načrtom:
1.	Nevtralne države naj dajo inicija-tivo za ustanovitev mednarodnega mirovnega trusta, kojemu pristopiti bi se morale obvezati vse vojskujoče se države; razume se, da šele po vojski.
2.	Vsak član, to so posamezne države, bi moral položiti varščino, ki bi se določila sporazmerno s prebivalstvom; varščina mora biti v zlatu in se bo hranila v eni ali dveh nevtralnih državah. Člani jo morajo plačati takoj ali pa tudi v obrokih.
3.	Kot nekake pobotnice za to vloženo zlato bodo veljali v te namene izdani mirovni bankovci (biletts de paix), katere lahko posamezne države rabijo kot kritje svojim lastnim bankovcem. Ti mirovni bankovci naj postanejo mednarodno plačilno sredstvo.
4.	Te vplačane vsote zlata naj bi jamčile, da njih vlagatelji ne začno nobene vojske na svojo roko, ampak da vsak spor predlože mednarodnemu sodišču. Ako bi eden kljub temu napadel svojega soseda, bi ipso facto izgubil pravico do vložene jamščine, katero bi potem dobil od njega napadeni ali ogroženi sosed. Oblast razsoditi, kdo je kriv, oziroma kdo je prvi napadel ali ogrožal drugega, naj bi imelo haaško mirovno sodišče.
5, Ker pa bi nc imela vsaka država toliko zlata na razpolago, bi morala vse obstoječe zlato v državi obdržati za ta namen. Sicer bi se moralo dobivanje zlata internacijonalizirati in strogo kontrolirati.
Načrt ni sla'o, ali vprašanje je, če ga bodo hotele države sprejeti. Manjše državice bi bile morda pripravljene vstopiti v ta trust, a veleviastim sc najbrž ne bo ljubilo oddajati svojih zalog zlata v druge roke.
Dnevne novice.
+ Konsekracija senjskega škoia. Dne
3. t. m. je bila v Zagrebu izvršena po zagrebškem nadškofu konsekracija senjskega škofa dr. Josipa Marušič.
— Franc Trstenjak f. V Gradcu ji dne 2, oktobra umrl č. g. Franc Trstenjak, vpokojeni župnik sekovške škofije. Rajni je bil rojen dne 11. marca 1847 v Št. Juriju ob Ščavnici. V mašnika je bil posvečen dne 23. julija 1871. N. p. v. m.!
-f- Zanimivo. Dunajski listi so priobčili včeraj daljše poročilo o bojih na koroški fronti in o bojih pri Bovcu in na Vršiču. To poročilo je »Slovencc« doslovno imel že v soboto dne 25. septembra.
-f Odlikovanja »Rdečega križa« v deželnih bolnišnicah in v novomeški okr. bolnišnici. Njega c. in kr. Visokost prejasni gospod nadvojvoda Franc Salvator je v imenu Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva vsled zaslug v tej vojski podelil: 1. Častno znamenje »Rdečega križa« z vojno dekoracijo: Gg. primarijem: dr. V. Gregoriču, dr. Emilu Bocku in dr. Ivanu Jenku, deželnemu zdravstvenemu predstojniku dr. Franu Dolšaku, okr. zdravniku dr. Josipu Strašeku v Novem mestu, in nadupravitelju Gustavu Nebenfiihrerju; isto odlikovanje je podelil veleč. g. prednici usmiljenih sester v Ljubljani S. Leo-poldini Hoppe. 2. Srebrno častno svetinjo »Rdečega križa« z vojno dekoracijo: Usmiljenim sestram: SS. Korona Gregorič, Emilija Stadler, Rafaela Mirt, Agata Hri-bernik, Kandida Dermota, Amalberga Caj-hen, Agnes Hude; nadalje S. lzabeli Gosak od reda sv. Vincencija Pavlanskega; g. Te-rezini Pegan, soprogi dež. odbornika, dež. rač. revidentu g. Avgustu Bukovic, g. Antoniji Nebenfiihrer, soprogi nadupravitelja, | in gdč. Gabrijeli Zorman, prostov. strež-! niči. 3. Bronasto svetinjo »Rdečega križa« z vojno dekoracijo: Usmiljenim sestram: SS. Feliciti Avguštin, Mariji Strašek, Kon-stanciji Može, Ignaciji Brgljez, Ani Šuligoj, Inocenciji Pogeljšek, Virgiliji Kraševec, Dariji Poljane, Smaragdi Fine, Juliti Bukovec, Avreliji Ušen, Avguštini Primec, Vincenciji Šega; nadalje gdč. Gizeli Ekel prostovoljni strežnici v Novem mestu.
