POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI METOVAL GLASILO KMETIJSKE DRUŽBE V LJUBLJANI registrovana zadruga z omejeno zavezo Štev. 12. V Ljubljani, 15. decembra 1938. Leto 55. Vsebina: kmeta ni več ,kredita? — Težišče današnjega socialnega problema je v pravičnem deležu narodnega dohodka. — Katko spremenimo kolobar? — Bohmov Ackersegen. — Priznani posevki ozimin. — Katero sadno drevje lahko prece-pnno? — Sadjarji, skrbite za koristne ptice pozimi! — Uspešno sredstvo proti krvavi uši. — Življenje v vinu. — Opozorilo vinogradnikom. — Krmljenje molznih krav. — Vpliv krme in višine produkcije mleka na količino vode, ki jo rabi molzna krava. — Kokošje plemen-ske rodbine. — O zaščiti kmečke zemlje. — t Franc Gombač. — Društvene vesti. — Tržno poročilo. — Književnost. — Kmet.-šol vest n Me VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1939 želi »KMETOVALEC" Za kmeta ni več kredita? Dr. Srečko Goljar. V prejšnjem ;,Kmetovalcu" simo prinesli izpisek predavanja nemškega poročevalca s prvega mednarodnega kongresa v Neaplu, ki se je pečal z razmerami kmetijskega kredita. Temu kongresu so pa predložili svoja mnenja tudi jugoslovanski odposlanci: dr. Nedeljkovič, G. Davi-dovič, Milorad Jefremovič, Aleksander Jovanovič, Vladimir Murko. Dali so podatke o množini obdelovalne zemlje, o obsežnosti kmetij, o ustanovah,-ki dajejo kredite in o tem, kako bi se stanje moglo zboljšati. Prebivalstva imamo 15.5 miljonov, ' od tega kmetskega po nekaterih 10, ipo drugih 12 miljonov. Le 30% ce-llotne zemlje je sposobno za obde-] lovanje. Do 5 ha zemlje ima celih (65% kmetov, le 24% jo ima nad 5 ha, '.20% pa je sploh brez nje. Pri nas 1 pride na 1 ha plodne zemlje 144 lju-(di, povsod drugod v Evropi po naj-weč 90, marsikje samo 19. Življenj-5ske prilike našega kmeta so za 4 do (6 krat slabše od kmeta v Franciji, i Švici, pa Danskem in sploh slabše od 1 kmetov drugod, razen v Romuniji, I Poljski in še nekaterih manjših dr-2Žavah. Ustanove, ki se bavijo v Jugoslaviji z dajanjem kreditov, so: 1. Narodna banka, ki je dala kmetstvu 2%, ostalo pa vse trgovini in industriji; 2.) Hipotekama banka, ki služi meščanstvu in le deloma tudi občinam izven mest; 3.) Poštna hranilnica, ki je s par sto milijoni zaposlena pri likvidaciji starih kmetskih dolgov; 4.) Privilegirana Agrarna banka, ki ima ca 700 milijonov kapitala, ki je ves med kmeti; 5.) Zadružništvo s tremi milijardami dinarjev kapitala; 6.) Privatne banke, ki imajo ca 2 milijardi dinarjev obrnjenih v korist kmeta na posreden način, to je, da kreditirajo obrtnika in trgovca, ki spet prodajata kmetu na kredit. Če pomislimo, da je 20% kmetskih ljudi brez zemlje in da jih je 38%, ki imajo le do 2 ha, spoznamo takoj, da polovico kmetskega prebivalstva Jugoslavije vobče ne pride v poštev kot jemalec kredita: ker nima zadosti dohodka, da bi ga kakorkoli vračali in obrestovali in ker ne morejo nuditi nobenega varstva. Prav ome- jeno se more dati kredit onim 37%, ki imajo od 2—5 ha zemlje. Kredit mora biti omejen ne le na majhne zneske, temveč tudi ne sme biti visoko obrestljiv; ne more se nanašati na drage investicije, pač pa na začasna, mala izboljševanja zemlje, orodja, semena, nakup inventarja. Tako je že okoli 80% kmetskega prebivalstva izločeno od uporabe ogromnih virov, s katerimi razpolagajo veliki, zlasti državni denarni zavodi. Svobodno išče kredit le lahko tistih 20% kmetov, čijih posest znaša nad 5 ha, toda tudi njihove možnosti zadenejo ob glavno oviro prospevanja kmetijstva: ob slabotno donosnost zemlje in dela. Državna kmetijska politika se prav malo razlikuje od politike bank: le 1% državnega proračuna je namenjen neposrednemu poboljšanju položaja onega sloja, ki tvori tri dobre četrtine prebivalstva. Razumljivo je torej, da se mora državna kmetijska politika iz osnove spremeniti, če naj bo kmet potom kredita udeležen na napredku in dvigu svojega« življenjskega nivoja. V tem pravcu pa nimamo zaznamovati nobenega pomirljivega dejstva. Zadružništvo, ki je bilo najtesneje povezano z malim kmetom in malini kreditom, je po najnovejših ukrepih včlenjeno v skupino denar-stva, ki služi v prvi vrsti potrebam države, v drugi, ciljem velikega kapitala, v nobeni pa ne malemu človeku. Prvi znak spremenjene kmetijske politike more biti le vrnitev zadružništva samemu sebi. Pomoči posameznim kreditnim zadrugam so ka- kor kaplja v morje. Celotnemu za-drugarstvu je treba dati toliko sredstev, da bo lahko spet poslovalo nemoteno naprej, da bo spet moglo biti središče in zatočišče zaupanja malega štedljivca. To pa pomeni, da le postavitev stanja, kakršno je že enkrat bilo, za napredek ni dovolj. Sredstva, ki so potrebna za smotrem razvoj celotnega kmetijstva, morajo oskrbeti zavodi, ki so doslej stali brezbrižno ob strani. Kakšna naj bo ta pot? Prof. Aleksander Jovanovič predlaga tole: 1.) Zagotovitev takih cen kmetijskim proizvodom, da bodo v skladu s stroški in delom, ki so bili potrebni za pridelovanje. Stalne cene pa se dajo doseči le, če se izloči iz prometa s pridelki vsaka špekulacija. Edino sredstvo za to je mreža skladišč, ki naj takoj po žetvi itd. sprejmejo pridelke, preprečijo prenagljeno prodajo in za potrebe pridelovalcev dajejo kredite s prav nizko obrestno mero. Skladišča naj dobe kredite proti zastavitvi blaga od zavodov, ki naj služijo splošnemu dobrobitu, v prvi vrsti od Narodne banke. Države Severne Amerike so preizkušen vzgled za pravilnost te trditve. 2.) Modernizacijo kmetijske tehnike in produkcije, zlasti povečanje pridelka in prienačenje kakovosti zahtevam inozemstva. Mi doma rabimo čimdalje več, doma in drugod, pa tudi vedno boljše blago. Kmetijstvo, predstavljajoče 80% prebivalstva, je, primerno nagrajeno za svoje delo, trajen vir za izboljšanje položaja ostalih gospodarskih panog v državi. Stalne cene predstavljajo varnost poslovanja v vseh pravcih. Nestalne cene pa so vir gospodarskih potresov in izključujejo vsak napredek množic. Če se kupna moč kmeta dviga, se širijo tudi možnosti za uspeh industrije, obrtnika, trgovca. Porazna posledica popolne propasti kupne moči kmeta smo videli pred par leti. Še do danes si kmet ni dopolnil svojih skromnih rezerv za slabe čase in že vidimo spet spreminjanje cen, razen pri žitu, ki je predmet monopolske trgovine. V poročilu prof. Jovanoviča vidimo resnico. Nobena stvar ni tako potrebna kakor resnica, saj le ta odpira pot k zboljšanju. Za kmeta pa je prav, da vidi, kako od velikih stvari zavise tudi majhne in da zlasti ve, kdo ima možnosti skrbeti za trajne in dalekosežne ukrepe v kmetijski politiki. Slovenija, kot velik uvoznik žita, bi bila poklicana prednjačiti v tem, kar svetuje prof. Jovanovič, da bi s tem doprinesla k utrditvi trajnih, a pravičnih cen. Celotna gospodarska politika države pa mora na povsem nova pota, da zaustavi rastoče obubožan je in iz tega izvirajočo končno veliko nesrečo. Le socijalno kreditiranje polje- Previranje med narodi in v narodih povzročajo psihološke glivice, ki se imenujejo: Občutje pravice. Na zemlji pod soncem pripada vsakemu človeku pravičen delež, tako da lahko živi človek dostojno življenje; boj proti korupciji in izžemanju gospodarsko šibkejšega; enakopravnost vseh članov enega naroda in narodov med seboj; vsi oni, ki nimajo nič oz. imajo samo toliko, da ne morejo dobro živeti, želijo si poboljšati svoj položaj, kar gre na račun onih, ki imajo mnogo; zato se ti borijo proti enakopravnosti vseh, ker jim enakopravnost odvzema dosedanje možnosti bogatitve na račun širokih narodnih slojev, ki stremijo za tem, da bi bili oni sami deležni en del onega, kar jemlje za sebe kapitalist, itd. Žalostno, toda resnično je to, da je danes v vseh državah na celem svetu tisoče in stotisoče takšnih, ki nimajo kaj jesti in kaj obleči. In vendar je danes kmetijsko pridelovalna tehnika že toliko napredovala, da se pridela toliko, oz. še več kot je za prehrano celokupnega človeštva potrebno, kljub temu, da se človeštvo zelo hitro množi. Prodiranje moderne tehnike v kmetijstvo vseh narodov pa ni obrodilo onega blagostanja človeštva, kot so izumitelji in učenjaki pri vsakokratni novi iznajdbi s to svojo iznajdbo hoteli in želeli dati človeštvu. Kljub vsem iznajdbam in napredku tehnike, so ostale cene kmetijskim pridelkom in mezde delavskega sloja nizke. Nekdanje ravnovesje cen se je z napredkom moderne tehnike še poslabšalo. To ravnovesje se je deloma pomaknilo na korist cenam proizvodov mest in v škodo podeželskih proizvodov. To neuravnovešenje cen pa ima za posledico, da podeželsko ljudstvo sprejema od skupnih narodnih dohodkov mnogo manj kot bi moralo dobiti po vloženem delu, kapitalu in izkoriščanju plodne zemlje. To porušeno ravnotežje cen je porušilo gospodarstvo delstva jo lahko odvrne. Vsako drugo kreditiranje pa vodi k uničenju še tistega sloja, ki se je s težko muko do danes nekako ohranil zdrav: srednjega kmeta. Želeti je, da bi odgovorni poslušali pametne in upravičene predloge. podeželskega ljudstva, v prvi vrsti kmeta, ki je zašel v obupno krizo. Začelo se je z reševanjem kmečkega stanu, z odpisovanjem kmečkih dolgov, z znižanjem obrestne mere, z zaščito kmečkih posestev, itd. Niso pa še izenačene cene kmetskih in industrijskih proizvodov. Ravnovesje še ni vpostavljeno. Zato tudi ni možno trajno ozdravljenje kmečkega gospodarstva. Ameriški kmetijski minister je povedal ameriškemu kmetu tole prispodobo: „Prideluj kolikor največ moreš z najmanjšimi stroški. Prideluj samo one pridelke, katere lahko na svoji zemlji najboljše pridelaš. Troši čim manj in odpovej se vsemu, čemur se le moreš. Delaj kolikor največ moreš. Tvoja žena in tvoji otroci morajo tudi delati kolikor največ morejo. Ako si tako delal istočasno z vsemi drugimi kmetovalci, potem se lahko tolažiš, da bo tvoje delo in tvoj trud nagrajen s hiperprodukcijo in padanjem cen kmetijskih pridelkov, ki jih boš moral prodati za vsako ceno. Kajti sam ne moreš vse pojesti in porabiti, kar si pridelal. Kako najti novo pot iz tega začaranega kroga liberalistič-no - kapitalističnega gospodarskega sistema?" Rodila se je misel novega, tako-zvanega »načrtnega gospodarstva." Ker še narodnogospodarska veda nima na tem polju nobenih izkušenj in vsled tega še nima izdelanega nauč-nega načrta, iščejo posamezne države in vlade izhod iz začaranega kroga gospodarske stiske. Liberali-stični gospodarski sistem, ki je vladal pred svetovno vojno, je skoraj že povsod odstavljen. Racionalizem,, kot so ga priporočali amerikanci, ni našel zadostnih življenjskih pogojev. V raznih državah so začeli uvajati različne gospodarske sisteme, od katerih so se izoblikovali trije, ki danes vladajo v svetovnem gospodarskem življenju: komunistični, fašistični oz. narodnosocialistični in av- Težišče današnjega socialnega problema je v pravičnem deležu narodnega dohodka. Ing. J. Teržan, Ruše. toritativno demokratični. Prvi sistem vlada samo v Rusiji, drugi v Italiji in Nemčiji, tretji se začenja uvajati v t. z. demokratičnih državah, Češkoslovaški, Franciji, Zedinjenih ameriških državah itd. Nova miselnost je razdelila ljudstvo v tri tabore, ki si stojijo ideološko nasproti z različnimi svetovnimi nazori na ureditev društvenega, državnega in svetovnega gospodarstva in medsebojnega odnosa posameznih narodov v kolu narodov. Mussolini je poudaril v enem izmed svojih velikih govorov: „Evro-pa bo fašistična." Roosevelt, predsednik Združenih ameriških držav, je poslal poslanico vsem evropskim vladam, v kateri jih zaklinja naj čuvajo demokracijo. Oba ta dva tabora pa se borita proti boljševizmu pod krilatico: „Evropa ne sme postati komunistična." Če si ogledamo, kako se godi kmetu v teh raznih novih gospodarskih sistemih, vidimo tole: V komunistični državi je lastnik zemlje država sama. Kmet je samo najemnik, združen v prisilne velike kmetske organizacije, ki pod vladnim nadzorstvom skupno obdelujejo dodeljeno jim zemljo. ,Kar se pridela je last vseh oz. države, ki deli pridelke med vse svoje državljane. Položaj kmeta v narodnosociali-stični državi sem opisal v „Kmeto-valcu" št. 174 od 15. XI. 1938. Avtoritativne demokracije pa podpirajo zadružništvo in vidijo v njem najboljši način osamosvojitve in gmotno poboljšanje kmečkega stanu. Kar se ne da združiti prostovoljno v zadruge pa združujejo prisilno v sindikate oz. uvajajo monopole. Kmetijske organizacije in kmetijsko industrijo so združili pod skupno vodstvo: sindikat kmetovalcev, sindikat mlinarjev, sindikat trgovcev z deželnimi pridelki, sindikat konsu-mentov, itd. V tej novi miselnosti se vedno bolj in bolj odlikuje zadružni sistem, ki obeta postati edina prava pot v srečnejšo bodočnost. Pri nas se še ni izvršila delitev duhov na svetovno-ideološke tabore. Naš kmečki kakor tudi delavski človek ne zahteva drugega kot pravičen delež od celokupnega narodnega dohodka, na eni strani, ter pravično in sorazmerno obremenitev po javnih dajatvah, na drugi strani. Naše ljudstvo želi imeti občutek popolne in pravične enakopravnosti. Razlika javnih dajatev pa je prevelika, da bi lahko naše ljudstvo imelo ta občutek. Kajti številke davčnih po- ložnic mu to, pri najboljši volji, ne dopuščajo! Obremenitev z državnimi davki, samoupravnimi dajatvami v Sloveniji, kot pasivne pokrajine, zahteva od našega ljudstva izredno velike žrtve. Saj odpade na enega prebivalstva v Sloveniji ostalih ban. din din drž. davka 800,— 450.