Štev. 12. Poštnina plačana v gotovini. V'Ljubljani, v četrtek, dne 22. marca 1923> Leto II. Izhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Cena: za en mesec.................Din. 4 za četrt leta.................... „12 za pol leta...................... „24 Posamezna štev. stane 1-25 Din. Uredništvo: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/III. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. PRAVICA GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Inseratl, reklamacije In naročnina na upravo »Jugoslovanska tiskarna", Kolportažni oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Inseratl se računajo :: po dogovoru. :: Po volitvah. Dovršene volitve so prinesle likvidacijo političnih strank v Sloveniji. Slovensko ljudstvo ne pozna več strank, ampak je enotno organizirano v SLS. Tudi najbolj zakrknjeni svobodomisleci se so pri odločitvi ali Za Slovenstvo ali za svobodomiselstvo postavili v častnem številu za Slovenstvo, najbolj trdovratni zastopniki ozkosrčnega stanovskega stališča so se preko stanovske opredelitve uvrstili v vse razrede in vse stano-, ve obsegajočo SLS. Danes živi po celi deželi zavest enotnosti vsega ljudstva, kakor je slovenski narod v svoji politični zgodovini še ni nikakor pokazal. V tem slovesnem razpoloženju se z ogorčenjem Vprašujejo ljudske množice po deželi, kako je mogoče, da se je v tem boju za slovenski narod v Ljubljani razbila zveza delovnega ljudstva. Te zveze niso razbili svobodomiselni inteligenti, to žalostno odgovornost so Prevzeli »voditelji komunistične delavske' organizacije«. Delavci si to dejstvo najrazličnejše razlagajo. Eni dol-že te voditelje naravnost, da so od centralistične vlade kupljeni, drugi so mnenja, da so ti voditelji z vlado /.barantali, da jim je pod tem pogojem dopustila komunistično listo na deželi, da razbijejo zvezo delovnega ljudstva v Ljubljani. Za goloba na strehi so prodali vrabca v rokah. Razdraženo ljudstvo v delavskih krogih po deželi je komunistične golobe nagnalo. Tretji, in ti imajo Po naših mislih prav, pa pravijo, da so se socialistični in komunistični delavski voditelji izkazali kot otročaji, nezreli za politično vodstvo slovenskega delavstva. Veliki moment je našel pritlikavčke. Ti voditelji so položaj Popolnoma napačno presojali, moči svoje organizacije niso prav nič poznali. S splošnega slovenskega stališča smo tem voditeljem pravzaprav hvaležni, ker je izključno njihova zasluga, da v teh zgodovinskih dneh na slovenskih tleh Si.internacionalne delavske stranke. ■Klikor' s m b 'ponosni na svojo staro delavsko pravdo, ki je tudi v tej bitki pokazala svojo zvestobo in disciplino, tako se dobro zavedamo, da tudi delavski glasovi za SLS niso vsi od naših starih somišljenikov. Mnogo jih je, ki so v tej bitki zapustili svoje stare zastave in dosedanje politične voditelje .in se pridružili slovenskemu ljudstvu. Prepričani smo, da tudi ti v težkih bojih za avtonomijo slovenskega ljudstva ne bodo slabi bojevniki. Prepričani smo tudi, da nas po doseženi avtonomiji ne bodo zapustili, marveč nam bodo potem Pomagali tudi graditi v samostojni Sloveniji socialno Zakonodajo in upravo po krščanskih načelih. p Danes je očitno, da si bomo stopili nasproti ne kot vodeui Jugoslovani ali Jugosloveni, ampak kot trije na-rodi : Slovenci, Hrvatje in Srbi* in da se bomo morali lrez slepomišenja jasno, odkrito in možato dogovoriti o Medsebojnem razmerju. Proti enotni volji vsakega iz-'tied teh bratskih narodov je vsaka nasilna ureditev ■ države nemogoča. Ne samo protidržaven element, am-Pak zločinec nad vsemi tremi narodi bi bil, kdor bi kaj uikega poslušal. Z izdajalci tega načela bo vsak narod Za se obračunal. (jr. v. Delovni ias. Kakor smo informirani, namerava izdati ministrovo za socialno politiko neke pravilnike, ki naj ukinejo osemurni delavnik v industrijskih in obrtnih podjetjih. i|kon o zaščiti delavstva priznava načelno osemurni davnik. Jasno je, da bo delavstvo energično zavrnilo pSak poizkus, ukratiti pravice, zajamčene z zakonom. Tavilniki nameravajo vzeti delavstvu tudi pravico da I °ča o svojih stanovskih zadevah samostojno. To velja z asti o volitvah delavskih zaupnikov. Delavski zaupnik Jo M • naravno tisti, ki vživa v vsakem oziru zaupanje de-avstva. Pravilnik hoče napraviti iz delavskega zaupnika nek organ inšpekcije dela, ki naj bi ostal pri vseh delav-s 'h zahtevah, zlasti pri štrajku nevtralen, to je, on kot. v°dja delavstva naj bi bil stavkokaz, kadar bi bilo dejstvo prisiljeno poslužiti se zadnjega sredstva za do-Seko svojih zahtev — stavke. Socialna politika te vrste ne more pričakovati pri Zavednemu delavstvu priznanja. Prepričani smo, da bodo s°s)a*e delavske organizacije vseh strank ministrstvu ?^'a^ne Politike resen in odločen protest zoper pravil-e, ki bi na tako reakcionaren način reševali delav-° vprašanje. Zavedno delavstvo bo zahtevalo naj-^ ani to, da se vsaj pridobljene pravice ne odpravljajo, in nC more doseči socialnega položaja, ki ga je doseglo °2emsko delavstvo. dr n Delavska prosveta. Celje. Dramatični odsek članov Jug. strok, zveze v Celju, vprizori v nedeljo 25. 