—	Padli vokki 27. dom. pešpolka: Calussi Alojzij z Goriškega; četovodja Ocepelc Franc, Št. Lambert pri Litiji; poddesetnik Pilar Anton, Št. Jurij pri Kranju; Tomelj Franc, nekje s Kranjskega; Zalar Ivan, Brusnice pri Rudolfovem. — Vseh pet jih je padlo še 10. avgusta pri Černeliči ob Dnjestru. — V septembru so padli: praporščak Fabjančič Franc z Bučke pri Krškem, 21. sept. 1915; Pagon Ludovik, Grahovo pri Tolminu, 9. sept. 1915; Virant Jakob, Želimlje pri Ljubljani, 27, sept 1915. M. v m. p.!
—	Žrebanje turških srečk. 200.000 K je zadela številka 541.225.
—	Za oslepele vojake jc vojno ministrstvo ustanovilo »Fond za vsled vojne oslepele avstrijske državljane celokupne oborožene sile« s posebnim štatutom in kuratorijem.
Državni uradniki in draginja. Večkrat se je v javnosti že opozarjalo na težavni položaj državnih uslužbencev, ki ga je povzročila strašna draginja. Že pred mnogimi meseci je Osrednja zveza avstrijskih društev državnih uradnikov v vlogi na visoko c. kr. vlado temeljito razložila nevzdržne razmere ter jo prosila, da nemudoma uvede primerno akcijo za preskrbo državnega uradništva. Sedaj se je draginja vsled navijanja cen še pomnožila ter povzročila za državne uradnike položaj, ki jih je spravil na rob gospodarskega propada; ta položaj morejo napovedani vladni ukrepi (26. avgusta 1915) le malo preprečiti oziroma olajšati. Vsled tega je Osrednja zveza avstrijskega državnega uradništva smatrala za svojo dolžnost, da jc visoko c. kr. vlado z novo vlogo prosila, da priskoči državnemu uradništvu za dobo izredne draginje na pomoč z mesečnimi dokladami ter mu tako omogoči, da bo moglo krepko kljubovati velikim vlogam bodočnosti. Upravičenost te prošnje priznavajo vse velike politične stranke in vsa javnost v polni meri.
Bivši minister Prašek — poročnik. Bivši češki minister Prašek, ki je v svoji mladosti doslužil vojaško dolžnost kot korporal, je sedaj prostovoljno vstopil v vojaško službo in bil imenovan za poročnika oziroma oskrbnega akccsista.
Telefonsko občevanje v Os joku je privatnim osebam zopet dovoljeno.
+ Veliki penitemcijsr namesto rajnega kardinala Serafina Vanutclli ic noslnl
kurijski kardinal Van Rossum. («Osserva-
tore Romano«,)
+ Ogrski ministrski svet je zboroval
2 t. m. pod predsedstvom grofa Tisza.
_ Promocija vrhovnega armadnega poveljnika nadvojvode Friderika. Dne 29,
septembra je bil v stanu vrhovnega armadnega poveljstva promoviran vojni maršal nadvojvoda Friderik za doktorja tehničnih ved honoris causa. Po promociji ie sprejel odposlanstvo dunajske tehnike nadvojvoda Karol Franc Jožef.
—	Bogoslovci v sanitetni službi. Včeraj 4. t. m. so zapustili zadnji bogoslovci c. in kr. zas. rez. bolnico v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer so nad dva meseca požrtvovalno stregli ranjencem. Vseh skupaj ie bilo zaposlenih v imenovani bolnici 20 bogoslovcev ljubljanskega semenišča.
_ V Gradcu v bolnici so: Fr. Čič z Malega brda pri Postojni, Ant. Bizjak iz Kranja, Damijan Poljanec od Žužemberka.
