95. številka.
(t Trata, t torek »večer dne 10. avgust« 1897.)
Tečaj XXIL
„EDINOST11
ltbaja po trikrat na teden v leatlh it« danjih ob tovkllt, Aatvlklb aobotRh. Zjutranje izdanje it-hoja ob 6. ari sjatraj, rečemo pa ob 7. ori večer. — Obojno ladanje atane: ■a Jedra meaao . f. 1.—, izven Avstrija t. 1.50 ■a trt meaeo. ..3.— , a , 4.M la pol lata ..„«.— . , „ ».-aa vaa lato ... 12.— . , , 18.-Naraftilna Je plaftavatl naprej aa aaračba fcrai priložene ntrnonlne m uprava aa azlra.
Poaamično številke se dobivajo v pro-Jajalnioah tobaka v Trstu po S nvo. laven Trata po 4 nvč.
EDINOST
Oglaal to račuae pe tarifa v petitu; a4 aaalove t debelini črkami te plačuje
Sroator, kolikor obtega navadnih vrati«;, oalana, otvrtnioe in javne »hvale, domači oglaai itd. ae računajo po pogodbi
Tal dopini naj se pošiljajo uredništvu aliea Gaaerma št. iS. Vaako plama nanrt biti frankovano, ker nefrankovana aa aa
•prejemajo. Rokopiai ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglaae apr»-joma upravniitvo nlioa Molino pic« eolo hit. 3, II. nadet. Naročnino in oglaaa je plačevati loco Trat. Odprte reklama ttjft ao proata poStnine,
81
ko.
, F tdUnomU J4 moč".
Nasvetovan in potem odklonjen slovenski nnpis.
Dne 1. septembra 1897. se otvori v Bojanu nov poštni urad. S tem je na vsak način ustreženo veliki potrebi. Kakor pa je ta urad res potreben v tem selu, istotako potrebno je tuđi, da se poslovanje istega uredi primerno krajevnim injezikov-nini razmeram.
A ravno v tem pogledu se' govori nekaj, kar bi bilo gorostasno, neverjetno, ako je — resnično.
Ako ni resnično, potem seveda zgube svojo vrednost doli sledeče opazke in smo pripravljeni sleherni hip lojalno preklicati iste. Nam pa je dolinost reagirati že sedaj, kajti vzlasti v borbi za narodna prava je gorjč onemu, ki prihaja gasit, ko je že prepozno. Zato naj se nam ne zameri, ako se oglašamo še o pravem časa.
Govori pa se nastopno :
Namestništvo trž. je baje predložilo minister-stvu trgovine, da napis in pečat na novem poštnem uradu v Rojanu bodita v treh jezikih: v slovenskem, nemškem in italijanskem. In to je ravno, kar je neverjetno, nečuveno : da se ministerstvo ni pridružilo menenju tržaškega namestništva, ampak je odredilo, da napis bodi le nemški in Jlaški; slovenskega da ne treba, ker da je v Rojanu le peščica Slovencev — menda nekaj nad 300.
Nj. ekscelenci, g. ministru za trgovino, bodi povedano brez vseh ovinkov, da je oni, ki gaje na ta način poučil o narodnih razmerah v Rojanu, zagrešil najdrznejo falziflkacijo dejstev. No, ker vemo, kako se sodi o nas na vseh koncih in krajih, ker vemo, da smo mi Slovenci malopridni in malo-vredni ljudje, — razgrajači, ki za vsakim grmom iščejo vzrokov narodnim prepirom, ne zahtevamo niti, da bi njeg. ekscelenca veroval našim zatrdilom. Pričakovati pa bi smeli, da bode g. minister
verjel nameatništvu tržaškemu, o katerem je pač uverjen ves svet, izvzemši menda le ekscelenco na Dunaju, da ne bode priporočalo tudi-slovenskega napisa, kjer ga ni potreba — in pa ofic;jelnemu ljudskemu štetju od leta 1890. Ta poslednji vir bi moral biti tem verodostojneji za nj. ekscelenco, ker ga je izvršil — slavni magistrat tržaški 11! Kdo je torej informiral njeg. ekscelenco na Dunaju ? I To bi hoteli vedeti, ker bi bilo jako interesantno in bi morda služilo v razjasnilo sedanjih političnih razmer na Primorskem. Tudi našim dr* žavnim poslancem bi ne škodilo nikakor, ako se obvestijo o stvari. Jeden slovenski napis je le mala točka v veliki sliki avstrijski. Ali velezna-čilen je za vso to veliko sliko vsakako način, kakor je prillo ministerstvo do prepričanja, da ni potreben ta slovenski napis. To bi nas zanimalo. Naši poslanci bi dobro storili, ako bi skušali obvestiti se o tem načinu. Tako utegnejo priti do pojasuila, kake so razmere ali morda celo obveze ; sedanje vlade do onih, ki nočejo videti slovenskega napisa na poštnem uradu v Rojanu. To bi morda ne bilo brez pomena za bodočnost, ne toliko za našo, ampak tudi za bodočnost kake ministerske — ekscelence 1 Še se dogaja včasih, da mali vzroki imajo za seboj velike posledice. Kleine Ursachen, grosse Wirkungen !
Čudne stvari se godijo res v današnjih dneh. Rekli smo že, da ne zamerimo ekscelencam, ako ne verujejo nam Slovencem kakor interesovani stranki. Ali to je novo, to je čudno, da niti to ne velja več na Dunaju, kar predlaga — namestništvo v Trstu.
No, mi bi si usodili predložiti nj. ekscelenci, g. ministru trgovine, še jeden nasvet. Prosili bi ga, da se še enkrat da obvestiti o narodnih razmerah v Rojanu na takem mestu in od take osebe, kateri zaupamo mi, da sporoči le resnico, in ka-teri mora zaupati tudi njegova ekscelenca.
Gospodu redarstvenomu ravnate-
PODLISTEK
----3
Nantas.
ROMAN.
Francoski spisal Z.
Polagoma se je skrivalo solnce za visokim drevjem Danvilliersovega ličtela, jesensko solnce, čigar zlati žarki so zavijali rudečo in rumeno listje v nekak ognjen žar. Nanta* se je dvignil, kakor bi ga vabilo slovo svitlega solnca. Kmalu umre, potrebuje luči. Za hip se je nagnil čez okno. Često že je videl med gostim listjem tam, kjer se drevored zavija visoko, mlado deklico, plavolaso in vitko, ki je stopala ponosno kakor kneginja. Romantičen ni bil popolnoma nič, bil je že daleč iz let, ko sanjarijo mladi možje v svojih podstrešnih sobicah, da stopijo pred nje odlične, mlade dame, da polože pred njih noge ljubezen in bogastvo. Ukljub temu se je na pragu samomora hipoma zmi-slil ua to lepo, plavolaso, ponosno deklico. Kako jej je neki ime? Toda v prvem trenotku je stisnil zopet pesti, ker ni čutil drugega nego sovražtvo do prebivalcev tega hotela, čigar na pol odprta okna so mu kazala krasoto in bogastvo. In v napadu divje besnosti je mrmral:
,0, jaz bi se cel6 prodal, ako bi mi kdo ponudil prvih sto sousov mojega bodočega bogastva".
