Učiteljski tovariš
StanovsUo politično glasilo J- t/- V. — seJcci/e ¿za dravslto banovino v Ljubljani
——	__ ^ — -M ___	»v Hi^ACMIA^O/ EE=r Uredništvo in uprava: Ljubljana, Franiiikamka ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak letrtek. Naročnina letno
y= Jv&esecna PJTlS.Oga Jt^rosvesa'* ==i 60 din za inozemstvo 80 din. Člani sekcije J. U. V. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Poit. ček. rač. 11.153. Telefon4S-86
0 nalogah šolskega radia
Ko se je pri nas ustanavljal šolski radio, ki ga sedaj že deveto leto vodi poseben odsek pri ljubljanski sekciji JUU, mu je bil namenjen mnogo širši delokrog nego ga ima danes. Že naslov te ustanove mu označuje njegovo prvenstveno nalogo, podpirati, poživljati in spopolnjevati šolsko učno in vzgojno delo. Oddaje so se nameravale prirejati za ljudsko, meščansko in srednjo šolo. Dve tedenski oddaji sta se uvedli le kot nekak poizkus, kajti ustanovitelji šolskega radia so ob njegovih prvih oddajah upali, in bili so povsem prepričani, da si bo večina šol kaj kmalu nabavila šolske radio aparate, nakar bi bilo omogočeno postaviti to, takrat novo ustanovo v službo širših plasti našega naroda, ki naj bi mu postala splošna izobraževalnica. V dopoldanskih urah naj bi bili dve tedenski uri prirejeni za ljudsko in ena za srednješolsko mladino, a v večernih urah naj bi se prirejale najrazličnejše oddaje za izobrazbo našega podeželskega ljudstva. Tako bi se v najzakotnejših vaseh, kjer koli je šola, zbirali ljudje vsaj enkrat tedensko v šoli in poslušali razna strokovna predavanja in druge zanimive oddaje, ki bi bile prirejene s prav posebnim ozirom na določen krog poslušalcev. Koliko poučnega, koliko vzgojnega bi se na ta način razširjalo med naše ukaželjno — a na žalost zelo zapuščeno preprosto podeželsko ljudstvo. Toda ostalo je pri nameri, šolski radio služi po devetih letih še vedno le samo delu ljudskih šol, kajti komaj desetina naših šol je tako srečna, da razpolaga z radio aparati.
V drugih državah, kjer so spoznali velik pomen modernih učnih sredstev za šolo in njen dvig, so že zdavnaj uvedli v prav vse šole radio aparate. To je n. pr. izvedla Italija. Tudi v svobodni Češkoslovaški so se v tem pogledu že bližali višku, a pri nas so ravno na odločujočih mestih zavrli razmah šolskega radia. Namesto priporočila krajevnim šolskim odborom, naj skušajo najti sredstva za nabavo šolskih radio aparatov, je pred leti, kmalu po uvedbi šolskih oddaj, izšla prepoved nabave radio aparatov za šole. Čeprav je bil ta odlok izdan zaradi štednje, vendar ga nihče, ki mu je bilo do dviga našega šolstva, ni mogel odobravati. In čeprav je bil ta odlok po nekaj letih ukinjen, vendar je skoraj povsem onemogočil uresničenje prvotnega programa šolskega radia. V tem času Je bil izvršen prenos vzdrževanja ljudskih šol na banovino, ki prav tako ne more najti v svojem proračunu zadostnih sredstev, da bi vsaj sukcesivno nabavila primerno število radio aparatov ža naše šole. Seveda je treba tu na-glasiti tudi dejstvo, da bi mnoge šolske občine že zdavnaj nabavile aparate, pa tudi mnoge šole bi same zbrale sredstva za to, če bi ne bili aparati tako dragi. Toda ker smo v tem pogledu navezani le na uvoz iz inozemstva, moramo pač čakati na oni ugodni trenutek, ko bodo na pristojnih mestih zmogli žrtvovati tudi tako velike vsote, da bodo šole opremljene z lastnimi, za naše razmere mnogo predragimi radio aparati.
Odseku šolskega radia je uspelo spopol-niti šolske oddaje tako zelo, da smo na to ustanovo v tem pogledu lahko ponosni. Naš program ne zaostaja prav nič za programi v drugih tudi večjih državah. In ker smo s tem dosegli tako lepe uspehe in tudi priznanja, mora iti naše stremljenje za tem, da spopol-nimo to ustanovo tudi v drugem, v uvodu članka označenem namenu, postaviti jo v službo najširših plasti našega ljudstva. Že večkrat smo na tem mestu naglasih, kako zelo se opaža med našim narodom pomanjkanje pravega narodnega ponosa in samozavesti, a še pred vsem pomanjkanje iskrene in požrtvovalne ljubezni do domovine. — O tem smo razpravljali tudi v uvodniku »Učiteljskega tovariša« od 18. januarja, kjer smo med drugim ugotovili tudi sledeče:
»Nihče mu ne govori o tem, kdo bo v primeru potrebe branil domovino, kako mora biti tudi vse ljudstvo pripravljeno sodelovati pri aktivni obrambi in zaščiti lastnega doma — ni predavanj odnosno propagande za nesebično in požrtvovalno ljubezen do domovine. Manjka vzpodbude za samozavest in resnični narodni ponos, pomanjkljiva je vzgoja k pripravljenosti na žrtve v obrambi lastne svobode . ..«
Če bi bil celoten program šolskega radia izveden že v začetku, bi danes prav gotovo ne mogli zapisati tako težkih ugotovitev. Predavanja, ki bi jih pri šolskih aparatih ljudje poslušali po vsej Sloveniji bi vzgojno vplivala na širše plasti našega ljudstva in odstranila mnoge nedostatke. In če hočemo vsaj v skrajnem času popraviti to zlo, je nujno potrebno oskrbeti vse šole z radio aparati. Ko bo to izvedeno, tedaj — zaključujemo z besedami omenjenega uvodnika — »naj se začne za vzgojo našega ljudstva tudi posebna akcija, ki mu bo dvigala narodni ponos, samozavest, ki bo usmerjala vse njegove sile v pozitivno smer ter utrdila njegovo voljo in pripravljenost doprinašati tudi največje žrtve, če bo treba braniti svobodo domovine.«
Avtomatično
Z novim uradniškim zakonom iz leta 1931. je bilo ukinjeno avtomatično napredovanje, katerega je bilo deležno učiteljstvo. Uzakonili so se sicer krajši roki kakor so bili prej, a vendar ni učiteljstvo s tem nič pridobilo. Napredovanje se je postavilo na novo bazo na sistematizacijo mest, t. j. napreduje se lahko le na izpraznjeno mesto v višji skupini. S tem je napredovanje vezano na prosto mesto v višji skupini ter je treba v predhodni skupini čakati, dokler se isto ne izprazni. Seveda mora učitelj najprej prebiti minimalni rok v nižji skupini, v IX- štiri, v ostalih pa tri leta. K tem težkočam se pridruži še vsako leto omejen kredit, ki je glavni regulator napredovanj. Ker je tega razmeroma malo in ker je učiteljstva v državi mnogo, zaostajajo napredovanja ter je to stanje od leta do leta slabše. V ilustracijo naj navedem statistiko za našo banovino.
Sizu1eia 1931. 1932. 1933. 1934. 1935. Skupaj
Koliko let je v skupini Čaka na napredovanje	8 5	7 4	6 3	5 2	4 1	
VI. 565		150	240	120	80	1155
VII.	20	230	305	108	90	753
VIII.	50	180	250	190	150	820
IX.	80	180	240	100	50	650
pripr.	—	—	—	60	110	170
715 740 1035 578 480 3548
Po tej statistiki čaka na napredovanje 75 % vsega učitejstva, kar je porazno! Toda nihče bi končno ne imel nič proti temu, če bi bila čakalna doba za vse enaka. Izkušnja je namreč pokazala, da se je višja skupina podeljevala po politični pripadnosti, simpa-tičnosti, stricih in advokatih. (Znani so primeri, da so si učitelji kupovali višje skupine!) Te neurejene razmere so vzbudile med učitelj-stvom in ostalim uradništvom jezo in nezaupanje do pravičnosti napredovanj. Nekateri so čakali na višjo skupino le nekaj mesecev, drugi pa več let. Da za ta dva ni bila mero-dajna rangna lista, je jasno. Morda je imel zakonodajalec dobro namero, izkušnje pa so pokazale, da se je ta klavzula samo izrabljala.
Ta način napredovanja se je izkazal nepravičen in nemogoč. Nepravičen radi tega, ker je popolnoma nemogoče, da bi se s tem napredovanjem ne zgodila nekomu krivica. — Edino, če bi se napredovalo točno po vrstnem redu, bi se dal problem do neke meje
Reorganizacija
kmečko
Kmetijske in gospodinjske nadaljevalne šole naj se sporazumno s Kmetijsko zbornico sodobno reformira, jih podredi rednemu nadzorovanju okrajnih šolskih nadzornikov. S posebnimi tečaji na kmetijskih šolah naj se poskrbi za strokovno izobrazbo potrebnega učnega osebja, poučujejo naj pa na teh šolah, zlasti v predhodni dobi, tudi učitelji brez teh tečajev, a ki se s svojim delom izkažejo, da so za to sposobni. Pri zidavi novih šol naj se povsod predvidi tudi prostor za ta pouk. Naš končni cilj je, da naj se uvede ta pouk obvezno na vso kmečko mladino od 14. do 16. leta v zimskem času vsaj po eno popoldne tedensko.
(Iz resolucije Kmetijske zbornice)
Namen kmečko nadaljevalnih šol je izobrazba kmečke mladine, t. j. priprava za poklicno delo in usposobitev za aktivno delo v kmečkem občestvu. Kmečko nadaljevalna šola mora graditi na osnove ljudske šole, a ne sme podajati svojim gojencem podrobne, izčrpne in sistematske izobrazbe iz vseh kmetijskih panog. V nasprotju s strokovnimi šolami pridejo tu do izraza le one kmetijske panoge, ki jih bo učenec potreboval v praktičnem življenju. Najvažnejše so napake, ki jih kmetje delajo pri svojem delu, n. pr. pre-gosto sajenje sadnega drevja, prediranje rodnega mehurja z gnojnimi vilami itd. Vzporedno z obravnavanjem problemov iz kmečkega poklicnega dela gre obravnava problemov iz kmečkega občestva. Kmet ni samo poljedelec, temveč kot član človeške zajedni-ce tesno povezan s človeško družbo. Bilo bi napačno, če bi videli le napake njegovega dela in ne vseh onih velikih zablod, ki izvirajo iz njegovega dotika z družbo; vsak mora vedeti, kaj je osnova rodoljubne družine, znati mora nekaj o vaškem in občinskem občestvu ter mora biti sposoben se v njem aktivno udejstvovati. Poleg poklicne izobrazbe je najvažnejša naloga kmečke nadaljevalne šole gojitev čuta do vaške skupnosti, čuta odgovornosti do posameznika in občestva ter gojitev ljubezni do kmečkega poklicnega življenja.