_ Kadet Šturm še živi. Korporal Bende poroča z italijanskega bojišča dne 27. septembra: Kadet Jaka Šturm še živi. Govoril sem še danes ž njim, je sicer nekoliko marod, kakor marsikdo, a drugače še vedno izvrstne volje.
—	Iz južne železnice. Premeščeni so: postajenačelnik Rudolf Dovgan iz Nabrekne v Ljubljano, revident Marij Baudel iz Trsta v Zalog, adjunkt Lovro Bertoli iz Trsta v Maribor, pristav Franjo Zekar iz Brucka v Gradec, aspirant Albin Weber iz Judendorfa v Slov. Bistrico.
—	»Ilustrirani Glasnik« štev. 6. ima naslednje slike: Vihar sovražen svet pretresa . . . Nad zibko jasna so nebesa, v nedolžnem srcu je pokoj ... — Iz beneške Slovenije: V »Železnem kanalu«. — ro-lopljen italijanski zrakoplov »Citta di Je-si« v Pulju. — Partija iz Cremone, kjer so internirani duhovniki iz goriških zasede-nik krajev. — Padli junaki. — »Pozdrav« Italijanom. — Grajski park v Kanalu. — Slovenska Samaritanka: Berta Kenda v ljubljanski deželni bolnišnici. — Oborožen Bolgar. — Pogled na Carigrad z Zlatega roga. — Bolgarska obmejnavas. — Pogled na Biisk v sibirski guberniii Tomsk. — Ribiška ladja pri Splitu.
—	Dr. Matej Senčar, odvetnik v Ptuju. sedaj c. kr. nadporočnik na bojišču, je prejel cesarjevo pohvalno priznanje.
_ Mlečne karte. V poljedelskem ministrstvu so se te dni ponovno vršila posvetovanja radi vpeljave mlečnih kart. Sodijo pa, da bi se ta vpeljava komaj mogla izvesti. Prišlo bi do polomov, ker ni mogoče naprej določiti, koliko se bo pridelalo mleka in bi nastopili slučaji, ko bi bilo enkrat več mleka, kot bi ga določale karte, drugič pa zopet premalo.
—	Umrl je v Konjicah Alojzij R e d -d i, brat višjega stavbnega svetnika v notranjem ministrstvu. — V Gradcu je umrl lesotržec Ivan Pokorny iz Zreč. _
_ Objava. Sprememba predpisov o
sprejemu in oddaji civilnega blaga ob nedeljah in praznikih, Ker ni v smislu cesarske odredbe z dne 31. julija 1914 d. z. št. 184, delo ob nedeljah in praznikih v obrtnem prometu popolnoma nič omejeno, dovoljuje se pod pogoji odloka c. kr, železniškega ministrstva z dne 4. septembra le ta 1915, štev. 33.607, strankam tudi ob ne deljah in praznikih skladanje in nakladanje blaga v naslednjih postajah okrožja c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Trstu: Trst c. kr. drž. žel. (tudi za lokalno progo Trst—Poreč), Trst prosta luka c. kr. drž. žel., Pulj, Jesenice, Lesce, Kranj, Škofja Loka, Ljubljana državni kolodvor, Ljubljana dolenjski kolodvor, Novomesto. V teh postajah se torej lahko tudi °b nedeljah in praznikih dopoldne in popoldnv pošiljatve oddaja, dospelo blago prevzame in pripravljene vozove naloži oziroma
razloži.	, , ...
Med bolnimi in ranjenimi vojaki na
Dunaju se nahaja v vojni bolnišnici v Ho-henbergstrasse Edvard Skomina iz Gorice, ranjen je na nogi; Rihard Toroš iz Dolenjega je bolan. Josip Humar iz Gorice je imel legar, sedaj je rekonvalescent, Rihard Paljk iz Gorice je bolan na prsih, Peter Kocjančič iz Podgorc ima rano na
desni roki.	,
—	Iz seznama izgub st. 276. [Nadporočnik Petelin Miroslav, 78. pp. 4. stot., iz Preserja, mrtev (20./VI. 1915).
—	Grozna nesreča. V žičarm v Borovljah se je ponoči 27. septembra 26 letni delavec Primož Tratnik-Dovjak zapletel v žarečo žico, ki mu je pri stegnih odrezala obe nogi. Nesrečneža je smrt kmalu rešila strašnih bolečin.