S to mislijo o samoprodaji se je bavil nekaj časa. Ako bi bila kje posojilnica, kjer se dajejo
1 j u v Trstu so gotovo prav dobro znane narodnostne razmere v Rojanu. On naj spregovori resni col Od tega dostojanstvenika naj si izprosi pojasnila gospod miniater, da bode vedel, kako g r o z n o j e f a 1 z i f i k o v a 1 dejstva oni, ki mu je povedal, da je v Rojanu le 300 Slovencevl
Vsakako pa je to jako zanimiva dogodbica o nasvetovanem in potem odklonjenem slovenskem napisu na bodočem poštnem uradu v Rojanu!
In Slovenci si izcrpimo lahko jako koristen ponk iz te dogodbice: da vidimo, kako so možne take stvari »v sedanji dobi, v dobi jezikovnih na-redeb, v dobi, ko na Dunaju zatrjajo v vseh možnih varijacijab, kako potrebna bi bila sprava in pomirjenje duhov — na Češkem I Ali je res tako grozno daleč od Čelke do Primorske, da ni prav nobene sličnosti v potrebah ? 1 Že mora biti tako, sicer ne bi se bila dogodila dogodbica o predlože« nem in odklonjenem slovenskem napisu.
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 10 avgust* 1897.
Jezikovne naredbe — gola pretveza!
Kakoršne so stvari danes, mora oe priznati, da so jezikovne naredbe na Češkem prinesle saboj strašnih bojev. Vsaj kakor vnanji povod tem bojem veljajo vsakako jezikovne naredbe. Seveda le kakor vnanji povod. Resnični, pravi povod gotovo niso. j Nemci so iskali prilike, izgovora, da so mogli za-i pričeti svojo sedanjo taktiko groženja in strahovanja in sklicevanja na užaljene — vnanje sorodnike. Vajeni so bili vladati, odkar se je uvelo v Avstriji ustavno življenje. Privadili so se gospodstvu tako, da si niti predstavljati ne morejo, kako hi moglo kedaj priti drugače. Oni so uverjeni, da je Nemec predestinovan za gospodarstvo, a drugi narodi Avstrije da so tu le v to, da Be dajajo gospodariti od Nemcev.
Jezikovne naredbe so torej v resnici le pre-
posojila na voljo in energijo, zastavil bi se bil brez pomisleka. Predofial si je tak posel; upliven politik ga skuša, da napravi iz njega orodje, bankir si ga prisvaja, da si vsak hip izkorišča njegovo razumnost in on privoljuje v vse to, ker zaničuje j čast ter si zagotavlja, da bi bilo dovolj, ako po* stane nekega dne močneji in slavi triumf. Na to se je moral smehljati. Se-li dobi prilika, da se proda. Vsi ničvredneži, ki preže na ugodno priliko, poginejo lakote, predno so našli kupca. Bal se je, da se zboji in trdil si je, da išče samo razvedrila. Zopet je šel k oknu ter si obljubil, da skoči na cesto, ko se popolnoma stemni.
Onemogel je tako, da je zaspal sedć ua stolu. Najedenkrat ga je vzbudil šum glasov. Bila je gospodinja. ki ie spremljala neko damo v njegovo sobo.
.Gospod Nantas", je pričela, „dovolila sem si, to damo...'
Ko pa je opazila, da je v sobi temno, je hitela po svečo. Zdelo se je, da pozna damo, katero je bila privela, kajti vedla se je jako spoštljivo in postrežljivo proti njej.
.Sedaj gospoda lahko kramlja med seboj; motil vaju ne bode nikdo", je rekla ona in posta-vivši svečo na mizo zapustila sobo.
Nantas, ki se je vzbudil prestrašen, opazoval je damo ves začuden. Ta je vzdignila kopreno. Bila je to oseba petinštiridesetih let, majhna,
debela, hinavskega obraza. On je ni bil videl de nikdar. Ko jej je ponudil jedini stol ter jo pogledal vprašujočih očij, povedala je ona svoje ime:
„Gospodičina Chuin... Moj gospod, prišla sem k Vam zaradi jako vaine stvari".
On je sel na posteljo. Ine gospodičine Chuin mu ni povedalo ničesar. Odločil se je torej, mirno poslušati, dokler ne pove natančneje. Ona pa ni hitela kar nič. Z jednim pogledom je precenila vso siromašnost revne sobe in zdelo se jej je, da sedaj še le ne ve, kako naj prične razgovor. Konečno je pričela govoriti prav blago, nblažujoča s smehljajem delikatneja mesta.
.Kakor prijateljica prihajam k vam, moj gospod... Pripovedovali so mi o vas najganljiveje stvari. Ali zaradi tega ni treba misliti niti na izpraševanje niti na opazovanje. Jaz vem, kako je bilo kruto vaše življenje, s kakšnim pogumom ste se borili, da si pribojujete neko stališče, in kakšen vspeh morate danes zabeležiti po tolikem prizadevanju. --Oprostite, gospod, da se na tak način usiljnjem v vašo eksistenco; ali prisegam vam, da me je samo globoka simpatija..'
Radovednosti prevzet Nantas ni motil govoreče ; govoril si je, da je bila nedvoumno postrež« niča, ki jo je poučila o vsem tem. Gospodičina Chuin je zamogla nemotena govoriti dalje in ukljub temu je iskala poklonov in laskanja, katerim je odevala svoje besede.	(Pride še.)
t veza vsej ogorčenosti. Pravi virok je le hlepenje po vladanju. Ali bodi tako ali tako, mi moramo računati z žalostnimi nasledki jeiikovnim nare ibam. Nemški element je razljučeo, ko niti sleda ni o kakej izpremembi vsled jezikovnih naredb na Ikodo Nemcem. Vse je po uradih, kakor je bilo prej, vendar pa je v privatnem življenji nastala piaicata vojna od strani Nemcev nasproti Čehom. Tako je vzlasti v takozvanem zapitem n<m?kem okrožja. Ondi si Cehi les niso življenja svesti, kajti oncli Nemci proslavljajo svojo ja*no kulturo na neki način, ki bi delal vso čast morda — Turkom. Iz Mosta na Češkem se poroča „Politiki", da postaja oadi razburjenje od dne do dne huje. 200 — 400 nemških razgrajačev se vlači po cestah. Oboroženi so s palicami in koli, debelimi kakor človeška noga. Ti ljudje tulijo in rjo ve jo, da je strah, prepevajo protiavstrijske pesmi in žalijo na nečuven način češki narod in avstrijsko državo. Kjer srečajo ka-kego Čeha ali češki govorečega človeka, napadajo ga s koli in udrihajo po njem. Posebno grdo je, ko pride noč. Gorje Čehu, ki bi se prikazal na ulico po dereLi uri zvečer, ubili bi ga! V tem času se dogajajo pravcate orgije germanske zdivjanosti. Ta fanatična svojat ve dobro, da jej mestna policija ne Btori žalega, ker je policija baš toliko vredna, kakor divjaki «ami. Minolo sredo so naleteli trije češki rudarji, vračajoči de domov, na tako germansko tolpo. Takoj je jela udrihati po njih s koli, tako, da so vsi krvavi obležali na tleh. Zato pa je prišla mestna policija in je zaprla — Cehe I Drugi večer je zopet čakalo 200 germanskih ju-nakov na češke rudarje in razbili so j h tako, da so obležali na pol mrtvi. Seveda je prišla zopet „slavna" policija in zaprla — ranjence, jednega pa je pustila celo ležati in so ga morali v jutru odnesti v bolnišnico. Take in jednake stvari se dogajajo v zaprtem nemškem okrožju. Bati pa se je še hujšega in ker je grof Badeni Že izrekel usodepolni A, naj še konečno teče še rešilni B, sko noče, da pade odgovornost velikih nesreč na njega in njegovo neodločnost nasproti agitacijam, katerim navidezni v&rok so jezikovne naredbe.
