&bb'f A 60 1 OOčIUU OSREDNJA KNJIŽNICA PRhviuKSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p___________ono i* Abb. postale I gruppo vjCUa IlT Leto XXXV. Št. 40 (10.259) TRST, sobota, 17. februarja 1979 PRIMORSKI DNEVNIK le začel izhajati v Trstu 13, maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v uskami »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši od 18 septembra 1944 do 1. maja 1845 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi V PRIČAKOVANJU TORKOVIH SKLEPOV VODSTVA PSI Andreotti bo kljub vsemu nadaljeval po svoji poti Razburjenje socialistov po Berlinguerjevih predlogih o laičnem predsedniku vlade - Craxi previden - PSDI in PRI podpirata Andreottijev predlog o vladi «na pol» med KD in strokovnjaki laičnega izvora , RIM — Srečanje med Andreotti-lem in Berlinguerjem, prejšnjega dne, odpira vsekakor novo obdobje Razpleta vladne krize. Zdelo se je ie. da Andreottiju ne preostaja dru-gega kot to, da se povzne na Kvi-dnal in vrne Pertiniju zaupani mandat- Poznejši razvoj pa je pokazal, "a ne bo tako. Vsaj za sedaj ne. Andreotti se je včeraj sestal z republikanci in socialdemokrati, obe-nern pa pazljivo prisluhnil glaso-Vor*i, ki prihajajo iz socialističnih Zaključek tega «dne premisle-je, da bo poverjeni predsednik v*ade nadaljeval pogajanja še do srede prihodnjega tedna in počakal aa uradna stališča PSDI, PSI in KD. Kajti samo jasne opredelitve teh strank bodo Andreottiju kažipot za uadaljnje delo ali pa za priznanje, da ga je kriza porazila dokončno in ua mu preostaja samo umik. Andreotti je ta svoj sklep sporo-Predsedniku republike, Pertini pa *a je samo povabil, naj pohiti. tlopoidne se je torej Andreotti šepal s socialdemokrati, ki so ga urezpogojno podprli. Tajnik Longo namreč dejal, da se popolnoma strinja z Andreottijevim predlogom ® novi vladi in očital komunistom, tia take vlade ne marajo, ker »trmasto hočejo razpust parlamenta in Uove volitve*. Nekoliko manj so navdušeni republikanci, čeprav Andreottijev predlog podpirajo, so se skrbno izognili vsakršni polemiki s Komunisti. Popoldne se je poverjeni predsed-J)1* vlade srečal z demokrščansko fle'®gacijo, ki ga je pozvala, naj r,adaljuje po svoji poti in naj se ne •meni za komunistične kritike. Zac-Cagnini je namreč poudaril, da je ‘globalni predlog poverjenega pred-®dnika dober, skratka tak, da je mogoče sestaviti vlado, ki bo nada ■fcvala politiko narodne solidamo-uv. Zaccagiiini jo izjavil tudi, da ®n' zadržanje socialistov, socialdemokratov in republikancev, ki so , s> mnenja, da je Andreottijev pred-«trdna osnova za pogajanja*. Andreotti bo torej nadaljeval po ri'°ji poti. Očitno pa je, da je se-a.l njegov cilj večina brez KPI, ®Prav Se ni jasno, ali mu bo to UsPel0. , Zaskrbljeni in razburjeni so socia-,st', ki predvsem ne marajo pred-, asnih volitev. Berlinguerju zameri-0 Predvsem to, da je tako drastič-n? odklonil pogajanja z demokristja-v ’ ker nočejo predstavnikov KPI vladi. Komunistični tajnik je nam-e dobro vedel, da se Craxi strinja l. Predlogom o vladi, v kateri naj * bili nekateri ministri (polovica) , Pokristjani, ostali pa strokovnja-k*2 vrst ostalih strank, vendar {J?d Pogojem, da ne smejo biti čla-u . KPI, niti izvoljeni na teh listah jp ^neodvisni*. Ta diskriminacija t očitno razburila komuniste, med-i1" ko so se socialisti s tem nekaki sPrij;iznili. Računali so namreč, o, o* bilo mogoče preizkusiti tudi ZK^° .vlado, ki bi jo. v poslanski So rnici 'ahko podprli s svojimi gla-j-Vj* ali pa bi se vzdržali. Znano vi, mdi, c]a sj je Andreotti zagoto-Podporo PSDI in PRI s pred-D^orn. naj bi bila v vladi dva pod-gat 'Sednika — La Malfa in Sara-h-i ■. Tudi to je seveda razburilo ko-rj., n.'ste, ker bi bili dvakrat diskri-^ Omani: manjšim laičnim stran-jJ™1 KD pušča na razpolago pod-UaM <^stvo vlade in to celo vidnim kQr amentarnim predstavnikom, za papiste pa nočejo sprejeti niti fiihi ga 0 tehnikih* ali «neodvis- ]0^apisali smo, da so socialisti ze-reagirali na predlog KPI, vi.,, “i Pertini poveril predsedstvo dn . laiku, ki naj bi sestavil vla-Vu
  • predlogi so objektivno jfcjemljivi.* vide vsemi je tokrat najbolj prelivat1 Prav Bettino Craxi, ki je v lw,tll*u napisal: »Negativni izid Psov Andreottija nas je prisilil, Pki v.rr>emo k začetku. Čakali bo-hpj državni poglavar po svoji DovZ?n°sti, kateri ne oporekamo, ^ nov mandat. Socialisti izjav- ljamo, da bomo proučili vse predloge, ki naj Italiji zagotovijo predstavniško in zaupanja vredno vlado.* Mar to pomeni, da se Craxi strinja s predlogom Berlinguerja, naj bo novi mandatar laik, kot izjavlja tudi Signorile? To je Craxi zavračal še pred nekaj dnevi. Morda pa si hoče socialistični tajnik zagotoviti umik ob predlogu «laične vlade* z zunanjo podporo KPI in KD, kateri bi lahko predsedoval socialist, Ni pa izključeno, da je s tem hotel samo uresničiti svojo starodavno željo, naj bi v vladi Andreottija zamenjal Flaminio Pic-coli? Tega trenutno nihče ne ve. Razprava v strankah se nadaljuje in bo dosegla svoj višek v prvih dneh prihodnjega tedna. Vsekakor bo naj- važnejša napovedana torkova seja vodstva PSI, ko bo končno znano, katero je uradno stališče socialistov. MINO FUCCILLO Zanussi: konec dopolnilne blagajne PORDENON — Elektronsko industrijsko podjetje «Zanussi», ki ima v Italiji 40 proizvodnih obratov, je končno rešilo vprašanje neprodanih zalog, zaradi katerih je v prejšnjih mesecih 12 tisoč uslužbencev ostajalo doma in prejemalo prispevke «dopolnilne blagajne*. Uprava podjetja se obvezuje, da ne bo več segala po tem sistemu vsaj do poletja, ko bo s sindikati preverila položaj. STOPNJEVANJE OBMEJNIH KITAJSKO-VIETNAMSKIH INCIDENTOV Nevaren vojaški zaplet na azijskem Jugovzhodu Predsednik vietnamske vlade Pham Van Dong v Phnom Penhu, da bi podpisal pakt o medsebojni pomoči med Vietnamom in novim kampučijskim režimom BANGKOK —■ Po dosedanjih občasnih incidentih na 640 kilometrov dolgi kitajsko-vietnamski meji se položaj na azijskem Jugovzhodu nevarno zapleta. Peking in Hanoi zvračata drug na drugega krivdo za poslabšanje položaja, ki grozi, da bo vsak čas prerastel v pravi oboroženi spopad med državama. Prvič po večmesečni napetosti so kitajske oblasti sprožile široko akcijo obveščanja prebivalstva v vseh občilih. Z velikim poudarkom časopisi objavljajo vesti o vietnamskih napadih na kitajsko civilno prebivalstvo. Uradna tiskovna a-gencija «Xinhua», poroča o 14 žrtvah in 20 ranjenih med pripadniki kitajske vojske in civilnim pre bivalstvom. Vietnamci nai bi bombardirali številne vasi, njihovi oddelki pa so minirali ceste na ki tajskem ozemlju. Obstreljevali so celo vlaka na progi Hekou-Kun-tning, da so kitajske oblasti preki- ■ii|i»iiiiiiiiiiiiiiniMiiniiiiniiiiu»n»iMiiiiiiiiiiiiiiiiMHHin>'"m*i*i'»i»iiiii'iiiimiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiminiiniuiiiiiiMiiimiiiiMiiniu„„nll||| ZAKLJUČENO ZASEDANJE VSEDRŽAVNIH SVITOV CfilL, CISL IN t'IL Potrjene smernice za poenotenje italijanskega sindikalnega gibanja Odločno nasprotovanje predčasnim volitvam - Tajnik CISL Macario o vlogi komunistov RIM — S plebiscitarno večino (od 701 delegata jih je 11 glasovalo proti, deset pa se jih je vzdržalo) so včeraj na zasedanju glavnih svetov vseh treh sindikalnih organizacij, CGIL, CISL in UIL odobrili zaključni dokument, ki v bistvu potrjuje u-vodno poročilo podtajnika CGIL Ma-rianettija. Zaključno poročilo je pripravila posebna komisija, ki je osvojila vrsto popravkov, ki. jih je v glavnem predložila republikanska skupina v sindikatu UIL. Dokument uvodoma osvaja Maria-nettijevo poročilo, tako kar zadeva smernice za bodočo dejavnost sindikata, kot tudi politično linijo, ki jo je Marianetti nakazal. Proces poenotenja sindikata bodo izvedli po obširnem posvetovanju na bazi, ki se bo začelo spomladi z enotnim zasedanjem o organizacijskih vprašanjih, nakar bo vodstvo izdelalo končne sklepe, Vsekakor dokument potrjuje, da bodo’ sindikalno vodstvo obnavljali vsako drugo leto, kar pa zadeva paritetnost organizacije zastopane v enaki meri. Tajništvo se je tudi obvezalo, da bo na enem prvih sestankih obravnavalo vprašanje sestave pravilnika za stavke. Vsekakor pa dokument potrjuje, da je poenotenje sindikata cilj, ki ga ne preklicujejo in ki ga ni mogoče preklicati. Kar zadeva politični del zasedanja dokument poudarja odločno nasprotovanje predčasnim volitvam, ki so-v nasprotju z dejanskimi'po trebami države in dodaja, da je treba predvsem oceniti vsebino vladnega programa, ki mora pri„i do izraza v okviru enotnosti države, u-poštevajoč tudi drugačna ravnovesja, Ki jih omogoča sedanja situacija. Na zasedanju so tudi odobrili nekaj resolucij, med katerimi je tudi kritika stališča, ki ga je podtajnik v zakladnem ministrstvu Mancini sprejel do uslužbencev javnih ustanov. Včeraj je v razpravo posegel tudi tajnik CISL Aacario, ki je najprej obžaloval, da časopisi »izkrivljeno* poročajo o tem zasedanju še zla- ilMiiiiiiiimiipiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMinmiiiiMiiuiliiiiiitiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii ZAKLJUČENO DELO MEDNARODNIH IZVEDENCEV V NEAPLJU Odkrili so vzroke bolezni Prvi napotki za zdravljenje Cepiva proti «skrivnostni bolezni» pa še ni RIM — «Zaeiikrat ne poznamo cepiva proti idemiji akutnega vnetja dihal, katerega glavni vzrok je sinkrecialni virus. Upanje, da bodo prej ali slej cepivo tudi odkrili, pa vendarle ol aja . .j su v Združenih državah in Evropi znanstveniki na delu.* To je verjetno najzanimivejši del zaključnega poročila sedmih zdravstvenih izvedencev svetovnega slovesa, treh Američanov, dveh Angležev, enega Francoza in enega Jugoslovana, ki so te dni v Rimu in Neaplju proučevali vzroke smrtonosne bolezni, ki terja žrtve med dojenčki. V prvem delu poročila, ki so ga mednarodni znanstveniki izročili ministru za zdravstvo Tini Anselmi, je torej jasno nakazan vzrok bolezni v sinkrecialnem virusu v drugem delu pa svetujejo izvedenci italijanskim kolegom kako naj se v prihodnje ravnajo. Tako je med drugim rečeno, da morajo biti pediatri dobro osveščeni o vzrokih, simptomih in poteku bolezni, da bodo bolezen takoj zaznali in nato ustrezno ukrepali. Dalje svetujejo, naj matere dojijo svoje otroke saj je prav dojenje najuspešnejša protek-cija pred raznimi infekcijami. Seveda pri vsem ter : ne gre podcenjevati življenjskih razmer predvsem v zelo obljudenih mestnih predelih. S tem se tudi zaključi poročilo posebne mednarodne komisije, v katerem ni zaslediti kaj novega. , Zdravstveni izvedenci svetovnega slovesa so torej svoje delo opravili in odpotovali. Pred odhodom pa so se vsi še enkrat pohvalno izrazili o raziskovalnem delu italijanskih zdravnikov, o uspešnih rezultatih pediatričnih posvetovalnic, o izvrstni tehnologiji v bolnišnicah, ki prav gotovo ustrezajo zdravstvenemu stanju v Neaplju. Tuji znanstveniki so še zagotovili svoje sodelovanje v nadaljnjih raziskavah, predvsem pa v iskanju cepiva, ki bi učinkovito preprečevalo akutno vnetje dihal. Pred odhodom v Ljubljano, je prof. Miha Likar, profesor mikrobiologije in parazitologije na ljubljanski univerzi v intervjuju televizijskemu novinarju druge mreže o-značil kot glavni vzrok epidemije sinkrecialni \irus. Gre za epidemijo, je še dejal Likar, ki se redno pojavlja vsako zimo le da je letos takih primerov naraslo. Na vprašanje novinarja, ki je omenil podobno obolenje, ki se je pojavilo pred leti v Jugoslaviji, je Likar dejal: »V Jugoslaviji so se slični primeri pojavili leta 1950. Takrat je umrlo okrog 50 dojenčkov, vzroka pa nismo nikoli dognali. Danes lahko trdim, da je bil vzrok takratnega obolenja prov virus, ki smo ga te dni v Neaplju označi. kot glavni vzrok tukajšnje epidemije.* Tudi prof. Likar se je o cepivu izredno skeptično izrazil: «še nekaj let nam ne bo mogoče uporabljati nobenega cepiva.