— ban. doklade 107.— 33—63,— obč. doklade 107,—_92.— 1014.— 575—605.— ■ Pri nas v Sloveniji se pobirajo na zemljarino sledeče doklade: banovinska 95% za cestne odbore 15% povprečno občinske 65 % „ za kmet. zbornico 5 %_ skupno 180% povprečno. Torej je zemljiška posest v Sloveniji obremenjena z zemljarino na i ha obdelane zemlje z din 75.—. Celotna obremenitev pa znaša (dasi je zemljarina razmeroma majhna) z raznimi pribitki, veliko breme. Posebno težko breme je to za malega kmetiča in bajtarja, ki se živi samo od majhnega koščka zemlje. Takšnih malih kmetičev, katerih posest ne presega 5 ha, imamo v Sloveniji nad polovico. Po statistiki je v Sloveniji 98% poljedelske zemlje v rokah malih in srednjih kmetov in le 2% poljedelske zemlje odpade na velika posestva, ki , so pretežno gozdna. V tej statistiki se prištevajo med male kmete vsi posestniki, ki imajo do 10 ha poljedelske zemlje. Toda one posestnike, ki imajo manj kakor 1 do 2 ha poljedelske zemlje, ne moremo šteti med kmete. V Slo- veniji odpade na vsakega prebivalca povprečno 0,78 ha poljedelske zemlje; ,s kmetijstvom pa se bavi 63% prebivalstva, torej odpade na 100 ha poljedelske zemlje 128,2 oseb. Našemu kmetu bi morali nuditi vse pogoje za uspešno gospodarjenje tudi na najmanjših kmetijah. Kajti ves življenjski prostor, ki nam je še ostal, nam je ostal samo radi tega, ker je bil v rokah in v lasti slovenskega kmeta. Ta slovenski prostor pod soncem bo še v bodoče lahko naš kmet branil z uspehom, če mu bodo javne oblasti šle na.roko in ga podpirale. To je, z ozirom na geografski položaj Slovenije, tudi iz narod-noobrambnega stališča nujno potrebno. Našemu malemu kmetu moramo osigurati eksistenčni minimum! Pod sedanjimi razmerami ga nima. Kljub temu mora plačevati zgoraj omenjene davščine. Uslužbenec pa ima po za-* konu zajamčen eksistenčni minimum in mu ni treba plačati uslužbenskega davka, če ima manjše dohodke, kot so določeni z eksistenčnim minimumom. Veliko naših malih kmetij ne donaša niti toliko, da bi zadostovalo za borno življenje kmečke obitelji in vendar morajo brez ozira na dohodke, ki so daleč izpod eksistenčnega minimuma, plačevati v redu vse davščine! Sicer se jih rubi in požene na boben. Ali ne bi bilo pravično, da se kmeta izenači z uslužbencem? Ali ni kmet najkoristnejši uslužbenec naroda in države? Če ne iz drugih ozirov, zasluži naš slovenski kmet olajšanje dajatev iz narodnoobram-bnih razlogov. Zdrav in ponosen, zaveden in gospodarsko siguren kmet je na obmejnem ozemlju najboljša straža! Poljedelstvo. Kako spremenimo kolobar? Lani je g. ing. Sadar priobčil v kmetovalcu'' članek „Zboljšamo kolobar". Mnogi pa ne vedo, kako naj spremembo izvedejo, in na številna vprašanja priob-čujemo praktičen primer. Do sedaj so bile v kolobarju zastopane sledeče rastline: 1.) gnojena koruza, 2.) ozimna pšenica, 3.) ozimna rž z ajdo kot strnišnim posevkom, 4.) oves, 5.) detelja. Ta plodored naj se spremeni v kolobar: 1.) ozimna pšenica, po kateri se-jemo na polovico njive poletno mešanico, a na drugo gorčico z inkarnatno deteljo, 2.) na prvi polovici sledi koruza, a na drugi po potrebi ali krompir ali pesa, ali zelena koruza za ensiliranje, 3.) ozimna rž z ajdo kot strnišni posevek, 4.) oves, 5.) in 6.) dvoletna travna mešanica (de- telja in trava) od katere pa pokosimo drugo leto le prvi odkos in potem po preoranju posejemo še kot strnišni posevek zeleno koruzo za ensiliranje. (Primerjaj tudi sliki o novem in starem plodoredu.) Če želimo spremeniti plodored, prvo ugotovimo, kako smo polja zadnja leta zasejali. Podatke vnesemo v tabelo kot jo za ta primer priob-čujemo v članku. Ta postopek je važen radi tega, da v novem plodoredu ne bi posejali ista polja z istim posevkom. Če pustimo to previdnost, lahko doživimo precejšnjo gmotno škodo, saj vemo, da smemo n. pr. deteljo sejati šele vsako 4.—<6. leto na isto polje. Tudi če sejemo žito več A. Stari plodored. Iz slike opazimo glavne hibe plodoreda: v 3 letih zaporedoma se seje žito (pšenica, rž, oves). Zemlja se enostransko izkoriščava ter je nemogoče, da bi se pridelali zadovoljivi donosi. Marsikaj, kar bi mogli uporabiti, da povečamo donose, ne more roditi uspeha, dokler zastareli plodored ne predrugačimo. Četudi redno menjavanje okapavin in strnin, oziroma rastlin z globokimi koreninami s takšnimi, ki razširjajo korenine- le v gornjih slojih zemlje, ne bo čisto dosledno izvedeno, vendar .bo v novem plodoredu mogoče ta načela kolikor toliko upoštevati, ter ne bomo Več kot .dvakrat zaporedoma sejali strnine. Daljna hiba tega" plodoreda je, da na neprimernih zemljah detelja prevečkrat pride na isto polje. Ta nedostatek se lahko popravi le s sejanjem travne mešanice (trave z deteljami) namesto detelje, oziroma s tem, da predpišemo večletni plodored. Toda kje bomo dobili daljne oddelke polja, če travnike ne moremo spremeniti v polja? Ne kaže drugo, da zmanjšamo oddelke. Kako se to napravi, opisuje članek. 1 2 3 4 5 1934 oz. pšenica oz. rž oves detelja koruza ajda 1935 oz. rž oves detelja koruza oz. pšenica ajda 1936 oves detelja koruza oz. pšenica oz. rž ajda 1937 detelja koruza oz. pšenica oz. rž oves ajda 1938 koruza oz. pšenica oz. rž oves detelja ajda 1939 oz. pšenica oz. pšenica meš. oz. rž koruza oves detelja co ® > o jara mešanica mešanica gorčica ajda zel. koruza 1940 koruza inkarnat. co k. 3 C3 'o. S m E 5 V 5 M a i oz. rž oves travna mešanica jara mešanica oz. pšenica ajda zel. koruza mešan, j gorčica 1941 oz. rž oves travna mešanica travna mešanica oz. pšenica koruza inkarnat. z. koruza pesa krompir zel. koruza ajda mešan. gorčica 1942 oves travna mešanica travna mešanica oz. pšenica koruza inkarnat. oz. rž z.koruza pesa krompir [ zel. koruza mešan. gorčica ajda 1913 travna mešanica travna mešanica oz. pšenica koruza inkarnat. oz. rž oves m o .v: N M Cfi C B. krompir zel. koruza n mešan. gorčica ajda 1944 travna mešanica oz. pšenica koruza i inkarnat. oz. rž oves travna mešanica z. koruza pesa "o. E o zel. koruza mešan | gorčica ajda 1 2 3 4 5 6 S tem, da izkoriščamo travno mešanico 2 leti, se proizvodnja krme povečava, a setva žit zmanjšuje na 50%, Kljub temu pa lahko pričakujemo iste žetvene donose kot pri plodoredu s 60% žitaric, ker bodo polja zaradi večje setve krmnih rastlin rodnejša. Razen tega polja v novem plodoredu s strmimi posevki prav intenzivno izkoriščamo. Z belo gorčico ■ se jemo tudi inkarnatsko deteljo, ki nam zgodaj spomladi daje izdaten odkos zelene hrane. Inikannatka je obenem prav izvrsten predusev za krompir, peso in zeleno koruzo. Plodoredi seveda niso nikoli pravila, ki jih lahko vsak kmetovalec na svojem posestvu uporablja. Vsak gospodar mora pač za svoje prilike najti primeren kolobar in pri tem upoštevati posebne zahteve gospodarstva in produkcijske sposobnosti svojih polj. B. Novi plodored. let na isto polje, se razni škodljivci in bolezni toliko razširijo, da žetveni rezultat ne zadovoljuje. V tabelo smo torej vnesli vse podatke do vključno leta 1938., upoštevajoč, da spada jesenska žetev leta 1938. že v leto 1939. in da jo nismo izvršili po novem plodoredu. Od leta 1939. dalje porazdelimo dosedanjih 5 oddelkov na toliko edi-nic, kolikor jih ima novi plodored, torej v našem slučaju 6 (oznaka pod tabelo). Oddelki so seveda sedaj manjši, ker če imamo razdeliti n. pr. 3 ha polja, bo sedaj en oddelek imel le 5000 m2, medtem ko je poprej meril 6000 m2. Najprej vpišemo v novo razpre-delbo one posevke, ki jih ne moremo več menjati, t. j. deteljo, pšenico oz. rž. Ker smo deteljo sejali čisto in ne kot dvoletno mešanico, kakor novi plodored predpisuje, bomo morali v letu 1940. na 5. oddelku vsejati poletno mešanico in kot strnišni posevek zeleno koruzo. Ko smo to vpisali, bomo dalje določili ono ploskev, ki bo posejana z ovsem s podsetvijo travne mešanice. Izbrali bomo polje, ki z deteljo že dolgo ni bilo posejano, torej v našem primeru polje št. 4 (nova nume-racija!). Ker pa je to polje bilo delno že prejšnje leto pod deteljo, bomo z ovsem zasejali le preostali del. Za manjkajočo površino ovsa najdemo nadomestilo na polju 5 (nova in stara numeracija), kamor pa seveda ne bomo vsejali travno mešanico, ker bomo v letu 1940. ta oddelek posejali z ozimno mešanico in zeleno koruzo. Tako bomo šele v letu 1942. popolnoma prešli na nov plodored. Važna posevka sta oz. pšenica in rž. Ker smo že sejali ta dva posevka na oddelkih 1 in 2 po stari razdelitvi, bomo morali v letu 1940. rž sejati delno zopet na isto polje kot v letu 1939. Drugo polje tudi izbrati nismo mogli, ker le na tem polju je bila leta 1936. zadnjič detelja, ter torej travna mešanica leta 1942., ki vsebuje tudi deteljo, ne bo prišla tako hitro zopet na isto polje. Radi tega bo leta 1940. pri gnojenju upoštevati, da bomo sejali rž deloma po jari pšenici, deloma po ajdi in da bo potrebno za rž primerno dodatno gnojenje s hlevskim ali umetnim gnojem. Na polju 6 (nova numeracija) bomo prehodno sejali jaro mešanico in zeleno koruzo. Samo po sebi se razume, da tako intenzivno izkoriščanje polj zahteva pravilno gnojenje. Hlevski gnoj v pol- V zadnjem »Kmetovalcu" sem bral poročilo g. Trenza iz Leskovca o uspehu pridelave krompirja sorte Bohmov Ackersegen. Ker sem tudi jaz prejel oz. naročil od Kmet. družbe 200 kg istega semena ter bil z uspehom nad vse zadovoljen, priporočam, da se naredi še več sličnih poizkusov v našem kraju, posebno, ker je oneidovec zadnja leta zelo odpovedal. Na isto njivo, veliko cca 1 ha, sem sadil cca 1200 kg oneidovca ter 200 kg Bohmov Ackersegen. Njivo sem gnojil jeseni s hlevskim- gnojem ter ni količini (300 mtc na ha), bomo raztrosili na oddelku, kjer bomo sejali koruzo, peso, krompir in zeleno koruzo. Krompirju in pesi bomo dodali še nekaj dušika in kalijeve soli. Polovico količine hlevskega gnoja (150 mtc na ha) bomo raztrosili po travni mešanici za zeleno koruzo. Fosforna gnojila bomo raztrosili ajdi in oz. pšenici. Ajdi, ker je oz. rž porabila ono, kar je pustila oz. pšenica in ker ajda sploh rabi fosfornega gnojila. Ozimni pšenici pa moramo s fosfor-nhni gnojili priskočiti v pomoč, ker smo s hlevskim gnojem gnojili pred posevkom. Travna mešanica, ki je to ploho poprej zavzemala, je tudi nakopičila dosti dušične hrane, ki bi brez dodatka fosfora povzročila po-leganje, podaljšanje rasti, slabo kakovost zrnja in malo odpornost proti rji. siprašil. Koncem aprila pa sem v suhem vremenu in v suho zemljo sadil. Zemlja je težka za obdelavanje, ker je večinoma ilovica. Letos, ko je bilo pri nas skozi celo leto suho in je primanjkovalo dežja, je bilo ugodno na isti njivi za 'krompir, ker se tu suša ni toliko poznala. Vkljub temu je postal oneidovec po okopavanju rujav-kast ter se je zelo slabo razvijal. Začetkom septembra je bila na onei-dovcu cima popolnoma suha, tako da smo ga morali izkopati. Na prostoru, kamor sem sadil 1200 kg oneidovca, sem pridelal cca 3500 kg razmeroma Bohmov Ackersegen. Fr. Karlovšek. drobnega krompirja, kateri je imel zelo tanko kožico ter začel vkljub skrbnemu prebiranju sedaj v kleti precej gniti. Na isti njivi, toda ločeno sajeni Bohmov Ackersegen, pa je bil tudi po okopavanju čvrst, suša se mu ni poznala, saj je bila v začetku septembra cima še tako sveža in v bujni rasti kot po okopavanju. Pač pa je bilo na cirni opaziti mnogo cvetja. Ker sem se bal slabega vremena, sem tudi ta krompir skopal vkljub sveži cimi konec septembra ter pridelal cca 2500 kg krompirja iz 200 kg semena. Koža je bila malo robata ter je izgledala kot razpokana. Krompir je bil razmeroma droban, gomolji najbolj pripravni za sejanje (jaz namreč sadim rad cele gomolje). Ko smo izoravali jarke, je bilo za plugom kar belo krompirja, dočim smo morali pri oneidovcu brskati z roko po