Cesar Viljelm II. v Rusiji. Predvčeranjem, dne 9. t. m. podala se je nemška cesarska dvojica Y Krasnoje Selo, kjer ju je pozdravljalo ranko vojaštvo s huia-klici. Oba cesarja in princ Henrik sta jezdila naprej, cesarice in velike kneginje so se vozile za njimi. Zvečer je b la v gledališču sve-čanostna predstava.
Po dnevu se je vršila nemškemu cesarju na čast v Krasiiojeu: Sslu krasna vojašku ^ariida. 72 bataljonov, 43 kojuiških oddelkov, 1400 kuzakov in 44 baterij topništva, skupaj 34.500 mož je de-filovalo.
Nadalje se še poroča o tem pose'.u: nemški cesar je podelil vojnemu ministru red črnega orla, predstojniku generalnega štaba Obruševemu veliki križ rudečega orlovega reda a briljabti. laven ttiga prejeli so še vsi viši vojskovodje razne redove in dekoracije.
Tudi mestna uprava Petrograda se je o tej priliki pokazala v svojem dostojanstvu. Listi poročajo namreč, da dubijo od nje vsi nemški brodovui častniki srebrne čašice, pomorščaki pa zabojčeke cigaret. Splošuo se te dni nosijo v Petrogiadu ukusne kokarde v ruskc-nemških barvah. Kolesa-rice so sklenile, za te dni pritrditi na svoje bicikle zastavice v ruskih in nemških barvah. Nemško pomorsko vojaštvo da je bilo v Kionštadtu od ruskega občinstvu prijazno sprejeto.
Pariški »Journal des Dcbats" pripoveduje o slavnostih v Petrovem dvoru in dostavlja, da se v Franciji nikdo ne o;on1 vznemirjati zaradi ivrija-teljskih odnošajev med Nemčijo in Rusijo. Franeosko-rusko prijateljstvo da je pretrdno sklenjeno, da bi trebalo dvomiti na njega trajnosti. Kontiuentalne vlasti imajo skupni smoter ohranitve evropskega miru in to je povdarjal toast v Petrovem gradu.
Ruski listi sod,jo o zdravijci cesarja Viljelma, da je bila govorjena posebnim povdarkom ter da je bila naperjena zoper Angleško in zoper nevarnost, ki preti narodum od strani socijalizma. Povedati da je hotel, da se ne umakne pred onimi, ki so — brez domovine. Je že mogoče, da je cesar Viljelm iskal v Rusiji zaslombe proti onim, katere sovraži iz vsega svojega srca: proti socijalistom. Le naravno je, ako ga vznemirja to gibanje, kajti v nobeni državi se ni razvilo tako bujno kakor ravno na Nemškem. Seveda bi morali tam gori razločevati
nekoliko in priti na jasno, ds je ravni sedanji sistem neznosni militarizem, najbolj povspeieval bajno rast socijalizma.
Kar se dostaje gori navedene izjave lista „Journal des Debata', lahko rečeno, da se ista popolnoma pokriva z našimi, v današnjem ijutra-
njem izdanju izraženimi nazori. Rusija in Nemčija sti si lahko najbolji prijateljici, toda nikakor ne na račun rusko - francozkega prijateljstva ! Miroljubnost Rusije je znana, je notorična. Glavni znak vse njene pol. je Želja, da se ohrani evropski mir. V tej svoji želji je ila Rusija ns Balksnu do skrajne meje samozatajevanja. Naravno torej, da si ieli dobrih oduošajev tudi z Nemčijo. Istotako pa je tudi gotovo, da svojim dobrim odnošajem na ljubo ne razbije ni najmanje vezi, ki jo spaja z Fran« cijo. Rusija nima ničesar proti trozvezi, ako ista ni to, za kar se jo je smatralo dolgo časa: ost, obrnjena le proti Rusiji. Saj pravi primerno , Journal des Debats*, da kontinentalne oblasti imajo dovolj ukupnih interesov 1 Toda nikdo ne more zameriti Rusiji, ako je v svoji zvezi z Francijo ustvarila prepotrebno protitežje velikemu nemškemu vplivu. To protitežje je velika dobrota za Evropo in avstro- ogersko mouarchijo še posebej, ker jej zagotovlja svobodueje gibanje nasproti absolutiškim nagibom borolinskim. Tega protitežja gotovo ne poruši Viljelmov obisk v Rusiji.
Umorstvo ministerskega predsednika gpanjskega. Morilec se zove Galli in je — Italijan ! Torej tu bi bila trojica Italijanov: Caserio, Acciarito in Galli. Prvi je umoril predsednika francoske republike, drugi je hotel umoriti italijanskega kralja in tretji je umoril sedaj ministerskega predsednika španjskega Canovas del Castillo. Ali imajo v Italiji zalogo morilcev ?
Poročila iz Madrida dajo slutiti, da je bil Galli najet od anarhistov. Nedavno temu da je bil sklenil centralni anarhistiški odbor v Londonu, da je umoriti Ganovas-a in grofa Tejada-Valdosera. In sicer naj bi bila smrt teh dveh mož osveta za obglavljenje socijalistov v Barceloni. Galli-ja je zadel nalog, da izvrši ta sklep anarhistov.
Ves teden je Galli zasledoval ministra Ca-novaaa, dokler ga ni zalotil včeraj v Santa Aguida in ga — ustrelil. Ko je dovršil svoj morilski čin, je rekel do prihitevše soproge umorjenega : „Sedaj sem miren, ker sem se maščeval radi svojih bratov v Mont Jouin !•
Lahko je razumeti, da je vest o tem dogodku
—	tretjem atentatu v ra/merno kratkem času od ital'janske strani na vladarje, oziroma državnike
—	napravila v Rimu boltsten utis. Tudi kraljica regentinja španjska da je globoko užaljena in potrta vsled tega groznega čina.
Še ni umorjeni ministerski predsednik pod zemljo, že ugibljejo o seveda važnem in nujnem vprašanji: kdo mu bode naslednik ? Preko Pariza prihaja vest, da pride vojak na čelo vlade. Med drugimi se imenuje maršal Martine* Campos. Nadalje ae govoii, da se proglasi obsedno stanje po vseh večih mestih Španjske. Sploh je pričakovati jako strogih odredeb proti prevratnim življem.