* sti kar zadeva politični del razprave. Macario je poudaril, da sindikati ocenjujejo na osnovi programov in konkretne politične akcije, ne pa na osnovi politične formule, kar ni »nova rreritev* ampak že ustaljena praksa. Macario je še dodal, da »odprtje levici* ni nova iznajdba sindikata, ampak je CISL začel s to politiko že pred leti, ko J so se v tovarnah borili proti diskriminacijam proti komunistom. V tem zgodovinskem trenutku pa mora priti KPI popolnoma do izraza — pravi Macgrio, kajti to je vprašanje demokracije in torej tudi sindikatov. Ne gre za »preizkušnjo* ampak za reševanje notranjih in mednarodnih vprašanj, ki pač obstajajo in težijo vso italijansko dejavnost. Sedaj, ko se v čedalje večji meri pojavlja nevarnost predčasnih volitev, je treba preprečiti frontalni spopad in govoriti predvsem o vsebini, pravi Macario, ki j- sicer potrdil, da soglaša s smernicami Marianetti jev ega poročila, (bbr) Samo nova reforma lahko odpravi pojav brezbrižnosti študentov RIM — Ministrstvo za prosveto je izdalo prospekt rezultatov volitev na 20 vseučiliščih. Predvsem jasno bode v oči, da ogromna večina študentov sploh ni glasovala, kar kaže — po mnenju enotnih levičarskih organizacij — na to, da je taka vrsta sodelovanja pri upravljanju univerze prešibka in nezanimiva. Skratka: potrebna je temeljita reforma univerze, ki naj spremeni tudi sedanje okrnjene mehanizme sodelovanja študentov pri upravljanju vseučilišč in fakultet. Skoraj povsod se je udeležilo volitev manj kot 20 odstotkov študentov, le v redkih primerili več. To so primeri univerze v L’Aquili (53 odstotkov) in Kalabrije (39 odstotkov). Povsod drugod se je število izvoljenih študentov krepko skrčilo. Vsekakor je zanimivo, da so na vseh univerzah prevladale liste e-notne levice, le v nekaterih primerih so katoliške liste na isti ravni. Glede na to, da so na zadnjih volitvah bili katoličani poraženi, kaže to na naraščanje njihovega vpliva. nile železniški promet. Pekinško časopisje pa v dramatičnih barvah prikazuje življenje civilnega prebivalstva, ki mora zapuščati svoje domove in životariti po votlinah, medtem ko jih na poljih čaka delo. Taka propagandna ofenziva po mnenju zahodnih opazovalcev ne o-beta nič dobrega. Po Denfi Xiao-pingovih grožnjah, da bo «kazno vab Vietnamce vse kaže, da se Kitajci pripravljajo na širšo vojaško akcijo, ki nai Vietnam prepriča. da ne bo Peking «mirno prenašal vietnamskih provokacij*. Take vesti potrjuje tudi pisanje vietnamske agencije «VNA», ki kot običajno vaLi krivdo za incidente na Kitajce. Po njenem pisanju, naj bi kitajska voiska z minometalci obstreljevala območja vietnamske pokrajine Lang Son, oddelek 150 kitajskih vojakov naj bi napadel neko vietnamsko vas. Do sedaj so vietnamske obtožbe govorile le o manjših skupinah, tokrat je prvič, da omenjajo popolni oddelek redne vojske. V takem vzdušju medsebojnega obtoževanja je predsednik vietnamske vlade Pham Van Dong odpotoval v kampučijsko glavno mesto, ki so ga januarja zasedle vietnamske sile, delegacija provietnamske kampučijske ironte za nacionalno rešitev (FUNSK) pa je odpotovala v Moskvo, Van Dong bo baje med svojim obiskom legaliziral vietnam sko prisotnost na kampučijskem ozemlju in podpisal pakt o medse bojni pomoči. Hanoi se je torej odločil za povečanje svoje prisotnosti v Kampučija, vietnamska ojačenja naj bi opravičil »kot bratsko pomoč kampučijskim revolucionarnim silam*, češ da niso več kos gverili Pol Potovih vojakov. V Kampučijo naj bi med drugim skriva.) prispel Pol Potov namestnik Ieng Sary, da bi prevzel poveljstvo nad enotami, ki se upirajo vietnamski invaziji in novemu provietnamske mu režimu. Tudi hanojsko časopisje je sprožilo široko propagando akcijo, a ne prikazovanja kitajskih »grozodejstev* temveč vlivanja zaupanja v udarno moč vietnamske vojake. Časopis hanojskih ko munistov «Hanoi Moi* je na prvi strani objavil sliko baterije protiletalskih raket »sam 3». Vsem je jasno, da je Vietnam ojačil svojo protiletalsko obrambo, dosedanje zastarele rakete «sam 2» je zamenjal s sodobnejšimi sovjetskimi raketami zemlja-zrak «sam 3». ((Kitajski zmaj* in «vietnamskt tiger* se torej pripravljata na spopad, še prej pa skušata drug drugega prepričati, da bi napadalec drago plačal napad. Zahodni poli- tični opazovalci domnevajo, da Ki tajska ne išče odločujočega spopada, temveč skusa vezati ob svoji meji čimvec vietnamskih enot, da bi razbremenila bojišče v Kampučiji. (voc) NDJAMENA (Čad) — Po skoraj enotedenskih spopadih med pripadniki gibanja »Frolinat* in vojsko čadskega predsednika Hissena Ha-breja je končno zavladalo premirje. Predsedniška vojska je zgubila dobršen del svojih pozicij, uporniki predsednika vlade skoraj v celoti nadzirajo glavno mesto. Položaj je še vedno nejasen, zato je francoska vojska pričela evakuacijo svojih državljanov. Politični opazovalci pozorno sledijo razvoju dogodkov, predvsem zadržanju' Francije, ki je do nedavnega tudi vojaško podpirala predsednika Habreja proti borcem Frolinata. ZA TESNEJŠE SODELOVANJE MED HRVATSKO IN FJK V Opatiji srečanje Flekovič-Comelli Tri delovne skupine bodo v roku dveh mesecev proučile možnost tesnejšega sodelovanja na področju gospodarskih odnosov in infrastruktur REKA — V Opatiji sta se včeraj .'.estala predsednik izvršn a sveta hrvatskega s;bo, a Petar Flekovič in predsednik vlade avtonomne pokrajine Furlanije - Julijske krajine Antonio Comelli. Ob tej priložnosti so podčrtali interese obeh držav, da se sodelovanje še .razširi, saj dobiva po osimskih sporazumih nove kvalitete in razsežnosti. Da bi konkretneje pristopili k iz vedbi nekaterih programov, sta se predsednika Flekovič in Comelli dogovorila, da sestavijo tri mešane delovne skupin , ki naj bi v roku dveh mesecev proučile možnosti za razširitev sodelovanj' ra področju ekonomskih odnosov, infrastrukture in drugih področjih. Ka.- zrdeva e konomske hdnoso gre za industrijsko in tehnično koor racijo, za sodelovanje med pristanišči, za izgradnjo proste cone, za vprašanje VATIKAN — Papež Janez Pavel II. je sprejel včeraj v Vatikanu pet jugoslovanskih škofov. lili lili IIIItHMIIIIIII lili IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIII lllllllllll Hilli IIIIIII4IIIIIIII llllllll til Hill IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIIIIIIIIIH V INTERVJUJU TISKOVNI AGENCIJI TANJUG Predsednik Tito kritiziral pogajanja Sadata z Izraelom Pri reševanju krize na Bližnjem vzhodu je treba upoštevati vse dejavnike - Pozitivna ocena sprememb v Iranu BEOGRAD — Predsednik Tito je včeraj izrekel kritiko poskusom egiptovskega predsednika Sadata za vzpostavitev miru z Izraelom. Kot poroča agencija ANSA, ki povzema Titovo izjavo jugoslovanski tiskovni agenciji TANJUG, je predsednik SFRJ izjavil, da je čedalje bolj prepričan, da bi enostranske ali vsekakor osamljene pobude, za katere bi se ne izrekli ali jih ne bi podpirali vsi dejavniki spopadov na Bližnjem vzhodu (torej očitno, poleg Egipta in Izraela, tudi ostale arabske države in še zlasti gibanje za osvoboditev Palestine), samo škodovale državam na Bližnjem vzhodu in bi jih izpostavljale novim nevarnostim* ! ■ To izjavo je dal predsednik Tito v daljšem intervjuju, v katerem je ocenil svoje zadnje potovanje na Bližnji vzhod. Te besede — ugotavlja komentator agencije ANSA — očitno dokazujejo, da je jugoslovanski predsednik na nedavnih srečanjih v celoti potrdil stališče, ki ga imajo ostale arabske države do razgovorov med Egiptom in Izraelom. Jugoslavija je že vse od začetka z veliko previdnostjo gledala na te razgovore in Titova izjava o obisku na Bližnjem vzhodu le potrjuje, da je bila previdnost povsem utemeljena. Tito je še dodal, da je z voditelji Kuvajta, Iraka, Sirije in Jordanije obširno razpravljal tudi o vprašanjih neuvrščenosti. Poudaril je, da gibanje neuvrščenih ne more biti «rezervat za nikogar* in mora ostati odprto vsem državam, ki vidijo v neuvrščenosti jamstvo za svojo neodvisnost, za mir in za napredek. Končno pa je Tito govoril o situaciji v Iranu. Dejal je, da so sedanje spremembe rezultat volje iranskega ljudstva in je poudaril, da je treba spoštovati svobodno izbiro. Irancev. Dodal je še, da zadnji dogodki odpirajo nove perspektive sodelovanju med Iranom in sosednjimi državami ter konstruktivni vlogi Irana v svetu, (bbr) ribolova, turizma, mai. »bmejneg* prometa in sejemsl. prireditev. V okvir infrastruktu- pa sodi sodelovanje na področju urbani; me prostorskega planiranja, prometa ter ekoloških problemov v zvezi z Jadranskim norjem. Polemike v zvezi z vzajemnimi obiski dijakov italijanskih in nemških licejev BOČEN — Polemika v zvezi z izmenjavo dijakov med nemškim in italijanskim licejem v Meranu se nadaljuje. Kot znano so se dijaki, starši, profesorji in ravnatelja obeh šol dogovorili, da se bodo nemški in italijanski dijaki vzajemno obiskovali in prisostvovali pouku. Smisel te izmenjave pa je mogoče strniti v par besedah: medsebojno spoznavanje pomeni spoštovanje. Ta poskus pa je v kali zatrl nemški šolski intendant prof. Kofler, ki je mnenja, da taki obiski kršijo pravico nemških dijakov do pouka v materinščini. S prof. Koflerjem je potegnil samo SVP, medtem ko so vse ostale stranke njegovo početje obsodile. Zanimivo pa je, da italijanski šolski skrbnik v Boenu prav tako misli, da je medsebojno spoznavanje italijanskih in nemških dijakov »podvrženo dovoljenju šolskega ministrstva*. Drugačnega mnenja je demokr-ščanski pokrajinski odbornik za italijansko šolstvo Rella, ki je poudaril, da »teži zrela demokratična družba k dvojezičnosti in to je bil smisel medsebojnega spoznavanja dijakov*. iiiiiiiiitmiiiiHiiiii.mtiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiHiHiiititii« iiiiiiiiiiiiiiiHiHiimiiiiiiiiiHiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiniriniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiin HOMEINI POZIVA DELAVCE, NAJ SE VRNEJO NA DELOVNA MESTA Zahodni porabniki nafte zaskrbljeni zaradi posledic iranske revolucije V Teheranu usmrtili 6 osebnosti prejšnjega režima - Zaplenjeno šahovo premoženje TEHERAN — Homeinijevi revolucionarji so včeraj usmrtili štiri generale in dva visoka funkcionarja, sodišča pa so že obsodila 20 osebnosti prejšnjega režima na smrt, njihovo imetje so zaplenili, kot so zaplenili tudi vso šahovo premoženje v Iranu. Islamska revolucionarna sodišča delajo s polno paro, da bi iz državnega aparata odstranila ljudi, ki so se v preteklosti pregrešili proti ljudstvu. Medtem si Bazarganova vlač prizadeva, da bi olajšala odhod tistim tujcem, ki bi radi zapustili državo. »Eksodus* se je pričel neuradno že včeraj, ko je na teheranskem letališču pristalo letalo ameriške letalske družbe »Pan Am*. Revolucionarna vlada pa bo strogo nadzorovala odhode, da se ne bi med tuje državljane pomešali predstavniki bivšega režima. Danes bodo Američani uresničili zračni most s pomočjo vojaških helikopterjev ZDA, ki jim je Bazarganova vlada dovolila vstop v Iran. S tem v zvezi je veleposlanik ZDA v Moskvi obiskal sovjetskega zunanjega ministra, da bi mu pojasnil vzrok premikanja letalskih sil. Obenem je veleposlanik Malcolm Toon ostro protestiral zaradi pisanja sovjetskih časopisov, ki navajajo ameriške provokacije v Iranu. Po sovjetskih virih, naj bj protirevolucionarne spopade povzročila Savak v dogovoru z ameriško tajno službo CIA. Vsi politični opazovalci pa sedaj z zaskrbljenostjo pričakujejo današnji dan, ki ne bo samo odločujoč za iransko revolucijo, temveč tudi za Zahod. Danes se bi morali stotisoči iranskih delavcev vrniti na delo po iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Draguljar in mesar žrtvi terorističnega nasilja «0boroženi komunistični proletarci» so ju ubili, ker sta se pred časom z orožjem branila pred roparji ■ V atentatu je bil hudo ranjen komaj 14 let star /ant MILAN — Z orožjem sta se branila pred roparji in v spopadih sta ubila dva bandita; zato sta včeraj popoldne padla pod streli »oboroženih komunističnih proletarcev*, ki so v napadu hudo ranili tudi 14 letnega fanta. Žrtvi terorističnega nasilja ultra levih skrajnežev, ki «agentom kontrarevolucije* očitno ne priznavajo niti pravice do samoobrambe, sta bila milanski draguljar Pierluigi Torregianj in beneški mesar lino dovolila, da bi ju oropali. Torregianija so morilci pričakali včeraj popoldne pred vhodom v njegovo draguljarno in ga pokosili, medtem ko je s 14-letnim sinom odpiral vrata trgovine. »Tor-regiam*, je kliknil eden od mo rilcev; draguljar se ni niti dobro obrnil, ko je spregovorilo orožje. Preden ie obležal mrtev na tlaku. roristov zadela v hrbtenico. Dobro uro pozneje se je krvavi prizor ponovil v vosi Santa Maria di Sala pri Benetkah, kjer je skupina teroristov vdrla v mesnico Lina Sabbadina. »Kdo je Lino Sab-badin?* Mesar ni še dobro izrekel jaz, ko so zalajali revolverji ir. nesrečnež se jo zgrudil na pod v mlaki krvi. Žena in znanec sta mu je utegnil še izvleči svoj samokres i nemudoma priskočila na pomoč, a in nekajkrat ustreliti proti napa ! zaman: bil je že mrtev. dalcem, vendar jih ni zadel. Ob Sabbadin. V življenju se najbrž ni- njem .je hudo ranjen obležal na sta poznala, teroristi pa so iu sku I tlaku tudi njegov i4 letni posinov paj zapisali smrti, ker jim nista I ljenec Alberto, ki ga je krogla te- V očeh morilcev, ki so si pod večer prilastili odgovornost za zločina z anonimnim telefonskim sporočilom časopisni agenciji Ansa, sta bila Torregiani in Sabbadin kriva, da sta se z orožjem branila pred roparskimi napadi, draguljar v milanski restavraciji «Transatlan-tico», mesar v lastni trgovini. V obeh primerih je bil v spopadu en bandit ubit. Ni znano, ali sta spodletela ropa imela tudi politično o-zad.je in morilcem najbrž ni bilo samo do maščevanja: uboja Tor-regianija in Sabbadina sta opomin vsem morebitnim tarčam roparskih napadov, naj si nikar ne drznejo tvegati samoobrambe. Obroč med političnim in navadnim kriminalom .je dokončno sklenjen, (vt) večmesečnih stavkah. Ajtulah Homeini je napel vse sile, da bi bila obnovitev plebiscitarna. V akcijo so se pognali vsi predstavniki revolucionarnih sil, vključno komunistična partija Irana »Tudeh*, kj poziva delavce, naj z obnovo proizvodnje dokažejo svojo razredno zavest. Tude-hov poziv so z zadovoljstvom sprejeli na Zahodu, saj se zavedajo, da ima levica precejšen vpliv med delavci petrokemijske industrije. Vesti iz dobro obveščenih teheranskih krogov pa so povzročile pravi preplah med petrolejskimi operaterji. Iran naj b( skrčil črpanje nafte za celih 93 od sto, da bi si zagotovil naftne rezerve za bodočnost. Optimisti pa domnevajo, da bo Iran skrčil proizvodnjo od nedavnih 6 milijonov sodčkov na 4 do 5 milijonov sodčkov dnevno. Te količine bi lahko dosegel že po dveh mesecih, če ne bo prišlo do nadaljnjih zapletov. Nedvomno pa sta iranska kriza in sedanja revolucija hudo zamajala zahodno energetsko politiko, saj vsi predvidevajo, da se bo nafta podražila. Prve znake so že zabeležili v Abu Dabiju in Kataru. Zgledu na merava slediti tudi Saudova Arabija, kar bo sprožilo verižno reakcijo podražitev z neprevidljivimi posledicami za ves zahodni svet. Do sedaj je Zahod računal vedno na zmerna stališča Irana, nova revolucionarna vlada pa bo le s težavo pristal.', na nekdanjo vlogo. Še več, opazovalci so prepričani, da bo Iran vnet zagovornik podražitve. Medtem se večina zahodnih držav le pripravlja na izredne posege, ki naj bi omejili potrošnjo nafte. Poleg pozivov k varčevanju, že mislijo na podražitev bencina, vedno bolj pa se širijo govorice o zapori osebnega avtomobilskega prometa ob nedeljah, če ne bi podražitve zmanjšale porabe, (voc) Nesramna laž Meščanska Lista za Trst je v svojem glasilu napovedala. Ja bo dala te dni nalepiti na Opčinah, pri Sv. Ivanu in na Kolonkovru lepake, v katerih proglaša, da je nasprotna razlastitvam «na škodo malih posestnikov, upokojencev (?), članov slovenske manjšine in Kmečke zveze* in da je zasluga Cecovinija, če so zaustavili in odložili razlastitve na teh področjih. Gre za nesramno laž. Res je nasprotno, da je Cecovinijev občinski odbornik De Rossi dne 26. 