napredovanje
objektivno rešiti. Če pa vežemo napredovanja z odobrenim kreditom, pa tudi tako ni mogoče. N. pr. isti nastavitverii datum ima lahko 200 učiteljev, kredit za napredovanje pa je določen le za 120, 80 jih je takoj prizadetih, ker imajo iste datume, a niso istočasno napredovali. Drugič so se izkazala za nemogoča, ker zakonodajalec ni mislil, da bo prišel učitelj po 13 letih v VI. skupino (prip. tri leta + štiri IX. + tri XIII. + tri VII. — = 13 let!). Če pa tega ni nameraval, bi bilo umestnejše, da bi določil daljše roke, a napredovanja avtomatiziral. Z realnimi roki bi bila dana proračunska možnost. V praksi itak večina učiteljstva čaka 2—3 leta na višjo skupino preden se najde potreben kredit. Če je torej po 2—3 letih mogoče napredovanje, bi se pa naj roki toliko podaljšali, napredovanje pa bilo avtomatično. Dejanski izgledajo roki za napredovanje tako-le:
	Po zakonu	Čakajo	Dejanski
pripravniki	3	2	5
IX. skupina	4	3	7
VIII. skupina	3	3	6
VII. skupina	3	3	6
VI. skupina	3	6—8	9—11
V praksi veljajo torej za večino roki j (pripr.), 7 (IX.), 6 (VIII. in VII.) in 9—11 (VI.) let. Ti roki so krajši samo za priviligi-rance, kar povzroča samo nevoljo in resigni-ranost. Če se torej v praksi ne dajo realizirati z zakonom določeni roki, pa naj se določijo za vse (in ne samo za večino!) daljši roki. Toda uzakoni naj se zanje avtomatično napredovanje. Tako napredovanje je edino pravično, ker napredujejo vsi po enakem kriteriju. Pri tem bodo izvzeti samo tisti, ki so se disciplinski pregrešili. Namreč edino pravično je, da velja zakon za vse enako — potem se ne bo nihče zanašal na protekcijo in ministrstvo bo imelo mir pred strici in advokati. Ko je učitelj izpolnil določeni rok naj ga upravitelj predlaga v posebnem seznamu, v katerem bo naznačil oceno in disciplinske zadržke in banska uprava ga bo pomaknila avtomatično v višjo skupino. Odpadejo naj vse prošnje» s- prilogami ker samo otežujejo itak komplicirano administracijo. Postopek naj bo sličen kakor pri podelitvi perijodičnih povišic.
Ne zahtevamo nobenih privilegijev, zahtevamo samo enakopravnost v napredovanjih, ki je samo v — avtomatičnem napredovanju.	J.
-nadaljevalne šole
Najlažje doseže šola te uspehe, če se učitelj vglobi v delo in življenje kmečkega ljudstva. Edino učitelj je v vsaki zakotni vasi in le on lahko popolnoma spozna kmečki živel j. Samo ljudski učitelj bo mogel pritegniti mladino v šolo ter ji bo moral postati svetovalec in prijatelj. Le z zanimanjem, življenjsko -praktičnim poukom in pravilnim odnosom učitelja do učenca bo kmečka nadaljevalna šola napredovala. Učitelj mora biti pedagoško, metodično in snovno dovolj pripravljen. Ni mu pa potrebna kaka izčrpna strokovna izobrazba, ker ni niti namen kmečkih nadaljevalnih šol sistematska - strokovna gospodarska izobrazba, temveč poljudna in preprosta obravnava napak poklicnega in občestve-nega življenja. Seveda mora imeti učitelj osnovne in temeljne pojme v poedinih gospodarskih panogah. Učiteljstvo, ki je na vasi začutilo potrebo in veselje do dela v kmečko nadaljevalnih šolah, naj dobi potrebno poljudno - strokovno izobrazbo v 3—4 mesečnih strokovnih tečajih. V teh tečajih naj se poučujejo poedine kmetijske panoge v poljudno - praktični obliki (sadjarstvo, tloznanstvo, vinogradništvo itd.). Posebno važno je praktično delo. Potrebne teoretične podatke je lahko dobiti v knjigah, le praktično demonstrirati je težko. Zato naj se na teh tečajih predvsem izpopolnjuje praktična izobrazba. Poleg 3—4-mesečne strokovne naobrazbe naj se učiteljstvo pripravi še v metodično - pedagoškem oziru na 1-mesečnih metodičnih tečajih. V njih naj se predava organizacija kmečkih nadaljevalnih šol, metodično - pedagoško delo in osnove občestvene izobrazbe (narodno in kmečko gospodarstvo, zakonodaj stvo, zdravstvo in vaško-kmečka sociologija).
Iz navedenega sledi, da zahteva pedagoško - metodično delo, da se učitelj popolnoma vživi v kmečko življenje in miselnost. Da bo pouk še enotnejši, je treba šole podrediti rednemu nadzorovanju. Namen tega nadzorovanja ne sme biti iskanje napak, namen nadzorovanja mora biti pedagoško - metodično svetovanje. Nadzorni organ mora videti vse hibe in odlike šolskega dela. Šele iz teh grešk in odlik bomo našli pravo pot. V delo kmečko
nadaljevalnih šol se lahko vživi le oni, ki je sam praktično delal v njih. Glede na to je neprimerno, da bi se kmečko nadaljevalne šole podredile nadzorovanju sreskih šolskih nadzornikov, ki so preobremenjeni z administrativnim in metodičnim delom v ljudski šoli. Ti bi tudi ne mogli postati svetovalci, ker nimajo vsi vpogleda in izkušenj. Končno pa ne smemo 60 kmečkih nadaljevalnih šol še razdeliti med 33 nadzornikov, t. j. itak razcepljene šole še bolj razcepiti. Najti je treba vprav stik. Učiteljstvo je sicer organizirano v delovnem občestvu kmečkih nadaljevalnih šol, sestanki pa se zaradi finančnih težkoč ne morejo vršiti. Glasila ni nobenega. Zato je nujno potrebno, zaradi enotnejšega dela in resničnega napredka, da se ustanovi samostojen odsek za kmečke nadaljevalne šole, ki naj se dodeli kmetijskemu ali prosvetnemu oddelku. V ta odsek naj se pritegne 1 (ali več) učitelj, ki je praktično deloval ter ima dovolj splošne in teoretične izobrazbe. Biti mora dober praktik, odličen organizator in dober pedagoško - metodični svetovalec. Ta nadzornik kmečkih nadaljevalnih šol naj enkrat letno obišče vse šole. Na licu mesta bo spoznal napake, ki jih učiteljstvo dela v metodičnem, pedagoškem in snovnem oziru. Šele iz teh izkušenj bo mogoče dobiti nove pobude. Brez tega načrtnega dela ne bo postalo delo enotnejše in boljše.
Nadalje je važno, da se uvede obvezen obisk vse kmečke mladine od 16. do 18. leta. Starost 14 do 16 let ni primerna: 1. Mladina v teh letih še nima poklicne usmerjenosti. 2. Mladina naj vsaj 2 leti praktično dela na posestvu ter ima intimnejši odnos z delom. 3. Mladina se duševno razvija (mladina od 14. do 16. leta še nima smisla za resnično življenje). Brez obveznega obiska bo kmečka nadaljevalna šola še nadalje životarila. Ali ni škoda velikih stroškov za 10 do 20 učencev, če je dobrote izobrazbe lahko deležno 50 ali več učencev? Najti je treba seveda primerne sankcije.
Napredek kmečkih nadaljevalnih šol zahteva: 1. Primerno izobrazbo učiteljstva. 2. Načrtno delo in smotrno izmenjavanje misli in izkušenj. 3. Redno nadzorovanje po ban. nadzornikih kmečkih nadaljevalnih šol, ki naj postanejo vez med šolami in metodično - pedagoški svetovalci učiteljstva. 4. Obvezen obisk vse kmečke mladine od 16. do 18. leta starosti.	—a—
A. P.:
Pisma
s podeželja
v.
Ne da bi hotel kaj posebnega povedati, bom vendar zapisal tudi o tem nekaj besedi. Dostikrat pride namreč v razgovor ugled učiteljskega stanu. O tem se je prav za prav že dosti govorilo in razlilo prav mnogo črnila. Ker je učiteljski stan nekaj popolnoma svojevrstnega, to se pravi: so napravili iz njega ali hoteli napraviti nekaj takšnega, kar bi imelo čisto poseben obraz, ni čudno, ako se človeku večkrat predstavi vprašanje, kako in kaj je s to zadevo. Medtem, ko so ga hoteli ne-katerniki uporabiti kot dekle za vse, so ga drugi tudi uporabljali kot nekaj takšnega in so ga — milo rečeno — za zahvalo še opso-vali. Drugi so lahko menjavali prepričanje na tren oka kakor srajco, učitelj svojega lepega, v zeleno usnje vezanega prepričanja (prosto po Cankarju) ni smel nikoli izgubiti. Zgodilo se je nekaj nečuvenega: Tisti velmož, ki je v življenju menjal za svoj ugled in položaj toliko prepričanj, kolikor je nastalo slučajnih razmer, je najbolj kričal, oziroma si je najbolj lastil legitimacijo, obsojati učitelja in njegove korake. Ob takem kričanju je nastal videz, da učitelji sploh ne poznajo nobene morale in da jih je treba v izogib narodne nesreče stalno lasati in uhljati, opominjajoč jih, kje bodi njih mesto. In kdo vse se je te pravice posluževal! Marsikdo si je na račun tega siromaka dovolil plehko satiro; in je
Vsebina :
O nalogah šolskega radia.
Avtomatično napredovanje.
Reorganizacija kmečko-nadaljevalne šole.
Pisma s podeželja.
V počastitev vzornega vzgojitelja in stanovskega tovariša Frana Trošta.
UČITELJSKI POKRET: Nekaj bilance.
UČITELJSKI PRIPRAVNIKI IN NJIHOV POLOŽAJ: Tovarišice in tovariši pripravniki v laškem srezu. — Odisejada slovenskih učiteljev v Južni Srbiji.
Splošne vesti. — Naša gospodarska organizacija. — Učiteljska tiskarna. — Šolski radio. — Splošne vesti. — Kaj vse pišejo. — Novosti na knjižnem trgu.
očito, da ni videl tragike, kakor jo je tako edinstveno prikazal Ivan Cankar, ki učitelja ni smešil, ker je spoznal moč trpljenja.
Ce že mislimo nekoliko pokramljati o pravdi glede ugleda učiteljskega stanu, ni treba pregloboko ali preširoko segati. Toliko je predstav, da se je lahko orientirati, pa tudi metod, kako se to dela, da je stvar lahko razumljiva. Namreč — da ne bo pomote — z objektivnostjo je križ. Drugič pa, četudi bi bila objektivnost v zakupu, kdo je prav za prav pooblaščen in od koga, dajati lekcije na desno in levo, menda tako, kakor je ravno telesno razpoložen? Saj bomo nekoliko čuli o tej zadevi malo pozneje! Bila je tudi moda, javno čim več razpravljati o učiteljstvu in delati umetno nerazpoloženje ljudstva v podeželju proti temu ravno za podeželje tako važnemu stanu. Zadnje čase je to ponehalo, kar je popolnoma prav in pošteno! Nepristranski opazovalec, skrit za dogodki malega dela malih sosedov, si je ustvaril v teku časa svojo sodbo. Ampak takih opazovalcev je tako malo, ali pa so tako skromni, da njih beseda skoraj da ne pride do izraza. Hudo je, če pridejo do besede demagogi ali analfa-beti.. .