Delavski in obrtni shod v Solnogradu.
Na zaupno posvetovanje pred shodom se je sešlo 52 delegatov na tem shodu zastopanih društev. Med navzočimi so bili državni poslanci dr. Fuchs, Axmaun, Bielohlavek, Lnser, Schoiswohl, Wedral, dr. K rek, Tusel in drugi. Zastopniki krščansko-socijalne stranke so izjavili, da se udeleže shoda le tedaj, ako se vsprejme nastopna izjava: tNa shodu obrtnikov in delavcev v Solnogradu dne 8. avgusta 1897 navzoči zastopniki krščansko-socijalne stranke izjavljajo, da se udeležujejo razprav shoda le na izrecni predpostavi, da je shodu namen le povspeševanjegospodarskih koristiobrtuegastanuindelavstva*.
• Udeležba krščansko-socijalne stranke na tem shodu pa ne pomeni nikakor ukupnega postopanja krščanskih socijalistov in katoliške ljudske stranke tudi v političnem pogledu*.
Ta izjava se je vzela na znanje soglasno.
Ta izjava krščanskih socijalistov je gotovo zanimiva politiško. Kajti v njej se zrcali tudi razmerje krščansko-socijalne stranke in katoliške ljudske stranke v zbornici poslancev.
Razlićn« ve«11.
Odbor polit društva .Edinost" bode imel svojo sejo o petek zvečer ob 7. ari. Ker bodo sklepati v stvareh, ki se tičejo vseslovenskega shoda v Ljubljani, prosimo odbornike, da se polao-številno udeležć te seje.
Čehi v Trstu. Nocoj pride ▼ Trst nekoliko Čehov pod vodstvo* dr.a Novotnega. Nekoliko tržaških rodoljubov priredi našim bratom nocoj prijateljski večer v „Slovanski čitalnici". Milim slovanskim gostom kličemo iz vsega srca gromoviti: Na zdar!
Nekaj žalostnega za smeh ali: kako znajo slovenski na c. kr. pristojbinskem uradu v Trstu t!
Dae 10. avgusta 1897., torej v sedanjem XIX. razsvetljenem veko, nesel je mladenič iz neke slovenske odvetniške pisarne slovensko ulogo na c. kr. pristojbinski urad v Trstu. V tej ulogi je prosil neki varuh za svojega varovanca, da bi se ma dovolilo plačevanje dedne pristojbine na obroke. Utemeljil je svojo prošnjo s tem, da radi slabega gmotnega stanja In radi finačnih k a 1 a m i t e t ne mora plačati vsega zneska naenkrat Dotični uradnik na vložnem zapisniku sprejel je slovensko prošnjo, skušal prečitati najprej rubriko in ker ma ista ni dala dovolj pojasnila, začel je čitati povsen resnim obrazom in važnim izrazom prošnjo od znotraj ter je, vrnivši ulogo mladeniču, rekel, ponosen na svoj najbrže nepričakovani vspeh, mogočnim naglasom: „Poiche 1' instanza tratta di stagno e di calamlta bisogna un bollo di soldi 60. (Ker se tiča uloga cinka in strelo* voda (kalamite) treba je koleka 50 nč.) Nad mladenič, kateremu je silil smeh in krohot z ne* premagljivo silo, in kateremu se ni zdelo dopustno, da bi se Človek — da«si povsem opravičeno — zakrohotal v obraz c. kr. uradniku, obrnil se je nemudoma v stran ter oddirjal, da se je vse ču-diio in gledalo za njim. Medpotoma pa se je smejal in krohotal na vse grlo uprav kakor satan v znani Aškerčevi pesmi, tako, da bi bil tudi on skoraj počil.
Toda škoda, da ima ta dogodbica poleg smešne strani tudi žalostno stran in sicer skrajno žalostno. Dočim je priznano Slovencem vsled osnovnih zakonov in tudi od vseh državnih oblasti, da smejo v Trstu na vseh uradih vlagati slovenske uloje, nastavljajo se ce!6 pri vložnem zapisniku uradniki, ki ne znajo niti pičice slovenskega iu ki so poleg tega tako brezvestni, da se niti ne potrudijo, da bi vprašali veščaka za pojasnila; nego odločujejo na podlagi svojega — neznanja. To je že neču« veno. To niso več turške razmere, nego turške razmere so prave rajske razmere v primeri z našimi neznosnimi razmerami.
Nai dan v Celju. Ko so odhajali naši bratje v nedeljo v Celje, smo nekako nestrpno pričakovali kake brzojavke, ki bi poročala o napadih celjskih prusofilov na slovenske goste in krvavih spopadih med obema. A nobene take brzojavke ni bilo in iz tega dejstva smo sklepali, da se vrši tam gori vse vsaj v relativnem redu.
Najhujega res ni bilo, to pa najbrže za to, ker so pristojne oblasti skrbele pravočasno in v obili meri za sredstva v preprečenje vsake nedostojuosti.
Celjska slavnost se je vršila ob bleska bajonetor. Mestni urad celjski je prosil, nq se konsiguira vojaštvo, kar se je tudi zgodilo. Poleg vojaštva je bilo na nogah tudi celo krdelo o-rožuikov, vse to pa ne zaradi Slovencev, ki so prišli na tla svoje domovine otvarjnti svoj narodni dom, marveč zaradi nemške predrznosti. Bajonet je torej tudi o tem slučaju uplival „pomirljivo* in dosegel, da Nemci niso dosegli ničesar. Koj na kolodvoru, ob prihodu slovauskih gostov, ki so privreli na to velevažno slavnost od severa in juga, sprejeli so jih tevtončeki se svojim „slav-noznanim11 „Heull* Slovenci so seveda se svojim .Živijo !• takoj udušili ta heul. Tisti „henl" je spremljal potem goste skozi mesto seveda le iz primerne daljave. Opomniti je treba, da so celjski germanofili le od daleč kričali na Slovence in jih psovali z „windische Hundel" »Nieder mit den "VVindischen !" „Hoch Wilhelm 1 in „Hoch Bismarckl" a v bližino pa se jim niso upali. Tako se je godilo o prihodu gostov v soboto popoludne in v nedeljo predpoludne. Slovanski gostje so korakali % zavitimi zastavimi v ukusno in elegantno okrašeni „Narodni Dom", kateremu se je čudilo vse. V soboto zvečer je bila v „Narodnem Domu11 velika
veselica s koncertom. Ko se je zmračilo, obstopilo je poslopje vojaštvo, potegnivli kordon. Za tem kordonom pa so tulili celjski germani, da ao se sam smilili vojaki, ki so aiorali poslošati ta krik.