zemlji in iskati po jarku redke gomolje. Ne morem si razlagati, kako sem prišel do tega izvanrednega pridelka. Dočim mi je dal oneidovec 3 kratni pridelek, sem imel na istem prostoru oz. njivi več kot 10 kratni pridelek pri B. Ack. Delavci, kateri so izkopavali in orali krompir, so me prosili za dovoljenje, da smejo potem, ko bomo sejali ozimino, na njivi pobirati ostale gomolje, da bi jih imeli za seme. Dovolil sem, ter so potem, ko sem jaz z oranjem krompirja končal, nabrali še veliko gomoljev, četudi drobnih. Da bi B. Ack. pred časom dozorel ter potem še enkrat nastavil nove gomolje, dvomim. Pač pa mislim, da je B. Ack. bolj odporen proti suši, ter počasi rase in zori. Cvet na cimi v jeseni pa si razlagam isto tako kot cvet na jablani, kateri se dobi tudi v jesenskem času, če je vladala suša, ali je bilo sicer presnavljanje v rastlini prekinjeno. Ce bi B. Ack. dvakrat zorel ali pa nastavil nove gomolje, bi bilo gotovo nekaj cirne suhe in ne bi bila tako odporna celo leto. Prepričan sem, da ako bi bilo normalno ugodno vreme v času rasti ter pravočasno dovolj dežja, bi bil pridelek vsekakor še boljši, ker nekateri gomolji so bili prav lepi. Drugo leto bom vsekakor naredil zopet isti poizkus, toda v večjem obsegu in na boljši zemlji. Pri tej priliki se spomnim tudi na članek, kateri je bil pred časom v vašem listu in v katerem pisec priporoča med krompir saditi vrste koruze, češ da daje krompirju senco, kar je ugodno za suha leta. Sadim in obdelujem krompir s strojem, t. j. z za to uporabnimi plugi. Ker imam njive, katere ležijo sever- no ter se iztezajo od vzhoda proti zahodu, tečejo v isti smeri tudi jarki. Na vsaki četrti ali peti jarek pa posadim na gosto po celem jarku fižol. Sicer s tem ne naredim popolno sen- Vsi ti posevki so bili pregledani na njivi od članov navedene komisije, po mlatvi so .pa bili analizirani tudi vzorci semena pri kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani. Priznani so bili le prav dobri sortno čisti in enakomerno razviti, nezapleve-ljeni posevki, ki so dosti odporni proti pole-ganju, zimski pozebi, rji in drugim boleznim ter so imeli dobro razvito klasje in po vsem tem obetali nadpovprečen pridelek. Od prijavljenih posevkov je bilo zavrnjenih 9 posevkov pšenice, 3 posevki rži in 4 posevki I co krompirju, toliko pa vseeno, da se pri uspešni rasti fižola pozna tudi na krompirju, da ga ščiti senca fižola. S tem bi bil dosežen isti, če ne boljši uspeh, kot pa s koruzo. ječmena, največ zato, ker niso bili sortno čisti, ampak mešanica raznih sort, oziroma tipov. Le s pregledom iposevkov na njivi je mogoče zanesljivo in dovolj strogo oceniti sposobnost ter vrednost semena za setev. Ker je to delo zelo važno za napredek in uspeh našega poljedelstva, se kmetovalci, ki imajo dobre posevke čiste sorte, vabijo, da le-te prijavijo prihodnje leto kmetijskemu oddelku kralj, banske uprave, 'kjer posluje osrednja komisija za semenogojstvo. Priznani posevki ozimin. Osrednja komisija za semenogojst«o je na svoji seji dne 5. novembra t. sledeče posevke ozimnih žit: 1. Semenogojska postaja, Beltinci . . . . 2. Semenogojska postaja, Beltinci .... 3. Semenogojska postaja, Beltinci .... 4. Bračika Janko, Metlika...... , 5. Štrucelj Franc, Brezje, Mozirje . . . 6. Kepec Valentin, Gorjuše — Dob . . . 7. Podružnica Kmet. družbe, Konjice . . 8. Trene Ferdinand, Leskovec pri Krškem 9. Vaupotič Jakob, Lukavci — Ljutomer . 10. Vrbnjak Slavko, Staranovavas — Ljutomer ............. 11. Magdič Ferdo, Cven — Ljutomer . . . 12. Košnik Franc, Pristava — Ljutomer . . 13. Kuhar Štefan, Tešanovci — M. Sobota 14. Titan Janez, Cernelavci — M. Sobota . 15. Temlin Franc, Brezovci — M. Sobota . 16. Lah Josip, Mala vas — Doberniče . . 17. iKovačevič Anton, Mali vrh . . : . . 18. Šega Anton, Zg. Breg — Ptuj .... 19. Zaje Anton, Št. Vid pri Stični .... 20. Zaje Anton, Št. Vid pri Stični .... 21. Kuhn Josip, Razvanje — Maribor . . . 22. Kuhn Josip, Razvanje — Maribor . . . 23. Kuhn Josip, Razvanje — Maribor . . . 24. Kuhar Štefan, Tešanovci — M. Sobota 25. Veleposestvo Rakičan — M. Sobota . . 26. Veleposestvo Rakičan — M. Sobota . . 27. Vezer Geza, Martjanci — M. Sobota . 28. Vezer Geza, Martjanci — M. Sobota . . 29. Ban. kmet. šola, Rakičan...... 30. Ban. kimet. šola, Rakičan...... 31. Ban. kmet. šola Št. Jurij ob j. ž. . . . 32. Drofenik Ludvik, Bela — Šmarje pri Jelšah............. 33. Prelog Franc, Zagojiči — Ptuj .... 34. Cugrnus Vinko, Suha dol — Konjice . . 35. Veleposestvo Jos. Orniga, Št. Janž na Dr. Polju............ 36. Veleposestvo Jos. Orniga, Št. Janž na Dr. Polju............ 37. Veleposestvo Jos. Orniga, Št. Janž na Dr. Polju............ I. priznala Površina: ozimna »pšenica št. 277/1128 priznana za izvirno.....■ . . 12.60ha ozimna pšenica št. 10/321 C priznana za izvirno.......2.40 ,. ozimna rž „Losdorf" priznana za domačo.........11.50 „ ozimna pšenica priznana za domačo 1.25 „ ozimna pšenica — golica priznana za domačo................i.— „ ozimna pšenica prizinana za domačo 0.30 „ ozimna pšenica priznana za domačo 0.16 „ ozimna pšenica prizinana za domačo 0.60 „ ozimna pšenica prizinana za domačo 2.50 „ ozimna .pšenica priznana za domačo 0.50 „ ozimna pšenica prizinana za domačo 1.— „ ozimna pšenica priznana za domačo 1,— „ ozimna pšenica priznana za domačo 1.75 „ ozimna pšenica priznana za domačo 1.50 „ ozimna pšenica priznana za domačo 0.50 „ ozimna pšenica priznana za domačo 0.50 „ ozimna pšenica prizinana za domačo 0.75 „ ozimna pšenica priznana za domačo 1,— „ ozimna pšenica priznana za domačo 1.50 „ ozimna rž — „Losdorf" priznana kot domača........0.75 „ ozimna pšenica — „Kadolcer" priznana kot domača.....0.60 „ ozimna pšenica — „Plantahof" — golica, priznana kot domača ozimna rž priznana kot domača ozimna rž priznana kot domača ozimna pšenica priznana kot do mača......... ozimna rž — „Losdorf" priznan kot domača....... ozimna pšenica priznana kot do mača......... ozimna rž — „Losdorf" priznana kot domača...... ozimna pšenica priznana kot do mača......... ozimna rž — „Qrotenhof" priznana kot domača...... ozimna pšenica — „Cok>nija" pri' znana kot domača .... ozimna pšenica priznana kot do mača......... ozimna rž priznaina kot domača ozimna rž priznaina kot domača ozimna pšenica priznana kot domača ......... ozimna rž — „Melker" priznana kot domača....... 0.60 „ 0.40 „ 1.50 „ 5.50 „ 10 — „ 3.— ,, 2.— „ 9 — „ 3,— „ L— „ 0.15 1,— 1,— ozimni ječmen priznan kot domač Sadjarstvo. Katero sadno drevje lahko precepimo? Na vseh anketah, ki razpravljajo o našem sadjarstvu, se glede produkcije večjih količin jabolk iste sorte priporoča, da se precepijo tudi stara že rodna drevesa lokalnih ali ne-žlahnih sort. Mnogi se za precep-ljenje ne morejo odločiti ne vedoč, katero sadno drevje se sme precepiti in ker se upravičeno boje, da če bodo odžagali staremu drevesu veje, da drevo tega ne bo zdržalo, ker pač ta postopek drevo zelo oslabi. Radi tega smemo precepiti le takšno drevje, ki še močno raste ter s tem pokaže še precejšno življenjsko silo. Starost torej ni merodajna in tako lahko jablane še precepimo do starosti 50 let, hruške do 60 let, črešnje do 20 let, a češplje naj ne bodo starejše od 25 let. Seveda bomo vedno upoštevali, da drevo po precepljenju 5—6 let ne bo rodilo, ter se prav stara drevesa ne splača precepljati. Kadar prirežeš krono, pazi na kot, ki ga krona po prirezanju na vrhu oblikuje. Pojasnilo v članku. Posebno pa bi bilo to početje nesmiselno, če drevo ne raste na primernem mestu, saj se s precepljenjem zemlja, na kateri raste, ne zboljša. Tudi drevesa s slabimi koreninami ali pa ranami na deblu in spodnjih vejah ne borno precepljali. Ni pa nobena zapreka, če se drevo iz vrha suši in redči, na spodnjih vejah pa žene še dosti močnih vodenih poganjkov. Pri teh drevesih je precep-Ijenje naravnost potrebno, ker lahko zaključimo, da je cepljeno z neprimerno sorto. Vse sadne vrste se ne dajo enako uspešno precepiti. Najbolj zanesljiv je uspeh pri hruškah, potem pri jablanah, medtem ko moramo biti pri koščičastem sadju že bolj previdni. Črešnje se n. pr. po precepljanju rade zasmolijo, posebno če v zemlji primanjkuje apna. Zato je pred pre- cepljenjem umestno dobro gnojenje z apnom in sicer 1—2 leti poprej. Slive in češplje se uspešno precep-ljajo le, če cepimo "na enoletne poganjke. Marelic in breskev ne smemo precepljati, ker ne prenesejo, da se jim veje odrežejo. Lahko se jih sicer okulira in potem drugo leto prireže, toda ta trud se malokdaj izplača, saj ta drevesa nikoli ne dosežejo visoke starosti. Pravilno prirezovanje vej. Vedno iprirežemo veje do tanjše vejice, a = pravilno, b = napačno. Če naj bo precepljenje uspešno, je najvažnejša naloga pravilni izbcr nove sorte. Da moramo cepiti jablano na jablano, hruško na hruško, itd., se samo po sebi razume. Mnogi pa ne vedo, da mora nova sorta istočasno cveteti, kot razne druge sorte v istem in okolnih sadovnjakih. Dalje, če smo se za precepljenje odločili, Tako zvane sisalne veje se ne smejo pustiti! Vejo torej prirežemo kot kaže spodnja veja in ne-tako, kot se na gornji vidi. hočemo imeti od tega tudi koristi in zato bomo izbrali sorte, ki se na trgu lahko prodajo. Navadno so to sorte, ki so lepo rdeče barvane in okusne. Ravno tako bomo pazili, da borno izbrali sorte, ki so proti raznim boleznim, posebno proti hrastavosti, odporne, da ne bo treba toliko denarju trositi za škropljenje. Nova sorta mora imeti vedno močnejšo rast kot podlaga. Sorte s slabo rastjo smemo cepiti le na prav mlada drevesca, torej takšna, ki še kažejo dosti življenjske sile. Za precepljenje jabolk se priporočajo sledeče sorte: Boskopski kos-mač, Blenheimska zlata reneta, Bau-manova reneta, šampanjka in slič-ne. Vedno se bomo pač ravnali po tem, kar v dotičnem okolišu najbolj uspeva. Cepiče bomo narezali le od takšnih matičnih dreves, ki dobro rode. Ne smemo pozabiti, da se lastnosti matere prenesejo na novega cepljen-ca. Cepiče bomo rezali predno pride drevo spomladi v sok, torej že v februarju. Če jih poprej narežemo, jih •i Iliri Preprečiti se mora, da ptice ne morejo sedati na cepiče! Ob cepič privežemo daljšo palico, ki nam pozneje služi tudi za privezovanje poganjkov iz cepiča, ali pa napravimo nad cepičem lok iz vrbove šibe. ne moremo dolgo shranjevati, ter jih moramo takoj porabiti. Kot cepič pride v poštev le enoletni poganjek na rodnem lesu v debelosti svinčnika. Bolj ko so očesca na cepiču gosto nastavljena, tem boljši je cepič. Vodeni poganjki se ne smejo nikoli porabiti, ker imajo redke oči in niso nikoli popolnoma dozoreli. Cepiče nepoznanega izvora, ali pa takšne, ki so že pognali, oziroma so osušeni, moramo odločno odklanjati. Če se torej odločimo za precepljenje in bomo to storili koncem marca, bomo krono prirezali tik poprej. Ako pa bomo cepili šele pozneje, bomo krono tudi v tem času prirezali; pustili pa bomo veje daljše, da jih pred cepljenjem zamoremo še enkrat prikrajšati. Poprej odrezati krono, posebno v jeseni ali začetku zime, ni priporočljivo,' razen če pri- krajšujemo krono zato, da drevo pomladimo, kar pa ni isto s precep-ljenjem. Po prikrajšanju krone naj le-ta tvori na vrhu pri jablani kot od 100 do 120°, pri hruškah 80—100°, čreš-njah 90—110°, češpljah in slivah 110 do 120°. Pri tem upoštevamo seveda le glavne veje, medtem ko to pravilo pri postranskih ni tako važno. Paziti pa moramo, da leži vrh nove krone v podaljšanju debla in ne postrani. Seveda mora biti nova krona primerna za rast nove vrste. Za vrste, ki se zelo širijo, bomo krono bolj široko prirezali, za druge zopet bolj v piramido. Vedno pa bomo krono tako prirezali, da nobena veja ne štrli čez cepič. Le male vejice pod mestom precepljenja smejo ostati pri starih drevesih, medtem ko bomo pri mlajših tudi te odstranili. Prvo bomo prirezali vejo, ki tvori vrh, ker po njej se ravna prirezanje drugih vej. Čim mlajše je drevo, tem bolj bomo veje prirezovali. Hruške moramo vedno močneje prire-zati kot jabolka, a črešnje še bolj kot hruške. Pri ostalih drevesih odstranimo približno polovico krone, a pri mlajših dve tretini. Točnega navodila se ne more dati, ker pač vse zavisi od drevesa, ki ga prece-pimo. Rane naj bodo čim manjše, kar pomeni, da se naj debelejše veje odžagajo do mesta, kjer se odcepi manjša sporedna vejica. To bomo posebno upoštevali pri vejah, ki so debelejše od 10—12 cm. Najboljši način cepljenja je za kožo, vendar ga lahko izvedemo šele takrat, ko je drevo v muži (sredi aprila). Cepič se prireže, kot kaže slika. Če se hoče poprej cepiti, se