Običaj je, da se recimo v družbi, mali ali veliki, čez učiteljski stan zabavlja, se kritiku je, smeši i. si. in da so pripadniki raznih stanov v tem skoraj enodušni. Še celo največji lenuh ali delamržnež — to je opaziti -— ustvarja mnenje v obraz učitelju in učiteljici, da je učiteljski stan tak stan, ki najmanj, to se pravi, tako rekoč nič ne dela. Neumestno je seveda takemu bedaku dokazovati obilnost in raznovrstnost učiteljevega dela. Zopet je opaziti drugi primer, kako v družbi — kajpak v smešenje učiteljskega stanu v navzočnosti učiteljstva — kako malo zaposleni in dobro plačani velmož (birt) postavlja tisti znani račun, koliko dni ima na leto učitelj prosto in da ima leto premalo dni, da bi mogel v polni meri izkoristiti odvišne počitnice ali dopust ... Ali ste že slišali tisti vic? Vsak dan ena, bi lahko rekli!... Zgodi se, da se celo mlad študentek (ki se ima morebiti ravno učitelju zahvaliti, da je prišel s podeželske ljudske v mestno srednjo šolo) mogočno in svečano razkorači, ko samozavestno razlaga in tolmači svojo sodbo o učiteljskem stanu, ki da ni storil svoje »dolžnosti«. Smešenje, obrekovanje, neznosno kritiziranje: to je delo družbe, v kateri čestokrat sebi v jezo in zasmeh poseda tudi slovenski učitelj. To je malo delo malih ljudi.
Čeprav ni podcenjevati nobenega stanu, so vendar stanovi, ki služijo preprostemu podeželskemu človeku samo za ceno dragega plačila. Uporaba nekaterih stanov malemu, neimovitemu deželanu je sploh nemogoča. Ni pretirano, če kdo trdi: Podeželski človek dostikrat še za sol ali šibice nima! To je težko dejstvo, ki pa malokoga gane. Imaš priliko opazovati velike gromovnike za narodov blagor, ki pa so ob vprašanju cenejšega dela za podeželskega človeka gluhi, trdi. Njih srce se ne da omečiti, niti spričo dejstva, da ubogi človek res še za sol nima. Pa kaj se zgodi! Ta dragi človek, ki nosi v prsih trdo srce ne-usmiljenja in neuvidevnosti za stvarne in težke potrebe svojega revnega bližnjega, je spoštovan človek, vse se mu odkriva in ni ga, ki bi se ga upal oklevetati ali ožigosati. In skoraj da se nam ni mogoče spomniti, da bi bil v narodnem zastopstvu kak narodni ali ljudski zastopnik ožigosal razne pijavke ubogega ljudstva in nad kakim cclim stanom radi težkih pogreškov celote ali poedinca nad narodom izrekel svoje težko prokletstvo. Vemo, da je moral kmet pod ceno prodajati živino, a kdaj je kdo n. pr. radi tega stresal svojo jezo na mesarski stan? In vemo, ko gledamo v podeželju, še marsikaj, kar gre v najvišje in najidealnejše poklice — toda ne moremo ugotoviti, da bi bil kdo grajal v svojstvu narodnega zastopnika le en stan razen — učiteljskega. Kajnak, učiteljskega!...
Je prišel v vas kandidat — o lepi časi minulih let, ko smo imeli toliko poklicanih! — in vaščani so prišli poslušat; vsakdo je radoveden po novicah, kako in kaj. Govoril je poklicanec n. pr. nad uro. Mimogrede je omenil zidanje ceste; da so zdravila draga in honorarji nekaterih tudi za kmeta potrebnih poklicev pretirani, je pozabil omeniti. Potem pa se je začelo: ves ostali čas — skoraj polno uro — je govoril o šoli, udrihal po učiteljih in učiteljicah, ki da jih je vse preveč in bodo požrli narodno blagostanje! Sipal je ogenj in žveplo na učiteljsko paro, ki grozi uničiti kmetske žulje ... Molče so se ljudje vaščani razhajali po domovih. Na vprašanja, kako je bilo na shodu, so potem odgovarjali domačim zamišljeno? Tudi ta je čez učitelje zmerjal... Bolj malo je znan dogodek, da je kandidat — menda je bil peti ali šesti — tako udrihal na shodu zoper revno učiteljsko paro. da se je kmetom, vajenim take godbe, začel tresti trebuh, pa so se potem tako režali, da so od smeha skoraj popokali... Bogme. da so se zares režali! Ampak ne učitelju ali ubogi učiteljski pari!
Ne glede na to, da se je pri nas iz političnih razlogov mnogo grešilo in se je človek ocenjeval zgolj po pripadnosti k politični stranki, kjer je veljalo (in žal še velja v mnogih primerih) pravilo, da je človek kot pristaš najpoštenejši, najlepši, najvrednejši i. si. človek, čeprav je v resnici morda najgrši lopov, je — kot je bilo omenjeno, prišlo v modo — obrekovati učitelja in njegovo delo. Ta moda je značilna za naše razmere. In kljub dejstvu, da je slovenski učitelj marsikomu napravil velike usluge in so s pomočjo njegovega idealnega hrbta mnogi splezali na zavidljive položaje, so ti tiči ali krti vendarle napravili z učiteljem potem tako kakor se je zgodilo z zamorcem v tisti drami: Zamorec je svoje delo končal, zamorec lahko gre ...
To je: nihče se ni vpregcl, da bi pomagal voziti. Pač pa so vsi takšni ali večina njih kričali zoper vaškega »nol - inteligenta« siromaka, kot da je on kriv raznih gospodarskih in socialnih nedostatkov šole ali podeželja, ali kot da je on vir in naredbodajalec za eno in drugo slabo, kar tem ali onim ni bilo všeč. Seveda niso mogle takšne metode nikogar zadovoljiti, to se pravi, niti učitelja, niti ljudstva. Zato je nujno, da posveti učitelj svoje organizacijske zmožnosti neposredno ljudstvu še naprej s poudarjenim delom v šoli ter da — ker mu ni bilo dano drugače in so
tudi za bodočnost slabi izgledi — s smotrno samovzgojo in samoizobrazbo ter pridnim šolskim delom izoblikuje svojo osebnost do najvišje mere! Za našo vas se morajo pobrigati vsi, kakor smo zapisali že v zadnjem pismu; to pa bodi skrb javne uprave, ki naj razmesti po potrebnem podeželju odvišne inteligente (šolance), tako agronome, zdravnike i. si., da bodo v direktnem stiku z ljudstvom tudi oni spoznavali ljudske potrebe in razmere ter tako nudili narodu naravnost praktično in dejansko svoje strokovne zmožnosti!
V počaščenje vzornega vzgojitelja in stanovskega tov. Frana Trošta
nimi učili. Ta nedostatek je z lastno sposobnostjo in marljivostjo odpravil. Kot spreten in izboren risar se je lotil risanja zemljevidov za osnovne šole pri začetnem zemljepisnem pouku ter delal načrte za vzorne šolske vrtove.
Pa ne le to. Bil je izboren in nad vse spreten izdelovalec vseh potrebnih učil, preprostih pa tudi bolj natančnih. In teh ni izdeloval le za svojo, ampak tudi za sosedne šole. Toda ne za plačilo! Ker mu je bilo tako delo nad vse drago, je izdeloval učila za razne šole po večini le na ljubo svojim tovarišem. Pridobil pa je za to delo marsikaterega svojih stanovskih tovarišev. Vse svoje izkušnje je povrh še objavljal v učiteljskih revijah, predvsem v »Učiteljskem tovarišu«.
Zelo mnogo se je bavil tudi z glasbo in petjem. Saj je bil priznan glasbenik. Poleg cerkvenega petja je tamkaj ustanovil in vodil tudi svoj pevski zbor.
Za vse to njegovo požrtovalno delovanje so mu izkazali priznanje ondotni občani s tem, da so ga kmalu po prihodu v Vodice izvolili v občinski odbor in mu prepustili tajniške posle, katere je vodil po svoji navadi z vso vestnostjo in v največje zadovoljstvo vseh občanov.
Po petnajstih letih službe v Vodicah je dobil 1. 1898. mesto učitelja v Ljubljani. Tudi tu ni prenehal s svojim delom, marveč ga je marljivo nadaljeval in izpopolnjeval.
Po 46 letnem službovanju je bil 1. 1924. upokojen. Svoj zasluženi pokoj je užival v svojem lastnem domu na Mirju. Okrog njegovega stana se razprostira skrbno obdelan vrt, zasajen z najžlahtnejšim sadnim drevjem in vsakovrstnimi cveticami, negovanih od najskrbnejšega vrtnarja.
Po očetu so podedovali vsi njegovi sinovi in hčerka muzikalni talent in slove kot znani virtuozi daleč naokrog, celo preko meje naše ožje in širše domovine.
Pokojnik, ki je bil mirne narave, se ni silil nikjer in nikdar v ospredje, a bil je odločen v svojem prizadevanju za napredek šole in učiteljskih pravic v tedanjih za uči-teljstvo še ne prelepih in še manj ugodnih časih. Bil pa je ljubezniv tovariš in v družbi najboljši družabnik.
Zadnjo soboto smo ga spremili na njegovi zadnji poti. Kot ljubitelju petja so mu pevci v slovo in počastitev zapeli tri žalo-stinke »Vigred«, »Usliši nas« in »Blagor mu«.
S svojimi deli si je postavil trajen spomenik, a njegovi sotovariši ga ohranimo v trajnem spominu.	L. P.
V	četrtek, 1. februarja, je za vedno za-tisnil svoje oči naš zvesti tovariš Fran Trošt v 83. letu svojega plodonosnega življenja. 2 njim odhaja v večnost po svojem delu, trudu in sposobnosti veljavna, visoko čislana, spoštovana in priznana osebnost.
Pokojnik je bil sicer rojen v Benetkah 25. septembra 1857., kjer je bil njegov oče v trgovski službi, a izhaja iz Vipavske doline. Tu je tudi preživel svojo otročjo dobo. V Vipavi, v trgu, je prejel prvi osnovni pouk, na kar ga je oče poslal v Ljubljano na tedanjo realko, na kateri je položil maturo 1877. Ker ga je gnal neki notranji nagon v učiteljski poklic, je prestopil še na učiteljišče v četrti letnik ter še tu položil z najboljšim uspehom zrelostni izpit 1878. Prvo njegovo učiteljsko mesto je bilo v Ihanu, kjer je ostal tri leta. V Vodicah za Šmarno goro je bil nadučitelj petnajst let. Ondotno prebivalstvo je bilo z njim nad vse zadovoljno in vsi so ga spoštovali in radi imeli.
Poleg pouka in odgoje mladine v šoli. se je posvetil z vso vnemo vrtnarstvu in sadjarstvu. Njegov šolski vrt je slovel kot eden najvzornejših in je pokojnik kot najboljši strokovnjak v goji sadjarstva dosegel zelo lepe uspehe. Kot poznavalec Vipavske doline, ki je že takrat slovela po svojem žlahtnem Sadju, je to žlahtno sadje pričel zasajati tudi na svojem sadnem šolskem vrtu in z zgledom pričel vzpodbujati k temu še on-dotne prebivalce in ne brez uspeha. Ta njegova vnema je bila priznana na merodajnih mestih. Zato je prejel več priznanj in pohval.
V	času. ko je pokojni Fran Trošt nastopil službo, še niso bile šole opremljene z raz-
UČITELJSKI POKRET
Nekaj bilance
V 16. številki »Učiteljskega tovariša« z dne 17. novembra 1938. je priobčil F. K-c članek »Nekoliko statistike k našim anketam«. Številke o naših sodelavcih, ki jih navaja član-kar, so še porazno nizke. Po dobrem letu trdega dela moremo vsekako zabeležiti i kvantitativno i kvalitativno zelo lep porast. Spodnja primerjava bodi temu dokaz:
Sreska društva
v 1. 1938. v 1. 1939.