Med tulenjem Germanov se je vršila veselica v sijajno okrašenem in razsvetljenem „Narodnem Domu". V dvorani, ki je bila natlačeno polna ljudstva, se je vršil otvoritveni koncert na najfineji način. Prekrasni prolog Fantkov je precizno de-klamoval g. režiser Inemann. Vse točke izvajale so se med splošnim navdušenjem. Še le v pozni noči so se razšli gostje na svoje domove in tega hipa so čakali germanski psovalci, da nastopijo po svojem običaju. Ker so se bali stopiti na nlico, prežali so v kavarni .Central" na mimogredoče, posameznim so hoteli vzeti čepice, a na skupine so metali jajca, vse to seveda po sestavljenem programu! Čuli so se tudi glasovi „Doli s slovenskimi psi l" in pa tisti „heul IM Oblastveni organi so morali spremljati goste na njihove domove, ker bi sicer ne bilo brez spopadov. Slovenci so bili nkljub svoji mirnosti vendar toliko razkačeni, da bi se bila Germanom slaba godila, da so prišli ž njimi v ožjo dotiko.
V	nedeljo ob 10. mi so došli v Celje ljubljanski in drugi izletniki, ki so se pripeljali z istim vlakom. Na kolodvoru je bilo ogromno ljudij. Ko je prišel vlak, zaorilo je iz tisoč in tisoč grl burni „živijo !Hin godba je svirala. Samo slovenskih Sokolov je bilo došlo iz raznih mest okolo 800. Politična oblast je prepovedala korporativen uhod v mesto in odredila, da morajo gostje iti po stranskih ulicah v „Narodni dom". Pred kolodvorom in po poti je bilo razpostavljeno orožništvo in vojaštvo z nataknenimi bodali, častniki pa so imeli gole sablje v rokah. In pod to zaščito so si upali Germani izzivati, psovati in žvižgati.
V	dolgih vrstah pomikala so se slovanska društva proti „Nar. domuM. Na vseh balkonih in oknih „Narodnega doma" so bile zbrane slovensko dame, ki sj obsipale goste z cvetjem in šopki. A med tem se je po vsem trgu razlegalo tako navdušeno „živio-klicanje", da niti slišati ni bilo cvi-lenja in piskanja za vojaki skritih Germanov.
Na to je bila maša pod milim nebom iu potem se je izvršilo blagoslovljenje zastave celjskega „Sokola" iu zabijanje žebljev. Zastavi so pripeli dragocen trak, katerega so odposlanci društva „Dušan Silni" prinesli iz Belegagrada. Starosta dr. Brenčič je pozdravil kumico gosi>o Maro pl. Berks-Čopovo, katera je pozdravila v pleineuiteia govorn	dmStva. Na to so w posestrile
zastave in ta h<p je bil tako veličasten, daje ob-činstvo do skrajnega navdušeuo dalo duška svojim Sutilom z urnebesnimi živio-klici.
V	„Narodnem Domu" se je zatem vršilo odkritje spominske plošče od črnega mrauiorja, v kateri je z zlatimi črkami udolben značilen napis.
Veliko oduševljenje je vzbudil slavnostni govor g. dra. Serneca. V tem prevažnem govoru je slikal govornik zgodovino celjske posojilnice, za katero ustanovitev in razvoj ima največo zaslugo državni in deželni poslanec gosp. Mihael Vošnjak. Ker se je po&ojiiuica razvijala nenavadno srečno, tako, da je bilo že leta 1896 prometa 3,106.495 gld., se je zamoglo misliti na to, da se iz posojil-ničnega prihranjenega fonda sezida „Narodni dom". Ta misel s,1 je izvedla n& najsijajueji način ukljub nečastnim zaprekam od strani celjskega mestnega zastopa, ki je hotel takoj po nakupu prostora za „Narodni Dom" speljati 12 metrov široko cesto ondi čez, kjer je sedaj prekrasna dvorana „Nar. doma". Govornik je zahvalil tudi inženerja Hraskoga, ki je tako ženijalno vt. *š 1 to zgodovinsko slovensko stavbo. Na to se je vršil veliki sijajni banket. Vršili so se razni govori, med njimi govor ljubljanskega župana Ivana Hribarja, ki je dejal, ako bi v Celji vla tale normalne razmere, bi sedaj na njegovem mestu stal celjski župan. V imenu Čehov govoril je dr. N o v o t n y in navdušeuo napil velikosti in slavi slovaustva. Dr. Tavčar je rekel, da najbolj ilustiuje celjske Nemce to, da jih ščitijo vojaki.
V	imenu Srbov je govoril predsednik „Dušana Silnega" Taso Bogdanovi 6 in povdarjal,
da se Slovani vsi razumeno, samo Če hočemo. Kakor so Srbi v 500 letui borbi proti Turkom vztrajali, tako lahko vztrajajo in zmagajo Slovenci proti svojim sovražnikom. Vne napitnice so bilo vsprejeto z veliko navdušenostjo.
Po banketu so odkorakala vsa društva na slavnostni prostor poleg graščine Lamovž. Tu se je zbralo na tisoče lindij. Sokoli so izvrlevali jako precizno velike telovadne vaje. Ko se je smračilo, vrnila so se društva zopet v mesto.
Zvečer je bil t „Narodnem domu* veliki ples in tu se je pokazalo, koliko elegantnega slovenskega ženitva je v Celjn.
Tudi po druzih prostorih „Narodnega doma" je bilo živahno življenje. V tem gibanju se je zlasti odlikoval ljubljenec štajerske slovenske zavedne mladine, prof. dr. Medved, ki je z navdušenimi besedami vzpodbujal zbrane na narodno delo.
Ta slavnost je bila pojav velike solidarnosti vseh avstrijskih Slovanov, katere ne razdere nikoli več ves srd naših nasprotnikov. In ta srd je zares velik. Temu srdu so Nemci v Celji dali duška na najostudniši način. Odličnim slovanskim gostom so o odhodu prirejali tako nesramne nastope, da je pero popisati ne more. Metali so nanje jajca in steklenice, v katerih je bilo hudičevo olje. Mnogi so bili zadeti in tudi ranjeni, mnogim se je pokvarila obleka. A naši se niti ganiti niso smeli. Našim se je branilo z bajoneti, mej tem pa se Nemcev ni dotaknil nikdo, ki so si smeli vse to dovoliti proti nam.
To smo si zapisali v spomin iu v srdu, ki se je kuhal v nas v teh trenotkih, tolažila nas je samo zavest, da doleti krivičnike prav gotovo zasluženo plačilo.
Na slavnosti v Celju so bili tržaški Slovenci zastopani prav kastno. Poleg sokolske deputacije in kolesarjev je bilo gori več odličnih TržaČanov. Tako dež. poslanci; Iran Goriup, Alojzij Goriup, Fran Dollenz in Ivan Marija V a t o v e c ; potem čestiti rodbini Trudnova in M a n k o Č e v a, pisateljica M a r i c a itd. Več naših društev je poslalo brzojavne pozdrave.
Italijanski listi in slavnost v Celju. Oglašajo se z desne iu leve, s „konservativne" in ,progres* sovske" strani. Kregajo se včasih tudi, celo naj-sočnejih psovk si mečejo v glavo. Ne morejo se porazuineti v tem in onem. Le tedaj, ko se srečajo v blatu sovražtva do Slovencev, tedaj se razumejo hitro : bratje so si v slavofobni tendenciji.