1. letos predložil občinskemu svetu sklep, v kateremu so bila vsa omenjena področja vključena v novi načrt za ljudske gradnje in torej Izpostavljena, v bližnji prihodnosti, razlastitvam. Neizpodbitna resnica je torej, da občinski odbor LpT ni niti v najmanjši meri upošteval ugovorov številnih malih lastnikov zemljišč in Kmečke zveze. Res je, da bi mogel to storiti, če bi le hotel. Mogel bi upoštevati utemeljene ugovore in ▼ sklepu izključiti omenjena področja. Pa ni hotel. Torej zdaj nesramno laže. Res je, da so (v nasprotju z voljo LpT) demokratične stranke v oi»-člnskem svetu vsilile melonarjem resolucijo, ki obvezuje občinski odbor, (iu zemljišč na Kolonkovcu, pri Sv. Ivanu in na Opčinah ne uporabi za prve gradnje ljudskih stanovanj in da nujno popravi zadevni urbanistični instrument (PEEP), tako da bodo ta področja dokončno izključena. Res je torej, da je hotela LpT ta zemljišča podvreči razlastitvam in da so jo demokratične stranke prisilile, da tega ne bo storila. Prav tako nesramno je zatrjevanje melonarjev, da nasprotujejo razlastitvam. Razlaščenci, v veliki večini Slovenci, ne pomnijo, da bi jim v tridesetletni žalostni zgodovini poseganja po naši zemlji kdorkoli od sedanjih voditeljev LpT priskočil na pomoč. Neizpodbitno je pa, in tega ne morejo pozabiti, da je bil njihov največji veljak odv. Cecovini podpredsednik Ustanove za tržaško industrijsko pristanišče, ki je bila naj-večji razlastitelj. Podpredsednik (in ob bolezni predsednika Franzila dejansko odločilni upravitelj) prav v času, ko je EZIT (tedaj EPIT) predlagala razširitev industrije na ves Kras in zahtevala raztegnitev svojega področja na kraško planoto, da bi dobila tudi tam pravico do razlaščanja. Take laži so torej ne samo nesramne, ampak tudi žaljive. Žaljive zato, ker odražajo prezir melonarjev do ljudi, katerim so naslovili lažnivi lepak, kot da gre za neumno in ničvredno rajo, ki jo imajo lahko za norca. Prezir, ki se sicer odraža tudi v dejstvu, da se LpT ni zdelo vredno, da se obrača do prizadetih v njihovem jeziku, ki je za ogromno večino slovenski. Taka nesramna melonarska nadutost ne zasluži nič drugega kot upravičen ljudski prezir. (Iv) POTEM KO JE POKRAJINA SVOJEGA ŽE ODOBRILA VČERAJ V RICMANJSKEM PROSVETNEM DOMU SINOČI PRORAČUN TRŽAŠKE OBČINE Izsiljevanje opozicije: odobritev ali nove volitve Glede Slovencev je ponovil stališča glasila LpT V političnem uvodu k osnutku proračuna je župan Cecovini poklical demokratične stranke, ki predstavljajo večinsko opozicijo k izbiri: ali omogočite njegovo odobritev ali se bomo videli v volilni kampanji, ker bo občinski svet razpuščen, čeprav v skrajnem času, je odbor LpT predložil računovodski dokument še pred rokom, ki ga postavlja zakon, je dejal župan. če bomo rok zamudili, boste krivi vi, ker boste zavlekli razpravo. Daši olepšan s pravniško spretnostjo je ohranil Cecovinijev poseg do konca napadalen ton do vse o-pozicije, ki jo je krivil, da ni podpirala demagoških in propagandnih poskusov LpT v zvezi s smetarsko vojno, z bencinom in s tuneli pod Krasom. Izrazi) je mnenje, da so sicer večje možnosti za odobritev proračuna, češ da je opozicija neenotna, obenem pa prepričanje, da bo ta možnost sad strahu pred volitvami, ne pa zbližanja stališč. Potrdil je zvestobo trem znanim geslom LpT (potrošniška prosta cona, upravna in zakonodajna avtonomija in zaščita Krasa), pri čemer se je povrnil k velikim cestnim povezavam in zatrdil, da je openski obvoz tehnično zgrešena rešitev. Pri tem seveda ni omenil, da je bil načrtovalec velikih cest nih povezav pc Krasu, z vključenim obvozom, do pred nekaj tedni njegov občinski odbornik in sedanji zastopmk melonarjev v deželnem svetu. Glede Slovencev je v bistvu potrdil stališča glasila LpT, češ da jim je treba zagotoviti le individualne pravice, manjšinske pravice pa se ne smejo pretvarjati v prevlado nad večino. Slovenski manjšini ni mogoče po županovem priznati enakih pravic kot Nemcem, ki so v južnem Tirolu večina. Zato je pozval parlament, naj ne uzakoni zaščite brez posvetovanja s Tržačani (mislil .je najbrž sebe). Slovenci pa naj se ne bojijo asimilacijskega pritiska, saj «omikani čut tržaških Italijanov daje polno jamstvo, še bolj kot pravičen zakon*. Zavrnil .je vsako možnost u-vajanja slovenščine v javnih ustanovah, razen v občinah, kjer so Slovenci v večini in «morda v ne za enotne oblike obrambe tržaškega gospodarstva v sodelovanju med demokratičnimi strankami, sindikati in javnimi upravami. Za njim je namesto odsotnega pristojnega odbornika prebral računovodsko poročilo dr. Perco. Proračun izkazuje 187 milijard dohodkov in izdatkov, od katerih 80 za tekoče stroške. V nasprotju z navodili vsedržavne zveze občin so proračun prikrojili po zdravstveni reformi, zaradi česar so prispevek zdravstvenemu konzorciju omejili na naložbo za pomoč na domu starejšim občanom. Kongresi sekcij KPI Za danes so predvideni naslednji sekcijski kongresi KPI: ob 9. uri v Ul. Capitolina 3 kongres sekcije GMT, ob 15.30 v Ul. S. Lorenzo in Selva 4 sekcija «Gramsci» iz Šked- delavcev pristaniške sekcije ter v j Ul. Carli 8 sekcije za staro mesto; ob 17. uri na Furlanski cesti 193 barkovljunske sekcije ter Reški cesti 7 sekcije od Magdalene; ob 18. uri pa na Trgu Stare mitnice 11 sekcije «Tomažič». Spet dež in burja Vreme se je včeraj ponovno občutno poslabšalo. Dež je spremljala močna burja, katere sunki so marsikje po mestu okrušili majav omet in načeli strešnike. Kljub te mu pa temperatura se ni bistveno spremenila. V višjih legah, in sicer nad tisoč metrov, pa je sne žilo, kar ho zlasti razveselilo smučarje, saj je odjuga že marsikje načela smučišča. Pozanimali smo se kako je onstran meje. Javili so nam, da tja do Postojne dežuje in da ni nobenih zastojev v prometu. nja; ob 16. uri v Domu pristaniških PO IZBRUHU PROTISLOVENSKE GONJE NA NEKATERIH ŠOLAH SINOČI V KULTURNEM DOMU CECOVINIJEV ODBOR PREDLOŽIL Vzorna Prešernova/jros/«tq Premierska uprizoritev Brechtove drame Mati Korajža in njeni otroci Naslovno vlogo je prepričljivo podala Mira Sardočeva v [kolektivno zavzeti igri ansambla in v Robičevi režiji Učenke med podajanjem Prešernovega Sonetnega venca Včeraj spodletel poskus zasedbe tehničnega zavoda «£. da Vinci» Demokratični študentje odločno zagovarjajo pravice naše narodnostne skupnosti in obsojajo fašistično stnimentalizacijo Medtem ko peščica fašistov pod demagoškimi protisloven^ .imi gesli še vedno zaseda znanstveni licej «Galiiei» in se pripravlja, da danes zjutraj sprejme ir 'savskega veljaka Morellija, ki ja pred dnevi že bodril dijake na lic. ju »Dante*, je na nekaterih drugih šolah po mestu končno za 'el drugačen veter. Že včeraj srno zabeležili resolucijo šte-vilhih dijakov, učnega osebja ter staršev inštituta «Gaiilei», katerim so včeraj fašisti preprečili vstop v stavbo, ter resolucijo dijakov in učnega osebja na odseku za zgodovino filozofske fakultete, ki obsojata ________ . ______ __________ . sedanjo protislovensko gonjo na i- katerih obrobnih naseljih tržaške j talijanskih šolah, Slednjo resolucijo občine*. Niti z besedico ni omenil I so včeraj delili vseh šolah v me-možnosti gospodarskega sodelova-1 stu in tudi na univerzi. Kaže to-nja z bližnjo Jugoslavijo (pohvalil' rej, da se je dija&vo .koleno Drzga-' je pa s »privatnimi ambasado- nilo. Žal pa moramo oh tem žabe rji* na Kitajskem), prav tako ni omenil antifašističnega odbora (čeprav je župan mesta, ki .je odlikovano z zlato kolajno odporništva), enako brezbrižnost je pokazal tudi težiti, da se ravno slovenske šole, ki bi morale 'Ve odgovoriti n dobne provokacije in rušenje enotnosti med slovenskimi in italijanskimi dijaki, še niso oglasih čeprav nillllIMMIMIIIHIIIIIIIfllMIlllllllIMMIumKkllCIMIIIIItlllllflllllMIlIlHIIIIIIIIItIMItlllllllllllllllIMMIlflll VOLITVE NA TRŽAŠKI UNIVERZI Po še nepopolnih rezultatih uveljavitev napredne liste Močno skrčeno predstavništvo študentov v raznih organih zaradi pičle udeležbe na volitvah (manj kot 9 odstotkov) Kljub temu, da je bila udeležba na univerzitetnih volitvah tako nizka (skupno le 8,9 odstotka volilnih upravičencev), še vedno niso objavili volilnih rezultatov in imen izvoljenih predstavnikov v razne u-niverzitetne organe. Vsekakor je iz delnih rezultatov možno sklepati, da se je uveljavila enotna napredna lista, ki je menda prejela več kot 60 odstotkov glasov. To pa je tudi edina pozitivna ugotovitev po zaključku volitev, ki predstavljajo v zgodovini študentskega gibanja prav gotovo skrajno negativen mejnik. Osnovni negativni in skrajno zaskrbljujoči podatek je seveda izredno nizka udeležba. Prva posledica tega je, da bodo imeli študenti v upravnem svetu le dva predstavnika namesto šestih, kolikor bi jih lahko imeli, ko bi šlo na volišča vsaj dvajset odstotkov študentov. V univerzitetni podporni ustanovi bo samo en predstavnik študentov (namesto treh), v odboru za šport pa prav tako eden (namesto dveh). Druga negativna posledica — še posebno za Slovence — pa je, da skoraj gotovo tokrat ne bo slovenskega predstavnika v upravnem svetu univerze. Od dveh razpoložljivih mest bo namreč — tako kaže — pripadalo eno napredni listi, drugo pa demokrščanski. Iz dosedanjih podatkov naj bi se slovenski kandidat Jazbec uvrstil na drugo mesto po številu preferenčnih glasov, kar pomeni, da ne bo izvoljen. To je toliko večja škoda, ko pa je v zadnjih dveh mandatnih dobah sedel v upravnem svetu univerze tudi slovenski študent. Pri tem pa ne moremo mimo tretje, prav tako negativne in zaskrbljujoče ugotovitve: vse kaže, da je veliko slovenskih študentov glasovalo samo za enega od obeh slovenskih kandidatov, s čimer so pripomogli k razpršitvi preferenc. Rezultat tega je — ponavljamo — da slovenski predstavnik ni bil izvo Ijen. Slovenski študentje bi se morali ob tem podatku zamisliti, tudi zaradi tega, da bi se taki pojavi ne ponovili. ljavo in se zato odpira možnost dobave metana za ogrevanje širšemu krogu občanov tega predela. Ob-či.isk > podjetje ACEGA zato vabi vse, ki so za napeljavo na metan zainteresirani, da vložijo ustrezno prošnjo v ur; dih podjetja (Ul. Ge nova 6, soba št. 42 — dru-o nadstropje, in sic^r o) 7.30 do 11.30). Podjetje nadalje javlja, č' je izdelalo načrte za razširitev plinskega omrežja tudi na druge predele, to je Barkovlje - Furlansko cesto, Scalo santo - Ul. Moreri, Škorkljo -Ul. Romagna - Ul. F. Severo - Lo-njer, Ul. Pagliericci, Ul. Campanel-le in Opčine (med Bazovsko cesto in Ul. Hermado). Dela naj bi izvedli že v teku tega leta. je za ponedeljek, kot smo zvedeli, napovedan sestanek z italijanskimi demokratičnimi študenti. Sestanek bo v Ul. Capitolina. očanjem o tem vprašanju. Obsojamo pa vse tiste oblike protesta kot so zasedbe, za katere so odločili na nekaterih zavodih. Prvi odgovor je včeraj zjutraj j ker menimo, da zatekanje k sili prišel s tehničnega zavoda »L. ds j omogoča izigravanje prave razpra-Vinci*, kjer je bil z veliko večino ; ve in ne more biti vzpodbuda za zavrnjen predlog o zasedbi. Na j konstruktivno debato, ki lahko rri-«Galvaniju» pa je v teku zbiranje j tcgne večino študentov in jim o- Načrti za razširitev plinskega omrežja V območju Kjadin - Sv. Alojz Rocol bodo razširili plinsko nape Kongres openske KPI Sekcija KPI »Riko Malalan* z Opčin bo imela jutri, ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah svoj kongres. Prisotna bo tudi senatorka Jelka Gerbec. Kongres se bo nadaljeval v ponedeljek, ob 20. uri z podpisov pod resolucijo, ki obsoja fašistično stnimentalizacijo pravic slovenske manjšine, kar prinaša le sovraštvo in napetost. Nihče ni namreč prezrl očitne podpore, ki jo je ob zasedbah na »Danteju* in «Galileiju» izrekel misovski »Fronte del la gio ventil*. Resolucija nadalje naglaša, da je merilo demokracije v državi ravno zagotovitev pravic Slovencem in da ima slovenska, manjšina,. .je pretrpela toliko gorja v svoji zgodovini, pravico do zaščite. Dosedanji zakonski dšnutki so 'MKo dobra podlaga za razpravo. O šovinistični in protislovenski gonji, ki jo je sprožila Lista za Trst, našla pa je takojšen odmev tudi v tukajšnjem časopisju in v katero so se nemudoma vpletli fašistični in nacionalistični krogi, je bil včeraj govor tudi na liceju «F. Petrarca*. Ob temu so sprejeli tudi resolucijo, ki jo objavljamo v celoti; »Študentovski odbor na liceju -gimnaziji »F. Petrarca* meni, da je treba zavzeti stališče glede zadnjih dogodkov na nekaterih višjih srednjih šolah v mestu (glej zasedbo «Danteja». «Galileija»). Predvsem menimo, da najbolj reakcionarne in konservativne sile našega mesta ponovno skušajo stru-mentalizirati razpravo o zakonskem osnutku za globalno zaščito slovenske etnične manjšine, ki ga je predložila senatorka Gerbčeva. Ta strumentalizacija je toliko bolj nevarna, ker skuša oživiti stara sovraštva in predsodke do Slovencev in se pri tem poslužuje rasističnih parol in izkrivljenih razlag samega zakonskega osnutka. Nimamo najmanjšega namena, da bi ob tej priložnosti izrekali kakršnekoli ocene o tem osnutku, tudi zato ne, ker glede tega zakonskega osnutka niso vsa stališča e-notna. Ne glede na zakonski osnutek senatorke Gerbčeve pa mislimo, in to je med drugim tudi zapisano v ustavi, da je globalna zaščita etnične manjšine in njenih osnovnih pravic neobhodno potrebna. Po našem mnenju je nadalje izredno pomembno, da se o teh vprašanjih razvije, in pri tem šole ne smejo biti izvzete, poglobljena razprava, ki naj v prvi vrsti stremi za omikanim in demokratičnim so- mogoča boljše šanja.