111. t. 1. ob 3. uri pop. v dvorani Narodnega doma Finžgarjevo : »Razvalina življenja«. Ker je odsek s svojim prvim nastopom na pustno nedeljo vsestransko zadovoljil občinstvo, pričakujemo mnogobrojne udeležbe, tudi od daleč. Naše prijatelje prosimo, da agitirajo za to našo delavsko prireditev. Na veliko in točno udeležbo vabi odsek. Doma in po svetu. Zadnji teden volivnega boja v Jugoslaviji je končan. Bil je prav živahen, shodov povsod vse polno. Vo-lilci so lahko poslušali najrazličnejše govornike, slišali obljube, zabavljice, agitatorji so raznašali najrazličnejše vesti in časopisi so vporabljali zadnja sredstva za pridobitev volivcev. Omenimo samo nekaj. Vlada je izplačala 2 milijona kron raznim delavskim organizacijam na Štajerskem, ker je tam kandidiral finančni minister Stojadinovič, ki' ima blagajno v roki. Jutranje Novosti zagovarjajo to, češ da se je RS prepričala o nujnosti teh podpor. Seveda neposredno pred volitvam so bile podpore res potrebne za Stojadinoviča. »Jutro« je neprestano pisalo o novih nasiljih vlade. Najbolj je razburila javnost in posebno gospoda namestnika Hribarja vest, da je razpuščen občinski odbor v Kočevju na ljubo nemškim Kočevarjem. To vest so hiteli dementirati, toda izkazalo se je in naposled so radikalci sami priznali, da je vglavnem resnična, češ da je odbor zrel za razpust. V Prekmurju se je delalo s pijačo. Prekmurci so laljko korajžno pili radikalno in demokratsko vino. Zanimivo je, da vse stranke priznavajo to dejstvo in obsojajo. Gotovo se s takim ravnanjem prekmurskega ljudstva ne bo dobro vzgojilo. Le to je dobro, da je tam Klekl in izobraževalna organizacija, ki bo tudi naprej pravo zavetišče za dobro ljudstvo. Po volitvah je temu delu posvetiti vso pozornost. Lepo je napravil neki prekmurski župan, ki je predsedoval Radičevskemu shodu, pustil lepo Radičevega šefa generalnega štaba dr. Mačka govoriti, nato pa dal na glasovanje zaupnico SLS in zborovalci so to zaupnico tudi sprejeli. So tudi taru odločni možje. Radič je v svojih zadnjih govorih naznanil, da skliče za 25. marca svoje poslance v Zagreb in da povabi srbske politike na pogajanja. Protič je imel v Bel-gradu lepo obiskan shod, kjer je razvil svoj program za revizijo ustave. Zelo težak je moral biti volilni boj v Južni Srbiji, ker se je o tamošnjih razmerah skoro v vsaki seji ministrskega sveta govorilo. V naši zunanji politiki smo glede pogajanj z Italijani še vedno na istem mestu. Prometa z Reko še niso vpostavili, ker Baroš in Delta še nista izpraznjena. Pač pa je sedaj zadnji del Dalmacije razim Zadra, ki ga obdrži Italija, V rokah naših oblasti. V Koči se pogajanja z Bolgari po zatrdilih vlade ugodno razvijajo. V Bolgariji so sestavili volitveno vlado in sobranje (drž. zbor) razpustili. Tudi Grčija dobi nov parlament. Sedanja revolucijonarna vlada zatrjuje, da bodo volitve popolnoma svobodne. Bomo videli, ako potem pride enkrat do rešitve za Južno Srbijo važno vprašanje o našem delu solunskega pristanišča in železniški zvezi ž njim. V Angori, pravijo, je vedno več upanja, da se mir s 1 urki. le ugodno zaključi. Poljaki so dobili na konferenci poslanikov velesil v Parizu konečno določene svoje vzhodne meje. Vibra pripade Poljakom. S tem seveda niso zadovoljni Litvanci, pa tudi Rusi ugovarjajo zaradi Vzhodne Galicije* ki je priznana Poljakom. Nemci kažejo zadnje čase nekaj več volje za pogajanja s Francozi in Belgijci o reparacijah (= popravah). Francozi namreč trde, da so nemški odpor v Poruhrju zlomili. Angleži in Amerikanci svetujejo Nemcem, naj napravijo nov načrt, kako hočejo v vojni storjeno škodo popraviti, potem se bodo lahko zavezniki o njem posvetovali. Dobro bi bilo, da se enkrat neha to razburljivo stanje, ki kot mora leži nad Srednjo Evropo in ovira razmah delovnih sil. V Italiji se pojavljajo znaki nekega odpora proti fašistovski vladi. Mussolini sicer še dalje poskuša posebno, da bi ljudsko stranko spravil v fa-šistovsko srajco, pa le menda ne gre. Gotovo se bode tudi tu pokazalo, da je sila dobra, kedar si je treba kaj vzeti, da pa se samo s silo tega, kar je ugrabljeno, ne da trajno obdržati. Te dni je umrla bivša črnogorska kraljica, mati laške kraljice. Skoro istočasno se je pa tudi čitalo, da dobi njen unuk albanski prestol. Zdi pa se, da so to le govorice. V Albaniji so še vedno zelo vroča tla, vedno igrajo t^m veliko vlogo razni roparji, dasi ima sedanja vlada v Tirani dobro voljo, to nadlego odpraviti. Ko sedaj prihaja pomlad v naravo, morda se vendarle politično življenje pri nas in drugod zjasni in nam zasije lepše solnee. dr. — p —. XXX GOSPODARSKI PREGLED. Vrednost našega dinarja se tudi minuli teden ni ustavila in je njegova vrednost skakala takole : 5.60— 5.60—5.4,5 5.50; v soboto je padel v Curihu dinar na 5.45. Na zagrebški borzi je vladalo veliko razburjenje. Brezvestni špekulantje so predvsem vzrok, da je vrednost našega dinarja skakala. Sicer se pa naš dinar ne bo ustavil toliko časa, dokler ne bo končan nered v prometu in dokler se ne bo ukrepil naš izvoz. Dolar je veljal v Zagrebu v pondeljek 94—95, v petek 96—97, lire : pondeljek 4.59—4.66, petek 4.77—4.80 ; čehoslova-ške krone: 12.3 : 2.89—2—90: 16.3 2.97 ‘A -2.99 ; avstrijske kronč : 12.3: 0.1357‘A—60, 16.3: 0.13377‘A— 0.1385. O pogajanjih naše države z Italijo v Rimu se ni veliko slišalo. Tam namreč rešujejo zdaj našo trgovinsko pogodbo in podržavljenje južne železnice. — Kupčija z moko in žitom je počivala, špekulanti v teh predmetih razširjajo poročila, da letošnja letina ne bo dobra. ker škoduje dež pšenici in je nekaj potja v Vojvodinji poplavljenega. Setev ječmena in žita je zaviral dež. — Cene žitu so bile v Zagrebu : pšenica 440—450. 