—	Invalidn' vojaki — državni uradniki. Ogrsko trgovinsko ministrstvo je izdalo naredbo, ki določa, da je invalidne vojake vzgojiti za državne uradnike.
—	Osem mesecev težke ječe je prisodilo dunajsko domobransko sodišče učiteljici angleščine Idi Blackmore radi zločina motenja javnega reda in miru, ker je ob potopu »Lusitanije« rekla, da želi, naj bi bila Nemčija premagana.
_ Brezžičen teleion na daljavo nad
2500 angleških morskih milj so otvorili med Arlingtonom (Virginia) in Mare Is-
landom (Kalifornija). Strokovnjaki trdč, da bo po vojski mogoče brez žice telefonirati iz Amerike v Evropo.
rbzdb poročila.
itranj
VELIKANSKA STAVKA ŠIVILJ V AME-RIKI.
Amsterdam, 1. oktobra. Iz Newyor-ka poročajo: V kratkem je pričakovati velikansko stavko vseh šivilj za perilo in obleko. Delavke zahtevajo večje plače in znižanje delovnega časa. Stavka se bo bržkone pričela v Broklynu ter se od tam razširila po vseh Zedinjenih državah. Pogajanje strokovnih organizacij z zastopniki zvez delodajalcev traja že tedne, a ni imelo doslej nobenega uspeha.
SIN MILIJONARJA WHITEA OSLEPEL.
Haag, 1. oktobra. Iz Newyorka se poroča: Na krovu jahte milijonarja Elber-ta Whitea je eksplodiral gazolin in goreča tekočina se je razlila v notranjo ladjo. Petnajst let stari lastnikov sin se je hotel rešiti pred plameni, a se je mu je spodrsnilo in je padel v goreči gazolin. Deček se je strašno opekel in izgubil vid.
OPUSTOŠENJA VIHARJA OB MEHI-KANSKI OBALI. Rotterdam, 1. oktobra. Iz Newyorka poročajo: Poizvedbe o opustošenju, katero je povzročil zadnji veliki vihar ob juž-no-zapadni obali Mehike, so dognale, da je ob tem neurju izgubilo življenje 200 ljudi in da znaša materijalna škoda tri milijone dolarjev.
STRAŠEN VIHAR V ZAPADNI INDIJI.
Rotterdam, 3. oktobra. Iz Washing-tona se poroča: Ko so vzpostavili brzojavno zvezo z Zapadno Indijo, se je sedaj zvedelo, kako ogromno škodo je napravil vr-tinčasti vihar v Zapadni Indiji. V primorju Port au Prince je vihar zahteval mnogo človeških žrtev. Mesta Grand Ville, Petit Ville in Aux Cayes so skoro docela porušena. Malone ves pridelek kave je uničen. Na Havani so skoro vse ameriške farme razdejane.
__predramite se. _
PodpisMa tvrdka potrebuje večjo količino mleka.
Ponudbe je poslati ekspresno, z označbo cene, na
Sredlinlo mlekarno Sušak Reka.
lastnik Povše Henrik.
Prodajalko
veščo slovenskega in nemškega jezika, katera zna dobro računati, sprejme takoj vo,aška kantina. Kje — pove upravništvo Slovenca", ako se pošlje znamka za odgovor. 2027 (3) ;

Sprejmem t svojo pisarno:
1.	notarskega kandidata,
začetnika,
2.	SOliCltatOrJa, izvežbanega v notarskih poslih.
Ponudbe s spričevali in opisom življenja direktno, plača po dogovoru.
Fran Stopica,
c. kr. notar v Šent Lenartu
2019	na Stajeiskem.
Od danes do četrtka v
Kino .CENTRAL'
v deželnem gledališču:
Učinkovita drama v 3 dejanjih. — Mojstrski danski film! — Senzacije, kakršnih se dozdaj še ni videlo v kinematografiji, n. pr : Izbruli ognjenika in dr.! — Romantične scene iz divjega zapada! Glavno vlogo igrata oba kino-ljubljenca: Emilija Sannom in Emil Gregers.
-v ^ v.r^M "'M-M
Zahvala.