Brežice	1	2
Celje	3	10
Črnomelj - Metlika	1	9
Dolnja Lendava	2	7
Dravograd	3	!i.l
Gornji grad	8	5
Kamnik ■	1	1
Kočevje	1	12
Konj ice	1	1
Kozje	?	1
Kranj	i	15
Krško	1	12
Laško	3	
Litija	—	
Ljubljana - vzhodni del	—	5
Ljubljana - zahodni del	—	5
Ljubljana - mesto	3	4
Ljutomer	2	6
Logatec	7	6
Maribor - desni breg	2	5
Maribor - levi breg	3	17
Maribor - mesto	1	—
Murska Sobota	4	7
Novo mesto	1	6
Ormož	•?	5
Ptuj	1.4	lil
Radovljica	1	5
Slovenj Gradec	5	—
Sv. Lenart	?	3
Škof j a Loka	—	3
Šoštanj		6
Šmarje pri Jelšah	6	4
Žužemberk	?	6
Skupaj . .	. 75	227
pa je z bivše Kranjske 85 sodelavcev ali 38 % in iz bivše Štajerske ter Koroške 138 ali 62 %.
Slej ko prej poudarjamo, da je sodelovanje pri Učiteljskem pokretu docela prostovoljno. Zavisi edinole od delavoljnosti našega v Jugoslovenskem učiteljskem udruženju organiziranega učiteljstva in od spoznanja, da je tako delo neobhodno potrebno bodisi za poedinca vzgojitelja kot za širšo čitajočo javnost. Delavoljnost in spoznanje pa ustvarjata in negujeta ono moralno nujo, ki zahteva absolutno točne podatke pri vsaki nalogi, ne oziraje se na levo in desno, ono potrebo, ki sili gledati našega šolnika realistično — v nasprotju z dosedanjim spekulativno idealističnim — in ostro opazovati vse pojave, ki morejo vplivati na našo šolsko deco.
Kljub gornji razveseljivi tendenci po razširjenju in poglobitvi našega dela pa še zdaleka nismo zadovoljni. Še in še potrebujemo resnih, agilnih in vsestransko razgledanih ljudi, ki se bodo, z dosedanjimi praktiki vred, sistematsko ukvarjali s študijem naše dece ter vseh pojavov, ki kakor koli tangirajo naše ljudstvo in vplivajo na kulturno raven Slovencev in vseh Jugoslovanov. Za sedaj smo slovenski pokretaši s svojim delom vzor tovarišem z ostalih banovin. Pazimo, da ostanemo to tudi za bodoče!
Učiteljski pokret si ne lasti monopola za realizacijo vprašanj, mimo katerih ne mo re noben dobro misleč Slovenec iti slepo, odločen pa je pokreniti veliki mlin slovenske mladinske in prosvetne politike, da bi že enkrat mogel začeti — z aktivnim sodelovanjem najširših učiteljskih vrst in ostalih prosvetnih socialnih ter ekonomskih delavcev — mleti le kleno zrnje naše narodne individualnosti in nuditi naši mladini polnovredno duševno hrano.
Učiteljskemu pokretu se radi podtikajo vsi mogoči podtalni nameni. Stara pesem! Še vedno so se vsi čisti, pošteni, odkriti podvigi blatili in mazali po onih, ki jim je neugoden vsak možat korak, po onih, ki jih prehladi vsaka sapica, ki nastane ob prizadevanju delavnih ljudi.
Zakaj se je Učiteljski pokret lotil najprej preiskave socialnih razmer slovenske mladine? Kakšen smisel ima vse to? Ali more uči-teljstvo z golimi številkami, kratkim računom in nanizanimi fakti čez noč izboljšati in iz-premeniti stanovanjske, oblačilne, prehranjevalne in ostale pereče življenjske potrebe? Nismo v stanu in ne na položaju, ki to ureja. Smo pa del našega naroda, ki nam je poveril skrb za svojo deco in ki dnevno terja od nas računov, kako skrbimo zanjo. Zato smo dolžni gledati tudi na vse telesne potrebe naših varovancev in z matematično objektivnostjo odkrivati vsej javnosti naše izsledke. Pozno smo se lotili gledati na otroka celostno, vendar še ne prepozno. Ako kdo misli, da nismo za to poklicani ali kvalificirani, naj pride vsaj tako odkrito in pošteno zraven in se sam loti tega posla ali pa naj izvežba kader strokovnjakov, ki se bodo samo s tem pečali. Pred kratkim smo čitali predlog poklicnega svetovalca prof. g. Brenka, ki predlaga strokovnjaka psihologa za vsak šolski srez. Morda bi nam kdo prevzel to nehvaležno in odgovorno nalogo in postavil za vsak šolski srez še izvežbanega sociologa praktika, ki bo od enega do drugega šolskega okoliša hodil in za vsakega otroka posebe nabral vse one podatke, ki jih mi preprosti vaški učitelji potrebujemo pri vsakdanjem šolskem delu.
Zaenkrat smo še docela navezani sami nase in na svoje znanje. Močno smo še osamljeni na terenu. Mnogi tovariši stoje še v pesimističnem stavu do našega prizadevanja. Ako je temu vzrok samo neinformativnost in pogrešajo iniciative za začetek, tedaj te čeri ne bo težko obiti. Svoja vprašanja in pomisleke naj kar prijavijo tajništvu Učiteljskega pokreta (Ljubljana, Frančiškanska ulica 6), pa bodo dobili nanje dovolj pojasnil. Ako pa je vzrok v komodnosti, zlobnemu podtikanju, zavisti in ostalih vrlinah kulturonosca XX. stoletja, zoper take vrste kritikastrov pa ima Učiteljski pokret samo en, a dovolj učinkovit odgovor za vsakega poštenjaka, to je, svoje delo. Javnost in čas naj nas pa ocenita!
Nimamo propagandnega urada, ki bi naše uspehe bobnal v javnost. Naše delo je težaško. Mnogo truda in moralno zadoščenje sta edino plačilo. Bore malo za kruhoborca, brez cene za materialista. Zato tudi takih imen ne najdemo v naši kartoteki. Uverjeni pa smo, da bodo dosedanji sodelavci ostali še v naprej tako aktivni in sami pritegnili k delu še svoje sosede. Raziskovalno delo vzbuja potrebo po teoretski poglobitvi, slednja pa težnjo po reformiranju lastnega dela v razredu in izven šole.	P.
Naša gospodarsKa organizacija
VABILO REDNI OBČNI ZBOR Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge, r. z. z o. z., v Celju
se bo vršil
v soboto, dne 17. februarja 1940., ob 13,30 v konferenčni sobi II. lj. deške šole v Celju
s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev in konstituiranje skupščine.
2.	Čitanje zapisnika zadnje redne skupščine.
3.	Poročilo upravnega odbora.
4.	Poročilo nadzornega odbora.
5.	Sklepanje o letnem sklepnem računu, o porabi poslovnega prebitka in podelitev raz-rešnice članom upravnega in nadzornega odbora.
6.	Volitev članov upravnega in nadzornega odbora.
7.	Predlogi in pritožbe, ki jih je predložiti 8 dni pred skupščino.
8.	Določitev:
a)	vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti;
b)	vsote hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti;
c)	najvišjega zneska kredita, ki ga sme zadruga nuditi posameznemu zadružniku;
č) obrestne mere posojilom in hranilnim vlogam.
9.	Slučajnosti.
*
Ako skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo čez pol ure druga na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki bo v smislu točke 38. pravil sklepala veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov.
Za upravni odbor: Predsednik:	Član:
Zemljič Branko s. r.	Voglar Fran s. r.
UčitelfsRa
—t V Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani dobite vsakovrstne zvezke za šolo v brezhibni izdelavi. Vsak zvezek je opremljen z dobrim pivnikom. Potrebujete noteze, bloke, beležnice, nabavite si jih istotam.
—t Kadar boste potrebovali kakršno koli obliko in barvo pisemskega papirja, zapomnite si, da ima Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani veliko izbiro.
—t Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani ima veliko zalogo razglednic. V vsakem oziru boste postreženi, če si jih ogledate.
—t Peresa, svinčnike, kuverte, črnila, pisarniške in šolske potrebščine si najceneje dobavite v Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
UČITELJI PRIPRAVNIKI IN NJIHOV POLOŽAJ
Tovarišice in tovariši učiteljski pripravniki
v laškem srezu
Naše učiteljsko društvo hoče biti delavno tudi v rešitvi našega težkega položaja. Prvo delo v tej smeri je ugotovitev resničnih razmer, v katerih živimo in delujemo. Zato smo prejeli anketno polo. Točno in izčrpno izpolnjena anketna pola vsakega izmed nas v našem srezu naj nudi stvarno osnovo v skupni borbi, da bi čim prej dosegli naših pravic in se čim bolj včlenili v stanovsko skupnost.
Podatki o maturi, nastopu službe, praktičnem učit. izpitu in o pravici do IX. polo-Jajne skupine so nujni, da ugotovimo naše resnično — v tem oziru neurejeno — stanje. Na temelju tega bo možen prikaz naše zapostavljenosti in od nas vseh moralno podprta borba za takojšnjo dosego naših pravic.
Večinoma službujemo na hribih. Pomanjkanje večje tovariške povezanosti in radi pomanjkanja sredstev onemogočeno vzdrževanje zvez s kulturnimi središči ustvarja v teh mesecih vzdušje osamljenosti. Nujno je. da si uredimo naše bivanje na podeželju tako. da nam bo prinašalo čim več duševnega zadovoljstva in napredka. Ovire, ki so v nas samih ali izven nas, moramo porušiti. Dnevni predsodki ne smejo ovirati našega skupnega dela in razvoja. Prvi korak k izboljšanju je iskrena beseda o vsem, kar je v nas m je doslej ostajalo le v nas, često le kot ovira k našemu prijetnejšemu poklicnemu življenju.
Tovarišica, tovariš! Vsem nam bodo zato zelo dobrodošle Tvoje misli in predlogi o vsem, kar čutiš kot aktualno, zlasti pa o Tvojem in našem izvenšolskem delu, samo-izobrazbi in življenjskih razmerah.
Odisej ada slovenskih
Karamanica, 23. jan. 1940.
23. januar 1940. leta. Na videz brezpomemben datum, pa vendar precej značilen za tukajšnje razmere.