470. koruzna moka 2.55 —2.60 ; ječmen 3.25—3.30 ; oves 3.25 —3.30. — Moka : Kupčija je počivala. Kdo bo kupoval, ker se ve, kakšne skoke si bo naša valuta dovoljevala. Pšenična moka 0 je stala 675—685. Izvoz je popolnoma počival, ker je rumunska in češka moka cenejša, kakor jugoslovanska. — V manufakturi so se cene zmerno dvigale, ker je na nje vplivala vrednost denarja. Kupčevalo se je za to slabo. —> Kože in usnje. Kupčija je bila slaba. Tvorničarji ne nakupujejo kož, ker bi radi njihovo vrednost zvišali. Izvoz kož je tudi počival. Cene : Goveje kože 60 in 65 kron, telečje kože 90 in 100 kron. Cene usnju: vaehes 65—75, kroupons 105—115. avern .36—40, rjavo kravje usnje 80—100, črno 85 —90, Box-kalf 20—35 din. — Vinski trg. Izvoza ni. Jugoslovanska vina ne vzdrže konkurence z vinom drugih dežel. Vlada tudi nič ne pomaga vinogradnikom. — Jajca so se v Švici in v Angliji nekoliko podražila. Italijani so v Jugoslaviji kupovali jajca. Cene v Zagrebu : 1.30—1.40 din. C. Brencelj. Hegesippe Simon. Ker smo ravno po volitvah, bomo zapisali tole zanimivost. Član pariške akademije Alfred Capus, Umrl 1. 1922, pripoveduje I. 1914 v časopisu Figaro sledečo dogod-bico. zelo značilno za pojasnitev izobrazbe naših modernih parlamentov. Njegov tovariš pri časopisu F.clair je bil duhoviti Paul Birault ; na račun parlamentarcev si je izmislil dovtip, ki se je izborno obnesel. Je to nekak političen roman, s še živečimi osebami in avtentičnimi imeni; neprostovoljni igralci so francoski senatorji, poslanci in pariški občinski svetniki, dobili so z dovtipom ne baš zaželjen prirastek glede na populariteto. Samo junak igre je fiktiven. Birault si je izmislil Hegesippa Simona, ki da je ustvaril revolucijo in bil oče sedanjih političnih in socialnih razmer in ki mu je postaviti spomenik. Birault je zasnoval poseben spomeniški odbor in je povabil vanj senatorje, poslance i. t. d. Dva tucata senatorjev in poslancev se je priglasilo, kar tekmovali so, kdo bo prej. Toplo so se zahvaljevali Biraultu za njegov trud in zgražali so se v dolgih pismih, da mora Hegesippe Simon, veliki sin Francije, tako dolgo čakati na zasluženi spomenik. Slavni Simon je postal bolj slaven kakor sam Homer ; za Homerja se je potegovalo sedem mest, za Hegesippa pa kar štiriindvajset, toliko rojstnih mest mu je Birault iznašel. In sicer je bilo njegovo rojstno mesto zmeraj ravno v onem volivnem okrožju, ki ga je zastopal poslanec, vstopajoč v odbor. Deset govornikov se je oglasilo, da mu bodo govorili ob otvoritvi sp.omenika - in tedaj je rekel Birault, da zaslužni Hčgesippe Simon sploh nikdar živel ni. Velikanski je bil smeh v Parizu in Franciji, odbor se je razšel in govornikov ni bilo več. Kaj, ko bi pri nas kdo kaj sličnega poskusil ? Dobi jih gotovo tudi dosti. dr. — r —. Prometna zveza. Skrb za podložnike. Južna železnica je zvišala cene premogu na Din. 237.50 za tono. To se je zgodilo brzojavnim potom, ker se je mudilo. Tej zakrknjeni birokraciji ne bodemo ničesar več dopovedovali temveč sta- vili jo bomo pred sodnika javnosti. V zlatili predvojnih časih je bila cena premogu K 7.50 za tono. Nižji uslužbenec je imel takrat - recimo K 75.— mesečne plače. Za ta denar bi si mogel kupiti kar 10 ton premoga mesečno. Pri sedanji ceni bi po tem takem moral mož imeti Din. 2375.— mesečne temeljne plače, v resnici pa jih ima le Din 75.—. Pa naj kdo trdi. da se železničarjem ne godi dobro - namreč vsem in ne samo onim. ki se shajajo v kolodvorski restavraciji. Javen manifestacijski shod sporazurnljenih železničarskih organizacij in državnih nameščencev, ki se je vršil dne 16. 3. t. 1. v Ljubljani, je napolnil veliko dvorano hotela Union do zadnjega prostorčka. Otvoril ga je sklicatelj tov. Černigoj s povdarkom, da nima shod s politiko ničesar opraviti ter da je le posledica neznosnega gmotnega položaja železničarstva in državnega na-meščenstva. Predsedstvo je bilo od zborovalcev poverjeno tov. Korošec, Jernejčič in Bekš. Kot prvi in glavni govornik železničarjev je nastopil tov. Žorga, ki je v lepo vezanem in jedrnatem govoru obrazložil in pojasnil položaj v katerem se danes nahaja železničarstvo in državno nameščenstvo po zaslugi belgrajskega režima. Dal je čuda zadovoljnosti nad dejstvom, da je vendar le došlo do sporazuma in umevanja vrednosti skupnega nastopa v enotni fronti. Za njim je dobil besedo tov. Sovre, kateri je svoj temperamenten govor končal s precej krepkim povdarkom, česar ima vlada, pričakovati, ako ostane gluha in trdosrčna kakor dosedaj napram upravičenim zahtevam železničarjev in državnih nameščencev. Tov. Černigoj je imenom žel. urad-ništva podal izjavo, da hočejo uradniki stati vedno ob strani ostalih uslužbencev in se z njimi vred bojevati za pravico. Tovariš Bekš pa je izjavil, da stoji državno nameščenstvo ramo ob rami z železničarji, od katerili se pričakuje ista iskrena solidarnost. Na to je bila pre-čitana in enoglasno sprejeta resolucija, vsebujoča najnujnejše in neodložljive zahteve sporazurnljenih železničarjev in državnih nameščencev. Ob koncu je bilo pre-čitanih okoli trideset, iz vseh krajev Slovenije in Hrvat-ske došlih brzojavk. Komu delovanje možganov ni popolnoma zastalo, mora sprevideti, da se tej fronti ne bo mogoče dolgo zoperstavljati z nasilstvi, izkoriščanjem in praznimi obljubami — pa če je vlada taka ali taka. Voditeljem plačilnic in elanom. Zadnjo številko H) »Pravice« smo izjemoma doposlali tudi onim članom, ki so že dalje časa s članarino v zaostanku. To žrtev smo doprinesli, da članom dokažemo, da jim hočemo ustreči. Številko 12 pa dobe samo le člani, ki s članarino niso zaostali več kakor dva meseca. Naslednje številke bodemo morali skrčiti na le redno plačujoče člane, mlač-neže pa črtati iz imenika. Mi moramo list plačati naprej, ne moremo ga torej razmetavati kar zastonj na škodo redno plačujočih tovarišev. Tudi na obljube, da bo ta ali oni naknadno vse poravnal, se ne moremo ozirati. V spričo neprimerne članarine in cene listu je bil osrednji odbor primoran poslužiti se pooblastila, ki ga mu je dal občni zbor dne 21. januarja t. I. ter zvišati od 1. aprila 1923 naprej članarino od K 16.— na K 22.