Tako tudi sinočnji laški listi v svojih brzojavkah o slavnosti v Celju. ,Sera" brblja, da se je slavnost ponesrečila popolnoma, da je bil vipre-jem hladen, da je mnogo gostov odpotovalo takoj, da se je velik del slavnosti vršil izven mesta in da je bila udeležba minimalna — le 500 ljudij da je došlo v Celje. In konefino pripoveduje v dokaz, kako grozni barbari so Slovenci, da je nemšku-tarska redarstvena oblast v Celju zaprla jednoga
celega Sokola.
Uboga — šema I No, opravičeno si, saj imaš
svoje občinstvo, ki ima toliko kriterija, da slepo veruje — vse 1 Kaj si dokazalo svojim brbljanjem? Ničesar. Mar si hotelo vzbuditi menenje, da so udeleženci slavnosti morali bežati iz Celja ?! Kolikor se je vršila slavnost izven mesta, se je zgodilo to natančno po določenem programu. Nem-škutarske surovosti seveda niso bile na našem programu. Metanje jajčjih lupin, napolnjenih hudičevim oljem in črnilom, so vzeli Nemci na svoj program. Jednoga zaprtega Sokola je videlo revše, črnih in smrdljivih znakov nemške kulture pa ni videlo na oblekah dam in gospodov.
„Plccolo della sera" je nekoliko krajši. Govori tudi o slovenskih izzivanjih in pravi, da je nastop Slovencev napravil najslabši utis. Gotovo je naš nastop, v taki masi, napravil prav britelc utis, toda vprašati moramo : n a k o g a PI Nam nimalo ni bilo do tega, da bi na tega .koga" napravili dober utis. Potem bi pa res smeli reči, da smo pogoreli. Mi smo povsem zadovoljni, da smo napravili najbolji utis na tisoče zbranih slovanskih bratov, da je na iropozanten način pojavilo svoje pravo do ekzistence ono in isto celjsko slovenstvo, ki bode v nedaljnji bodočnosti dajalo mestu celjskemu — župane!
Na tem ne more ničesar spremeniti vsa črna zavist laških listov, teh bratov po duhu in mišljenju onim jnnakom, ki so v Celju metali gnjila jajca.
To bodi povedano .Seri" in „Piocolu", ki sta se srečno sešla zopet v kaluži slavofobstva. Dobio zabavo v — kaluži!
Celjska „Deutsche Wachtu je pisala na predvečer celjske slavnosti: „Ostrašiti nas hočejo. Ali ne vedo, da apel na strah ne najde odmeva v
nemških srcih ? Mi se ne b)jimo, in jih hočemo puititi pri miru ; ne, ker bi nam nedostajalo poguma, ampak zbok dostojnosti." —
Dogodki pa so dokazali, da ta celjske dostojnost vspeva le v senci bajonetov!! Slovenske goste so res pustili pri miru, v kolikor so — morali. Kjer-koli pa je le za znamenje odnehal ta „muss", čarodejni upliv orozniških in vojaških bodal, tam se je tudi hitro jela majati celjsko-nemška dostojnost. Živela dostojnost pod pritiskom bajonetov!
Ali je dovoljeno to? Neka mati nameruje dati svojega sinčka v pripravnico v Rojan. Otrok je obiskoval III. slov. razred v Rojanu. V označeni namen jo zahtevala spričevalo od ravn. ljudske šolo v Rojanu. Ko pa je čul ravnatelj o nameri materini, vskliknil je, da to ni mogoče, da bi otroci prehajali v pripravnico, ampak da morajo izvrSiti popred — IV. italijanski razred!
Tu nočemo zgubljati mnogo besed o taki agitaciji, ampak vprašamo jednostavno slavne šolske oblasti: kako mislijo one o t e j a g i t a c i j i o d strani uSiteljstva zoper po večini nemško državno golo?! Kako mislijo o agitaciji, ki ima polpg poitalij^nčevalnega še jedini ta namen: zastavljati okoličanskim otrokom pot do više izobražbe ?!
Nov poitnl urad. Dne 1. septembra t. 1. se odpre v Rojanu nova poštna ekspedicija z imenom „Trst 9", koji urad se bode pečal s prodajo poštnih vrednosti, sprejemanjem navadnih in priporo* čenih pisemskih pošiljate?, poštnih pošiljatev, poštnih nakaznic do 500 gld., vrednostnih in . vozno-poštnih pošiljatev brez povzetja do 5 fcilogr. teže za posamezno pošiljatev, ter ob enem služboval kakor nabiralnica poštno - hranilnega urada.
Postaja Devin. Od dne 10. t. m. do 30. septembra bode postajal brzovlak štev. 1003 črte Kormin Nabrežina-Trst tudi na postaji Devin. Prihod v Devinu ob 7. uri 47 m. zjutraj.
„Section Ktistonland". Členi „nemško-avstrij-skega planinskega društva" so se mudili te dni v Trstu. „Primorski oddelek" tega zelo razsežuega germanskega društva se je vrlo dobi o zabaval ob zadnji mostnici mosta do Adrije in se najbrže čutil v Trstu na — domačih tleh. Na videz je tak izlet nekaj zelo nedolžnega, v resnici pe menda ne pomeni druzega, nego ogledovanje veliki nemške domovine ob jadranskem morju. — Rekli smo.
Razprava proti Barkovljanom. Danes je biia zopet razprava proti šestorici Barkovljanov radi dogodkov na zadnji razpravi. Današnja raznrava je bila velezanimiva iu nam je obljubljeno obširneje poročilo od osebe, ki je bila navzoča na vsej razpravi. Obsojeni so bili:
Anton Grbec........... 2 meseca
Fran Škrl............ 6 tednov
Andrej Briičik.......... 6 tednov
Rudolf jškerl........... ] mesec
Vinko Šterl........... i mesec
Fran Guštin Pauogla je bil spoznan nekri-vim. —
Štrajki. Včeraj so zopet {zborovali mizarski mojstri. Po dolgi, deloma jako razburjeni debati so sklenili, da se delavcem poviša mezda za 10 nvč. na vsaki goldinar.
Jako bi nas veselilo, ako bi bilo res, o čemer se nam poroča: da jo nekoliko pekovskih pomočnikov, ki so prišli do spoznanja, da bi vendar bolje bilo, ako se povrnejo k gospodarjem na delo. Čujemo tudi, da so se zapričela nova pogajanja. Ne kakor nasprotniki delavcev, ampak kako>* -i^zno računjajoči prijatelji prosimo delavce in gospodarje, naj se pogode, ako je le mogoče.
Poskuiena samomora. V n daljo je med mnogimi gosti iz Beuetk prišla tudi neka gospa Rusconi se svojo 191etno hčerko Rezico iz Milaua v Trst. Popoludne sti se podali obe v Miramar in ondi je hči h krati planila z neke skale v morje. Neki gospod, ki je skočil hitro za njo, jo je otel, a pripeljali lit jo v bolnišnico. Ne ve ae, kaj je napotilo mladenko k temu skoku, a pravijo, da je poskusila že v domovini enkrat samomor. Je pač mladina taka zdaj . . .