mora cepič prirezati v obliki kozje noge. Vedno pa se izognimo cepljenju v precep, saj imamo mnogo drugih bolj zanesljivih načinov. Na slabe veje cepimo le 1 cepič, na močnejše 2—3. Biti si moramo na jasnem, da rabimo za oblikovanje nove krone prav za prav le 1 cepič in da bomo morali potem nepotrebne odrezati. Cepimo pa jih več, da moremo med njimi najmočnejše izbirati in da se rana čim prej zaceli. V toku poletja, ko so cepiči močneje pognali, se morajo poganjki privezati na palice, ki smo jih pritrdili na veje. Če tega ne storimo, nam jih vsak močnejši veter, pa tudi težji ptič, .ki na nje sede, polomi. Posebno moramo paziti, da se nani ne naselijo listnate uši, ki jih ' moramo sproti uničevati. Če prvo leto zraste na starem deblu mnogo vodnih poganjkov, moramo en del že med vegetacijo odstraniti. Praviloma pa jih ne bomo čisto odrezali, temveč le prikrajšali, tako da ne rastejo čez cepič. Ravno tako prikrajšamo ali celo odstranimo one poganjke iz cepiča, ki za oblikovanje nove krone niso potrebni. Sadjarji, skrbite za koristne ptice pozimi! Celo leto so naši pernati prijatelji uničevali razne zajedavce in škodljivce na sadnem drevju. Kakor hitro bo zapadel sneg, nastopa zanje doba pomanjkanja, ko se bodo lačni potikali okrog oglov in si iskali borno hrano. Mnogo jih bo pozimi od gladu in mrazu poginilo, mnogo pa se jih bo iz naših sadovnjakov izselilo, ker si bodo poiskali bolj hvaležne gospodarje. Seveda ne bodo pri njih ostali tudi čez prihodnje poletje, ker se pač ravnajo po starem pregovoru „ljubezen gre skozi želodec". Torej, če ne usmiljenje, lastna sebičnost in skrb za lasten žep nam nalagata dolžnost, da skrbimo za hrano koristnih ptic! Mnogi se bodo izgovarjali, češ, saj bi radi hranili koristne ptice, toda vrabce, ki jih je vedno več in ki kmetu delajo veliko škodo, ne bodo še v zahvalo zato hranili. Da tudi takšni izgovori ne bodo obveljali, bomo povedali v naslednjem način, kako se lahko krmljenje uredi, da nepridiprav — vrabec ne bo požrl levji del. Imamo sicer prav pripravna krmišča za ptice, v katerih se zamorejo hraniti le senice in slične koristne ptice, toda nabava teh krmišč je predraga, a sami si jih ne znamo napra- Mazanje sadnih dreves v jeseni z debelo mažo iz apna, ilovice in ikravjeka malo koristi! Ta maža škodljivce bolj ščiti pred zimskim mrazom, kot pa jih uničuje. Ravno tako ni to nikakršno sredstvo za obrambo sadnih dreves pred zajcem. Nasprotno pa uničuje beljenje s sveže pripravljenim čistim apnenim mlekom (tore; brez dodatka ilovice in ikravjeka) razne škodljivce in jim odvzame tudi skrivališča, ker premazani mahovi in liŠaji vsled delovanja apna odpadejo, kakor tudi stara drevesna skorja. Tako redko apneno mleko lahkp tudi špricamo z vsako škropilnico, kar je lažje delo in tudi bolj uspešno, ker lahko tudi drobnejše veje premažemo, Kot rečeno, premazanje drevja z mlečnim mlekom ne obavimo pred zimo, temveč šele v prvi polovici februarja v toplih in solnčnih dneh. viti. Zelo preprosta je izdelava sledeče priprave. Vzamemo 20 cm dolg in 8 cm debel les, na katerem koža ni odstranjena. Na eni strani ga izdolbe-mo tako, da dobimo malo koritce. Hrano (zrnje) pomešamo z razgretim govejim lojem in napolnimo les s to mešanico. Loj se strdi in prilepi zrnje na les. S hrano napolnjenimi kosi lesa gremo v sadonosnik in obesimo les na veje dreves tako, da je stran s hrano obrnjena navzdol. Vrabec, ki ne zna plezati, do hrane ne more. Pač pa lahko pridejo do hrane vse ptice, ki se hranijo z žuželkami, ker so jim za plezanje pri iskanju žuželk noge nalašč za to ustvarjene. Paziti pa moramo na nekaj. Ptice rabijo hrano posebno zjutraj, da se ogrejejo po mrzli noči. Zato tudi iščejo hrano čim se zdani in če je ne najdejo lahko od gladu poginejo. Koritca s hrano morajo torej biti že zgodaj zjutraj napolnjena, najbolje že zvečer, ker sicer lahko pticam več škodujemo kot koristimo. Navadili smo jih namreč na določeno mesto, kjer hrano najdejo in težko jim je premraženim živež iskati drugod, kjer jih odganjajo stalni obiskovalci teh mest, a moči nimajo za dolgo iskanje. Uspešno sredstvo proti krvavi uši. Imamo mnogo prav dobrih sredstev za uničevanje krvave uši, kot n. pr. tobačni ekstrakt, drevesne karbolineje, itd. Prav uspešno sredstvo je tudi navadni gorilni špirit. Rabimo ga nerazredčenega in drevju popolnoma nič ne škoduje. S čopičem ali gosjim peresom namažemo napadena mesta s špiritom. Uši imajo v svojo obrambo na hrbtu in zadnici belo, volni slično tva-rino iz voska podobne tvarine. Špirit raztopi vosek in tudi to zaščitno volno uši in dospe do nežne kožice zajedavcev. Občutljivo kožico uši špirit nagrize in vsled rane živalce poginejo. Enkratno temeljito premazani e napadenih mest navadno zadostuje, da se drevo očisti zajedavca. Vinogradništvo. Življenje v vinu. Ing. Ivo Zupanič, Ljubljana. Življenje v moštu se seveda nadaljuje v vinu. Ne bo odveč, če se najprej nekoliko zaustavimo pri vprašanju, ke-daj se spremeni mošt v vino? Tu bi pač bilo vsako razmotrivanje odveč, bi se lahko oglasil nekdo, ko pa vemo, da sv. Martin v noči od 10. na 11. novembra vsakega leta spremeni mošt v vino. Ker so s tem činom zvezana tudi pomembna praznovanja — martinovanje, Martinova gos <-S kar najbrž tudi še bolj suhoparna bodočnost ne bo odpravila, mora že biti nekaj na tem. O moštu radi govorimo, dokler je še prilično sladek in se še ni očistil. Ko pa je mošt popolnoma povrel in bodočnost ne bo odpravila, mora že imenujemo vino. Iz čisto kemičnega stališča gledanja na to stvar pa postane iz mošta vino, ko se je več kot polovica sladkorja mošta spremenila v alkohol in ogljikov dvokis. Lahko, da je to ravno okoli sv. Martina, lahko je to tudi pozneje, večinoma pa se pri nas mošt spremeni v vino mnogo poprej. Da-li je to prej ali pozneje, je odvisno samo od tega, kedaj je bilo grozdje potrgano, koliko je imel mošt sladkorja in pa od vrenja, da-li je to poteklo normalno ali ne, da-li je mošt gladko povrel, ali pa so v vrenju nastale kake motnje in je vrenje postalo bolj počasno, ali pa je celo prenehalo. V mladem vinu, pa tudi v dozore-vajočem in popolnoma zrelem vinu najdemo vse vrste živih bitij — mikroorganizmov — kakor smo jih srečali v moštu, vendar pa s to razliko, da postane množina teh mikrobov kot posledica umnega kletare-nja in naravnega razvoja vina čim dalje manjša. V moštu igrajo glavno vlogo vinske kvasnice, v vinu pa stopajo v ospredje bakterije le deloma s koristnim, večinoma pa le s škodljivim delovanjem. Zasledujmo razvoj življenja v vinu od časa, ko postane mošt vino. Po prejšnji točni razlagi na podlagi kemične spremembe nadpolovič-ne množine sladkorja mošta v alkohol in ogljikov dvokis, igrajo v drugi polovici vrenja mladega vina še vedno glavno vlogo vinske kvasnice vse do tedaj, dokler ni ves sladkor povret. Pri tem opažamo, da začne burno vrenje pojemati in postane čim dalje bolj počasno, dokler končno alkoholno vrenje ne preneha. Sladkor je v celoti prevrel v alkohol in ogljikov dvokis. Pri moštih z nizkimi in srednjimi odstotki sladkorja (nekako do 19%) je lahko vre- nje končano prav kmalu, že tudi v desetih dneh in še prej, ako je bila v kleti toplina prav ugodna in v moštih ni bilo snovi, ki bi vrenje ovirale (žveplani mošti). Tako hitro končano vrenje opažamo zlasti pri moštih iz prezgodnjih in ranih trgatev. Razumljivo je, da imajo tudi mošti v naših okoliščinah pri obstoječem trsnem izboru vedno le nizke odstotke sladkorja, ki seveda lahko hitro in popolnoma prevre. Pri moštih iz poznih trgatev in boljših sort z višjimi in visokimi odstotki sladkorja (nekako nad 20%) se vrenje ob Martinovem navadno še ne konča. Deloma je temu vzrok večja množina sladkorja, ki ga morajo prevreti vinske kvasnice, deloma pa tudi1 večja množina nastalega alkohola, ki je strup tudi za vinske kvasnice, četudi ga Same proizvajajo, in slabi njih delovanje, deloma pa je vzrok tudi dejstvo, da se je v tem poznem jesenskem času ohladila klet v taki meri, da tudi ta kletna temperatura zadržuje in ovira normalno vrenje. Mlado vino se vsled tega polagoma umiri in očisti. V mrzli zimski dobi skoraj popolnoma preneha vrenje pri takih mladih vinih in vina ostanejo sladka. Edino navedeni razlogi opravičujejo iz stališča pravilnega kletarstva, da je vino še sladko. Vsako drugo umetno poseganje v naravni razvoj vina bodisi z žveplanjem ali (ponovnim) filtriranjem mladega vina, s katerim se zamorijo ali vinu odvzamejo vinske kvasnice, je nepravilno. • Skoraj vsako leto lahko opažamo zlasti v bolj toplih kleteh pozimi v mladem vinu, ki je popolnoma po-vrelo, zopet nekak kemičen proces, ki nas živo spominja na vrenje, tako da radi uhajanja plinov niti ne smemo sode močno zadelati. Tokrat prvič nastopijo v življenju mladega vina vidno v ospredje bakterije, ki izvršijo v naravnem razvoju bolj kislih vin prav koristno delo. So to neke vrste bakterij, ki razkrajajo kislino vina. V vinu imamo v glavnem dve vrsti kislin in sicer ^vinsko kisline, ki daje vinu izrazit vinski značaj, in jabolčno kislino. Te bakterije se lotijo izključno le močno kisle jabolčne kisline, katere je v vinu, zlasti v zelo in bolj kislem vinu vedno mnogo več kakor vinske kisline. Ostro jabolčno kislino pretvarjajo te bakterije v milejšo mlečno kislino in ogljikov dvokis. Vsled tega razkrajanja se lahko zmanjša jabolčna kislina v najboljšem slučaju celo za polovico, kar pomeni pri kislih vinih zelo mnogo, ker se na ta način v občutni meri zmanjša celokupna kislina vina. V naših vinogradniških razmerah, kjer so podnebne prilike vzrok, da imajo naša vina navadno preveč, le redkokedaj in izjemoma malo ali celo premalo kisline, je to naravno ali biološko zmanjšanje kisline skoraj vsako leto izredne važnosti. Radi tega mora biti ta pojav v naravnem razvoju mladega vina vsakemu vinogradniku in kletarju znana stvar, da pri tem ukrene, kanje za vino najugodnejše. Najživalhnejše delujejo te bakterije pri višji temperaturi okrog 20"C, kar bi bilo seveda v vinski kleti pozimi težko izvedljivo, pa k sreči tudi ni potrebno. Te bakterije delujejo tudi pri nižji toplini, seveda pa počasneje. Včasih nastane to naravno ali biološko zmanjšanje kisline takoj po glavnem vrenju ter je že do prvega pretakanja končano, včasih pa tudi popolnoma izostane. Vidi se, da iimajo tudi bakterije in kemični procesi svoje muhe. Ker šluži tem koristnim1 bakterijam drožje kot hrana, je pravilno, da po končanem vrenju, ko se začne mlado vino čistiti in se zbira na dnu soda drožje, večkrat premešamo drožje z vinom, da pridejo bakterije čim bolj z vinom v dotiko, nadalje pa, da pustimo vino čim dalje časa na drožju, torej da pozno pretakamo, še-le v mesecu februarju ali marcu, da s tem nudimo bakterijam čim več časa za njih koristno delo. Tak- postopek in pozno pretakanje je na mestu le tedaj, če imamo opraviti z vinom, ki ima preveč kisline in ie drožje zdravo. Drožje je pa zanesljivo zdravo in dobro le pri vinih iz zdravega grozdja, oziroma ako so bili mošti iz gnilega grozdja očiščeni ali razsluznjeni. Pri vinih, ki imajo normalno množino kisline, je pa tako zmanjšanje kisline nezaželjeno. To se prepreči, da vino bolj zgodaj pretočimo, oziroma, da uničimo bakterije z močnim žveplanjem. V tem slučaju pride v poštev uporaba kalijevega metabi-sulfita (18 g na 3 hI). V nadaljnem razvoju vina se izvrše vidne spremembe v vinu v izgradbi okusa in duha brez sodelovanja mikroorganizmov, ako smo kletarili pravilno in dobro. Vse spremembe, ki se vršijo v vinu polagoma in neprestano, da se vino izgradi, izšola in počasi stara, so posledica umnega kletarenja, pri katerem, zlasti pri pretakanju, spravljamo vino z zrakom v dotiko. Pa tudi skozi c'oge soda pronica zrak do vina ter deluje s kisikom na vino, radi česar so naravne spremembe v razvoju vina skoraj izključno posledica oksi-dacijskih ali okisajočih kemičnih procesov. Mimogrede bodi omenjeno še tudi na tem mestu, da še vedno sodelujejo tudi vinske kvasnice pri razvoju vseh onih vin, ki še imajo neprevreli sladkor in začnejo vreti ponovno, pred vsem v toplejših poletnih mesecih, nadalje pa tudi bakterije, ki razkrajajo kislino, ako se to ni zgodilo že po končanem vrenju. Znano je dejstvo, da postanejo prvotno kisla in mnogokrat prekisla mlada vina sčasoma v teku razvoja milejša in prav užitna starina. Oboje je za vino koristno. Vsi ostali mikroorganizmi vina, razne bakterije in glivice, ki se nahajajo v vinu, so pa izključno škodljivi prebivalci v vinu. Svoje škodljivo delovanje začnejo le tedaj, če so za njih