—. S tem je za člana samega plačano vse. Vsak tovariš mora biti'član tudi posmrtninskega sklada, članarina je torej za vse enaka. Zavarovnje žena je prostovoljno in znaša članarina zanje K 4.—. Voditelji, ki so ubrali nepravilne zneske v naprej, naj vse pogreške v prihodnjem obračunu sigurno popravijo. Pristopnina znaša od 1. marca t. I. naprej K 10.—, tudi to naj se popravi. Naprošamo tovariše voditelje plačilnic in blagajnike, da se teh navodil strogo drže; da preminejo ti večni opomini. Osrednji odbor. Blokovniki, nadkretniki in uradni sluge pošljejo takoj po izvršenih skupščinskih volitvah deputacijo k ministrstvu saobračaja za pravičnejšo uvrstitev teh kategorij v bodoči pragmatiki, kakor pa to predvideva vladni osnutek. Po povratku iz Belgrada bodo odposlanci svojim tovarišem o uspehu poročali. Deputacijo bo vodil narodni poslanec g. Jože Gostinčar. Kako državna železnica za svoje ljudi skrbi. Progovni delavec J. Z. na J. je ~v službi onemogel in postal za nadaljno zaposlenost nesposoben. V mescu septembru minulega leta mu jc bila ustavljena bolniščina, a prošnja za podelitev miloščine pa še do danes ni rešena. Mož s tremi lačnimi in golimi otroci je še vedno bolan in v vsem navezan na milosrčnost prijateljev in znancev. Da mu pa železnica njeno naklonjenost in hvaležnost za njej žrtvovano zdravje neovrgljivo dokaže, preganja siromaka iz upravnega stanovanja, dobro vedoč, ■ da berača z družino nihče ne vzame pod streho, posebno pa ne sedaj, ko privandrani verižniki vsako luknjo radi drago plačajo. Direkcijo Zagreb prav vljudno vprašamo : Ali ste plačevali moža za njegovo delo tako, da si je mogel toliko prihraniti, da bo sedaj lahko živel in čakal, da se zbudite iz Vašega spanja in rešite prošnjo za miloščino, ki ne zahteva več kakor pol tire časa, a vi pa že pol leta dremljete na njej. Osrednji odbor P. Z. voljen 4. marca 1923 je sledeči : Predsednik Ceraj - Gerič Vojteh, podpredsednik Kodelja Alojzij, blagajnik Trunkelj Franc, odbornika : Šorn Miha in Jerman Jože. Namestniki po isti vrsti so : Gorše Franc, Mrežar Franc, Koleša Anton, Verhovec Jože in Babnik Ivan. Strokovni odbor : Šušteršič Ivan, Jesenice ; Luskovec Urban, Škofjaloka ; Kočar Franc, Kamnik ; Lisjak Ignac, Stična ; Prestor Ciril. Vel. Loka ; Pečar Ivan, Novomesto ; Lajh Frane. Marobor ; Mize-rit Valentin, Podržaj Ivan in Keršič Jože, Ljubljana. Nadzorstveni odbor : Rajner Jože, Koželj Jože, Burkeljc Alojzij in Plevnik Matija. Ravnateljstvo juž. žel. v Ljubljani razglaša po dnevnikih, da sprejme večje število pripravnikov za prometno službo. Dobrodošle so žrtve za uradniški-in poduradniški čin, seveda najljubši pa zadnji, ki delajo ne na pol ampak popolnoma zastonj. Že enkrat smo se v našem glasilu pečali s tem vprašanjem ter pribili sledeče : Včasih je imelo ravnateljstvo na Dunaju vedno dovolj kandidatov na izbiro, dasiravno tudi takrat ni bilo naraščaju z rožami postlano. Izvid na boljše čase, ureditev napredo-valnih razmer in razne druge udobnosti so bile za mladeniče privlačne sile. Danes pa je stvar drugačna. Železničar je danes najrevnejša para pod solncem, zlasti pa uradnik in poduradnik, ki po svojem činu ne moreta v prostem času hoditi kosffi in gnoj kidati, da bi kaj po strani zaslužila. Steni, da stavi ravnateljstvo 18. leto starosti kot pogoj za vsprejem, je izdalo že davno znano tajnost, da reflektira na sinove železničarjev, ker drugi ne smejo biti sprejeti pred dovršeno vojaško službo. Železničarski sinovi so po večini pohlevni klečeplazci, ki ne grajajo neznosnih razmer nikoli odkrito. V drugič so pa zadovoljni z vsako plačo, ker ako kedaj zmanjka, pa Čevlje kupujte z znamko »Peko« tovarn Peter Kozina & Ko., ker so ti priznano najboljši. Glavna zaloga Ljubljana Breg 20, na drobno Aleksandrova cesta L doda oče, samo da ima v svojem sinu gospoda uradnika, ki služi morda celo pri direkciji sami in utegne postati enkrat velika in uplivna osebnost. Pa zakaj naenkrat taka potreba po uradniškem naraščaju ? Ker že izvežbani mladeniči po vrsti zapuščajo železniško službo, da si poiščejo boljšega kruha. V resnici pa ne primanjkuje uradništva, pač pa potrebnega reda v upravi. Direkcija zaposluje celo’ vrsto Nemcev, Madžarov in \Vranglov-cev, ki ne razumejo našega službenega jezika in sede z nagradami mastno oblagodarjenih vodilnih mestih. Vsak teh neizogibno potrebnih parasitov je obdan s tropo do-mačerodnih tolmačev, ki bi vsi lahko in z večjim pridom službovali na progi pri prometu. Upamo, da je železničarska beda dovolj razupita, da bi se ravnateljstvu še posrečilo ujeti kogar v svoje zanjke. Jugoslovanska strokovna zveza. Št. Pavel pri Preboldu. Če je katera organizacija vredna, da jo delavstvo popolnoma črta iz seznama delavskih strokovnih organizacij, je gotovo Narodna socialna zveza. Dokaze demagogije, katero uganjajo njeni voditelji imamo tukaj v Št. Pavlu, kjer vodijo njih skupino (katera se pa vedno krči) tudi uradniki mojstri, katerim je bilo dosedaj delavstvo dobro orodje za dosego uradniških interesov. Ko je zadnjič zahtevalo delavstvo,, da vloži N. S. Z. spomenico na ravnateljstvo tkalnice je njih centrala odgovorila kakor pripovedujejo Člani : Sedaj še ni čas zato ; prva vaša skrb naj bo, da uničite »klerose« ! Ko je nato sklicala sestanek Strokovna zveza 4. t. m. v Št. Pavlu je tajnik J. S. Z. Gajšek pozival voditelje N. S. Z. za skupen nastop, ker sc gre za skupne gospodarske zadeve in gmoten uspeh vsega delavstva Tkalnice, so nastopili Narodni socialisti z lažjo in tudi dokazali, da nimajo nobenega pojma in razumevanja za strokovno delo. Tajnik Gajšek jih je nato razkrinkal pred delavstvom in jim dokazal laž. nakar so morali voditelji N. S. Z. v Št. Pavlu osramočeni zapustiti zborovanje. Delavstvo pa je na to sestavilo