* poznavanje vpra- • Prejšnji teden so v tržaški občini zabeležili ’5 Drimerov škrlatinke, po en prime.' meningitisa, ošpic, Vnetja priušesne slinavke, rdečk, nalezljivega vnetja jeter in mono-nukleoze, 20 primerov noric in 9 primerov srbečice. ---11'in'Jmi-.min ' i ''i'"' ii1 ■. ' OSMIČA »rTMuT-CfiifiriiK/; 1 Boris Primožič je odprl osmico v Ul. Kobler 17 - pri Magdaleni. Toči belo in črno vino. Tudi osnovnošolska mladina iz Ricmanj in od Domja se je hvaležno oddolžila spominu na našega velikega pesnika, misleca in narodnega buditelja Franceta Prešerna. Proslava v priredbi celodnevne šole pri Domju (prvi trije razredi), oziroma šole «Ivan Trinko-Zamej ski* (četrti in peti razred) in s sodelovanjem ricmanjskega prosvet nega društva «Slavee» je bila včeraj v zgodnjih popoldanski’! urah v dvorani novega Prosvetnega doma, ki so io starši napolnili do zadnjega kotička. Pri počastitvi Prešernovega dela in lika so sodelovali tudi malčki iz otroškega vrtca, kar je proslavi vtisnilo še prav posebno mičen pe čat. Zatem so se zvrstili na odru učenci ter učenke \ seh petih razredov osnovne šole, ki so s prozo, poezijo in pesmijo vzorno podali več Prešernovih stvarite,. Mešani pevski zbor, Ki je zaključil prireditev, je voJila Vilma Padovan, posamezne točke je s harmonijem spremljal bivši pevovodja na tej šoli Vladimir Švara, ki je v znak priznanja prejel album z dragocenim fotografskim g. livorn, a mestoma so izvajanja učencev in u-čenk spremljaH zvoki veličastne Slovanske rapsodije. Učitelj Boris Žafran je med sporedom nadrobneje opisal Prešernovo bogato ustvarjanje, nastopila pa je tudi članica PD «Slavec», ki je slej. Proslavo so poleg Žafrana' pripravile učiteljice Meri Vecdifet,1 Majna Macorsi, Vera Žerjul in Mara Dobrila, katerim gr vse priznanje za njihovo požrtvovalnost, (dg) meroma. malo časa, kar mu očitno ni omogočilo, da bi do kraja izdelal prav vse prizore. Upoštevati pa je treba tudi, da so bili zaradi velikega števila nastopajočih oseb, vključeni v ansambel tudi nekateri amaterski igralci. Toda neglede na to je sporočilnost drame prišla prepričljivo do izraza, za kar gre glavna zasluga nosilki naslovne vloge Miri Surdo-čevi, ki je lik matere Korajže podajala vseskozi s svojo močno igralsko osebnostjo. Priznanje zasluži za svojo nemo interpretacijo tragičnega lika Katrine Miranda Caharija, ici je v nekaterih detajlih dosegla naravnost presunljive učinke. Prav tako so lepo podali svoje like Aleš Valič in Stojan Colja kot Korajžina sina, pa Livio Bogateč kot Kurat, Silvij Kobal kot kuhar, Lidija Kozlovič kot Yvette, pa še vsi ostali, ki jih v tem hitrem popremierskem zapisu ne moremo poimensko navesti. Pomembno jc k uspehu predstave polaga za talco zahtevno delo raz- | prispevala tudi scenska glasba A- iiiiMiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiimniiiiimiiiitiiiiiiiiimtiiitiiiiiiiiiitiiiMiMiitiiiiHtiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiii V OKVIRU POSVETOV KMEČKE ZVEZE S STRANKAMI Z izbiro Brechtove vojne drame Mati Korajža in njeni otroci» je bil ansambel Stalnega slovenskega gledališča postavljen pred zahtevno nalogo. Zahtevno že zaradi Brech ta samega, ki zahteva povsem svojstven igralski pristop, zahtevna še toliko bolj zaiadi uprizoritvenega koncepta, kot si ga je zamislila snovalska trojka uprizoritve: režiser Jože Babič, dramatura Marko Slodnjak in scenografka Meta Hočevarjeva obenem s kostumografko Marijo Vidau. Ta koncept je namreč zahteval od igralcev še dodaten napor pri oživljanju v interpretacijo, ki naj preseže tradicionalni način podaja nja te pretresljive človeške drame in uveljavi v njej tisto, kar ima sporočilno vrednost v vsakem času in povsod. Ansambel SSG je svojo nalogo dobro opravil, čeprav je imel na raz- PROBLEMI KMETIJSTVA NA SREČANJU S KPI Zastopstvo Kmečke zveze, ki sta ga sestavljala tajnik Edi Bukavec ter knjigovodja Edvin Bernetič se je včeraj popoldne sestalo v Trstu s predstavništvom KPI, v katerem sta bila deležna svetovale i Boris Iskra ter Eligio Simsig, in načelnik deželne komisije za kmetijstvo pri stranki. Na sesian.u sr predstavniki Kmečke zveze izčrpno orisali kmetijsko problema l,,v j v tržaški pokrajini. Poudarjen je bilo, da so slovenski in .talijan kmetje iz vse dežele dovolj jasno postavili svoje zahteve po nuj i ureditvi nekaterih perečih vprašanj, ki tarejo kmetijstvo, tako na državni kot na deželni ravni in ki še posebej negativno vplivajo na naše razmere. Predstavnika KZ sta zato podčrtala, da je nujno, da se vse demokratična in politične sile zavzemrjo za boljšo vlogo kmetijstva v prid krajevnemu gospodarstvu, kar je še posebej v interesu slovenske narodnostne manjšine. Teritorij, na katerem se razvija kmetijstvo, predstavlja namreč enega '■ istvenih pogojev za obstoj in razvoj slovenske rarodnost rte skupnosti. Pri tem sta predstavnika Kmečke zvez-; opozorila na še nerešene probleme v krajevnih tehničnih službah, za katere je treba iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiMHMMiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiHiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiia Z DVANAJSTIMI GLASOVI VEČINE Občinski svet v Dolini odobril proračun za poslovno leto 1979 Predstavniki SSk in KD so se vzdržali - Predvidene naložbe v višini 1.718,5 milijona lir - Načelnik svetovalske skupine KD Gerli najavil svoj odstop zaradi prezaposlenosti Občinski svet v Dolini je na sinočnji seji odobril proračun za poslovno leto 1979. Zanj je glasovalo 12 svetovalcev (10 komunistov in 2 socialista), pet svetovalcev (dva predstavnika Slovenske skupnosti in trije demokristjani) pa se je vzdržalo. Župan Švab je ob tej priložnosti poudaril politični pomen tega glavnega vsakoletnega akta občinske u-prave, katerega sestava je tudi letos »slonela na odprtem, demokratičnem in enakopravnem pristopu vseh političnih skupin v občinskem svetu*: Glavne postavke proračuna so naslednje: davčni dohodki 85 milijonov liir, drugi občinski dohodki, deželni in državni prispevki 904 mil., prispevek države za uravnovešenje proračuna 343 mil., deželni in državni (predvideni) prispevek za javna dela 862 mil., dolgoročna posojila 793,5 mil. ter upravni preostanek 271_mil. lir. Izdatki: za prejemke nameščencev (njihovo število se bo letos povečalo) 670 mil., za delovanje občine 412 mil., za pasivne obresti, amortizacije, prevozno službo, itd 459 mil., ter za razne naložbe (odvisno od prispevkov in posojil) 1,718,5 milijona lir. Če upoštevamo še prenosne postavke, se predvideni dohodki izravnavajo z izdatki v višini 3 milijarde 812 milijonov lir. Razprava o proračunu je bila razmeroma kratka. Vanjo so posegli načelniki vseh štirih svetovalskih skupin (Švara za KPI, Bandi za PSI, Tul za SSk in Gerli za KD), odbornik Sancin, svetovalec Gombač, podžupan Pečenik in sam župan Švab. Manjšina je priznala odboru korektnost in odprtost pri poslovanju ter izrekla le nekaj kritičnih pripomb na posamezna proračunska poglavja. Tako je svetovalec Gombač (SSk) zahteval večjo skrb za mladino, družinske posvetovalnice, vprašanje javnih prevozov in pravične stanarine, Gerli (KD) pa je postavil v ospredje skrb za kmetijstvo, obrtništvo, zadružništvo, ljudske gradnje, metani-zacijo občine in turistično ovred- notenje Glinščice. Gerli, ki je napovedal svoj odstop s svetovalskega mesta zaradi prezaposlenosti na potresnem območju, je v svojem posegu očital občinski upravi, da daje pri poslovanju prednost etničnim problemom, zaradi česar naj bi trpele gospodarske dejavnosti. Na ta očitek je primerno odgovoril načelnik svetovalske skupine KPI Švara. V prvem delu seje je občinski svet ratificiral vrsto odborovih sklepov, po odobritvi proračuna pa so bili sprejeti še nekateri sklepi, med temi sklep o izdaji dovoljenja družbi GMT, da si v okviru obrata pri Bo-ljuncu postavi črpalko in hranilnik za utekočinjeni plin. Občinski svet se bo ponovno sestal 16. marca. izvolitvijo novega vodstva. •■iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiHii.I.nuni m ..IIIIIHIII...IIIIMIMI1.Hlinili.mn.iiihihih.ihuihii.. Trstu in okolici ne bo zmanjkalo vode V konferenčni dvorani pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso je bila sinoči v okviru občasnih srečanj z občani «za drugačno kakovost življenja» javna debata o vodni preskrbi Trsta in okolice. Žal, moramo pripomniti, da se je je udeležilo res malo ljudi, kar je ravnatelj laboratorija in moderator dr. Gino Gabucci izrecno obžaloval. In prav je imel: ko je 19. do 20. decembra lani primanjkovalo vode zaradi izpada električnega toka, je nastal med prebival stvom vik in krilc, sinoči pa je bila dvorana skoraj prazna; in vendar je bila to izvrstna priložnost za vsakogar, da bi se pobliže seznanil s tehniško platjo tako pomembnega vprašanja, kakršno je oskrba vode. Na voljo sta bila javnosti tudi na čelnik zdravstvenega konzorcija dr Romani Botteghelli in načelnik službe za plinske in vodne dobave pri ACEGA in Claudio Devescovi. Slednji je shematično opisal vodovod Štivan - Trst, ki je bil postavljen l. 1928, nato pa s položitvijo dodatnega cevovoda na mor- skem dnu ter namestitvijo vseh u-streznih rezervoarjev, oziroma naprav za izčiščevanje in sterilizacijo ter sesalk za potiskanje vode iz nižjih v višje lege primerno okrepljen, tako da sedaj brez težav preskrbijo vse območje, ki se razteza od štivanskih izvirov preko tržaškega Krasa do zadnjega kotička milj-ske občine. Dnevno gre skozi njegove cevi 200 do 210 tisoč kubičnih metrov vode. Ta se steka v mesto in na podeželje skoraj izključno iz izvirkov, voda Timave tako rekoč sploh ne prihaja v poštev, razen, kadar je je malo, kar pomeni, da je tedaj razmeroma čista. Leta 1970 so se namreč pokazali prvi pojavi onesnaženja in čeprav so se pozneje zredčili, dokler niso lani povsem izginili, je nevarnost zmerom prisotna; kajti Timava je hudourniške narave, zato na njeno čistočo ne moreš nikdar z gotovostjo računati (v sušnih mesecih se njen donos suče komaj okrog 10 do 20 tisoč kub. metrov dnevno, pozimi pa gre v milijone, narasle vode pa pri- našajo s seboj vsakovrstno nesnago in bakterije. Podjetje ACEGA je osnovaloi načrt, po katerem bo v bodoče črpalo vodo v furlanskih izvirih, oziroma iz Soče, ki dajejo boljša jamstva. Načrt bo mogoče uresničiti sicer šele čez kakih pet let (izdatek: 25 do 30 milijard lir). Na vprašanje, čemu uporabljajo upravitelji vodovoda samo električne črpalke, ne pa tudi zasilnih e-lektroagregatov, ki bi bili idealni v primerih nezgod po vzoru lanske decembrske, ko se je pod težo ledu pretrgal električni vod ter ustavil vodovodne naprave, je bil odgovor kratek: zato, ker bi bil to predrag špas. Sicer pa, je odvrnil izvedenec, ni nevarnosti, da bi ostali dalj časa brez toka, ker slednjega vodovod dobiva tako z Opčin kakor iz Tržiča. Kvečjemu bi se dalo namestiti večje rezervne hranilnike: zdajšnje zaloge vode znašajo o-koli 70.000 kub. metrov, lahko bi jih povečali, toda zopet smo tam; če bi jih hoteli potencirati, denimo, na 150.000 kub. metrov, bi bilo tre- ba odšteti kakih 5 milijard lir, denar pa ni mana. Pristojni dejavniki so vsekakor posredovali odgovornim oblastem nadroben načrt o nadaljnji okrepitvi službe za vodne dobave, sicer na osnovi uporabe e-lektroagregatov (v teku so že načelna pogajanja s tovarno Velikih motorjev v Boljuncu), namestitve večjih rezervoarjev in morebitne položitve dodatnega elektrovoda. Uresničitev načrta je odvisna, kot rečeno, izključno od finančnih razpoložljivosti, ki pa so kronično pomanjkljive. Gabucci, Devescovi in Botteghelli so poudarili, da bi bilo treba povišati ceno vodi, ki je prenizka v primeri z izdatki za oskrbo. Pri uporabi prvih 8 kub. metrov vode znaša tarifa 48 lir za kub. meter in je ena najnižjih v Evropi; tudi, če upoštevamo razlike v kupni moči med liro in drugimi valutami. Vendar sodi problem v pristojnost političnih rešitev in bi že samo nje rova omemba skoraj gotovo izzva la ogorčene proteste ljudi; tudi tistih. ki samo za žejo pijejo sodavico po 400 lir. (dg) poskrbeti, da bodo lahko poslovale tudi v slovenskem jeziku, na nujnost izdelave prepotrebnih conskih načrtov za razvoj kmetijstva, na hitro realizacijo : ustanovljenih za- družnih pobud in c’ »gih, ki se bodo še ustanovile. Opozorili so tudi na večje upoštevanje potreb krajevnega kmetijstva pri vlaganju finančnih sredstev, na nespametne ra.Jastitve, ki uničujejo rajevno kmetijstvo in oškodujejo vso slovensko narodnostno skupnost. Predstavniki KPI so nač 'oo so glašali z argumenti in zahtevami, ki sta jih navedla predstavnika Kmečke zveze t izraz' « pripravljenost za podrobnejšo analizo posameznih problemov, ki morajo dobiti nujno rešit .., zaradi česar mora deželna uprav pokazati