138 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 Sodelavci simpozija so predstavili poglavitne silnice življenja Cerkve v Jegliče- vem času, Jegličeve osnovne antropološke oznake in duhovni profil ter grafološko ana­ lizo Jegličeve pisave. Predstavljeni so bili Jegličevi stiki z A. Kalanom, A. Ušenični- kom m J. Šiško, stiki in odnosi med Jegličem in Sedejem ter odnosi med Jegličem, sarajevskim nadškofom Stadlerjem in škofom v Djakovu Strossmayerjem, ozadje, kako je bil Jeglič imenovan za pomožnega škofa v Sarajevu ter knezoškofa v Ljub­ ljani, Jeghčevo delovanje v Sarajevu, kjer je bil kanonik in imenovan za pomožnega škofa. Večji del referatov je bil posvečen Jegličevemu škofovskemu delovanju v Ljub­ ljani: Jegličev pastoralni program, pastoralno delo škofa Jegliča v pastirskih listih, Jegličeve sinode, Jegličevi odnosi z duhovniki in Jeglič kot pospeševatelj redovnega življenja, Jegličevo liturgično delovanje, Jegličevi vzgojni spisi, teološko-dogmatični spisi, biblični spisi in spisi o moralnih vprašanjih. V zadnjem sklopu so predavatelji predstavili še Jegliča in cerkvenopolitična vprašanja, Jegliča v slovenski politiki do leta 1918 in Jegliča v slovenskem političnem življenju po letu 1918, Jegliča in dunaj­ ske oblasti, odnos slovenskega liberalizma in socializma do Jegliča, Jegliča in katoli­ ške shode ter Jegliča in krščansko socialno gibanje. Na koncu je nekdanji gojenec Za­ voda sv. Stanislava predstavil ustanovitev in gradnjo tega zavoda s prvo slovensko gimnazijo ter težave, s katerimi se je Jeglič moral pri tem spopadati. Prav posebno odliko Jegliča je razkrival še zadnji prispevek o Jegličevem zavzemanju za primorske Slovence. Jegličev simpozij je bil v krajši obliki ponovljen na Teološki fakulteti v Ljub­ ljani od 5. do 7. novembra, izšel pa bo tudi zbornik referatov. . . Ne le referati, tudi dolge diskusije so pričale o vsestranskosti in veličini moža, ki je v določenih trenutkih žel največja priznanja, v naslednjih pa je bil že deležen hu­ dih napadov. Pri upoštevanju dosedanjih pohval in kritik se je kristalizirala podoba osebnosti, ki nedvomno daje v času svoje škofovske službe neizbrisen pečat sloven­ skemu narodnemu razvoju ter kulturnemu in političnemu osamosvajanju. Kljub tako obširnemu simpoziju Jegličevega dela ni bilo mogoče dokončno izčrpati, o čemer priča že ugotovitev, da še ni zbrana Jegličeva obširna bibliografija. Vinko Rajšp ZGODOVINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA 1988—1990 Na občnem zboru Zgodovinskega društva Ljubljana 16. junija 1988 je bil izvoljen naslednji izvršni odbor: dr. France M. Dolinar predsednik, dr. Rajko Bratož podpred­ sednik, Nataša Stergar tajnica, mag. Eva Holz blagajničarka in člani Vinko Demšar, Jasna Horvat, Irena Kovač, Marija Kremenšek, Jelka Melik in dr. France Rozman. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Matjaž Rebolj, Sonja Reisp in Ema Umek, v disciplin­ sko komisijo pa Primož Hainz, prof. dr. Ignacij Voje in dr. Jože Zontar. V preteklem mandatnem obdobju smo za naše člane pripravili 21 predavanj, ki so bila večinoma zelo dobro obiskana.