spomenico, katero smo poslali v izjavo in s pozivom še enkrat, za skupen nastop krajevni or«. N. S. Z. v Št. Pavlu na kar nam pa gospodje niso odgovorili, ampak kakor vemo sklenili, da gredo svojo pot. Tajništvo Jug. strok, zveze jze sedaj vložilo naše zahteve in bodočnost bo pokazala, v koliko bo koristila zavist, strankarstvo in demagogija narodnih gospodov, delavstvu. Zidanimost. V nedeljo dne 11. t. m. se je vršil tukaj strokovni shod delavstva cementne tovarne. Pristopilo je že po nekaj dneh našega delovanja lepo število članov k Strokovni zvezi tovarniškega delavstva. Izvolil se je-odbor, ki bo vodil organizacijo in agitacijsko delo do ustanovnega občnega zbora skupine. Navzoče delavstvo je z zanimanjem sledilo govoru tajnika Gajšeka, ki je poročal o delovanju, načelih in programu kršč. socialne strokovne organizacije tako, da je razbistril mnogim pojme. Delavstvo je videlo tukaj dosedaj korupcijo voditeljev soc. demokracije in jo v masah zapušča. Tovariši ! Sedaj gremo na delo mi. Vrhnika — zahvala. Podpisana se iskreno zahvaljujem vsem darovalcem, za darovano mi vsoto 845 K, nabrano med delavstvom tovarne »Indus« (tvornica Vrhnika), v času moje dolgotrajne bolezni. Ivana BizjaK. Dr. P. A. T. Socializem in vera. Znanost potrjuje božje razodetje. »Poglej ! Če veruješ v boga, ne smeš verjeti Mojzesu, da je govoril z bogom ! Če pa veruješ Mojzesu in njegovemu Svetemu pismu, ne smeš verjeti tistega, kar veš.« (Soc.in vera p. 19). »Znanost temelji na tistem, kar vemo, torej se ne sme mešati s tistim, kar verujemo. Kajti tisto kar vemo, ostane neizpremenjeno, če ne, nismo vedeli, temveč samo mislili, se nam je le zdelo. S tistim pa, kar smo videli le v pijanosti ali v prevelikem navdušenju, — s tistim se filozofija ne sme pečati, s tistim sc ne sme pečati sploh nobena znanost (ali veda). S tistim naj se pečajo vere«. (Soc. in vera p. 40). »Znanost sama pa noče imeti nič opravka s takimi čudeži. Kvečjemu, če dokazuje njih goljufijo«. (Soc. in vera p. 42). Trdno prepričan o vernosti svojih čitateljev trdi g. Bernot* da je božje razodetje, kakor je beremo v po-četku Mojzesovih knjig pravljica, ki nasprotuje temu kar verno, to jc znanosti, ter zagotavlja, da ista noče imeti nič opravka s takimi čudeži, kakor je to n. pr. razodetje, ali kvečjemu le v toliko, da dokaže njih goljufijo. V tolažbo g. Bernotu bodi povedano, da se je znanost naro-doslovja ali etnologija res lotila te naloge, toda v njegovo žalost mu moramo povedati, da v božjem razodetju Mojzesovih knjig ni našla goljufije ampak ravno nasprotno, dokazala je, da sc božje razodetje povsem vjema z znanstvenimi rezultati ali z drugimi besedami, da imajo katoličani zopet enkrat prav s svojim naukom. Kaj uči sv. pismo o prarazodetju. Če na kratko povzamemo prarazodetje, kakor nam o njem poroča sv. pismo v prvih treh poglavjih prve Mojzesove knjige, tedaj bi bila njegova vsebina sledeča : Bog je mogočni .Gospod in Stvarnik vseh reči in posebno še človeka. On je izviren nad vso minljivostjo, pozna dobro in hudo in njegova svetost je kljub temu neomajna. On je postavpdajavec nravnega reda, njegov sodnik in nmščevavec. V mladih letih se človek drži očeta in matere, potem pa ju zapusti in se zveže z ženo, ki mu je tovarišica enakega bistva tudi v duševni življenski skupnosti. Potom moža in žene se vrši pomnožitev človeškega rodu in vedno bolj množeče se človeštvo dobi nalog in pravico z neprestanim prodiranjem zemljo napolniti ter si jo z vsemi njenimi močmi in z vsem. kar na njej raste in se giblje, podvreči. To vse so take resnice, ki imajo svoj temelj v naravnih lastnostih in zmožnostih človeka, ki obsegajo razmere in dolžnosti, kakor izvirajo iz njegove narave same, in katere bi končno človek lahko dosegel z naravnimi močmi svojega raziima. S tem 'pa, da Bog da človeku postavo poskušnje, s katero naj bi človek priznaval božjo nadoblast, prekorači krog omenjenih čisto naravnih resnic. Že pred padcem je bila s tem človeku razodeta sledeča nadnaravna resnica : Bog sam hoče biti cilj človekov nad vsemi naravnimi močmi, on hoče človeško naravo še bolj povzdigniti k svoji podobi k lastnosti otrok božjih če hoče on ta dar s ponižnostjo in ljubeznijo od njega sprejeti. In po padcu v greh pristavi poln usmiljenja rav-notako vse človeško pričakovanje in pojmovanje presegajočo tolažljivo resnico : Bog ne neha biti nadnaravni cilj človeštva, tudi zdaj mu hoče biti pot k temu cilju : Bog sam pride in vas bo odrešil. Z naravnimi resnicami so bila določena vsa zemeljska razmerja in dolžnosti človekove do Boga : priznanje in spoštovanje njegove nadoblasti, do soljudi: enako bistvo vseh ljudi do drugih stvari : gospodstvo nad njimi. Nadnaravna resnica pa, da bo človek povzdignjen v otroka božjega je zdaleka nadkriljevala vse druge resnice in jih obdajala z neprimerno večjim sijajem. Že iz duhovne človeške narave same, kakor je bila ista dokazana v Pravici z dne 22. februarja je razvidno, da je človeški duh z lahkoto jasno domnel vse te razodete resnice, toliko bolj, ker mu tega spoznan-ja ni kalil vihar strasti- in poželjivosti. Akoravno mu je spoznanje po grehu močno otemnilo, vendar ne toliko, da bi teh resnic nC mogel ohraniti za svoje potomce, katerim naj bi iste služile kot zvezda - vodnica skozi tisočletja. Soglasje znanosti s prarazodetjem. Če primerjamo resnice prarazodetja, kakor nam jih podaja sv. pismo z zaključki moderne znanosti, ki jih i jc ista pridobila s proučavanjem še živečih prvotnih narodov tedaj najdemo med njimi popolno soglasje. Z drugimi besedami povedano : moderna znanost priča, da je prarazodetje, kakor nam je ohranjeno v sv. pismu zgodovinsko dejstvo, ne pa izmišljotina, kakor