več posluha za probleme kmetijs.va v tržaški pokrajini, kar pomeni zagotoviti boljšo vlogo <’ gospodarskem in teritorialnem načrtovanju predvsem pa v deželnem lazvojnem načrtu. Podčrtali so tudi angažiranost KPI na deželi za reševanje problemov; kmetijstva, predVš^m kar zadeva preureditev javnih, tehničnih , služb, politiko naložb 1 tar"- ufdšničevanje1 nove kmetijske politike. Kar zadeva jus in agroturizem so politični predstavniki KPI poudarili nujnost, da se tozadevna problematika rešuje v okviru ustrezne deželne zakonodaje. Na koncu sestanka sta se delegaciji dogovorili za sestavo posebnega dokumenta, ki naj bi vseboval predloge in smernic? za razvoj kmetijstva na Tržaškem. Dokument bi morale podpreti in predstaviti deželn- iu zboru vsj demokratične stranke, da bi s tem prisilile deželno ipravo k upoštevanju problemov našega kmetijstva, (eb) leksandra Vodopivca in njegovi songi, svetlobni in zvočni efekti ter sama scena velikih dimenzij. Dokaj številno občinstvo je igralce, režiserja in vse soustvarjalca te predstave, v katero je bilo vloženega mnogo napora, nagradilo med prizori, predvsem pa na koncu e dolgim aplavzom, ki je bil še posebej namenjen Miri Sardočevi z® njeno Korajžo. Pigmalion G. B. Showa sinoči v Rossettiju Cooperativa teatro mobile, ki 1° vodi Giulio Bosetti se je sinoči v Rossettiju predstavila tržaškemu ob; činstvu z znano Shaivovo komedijo Pigmalion. Delo je režiral sam Bosetti, ki nastopa tudi kot profesor Higgins, profesor fonetike, k' prevzame nalogo, da preprosto cvetličarko spremeni v damo iz visoke družbe v samih šestih mesecih• To mu tudi uspe, saj Liso Doolittl* predstavijo na dvoru, ne da bi se pP tem nihče zavedal, da ne gre z0 plemenito gospo, temveč za dekle, ki je do pred šestimi meseci živelo na londonskih ulicah. Pigmalion je morda najbolj znano delo znanego irskega komediografa Georgea Bet; narda Shouia in je prežeto s pikro ronijo, ki mu je lastna. Za tržaško občinstvo je odsotnost Nade Malani; me, ki bi morala' nastopiti kot Lisa morda majhno razočaranje, ven■ dar jo Patrizia Milani kar zadovoljivo nadomešča. Vloga psiho-pedagoške službe na šolah V priredbi vaškega združenja staršev je bila sinoči v kriški osnovni šoli «Albert Sirk* zanimiva okrogla miza o vlogi psiho-pedagoške službe na naših šolah. Uvodne misli so podali prof. Sheila Lovrenčič, psiholog Zdenka Stranj ter socialna delavka Sonja Bajc. Temu je sledila zanimiva razprava, v katero so posegli številni prisotni starši ter učitelji in profesorji, ki poučujejo na naših šolah. Podrobneje o okrogli mizi bomo poročali v eni naslednjih številk. -st- Uspela Prešernova proslava v Briščikih Prosvetno društvo «Rdeča zvezda» ter športno društvo «Kras» iz zg°' niške občine sta sinoči z uspelo prireditvijo ki se je je udeležilo zelo veliko občinstva, počastili d®11 slovenske kulture. V dvorani ho-®* ia «Cristallo» v Briščikih, ki je bila za to priložnost polna, so nastO' pili osnovnošolci, dramska skupi"? PD Kraški dom iz Repna z recitalom Prešernovih poezij ter mešani pevski zbor «Fr. Prešeren* Boljunca, slavnostni govor pa je *' mel Marko Kravos. O sinočnji Pr0' slavi bomo še poročali. Študijsko srečanje ■ o spremni listini za prevoz blaga Tržaška industrijska zveza noči izdala krajše poročilo, v katerem ugotavlja, da je nedavna uvedba spremne listine za prevoz blag8 povzročila negotovost in skrbi v vseh gospodarskih dejavnostih in zlasti v industriji. Prav zaradi z*' pletenosti tega vprašanja bo zvez8 organizirala v torek, 20. februarja, študijsko srečanje o tej temi. N8' stopil bo strokovnjak dr. F. Mazz8' relli. Srečanje bo v prostorih ind"' strijske zveze na Trgu Scorcola « in bo trajalo vas dan (od 9. do 1*-ure ter od 15.30 do 18.30). Drobna obvestila V KROŽKU CHE GUEVARA Član vodstva KPI Cossutta o demokratičnem centralizmu Načelo demokratičnega centralizma je neločljivo povezano s samo naravo komunistične partije, namreč partije, ki se bori za preobrazbo družbe, za izhod iz kapitalizma in za izgradnjo socialistične družbe. To je včeraj poudaril v svojem predavanju v lirožku »Che Guevara* član vodstva KPI Armando Cossut ta. Predavatelj, ki ga na naše mesto vežejo tudi krvne vezi — njegov oče je bil doma iz Križa — je dejal, da je v partiji mogoče debatirati o vsem, da pa o tem načelu ne more biti diskusije, kajti to bi pomenilo diskutirati o sami naravi in zgodovinskih ciljih KPI. Cossutta je v kratkem zgodovinskem prerezu prikazal, kako se je sama koncepcija partije spreminjala, od Lenina pa preko Gramscija in Togliattija do današnjih dni. V vseh teh letih je prišlo do ogromnih sprememb, toda načelo demokratičnega centralizma je ostalo v bistvu tako, kot ga je začrtal sam Lenin. Prav zato tudi teze za 15 kongres KPI spet postavljajo pouda rek na tem načelu, ki pa ga je tre ba primerno posodobiti, se pravi u skladiti z zahtevo po čim večji no tranji demokraciji in participaciji. Dne 5. marca zapade rok za vložitev prijav IVA. Prijavo so dolžni vložiti tudi manjši davkoplačevalci, se pravi taki, katerih promet v letu 1978 ni dosegel vrednosti 6 milijonov lir in taki, ki so lani poravnali svoje obveznosti glede davka IVA (ker so v letu 1977) zabeležili manj kot 2 milijona lir prometa) z vplačilom pavšala v višini 20.000 lir. Prijave je treba sestaviti na posebnih obrazcih «11 bis*, ki so brezplačno na voljo v davčnih uradih ter v prodaji v trafikah in papirnicah. Šolski skrbnik obvešča, da bo 3. marca zapadel rok za vložitev prošenj za vpis v pokrajinske sezname šolskega učnega osebja po členu 7 zakona štev. 463 z dne 9. avgusta 1978. san VNCA Dl CREDITO Dl I2AŠKA KREDITNA DNE 16. 2. 1979 Ameriški dolar Funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska kron8 švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar 838.5 1680.-' 497-". 195.5 27,5® 446.-' 61,5« 670.-- 412." 157. " 185." 158. " 18.5» 38,50 39." MENJALNICA vseh tujih valut 17. 2. 1975 17. 2 1979 Ob 4. obletnici smrti dragega Darkota Maverja so ga spominjajo svojci. Boljunec, Trst, 17. 2. 1979 17. 2. 1976 Ob tretji obletnici smrti našega dragega 17. 2. 1979 MARCELA SIEGE se ga spominjajo z veliko žalostjo in nespremenjeno ljubeznijo vsi njegovi Trst, 17. februarja 1979 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1978-79 BERTOLT BRECHT MATI KORAJŽA IN NJENI OTROCI Prevod Mile Klopčič Scena Meta Hočevar Kostumi Meta Hočevar in Marija Vidau Glasba Aleksander Vodopivec Dramaturg in lektor Marko Slodnjak Asistent režije Boris Kobal Režija JOŽE BABIC Danes, 17. februarja, ob 20.30 — abonma red B — prva sobota Po premieri. Jutri, 18. februarja, ob 16. uri — abonma red C — prva nedelja Po premieri. V torek, 20. februarja, ob 20.30 — abonma red E — mladinski v četrtek. V sredo, 21. februarja, ob 20.30 — abonma red D — mladinski v sredo. Gledališča VERDI Danes ob 13. uri zadnja uprizori tev Smareglieva opere «Abisso». Dirigira Gianfranco Mašini. * * # Jutri ob 16. 1 izredna, deveta u- Prizoritev Verdijeve «Aide» izven abonmaja. Za to uprizoritev so rezervirali tretjino gledališča za raz-ne skupine iz vse dežele. ROSSETTI Danes, 17. t.m., ob 16. in ob 20.30 p° na sporedi. «Pigmalion». G. B. Shawa v izvedbi gledališke skupine Cpoperativa Teatro M'-.bile, ki jo vodi Giulio Pc"'lti. Koncerti SPD IGO GRUDEN IN ŠD SOKOL - NABREŽINA priredita danes, 17. t.m., z začetkom ob 20.30 v društveni dvorani DRUŽABNI VEČER Poskrbljeno bo za prigrizek in domačo kapljico. Vabljeni člani in prijatelji društev. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO UNION — PODLONJER priredi jutri, 18. t.m., ob 16. uri v dvorani Ljudskega doma v Podlonjerju PREŠERNOVO PROSLAVO SPORED: 1. Govor Marija v..ka 2. Otroški pevski zbor PD Lo-njer Katinara 3. Recital 4. Ivan Milič — harmonika 5. Sovodenjski nonet Vabljeni! KROŽKI ZŽI - ZVEZE ŽENSK DOLINSKE OBČINE PRIREDIJO jutri, 18. t.m., ob 17. uri v dvorani sindikata FLM - FMD pri Domju praznik revije «Noi donne» in v znak solidarnosti z delavkami predilnice «S. Giu-sto*. SPORED: 1. Nastop zbora Fran Venturini 2. Nastop igralske skupine UDI iz Gradiške 3. Nastop Graziele Rota Razna obvestila ŠK Kras organizira v četrtek, 22. februarja, v gostilni Križman v Repnu pust..i ples. Igral bo ansambel Lojze Furlan. Rezervacije miz v gostilni, tel. 227115. Smučarski klub Union priredi jutri, 18. in 25. t..p.. smučarski tečaj za otroke in odrasle na Zoncolanu - Ra-vasclettu. Informacije in vpisovanje v Ul- Valdirivo 30/11, vsak dan od 17. do 19. ure razen ob sobotah. Devinsko - nahrežinska občina sporoča. da interesenti lahko vplačajo takse na občinske koncesije na poštni tekoči račun št. 11/4016 z naslovom »Občina Devin-Nabrežina — Taksa na občinske koncesije*. Za vsa morebitna pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na občinsko tajništvo. Glasbena matica - Trst priredi v petek, 23. t.m., v prostorih v Ul. R. Manna 29/IL, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri drugem sklicanju, redni občni zbor Glasbene matice s sledečim dnevnim redom: otvoritev, poročila, diskusija, volitve, razno. ŠD Polet priredi na pustni torek ples v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Vabila so na razpolago v trgovini keramike in sanitarij v Narodni ulici 160 r.a Opčinah. Izleti V ponedcU-K, 19. fetnuarja, uo v gledališču Rossetti koncert komornega orkestra iz Zuricha pod vodstvom E. de Stoutza za abonma Tržaškega koncertnega društva. Kino Cappelia Uudergrountl 18.00 — 20.00 — 22.00 «Superball». ,„ežija Charles Edvvards. Ariston 17.00 - 10.30 - 22.00 «Vivere giovane*. Rhz 16.30 «Amori miei». Monica Vit h. Johnny Dorelli. E. M. Salerno. Eden 16.30 «L’ainico sconosciutto*. Elliot Gould, Susanah York. Pre-Povedan mladini pod 14. letom. Grattaciclo 16.0b-22.15 «Una donna semplire* Romv Schr.eider. E*celsior 18.00 «ll paradiso puč attendere*. W. Betty, Julie Christie, J. Mason. *■ enice 16.30 «Superman». Marlon Brando. Barvni film. ^azionate 15.30 «PiCc4)1b,,VMr.ne». "Rgnon 15.00 «La pi:. grande avven-tura di Ufo Roboti «’>G’AlHrake al-1’attacco*. Barvni film. Efistallo 16.00 poki- v Socializem'. Omenil je tudi socialdemokratsko izkušnjo ter poudaril da ie v tretji poti. ki vodi med realnim socializmom in socialno demokracijo, Derspektiva italijanskega socializma. To pot so izbrali ob analizi tujih modelov in napak ter omej;tev v SZ in drugih socialističnih državah. Ko .je govoril o zgodovinskem protikomunistične i kompromisu ki predstavlja kom-p pleksen proces, kako ljudske mno- žice pripeljati na vodstvo države, je Paiza govoril tudi o odnosu KPI - PSI, ki mu partija pripisuje velik pomen. Enotnost ne predstavlja omejevanje diskusije niti polemike, če je umirjena. KPI se zavzema za enotnost med tema dve-. delavskima strankama v kra-1 jevnih ustanovah, deželah, pokraji-nah, množičnih gibanjih, toda ta enotnost se ne sme razviti kot protiutež drugim političnim silam, ampak mora imeti za cilj večanje odgovornosti KD. Ker se .je kongres zavlekel pozno v noč in zaradi tehničnih o-mejitev preostalega dela poročila ne moremo več objaviti v današ nji številki, bomo tisti del, ki se nanaša na vprašanje naše narod nostne skupnosti, objavili jutri. V torek sestanek slovenske konzultc V torek, 20. februarja se ob 18.30 na županstvu v Gorici sestane slovenska konzulta. Zavzela bo stališče do utrakvizma v nekaterih slovenskih otroških vrtcih ter nadaljevala z razpravo o delovanju kon-zulte. V obeh krajih nastopajo domače in gostujoče skupina Jutri - V četrtek ju predaval dekan ljubljanske filozofske fakultete dr. Matjaž Kmecl V profesorski sobi klasičnega li-1 narja bodo, kot smo že omenili, TmiUon^ sr flrtri/si en ■ ircolz loHon Ha Ha Ičonpa nu)mi """Milin,,,,,............................llllllIlllllllllUIIIIIIIIIIIIIMHlHMItlllllMinillllimilllllllllllllllllllllllllllllldllllllVIimi Včeraj - danes Danes, SOBOTA, 17. februarja Sn„ SILVIN I7v>e Vzide ob 7.05 in zatone ob •53 __ D0ižina dneva 10.28 — Lu-vzide ob 23.02 i:i zatone ob 9.30 Jutri, NEDELJA, 18. februarja DRAGOSLAVA Vr r. včeraj: najvišja temperatu-u . 10 stopinj, najnižja 7,", • 13. 9.8 stopinje, zračni tlak 1069 a? neustaljen, vlaga 58-odstotna, Ot-n P°°blačeno, veter 28 km na d0 „vzhodnik-sc vero vzhodnik, s sunki *cm na uro’ morie razgibano, mPeratura morja 8,7 Popinje. ROJSTVA IN SMRTI f0r,Pe 16. februarja se je v Trstu t,1*0 5 otrok, umrlo pa je 13 oseb. 2i» PILI SO SE: Valentina Galli-(j ’ Massimiliano A’berti, Gabric’a haJiP’ Ivan Chiaradia, Gabriele VjjMRLI SO: 50-letna Norina Sil-Ha b por- Michelazzi, 82-letna Ma-ck . c°tic por. Miletta, 16-letna Mi-Cr' a, 68-letni Michele Rubik’ ??'Ietrr' Maria Daris vd. Rav-Il-letna Giovanna Venutti .vd. Pouh, 65-letni Ferruccio Lucas, 67-letni Adelchi Minut, 78-letna Maria Poli vd. Steno, 83-letna Maria Sekulič por. Kozina, 79-letni Norina Srmaritani vd. Apollonio, enoletni Maurizio Corrias, 73-letna Arnigilda Luisa por. Palomba. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (ud 8.30 do 20.30) Ul. Giulia 1: Ul. S. Giusto 1: I Felluga 46: Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43; Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Mazzini 43: Ul. Tor S. Piero 2. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel 211001: Prosek: tel. 225-141 Božje oolje: Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel 200-121: Sesljam tel. 209 197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 27M24. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef štev. 732-627. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Gostovanje lutkovnega gledališča iz Kranja s predstavo Princeska na zrnu graha Na Tržaškem DANES, 17. t.m. — ob 9.00 v osnovni šoli F. MILČINSKI na Katinari (PD Lo- njer - Katinara) — ob 16.00 v Bazoviškem domu (PD Lipa) — ob 18.00 v društveni dvorani v Dolini (PD Valentin Vodnik) JUTRI, 18. t.m. — ob 9.45 v Prosvetnem domu v Barkovljah (PD Barkovlje) — ob 14.00 v Kulturnem domu na Proseku (PD Prosek-Kontovel) — ob 16.30 v Prosvetni dvorani v Nabrežini (PD Igo Gruden) — ob 18.30 v osnovni šoli v Zgoniku (PD Rdeča Zvezda) PONEDELJEK, 19. t.m. — ob 9.00 v osnovni šoli v Skednju (PD I. Grbec) — ob 11.00 v osnovni šoli v Miljah (Društvo Slovencev miljske občine) — ob 14.00 v osnovni šoli v Ricmanjih (PD Slavec) — ob 17.00 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 V Beneški Sloveniji TOREK, 20. t.m. — ob 14.00 v Petjagu — ob 16.30 v Gornjem Bamasu — ob 20.00 v Gorenjem Tarbiju Na Goriškem SREDA, 21. t.m. — ob 9.00 v osnovni šoli v Doberdobu — ob 11.00 v osnovni šoli v Gorici, Ul. V. Veneto (zavod Lenassi) — ob 14.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah — ob 17.00 v Domu A. Budala v štandrežu ma ceja »Primož Trubar* v Gorici se je v četrtek popoldne pričel seminar za slovenske profesorje, ki ga skupno prirejata že omenjeni klasični licej in učiteljišče «Siinon Gre gorčič*. Seminar, ki se bo odvijal v popoldanskih urah, enkrat na teden tja do konca marca, nadomešča v neki meri tridnevnega, ki je bil tradicionalno v prejšnjih letih. Za tako obliko seminarja so se odločili šolski sveti v svojem avtonomnem pojmovanju. Seminar je nastal, kot je uvodoma povedal ravnatelj klasičnega liceja »Primož Trubar* prof. Milko Rener, iz nujne povezave med licejem in^ učiteljiščem, nekatera" predavan'j6 pa bodo namenjena tudi profesorjem in dijakom tf$qvsk% zavoda ,<& van Cankar*" Na seminar so profesorji povabi li tudi dijake višjih razredov, ki so se v lepem številu udeležili prvega predavanja, ki ga je imel prof. dr. Matjaž Kmecl, dekan filozofske fakultete v Ljubljani. Kar dve polni uri je prof. Kmecl posvetil vprašanju »branja literarnega teksta* in vzbudil tako pri profesorjih kot pri dijakih s svojim živahnim pripovedovanjem izredno zanimanje. Prof. Kmecl je bil že večkrat v Gorici, predaval tudi na prejšnjih seminarjih in kot nam je povedal ga zelo zanima, kar se na literarnem področju dogaja v zamejstvu. Po goriškem predavanju je včeraj pohitel na Slovenske kulturne dneve v Celovec. Naslednja predavanja tega semi- Bratinovo vprašanje o načinu reševanja krize v Maraldiju Na predlog pokrajinskega predsednika iz Gorice je deželni svetovalec KD Brancati na sestanku deželne komisije za industrijo ter sindikatov predlagal osnutek rešitve o sporu v skupini Maraldi. Pokrajinski odbornik Ivan Bratina je v imenu celotne skupine vprašal predsednika pokrajinske uprave, ali ne bi bilo veliko bolje, ko bi se o vprašanjih, ki zadevajo živ- SESTANEK VODSTVA GORIŠKE PRO LOCO VAŠKA SKUPNOST IZ ŠTMAVRA priredi jutri, 18. t.m., tradicionalni PRAZNIK SV. VALENTINA Ob piščancih na žaru, kozarcu pristne domače kapljice, ki je na razpolago na dvorišču pred cerkvijo ter v gostilni «Pri Mir-kotus, boste lahko pokusili tudi znane štmavrske štruklje Vabljeni! vsak teden, tja do konca marca Predavali bodo prof. Kajetan Gantar iz Ljubljane o prodoru klasične antike v slovensko slovstvo, prof. Valentin Kalan iz Ljubljane o nekaterih aktualnih vprašanjih sodobne filozofije, prof. Darko Bratina iz Trsta o gospodarskih perspektivah Slovencev v Italiji, prof. Borut Lopamik iz Ljubljane bo segel na glasbeno področje s predavanjem o instrumentalni govorici; to bo zanimalo predvsem učiteljiščni-ke. Prof. Drago Bajc iz Trsta bo govoril o temi »matematika brez številk*, prof. Ivan Toličič iz Ljubljane o nekaterih problemih da-rtŠŠjih' adblescentov in prof. Pavle Merku iz Trsta ,q etnografskih pro-bjjipih’ idijpgogujn pri nas. V Tržiču predložitev novega znaka PSI Jutri zjutraj ob 10. uri bodo v dvorani Palazzetta veneta v Tržiču na pokrajinski skupščini aktivistov predložili novi znak PSI. Govor bo tudi o sekcijskih kongresih, ki se bodo vršili v teh dneh. Ob tej priliki bodo izročili tudi priznanje članom, ki so v sociali stični stranki nepretrgano že 25 let. Ijenjska vprašanja našega gospodarstva, na enoten način izjavila istitucionalna telesa in vse politične in družbene sile, ki jih vprašanje zanima. Pokrajinski predsednik ni smatral za potrebno, da bi ubral to pot, ampak se je poslužil samo predstavnika svoje stranke. Takšna praksa, nadaljuje Bratina v svojem vprašanju, ustreza ozki partijski logiki ter je nevzdržna spričo dejstva, da obstaja sodelovanje na deželni in pokrajinski ravni in da se skupno rešujejo vprašanja, ki, podobno kot Maraldi predstavljajo temelj posoškega gospodarstva. Skavtski praznik v Doberdobu in skav-petnajst- Slovenski goriški skavti tinje bodo letos obhajali letnico ustanovitve svoje organizacije in drugo obletnico ustanovitve njihove 3. čete v Doberdobu. Oba jubileja bodo praznovali s skupno proslavo, ki bo jutri, v nedeljo. 18. februarja, ob 16. uri, v župnijski dvorani v Doberdobu. Tu bodo, med drugim, prikazali skavtske filme in diapozitive, deklamirali bodo svoje pesmi. Domači skavti in skavtinje pa bodo prikazali prizor iz skavtskega življenja. Ob tej priliki bodo priredili tudi razstavo o petnajstletnem delovanju organizacije in izdelkov iz skavtskega ex tempore. Predvidevajo, da bo program trajal tri ure. Pripombe zaradi počasnega ustanavljanja avtonomnega turističnega podjetja Objavljen je bil samo deželni dekret, medtem ko predsednik dežele ni še imenoval predsednika Sklep dežele o ustanovitvi avtonomnega turističnega podjetja (Azienda autonoma di soggiorno) v Gorici, sprejet pred tremi leti, je še samo na papirju. Dežela je objavila dekret v svojem urednem listu, ni pa še imenovala predsednika, ki bo odražal razmerje med političnimi silami. Prav tako, kot posledica tega stanja, v vodstvo turističnega IKjdjetja niso še imenovali predstavnikov drugih ustanov. Posledica je neurejeno stanje na področju organizirane turistične dejavnosti.. O zadevi so obširno razpravljali na seji vodstva Pro loco v Gorici, na kateri so bili navzoči tudi časnikarji. Predsednik goriške Pro loco dr. Carlo Pellis je zahteval, da se takšno stanje čimprej odpravi in da se na turističnem področju napravi red. Pro loco, ki je edina turistična organizacija v Gorici, je prva in najbolj zainteresirana, da se ustanovi nov organizem. Z nastankom AAS bo Pro loco prenehala obstajati. Dobra stran nove usta nove je tudi v tem, da bo prejemala finančno deželno pomoč. Če bi goriška AAS bila ustanovljena, bi ji pred dnevi, ko so dodeljevali sredstva, zagotovili gmotno možnost za izvedbo določenih turističnih pobud. Ker je ustanovljena samo na papirju, sredstva v Gorico niso prišla. Tudi samo vodstvo Pro loco se zaveda, da njihova ustanova ne bo dolgo časa več obstajala, zato ne morejo sprejemati proračunov niti sestavljati načrtov za prihodnje delovanje. Negotovost, v kateri deluje vodstvo Pro loco, sila slabo vpliva na ljudi v vodstvu. Pred dvema mesecema so na deželi dr. Pellisu zagotovili, da bo v šestih mesecih AAS pričela delovati, toda predsednik Pro loco resno dvomi, da se bo ta obljuba izpolnila. Turistična organizacija pa, kljub provizoriju, vendarle deluje ter redno prireja svoje manifestacije v okviru »goriškega septembra*. Doslej je pripravila 14 folklornih sprevodov, 9 folklornih tekmovanj in tudi več shodov o preučevanju folklornega bogastva. Za eno folklorno manifestacijo potrebujejo 26 mi- lijonov lir. Sredstva zberejo delno pri občini, ki vsako leto izplača po 6 milijonov lir, delno pa pri deželi, ki jim tudi daje po 12 milijonov lir na leto. Pogostoma pa si morajo denar sposoditi na banki in zanj plačati visoke obresti. Pro loco ima sedaj 3 milijone dolga, razpolaga pa z imetjem, ki bo po vsej verjetnosti prešlo v last AAS. Pripombe so na sestanku bile izrečene tudi na račun EPT in nje gove politike za pospeševanje tu rizma. Povedali so, da gre okoli 90 odstotkov njegovih izdatkov (o-koli 80 milijonov lir) za tiskanje prospektov in lepakov v korist tu ristične ponudbe Gradeža, medtem ko za Gorico ne ostaja denarja Vodstvo Pro loco se sicer zaveda pomembnosti stacionarnega turizma, vendar sodi, da so zelo pomembne tudi takšne turistične pobude kot jih prirejajo v Gorici, kjer prihaja do stikov in prijateljstva med pripadniki različnih narodov in kjer se v stikih med folklornimi skupinami zahodne, srednje in vzhodne Evrope utrjuje miroljubno poslanstvo Gorice. Dijaki učiteljišča »SIMON GREGORČIČ* priredijo DIJAŠKI PLES ki bo danes, 17. t.m., ob 20.30 pri Zlaten pajku v Gorici. Vabljeni! Razna obvestila Slovensko planinske društvo sporoča, da ' avtob”s jutri, v nedeljo, 18. t.m., odpeljal smučarje v Ovčjo vas, po naslednjem voznem redu: ob 6.30 s Korna; ob 6.35 iz Štandreža in ob 6.40 iz Sovodenj. Priporoča se točnost. Kino Gorica CORSO 17.30-22.00 «11 par. pu6 attendere*. W. Beatty in J. Christie. VERDI 17.15-22.00 »Viaggio con A-nita*. G. Giannini in G. Hawn. Prepovedan 'ladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00-22.00 «Questa č l’America». Prepoveda.. mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS1GR 16.30-22.00 »La carica dei 101». PRINCIPE 16.30- 22 00 «Sa\ofone». Nova Gorica in okolicu SOČA 16.00 »Maček vreden milijon dolarjev*. Ameriški film. 18.00—20.00 »Jetnica samostanskih zidov*. Italijanski i,lm. SVOBODA 18.00 - 20.00 »Ginekolog socialnega zavarovanja*. Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bas-si, Raštel 52, tel. 83-349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v TV-žiču dežum. ekarna S. Nicolo, UL 1. maggio 94, tel. 73-328. BILO JE V FEBRUARJU PRED 33 LETI Kako so ljudje doživljali dni, ko so nacisti požgali Rihemberk in Komen Začelo se je na svečnico - Bilo je hladno - Fašisti so ustrahovali ljudi ...'V-...... ........................ ...- ...........—'...... ..< mm Ruševine župnišča v Rihemberku - Braniku, ki so ga požgali Nemci 15. februarja 1942. Je to edino neob-novljeno poslopje v Braniku. V tem župnišču je živel in pisal pesmi Simon Gregorčič Mrzlo zimsko jutro. Po mlakah led. Otroci smo se tega veselili. K maši grede se bomo drsali. Tega dne je bil praznik, svečnica. In ker je bila že več let vojna, šolskega pouka ni bilo. V središču Rihemberka so se bili nastanili fašisti, v gostilni «Na governi*. Od tu so strahovali in ropali po vsej dolini. «Ko bom zakurila ogenj, vas bom že poklicala v kuhinjo,» je dejala mama, ko sta z očetom vstala. Nekam čudno se nam je zdelo, da sta vstala že pred svitom. Pri nas sta bili takrat še dve družini, o-be iz zaselka Miklavi, od koder sta se umaknili zaradi večje varnosti pred fašisti. Nas, otroke, pa so vznemirjali neznani moški glasovi, ki so ob tako rani uri prihajali od spodaj, iz kuhinje. Kaj naj bi to pomenilo?! Ko je govorjenje ponehalo in se je že do dobra zdanilo, nas je mama poklicala v kuhinjo, na toplo. In presenečenje je bilo tem večje, ko razen mame, očeta in soseda ni bilo v kuhinji nikogar. «Otroci, danes ne boste |li k maši in tudi iz hiše ne. Preveč je mraz*, je rekla mama. Oče in sosed sta medtem,,nejgam odšla. Med njuno odsotnostjo je prišla k nam na obisk teta Ida, po domače Kodričeva, mamina sestra. Pri njih doma so imeli gostilno «Dopolavoro». Ona jo je vodila. Teta Ida nas je večkrat obiskala. Tega dne je bila nekam skrivnostna in zamišljena, prav nič razpoložena kot je bila sicer. «Med potjo sem, k vam, sem srečala partizane, ki so me vprašali, kam grem. Povedala sem jim in pokazala tudi, kaj nosim, nakar so mi dejali, naj le grem dalje in to brž, ker da bo danes vroče. Z njimi je bil tudi Rajko od Tonce iz gradu. Njega sem namreč kot domačina poznala. In že so jo mahnili pod cvetroškim mostom čez Branico proti naši hiši. Tu je spet nekaj novic za partizane, seveda kar zadeva fašiste.* Medtem se je bil vrnil oče in teta mu je pomolila majhen svitek papirja. Otroci smo za pečjo napeto poslušali in si vsak po svoje razlagali vse to, kar se je dogajalo. Po zomost nas vseh pa je pritegnil nepričakovan močan rafal iz strelnega orožja. «Prav blizu naše hiše strelja!*, je v eni sapi rekla teta. «Kaj za vraga naj to pomeni?