Takoj po noči minolu nedelje pa je hotel iz življenja 60 let stari Janez Garzuli. Med potom izpil je vitrijnlne tekočine in v ulici Torrente zgrudil se je okoli 1 po polunoči k tlom. Spravili so ga na rešilno postajo in ondi se je posrečilo dr.u Goldhammerju ga oteti gotove smrti. Samomorilec je potovalni agent.
V Čabru na Hrvatskem je umrl gospod Ivan K r i ž, trgovec in posestnik. Pokojnik je bil na« čelnik poznane ugledne rodbine. Le-tej izražamo svoje iskreno sožalje.
6rozna nesreča v Ruščuku. O strašni eksploziji, ki se je pripetila minole dni v Rudfiuku v Bogariji, se poroča: v Raščuku ima tvrdka I v a-■ o v tovarno za izdelovanje razstreljiv. Te dni je na nečuven (?) način prišel ogenj v to tovarno in v hipu razneslo je v zrak vso tovarno in nad sto ljudij. Mnogi »o tako razmesarjeni, da jih ni mogoče več najti. Rešilo se jih je samo deset. Nekateri težko ranjeni ia ožgani so se vedli kakor blazni vsled groznih bolečin, drugi so poskakali v mimoderočo Donavo, kjer so se potopili. Knez Ferdinand je prišel z ministrom Stojlovom na lice mesta, da prisostvuje pogrebu razmesarjenih.
Serum zoper kugo med prašiči. Na Ogerskem sta dva zdravnika našla sredstvo proti kugi med prašiči, s katerim sta imela dobre vspehe. Na
posestvu grofa Wencklieima je bilo stavljeno 500 bolnim svinjam in vspeh je bil ta, da jih je poginilo samo dva odstotka.
Od onih, katerim se ni cepil ta serum, po-ginolo jih je 90 odstotkov. Vspeh se prijavi mini-sterstvu za poljedeljstvo. V Bčkeškem komitatu, kjer raziaja zdaj v 22 občinah kuga, cepijo prav pridno ta serum. S tem je torej opravičena nada, da se konečno pride v okom tej nevarni bolezni, ki zavira tolikokrat tudi pri nas ves promet z živino. Da bi pa tudi res kaj pomagalo.
Naše polemike.
n.
(Dalje.)
Kakšno korist donaša to malemu naroden, ako se pisateljajoč profesor ponižuje pred dijaki ? „Slovenska Matica* je lepo napredovala v tretjem desetletju, je napredovala za več nego 1000 udov brez s?etov in kritike dunajskih slavistov.
V zadnjih letih pa, ko je „Ljublj. Zvon" odprl predale duuajskim slavistom, je naraščajoče Število se v jednem letu skrčilo na 16, in poskočilo letos zopet ua dO, v tem ko je v poprejšnih letih število udov naraščalo redno za 150—200 udov.
Opetoma sem se izrazil, da sem zadovoljen ač sodbo Srba Gavriloviča: „da je knjiga dobra". Vidic mi torej vedoma insinuira, da meni povsem ugaja in da sem jaz jedini, kateremu ugaja povsem.
Dalje trdi g. Vidic, da bi za prihodnje bilo najbolje, da ostanejo Glaserjeva dela nekrltikovana. Misli li gospod Vidic, da drugod ui sposobnih mož za to; ali Krek in Štrekelj v Gradci nista zmožna za to ? Sklicuje se gosp. Vidic na to, da sta Jagić in Murko tudi njegovih mislij.
Ker ta dva gospoda, oba slovanska rodoljuba, hodita po krivih potih, nista za me nobene avtoritete. Ko je baron Rauch vzel Jagiču službo, je Miklošič le temu povsod pot pripravljal, da je postal njegov naslednik. Jagič je tudi častni Člen »Slovenske Matice". V takih razmerah bi jaz na Jagičevem mestu ne vsprijel v svoj list tako uničujoče kritike kakoršna je Oblakova bila. Sed de gustibus non est disputandum.
Murko pa ima to le načelo : „Stiskaj svojega brata in klanjaj se inoplemenikom, da prideš naprej". Od takega tudi ne pričukujem nobeue nepristranske ocene. Mnogo simpatij za vselej je med Slovenci zgubil Murko po onem glasovitem sestavku: fV provinciji na Ruskem." Samo izraz koristolov-stva je njegova najnovejša knjiga: Einflttase der deutsclien Romantik". Če hočejo Nemci vedeti ali razlagati svetu, koliko so uplivali na Čehe, južne Slovane, naj to preiskujejo sami.
Upliv Nemceiv na Ruske se je vršil po drugi poti nego na Čehe, Slovencu itd. Peter se je sam napotil v ino^traustvo in izkušal tam si duševni obzor razširiti; Katarina je občevala z Voltaire-om, Di-derotom, Alambertom, z nemškimi učenjaki, ki so ji napravili načrt za akademijo. Ruski pisatelj Karamsirn je sam potoval na Nemško in i>?kal zveze s tamošnjimi književniki. Njegov .Dnevnik" je imel velik upliv na Ruske. Tu se lahko govori o neposrednem, naravnem in nepresiljenem uplivu. Vsega tega med avstrijskimi Slovani na jedili, in Nemci na drugi straui ni. Na nas je uplivala nemška o d g oj a v s r e d n j i h in na visokih šolah. Romantika je tam odmevala po nemških či-
tankah; pesniški nadarjeni Čeh ali Slovenec je zakrožil pesemeo po nemški v Slovencih izlasti v 1830—1848. letih.
Kakšne so razmere med duševnim gibanjem sajvečega slovanskega naroda in zahodne Evrtpe, to nam lepo opisuje Reinhold v svoji zgodovini ruske slovesnosti, kjer piše :
,Mit wahrer Genugthung ist der Verfasser als Sohu Russlands vvahrend der letzten Jahr-zehute dem wachaenden Interesse des Auslandes fiir die russiche Geistesknltur gefolgt. Dieses Interesse hat jetzt fabelhafte Dimenaionen angenom-men. Jnlian Schmidt, Georges Braida, De-V&gič, De-Gubernatis und unzahlige andere Koryphaen europaiacher Kritik haben ihrer Bewunderung, ihrem Entziicken, ihrea Erstaunen begeisterten Ausdruck geliehen.
Am wundersamsten klingt aber das neuste Gestaadniss des ernsthaftesten, des besonnensten unter den franzosisehen Kritikern De-Voglič: Der Aufgang des 19. Jahrhundertes weckte in uns neue Bediiifnisse. Aber alle Fonds erwiesen sich als erschopft. \Vir machten Anleihen bei England und Deutschland und die Litteratur belebte sich aufi Neue. Jetzt ist fiir Frankreich wieder eine Zeit des Hungers und der Anamie augebroehen. Die Russeu kamen zeitig zu Hiiife.... Das Alles ist speciell in Anlass der neuesten Triumphe des russischen realistisehen Romana (der beilaufig schon dreissig Jahre alt ist) ausgesprochen worden. Dieser Roman kann allerdings eine Zierde der Weltliteratur genannt vrerden'.
(Zvršetek prih.)
Najnovejše vesti*
Carigrad 10. Knez Ferdinaud je s soprogo posetil Sultana. O posetu je Ferdinand poljubil Sultanu roko.