to trdi g. Bernot. Oglejmo si na kratko razmerje do Boga, do bližnjega in do stvari kakor je najdemo pri prvotnih, na najnižji kulturni stopnji živečih narodih, ki prebivajo v notranji Afriki, na Filipinih in v Avstraliji. Verske razmere pri prvotnih narodih se ujemajo s sv. pismom. Nekaj posebnega, kar opažamo pri vseli prvotnih narodih, so žrtve prvin ali prvih sadežev, ki jih opažamo v njihovem češčenju Boga. Pri Andamanezih je bil celo prvi greli človeka izvršen s tem, ker niso ljudje hoteli na tak način priznavati božje nadoblasti nad seboj. To priznanje je obstojalo v tem, da niso smeli uživati prvih sadežev ljudje, zato ker njihov Bog, Pa-luga jih je rabil zase.' Videli smo, da tudi svetopisemska prepoved obsega priznanje božje nadoblasti. Bilo pa je v raju drevo spoznanja dobrega in hudega in pa drevo življenja, katero oboje je imelo človeka napraviti Bogu enakega. Kakor bi bil Bog človeku dovolil uživanje sadu drevesa življenja, če bi bil spoštoval njegovo zapoved, ravnotako bi bil dovolil pač tudi uživanje sadu drevesa spoznanja, ko bi se človek enkrat pokazal dovolj utrjenega v čednosti. Tako bi bilo izraženo, da uživanje sadu drevesa življenja in spoznanja v prvi vrsti pripada Bogu, potem ko bi človek enkrat priznal božjo nadoblast in se začasno zdržal tega sadu bi pa tudi človek sam postal istega deležen, prav kakor vidimo to še sedaj v žrtvi prvin ali prvega sadu pri prvotnih narodih. Da je bilo fo temeljna misel prepovedi v raju je razvidno že iz tega, ker so prve žrtve, o katerih sv. pismo sploh govori tudi žrtve prvin, namreč one Kajna in Abela. Kajn je daroval prvi sad poljedelstva, Abel pa prven- Poselska zveza Celje. Na inciativo Pokr. taj. v Celju. je imel naš odbor v četrtek 8. t. m. svojo sejo. Spoznali smo razne nerednosti in pomanjkljivosti dosedanjega našega dela, ter določili načrt za novo delo v smislu naših pravil in poslovnika. V bližnji bodočnosti se Vrši izredni občni zbor skupine, nakar se prične z rednimi mesečnimi sestanki, na katerih bodo vedno predavanja poleg druge tudi strokovno izobraževalne vsebine. Organizirane članice se morajo po svoji vsestranski izobrazbi razločevati tudi v službi od neorganiziranih in ž njimi bo dobila ugled in trdna tla tudi organizacija. Mednarodna kršč. socialno strokovna organizacija. PREGLED. Da bo vsakemu članu in čitatelju jasna in razvidna Celotna organizacija podajamo tukaj kratek pregled organizacije mednarodne zveze krščanskih strokovnih organizacij. Že pred svetovno vojno so se sestali zastopniki krščanskega strokovnega gibanja iz posameznih držav evro p e z namenom, ustanoviti mednarodno zvezo krčanskih strokovnih organizacij. Svetovna vojna je delo Zadržala. Po svetovni vojni pa je prišlo stremljenje po skupnosti še bolj do izraza, tako da je že meseca aprw }■* leta 1919 se vršilo posvetovanje in je leta 1920 po 'icijativi krščanskega strokovnega gibanja Nizozemske se vršil od 15. do 19. junija 1920 mednarodni kongres v Haagu. Glavne težkoče za ustanovitev mednarodne zveze se se odpravile že na prehodnih razgovorih, tako da je kila na kongresu dana možnost brez ovir za ustanovitev zveze. Na imenovanemu kongresu so bile zastopane Naslednje države : Belgija, Nemčija, Italija, Nizozemca, Avstrija, Švica, Španija, Češkoslovaška in Ogrska, mdeg navedenih so bili še navzoči gostje iz Danske, Angleške, Luksemburške in Holandske. Po večurni razpravi so se sprejela pravila ter izmolilo načelstvo iz zastopnikov vseh strokovnih prgani-Za onih sadovih, ki jih je narava sama proizvajala, pri Katerih je bila božja oblast in lastnina še tolikanj bolj ^'vidna. Lahko tudi sklepamo, da misel priznanja božje adoblasti z žrtvijo prvin, ni mogla nastati prvotno pri ad°vih lastnega truda, ampak se je mogla po dušeslov-zakonih poroditi le iz navade žrtvovati Bogu in pritavati njegovo nadoblast s prvinami sadov, ki jih je arava sama proizvajala. Če še pripomnimo, da sv. pis-710' ki drugače povsod pripoveduje pričetek stvari, ne °2>ia nobene druge vrste žrtev, je s tem dovolj doka-a«o. kako se sv. pismo ujema v tej točki z znanostjo. v Ravno tako se tudi socialne (družabne) razmere pr-r°*(iih narodov ujemajo s sv. pismom. Pri prvotnih na-dih najstarejše kulturne stopinje, pri jhžnovzhodnih Av-ralcih in Pigmejcih, kjerkoli najdemo tozadevna spo-V-Ir.*la, najdemo povsod, da so povsem enotna. Eno naj-v.lsie bitje in od njega (ali na njegov ukaz) ustvarjen , j^oveški par, kot začetnik družine in družbe. Ista slika, akor nam jo sporoča sv. pismo. To enoženstvo, to se r(ivi zveza enega moža z eno ženo, namesto katere Jhderno pri mnogih poznejših nekulturnih narodih mno-l)°2enstvo ali celo mnogomoštvo, je sociološka poseb-°st ravno pri najbolj prvotnih narodih, kakor so to Pig-elci in Pigmoidi in južnovzhodni Avstralci. ^ Že enoženstvo samo po sebi izraža notranjo ena-^dnost in enakopravnost moža z ženo. Znano je, .ko nizko je stališče žene pri mnogih kulturnih in tie-j burnih narodih, in v kakem poniževalnem suženjstvu w dandanes marsikje zdihuje. Tega ne najdemo ne v °jzesovem sporočilu, pa tudi ne pri najbolj prvotnih t?.rodih’ ki so nam še dosegljivi. Kolika je njena enako- «VnO.St 1P \rr nion c\ vurliunel/orm rlt*n_ vnost je razvidno iz njene, izbere življenskega dru-!z njenega stanu primernega stališča v družini, v ro-'n v ljubezni moževi. Ravno ta slednja je sv. pismu s ay.Posebno izražena v besedah,; £uto( bo mož zapustil Se°Wga očeta in svojo mater in se držal svoje žene, to ; Dravi pretrgal bo najsvetejše vezi spoštovanja in hva- I ležnosti, ki ga vežejo do starišev, katere bo zapustil zaradi zdaj bolj ljubljene žene. Nekateri »moderni« so hoteli seve to razlagati, kot