* Tematsko smo pokrili praktično vsa obdobja slovenske zgodovine, od naselitve naših prednikov (Grafenauer, Wolfram, Ciglenečki) m njihovega pokristjanjevanja (Cuscito, Glaser) preko gospodarskega, kulturnega in cerkvenega življenja Slovencev v srednjem veku (Mlinaric), položaja Slovencev v No­ tranji Avstriji v 16. stoletju (Simoniti), borbe za prevlado na Balkanu od konca 16. do konca 17. stoletja (Jačov), jezikovne strukture mestnega prebivalstva na Slovenskem od srednjega veka do konca 18. stoletja (Vilfan), značilnosti parlamentarizma 1861— 1929 (Melik), odnosa Jugoslavije in Avstrije 1918—1938 (Suppan) ter problema sloven­ ske samoodločbe na drugem zasedanju AVNOJ (Ferenc). Nekaj predavanj je bilo spo­ minskih, npr. ob 300-letnici Valvazorjeve Slave vojvodine Kranjske (Reisp) ali pove­ zanih z jugoslovansko (Trgovčević, Perović) in evropsko zgodovino (Moritsch, Fer- luga, Jačov). Na prvem članskem sestanku 17. novembra 1988 smo se spomnili pokojne profe­ sorice zgodovine Marije Kremenšek (+17. 10. 1988), članice izvršnega odbora našega društva. O njenem življenju in delu je kratko spregovorila profesorica Prvenka Turk. — Osemdesetletnice rojstva profesorja Metoda Mikuža se je spomnil prof. dr. Miroslav Stiplovšek na članskem sestanku 20. decembra 1989 — Stoletnico rojstva prof. Gre­ gorja Cremošnika smo počastili na spominskem večeru 15. marca 1990, na katerem sta o njegovem delu spregovorila prof. dr. Ignacij Voje in asistent Igor Grdina. Člani dru­ štva smo se udeležili tudi odkritja spominske plošče prof. Franu Zwittru 22. aprila 1990 na njegovi rojstni hiši v Beli Cerkvi na Dolenjskem. Izvršni odbor Zgodovinskega društva Ljubljana se je sestal šestkrat, čeprav žal nikoh v polnem številu. Na teh sestankih smo oblikovali program predavanj in tekoče probleme društva. Veliko skrb nam povzročajo predvsem finance. Naraščajoče cene ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • J 139 poštnine so nam praktično izpraznile blagajno, tako da smo bili prisiljeni pošiljati va­ bila za več predavanj skupaj. Vedno bolj pereč postaja tudi problem medrepubliškega in mednarodnega sodelovanja. Bila bi nepopravljiva škoda, če bi zaradi pomanjkanja denarja ne mogli povabiti gostov iz drugih republik in iz tujine, zlasti še, če gre za priznane strokovnjake, ki proučujejo našo zgodovino. Pri tem pa jim že sedaj nismo mogli nuditi drugega kot povrnitev potnih stroškov in eno nočitev v Ljubljani. Kljub temu se nam je v preteklem obdobju posrečilo v sodelovanju z Oddelkom za zgodo­ vino Filozofske fakultete v Ljubljani in društvom klasičnih filologov povabiti devet gostov iz tujine. Stroške za gostovanje profesorja dr. Marka Jačova iz Rima nam je v celoti poravnal naš sponzor Beno Jakupovič, Reprofotografija, Rožna dolina, Cesta IX/ 25, Ljubljana, za kar se mu na tem mestu iskreno zahvaljujemo. Prihodnost delovanja našega društva vidim prav v večjem sodelovanju s posa­ meznimi oddelki Filozofske fakultete v Ljubljani, v prvi vrsti z oddelkom za zgodo­ vino, sorodnimi društvi v Ljubljani in drugod po Sloveniji in s pridobivanjem spon­ zorjev. • Predavanja Zgodovinskega društva Ljubljana: 1) 17. 11. 1988: dr. Bogo Grafenauer - mag. Peter ŠUh, Predstavitev knjige o Langobardih (Obzorja Maribor 1988). 2) 24. 11. 1988: dr. Arnold Suppan (Dunaj), Jugoslavija—Avstrija 1918—1938, sosedstvo med kooperacijo in konfrontacijo. 3) 2. 3. 1989: dr. Slavko Ciglenečki, Slovenski prostor v obdobju preseljevanja ljudstev (sku­ paj z društvom klasičnih filologov). 4) 9. 3. 1989 : dr. Vasilij Melik, Značilnosti parlamentarizma (o strankah in volitvah na Slo­ venskem 1861—1929). 