življenje, razmnoževanje in delovanje podani pogoji. Vsi so povzročitelji raznih vinskih bolezni. Vse bolezni so pa posledica bodisi nepravilnega kletarstva, mnogokrat nemarnega, prav zanikarnega kletarstva, bodisi posledica dejstva, da je vino po svoji naravi neugodno sestavljeno. V obeh slučajih je pa mogoče to škodljivo življenje v vinu že v kali zatreti ter preprečiti, da se vino ne pokvari. Na kratko si oglejmo življenje in delovanje mikroorganizmov v vinu, ki povzročajo glavne vinske bolezni, najprej one, ki jih ima na vesti nepravilno kletarstvo in nato bolezni, ki so posledica neugodnega sestava vina. Med prve spada najbolj znana in najbolj razširjena bolezen kan ali bersa. Popolnoma neupravičeno se tej bolezni ne pripisuje v praksi skoraj nikakšne škodljivosti. — Da vidimo pravo lice. — Ta bolezen se pojavlja izključno v nenapolnjenih sodih, oziroma v vinu, ki je že delj časa ali predolgo na pipi. Na površju vina se napravi belkasta mrenica, ki postaja čim dalje bolj debela. To kožico tvorijo kvasnice berse, ki se nahajajo v vsakem vinu. V nenapol- Ne pozabite obnoviti naročnino za, .Kmetovalca"! Prečitajte poziv v 11. številki in postopajte po teh navodilih! njenih sodih, kjer jim je potreben zrak na razpolago, pretvarjajo alkohol vina v ogljikov dvokis in vodo, razkrajajo pa tudi druge sestavine vina. Kanasta vina postanejo čim dalje bolj vodena, dobijo sčasoma tudi neprijeten duh in okus ter postanejo pred vsem šibka in srednje-močna vina. Vina, ki imajo več kakor 12% alkohola, ne postanejo kanasta, ker preprečuje alkohol razvoj in delovanje teh škodljivih kvasnic. S pravilnim kletarstvom se ta bolezen lahko prepreči, da sode redno zapolnjujemo, oz. da vino ni predolgo na pipi, da se vino potoči prej, predno se lahko razvije kan ali bersa. Zato se naj dado na pipo za potrošnjo vina sproti le manjši sodi. Nadomestiti zalivanje ali zapolnjevanje vina z žveplanjem praznega prostora nad vinom v sodu je iz kle-tarskega kakor tudi zdravstvenega stališča nepravilno. Druga bolezen nepravilnega kletarstva je cik ali cikanje vina. Kakor v prejšnjem slučaju se pojavi tudi ta bolezen v nezapolnjenih sodih zlasti v toplejših poletnih mesecih. Zrak in višja kletna toplina sta pogoj, da lahko ocetne bakterije pretvarjajo alkohol vina v ocetno kislino in vodo, da lahko vino cikne ali se skisa. Na površini vina se razmnožijo ocetne bakterije ter tvorijo tanko belkasto mrenico. Cikanju so podvržena vsa vina iz-vzemši ona, ki imajo visok odstotek alkohola. Težje ciknejo vina z nad 14% alkohola in vina, ki imajo mnogo kisline. Zaradi tega naša domača vina pri kolikortoliko pazljivem kletarstvu ne ciknejo zlahka, nasprotno pa južna vina, ki imajo splošno malo ali mnogokrat celo premalo kisline, lažje ciknejo. Posebno rada ciknejo rdeča in črna dalmatinska vina. Cikanje preprečimo najlažje s pravilnim kletarstvom v dobri in hladni vinski kleti. Red in snaga v kleti, redno zapolnjevanje vina ter uporaba dovolj dolgih pilk ali veh brez cunj in brez rogoze onemogočajo cikanje vina. Tretja in najhujša bolezen vina je pa zavrelka, bolezen, ki je, žal, tudi pri nas dobro znana povsod, kjer ni pravega kletarstva, oziroma primernih vinskih kleti. Lahko bi jo imenovali splošno tuberkulozo vina, ker se pri tej bolezni razkrajajo skoraj vse sestavine vina v smrdljive in zdravju škodljive snovi. Vino, ki se ga loteva zavrelka, postane najprej motno, ker se začnejo razmnoževati v veliki meri najrazličnejši škodljivi mikroorganizmi vi- na. Razkrajati se začne kislina, pri čemur uhaja ogljikov dvokis slično kakor pri vrenju mošta. V krajih, kjer je zavrelka doma, pravijo, da je začelo vino šumeti. Vino dobi neprijeten okusni duh, ki spominja na pokvarjeno kislo repo, vino postane plehko, cikasto, navadno počrni in je končno bolj podobno gnojnici kakor pa vinu in je seveda neužitno. Zavrelko povzročijo razne vrste škodljivih mikroorganizmov, ki v toplejšem letnem času v toplih, slabih in neprimernih kleteh v nepreto-čenih in nezapolnjenih sodih razkrajajo In uničujejo vino v celoti, pred vsem taka iz gnilega grozdja. Ti mikroorganizmi razkrajajo gladko vse najrazličnejše sestavine vina kakor kislino, alkohol, glicerin, čreslovino, barvilo, vinski kamen i. t. d., pa tudi drožje, na katerem se še vino nahaja. Najlaže se zavrelka prepreči, ako se izvrši trgatev snažno in pravilno, da se loči zdravo grozdje od gnilega, ki se predela posebej in na svoj način, da pride mošt v čiste, zdrave in neokužene vinske sode v snažni kleti, da mošt ne prevre pri previsoki temperaturi ter da se vino pravočasno pretoči od drožja in se gleda na to, da se vina redno zapolnjujejo, in da se pravilno uporablja žveplo v kletarstvu — skratka: urejeno kletarstvo ne pozna zavrelke. Radi neugodne sestave vina se pojavljata v glavnem le dve bolezni in sicer: vlečljivost vina in mlečni cik. Vlečljivost se največkrat pojavi pri mladih belih vinih, ki imajo malo alkohola, malo kisline in malo čre-slovine, ki pa še imajo ostanke ne-povrelega sladkorja, in ako so ostala dolgo na drožju. Vlečljivo vino je lahko čisto ali motno, je pa vedno gosto ali voljno kakor olje z neprijetnim okusom, vendar pa z neizpremenjenim vonjem. Povzročitelji te bolezni so mikroorganizmi, ki pretvarjajo v vinu ne-prevreli sladkor v sluz. Vlečljivost preprečimo, če skrbimo za to, da mlado vino pravočasno in popolnoma povre in da ga pravočasno pretočimo. Šibko vino, ki ima premalo kisline in čreslovine, pa zmešajmo z močnejšim, bolj kislim in bolj trpkim vinom. Vino z mlečnim cikom nas spominja po svojem okusu in duhu na kislo repo ali kislo zelje. Povzročitelji te bolezni so bakterije, ki v vinih, ki imajo malo kisline (portugalka) pretvarjajo ob dostopu zraka ali brez njega pred končanim vrenjem sladkor pred vsem v mlečno kislino, pa tudi v ocetno kislino. Lahko pa se pojavi ta bolezeni tudi po končanem vrenju. V tem primeru pretvarjajo iste bakterije glicerin, jabolčno kislino in druge snovi vina, ki so važni sestavni deli vina, v mlečno kislino in druge hlapljive kisline. Mlečnemu ciku se izognemo, če gledamo na to, da prevre pri normalni vrelni temperaturi ves sladkor o pravem času, in da vina, ki imajo malo kisline, zmešamo z bolj kislimi vini. Iz te kratke razprave je jasno razvidno, da poteka življenje v vinu v urejenem kletarstvu mnogo bolj mirno kakor pa v moštu. Mnogo večje Kmet. družba je dobila od ministrstva za kmetijstvo dovoljenje, da sme uvoziti iz Italije nekoliko tisoč cepljenk in cepičev ad sorte „Malvazija", cepljene na podlagi Kober 5BB. Trsnica, ki je lansko leto dobavila trsje, nudi razen Malvazije tudi cepljenke Barbere, t. j. ene črne vrste, ki se je g. Gombaču odlično obnesla, kakor tudi nekaj trt Czabskega bisera, cepljenega na Beri x Rip Kober 5BB. Cena cepljenkam bo fco. postaja Rakek okoli din 2.40, a cepičem din 1.20 za ko- Žfrlnoreja. Mnogi poskusi in izkustva so pokazala, da količina in kakovost mleka zavisi od količine in kakovosti krme, ki se daje molznim kravam. Opazili smo lahko v vsakdanjem življenju, da živali črpajo svoje rezerve iz telesa in postopoma hujšajo,' če ni v hrani hranilnih snovi v do-voljni količini. Količina mleka se zmanjšuje in ko se izčrpajo vse rezerve, izločevanje mleka popolnoma preneha. Za pravilno vzdrževanje organizma in za izločevanje mleka je torej predpogoj dobra hrana, ki mora imeti v dovoljni količini vse hranljive snovi. Te snovi organizem najprej izkorišča s prebavo in vsesava-njem za vzdrževanje samega sebe in šele v drugi vrsti za produkcijo mleka. Paziti pa moramo, da je ta hrana, ki jo dajemo v dovoljni količini, tudi raznovrstna in ne enostran- spremembe se izvršijo V mostu, ki je pred vsem samo sladek in po sortnem značaju, izvzemši le par izrazitih sort, le maloopredeljen, iz katerega pa nastane potom vrenja izrazita pijača vino —, ki ugaja pivcu predvsem po svojem vonju, cvetici ali buketu, pa tudi po svojem okusu, zlasti glede zdrave in dobre kisline, pa tudi glede alkohola. To pa velja samo za dobra vina, ki so v svojih sestavinah harmonična in uglajena kot posledica pravilne izbire trsnih sort po obstoječem trs-nem izboru in prevdarnega ter umnega kletarstva in vinogradnika, kateremu je izročeno življenje vina in ki stori in zna storiti vse, da poteka življenje vina normalno. mad. Točno se bo cena določila, ko nam bodo znani vsi stroški. Trsje bomo uvozili januarja ali februarja, kadar bodo pač vremenske prilike dovolile. Vabimo vinogradnike, ki se zanimajo za nakup Malvazije, da takoj prijavijo Kmet. družbi, koliko žele cepljenk ali cepičev nabaviti, točen naslov, torej pošto in žel. postajo. Po prijemu naročila borno interesente obvestili v koliko zamoremo njihovim željam ugoditi. Kmet. družba. ska. Enovrstna hrana, ki vsebuje samo eno vrsto hranljivih snovi, ne more pokriti potrebe organizma po ostalih hranljivih sestojinah. V hrani morajo biti beljakovine, ogljikovi hidrati (škrob, sladkor) in maščobe. Ogljikovi hidrati in maščobe nikoli ne morejo nadomestiti beljakovin. Odnos teh snovi v obroku mora biti v razmerju 1 :5—7 to je, na en del beljakovin mora vsebovati 5—7 delov ogljikovih hidratov in masti. Pri prehrani molznih krav moramo paziti, v kakšni obliki dajemo krmo. Izkoristi se naj čim bolj ekonomično in organizem se naj očuva prevelikega dela. Priporoča se grobo hrano (slamo, seno) razrezati, da organizem ne more trošiti energijo za drobljenje hrane in jo zato bolje izkorišča. Isto velja za zrnasto hrano. Če zrna zdrobimo, jih organizem najbolje izkoristi. Živina nikoli ne \ Opozorilo vinogradnikom. Krmljenje molznih krav. Ing. V. Bajec. Na apnenem zemljišču uspeva dobro tudi esparzeta. To je večletna rastlina (5—7 let), ki se goji kot mešanica z drugimi dobrimi travami, n. pr. pasjo travo, mačjim repom, angleško ljulko in dr. Mnogi so začeli gojiti zeleno koruzo, ki daje v jeseni dobro hrano za molzne krave. Ker pa vsebuje v glavnem ogljikove hidrate, a malo beljakovin, se mora tej hrani dodati še kakšna druga, krepka hrana, ki nadomesti manjkajoče beljakovine. Vse te sočne rastline, kamor moramo prišteti tudi dobre trave, delujejo jako povoljno na izločevanje mleka. Lesena vlakna, ki se nahajajo v njih, so še jako nežna in lahko prebavljiva. Radi tega se dobro izkoriščajo tudi one snovi, katere ta vlakna zapirajo (oklepajo), kot n. pr. beljakovine. V stari zeleni krmi, kot tudi v senu, se zmanjšuje prebava teh lesenih vlaken. Za zimsko krmljenje mlečnih krav služita skoraj izključno le seno in otava. Njihov učinek na kakovost mleka in masla je odličen, posebno, ako sta od dobrih, sladkih trav. Še boljše je za krmljenje molznih krav pozimi seno od detelje. Toda to seno mora imeti tudi lističe in ne samo stebla, na kar se mora paziti pri sušenju in spravljanju. Razen sena pridejo v poštev slame žitaric. Molznim kravam ni treba dajati preveč slame, ker jo ne izkoristijo dobro. Slama služi v prvi vrsti za napolnitev vam- pa in kot dodatek sveži krmi n. pr. pesi in to v obliki rezance. Boljša je slama jarih žitaric kot ozimine. Važen dodatek v zimski prehrani so pesa, korenje, koleraba, krompir i. dr. Te rastline posebno povoljno delujejo na delovnost mlečnih žlez. V zimski prehrani imajo isto vlogo kot zelena krma poleti. Vsebujejo poleg ostalih sestavin tudi vitamine, katerih je v suhi krmi zelo malo. Korenje ima posebno veliko vitamina A, ki pospešuje rast mladih živali in preprečuje razna obolenja. S hrano pridejo ti vitamini v mleko in samo tako mleko, ki vsebuje vitamine, je sposobno za prehrano telet in dojenčkov. Preveč pese pa se ne sme dajati, ker povzroči drisko in napihovanje in vpliva škodljivo tudi na mleko. Če rabimo mleko za dojenčke, ne smemo hraniti krav s peso. Krompir hranimo kuhan ali sirov, toda v zadnjem slučaju ne sme kliti, ker vsebuje potem neko snov (solanin), ki povzroča drisko, napihovanje in krave rade izvržejo. Škodljiv je seveda tudi gnil in zmrznjen krompir. Če se mleko rabi za izdelavo sirov, posebno Emendolskega, se krave ne smejo krmiti s krompirjem. Poleg te osnovne krme je dobro pokladati molznim kravam tudi krepko krmo: otrobe, pogače oljnatih rastlin i. t. d. Ker so pa ta krmila precej draga, jih mnogi ne morejo kupovati. Zato moramo pravilno krmiti vsaj s tem, kar doma pridelamo. Vpliv krme in višine produkcije mleka na količino vode, ki jo rabi molzna krava. Ing. Bajec Viktor. razdrobi vsa zrna, temveč požre mnogo celih zrn. Ker je zunanje tkivo zrn jako odporno in skoro nedostopno želodčnim sokovom, zato odhajajo neizkoriščena z izločenim blatom. Hrana