Nič novega niti hudega sluteč smo se vračali po božičnih praznikih na svoja službena mesta. Brez dogovora smo se znašli skoro vsi, ki smo nastavljeni sem doli, na kolodvoru za isti brzovlak. Prav pri odhodu vlaka je pričelo snežiti. Redek, suh sneg, ki ne bi nikomur dal slutiti, da bo prizadejal toliko nevšečnosti in neprilik. Vseh deset natlačenih v enem samem kupeju smo se čez dan še dovolj prijetno počutili, videč ostale potnike, ki so zmrzovali po hodnikih vagonov. Cez noč ni nihče pomislil na spanje, ker so poleg nas prišli notri še nekateri potniki, veseli, da stoje vsaj na toplem. Z enourno zamudo je odšel vlak iz Beograda. Med potjo se je zakasnil še za eno uro, tako da sva se s tovarišem resno bala, da avtobus iz Ku-manovega za Palanko ne bo več čakal. Povrh tega tretjega tovariša za isti srez ni bilo nikjer mogoče najti. Računala sva na kako pomoto ali nezgodo in sva vzela še njegovo prtljago seboj. Kako pa sva bila presenečena ob izstopu, ko sva zvedela, da avto že 6 dni ne more v Palanko radi velikega snega. Vsi štirje avtobusi so celo ostali sredi poti v snegu. Prva pot je bila do avtobusne stanice, da natančneje poizveva, kdaj bo pot spet odprta. S kočijo, ki naju je odpeljala v pol ure oddaljeno mesto, smo se dvakrat zvrnili v mehki sneg, a obakrat brez hujših posledic. Tu ne pomnijo tolikšnega snega že 40 let in komaj poznajo sani, s katerimi bi lažje prevažali potnike kot z nerodnimi kočijami. Edino, kar si v takem primeru znajo pomagati, je, da podvojijo ceno prevozu in prenašanju prtljage. Na avtobusni postaji so bili prav tako v negotovosti kot vsi, ki smo bili namenjeni v Palanko. »Morda čez par dni, morda čez mesec dni,« tak je bil odgovor vseh merodajnih in odgovornih činiteljev. Hočeš, nočeš, vdati sva se morala še midva na negotovo čakanje v Kumanovem. Poiskala sva sobo za 25 din, kajti tujcev, ki radi ustavljenega prometa niso mogli nikamor, je bilo polno, pa so tudi tu brž poskočili s cenami. »Ja, tak sneg pade tu enkrat na 100 let«. S takim odgovorom si je marsikdo mel roke, vesel, da bo zaslužil več kot ob normalnih razmerah. Zaenkrat sva hotela počakati tretjega tovariša, ki je res drugi dan zjutraj prišel za nama. V zadnjih vagonih vlaka je zaspal, v Nišu so zadnje vagone odklopili in revež se je odpeljal proti bolgarski meji. Na nesrečo je imel prvi vlak za nami ie 12 ur zamude in jo je zato primahal šele zjutraj. Zdaj, ko smo že trije, bomo lažje našli kakšno odločitev. Imeli smo tri možnosti: Čakati v Kumanovu pri tako navitih cenah, vrniti se domov, ali pa peš v snegu 65 km do Palanke. Posvetovali smo se z ostalimi tovariši, ki so prav tako ostali tu, ki pa niso bili nič bolj odločni od nas treh, niti niso poskušali iskati pametnejše rešitve od čakanja v mestu. Povsod, kamor smo se obrnili, smo naleteli na neodločnost. Nihče se ni čutil pravomočnega, da bi se zavzel za nas. Čakaj, dokler se zveza spet ne upostavi. Nekdo se je še celo izrazil, da bi lahko krenili peš in s tem dokazali našo visoko šport-sko vrednost. Za vzgled nam je postavil Fince v današnji borbi z Rusi in snegom. Odločili smo se že, da se vrnemo domov vzlic visokim stroškom, ko je drugi dan prenehalo snežiti. Zdaj so nam obljubili, da bo čez dva dni odprta pot. Veseli, da nismo mahnili domov in da se bomo že znebili dolgočasnega Kumanova, smo skupaj s pravoslavnimi počakali in praznovali še pravoslavno Novo leto. Tudi tu se niso Kumanovčani pokazali
Pri izvenšolskem delu je važno, da navedeš vse svoje dosedanje izvenšolsko delo z vsem, kar si ob njem doživel in ugotovil. — Enake važnosti so tudi Tvoje misli o najboljši ureditvi našega izvenšolskega delovanja.
Pri samoizobrazbi navedi vse, kar si storil od mature dalje za zadostitev svoji duševni potrebi po temeljitejšem znanju in spoznanju tega in onega, ali večji dovršenosti v stroki, ki Te najbolj veseli. Važno je tudi. kaj si nameraval storiti v tem oziru, a Ti ni uspelo. Navedi tudi vzroke uspeha ali neuspeha pri delu na izpopolnitvi samega sebe. Ne pozabi navesti tečaje, ki si jih obiskoval in dovršil. Z navedbo, kaj Ti je bilo na tem ali onem tečaju všeč in kaj ne, boš tudi pripomogel k rušenju ovir k čim prirodnejši poti v naši samoizobrazbi.
Izpolnitev naše anketne pole naj ne bo neprijetnost, ki jo odrineš v zadnji naglici. Žrtvujmo ji nekaj več časa in odgovorimo na vsako točko vestno in izčrpno. Le tako bodo anketne pole nudile veren prikaz našega položaja, izkustev in hotenja.
Marsikatera dobra klica po boljši izgraditvi in izpopolnitvi našega znanja, umeva-nja in delovanja zamre v nas, ker nima vedrih pobud v okolju. Včasih želiš izmenjati z razumevaj očim človekom to in ono perečo misel, razrešiti nejasnost ali dobiti vzpodbude v priznanju, a tega ni, ker je naša tovariška povezanost še šibka. Vse to bomo lahko nudili drug drugemu, ko bo naša skupnost dograjena tudi v iskreno - osebnem medsebojnem poznanju in zaupanju. Skrbno izpolnjene anketne pole bodo tudi k temu mnogo pripomogle.	Švarc Ivo.
učiteljev v Južni Srbiji
veselejše od prejšnjih. Enostavno se ne znajo zabavati. Kasneje sem našel tudi temu vzrok.
Ko pa na obljubljeni dan avto še vedno ni mogel nikamor, nam je začelo vse skupaj še bolj presedati. Stroškov smo imeli na dan več kot plače, sobe mrzle, za enkrat naložiti peč so računali 5 din, tako da smo bili pri-morani posedati po kavarni, kjer smo bili tudi na hrani, ki pa ni bila nič posebnega, čeprav najboljša v vsem mestu, zato pa tudi temu primerno draga. Ta gospodar je bil edini, ki nam je pri teh razmerah znižal cene, računajoč s tem, da se bomo drugič spet oglasili pri njem. Kasneje sem šele videl, da smo mu samo mi skoro napolnili kavarno. Okoli 30 nas je bilo. Na ta negativen odgovor so se začeli tudi ostali brigati in povpraševati, kaj storiti. To je izrabil neki kapetan, ki se je moral v Palanki poročiti, da je zvabil nekatere s seboj, med njimi tudi 3 dekleta. Računale so s tem, da bodo šli s kapetanom tudi neki graničarji, ki bi jim v primeru onemoglosti pomagali. Ker nisem videl nobene resnosti in slišal odločne besde, se sploh nisem vmešal v pogovor. Kako pa smo se zjutraj začudeno pogledali vsi trije, ko smo slišali, da so res odšli. S tovarišem sva se odločila, da jo drugi dan mahneva tudi midva za njimi. Imela bova že boljšo, bolje izhoje-no pot. Tretjega tovariša že spet nisva mogla spraviti s seboj. Branili so nama vsi, ki so še ostali tu, a vse zaman, odločila sva se. Če so oni oziroma one pred nama zmogli pa bi je midva ne? V nahrbtnik sva naložila municije, kajti na poti je malo postaj in še tam se nič ne dobi, ker avto že toliko časa ni mogel nič pripeljati. Še za prenočišča nisva bila sigurna, če jih bova dobila. Kdo ve, koliko je takih potnikov, ki morajo iz enih ali drugih razlogov peš premeriti vso pot od Krive Palanke do Kumanova ali obratno. — Nekam lažjega srca sva šla ta zadnji večer spat. Samo, da sva se enkrat odločila, kajti od treh možnosti, ki smo jih imeli na razpolago, smo si do takrat zbrali najslabšo, ampak za enkrat prav za prav edino.
Od vsega početka smo vsi odklanjali, in to brezpogojno, pešhojo do Palanke. Končno smo vsi, nekateri prej, drugi pozneje, prišli na to, da nam drugega ne preostaja. Niti eden ni namreč hotel v 14 dneh ali pa v 3 tednih porabiti vso plačo, in to za mrzlo sobo in za hrano. V kolikor ni veter sproti zame-tal cesto, je bila že tudi očiščena in shojena, tako da se na sledi vsaj ne moreš izgubiti, pa so začeli po skupinah odhajati, kajti večje skupine ne bi imele kje spati. Tako je prva skupina dala poguma nama, a midva drugim, kajti avto še do danes ni zvozil skozi. Nihče pa ni mogel dati ostalim za seboj sveta, naj nikar ne hodijo na pot in naj raje čakajo v Kumanovem avtobusa. Tako so pricepali počasi skoro vsi na svoja mesta, veseli, da so že doma, čeprav so med potjo obžalovali, da so jo mahnili peš. Ni niti čudno, ti ljudje za pot 65 km sploh niso opremljeni niti z obutvijo niti z obleko, za sneg pa še manj. Goj-zeric ali smučarskih čevljev ne poznajo ali pa nimajo, hlače navadne dolge, pa se ti poda na pot kot na promenado. Precej nepremišljeni so v takih stvareh.
Prav za prav pa na vse skupaj ni bil nihče pripravljen. Saj smo imeli pri vsem tem še srečo, da nas je sneg zadržal vsaj v Kumanovem. Prav ta čas so drugi drugače trpeli in zmrzovali, ko so ostali v snežnih metežih z vlaki vred.
Gotovo se tovarišem ni nič bolje godilo, ko so morali še južneje v še bolj zasnežene kraje. Da je padlo toliko snega, temu ni nihče kriv, ali če se pot 14 dni po vsem tem še ne očisti, smo temu krivi mi, ker se nismo javili
na službeno mesto pravočasno, ali pa moraš napraviti prošnjo za neprostovoljni dopust.
Nihče od nas se ni podal na tako pot iz službenih, temveč iz finančnih razlogov, tudi ne obstoja zakon, ki bi me prisilil, da riskiram življenje ali vsaj zdravje, če se merodajni či-nitelji ne pobrigajo za nemoten in varen prevoz in vendar---Komandant graničar-
ske čete ni pustil niti enega graničarja peš do Palanke. Čakali so prvega avtobusa, ki je bil rezerviran samo zanje. Bil je to edini avtobus, ki je prodrl pred par dnevi skozi, in še ta z velikim rizikom. Od nas pa so zahtevali, da se podamo na pot po 40, v najinih primerih po 100—120 km dolgi snežni poti, medtem ko terenska sekcija ni podvzela nobenih potrebnih hitrejših mer, da se očisti cesta, kot to, da so priganjali kmete, da so z lesenimi lopatami razmetavali že shojen sneg, in to v največji večini brezplačno. Razumljivo, da je temu primerno napredovalo tudi delo.
Tako približno je izgledala situacija pred najinim odhodom iz Kumanova. Očitali so nama netovarištvo, needinost, predočevali nama težave na potu in kaj vem kaj še vse. Neomajana v svojem sklepu, odločena in pripravljena tudi na kaj drugega, samo ne tega nenehnega čakanja, sva preslišala vse drugo in odšla 17. januarja. Kovčege sva pustila tovarišu, da jih s prvim avtobusom pošlje za nama. Ironija je, kadar si človek želi priti iz mesta v od Boga pozabljeno vas in vendar si nisva želela že nič drugega več, pa čeprav je dolga pot do tja in prav toliko negotova.
OD KUMANOVA DO KRIVE PALANKE
Karamanica, 27. januarja 1940.