* Streljanje se je nadaljevalo vedno huje in huje. In sosed, ki se je bil vrnil z očetom, je medtem neopazno odšel. Sonce so od časa do časa zakrili majhni oblaki. Sicer pa je že obsijalo vso našo dolino. Postajalo je že tako toplo, da je začelo od streh kapljati. To pa se za svečnico spodobi, pa čeprav pravijo, da to spravi medveda še globlje v brlog. »Domov moram, ker so partizani verjetno napadli fašiste, ki prihajajo k nam v gostilno*, je rekla teta Ida. In kot bi se bilo streljanje preselilo nekoliko bolj daleč, se je nadaljevalo, hkrati pa lllimimifMIIIIUIIIIItllllllllMHIIIIHIIIIHIIIIIIIIMIIIIII Knjiga o Titovem obisku na Kitajskem Avgusta 1977 je maršal Tito obiskal Kitajsko in s tem jugoslovansko - kitajske odnose postavil na nove temelje. Ta prvi in zgodovinski obisk jugoslovanskega voditelja na Kitajskem pa ni bil velikega pomena samo za jugoslovansko - kitajske odnose, temveč za ves svet. In prav to srečanje je bilo povod za monografijo o tej veliki deželi, monografijo, ki nosi naslov Tito na Kitajske: . Izredno lepo opremljeno-knjjg(w so izdale tri jugoslovanske založbe Vuk Karadžič iz Beograd založba Jugoslovanska revija od ■ istotam in Državna založba Slovenije. Uredil jo je širši uredniški odbor, v slovenščino jo je prevedel Janko Moder. Opremljena je s številnimi posnetki, tako da v besedi in sliki govori o Titovem obisku na Kitajskem in o Kitajski sami. Vsebina knjige je pestra. Tito na Kitajskem je prispevek, ki govori o obisku samem. Drugi prispevek govori o Jugoslaviji in Kitajski, o medsebojnih odnosih in pomenu teh odnosov. Tretji, najobširnejši del knjige, pa je monografija o Kitajski. V tej monografiji so predstavljeni dežela in ljudje, njena preteklost in zgodovinski razvoj v sedanjem stoletju, predvsem pa razvoj Kitajske po zmagi ljudske revolucije. Nato je podrobno pri kazano sedanje življenje, industrializacija, skrb za standard, kulturno življenje, vloga Kitajske v svetu, odpiranje te velike dežele napram svetu. Vmes so slike, same barvne podobe iz sodobnega kitajskega življenja, slike o gradnji ležele, o proslavah, učenju, o vojski, kmetih, o poljedelstvu in industriji, skratka o vsem kar naj poleg besede pomaga predstaviti sodobno Kitajsko. V začetku knjige pa so seveda skladno s tekstom podobe z obiska jugoslovanskega voditelja na Kitajskem. Gre .torej za knjigo, ki je nastala ob Titovem obisku na Kitajskem, ki pa ne govori samo o tem obisku, temveč ob njem jugoslovanskim bralcem predstavlja to veliko prijateljsko deželo. so močne eksplozije naznanjale, da se nekje nad rihemberškim gradom dogaja še kaj hujšega kot pri Kodričevih. »Pri nas, tu počakaj, da streljanje preneha*, je dejala mama, ko je teta silila domov. «Saj vendar vidiš, kako strelja vse naokrog!* «Poišči mi nekaj iajc in kako klobaso. Če me fašisti po poti ustavijo, jim porečem, da sem šla to iskat za njih. Sicer pa moram domov*. Medtem so sosedovi otroci prišli k nam in tako smo lahko tudi mi šli z njimi zdoma, iz hiše. In moški iz vasi, kj so se bili zbrali pri nas, so ugibali, kaj naj streljanje za gradom pomeni. Otroci smo se razšli ter se ustavili na koncu vasi, kjer je stari oče Jože na dvorišču kuhal žganje. Bilo je že o-koli poldne. Sonce je kar prijetno grelo. Otroci smo opazili partizane, ki so hiteli od Kodričeve gostilne proti zaselku Lojevi. Medtem je bila moja mati pospremil teta*,konca vasi. Še sedaj vidim drobno, v/najhno postavo, zavito v črn šal, s culo v rokah in obuto v doma sešite copate, kako hiti proti cvetroškemu mostu, proti svojemu domu. Ko pa je teta prišla domov, je našla vso hišo razdejano in na tleh tudi krvave madeže. Napadenim fašistom so prihiteli na pomoč h Kodričevim njihovi «kamerati* iz gostilne »Na govemi*. In ko so se partizani umaknili, so fašisti napadli Kodričeve, njihovo hišo in odgnali s seboj vso družino. «Svojim ljudem moram pomagati, moram kaj storiti. Na governo grem in pokazala bom fašistom, da sem šla v Cvetrož zaradi njih. Rekla bom, da sem šla iskat jajc in masla za njih. Pa tudi po podatke o partizanih. Mislila sem si, da je to vse moje orožje, kar ga premorem. Mogoče pa le uspem. Po poti so me sosedje svarili, naj ne hodim tja, češ da je vse zaman. Toda upanje me je vleklo dalje. Moram to storiti, saj so to vendar moji ljudje. Ko sem prispela «Na governo*, me stražar ni pustil dalje, celo zagrozil mi je, naj se umaknem, ker c'a bo sicer streljal. Jaz pa sem zahtevala, naj me odpelje h komandantu, ker da imam nekaj važnega zanj. Šele tedaj je dal poklicati oficirja, ki ga je najbolj zanimalo to, kaj nosim v torbi. »Obljubila sem vašim fantom, da jim poiščem malo jajc in masla in vse to imam tu — sem mu rekla — med mojo odsotnostjo pa so prav ti vaši fantje vso mojo hišo razdejali in moje ljudi odpeljali. Tu imate jajca in maslo* — je pravila «Kaj pa veste o partizanih?* — jo je prestregel zaskrbljeni oficir. »Govori se, da vas nameravajo v kratkem napasti, seveda kolikor ne boste pustili ljudi na miru,* je rekla teta Ida. «V svojem imenu pa vas prosim, da mi poveste, kje so moji.* «Tu so in prav žal mi je, da se je moralo to zgoditi vam.* »Mnogi fašisti so zaničevalno in nezaupljivo gledali v nas, ko smo odhajali domov. Ponosna in vesela sem bila, ko sem ugotovila, da sem fašiste ponovno nalagala, kot že tolikokrat prej,* se spominja teta Ida. Na gmajni za gradom se je streljanje počasi utišalo in ko je cerkveni zvon vabil k molitvi, je odjeknilo še nekaj močnih eksplozij. Medtem se je sonce že skrilo za bližnje hribe, po dolini pa se je razvedelo, da so partizani Na gmajni napadli nemško kolono in vse Nemce potolkli. Le enemu je po kdo ve kakšnem naključju uspelo pobegniti in rešil se je k fašistom v Rihemberk. Preden se je dodobra stemnilo, smo se otroci razšli. Vsak na svoj dom. Na dolino je legla noč polna skrivnosti in negotovosti. Kot po navadi, so se pri nas zvečer zbrali vaški možje ter modrovali o dogodku dneva. In sklenili so, da bodo takoj naslednjega dne odpeljali iz vasi živež, ki je bil namenjen partizanom in deloma skrit pri nas, deloma pri sosedih. Vse bodo z vozmi odpeljali v Pedrovo, kjer ga fašisti zagotovo ne bodo našli. Naslednjega dne so dva soseda in moj oče zares odpeljali voz hrane čez železnico iz naše vasi v Pedrovo. Čez noč pa so fašisti streljali iz svojih brlogov na vse strani in to iz samega strahu, da bi se jim kdo ne približal. Sicer pa je bilo tako skoraj vsako noč. ANTON PAVLICA Novost na knjižni polici LEVSTIKOVO ZBRANO DELO Vsebina in pomen že desete knjige (Konec jutri) Pri Državni založbi Slovenije izhaja, morda manj opazno kot pretekla leta, tudi Levstikovo zbrano delo v redakciji profesorja dr. Antona Slodnjaka. Poglavitna dela Levstika so izšla že v prejšnjih knjigah, zato pomenijo zadnje knjige samo še zaključek zbranega dela, sicer pa knjige, ki so za širšo javnost manj pomembne. Seveda pa v okviru celotne izdaje zbranega dela pesnika, pisatelja, kritika in jezikoslovca Frana Levstika niso nič manj pomembne za slaviste in druge proučevalce slovenske literarne preteklosti, manj pa utegnejo zanimati širši krog. Toda razmeroma visoka naklada 2500 izvodov pomeni ne samo izpolnjevanje kulturnega dolga napram literarni zgodovini, temveč kaže, da je za ta dela več zanimanja kot bi ga morda pričakovali bo vsebini knjig. Sicer pa ob vsem tem ni nepomembno, da je to že 127. knjiga v zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Deseta knjiga Levstikorjega zbranega dela prinaša pestro in raznoliko vsebino. Najprej so tu odlomki, prozni sestavki iz humorističnega lista «Pavliha», ki ga je urejal Levstik. Pesniško gradivo jc bilo že objavljeno v eni prejšnjih knjig zbranega dela, tako da je ta Levstikova dejavnost v zbranem delu razmeroma razbita. Slede Levstikovi jezikoslovni spisi in njih odlomki, nato pa je urednik priobčil pisateljeve avtobiografske zapise iz zadnjega obdobja Levstikovega življenja. Sledi primer neleposlovne proze, nekaj različnih spisov v Dodatku in nato urednikove Opombe, ki same obsegajo čez sto strani drobnega tiska. Za proučevanje slovenske kulturne in morda še bolj politične zgodovine so pomembni Levstikovi spisi, objavljeni v Pavlihi. Tudi urednikovih opomb se razmeroma največ tiče prav tega razdelka knjige. Med avtobiografskimi zapisi je Po svoje zanimiv Levstikov dnevnik iz zadnjega obdobja življenja, Ta dnevnik kaže pisatelja kot iz črpanega starca (Levstik je bi tedaj star komaj 50 let), ki se o tepa z lastnimi nadlogami in se strahotno boji kolere, ki se Italije približuje slovenskim kra jem. Ob tem je zanimiva psiho loška analiza (psihopatografija) ki jo je za to knjigo napisal psi hiater dr. Lev Milčinski. Zanimi va je zato, ker polemizira s stali ščem psihiatra dr. Serka, objav Ijenim v času med obema vojna ma in s po njem povzeto analizo profesorja dr. Antona Ocvirka, ki je v svoji študiji obdelal tudi Levstikovo duševno stanje ob kon cu življenja. Na koncu objavljeni primer iz neleposlovne terminolo gije pa kaže Levstikovo prizade vanje za ponošen je telovadnih izrazov. Pričujoča knjiga Levstikovega dela je torej namenjena študiju, predstavlja pa seveda neizogiben sestavni del celotnega zbranega dela. Pri tem so seveda opombe bistven sestavni del knjike. Sl. Ru. Nova številka «Skdanca» Pred dnevi je v Križu izšla nova številka vaškega glasila «Skdanc», ki ga izdaja domače PD Vesna. List prinaša vrsto zanimivih člankov, med katerimi bi omenili članek o problematiki koroških Slovencev, o nekem filmskem snemanju v Križu, ki ga je napisal Mi ran Košuta ter članka o šolstvu, ki sta ga napisala Sonja Sirk in Marta Verginella. Zadnji «Skdanc* pa prinaša tudi zelo zanimiv predlog nekega vaščana za poimenovanje vaškega nogometnega igrišča po domačinu Petru Bogatcu, ki je padel v španski vojni. List sta ilustrirala Franko Bogateč in Mirko Doušak. (st) IIIIIIIIIIIIIIHIinilinillllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIIIIirmillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIMII Pogovori o davkih Na področju črnega zaposlovanja je davkarija praktično brez moči Najnovejši podatki o industrij- ski proizvodnji govorijo baje o znatnem vzponu, zlasti v severni Italiji. Na drugi strani pa števi- lo brezposelnih, posebno mladincev nenehno narašča. Načrt o večjem zaposlovanju mladine se je torej v glavnem izjalovil. Znakov o gospodarski krizi je mnogo, vendar opazujemo v tem pogledu znatna protislovja. Čezmerno naraščajo npr. vloge pri denarnih zavodih in poštnih hranilnicah, avtomobilska industrija, posebno proizvodnja osebnih vozil «vleče» kot še morda nikdar v preteklosti, divja potrošnja se je nekoliko polegla, vendar je še vedno nadpovprečna, spričo mezd in plač, draginja se je prav sedaj pričela živahno dvigati, kar bi pomenilo med drugim, da kroži vedno večja obilica denarja. Izvedenci finančne uprave ugibajo medtem o vzrokih počasnega priliva davkov. Saj že vsaka točka draginjske doklade prinaša avtomatično državnim blagajn,'m blizu 500 lir iz naslova davka na osebne dohodke. Šest točk draginjske doklade za trimesečje februar - april bo vrglo 3.000 lir na mesec od vsakega zaposlenega. Porast denarne razpoložljivosti si mnogi ekonomisti razlagajo s tako imenovanim podvodnim gospodarstvom. Vse večja pozornost gre v zadnjih časih predvsem nevidnemu in nikjer zabeleženemu pojavu črnega dela. Računajo, da je v državi nad dva milijona delavcev, ki so deloma ali včasih '•rizenas st celotno dvojno zaposleni, zlasti v mali industriji ali obrti. Vrsta okoliščin ta pojav pospešuje, zlasti v večjih industrijskih centrih. Delodajalec prihrani pri nezakonitem zaposlovanju tretjino delavčeve mezde, ki bi jo moral sicer odšteti pri rednem delu, delavec pa se zadovolji z nižjo delovno nagrado, saj si osnovne pravice za pokojninsko in bolezensko zavarovanje pridobiva na rednem delovnem mestu. Zrahljana delovna disciplina, ki ponekod rojeva v znatni meri tudi pojaV odsotnosti z dela, omogoča raztegnitev delovnega časa. Posgbno poglavje je vprašanje delovne razpoložljivosti za nameščence v dopolnilni blagajni. Nameščencu, ki je v tem položaju, izplačujejo 80 odst. normalne plače brez kakršne koli delovne pro-tiusluge. Ker gre za neke vrste brezposelne podpore, je ta prejemek prost vsake davščine, ki bi .po sedanjih poprečnih plačah zna-I šal 'okoli 20 odst. Dogaja se po-I temtakem — in baje je to edini zgled na svetu — da nedelane ure prinašajo prizadetim polne de'ovne tarife. Dopolnilna blagajna traja tudi mnoga leta. Pri ameriškem podjetju Singer v Milanu na primer so izplačevali te «mezde» dopolnilne blagajne polnih 5 let. V Trstu se doba dopolnilne blagajne pri «Ve-trobelu* vleče že skoraj 4 leta. Za nameščence je sreča, če se lastniki izrečejo za preusmeritev podjetja, kar se redno dogaja pri podjetjih z državno udeležbo. Lahko je npr. predvidevati, da bodo današnji delavci, zaposleni v ladjarski industriji, dpsegli, upokojitev brez prekinitve rednih ali izrednih prejemkov. Ni -seveda nič čudnega, da iščejo nameščenci v dopolnilnih blagajnah nove skrite zaposlitve, ki sicer niso dovoljene. Čeprav črpajo sredstva za izplačevanje dopolnilnih prejemkov iz sklada, ki ga industrijci nabirajo pri INPS s prispevkom 1,3 odstotka na vse izplačane mezde, ni izključeno, da ne bo na tem področju prišlo do neprijetnih zaplet-ljajev. Zadostuje proglasitev stečaja podjetja, ki je zaprosilo za vključitev v dopolnilno blagajno, da olajšava takoj odpade. To je bil primer tovarne «Calza Bloch*, ki se je zrušila zaradi ogromnih nakopičenih dolgov; samo obvez do zavoda za socialno zavarovanje je p- ostalo za preko 5 milijard lir. Dopolnilna blagajna je torej tudi izvor pojava, ki ga obravnavamo. Menda ni učinkovitega sredstva za njegovo pobijanje. Računajo, da znašajo prejemki dela najmanj 30 tisoč milijard lir na leto, ki jih niti prejemniki niti dajatelji ne prijavijo. To pomeni, da so državne blagajne prikrajšane za najmanj 5 tisoč milijard, skladi za socialno zavarovanje pa za nad 10 tisoč milijard lir na leto. Tako imenovano potopljeno gospodarstvo, skratka, za davkarijo ni dosegljivo. Mnogi opazovalci pa na drugi strani pripominjajo, da prav pojav črnega dela omogoča mnogim manjšim industrijskim in obrtniškim obratom, da preživijo hudo krizo in da se izognejo verižnim polomom spričo naraščanja cene redne delovne sile in dajatvam, ki so s tem povezane. St. Oblak ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Zdravstvo 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 17.00 Sobotni program 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.20 Happy days VRNIMI PRSTAN - TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 TV priredba COSI’, PER GIOCO 21.45 Le memorie e gli anni Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Družina Robinson - TV film 13.00 DNEVNIK - OB TRINAJSTI URI 13.30 O potrošniških problemih 14.30 Evropski dnevi 15.00 SMUČANJE, prenos iz Cor-tine 17.00 Robarjeve prigode 17.05 Citta controluce — TV film 18.00 črno-bela kronika z obrobja dežele 18.25 O ženski problematiki 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 Dribling — oddaja o športu Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 — STUDIO APERTO 20.40 Innocenti occhi blu. 4. nad. 21.35 Programi pristopanja 21.50 LA STRUTTURA Dl CRI-STALLO — Poljski film Filmske novosti DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.00 POROČILA 8.05 Ljudje in zemlja 9.05 Krokodil Ham 9.15 Mladinski pevski zbor RTV 9.35 Tako so živeli 9.55 Mali svet 10.25 Babičin vnuček 10.55 Šport na Kitajskem 11.40 Maja z Viharnega otoka 15.55 POROČILA 16.00 Otroci snežne dežele 17.00 Košarka CIBONA - JUGOPLASTIKA 18.40 Naš kraj 18.50 Očka, dragi očka 19.30 DNEVNIK 20.00 MARIE CURIE, nadalj. 