za molzne krave mora biti prijetnega vonja in okusna. Suhi zimski hrani moramo dodati tudi sočne hrane (pesa, korenje, okisana krma ali silaža), ki naj vsaj nekoliko nadomesti zeleno hrano, kakršno so dobivale poleti. V vsaki sveži krmi se nahaja mnogo vitaminov, ki imajo velik vpliv na razvijanje in normalno funkcioniranje organov, med njimi tudi mlečnih žlez. Poleg teh hranljivih snovi igrajo veliko vlogo tudi podražujoče snovi, ki se nahajajo v različnih rastlinah in jako povoljno delujejo na mlečne žleze (kumina, janež). Tudi kuhinjska sol je dobro podražujoče sredstvo, posebno za izločevanje prebavnih sokov. Razen na koristne rastline moramo paziti tudi na škodljivce, ki nepo-voljno delujejo na izločevanje mleka. Na naših travnikih je dosti strupenih rastlin, ki so celo škodljive za zdravje živine. Kravam seveda ne smemo dajati pokvarjene ali plesnive hrane. Najbolj prirodno hrano dobijo krave na paši. Tu so krave izpostavljene blagodejnemu vplivu sončne svetlobe in čistega zraka, kar deluje povoljno na vse funkcije organizma, pa tudi na mlečne žleze. S pašo dosežemo največje in najboljše uspehe glede na količino mleka, kakor tudi glede njegovih sestavin. Na stalnih pašnikih se rastline vedno obnavljajo in so zato bogate na beljakovinah. Glavna vrednost hrane na paši je v tem, ker jo krave dobijo vedno svežo in nežno. Prebava teh rastlin je lažja in organizem jih bolj izkoristi kot pa starejše ali celo seno, ki vsebuje več težko prebavljivih vlaken. Mnogi kmetovalci nimajo stalnih pašnikov in so prisiljeni, da tudi poleti živino krmijo v hlevu. Pri tem načinu krmljenja je najvažnejša krma črna detelja, ki vsebuje jako mnogo beljakovin, posebno, dokler je še mlada. Črna detelja je odlična krma za molzne krave. V mladem stanju vsebuje toliko beljakovin, da je naravnost potrata, da bi krmili s samo deteljo. Zato jo zmešamo s slamo, napravimo rezanco in tako poklada-mo. Posebno pri prehodu od suhe na zeleno krmo je mešanje s slamo neobhodno. Tako obvarujemo živali driske in napihovanja, ki nastane, če se mnogo hrani z mlado deteljo. Jako priporočljiva je lucerna, ki se lahko večkrat kosi in tudi ob suši ne zataji, ter ne napihuje tako kot črna detelja. Vsi vemo, da vsako živo bitje rabi vodo, če hoče živeti. Voda je sestavni del vseh živalskih tkiv in sodeluje pri novi tvorbi mesa, krvi in kosti. — Voda služi kot prenosno sredstvo prebavljenih snovi in onih, ki se izločujejo iz telesa. Kravje mleko vsebuje velike količine vode in sicer okrog 88% od skupne količine. Iz tega lahko sklepamo, da krava, ki daje veliko mleka, rabi tudi več vode kot ona, ki daje malo ali kadar presuši. Da bi se ugotovilo, kako vpliva kakovost hrane in količina mleka na količino potrebne vode, sta naredila Atke-scn in Warren zanimiv poskus. Pri sedmih kravah Holsteinske pasme, so merili količino popite vode tekom štirih period po tri dni in to pri različnem krmljenju. V prvi in drugi periodi so bile krave v osušenem stanju. V prvi periodi so dobile samo suho krmo (seno in mešanico krepke krme), v drugi pa poleg suhe krme tudi sočno krmo (silažo, peso). V tretji in četrti periodi so krave molzle. Tretja perioda je bila tri tedne po telenju, torej v dobi visoke mlečnosti. Četrta perioda je bila 7—9 mesecev po telenju ali v dobi srednje mlečnosti. V obeh periodah so dobivale krave enako hrano kot v drugi periodi. Popito vodo so merili s posebnim merilcem, ki je avtomatično meril in zabeležil količino porabljene vode in čas, kdaj je krava pila. Ko so začeli dodajati k suhi krmi sočno krmo, je padla količina popite vode. Toda skupna količina vode, katero so krave sprejele, je bila pri- bližno enaka, ker se je zmanjšana količina vode nadomestila z vodo, ki so jo dobile s svežo krmo. Pri enakih pogojih so popile krave, ki so presušile, povprečno 73.5 funtov vode dnevno. Krave pri srednji laktaciji (30.2; funta mleka) so popile 109.7 funtov in krave pri visoki laktaciji (82.3 funta mleka) 191.4 funtov. Razmerje med popito vodo in količino mleka je bilo pri srednji laktaciji 3.6:1, pri visoki laktaciji 2.3 :1. Skupna količina vode, kolikor so jo popile in one, ki so jo dobile s hrano je znašala pri kravah, ki so presušile 102.6 funtov dnevno, pri srednji laktaciji 140.3 funtov in pri visoki laktaciji 231.4 funtov dnevno. Razmerje med skupno količino vode in mlekom je bilo pri srednji laktaciji 5.2 : 1, pri visoki laktaciji 2.8 : 1. Za krave, ki so presušile, je bilo razmerje med skupno količino sprejete vode in sprejete suhe snovi 3.6:1; za srednjo laktacijo je bilo razmerje 4.7:2, za visoko laktacijo 5.3:1. Ce se od skupne količine vode odšteje količina vode v mleku, je razmerje med ostalo količino vode in vodo suhe snovi za vse tri periode (ko pre-sušijo, v srednji in visoki laktaciji) skoraj isto, namreč 3.7 : 1. Kot izgleda, je pri relativno enakih klimatskih in prehranbenih pogojih potreba vode odvisna od količine vode, ki je potrebna za tvorbo mleka plus določene količine- vode, Perutninarstvo. Brezpogojno pa zahtevamo pri štajerki belo (rožnato) barvo nog in kože. Noge naj bodo srednje-visoke in popolnoma gladke. Jar-čice sploh ne pridejo v poštev za pleme, ampak le kokoši, ki so v drugem ali tretjem letu nesnosti. Vsekakor je potrebno vzeti posamezno kokoš v roke in jo otipati, ker nam gosto perje zakriva telesne pomanjkljivosti in morda celo napake. Kokoš se nam zdi „na oko" sicer dobro razvita, pa v resnici ni. Sele ko imamo v rokah zaporedoma več kokoši, moremo zaznamovati razlike telesnega ustroja vsake posamezne živali in ugotoviti, ali je kokoš dobro ali slabo razvita. Štajerka mora imeti srednjevelik in enostaven greben ži-vordeče barve ter srednjevelike, okrogle do ovalne, gladke in bele priuhke. Zdrava kokoš ima rdečka- ki je potrebna za vsako količino za-vžite suhe snovi. Količina uporabljene vode, računana na 100 funtov žive teže, se spreminja tekom period. Ce pa odštejemo količino vode, ki se nahaja v mleku, je ostala količina vode, računana na 100 funtov žive teže, ista (6.2 funta) in to vseeno, ali so krave presušile, ali so v laktaciji. Iz tega sklepamo, da so bile pokrmljene enake količine suhe snovi. Tudi čas, kdaj so pile največ vode, je bil v različnih periodah različen. Tekom 24 ur so krave pile: ko so presušile 3.4 krat podnevi, 1.1 krat ponoči. Pri srednji laktaciji 3.4 krat podnevi, 1.6 krat ponoči. Pri visoki laktaciji 5 krat podnevi, 3.4 krat ponoči. Ponoči se je torej popilo od skupne količine vode v 24 urah: 20 odstotkov, ko so presušile, 30% v srednji laktaciji, 39% v visoki laktaciji. Iz teh poskusov vidimo, da morajo dobiti krave, ko dajejo mleko, več vode kot tedaj, ko presušijo. Radi tega bi bilo najbolj povoljno, če bi lahko krave pile, kadar bi same hotele, in ne samo takrat, ko jih po svoji volji napajamo. Zato v vsak hlev, kjer je le mogoče, napeljimo vodovod in napravimo napajalnike, da bodo živali lahko pile po mili volji. Preveč se ne bodo napile, čeprav so samo krave! sto, živahno oko ter kratek, močen, belkast in na koncu malo ukrivljen kljun. Motno oko in bled greben so znaki bolne živali. Takšne kokoši niso za pleme, saj nikoli ne morejo imeti zdravih in krepkih potomcev. Jarčice, ki še niso prenesle, imajo priuhke rumenkaste, dobre nčsnice pa izdatno svetlejše in celo bele. Cim bolj se je kokoš iznesla, tem bolj se izgublja rumeni pigment v priuhkih. Iz tega je razvidno, da moremo dobro nesnico za silo določiti tudi po tem znaku. Pripominjam pa, da tu navedene posamezne smernice nikakor še niso odločilne za presojanje plemenske sposobnosti. Šele ko smo presodili vse pogoje in našli, da odgovarjajo zahtevam dobre nesnice, smemo določiti kokoš za pleme. Na koliko kokoši določimo enega petelina? Pri štajerki odberemo enega petelina za 12 kokoši, pri lahkih pasmah, n. pr. leghornkah in italijan-kah 15, pri težkih pasmah, n. pr. or-pingtonkah in wiandotkah pa 8. Ko smo odbrali plemensko rodbino in ji dodelili petelina, smemo že po 14 dneh računati, da so jajca oplojena. Z največjo skrbnostjo moramo zdaj plemensko družino pravilno krmiti. Napačno bi bilo zahtevati zimska jajca od kokoši, ki smo jih določili za pleme. V decembru in januarju morajo plemenke počivati, da jih ohranimo krepke in odporne za čas, ko bomo potrebovali valilna jajca. Zato jih tudi ne smemo krmiti z umetno krmo, n. pr. z ribjo ali mesno moko. Zimska jajca naj nam v tem času neso letošnje jarčice, plemen-kam pa privoščimo še nekoliko oddiha. Jarčicam smemo dodajati be-ljakovinasto hrano v obliki ribje in mesne moke do 15 gr na glavo in dan, plemenskim kokošim pa kvečjemu 7—8 g, ki jo pomešamo med jutranje žgance iz krompirja in otrobov. Iz tega je razvidno, da moramo krmiti plemenke ločeno od ostalih kokoši-nesnic. Na vsak način je boljše, da začasno preprečimo zgodnje nesenje plemenk. Par tednov prej, predno bomo rabili valilna jajca, pa zvišamo dodatek beljakovinaste krme na 15 g na glavo in dan. Iz jajc, ki nam jih znesejo krepke in spočite kokoši, smemo tudi pričakovati krepak naraščaj. Skozi vso zimo moramo dodajati kokošim, zlasti še plemenkam, zelenjavo, ki vsebuje mnogo važnih rudninskih snovi. Z zelenjavo krmimo kokoši redno vsak dan. Tudi še priporoča vsaj dvakrat na teden primešati v mehko krmo žlico ribjega olja, ki vsebuje potrebne vitamine in druge dragocene zdravilne snovi. Vsekakor je treba paziti v kurni-kih tudi na snago. Da si ohranimo plemensko rodbino zdravo, moramo kurnik vsaj enkrat na teden temelji to očistiti; blato z desk pa vsak dan sproti postrgati. Pazimo tudi, da ni v kurniku prepiha, ki živalim silno škodi. Proti nahodu in difteriji dajmo 2 krat na teden v napajalnik tableto „kinosola". Redno in skrbno očistimo krmilna koritca in napajalnike. Ker je stara in skisana krma za živali silno škodljiva, odstranimo vse ostanke hrane pravočasno. Morda se zde komu vse to malenkosti, a če hočemo imeti od naših kokoši krepke potomce, moramo zgodaj zanje skrbeti. Kokošje plemenske rodbine. Leopold Paljk. (Konec.) Kmetski pravnih. O zaščiti kmečke zemlje. (Prim. spomenico kongresa pravnikov, Novi Sad 1938.) Meščanska zakonodaja začetkom devetnajstega stoletja je popolnoma izenačila zemljo z vsakim drugim trgovskim blagom, ne imeneč se za dejstvo, da zemlja ni blago in se je ne da poljubno proizvajati in množiti kakor druge obrtne in industrijske proizvode, marveč da je sama produkcijsko sredstvo in temelj vsakega človeškega ustvarjanja. Tako je tudi zemlja zašla v kapitalistični gospodarski vrtinec, ki jo je začel drobiti in razkosavati, da' često ni več zmožna rediti svojega gospodarja in njegove družine. Čeprav je kmetijska statistika pri nas še zelo pomanjkljiva, vendar je ugotovljeno, da v večini naših pokrajin ne doseza površina ©ne kmetije onega povprečja, ki je potreben za preživljanje in obstoj kmečke družine in ki znaša vsaj 5 ha za petčlansko družino- Tako odpade na eno kmečko domačijo v Dalmaciji in Hercegovini po 1.72 ha, v Črni gori po 2.92 ha, v Vzhodni Srbiji po 3.44 ha, v Sloveniji po 3.53 ha, v Hrvatski in Slavoniji po 3.79 ha, v Bosni po 4.20 ha, v Južni Srbiji po 4.28 ha in le v Vojvodini in Severni Srbiji po 6.67 ha. Temu primeren je seveda tudi čisti dohodek iz takega kmetijskega obrata in je isti znašal v letu 1932. samo Din 484 na osebo. Res je, da bi naš kmet moral gospodariti bolj intenzivno in racionelno (smo-treno). Toda vsi nauki o naprednem gospodarjenju, o selekcioniranju živine in semen, vštevši komasacije (izložbe zemljišč), moderne gnojne jame in umetna gnojila ga ne bodo rešila gospodarskega propadanja, dokler mu ne bo tudi pravno zasigu-rana in zaščitena njegova rodna gruda v taki izmeri, da bo mogel na njej preživljati sebe in svojo družino. Vzroki, da je prišlo do takega drobljenja zemlje, so predvsem ne-prikladni zakoniti predpisi, posebno predpisi občega državljanskega zakonika glede delitve in dedovanja, ki so enaki za kmečko in za meščansko imovino. Kakor se n. pr. lahko deli denar, tako naši zakoni ne poznajo nobene omejitve glede delitve kmečkih zemljišč, niti glede dedovanja kmečkih posestev. Vendar je jasno, da je premajhno posestvo nesposobno za kmečki obrat, da je kmetija, razbita na nebroj majhnih parcel, nesposobna za smotreno in urejeno gospodarjenje, ker je obdelovanje predrago in zato nedonosno ne glede na neštete druge neprilike pri obdelovanju, kakor so n. pr. mejni spori, nezmožnost uporabe strojev itd. Kmetija postane pasivna in zaide v dolgove. Tega propadanja je treba rešiti naše male in srednje kmetije, kolikor jih je še mogoče