Sproščena in vesela, da vendar že izgineva iz brezdelja, iz Kumanova, sva jo mahnila po zasneženi cesti. Nič jasnih predstav nisva imela o vsemu, imela sva samo eno željo, hoditi, hoditi, in to proti cilju do najinih šol.
Še skoraj sredi Kumanova se spomniva, da ne kaže na pot brez toplega zajtrka. Ker pa nisva našla niti v enem lokalu ničesar temu podobnega, sva jo ubrala brez zajtrka. V teh dneh čakanja menda nismo niti enkrat zajtr-kovali, vselej smo to prespali, ker smo se bali vstati v sobi, kjer je bilo 15° C pod ničlo. Zato tudi sedaj nisva ravno pogrešala ničesar gorkega.
Pot je bila nekaj kilometrov že očiščena, tako da so prvi avto že lahko izvlekli iz snega. Ta se je takoj v Kumanovem založil s potrebnim materialom in hitel na pomoč ostalima dvema avtobusoma, ki sta že 14 dni tičala v snegu na precej hudem klancu 20 km od Kumanova.
Po enourni hoji zaslišiva naenkrat avto za seboj. Očitala sva si že, da sva se prehitro odločila za pešhojo. Prepričana sva bila namreč, da jo bodo ostali kmalu privozili za nama. Po nekaj kilometrih sva pa že spet dohitela isti avto. Obtičal je ponovno v snegu. Na srečo so se tu zadržavali in čistili cesto delavci, in ti so brž pričeli z odmetavanjem vsaj največjega snega.
Cesta namreč ni bila enakomerno zasnežena. Na nekaterih predelih, kjer je bila vsekana v skalo ali v hrib, tam je veter nanesel iz vrhov in pobočij na metre snega. Drugod pa ni bilo treba niti čistiti. Na ta način smo prehitevali drug drugega, enkrat avto naju, drugič midva njega. To se je ponavljalo vse do zasneženih avtobusov, kamor sva prišla skoro istočasno z avtom. Ko so se šoferji ukvarjali z odkidavanjem snega in ogrevanjem zamrznjenih motorjev, sva jim želela največ uspeha in priporočila za dva sedeža, kadar naju dohite. Obljubili so nama, da drugi dan sigurno krenejo do Krive Palanke, pa sva jih zapustila v najboljšem upanju, da jutri ne bova več kolovratila peš. Zdaj sva se pa spomnila, da sva že pošteno lačna. Za polniti želodec sva imela s seboj, samo kam sesti. Nobene žive duše okoli naju, niti hiše, sam sneg in megla. Pogledala sva še malo naprej in res prideva do puščice, ki je kazala do orožniške postaje. Ker smo se že navadili občevati s temi ljudmi, sva se tudi tu zatekla pod njihovo streho. Samo, kdo bi vedel, kako daleč je od ceste, ko je pa megla zapirala vsak razgled. Par sto metrov od ceste naletiva na neltaj otrok. Vprašam jih za postajo. »Daj dinar, pa ti pokažem,« se je glasil odgovor. Ko sem ga obljubil, so se pa vsi pridrevili, vsi so hoteli dinar. Ker so se mi zdeli sumljivi, sem zahteval, da mi najprej pokažejo. Nismo se mogli zediniti, vendar sem med prerekanjem zvedel, da je še daleč. »Ne izplača se tako daleč od ceste, raje sediva v sneg in zajtr-kujva,« seveda ob eni popoldne. Ko sva krenila naprej, okrepčana za nekaj časa, sva začutila, da sva prav za prav tudi že utrujena. Nič zato, itak sva imela namen prespati v selu, kjer je avtobusna postaja. Ni bilo več daleč. Kako pa sva bila presenečena, ko sploh ni bilo ničesar od vsega tega, kar so nam pripovedovali v Kumanovem. Edina nada je bila spet orožniška postaja, ki pa je bila tudi polna. Hočeš, nočeš, morava naprej 12 km do prihodnje večje avtobusne postaje. Tolažili so naju, da bo tam gotovo kaj najti. Ker sva se pri orožnikih spet zadržala in malo odpočila, je bila ura že štiri, ko sva se odpravila naprej. Čez eno uro bo tema in kaj potem? Cesta ni bila dovolj očiščena in lahko bi zgrešila in krenila z nje. Poleg tega je pretila nevarnost od volkov. Kar zagledam na nebu kos lune. »Dobro prijatelj, zaščitnika imava za pot, za volkove pa pištole, kar brez skrbi naprej!« Nihče od naju pa ni pomislil na noge in na pot, ki je bila teh 12 km naravnost obupna. Ob slabi mesečini, oblaki so vedno in vedno znova zakrivali mesec, nisi mogel točno videti gazi pred seboj. Vsak korak je bil muka, če nisi stopil v luknjo, si zadel v kup snega. Na vsakem koraku pa se ti je noga zvrnila, in če ne bi imela smučarskih čevljev, bi Si jih v gležnjih gotovo zvila. Če sva na začetku delala 5 km na uro, sva jih sedaj komaj po 3 km. V kolikor sem poznal pot že od vožnje z avtobusom, sem sklepal, da nisva
več daleč od Stracina, naše prve postaje oz. prenočišča. Ampak kaj pomaga, če ne prideš nikamor naprej. Čeprav sva balast iz nahrbtnika pridno pospravljala, namreč jabolka, je postajal težji in težji. Stracina pa še vedno nikjer. Kako sva sploh prišla do tja in kaj naju je vzdržalo na nogah, ne vem. Vem samo io, da sva končno dosegla ta prvi cilj z edino željo, vreči od sebe čevlje in leči. Tu sva bila v zadregi, kam se obrniti, hani so bili že zaprti, edino pri orožnikih in v šoli je bila še luč. Iz te zadrege nas je spravil orožnik, ki je prišel od nekod, in naju potolažil, da je tudi pri njih že polno. Zaradi prekinjene zveze je bil namreč marsikdo prisiljen vzeti pot pod noge in se ustavljali na teh postajah, ki so drugače samo opazovale potnike v avtobusih in zastonj čakale, da bi komu nudile prenočišče ali pa okrepčilo.
Preostaja nama edino še šola, zanašajoč se na tovarištvo. Tudi tu sva našla dva tovariša, ki sta nama zasedla edino posteljo, ki je bila še na razpolago. Pomagali so nama na drug način. Zadovoljiti sva se morala s parketom, katerega so nama omehčali z večjimi blazinami, pod glavo sva dala pa kovčege. Sluga je nekje našel odejo, s katero sva se pokrila. S pripombo »kar imamo, to vasi damo«, smo si želeli lahko noč, ki ravno lahka ni bila. Prerahljane kosti so se na trdem še bolj zrahljale, pa nič zato, imela sva vsaj streho, kajti vso noč je pošteno deževalo in še vse dopoldne. Potolažili so naju tudi s tem, da sva midva bolje ležala kot pa karavana, ki je prišla en dan prej. Tudi oni so se oglasili v šoli. Bilo jih je več, med njimi 3 dekleta, ki so po prestanem maršu skoro vso noč prejokale. V Bafovih škornjih so eni skoro odpadli prsti, druga je morala naprej na konju, vso pot pa so drug drugega, posebno zadnji del poti, vlekli iz snega. Zdaj se je eden vlegel v sneg zdaj drugi in ni hotel niti mogel več naprej.
Po prestanem dežju sva v upanju, da bo avto prišel za nama, krenila naprej. Nahrbtnik sva položila na konja. Sluga ene tistih treh učiteljic se je vrnil s konjem po njen kovčeg, pa sva ga še midva naložila, ker smo šli isto pot. Kar nekam lažje sva šla, ko sva bila prostih rok. Pustila sva tu tudi smuči, ki jih zaradi dežja tovariš ni mogel uporabljati. Po par urah hoje avtobusa še vedno ni bilo za nama. Imela sva že polne čevlje vode, kajti dež in jug je naredil iz ceste reko. Ne popolnoma spočita, z razbolelimi nogami, sva imela 10 km že spet dovolj, avtobusa nikjer, pred nama pa še 20 km poti oz. vode. Sluga je tu krenil v stran. Spet naj naložim še nahrbtnik povrh vsega. »Kar v šolo greva tudi midva«, čeprav nama je sluga zatrjevalv da nimava kje spati. Bova pa spet na tleh. Šola je bila 5 km od ceste. Lepo se je videla že oddaleč in vtis sem imel, da bomo v pol ure tam. Ampak zdaj je bilo treba mesto vode bresti sneg čez kolena. V razliko s prejšnjim dnem sva za teh 5 km potrebovala 2 in pol ure. Za ta trud sva bila pa vsaj prijazno sprejeta in pogoščena. Tovariš nama je celo odstopil posteljo, sam pa legel na tla. Tovarišica, ki je tudi peš prišla na svoje mesto, pa ta dan sploh ni mogla stati na nogah, popolnoma ozebljene je še privlekla domov. Vsi skupaj so bili zelo nepremišljeni. Niti eden ni bil za tako pot opremljen kot treba. Niti pomislili niso, kaj vse jih lahko doleti na taki dolgi poti. Vsi skupaj pa smo imeli srečo, da te dni niso več razsajali snežni viharji, ki bi še bolj zamedli cesto.
Drugi dan sva hotela ubrati krajšo pot do ceste, da se ne bi bilo treba vračati na že včeraj utrto sled. Ko sva že polno uro gazila sneg, prideva do širokega potoka in nikjer ni mogoče preskočiti, mostov pa itak ne poznajo. Zastonj je bilo prizadevanje, vse ob vodi sva se vračala na cesto in mesto, da sva skrajšala pot, sva napravila celih 10 km več, kot bi bilo treba. Sicer pa, samo da prideva iz tega snega na cesto, tam bo šlo lažje. Hvala Bogu, na njej sva. Ampak, kaj je to, ne gre in ne gre, tudi tu ne. To noč je vsa ta voda zmrznila, na ta led je pa padlo za 1 dm suhega snega, ki se je nabiral na pete in ni dal pošteno stopiti. Ne veš, ali bi hodil po celem snegu ali pa kot dama z visokimi petami, po kolovozu. Ne eno ne drugo ne gre, čas je pa že, da prideva vsaj do Palanke. Na srečo sva ujela nekega popa, v čigar druščini in razgovoru z njim sva pozabila na težave te poti in končno prišla do Palanke. Res, da še nisva bila na svojih mestih, pa vendar dovolj blizu, da vsaj veš, da greš na svoje.
Na srezu sva drugi dan uredila zaradi plače in drugih stvari, zvečer sva bila spet na zabavi, ki pa je poglavje zase in posebnost svoje vrste. Zjutraj sva imela namen odriniti naprej, pa je pošteno lilo, šele opoldne je prenehalo in spet nisva mogla ta dan do kraja. Prenočila sva v šoli med Krivo Palanko in mojo vasjo. V najlepšem vremenu in po nizkem snegu sva se vzdigovala do višine 1200 m. Na planoti okoli orožniške postaje je pa bilo snega preko 1 m, ki ga je nanesel veter. Do šole od tu je v normalnih razmerah pol ure in vendar danes še nisem mogel do nje. 500 m do orožniške postaje sva potrebovala tri četrt ure. Tu sva prespala, saj sva že domača in šele drugi dan zjutraj, 23. t. m., sem srečno prišel do šole. Tovariš iz Črne Reke, ki je od mene 2 uri oddaljen, pa je moral zaradi snega ubrati drugo pot, in sicer 8 ur dolgo, je prišel šele 24. t. m. na svoje mesto.