preostanek takozvanega »prava mater«, po katerem so družinske vezi tako razrahljane, da otroci ne spadajo k očetu, ampak k materi in bratu ter moškim ženinim sorodnikom. Toda zastonj. Sv. pismo ne govori o nobeni gospodarski ali drugačni oblasti ženini, ampak govori le o oblasti, ki jo žena izvršuje nad možem z ljubeznijo. In ravno to najdemo najpogosteje ravno pri kulturno najnižjih narodih. Mejsebojno nagnenje in svoboda gresta tam tako daleč, celo proti volji starišev, da uideta ženin in nevesta starišem ter se potem zvežeta, kar velja kot neke vrste pravna poroka. Opisane soci-jalne razmere so celo starejše od totemizma, ki je bil prednik kulturne stopinje »prava mater«. Po totemizmu so imeli ljudje običaj, da so gotove živali, redke rast-, line ali tudi druge nežive stvari častili kot svete, bodisi, ker so jih smatrali za svoje prednike ali pa za svoje zaščitnike. Sv. pismo odklanja totemizem vsake vrste, ker pravi izr.ecno, da je morala Eva biti ravno za to ustvarjena, ker Adam ni našel sebi primerne družice. Če mu že kot družica ni zadostovala navadna žival, je to slednjo seve še manj mogel častiti kot spoštovanja ali časti vrednega prednika. Tudi v tem se kaže sv. pismo kot zgodovinsko sporočilo, ki se popolnoma ujema z zaključki moderne znanosti. Še bolj znamenito je to ujemanje, če primerjamo sv. pismo in moderna raziskavanja glede zaključkov o gospodarskih razmerah prvotnih narodov. Jasno je pač vsakemu, da je prvi začetek gospodarskega razvoja človeštva lov in zbiranje sadov, ki jih proizvaja narava sama. To zbiranje vsekakor v tropičnih krajih ni nobeno težko delo, in celo zabava, če pomislimo, da človek pri tem prodira z vso krasoto narave. To gospodarsko stanje vlada še dandanes pri vseli pigmejskih narodih, Avstralcih, in nekaterih južnoameriških indijanskih rodovih. V kolikor niso ti narodi potisnjeni v neugodnejše kraje, tvorijo tudi dandanes še najbolj verno sliko brezskrbnega rajskega življenja, kakor nam je popisuje sv. pismo. Tudi po padcu, ko je- delo bilo človeku nalože- no kot potreba, ne smemo misliti, da se je to božje prokletstvo v polnem obsegu že dovršilo na Adamovi osebi. Imelo je to prokletstvo čas, da se izpolni na celem človeškem rodu, in tako ni bilo nobene ovire, da ne bi on in njegovi nasledniki, v kolikor so živeli v ugodnejših razmerah, kolikor toliko ohranili starega, brezskrbnega življenja. In ravno to so narodi, ki žive na kulturni stopinji lova in zbiranja. Na tej stopinji je naloga moža, da se peča z lovom in skrbi^za hrano, ki izhaja od živali. Žena nasprotno ima dolžnost, da zbira rastlinsko hrano : sadje, jagode, zdravilna zelišča i. t. d. Popolnoma se ujema s tem Mojzesovo sporočilo, da je bil v raju Adam tisti, pred katerega so bile pripeljane živali, da bi jim dal imena. Od Eve sicer ne beremo, da je dala imena rastlinam, pač pa morda ni brez pomena, in ne samo gola ženska radovednost, da je bila ravno Eva tista, ki se je bližala drevesu, odtrgala sad in ga dala možu. Če bi ne bil ta sad prepovedan, bi bilo to takorekoč njena naravna služba v rodbinskem življenju in prav na to bi se nanašal izgovor Adamov : Žena, katero si mi dal v tovarišico, mi je dala od drevesa in sem jedel in bi prav zato tvorilo še večje opravičilo. Iz te kulturne stopinje lova in zbiranja sadu'se je razvila po tem živinoreja in poljedelstvo, vmes pa je bilo vrtnarstvo in ovčje - ter kozjereja. Oboje vidimo nastati pri Adamovih potomcih. Tudi nasprotstvo med Kajnom in Abelnom, ki se pojavlja med njima, nam potrjuje etnološka veda. Ravno poljedelstvo je dalo povod k nižjim verskim oblikam, ker je vsled svoje odvisnosti od vremena skušalo na razne načine dobiti vpliv na vremenske prikazni, med tem ko se je med pastirskimi rodovi staro, priprosto češčenje Boga še najbolj ohranilo. r ' ,., ’ Iz vsega povedanega je slehernemu jasno, da Mojzesovo sporočilo ni laž, kakor to tolikanj zatrjuje g. Ber-not, ampak da njegovo istinistost potrjuje najmodernejša znanost. Ako pa g. Bernot tudi tej ne veruje, naj gre sam proučavati prvotne narode in prepričani smo, da • bo v nekaj letih resnega raziskovanja prišel do spoznanja] da se v svojem molitveniku — milo povedano — moti. 1. blagajnik : J. Kaijaarts, zveza kršč. tobačnega delavstva, Belgija. 2. blagajnik : M. Ullreicli, osrednja zveza aVštrij-. skega kršč. tobačnega delavstva. Prisednik : .1. Reusz, zveza kršč. tobačnega delavstva v Nemčiji. Usoda osemurnega delavnika v Italiii. Mussolinijeva vlada je te dni »popravila« zakonski načrt o osemurnem delavniku. Osemurnik se načelno obdrži, a dovoljenih je toliko izjem (na ladjah, v poljedelstvu. v službah, kjer delo ni neprestano, ampak je treba čakati, čuvati i. t. d.), da je osemurnik v praksi toliko kot odpravljen. Vsekakor velja določba, da se mora nadosemurno delo posebej plačati. .1. K. Kapitan in mornar. Pred kratkim je stal v Chikagu pred sodiščem kapitan ladje »President van Buren«. — George H. Miles. Obtožnica tnu je očitala tole : Nekega jutra se je mornar H. C. Banter javil bolnim. Ladijski zdravnik ga je preiskal in izjavil, da simulira. Kapitan je velel mornarja vkleniti v železje. Zvečer je prvi častnik rekel kapitanu, da se mu Banten zdi v resnici' bolan. Kapitan je šel v ječo in našel Banterja v nezavesti, toda ni mu verjel. Velel je mornarjem, naj mornarja navežejo na vrv in ga potegnejo na krov. Dasi neradi so mornarji ta nečloveški ukaz izpolnili. Potem je kapitan velel ladijskemu tesarju, naj vzame mero mornarjevega telesa in zgradi zanj krsto. Tudi to se je zgodilo. Čez dve uri, ko je bil bolnik že v smrtni senci, ga je kapitan zopet obiskal. Topot se je lastnoročno potrudil, da prežene mornarju »simulirano« omedlevico ter mu je pripeljal dve težki zaušnici. Tedaj se je bolnik zganil in prijel kapitana za gleženj na nogi. Kapitan je mislil, da ga hoče ugrizniti ter je mornarja s tako silo sunil v spodnji del života, da sc ni več ganil — izdihnil je. Ta prizor ni imel nobene priče in ga je kapitan pred sodiščem sam povedal. Bil je prepričan, da je ves čas ravnal popolnoma pravilno in da ni niti prekoračil mere svoje oblasti niti se pregrešil proti človečanstvu. Ravnal je tako. kakor mora kapitan ravnati nasproti podrejenemu delavcu. Sodišče bi se bilo termi mnenju očividno zelo rado pridružilo, toda stvar je že bila zašla v javnost in dvignila mnogo prahu. Zato se sodišče ni upalo izreči oprostilne razsodbe, marveč je akpitanu zaradi lepšega obsodilo na 18 mesecev ječe. Kapitan je ogorčen vložil priziv in je 99% verjetnosti. da prisojene kazni ne bo odsedel. Kaj pa pomeni ameriški justici, ki ji je naloga čuvati kapitalistični družabni red, življenje enega mornarja ! .1. K. Kapitalizem in otroci. Znano je, da kapitalizem ne pozna nobenih človečanskih zakonov in da mu mora povsodi še - le državna ali mednarodna zakonodaja trgati iz rok deco in žene, da jih ne izkorišča do smrti. Pri tem je značilno, da ravno Amerika, ki se ponaša kot najnaprednejša država, še do danes nima splošnega zakona v varstvo otrok. V Združenih državah je zaposlenih tačas na plantažah v tvornicah, rudnikih in drugih podjetjih nad dva milijona otrok, ki še nisc^ dovršili 15. leta. Ker spada varstvo otrok po mirovnih dogovorih v mednarodne obveznosti, se je morala končno tudi Amerika zganiti in predložiti kongresu zakonski načrt o varstvu otrok. Senatni pistični odbor je zakonskemu načrtu z malo večino pritrdil, toda kapitalistični in kapitalizmu vdrnjani zakonodajci zavlačujejo glasovanje v senatu od tedna do tedna, samo da omogočijo podjetnikom, da morejo čim dalje izkoriščati mozek proletarskih otrok. Ker se kongres v kratkem zaključi, je zelo verjetno, da se kapitalistom posreči, odgoditi neljubi jim zakon za več mesecev ako ne let. * .1. K. •er >« ^ m d. d. v L3UBL3ANI Prometni zavod za premos prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premos vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premos in koks vsake vrste in vsakesa izvora ter priporoča posebno la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premos. črni premos in brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. centrala v Ljubljani, Miklošičeva c. 15/11 ■ ■ ■ =-..— Podružnica v Novem Sadu (Bačka) :=~—. . \ l KNJIGOVEZNICA, KARTONAŽA IN GALANTERIJA MIROSLAV BIVIC Ljubljana, Sv. Petra cesta št.^29 se priporoča slavnemu občinstvu ter p. n. tvrdkam za cenj. naročila vseh v to stroko spadajočih del. VELIKA ZALOGA ŠOLSKIH MAP, NOTEZOV IN BLOKOV. Cene nizkeI Postrežba točna I Delo solidno! Zdravstvene ustanove češkoslov. železničarjev. Češkoslovaški železničarji so tekom par let zasnovali mogočne zdravstvene ustanove zase in svoje družine. Predvsem omenimo otroško zdravilišče v Lapadu pri Dobrovniku, kjer se zdravijo slabotni, rahitični ali drugače bolni otroci. Pri Popradu so vzeli čsl. železničarji v najem celo kopališče Kvetnice ob vznožju Tatre, obstoječe iz 11 vil in tamkaj uredili veliko moderno zdravilišče za jetičnike. Ta zavod je eden največjih svoje vrste v Evropi. Tu je uvedena tudi najnatančnejša z vsemi modernimi pripomočki izvedena preiskava za bolnike, ki so sumljivi jetike. Doslej so preiskali že do 50.000 železničarjev. Razen tejja se je osnovala posebna organizacija ki skrbi za to, da se okrevajoči pa-cijcnti. ki prihajajo iz zdravilišča, ne vračajo nazaj v svoje prejšnje razmere, ki so v prvi 'vrsti zakrivile njihovo obolenje, marveč da se nameščajo v izbranih, zdravih krajih. V Pragi se v kratkem otvori velik am-bulatorij za železničarje, kjer jim bo na razpolago tudi Rontgenovo zdravljenje. Vse te zavode in naprave vzdržujejo češkoslovaški železničarji potom svojih organizacij s svojimi lastnimi sredstvi. Seveda so češkoslovaški železničarji drugače plačani nego naši. J. K. ;:jv:l::::::»i::■■>&!:* (Zahtevajte ,.PRAVICO" po vseh sostilnah in javnih lokalih, po-■ sebno še v industrijskih krajih! ■ i Vauarna fpntral" lsubuana, sv. Petra nasip IV.aVQIIIu nVvIlUai poleg zmajevega mostu se priporoča cenjenemu občinstvu za mnogobrojen obisk. Štefan Mikolič, kavarnar. Vaše blagorodje! Kdor hoče imeti dobro slikarsko delo s pristnim blagom, naj se obrne na naslov Fr. P. Stare, slikarski mojster Ljubljana, Florijanska ulica. VALENTIN VOJSKA, pleskar in ličar Ljubljana, Cerkvena ulica št. 11 se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. DELO SOLIDNO! CENE ZMERNE! tt Naročajte SOCIALNO MISEL" mesečnik za vse panoge socialnega in kulturnega življenja. Urejujejo: dr. A. Gosar, Fr. Terseglav in dr. Engelbert Besednjak. Naročnina za l. 1923 znaša: za Jugoslavijo 40 D, za inozemstvo 50 D., posamezna štev. stane 5 D. Dobi se še tudi celoten I. letnik za ceno 30 D. Naroča se pri upravi „Socialne Misli", Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, kolportažni oddelek, Poljanski nasip 2. n L delavsko konsumno društvo v Ljubljani ima bogato izbero manufakture, češke lončene posode, klobuke, vsakovrstno špecerijsko blago, v zadružni kleti na Kongresnem trgu štev. 2 dobro vino po nizki ceni. Hranilne vloge članov obrestuje po 5°/0. Člani dobe 3% blagovni popust. 1 Pristopnina 10 kron, delež 100 kron. ============================ Prijave sprejema pisarna na Kongresnem trgu št. 2 in vse zadružne prodajalne. V Vašem interesu je, da postanete Član, Članica naše zadruge! Izdaja konzorcija Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik Dr. Andrej Gosar.