rešiti, ker s tem rešavamo gospodarski problem malega in srednjega človeka, ki je postal pereč v vseh državah in pome-nja posebno v naši državi vprašanje obstoja malega in srednjega kmetovalca. Zato je ta problem tudi bitno gospodarsko in socialno vprašanje naše vasi. Letošnji kongres pravnikov, ki od vsega pooetka posveča posebno paž-njo baš gospodarsko-socialnim od-nošajem v naši državi, se je lotil tudi vprašanja: „katere zakonodajne mere je thogoče priporočati, da se obdrži nedeljivost kmečkega posestva." Pokazalo se je, da nikjer v državi nimamo primernih predpisov, ki bi obvarovali kmečko posestvo kot gospodarsko celoto pred razkosanjem. V Sloveniji, Dalmaciji iti Vojvodini je zemlja izključno v zasebni lastnini gospodarja, v nekaterih krajih gospodarja in gospodinje skupaj. Zanjo veljajo isti predpisi občega državljanskega zakonika glede delitve in dedovanja, kakor za drugo (meščansko) imovino. Pri nas v Sloveniji velja še star običaj, da izroča gospodar s posebno izročilno pogodbo med živimi svojemu najstarejšemu potomcu celotno posestvo, drugim pa izgovori primerne dedne odpravnine. Ta običaj je ohranil naše kmetije, da se niso preveč delile. Le v onem delu Koroške, ki je po vojni pripadel naši državi, je s posebnim zakonom urejeno dedno pravo za kmečka posestva, ki določa le enega dediča (očevinskega dediča) za prevzemnika domačije, drugim sodedičem pa daje odpravnine, po vrednosti kmetije, vendar tako, da zamore prevzemnik obstati na prevzetem posestvu. Na Hrvaškem ter v predvojni Srbiji in Črni gori je preprečila razkosavanje kmetij južno-slovanska hišna (rodbinska) zadruga. Najnovejša raziskavanja slovenske pravne zgodovine so sicer dognala, da je obstojala tudi pri nas Slovencih še v srednjem veku rodbinska zadruga, pa je s koncem srednjega veka iz- umrla pod pritiskom nemškega prava, ki določa za slučaj smrti gospodarja le enega, navadno najstarejšega dediča za prevzemnika domačije. Na Hrvaškem in v Srbiji pa so se ohranile rodbinske zadruge do današnjega dne in veljajo tam zanje posebni zakoni. Zemlja, živina in kmetijsko orodje je last zadruge, po-edini njeni člani morejo imeti v svoji zasebni lastnini le stvari za osebno rabo. Po načelu: „Kdor je pri delu, ta je tudi pri jelu" skrbi zadruga za vse potrebe svojih članov, ki pa izgubijo svoje pravice in dobijo le določene odpravnine, čim zapustijo zadrugo. To je povsem zdravo in pravilno kmečkopravno načelo, kajti v kmetijskem gospodarstvu sodelujejo in doprinašajo k uspehu vsi, cd gospodarja in gospodinje do malega pastirja in pestunje. Pa tudi v hrvatske in srbske hišne zadruge že sili kmetu pogubni individualistični duh, tako da zadruge tudi tam že hirajo in se zemlja vedno bolj razkosava. V Bosni in Hercegovini ter v Južni Srbiji je bila zemlja še do prevrata v čisto fevdalnih vezeh (pod kmetstvom in begluštvom), ki pa so obvarovale posestva pred razkosanjem, ker je imela pravico do uživanja kmetske zemlje le kmečka družina kot taka. Po ukinitvi teh fevdalnih vezi leta 1922. so zemljišča pripadla kmečkim družinam v kolektivno (skupno) last, ki pa se je kasneje leta 1928. zopet spremenila z majhnimi izjemami v last posameznega gospodarja, tako da so tudi tu sedaj odprta vrata razkosavanju zemlje. Pravniški kongres se je po izčrpni obravnavi vseh poročil v svoji sklepni resoluciji soglasno izrekel za to, da se čimpreje donese posebni kmetijski zakonik s posebnimi predpisi za kmečka posestva in za so-cialno-gospcdarske odnošaje našega kmeta ter da se pri tej ureditvi kmečkega imovinskega prava vzame za osnovo južnoslovansko pravo o kmečki rodbinski imovini, pri čemer pa se naj vpoštevajo prilike in napade v posameznih pokrajinah. Naši člani. f Franc Gombač. Zadnji njegov članek smo priobčili v „Kmetovalcu" v septemberski številki, a zadnje pismo nam je pisal 13. novembra v vedni skrbi za napredek svoje stroke, ki ji je posvetil vse svoje življenje. Dne 20. novembra pa je zatisnil svoje trudne oči na svojem domu v Barkovljah pri Trstu, kamor je šel iskat zdravja ... Upokojeni višji kletarski nadzornik g. Franc Gombač se je rodil v ugledni slovenski družini. Strokovno izobrazbo si je pridobil na višji vinarski šoli v Klosterneuburgu in na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju. Po praksi na raznih gospodarskih podjetjih je vstopil leta 1893 v službo kranjskega deželnega odbora in je upravljal službo potovalnega učitelja za vinarstvo. Pozneje je bil imenovan za državnega vinarskega, oziroma kletarskega nadzornika za Kranjsko, končno pa za celo dravsko banovino. Vpokojen je bil leta 1933 po 40 letih zveste službe. Pokojnika je poznala cela naša banovina, posebno pa bivša Kranjska, kot priznanega vinarskega in sadjarskega strokovnjaka. Svojo službo ni opravljal birokratsko, temveč je z živo besedo na predavanjih in kur-zih vsakemu rad svetoval in ga učil. Posebno sta mu prirastla na srce Dolenjska in Bela Krajina, ki mu dolgujeta za obnovo vinogradov po trtni uši največ zahvale. Skoro ni bilo kletarske ali sadjarske razstave, katero ne bi on organiziral ali pa pri njej vsaj sodeloval. Njegovo pisateljsko pero je bilo cenjeno, saj je prispeval k naši strokovni literaturi nekoliko prav izvrstnih knjig; omenimo le knjigo „Novo vinogradništvo in umno kletarstvo", in nebroj strokovnih člankov v strokovnih in dnevnih časopisih iz raznih panog kmetijstva. Pri »Kmetovalcu" je začel sodelovati leta 1894. in je pisal članke do zadnjega, dokler mu je zdravje dopuščalo. Pri »Kmetijski družbi" je bil član glavnega odbora od leta 1907. do 1917. Vodil je tudi več let njeno poskusno vinsko klet. Za ves ta trud mu Kmetijska družba dolguje zahva- lo in priznanje. Slovenski sadjarji in vinogradniki pa bodo ohranili svojemu izvrstnemu učitelju in svetovalcu trajen svetel spomin. Driištrena vesti. Vabilo k letnim občnim zborom podružnic Kmetijske družbe v Ljubljani, r. z. z o. z. Dne 26. decembra 1938: Podružnice: Št. Janž na Dr. polju ob 8. uri pri načelniku; Sevnica pri Trebnjem ob 14. uri pri Novak Antonu, Kačje selo 14. Dne 1. januarja 1939: Krška Vas ob 14. uri pri Ajstvu. Tržno poročilo. Pšenica: Cena je v zadnjem času nekoliko bolj čvrsta, kakor na inozemskih, tako tudi na domačih trgih. Domača cena je seveda močno iznad svetovne, saj znaša izvozni paritet v Liverpulu le 67 din. Cene na domačem trgu znašajo dim 150—156 za 100 kg fco nakladalna postaja. Koruza: Tudi pri koruzi rastejo cene na celem svetu. Pri nas povečava ceno precejšnje povpraševanje iz Srbije, ki je imela slabo letino in pa iz pasivnih krajev, za katere so se izdala dovoljenja za brezplačen prevoz. Nekaj sušene koruze se tudi izvaža. Do večjih zaključkov pa ni prišlo, ker so dovozi prav slabi. Za koruzo ne plačujemo dosti večjo ceno kot v inozemstvu, saj znaša izvozni paritet v Rotterdarnu din 93.30. Za sušeno koruzo se zahteva din 110, a za času primerno 95—96 din "paritet Indjija. Cene ostalih žitaric so: oz. ječmen 147 do 150, jari ječmen din 183, oves 155 do 157.50 din fco nakladalna postaja. Moka Ogg stane din 240—245 za pekarsko in din 235—240 za navadno kakovost. Otrobi: bački dim 97—98, sremski din 93—95. Fižol: beli din 287—290, barvasti 180, rihničan din 190—205, koks 260—270. Kot se vidi je cena fižolu nazadovala, ker je prišel na trg poljski fižol, ki vedno pokvari prvotno ugodnejšo ceno v početku jeseni. Na memškem trgu pa kvari ceino prekomor-ski fižol, ki se prodaja po neverjetno nizkih cenah. Krompir: Cena je postala v zadnjem času nekaj bolj čvrsta. Vendar še ni nastopil pravi izvoz iz dravske banovine, ker so dovozi iz Slavonije zelo veliki vsled lepega vremena. Zato se trgovci ne upajo plačati boljših cen, niti napolniti skladišča. Značilno je, da o enotnosti cen v naši banovini ni mogoče govoriti. Kakor vedno, so cene na Gorenjskem najvišje, a najnižje na Dolenjskem in Dravskem polju. Plačuje se beli krompir, oneida in kresnik, po din 65—67, pozni roza din 60—65, rani roza po din 75—80. Seveda se imenujejo tudi višje cene, toda to so izjeme, ki za trgovino na veliko ne pridejo v poštev. Jabolka: Glavna izvozna sezona je pri kraju. Nemci ne kupujejo več, ker so izčrpali uvozna dovoljenja. Verjetno je, da se bo po novem letu še nekaj izvozilo. V splošnem pa ni več dosti razpoložljivega blaga. Značilno za naše sadjarje in trgovce je, da so, čim so zvedeli za zastoj v izvozu v Nemčiji, takoj pritisnili s svojimi zalogami na domače trge. Seveda so morali v cenah popustiti, tako da se sedaj plačuje za blago, ki bi ga lahko prodali po din 2.80—3.25 za kg, samo nekaj čez 2 din. Tako bo marsikateri radi pogrešne špekulacije imel zgufoo. Druga značilnost v letošnji sadni trgovini je izbirčnost domačih kupcev. Nemci so letos radi slabe letine prevzeli brez prerekanja vsako blago, če je le povprečno odgovarjalo. Nasprotno pa kupci iz južnih krajev niso več zadovoljni s takšno kakovostjo, čeprav so jo še pred leti prav radi prevzemali. Naši sadjarji bodo pač v bodoče morali upoštevati, da ne zahteva le inozemski trg odbrano sadje, temveč tudi domači. Temu primerno bodo morali posvetiti še večjo pažnjo oibrambi sadja pred raznimi škodljivci in boleznimi, kakor tudi spravljanju sadja. Živina: S priključitvijo Avstrije k Nemčiji bo nastopila po novem letu enotna urejenost izvoza, v kolikor že ni postopoma do sedaj urejena. S tem bo izvoz precej otežkočen, ker izvoznik bo vsled deviznih predpisov moral čakati delj časa na plačilo. Izvoznik tudi ne bo več direktno prodajal živino nemškim kupcem, temveč našemu državnemu Zavodu za izvoz živine, ki živino plačuje po naprej določenih cenah. Prevzem in klasifikacijo živine pa vrši mešana komisija na Dunaju, ki pa se mora vedno ukloniti mnenju nemškega strokovnjaka. Po pogodbi, ki jo je zavod napravil z nemško Tierreichsstelle, morajo imeti voli 60 odstotkov izkoriščenja pri klanju, ako se naj smatrajo kot prvovrstni. Sicer se klasificirajo kot drugo in tretje vrstni in plačujejo po znatno nižjih cenah. Tako visoko izkoriščanje pri klanju je pri naši živini težko doseči. Radi tega so imeli izvozniki pri vsakem vagonu izgubo in posledica tega ie, da že od sredine novembra naša država skoro nič več ne izvaža goveje živine. Vprašanje klasifikacije pri prevzemu se 'bo moralo inekako urediti, sicer too naš izvoz še bolj padel kakor je že napram prejšnjim letom. Po obvestilu Zavoda je pričakovati spomladi večjega izvoza v Italijo in obrobne države sredozemskega morja. Ni pa še znano, kakšni bodo prevzemni in plačilni pogoji. Književnost. Poročilo o kmetijski anketi. Kr. banska uprava je izdala pod naslovom „Za zboljšanje življenjskih pogojev našega kmetijstva" delno poročilo o kmetijski anketi, ki se je vršila letos od 30. maja do 3. junija. Knjiga, ki je do sedaj izšla, predstavlja I. del celotnega poročila, ki bo obsegalo več knjig in vsebuje poleg predgovora, sporeda kmet. ankete, otvoritvenega govora g. bana in uvodnega referata „Naše kmetijstvo in svetovno gospodarstvo" še 9 raznih referatov, ki so bili podani v agrar-no-političnem odseku ankete. Priobčene so tudi glavne misli, ki so jih izrekli v debati ■< razni govorniki, tako da čitalec dobi jasno sliko o poteku ankete. Nemogoče nam je o vsakem referatu poročati, ker bi morali ponoviti mnoge statistične in historične podatke, ki jih vsak referat vsebuje in brez katerih referirano izgubi na svoji razumljivosti. V splošnem bi bilo (pripomniti, da so referati dokaj izčrpni, ter je v njih zbrano v organsko celoto precej tega, kar je bilo do sedaj nepregledno razmetanega v naši dosti pičli gospodarski literaturi. Mnoge ugotovitve pa predstavljajo za naše gledanje na problem kmetijstva v dravski banovini novino, kar bo prišlo v dobro ne samo teoretikom, temveč tudi praktikom, kmetom in onim, ki upravljajo ali sodelujejo pri pospeševanju kmetijstva ali vodstva kmet. prosvetnih in gospodarskih ustanov. Po prečitanju knjige čitalec dobi vtis, da čaka naše kmetijstvo še dosti nerešenih problemov. Konstatirati namreč mora, da pospeševanje kmetijske tehnike ne bo rodilo pričakovane uspehe, ako ne rešimo tudi vprašanje vnovčevanja produktov in cenene nabave sredstev za proizvodnjo, kakor tudi razna socialna in stanovska vprašanja. Iz glavnih referatov o tem spoznamo: 1.) da se posebno slovensko kmetijstvo ni še prilagodilo novemu položaju v nacionalni državi, ter je še več ali manj orijen-tirano po potrebah trgov, ki so postali z Uedinjenjem za rias težko dostopni; 2.) da se bo doseglo v naši državi primerno ravnotežje v kmet. produkciji šele takrat, kadar bomo večino