Petrograd 10. Car je vsprejel včeraj poslanika Bttlovva v daljšo avdijenco.
Madrid 10. Danes najbrže sklene vlada, pred katero sodišče je postaviti morilca Canovasovega. Ministerski svet se zbere v posvetovauje ob 5. uri. Vlada pričakuje, da se ne bode kalil mir v deželi
Madrid 10. Napadalec Mihael Golli se je mu dil 10. julija v Madridu. Dat si je napraviti vi-zitnic, na katerih je bilo zapisano : .Rinaldi, računski predstojnik in dopisnik lista „Popolo*. Naposled izjavlja, da je hotel maščevati anarhiste v Barceloui.
Madrid 10. V vsej ŠpansVi vlada mir. Vesti, da pride sedaj na krmilo liberalua stranka, ao izmišljene. Sagasta je rekel, da politično življenje jedne države ne more biti odvisno od jedneg* morilca. Kraljica je odredila, da se pokoplje Canovas z vsemi častmi, ki pristojajo maršalu. Po vseh cerkvah Španije se molijo maše zadnšnice za umorjenega.
I9t3i**siJ»B«a* t*«iv»sB« lO. Av^UBta
Državni dolg v papirju „ „ t srebru Avstrijska ve^tu v zlatu „ . v kronah Kreditne akcijo
dunes 10220 10230 123.60 101.55 868 25
London 10 Lit........119 55
Napoleoni.............H. 62
20 mark .......U.74
100 Hali lir . .	45.25
včeraj 102.15 102.25 123.25 101.50 369.50 119.45 9.51'/, 11.73 45,25
Tvgovlnake brsoj avke In v 3«m.
jjuivliapdii*. Pćeniea aujesen 11.2-t 11.30 Pšenica za Bpomlad 1898 1115 do 11.16 Oves za jesen 6.17 618. — Ittvsa jesen 8.76 8 78. Koruza za september 1897. 5.02' 5 04 Plenica nova od 78 kil. f. 12 15—12.23 od 79 k lo. 12 25 12 30 od 80 kil f. 12.30—12 35., od 81 fri». t 12 35 1240 O.i 82 kii, for. —.— —.—. Jeomoi. 6*80 10.— p oso 6 20- 6 40
Pfienioa: Dobro ponudbe, omenjeno povpraševanje, trg Stalen. Prodaja 12000 mt. st. 10 nvč. dražje Iiž 10
Koruza 5 nvč. Oves nori 10 nvč. dražje. Ječmen jako stalen. Vreme; lepo.
-r»ffa. Nararinirani sladknr (V 11.30 do —•—. Novi po f. 11.55. Za notranji trgovini s Centrifuga! f, 35 3V/ Concasse f. 36«/4, Četvorni f. 37'/,, v glavah f. 36 /,—37 —.
Havro.	-tantot fcoou »kur^a m avgust 45.26
■a december 46.— bolje.
Harotarij. Burnu, ,(ood averarfr ** september 37.60, ■a december 38 60 ua raarc —.—. za maj 39.25.
Zobobol olaj šuj ej o
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani
(Dunajska ccsta) katere bo bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. C. in k. Vis prej asu e gospe prestolonaslodnice-udove nadvoivodinja Štefanije "M Steklenica velja 'iO kr.
ZELEZNIŠKI VOZNI RED!
Državna \eznioa. (Postaja pri st. Andrejo)
Od dni 1. maja 1897,
ODHOD:
6.30 predp. v HerpHje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljat. 8.30 „ r Horpeije, Rovinj, Polj. 4 40 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ v brzorlak v Puli, Divačo, Beljak na Dun^j
Lokalni vlak ob praznikih 2.15 popol. v Divačo.
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. 9.45 „ iz Pulja, Rovinja, i 1.15 „ ia H^rnelj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Rovinja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzo vlak ti Polja, Rovinja,
Lokalni vlak ob praznikih: 8.36 porol iz, Divače. («Juina ieleinloa (Postaja južno i desnice.) Od dni 1. maja 1897. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak ▼ Nabrežino, Benetke, Rim, 9.— „ omnibus t Nabrežino, Videm, Benetke in Verono* 9.55 n poštni vlak na Dunaj, zveza s Peštoin Zagrebom 12.50 popol. omnibuB ? Kormin, 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.25 „ postni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 . brzovlak na Dunaj, zveza s Pesto, Reko 8-05 „ brzovlak v Kormin. 8.45 „ mešani vlak t Nabrežino, Videm, Rim. 10,— ff mešani vlak do Murzznschlaga.
Lokalna vlaka ob praznikih. 2.— „ v Gorico, Kormin, Červinjan. 4.25 „ v Nabrežino.
Tedenski vlak: 7.50 popol. (sreda; ekspres v Ostende.
DOHOD:
6.55 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga,, Beljaka, itd. 7.30 . mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrekne. 8.36 „ brzovlak is Kormina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja.
10.25	„ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.37 „ brzovlak is Rima, Benetk.
11.20 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.45 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine. 8.30 n brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine; — 8.58 „ brzovlak z Dnnaja zveza z Reko.
Lokalna vlaka ob t-r&znikih. 10.50 popol. z Nnbrežine.
11.26	„ iz Kermina, Gorice, Cer vin j an.
Te d e n s k i vlak. 9.— predp. (sreda) ekspres iz Ostonde.
Saunig čc Dehleva
V GORICI, v Nunski ulici št. 14-16. Velika, zaloga
šivalnih strojev
is dvokoles
raznih sistemov kakor tudi iz bambusa. Lastna mehanična delalnica za popravljanje in niklira nje.
*
Zdravljenje krvi
Čaj „T I s • 6e r n I cvet- (Mllleflorl).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, Če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidtini. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 50 nč, ter se dobiva v odiik ivani lekarni
PRAXMARER „Al din Mori" Trst, reliU trg.
M

i i i
\OOOOOOOOOOOOOOOOOOQqOOOQO^^OOOOOqCQCCOCCV^CC\ Tiskarna Gutenberg
llljalka ees. kralj, univevsitotne tic«knrno „ Ntyrla"
13 Sackstrasse — GKADEC — Sackstrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE IN CONTO - KNJIGE
zistem „Patent "Workmann Cliicago" Raztrirni zavod — Knjigovezstvo.
priporočujo se za prijazne naročbe so zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanjo vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov* rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatovi cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Conti, Fakture, Debitoren, Creditoren, Cassa-knjig, Strazza, Memoriale, Journalov, Prima-note, odpravnih, menjičnih, časo-zapadlih in knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnega (črtanega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledic iz
cinka
za kopiranje itd.
Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti so je do glavnega zastopnika
Trst, Accfuedotto 35 — ARNOLDO COEN — Acquedotto 35 Trst ooooooooooooooooooobooooooooooooooooocooooooooi
ooooooooboo«
O - T
I9ai b
O'^r ,
IglAf
mt

m
Lastnik kensorcij uata .Edinosf. Izdavatelj in odgovorni urednik: Frau Godnik. — Tlakama Dolenc v Trstu.