Globoko gin'eni po tolikih dokazih vsestranskega iskrenega sočutja, ki so Dam došli povodom smrti naše srčno-dobre, nepozabne hčerke, oziroma sestre gospodično
Roži
prosimo tem potom sprejeti našo zahvalo. Prav posebno zahvalo pa velč. duhovščini, prečastitemu g. pevovodji Stanku Premrl-u, gg. pevkam m pevcem za ginljive žalostinke, slavni S. K. S. Z. za udeležbo z zastavo, damskemu odseku šentpeterske?a Orla, članicam II Mariiine kongregacij« ter vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov. Iskrena zahvalo naj spreimejo končno vsi ostali runogohrojni udeležniki pogreba in sploh vsi, ki so kakorkoli počastili blago pokojnico in nas tolažili ob prebridki izguhi.
Bog bodi vsem obilen plačnik!
V Ljubljani, dne 5. oktobra 1915. 2031	Žalujači ostali.
\\ S ANATORIUM - EMONA I
ZA-NOTRANJE -IN- KIRURGlCNE • BOLEZNI, t? T	• PORODNIŠNICA.	J
II LJUBLJANA • KOMENSKEOA UUCAA Vk I S^ZDR^:prwrkj-DrFR.DERGANGJ|
Oucjo uolno
kupujem po najvišji ceni vse vrste in 1861	vsako množino
Vinko Crnllec, Naklo p. Kranju.
vseh vrst in vsako množino
Kupuje po nujvlšl cenah
J. GROBELNIK,
Ljubljana, Mestni trg štev. 22.
Trgovski pomočnik
se sprejme v trgovini z mešanim blagom. Friderik Homann, Radovljica.	l"8
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
X	-
t?« "U® »"a
K X
X
k j?
B.f«
Era
A
"L®
E"a
na katerega se prične v teku prihodnjih dni podpisovanje,
sprejema
,Jadranska Banka"
Podružnica Ljubljana
že sedaj predprijave "M in daje radevolje vsa tozadevna ustmena in pismena pojasnila.	-0;r2
x X x x x x x x x x x x x x

mmm
a™"™	»aMSKMH
Preklic.
020
Jaz podpisana Jožela Škof. vžitkarica iz trga Sv. Trojica v Slovenskih goricah, preklicem vse zlobne govorice zoper Julijano Potočnik, katere sem nepremišljeno in brez vseh vzrokov govorila. Zahvaljujem se ji, da mi je odpustila in odstopila
od tožbe.	.	.
Ta preklic se okliče pri farm cerkvi pn Sv Trojici in natisne v „Slovenskem Gospodarju", »Slovencu" in „Straži". Vse stroške se zavežem sama plačati.
V Šent Lenartu, dne 1. oktobra 1915.
Jožefa Škof 1. r.
Proda se 15 mesecev star
konj.
Kupec naj se zglasi pri posest nicl OLGI CERJAK v Artičah št. 22 pri Brežicah na Štajerskem.	2 0 ,
Ulji dM.
Ponuja veletržcem in preprodajalcem, dokler ie kaj zaloge in se ne dvignejo dnevne cene,
za gotov denar:
Santos Superior kavo za ceno po.......K	380' —
Santos Prima...................390*—
Guatemala GA.................»	430-—
Costarika CA...................490---
Matagalpa MA.................520 —
Biser (Perl) PA................„	520 —
Bibera Lampong..................^25- —
Bibera Tellichery...............n	335'—
Ilolland. kima . ..................145-—
Marseille milo 72o/0................192 —
Vanille čokolade ................,	44°'—
Olja čistega maslinovega...........»	450 —
Olja Sesam Jaffa.................480'—
Kašice A/10....................}[»•—
Prima og. salame................ 1100 —
vse cene se razumevalo za 100 kg od skladih Szabadxa v izvirnih zavojih, omotih, zahojih aii
sodih.
Naročila se" izvršujejo takoj proti predplačilu zneska. Manjše naročbe v poštnih zavojih po 5 kg po povzetju se tudi sprejemajo, izvršuje jih pa bankin veletržec s 51>/0 nabitka. — Pri bančnem veletržcu se more dobiti po 5 kg tudi I. celi glace riž za ceno po K 3-20, in I.a Rangon celi riž za ceno po K 2-80 za 1 kg.
izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«,
Odgovorni urednik: Jožel Gostlnčar. državni novinec.