Šolslci radio
—r Torek, 13. februarja: Dvajset pravil za zdravo in krepko rast naše mladine; g. dr. Franta Mis.
—r Petek, 16. februarja: Slovenske narodne pesmi; g. Stanko Prek.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 11. februarja ob 17. uri predaval g. Franjo Kafol: Oskrbovanje sadnega drevja.
VAŽNO ZA UCITELJSTVO NA NADALJEVALNIH ŠOLAH
Na konkretno vprašanje glede obdavčenja honorarjev je dala kr. banska uprava naslednje pojasnilo:
»Stalnim učiteljem, t. j. učiteljem, ki so nameščeni za triletno dobo, se odteguje usluž-benski davek od honorarjev po čl. 95., nestalnim, t. j. začasno zaposlenim učiteljem, pa po čl. 96., zakona o neposrednih davkih.«
—	Prosta učiteljska mesta. V celjskem srezu so nezasedena naslednja učiteljska mesta (za učitelje ali učiteljice): Blagovna 1 mesto, Dobrna 1 mesto, Dramlje 2 mesti, Fran-kolovo 1 mesto, Galicija 2 mesti, Gomilsko 1 mesto, Griže 1 mesto, Sv. Jurij ob Taboru 1 mesto, Svetina 2 mesti, Vojnik 1 mesto.
—	Slovenska Šolska matica v Ljubljani je naznanila, da bodo njeni člani prejeli letos za članarino borih din 30,— tri temeljite knjige: 1. »Pedagoški Zbornik«, ki bo obsegal mnogo aktualnih razprav, uredil ga bo profesor dr. Ozvald; 2. Dr. Gogala: Uvod v pedagogiko; 3. Gustav Šilih: Učne oblike v šolskem delu. V tiskarni je delo skoro dokončano in je treba določiti naklado knjigam. Zato prosi odbor SŠM vse svoje člane, pa tudi vse ostale učitelje (-ice), da se pri gg. poverjenikih čimprej naroče na te knjige. Gg. poverjenike pa prosimo, da nam res čimprej pošljejo število naročnikov in po možnosti tudi članarino. Vse gg. upravitelje (-ice) ljudskih šol nujno naprošamo, da prijavijo svoje šole kot naročnike na knjige SŠM. Pod-pirajmo domačo pedagoško kulturo in skrbimo za svojo pedagoško in občekulturno izpopolnitev!
KAJ JE S POVIŠANJEM URADNIŠKIH PREJEMKOV
Beograjska »Politika« objavlja sledeče informacije o povečanju uradniških prejemkov:
»V ministrstvu financ je bil že pred enim mesecem izdelan predlog za povečanje uradniških plač. O načrtu je razpravljal ožji mi-nistrskii komite, ki je izvršil nekatere spremembe. Nato so projekt izročili strokovnjakom, da ga spravijo v sklad s splošnim finančnim stanjem države.
Za povečanje prejemkov pridejo po tem načrtu v poštev dnevničarji, služitelji, zva-ničniki, pripravniki in uradniki od 10. do 5. skupine. Povečana bo draginjska in rodbinska doklada. Ali bodo tudi žene dobile rodbinsko doklado, še ni sigurno. Povečanje draginjskih doklad bo znašalo največ 20 %■ Toliko bodo dobili nameščenci do vključno 10. uradniške skupine. Pri ostalih uradniških skupinah pada ta odstotek in znaša pri 5. skupini že 5 %. Koliko bo znašalo povečanje rodbinske doklade, se še ne da reči, vsekakor pa ne bo manjše nego 50 din mesečno.
Istočasno s povečanjem prejemkov aktivnega nameščenstva se misli tudi na povečanje prejemkov državnih upokojencev. Pri tej priliki naj bi se popravila krivica tako zvanim staroupokojencem. Vsekakor bo položaj teh staroupokojencev znatno popravljen in verjetno izenačen z onim ostalih upokojencev.
Povišanje uradniških prejemkov je vezano z uredbo o kontroli cen in bo izvršeno šele, čim se bo ta uredba izdala. Poudarja se namreč, da se mora poprej izvršiti še analiza in ugotovitev stvarne podražitve življenja, tako da bodo lahko prejemki povišani na osnovi ugotovljenega razmerja med draginjo in uradniškimi nrejemki.
Udruženje državnih upokojencev v Splitu se je obrnilo med drugimi tudi na dr. Mačka s spomenico, v kateri so razložene zahteve upokojenih državnih nameščencev glede ureditve njihovega materialnega položaja. Sedaj je prejelo Udruženje odgovor kabineta podpredsednika vlade dr. Mačka, v katerem je rečeno, da je po obvestilu ministra financ uredba o ureditvi prejemkov državnih upokojencev že izdelana in da bo stopila s 1. aprilom v veljavo.	(»Jutro« od 4. febr.)
LIKVIDACIJA SEKCIJE JUU ZA BIVŠO SAVSKO IN PRIMORSKO BANOVINO
Iz »Novosti« od 4. febr. 1940. posnemamo:
V soboto, 3. febr. 1940., je bila konferenca predstavnikov učiteljskih sekcij za bivšo savsko in primorsko banovino. Temu sestanku je predsedoval gosp. Franjo Marinič. Udeležilo se ga je 77 zastopnikov sreskih društev.
Likvidacijski skupščini je predsedoval učitelj g. Ivan Tomašič, nestor hrvatskega učiteljstva, ki je v svojem govoru poudarjal, da bo novi savez hrvatskih učiteljev delal z narodnimi oblastmi banovine Hrvatske v cilju izgraditve nove hrvatske šole. Omenil je, da so pravila novo ustanovljenega saveza takšna, da hrvatski učitelji odpirajo svoje srce za vse učiteljstvo, pa naj bi bilo to hrvatsko ali srbsko. Vsi imajo enake dolžnosti. Prepričan je, da bodo bratje Srbi tekmovali s Hrvati, kdo bo več doprinesel za šolo, za narodno prosveto in za dobrobit vse banovine Hrvatske. Poleg tega bo savez brat-
—	Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, javlja, da bo v torek dne 12. marca 1940. ob 20. uri v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani 65. redni občni zbor s temle zboroval nim redom: 1. Konstituiranje občnega zbora. 2. Poročilo upravnega odbora o delovanju in o letnem računu za leto 1939. s predlogom o razdelitvi čistega dobička. 3. Poročilo nadzorstvenega odbora o delovanju in o letnem računu za leto 1939. s predlogom o razrešnici. 4. Odobrenje letnega računa za leto 1939. in podelitev razrešnice upravnemu odboru. 5. Določitev višine, do katere se sme zadruga zadolžiti. 6. Določitev višine, do katere sme zadruga prejemati hranilne vloge. 7. Določitev višine, do katere sme zadruga odobriti posojila članom. 8. Rešenje pritožb in predlogov, ki se morajo pismeno sporočiti upravnemu odboru vsaj 8 dni pred občnim zborom. 9. Dopolnilne volitve. 10. Slučajnosti. — Če občni zbor ob 20. uri ne bo sklepčen, bo poi ure pozneje v istih prostorih za rešitev istega zborovalnega reda nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na število prisotnih zadružnikov. Letni račun je na vpogled med uradnimi urami v Zadružni pisarni, Gajev a ulica 9. — Upravni odbor.
—	Članstvu »Tovarištva«, podpornega društva finančnih uslužbencev v Ljubljani (prejšnje »Podporno društvo državnih in ba-novinskih uslužbencev dravske banovine«) sporočamo, da se je društvena pisarna, ki je doslej poslovala v hiši nad kavarno »Evropa«, Tyrševa cesta 15/11. preselila v hišo zavarovalnice »Croatia«, Šelenburgova» ul. 4/1.
sko sodeloval z bratskimi učiteljskimi društvi izven banovine Hrvatske. Savez ne vpraša niti za narodnost, niti za veroizpoved, niti za politično mišljenje učitelja kot svobodnega državljana. Toda, čim stopi učitelj v šolsko sobo, mora že na pragu odložiti vse svoje individualne težnje in mišljenje ter biti samo učitelj.
Na osnovi že odobrenih pravil je savez organiziran tako, da ima svoj osrednji odbor, upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče. Predvideni sta dve vrsti skupščin: skupščina delegatov vseh društev, ter splošna skupščina, ki odobrava sklepe delegatske skunščine. Je pa to samo prehodnega značaja do tedaj, ko hrvatski sabor izda zakone glede notranje ureditve banovine. Spomladi mislijo sklicati še dve skupščini, na katerih se bo razmotrivalo o kompleksu vprašanj, ki zanimajo učiteljstvo.
Za predsednika saveza je skupščina izvolila g. Ivana Tomašiča.
—1 Povišanje plač državnim nameščencem. V nedeljo je bil v Sarajevu shod HSS, na katerem je govoril finančni minister dr. Šutej. Med drugim je napovedal, da bodo državnim nameščencem v najkrajšem času primerno povišane plače. Naglasil pa je, da to povišanje ne bi imelo smisla, če bi se na drugi strani še nadalje poviševale cene življenjskih potrebščin. Zaradi tega bo vlada izdala ukrepe, da se cene stabilizirajo, tako da bodo državni nameščenci res imeli nekaj od povišanja plač. »Slovenski narod« od 6. februarja.
—1 »Naša šola in naše učiteljstvo« je naslov članka v »Domoljubu« od 31. januarja, v katerem izvaja člankar tudi sledeče: To se predno povemo in ugotovimo, kaj je na naši nam je zdelo potrebno pojasniti in ugotoviti, šoli napačnega. Zakaj, v primeri z velikimi stroški šola nikakor ne rodi potrebnih sadov. Zdaj nam bo to lahko' dognati in spoznati. Naša šola v primeri z ogromnimi stroški nikakor ne rodi potrebnih sadov. Tega se moramo vsi dobro zavedati in s tako šolo ne smemo biti zadovoljni! Zakaj pa ne? — Naša šola je enostranska. Ne vzame celega človeka, kakor je. Vzame preveč samo njegov um, ne pa dosti njegovega srca. Ga samo poučuje, ne pa dosti vzgaja. Polni mu glavo z znanjem, premalo pa blaži njegovo srce ali značaj. — Naša šola premalo vzgaja. Premalo otroka blaži, žlahtni, premalo boljšega dela. — Pa zakaj zlasti premalo vzgaja? Zato ker ne rabi najboljšega vzgojnega sredstva. To najboljše sredstvo je brez vsakega dvoma vera.
—1 »Straža v viharju« od 25. januarja prinaša pod našlovom »Družina in šola« tudi sledeča razmotrivanja: Ker zahteva danes življenje od vsakega posameznika ne samo visoko stopnjo srčne kulture, ampak tudi veliko mero-znanja, ki ga velika večina staršev poleg svojega poklicnega dela ne more nuditi lastnim otrokom, dopolnjujejo njihovo nalogo učitelji in profesorji. Pri tem pa se morajo učitelji in profesorji zavedati, da so le neke vrste pooblaščenci staršev, da mora nji hovo delo nadaljevati in spopolnjevati prizadevanja staršev, ne pa ga podirati.