5) 15. 3. 1989: dr. Gustavo Corni (Benetke), Politika ekonomske in politične penetracije fa­ šističnih diktatur na Balkanu (skupaj z oddelkom za zgodovino FF v Ljubljani). 6) 13. 4. 1989: dr. Giuseppe Cuscito (Trst), Oglej in pokristjanjevanje Slovencev in Hrvatov v 8. in 9. stoletju (skupaj s klasičnimi filologi). 7) 20. 4. 1989: dr. Vaško Simoniti, Povezovanje notranjeavstrijskih (slovenskih) dežel v 16. stoletju. Vojaški vidiki. 8) li. 5. 1989: dr. Ljubinka Trgovčevič (Beograd), Srbska inteligenca, nastanek Jugoslavije in Slovenci. 9) 18. 5. 1989: dr. Branko Reisp, 300 let Valvazorjeve vojvodine Kranjske. 10) 28. 9. 1989: dr. Andreas Moritsch (Dunaj), Problemi ruskega kmetijstva pred oktobrsko revolucijo in Stolipinove reforme. 11) 19. 10. 1989: dr. Ernst Bruckmüller (Dunaj), Problem avstrijske nacionalne zavesti. 12) 26. 10. 1989: dr. Jadran Ferluga (Münster), Bizanc na Jadranu od 6. do 13. stoletja. 13) 6. 11. 1989: dr. Herwig Wolfram (Dunaj), Karantanija v 8. in 9. stoletju (skupaj z oddel­ kom za zgodovino). 14) 20. 12. 1989: dr. Tone Ferenc, Problematika samoodločbe in suverenosti slovenskega na­ roda po drugem zasedanju ÀVNOJ (skupaj z oddelkom za zgodovino). 15) 1. 3. 1990: dr. Franc Glaser (Dunaj), Pokristjanjevanje sredozemskega Norika do 7. sto­ letja v luči arheoloških najdb. 16) 15. 3. 1990: dr. Ignacij Voje, Delež Gregorja Cremošnika pri proučevanju ekonomske zgo­ dovine srednjeveškega Dubrovnika; Igor Grdina, G. Cremošnik in ćirilska paleografija. 17) 29. 3. 1990: dr. Jože Mlinaric, vloga cistercijanov v gospodarskem, kulturnem, karitativ- nem in cerkvenem življenju Slovencev. 18) 19. 4. 1990: dr. Sergij Vilfan, Jezikovna struktura mestnega prebivalstva na Slovenskem (od srede srednjega veka do 18. stoletja). 19) 17. 5. 1990: dr. Latinka Perovič (Beograd), Socialistična misel v Srbiji v 2. polovici 19. stoletja (skupaj z oddelkom za zgodovino). 20) 17. 5. 1990: dr. Marko Jačov (Rim), Borba za prevlado na Balkanu od konca 16. do kon­ ca 17. stoletja. 21) 18. 5. 1990: dr. Marko Jačov (Rim), Cigani med Mediteranom in Atlantikom (skupaj z oddelkom za zgodovino). Predsednik : dr. France M. Dolinar BELOKRANJSKO MUZEJSKO DRUŠTVO 1988—1990 Belokranjsko muzejsko društvo je v letu 1988 po redni letni skupščini, organizi­ ralo predavanje dr. Dušana Pluta z naslovom »Humana ekologija — preteklost, seda­ njost, bodočnost«. V tem letu so člani društva posvetili pozornost predvsem dvema večjima nalogama. Uredili so okolico Mitreja nad vasjo Rožanec in izdali 5. knjižico iz zbirke Knjižnica Belokranjskega muzejskega društva. To je knjižica prof. Jožeta Du­ larja »Pomembni Belokranjci«, ki jo je natisnila Tiskarna Novo mesto v 1000 izvodih. Sredstva za tisk knjižice so poleg Belokranjskega muzejskega društva prispevali še občinski kulturni skupnosti Metlika in Črnomelj ter občinski raziskovalni skupnosti Metlika in Črnomelj. 17. 3. 1989 so na (volilni) skupščini BMD izvolili nov upravni in nadzorni odbor društva. V letih 1985—1989 so društvo vodili: predsednik Andrej Dular, tajnica An­ dreja Brancelj in blagajnik Franc Kobe. Na čelu novega upravnega odbora so: pred­ sednica Marjetka Balkovec, tajnica Jakobina Pahor-Pugelj in blagajničarka Marina Janjac. Po skupščini je društvo organiziralo predavanje Pavla Kavška z naslovom »S kolesom po Jugoslaviji«.