kmetijskih pro- ■ duktov v državi konzumirali ali predelali; 3.) da je bil mednarodni položaj v svetovni trgovini tak, da je bilo šele po svetovni gospodarski krizi mogoče priboriti tudi naši kmetijski proizvodnji kolikor toliko stalen dostop na svetovni trg in to večinoma le za proizvode, ki jih naša banovina ne prideluje za izvoz; 4.) da je naše kmetijstvo z raznimi davki in dajatvami neprimerno bolj obremenjeno kot v drugih banovinah in da bo ravno pri nas prej kot drugod potreibna zakonska zaščita zemlje, da se zajezi škodljivo razkosavanje zemljišč, ki onemogoča vsako racionalno .proizvodnjo tipiziranih produktov. Ravno tako so za našega kmeta nujna zavarovanje zoper točo, zavarovanje živali in starostno zavarovanje, ker vsaka taka nesreča povzroča škodljivo nestalnost v produkciji in pospešuje emigracijo vasi; 5.) edino svetlo točko v problemih, ki jih referati te knjige obravnavajo, predstavlja naše zadružništvo. Ono namreč ima zdrave in ustaljene temelje, na katerih je mogoča dokončna zgraditev mogočne stavbe, četudi se ima momentano še boriti z mnogimi tež-kočami. Končno bi še pripomnili, da debata, v kolikor je v poročilu omenjena, ni bila na višku, ker večina govornikov ni probleme v celoti doumela, temveč se je spuščala v posameznosti, ki so za rešitev celotnega vprašanja postranskega značaja. To konsta-tiramo radi 'tega, ker hočemo povdariti, kako je potrebno; da se naši kmetovalci in intelektualci čim bolj s temi vprašanji ba-vijo in kako nam je potrebno ravno to tiskano poročilo o anketi. Citati in prouča-vati bi ga moral vsak, ki se s kmetijstvom ukvarja praktično ali teoretično, ker če to opusti, o problemih našega kmetijstva ni poučen in ni upravičen o njih razpravljati. Poročilo, ki obsega 180 strani navadnega formata, je dobiti pri knjigotržcih za ceno din 20. Kmet. šolski vestnih. Banovinska kmetijska šola v Rakičanu. Ob 10 letnici delovanja tega za Prek-murje prepotrebnega in važnega zavoda, je izdala uprava šole v obliki male knjižice svoje prvo „Izvestje", ki ga je priredil ravnatelj ing. Franc Mikuž. V izvestju sta pregledno in podrobno podana zgodovina in razvoj zavoda od ustanovitve do danes, ureditev šolske kmetije, gradnja gosp. poslopij in šole. Izčrpni in zanimivi statistični ter analitični podatki pouče čitatelja o zemlji in podnebju, možnostih uspešnega poljedelstva, travništva. živinoreje in sadjarstva, kot tudi o delu, ki je do sedaj izvršeno. Določila o ureditvi šole nas pouče o namenu zavoda, učnem načrtu in tvarini, sprejemnih pogojih, učni dobi i. t. d. V zaključnih mislih izvaja prireditelj „Iz-vestja": „Cas, odkar je bila šola ustanovljena pa vse do zdaj, ko jo otvorimo, ni bil rožnat. Doba svetovne gospodarske krize je zavirala realizacijo te prepotrebne strokovno kulturne ustanove. Pa tudi v desetletju težkega razvoja je šola vršila svojo nalogo in je rodu ob Muri, ki svojo zemljo neizrečno ljubi, pomagala v boju z njo za boljši kos vsakdanjega kruha. Šola hoče po načrtu, ki je objavljen v pričujočem izvestju, tudi v bodoče pripomoči marljivemu ljudstvu v slovenskem Pomurju, da se bo lažje preživljalo na svoji ljubljeni grudi in mu je ne bo treba zapuščati vsako leto s težkim srcem in solzami v tolikem številu kot doslej. Vedoželjno ljudstvo, ki je takoj, ko se je priključilo svoji svobodni domovini, začutilo potrebo po strokovni kmetijski izobrazbi, ni šole. katero letos otvorimo, le potrebno, marveč v polni meri tudi vredno." Mlekarska in sirarska zadruga logaška. Glasilo Zveze mlekarskih zadrug v Ljubljani, ,,Slovenski mlekarski list", posveča svojo št. 11. jubileju „Mlekarske in sirar-ske zadruge logaške", ki slavi letos ^letnico svojega obstoja. V uvodu piše omenjeni list: „Zgodovina te zadruge ja zanimiva ?a vsakega, ki se zanima za mlekarstvo. Iz nje nam kot i? zrcala odsevajo vsi dogodki, ki so z razvojem našega mlekarstva v zvezi: ustanovitev mlekarske šole, zveze kranjskih mlekarn, mlekarske zveze, cele vrste sosednih mlekarskih zadrug i. t. d. Iz nje vidimo, kako tesno je bila zadruga povezana z usodo naših kmečkih ljudi: kako lepo se je razvijala v časih miru in blaginje,. kako je v času vojne in zasedbe trpela in razpadla, kako sedaj z večjim zaupanjem gleda v bodočnost. Zgodovina tudi zgovorno kaže, kako je bilo potom resnične zadružne discipline mogoče zadrugo tako visoko vzdigniti in potom nje nuditi tolike gospodarske koristi. To je nauk, ki tudi za današnji čas in razmere v celoti velja." Uvod konča z vzklikom: »Prednikom v zahvalo, nam v vzpodbudo!" Opozarjajoč naše čitatelje na ta pomembni jubilej, častitamo slavljenki na doseženih uspehih v prepričanju, da bo tudi v bodoče ostala v svojem okolišu centralni zavod živinoreje v vse večjo blaginjo zadružnikov. Oglasi v „Kmetovalcu" imajo uspeh! 1/» strani '/i. „ lkt „ Inserati se računajo po naslednjih cenah i Din 50 + Din 3 — ogl. takse „ 100 + „ 7-50 „ „ 150 + „ 7-50 „ Va strani = Din 200 + Din 16 — ogl. takse 1Ia „ = „ 400 + .. 30— .. 1/J 800 + 30-- Priloge listu se računajo za vsakih 1000 komadov 100 Din. 1 cela stran = Din 1600'— + Din 60 -ogl. takse (26 X 20 cm = 520 cm). Mala naznanila. Le proti predplačilu, vsaka beseda 50 par, najmanj 10 Din in 3 Din osi. taksa. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 12. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. 2.500 — din rabite, da zaslužite 1000 din mesečno doma. Delo lahko opravlja vsaka oseba. Pišite: ,,Anos" Maribor, Orožnova 6. 57 Vinske sode vseh velikosti, kadi in gnojnične sode (lajte) prebarvane s karbolinom z razpršilriikom, izdeluje po najnižjih cenah Jože Cižman, Tacen 74, pošta Št. Vid nad Liubllano. 13 Vinsko trsje nad 20 sort trsnega izbora. Korenjake za cepljenje na zeleno. — Sadno drevje priporočenih sort. — Nad vse lepe sadne divjake za- napravo drevesnice. — Nizke vrtnice v 80 barvah. — Vse to dobite po konkurenčno -nizkih cenah pri trsnici in^drevesnici Ceh, Sv. Boliank v Slov. gor., Ptuj. Ceniki zastonj. 62 Zmleti deteljni odpadki vsebujejo 37% beljakovin in tolšče ter so lanenim tropinam enakovredno močno krmilo. 100'kg Din 90.— pri Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska 5. 78 Brinje in fige za žganjekuho dobite najceneje pri tvrdki Ivan Jelačln, Ljubljana, Emonska c. 8. 83 VELIKA BLASNIKOVA PRATIKA |e izšla 1939 Vinogradniki pozor! Nudim prvovrstne cepljene trte ,,Trsnega izbora" na vseh amerikanskih podlagah po nizki ceni. Jože Bra-tuša, trsničar, Ljutomer. — Cenik zastonj! 74 Sadno drevje in vinske trte! Jablane, hruške, breskve, marelice in vinske trte, enoletne in dvoletne nudi: Drevesnica Ferle Janko, Svibno, pošta: Radeče pri Zidanem mostu. 73 Seme in sadike vsakovrstnega drevja (tudi divjake .in materijal za žive meje) dobite pri firmi „Šuma", Zagreb, Boško-vlčeva 33. Zahtevajte cenike. 70 Brinje, fige in slive nudi Sever & Komp., Llubljana, Gosposvetska cesti 5. 79 Šivalne stroje prvovrstnih znamk, ki šivajo naprej in nazaj, štikajo, Stopajo. kupite najceneje pri nas. Rabljeni stroji vedno na zalogi. Nova trgovina, Ljubljana, Tyrševa c. 36. 45 Cepljene trte V veliki množini različnih vrst na običajnih podlagah, krasno razvitih, nudi I. Trsničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju. — Pišite po cenik! 76 Poceni naprodaj več šivalnih strojev Singer, Pfaff in raznih drugih z 20 letno garancijo. Kolesa, otroški vozički, radio aparati in mnogo vsakovrstnih drugih predmetov, ki odgovarjajo popolnoma, a so zato več ko polovico cenejši, edino pri »Promet" nasproti Križanske cerkve v Ljubljani. sJiAcz in ftodfiis žu/tsit&a. Kneippa jo-rudtia. ta. Kneipp ova sladna kava Oskrbnik, absolvent kmetijske šole, samski, verziran v vseh panogah kmetijskega gospodarstva išče službo. Dopise na upravo ,,Kmetovalca" pod ,.Stalno mesto" št. 68. Majer, poročen, brez otrok, dobi takoj mesto. Opravilo, hranjenje in oskrbovanje prašičev, ■ žena kot pomoč v kuhinji. Ponudbe na upravo velepopestva Ed. Suppanz v Pristavi. . 84 Zahtevajte pri Vašem trgovcu „Naš čaj"! Mešanica domačih čajnih rastlin! Najboljši nadomestek za inozemske čaje! Po odobrenju Ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja v Beogradu z dne 11. maja 1935 1. S. br. 14.004 Na prodaj pri: r. z. z o. z« ¥ Ljubljani S | Le tisti ima v sadjarstvu lep vir čistega dohodka, ki skrbno zatira škodljivce B ■ in neguje drevje ter si na ta način zagotovi zdravo in lepo sadje. Preiskave znanstvenikov in dolgoletne izkušnje praktikov izpričujejo, da je ARBORIN odlično sredstvo za jesensko in zimsko zatiranje sadnih škodljivcev. Arborin je zakonito zaščiten pri Upravi industrijske svojine Beograd; isprava žiga br. 3165. »CHEMOTECHNA" družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg IO Tvrdka priporoča razna razkuževaina sredstva za dom in hlev, cepilno smolo, mazavo milo in slično. Arborin in cepilna smola v zalogi tudi pri Kmetijski družbi in njenih skladiščih. USTA LETA NOV. 1828 3» Blasnika nasi. Univerzitetna tiskarna LITOGRAFIJA, OFFSETTISK, KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VREČICE ZA SEMENA Ljubljana, Breg 10-12 Najstarejši grafični zavod Jugoslavije izvršuje vse tiskovine solidno in poceni » S L AVI J A ff jugoslovanska zavarovalna banka d. d. v Ljubljani Zavarovanja: požar, vlom, šipe, nesreče na potovanju, zakonita odgovornost, transport, razna zavarovanja automobilov, na življenje, posmrtnine itd., prevzame po ugodnih pogojih. Centrala v LJubljani Gosposka ulica 12. Telefon S1>16 In 12-76. Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno MASTIN ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. — Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MASTINA" so brezštevilna zahvalna pisma Cena: 5 skal 46 Din, 10 škat. 80 Din Lekarna TRNKOCZY LJUBLJANA, Mestni trg 4 (Zraven Rotovla) Laneno olje, firnež, barve, lake, kit, lan, tropine ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju MEDIC ZANKL tovarna olja, lakov in barv družba z o. z., lastnik FRAN JO MEDIČ Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah Za zimsko zatiranje drevesnih škodljivcev in bolezni uporabljajte: Avenarius - DENDRIN v 8 do 10%ni raztopini Avenarius - NEO - DENDRIN v 4 do 5°/0ni raztopini NEO - DENDRIN ima dvojno jakost kakor DENDRIN Avenarius - MIXDRIN v 6 do 7°/0ni raztopini MIXDRIN se za škropljenje lahko zmeša z 2°/0no bordoško brozgo. S tem se prihrani eno spomladansko škropljenje s samo bordoško brozgo. Žvepleno - apneno brozgo »HRASTNIK" 22°Be P R O I Z V A J A: Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d., Hrastnik, oddelek za proizvodnjo sredstev za zaščito rastlin. Najboljše sredstvo za varovanje sadnega drevja pred boleznijo in poškodbami LOHSOL karbolinej varuje Vaše sadno drevje pred poškodbami in boleznijo. Dobi se pri: Kmetijski družbi r. z. z o. z. v Ljubljani ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN CENIKE. Prvo domače podjetje za izdelavo poljedelskih strojev: n. KREMZAR Strojno podjetja ^ tf||| ^ LJUBLJA1(0 Ustanovljeno 1.1909 „,..*, • v " t jB'M"rakticni ženski .čevlji na vezavo IpJf^^L^ČPisMkl&if^^ ,z riavega ali črnega boksa z us- ^^Cj^^^^voeio-RT njenim podplatom in usnjeno peto. Visoke otroške domače copate iz- ^^^ delane iz volnenega dubla s toplim / Aa suknenim medpotplatom, usnjenim f UQ | / /jffifflj&m podplatom in usnjeno nizko peto. V "ti / ■/gSaSjEf' Moške galoše potrebne vsakemu gospodu, ako hoče varovati dom pred snegom in blatom, svoje noge pa pred mrezom in vlago. Pojačane so v pregibu pa tudi podplat je pojačen. Elegantni čevlji iz laka, z visoko peto, okrašene z okusno šnalo. Za zvečer, društev in zabavo. Poglejte si elegantne čevlje za uradnika, trgovca in obrtnika, izdelane iz boksa in neraztržljivim podplatom. Prodajemo jih v črni in rjavi barvi xa prav tako zniženo ceno po Din79'- Praktični otroški čevlji za sneg, od črne lakirane gume, z toplo fla-nelsko postavo. Zapenjajo se z zaponko. ^'Sbi mgm^Sr 4055-64609 Lahki £ pa vendar topli čevl/i iz črnega sukna, okrašeni z krimer-jem in lakasto kapico. Zapenjajo se z zaponko. .. . ^ ^ 78155-657 Ženske galoše s široko peto, v katero dobro sede vsak 4 čevelj. Podaljšan okrasni jezik varuje nogavice pred dežjem in blatom. Izhaja 15. v mesecu. — Cena listu 25 Din, za inozemstvo 35 Din letno. — Posamezna številka 2'50 Din. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Novi trg štev. 3. — Za uredništvo odgovarja: Ing. Ferlinc Bogdan. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. — Tisk J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. — Odgovoren L. Mikuš.