—1 »Jutro« od 5. februarja prinaša odlomek iz pisma učiteljice, iz katerega povzamemo: Tako me je razočarala letošnja zima. Kuriva ni, razsvetljave ni, obenem pa še tile naši brezplodni upi na zvišanje plač in še posebej na naše pripravniške poviške, ki nanje čakamo leta in leta. (Moja malenkost n. pr. že tretje leto.) Ali mi verjameš, dragi
bratec, da čakam prvega kar z nekim strahom in žalostjo? Tako je z našim denarjem: prvega up, 2. razočaranje, 3. potrebščina, vse druge dneve pa praznina. Upati še na boljše
—mm Doslej so popolnoma razprodane
sledeče publikacije Mladinske matice: Kresnice I., II., III. in V. zvezek. London - Seliškar: Zgodbe z Južnega morja. Skulj: Sadjarčki. Seliškar: Rudi. Rehar: Začarani krogi. Rehar: Vijolica Vera .Erjavec: Pod grajskim jarmom. Grimm - Slapšak: Mizica, pogrni se! Bevk: Lukec išče očeta, Hafner: Botra z griča. Der-žaj - Černejeva: Za vesele in žalostne čase. Deržaj - Černejeva: Kapljice. Ribičič - Bam-bič: Kralj Honolulu. Ribičič: Palčki. Ciciban čita: I. in II. zv. Naš rod, letnik 1., II., III., IV., VI., VII. in VIII.
V zalogi so še sledeče knjige: Redne publikacije:
Pipan: Kako smo delali radio. Kresnice, letnik IV., VI., VIL, VIII. in IX. Bevk: Lukec in njegov škorec. Skulj: Vrtnaričice. Kmetova: Lovci na mikrobe. Magajna: Brkonja Če-ljustnik. Bevk: Tovariša. Kardelj: Potovanje skozi čas. Bevk: Pastirci. Andrejka: Po lepi Sioveniji. Milkovič: Barake. Ribičič: Čuri-. murčki. Ribičič: Nana, mala opica. Hudales: Postelja gospoda Fibriha. Cerkvenik: Ovčar Runo. Ravljen: Šimej iz Roža. Ravljen: Grajski vrabec. Winkler: Hribčev Gregec. Hudales: Zgodbe o bombažu. Seliškar: Janko in
Is društev Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠTVO ZA SREZ DRAVOGRAD bo zborovalo v soboto dne 10. februarja 1940. v Sokolskem domu v Guštanju. ob 8. uri s sledečim razporedom. 1. Situacijsko poročilo. 2. Referat: Vtisi iz nadzorovanja in praktičen nastop iz zgodovine s 1. oddelkom višje ljudske šole, tov. nadzornik Ožbe Lodrant. 3. Stanovske zadeve. 4. Poročila referentov. 5. Slučajnosti.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO DOLNJA LENDAVA bo imelo odborovo sejo v nedeljo dne 11. februarja 1940. v Kapci. — Udeležba obvezna. Ugodna zveza z avtobusom, ki vozi ob %8. iz Murske Sobote in se vrača iz Kapce ob K12. uri. — Tajnica: Pe-tovar Milena.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V PTUJU zboruje v soboto, dne 17. februarja 1940., ob 8. uri v Sokolski dvorani v Mladiki v Ptuju. Prosimo za točnost, ker že ob 8. uri bo pričel s predavanjem sreski šumarski referent iz Maribora o »Pomenu sodelovanja učiteljstva pri delu za povzdigo kmetskega gospodarstva«. Nato bo sledil običajni dnevni red. Na zborovanju bo tudi referat tovariša Lovšeta Ivana o temi: Mariborski učiteljski dom. — Istega dne popoldan ob 14. uri bo seja upravnega odbora in strokovnega odbora ter prosimo tovariše odbornike, da računajo s povratkom šele z večernima vlakoma. Dnevni red je zelo važen! — Predsedstvo.
Novosti na knjižnem trgu
—k Ignac Koprivec: Kmetje včeraj in danes. Nedavno je izšla pod gornjim naslovom na našem književnem trgu knjiga, ki nam radi sodobnih pogledov na vas lahko služi kot močna opora pri našem delu na vasi.
Zbirka črtic »Kmetje včeraj in danes« je zdravo pripovedno narodopisno delo, ki ne opisuje naših starih narodnih običajev in navad in kmečkega dela samo radi zanimivosti vaškega življenja. Ne! Zbirka teh črtic je topel pogled človeka nazaj na pot, ko je rastel ob trdem kmečkem delu in kruhu, ko je videl njih trpljenje in začutil krivico, čigar težina ga je gnala v svet knjig, v mesto, v šole do najvišjih prosvetnih ustanov, da bi našel odgovora zapletenemu življenju naše vasi, ki se zrcali v njih šegah, v živi govorici, v moči vraž, v nenavadni zapuščenosti, v zdravem hotenju po življenju in v njih trpkem odporu proti vsemu, kar ni njihovo.
Obsežno delo, ki nam odgrinja svet Slovenskih goric — pisateljevih domačih krajev, je prikupno razdeljeno na štiri letne čase kmečkega leta, ko v pomladi kliče kmeta zemlja in lebdi nad njim tajinstvenost naravnih sil, ko mu v poletju dozoreva poleg pšenice na njivi tudi upanje in vera v blagoslov zemlje, ko v jeseni zapoje ob ličkanju koruze in trgatvi pesem, ki ni več tako težka kot v dneh, ko se je potil za vsakdanji kruh, ki mu je bil tako blizu in daleč, ko se v zimi sprosti dela in ženi svojo mladino, ji daje nasvete ter se v korist mladih gospodarjev odpove zemlji in svoji moči.
Profesor in pisatelj Anton Ingolič, ki je znan po svojih delih iz kmečkega življenja, je v oceni te knjige zapisal: »Da je pisatelj napisal zanimivo, novo in potrebno knjigo za vsakogar, ki se zanima za našega kmeti-škega človeka, posebno pa se bo lahko iz nje učil duhovnik, učitelj in sodnik.«
čase, se mi ne ljubi več. Nikar mi ne zameri, da sem se malo potožila in razvnela, že stari Grki so dejali: »Kogar bogovi sovražijo, ga napravijo za učitelja.«
Metka. Roš: Dija. Klemenčič: Iz starih in novih časov. — Cene rednim publikacijam: broš. izv. 4 din, vez. 8 din.
Izredne publikacije:
Ribičič: Mihec in Jakec, broš 8 din, vez. 10 din. Lovrenčič: Tiho življenje, broš. 6 din, vez. 8 din. Ribičič: Miklavževa noč, broš. 12 din, vez 16 din. Dr. Čermelj: Nikola Tesla, broš. 20 din, vez. 24 in 28 din. Potokar: Pirhi (bolgarska pravljica), broš. 20 din, vez. 26 din. Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba, broš. 10 din, vez. 15 din. Ciciban čita, III. in IV. zvezek, broš. 1,50 din. Ciciban nastopa (pri-zorčki), broš. 3 din. Klopčič - Černejeva: Dedek Miha, vez. 35 din.
»N a š rod«
L. V. iz 1. 1933./34., vezan v polpl. 22 din. L. VII. iz 1. 1935./36., vezan v polpl. 22 din. L IX. iz 1. 1937./38., vezan v polpl. 24 din. L. X. iz 1. 1938./39., vezan v polpl. 26 din.
Od nekaterih knjig imamo le še malo izvodov. Kdor potrebuje knjige za knjižnice, naj jih zato naroči čimprej.
—mm Seja gospodarskega odseka Mladinske matice bo v ponedeljek 12. februarja ob 20. uri.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V LITIJI bo zborovalo v soboto, 17. februarja t. 1., ob 9. uri v kletni dvorani hotela Slon v Ljubljani. Na dnevnem redu so poročila odbora, obravnava dopisov in sklepanje o delovnem načrtu. Na željo Učiteljskega pokreta nam bo predavala tov. čuček Julija z bežigrajske šole o učiteljskem pokretu v praksi. Ob zaključku: slučajnosti. Predsedstvo je razposlalo 29. jan. okrožnico za naše člane na šolska upraviteljstva. V dopisu smo raztolma-čili vse prizadevanje našega društva in ostalih uradniških organizacij za povišanje plač in o težavnem položaju uradništva zaradi stalnega porasta cen. Na našo spomenico smo prejeli dopis ministrskega predsednika g. Cvetkoviča, ki smo ga potom okrožnice objavili vsemu članstvu. — Novi odbor se je konstituiral takole: predsednik tov. Župančič, podpredsednica tov. Kovičeva, tajnica tov. Demšarjeva, blagajnik tov. Kopriva, odborniki tov. Adamič, tov. Thurnher in tov. Mihelič. Predsednik nadzornega odbora tov. Kolenc. Navedeni imajo sejo v soboto, 10. t. m. ob 15.30 na sekciji JUU v Ljubljani. Dnevni red: Dopisi, zaostankarji na članarini (uspeh = odvetnikovo sporočilo), delovni načrt itd. Pregled organiziranih in neorganiziranih itd. Važno, zato vsi! — Na februarsko zborovanje, prvo v drugem polletju, vabimo vse, ki še niso v stanovskih vrstah. Sedanji časi zahtevajo, da sodelujemo pri stanovskem in prosvetnem delu prav vsi in vse! Vse naše člane prosimo, da pokažejo ta poziv za pristop v naše vrste vsem, ki stoje še izven organizacije. — Odbor.
Knjigo, ki jo je tiskala Učiteljska tiskarna, je lepo opremil in z umevanjem ilustriral akad. slikar Maks Kavčič.
Delo je potrebno v vseh naših učiteljskih in vaških knjižnicah, ki hočejo biti sodobne in življenjsko naše!	Zmago Švajger.
—k Papini Giovanni: Priče trpljenja Gospodovega. Sedem evangelijskih legend. Prevod iz italijanščine. Založba Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani 1940. — Cena vezanemu izvodu 60 din. Knjiga je razdeljena na sedem poglavij in to: 1. Judež skušan. 2. Sin očetov. 3. Malhovo uho. 4. Cirenejec. 5. Kaj-fovo maščevanje. 6. Pilatova blaznost. 7. Legenda o velikem rabinu.
—k Modra ptica, leposlovna revija, ki izhaja mesečno, ima v svoji 3. številki sledečo vsebino. Vladimir Bartol: Na oddihu. Luis Adamič: Velika industrija tihotapskega premoga. Bogomir Magajna: Lijana. Milena Mo-horičeva: + Marica Bartolova. —Razno.
—k Planinski vestnik. Izšla je 2. številka s sledečimi članki: Uroš Zupančič: Visoka Ponca pozimi. Kopinšek: Podolž preko Mont Blanca. Brojan: Triglavska severna stena — ob koncu planinske zime. Pleterski: Varovanje v težkem zimskem plezalnem terenu. Peršič: Plazovi. Kemperle: Centralni steber zapadne stene Planjave.
V Knjigarni Učiteljske tiskarne v
Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru dobite vse pisarniške potrebščine za šolo in dom; knjige za šolanje svojih otrok; učila za vse šole; knjige znanstvene in leposlovne vsebine zase, za odraslo mladino, otroke, prijatelje in znance; merila in razne merilne instrumente za šolo in praktično uporabo; papir »J a s n i t« za kopiranje načrtov in skic. — V tiskarni se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela od najnavadnejšega pa vse do najbolj finega večbarvnega tiska. — V knjigoveznici se vežejo knjige, brošure in izdelujejo najfinejša in tudi preprosta knjigoveška dela.
Splošne vesti
Mladinska malica
Stanovalca organiszacifa JUU
K.aj vse pišejo
o učiteljstvu, šoli, prosveii in JUU