21.00 L'BEZEN, film 22.30 DNEVNIK Koper 17.00 Košarka — Jug. prvenstvo 19.30 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Konec dober, vse dobro 22.00 Nori znanstveniki, film Zagreb 18.45 Humoristična oddaja 20.00 Vpliv gama žarkov, film 22.00 Zabavno glasbena oddaja ŠVICA 19.25 Scacciapensieri 20.45 La panetteria Zuerrer 22.45 Šport TRST A 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Radijski trim; 9.05 Kulturna rubrika Primorskega dnevnika; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Z jugoslovanskimi pevci in ansambli; 11.35 Na goriškem valu; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Pa se sliš’ — slovenske ljudske pesmi; 14.10 Slovenske povojne revije v Italiji; 14.30 Vse lepo, vaš Peter!; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Mi in glasba; 18.45 Vera in naš čas; 18.05 «Mreže za veter*, radijska drama. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.05 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Lahka glasba; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Plošče; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Leharjeve melodije; 15.00 Koncert; 15.45 Orkester Borghesi; 17.00 S polnimi jadri; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vročih sto kilovatov; 18.35 Zapojmo ip zaigrajmo; 19.33 Glasbeni weekend; 22.00 Plesna glasba. 1 s*-, ■ • - RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.30 in 8.50 Za dobro jutro; 10.05 Ital. TV ima 25 let: Pričanja, protesti in izgubljene priložnosti; 11.30 Italijanske popevke; 12.30 Evropa, Evropa!; 14.05 Kriv ali nedolžen?, radijska priredba; 15.05 Miti in stvarnost meščanskega stoletja do prve svetovne vojne; 18.55 Jaz, protagonist; 15.35 Ameriške glasbene novosti; 17.35 Možne zgodbe; 18.00 Blues; 18.30 Oder v kleti; 20.10 Približno eno uro z Michelejem Stranierom; 22.15 Radio sballa; 22.40 Glasba v večeru. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00, 7.30, 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.32 A. Čehov; Deželanova zgodba, nadalj.; 10.12 La corrida, kvizi; 11.00 Pesmi za vsakogar; 12.45 Alto gradimento; 13.40 Romanca; 15.45 Veliki variete; 17.55 Zbori z vsega sveta; 18.33 Sodobni itali; janski glasbeniki; 21.00 Rimski koncerti. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje; 10.15 - 11.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 šest ljubezenskih pesmi Rada Simonitija; 11.40 Mi pojemo; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napeWr^3.00 Danes do 13.00 — posebna obvestila; 14.45 S pevko i Aleriktt. -Pintarič; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 «Vrtiljak»; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino; 18.30 I* dela Glasbene mladine Slovenije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Ati Soss; 20.00 Srečanja — kviz; 21.00 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Popularnih 20. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20.4.) Poslovni tekmeci Vam bodo delali preglavice, toda vse se bo prav končalo. Naključje vam bo privedlo novo ljubezen. BIK (od 21. 4. dio 20. 5.) Na delu ali v poslih nepričakovan uspeh. Tudi v čustvenih odnosih in stikih veliko zadovoljstva. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V finančnih zadevah se nimate kaj pritoževati, vendar ne smete . preko meje. Nova poznanstva, nove ljubezni. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Bolje bo, če sedanje delo opustite in se lotite časa bolj donosnega. Sicer pa boste v domačem okolju zadovoljni. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nekoliko nervozni boste. Vaš trud bo dobro poplačan. Vsake muhavosti ne smete jemati kot potrebe. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V vaših poslih se vam obetajo lepši dnevi. Tudi v družinskem okolju bo vzdušje prijetno. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. M) Ne dovolite, da bi v območju vaše poklicne dejavnosti prišlo do diskusije. Razpoloženje bo bolj optimistično. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.H-) Ne bojte se izvajati svojih načel-Neko potovanje bo omogočilo ta-kojšnjo rešitev vašega vprašanja- STRELEC (od 23. 11. do 20. 12-) Imeli boste težave pri proučevanju važnega vprašanja. Pozanimajta se bolj za uspehe svojcev. KOZOROG (od 21. 12. do 20, 1-) Če je mogoče, odložite neki sestanek na kasneje. Manjši nesporazum v družini. VODNAR (od 21. 1. do 19-Skušajte nekoliko zavreti navdušenje nekega sodelavca. Nekateri prijatelji bodo vaši najboljši svetovalci. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pr°j učite z zanimanjem predlog. »* vam ga bo posredovala zaupna seba. Uresničili boste neki svoj čustveni načrt. Razgovor sodelavcev «Mlad os ti» z Edvardom Kardeljem 3. DOSLEDNA REVOLUCIONARNA POT ______________j Pomagal sem ilegalno tiskati letake in jih razširjati, azen tega pa sem opravljal tudi kurirsko službo. Bil sem veza z javkami itd. Aktivno pa sem delal v raznih mla-inskih legalnih organizacijah. Leta 1928, ne spominjam se natanko kdaj, so me ko-ptirali v mestni komite SKOJ in v njem sem delal do ačetka leta 1929, ko so me vrgli iz komiteja zaradi skopskega avantgardizma. — V čem je bil ta vaš avantgardizem? — Znano je, da so se v našem SKOJ kdaj pa kdaj ojavile težnje, naj bi bil tako rekoč samostojna in vodil a sila v komunističnem gibanju. Te težnje so bile vča-ih nezdrav odsev raznih zaletelosti posameznikov, vča-ih pa so bile tudi zdrav odpor proti oportunizmu, brez-rižnosti itd. Moj »avantgardizem* je bil v tem (še zdaj aislim, da sem imel prav jaz, ne pa tisti, ki so me vrgli iz komiteja), ker sem kritiziral naš mestni komite zato ker smo na sejah dostikrat kar naprej prebirali ilegalno gradivo in marksistično literaturo, kar bi bili storili doma, namesto da bi se dogovarjali o konkretnem delu, o akciji. Zdelo se mi je, da je naš komite bolj krožek, kakor komite. Po mojem mnenju je bilo premalo politične akcije. Spričo takšnega stanja šem kritiziral tudi partijsko organizacijo. Kaže, da sem bil trmoglav. Nekega dne so me kratko malo nehali vabiti na seje, potlej pa so mi tudi sporočili sklep, da sem izključen iz mestnega komiteja. Druge kazni mi niso naložili. Te Vi kmalu, čez nekaj mesecev, so me spet kooptirali in sicer v pokrajinski komite, potem v začetku leta 1930 pa so me imenovali za sekretarja pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo. V SKUPNEM DELU Z BORISOM KIDRIČEM — Ali ste že takrat delali z Borisom Kidričem? — S Kidričem sva se osebno poznala prej, seznanila sva se nekako leta 1927 ali 1928, v skojevski organizaciji pa nisva delala skupaj. Pravzaprav sva se v samem ilegalnem delu srečala šele leta 1932. Videl pa sem, da je bil že leta 1928 organiziran skojevec, ko sva skupaj delala v marksističnih krožkih in raznih legalnih oblikah akcije. Leta 1929 je policija Kidriča izsledila in aretirala, skupaj z več tovariši iz SKOJ. Pri ten) je pokrajinski komite izgubil mnogo ljudi in bil je malone razbit. Tedaj so me kooptirali v pokrajinski komite. Kmalu pa so aretirali tudi mene, čeprav me nihče iz te skupine ni izdal. Policija je spremljala naše gibanje in najbrže že prej izvohala nekatere moje osebne zveze z aretiranci in zato so aretirali tudi mene. DOSLEDNA REVOLUCIONARNA POT Skušali so dokazati, da imam zveze z izdanimi tovariši. Ker tega niso mogli, so me kmalu izpustili. Ko sem decembra prišel iz zapora, sem se takoj vključil v delo na novo ustanovljenega PK SKOJ, potlej pa sem, po sklepu CK KPJ, ki se je takrat mudil v Ljubljani, postal sekretar pokrajinskega komiteja Že 17. februarja 19.30 pa So me znova aretirali. Pogovor je potem tekel o delu SKOJ, o delu v pogojih šestojanuarske diktature. Tiste čase je bil SKOJ v Sloveniji zelo aktiven. Bilo je precej organizacij, ki so uspešno delovale vzlic izdajstvu, aretacijam in drugim ostrim ukrepom, s katerimi so skušali tvorci šestojanuarske diktature Partijo in SKOJ ločiti od množic in ju likvidirati. Skojevci so med drugim tiskali in razširjali letake ter pisali gesla po zidovih. Pri tem je tovariš Kardelj povedal neko podrobnost iz tistih časov, ki se je dostikrat spomni. On in njegov tovariš Stermecki, ki je padel v partizanih, sta se dve uri sukala okrog neke policijske stražnice in čakala, da bi jima policaj pokazal hrbet, da bi lahko na zid policije narisala srp in kladivo. Po dveh urah čakanja se jima je to posrečilo. Skojevci so si zlasti prizadevali, da bi obdržali pozi cije, ki so jih imeli med delavsko mladino in v legalnih delavskih organizacijah. Tako so dostikrat hodili na kraje, kjer so se običajno po delu in ob nedeljah zbirali mladi delavci. V teh stikih so si mladi komunisti prizadevali, na nevsiljiv način, toda neposredno, navezati pogovore o perečih političnih vprašanjih in o položaju delavcev ter delavske mladine. Včasih pa so se ti »nevsiljivi« pogovori spremenili v prave politične konference. Na po- doben način so skojevci delovali tudi med srednješolsko & študentovsko mladino. SKOJ je torej navzlic pritisku in osamitvi nadalj0' val svoje delo in si prizadeval ohraniti v njem kontinhl' teto. Toda pritisk diktature je kar naprej naraščal. Ar0' tacije so bile pogoste. V neki raciji je policija prijel9 lo tudi tovariša Kardelja. AGENT VUJKOVIČ SE PREDSTAVI KOT DELEGAT BEOGRAJSKE PARTIJSKE ORGANIZACIJE — Ali nam hočete povedati, kako vas je Vujkovič v začetku februarja 1930 aretiral? — V Beograd je prispel neki inštruktor CK KPJ, se je dolgo mudil v Moskvi. Bil je tovariš, s katerim «v9 delala skupaj že od mladih nog v društvu «Svoboda»-Moskvo je odšel leta 1924 ali 1925, vrnil pa se je ob konCu leta 1929 ali 1930. Brž ko je prispel v Beograd, ga je P°' Jicija izsledila. Na policiji je izdal vec stvari, med drug*^11 tudi naslov, na katerega so prihajala ilegalna, s kertrii skim črnilom pisana pisma iz Beograda za CK KPJ- k se je, kakor sem rekel, mudil v Ljubljani. Ta pisma se01 prevzemal in jih izročal svoji zvezi s CK KPJ. Takoj po omenjeni raciji sta znana policijska agen^9 Vujkovič in Kosmajac prišla v Ljubljano Vujkovič se le javil na naslov s pismom, ki ga je bilo treba baje nuj00 osebno izročiti naprej. Naslov ga je napotil name, misl0^’ da to drži. Seznanila sva se na ulici. Vujkovič se mi predstavil kot predstavnik beograjske partijske organi^9 cije, ki išče nujno zvezo s Centralnim komitejem. Nis0lltl neposredno sumil, nasprotno. Verjel sem. da je to r0S * * *' Ne vem pa, kaj me je napotilo, da sem bil previden da sem mu napovedal sestanek šele za naslednji PRIMORSKI DNEVNIK IZBOR IZ DELA 17. februarja 1979 Amerika v skrbeh zaradi streljanje v Najamem Kitajcev in Vietnamcev Washington tare kitajsko rožljanje z orožjem — State Department zanika obtožbo o »kitajsko-ameriški zaroti« OD NAŠEGA NEWYORSKEGA DOPISNIKA NEW YOK.K, 14. februarja — Kaj se bo izcimilo iz zaporednih napovedi Pekinga, da bo Kitajska Vietnamu »že dala lekcijo« zaradi invazije Kambodže, je vprašanje, ki v ameriški prestolnici zadnje dni dviga temperaturo vsaj toliko kot dogajanja v Iranu. Washingtonu se je konec tetina zdelo potrebno, da si je v prvem javnem opozorilu Kitajski, odkar sta državi navezali odnose, »umil roke«. State Department je sporočil, da bi napad Kitajske na Vietnam ocenil z enakim neodobravanjem kot vietnamski napad na Kambodžo. To je dal vedeti tako Moskvi kot Hanoju. »Naši zaupni pogovori s tema državama so bili popolnoma v skladu z našimi javnimi izjavami,« je dejal predstavnik ameriške diplomacije in tako očitno zavrnil obtožbe Moskve o domnevni kitajsko-ameriški zaroti proti Vietnamu. Deng Xiaoping je med ameriško turnejo resda večkrat opozoril, da Kitajska ne bo pustila Vietnamu, da bi delal v Kambodži, kar se mu zljubi. Neki ameriški funkcionar, ki je spremljal kitajskega gosta v kongresu, je reakcijo na Kapitolu opisal z besedami: »Kar izvolite, vendar ne pričakujte, da vam bomo pomagali!« Ameriška diplomacija je med obiskom po ovinkih dajala vedeti, da ji rožljanje z orožjem na kitajsko-viet-namski meji ne ugaja. »Ni v ameriškem interesu, da bi ta ali oni komunistični kolos po medsebojni bitki dobil tolikšno moč, da bi nadziral Azijo,« se glasi pojasnilo, ki ga je bostonski »Christian Times Monitor« dobil od ameriške diolomacije. Dva dni po izjavi State De. partmenta pa je senator Henry Jackson, ameriški politik, ki je preživel največ časa v družbi Deng Xiaopin-ga, izjavil za televizijsko mrežo CBS, da po njegovem mnenju »ni nikakršnega dvoma, da hoče Kitajska Vietnamu razbiti nos«. Senator, ki ga običanjo opisujejo kot voditelja antisovjetskega lobby.ia na ameriškem vrhu, trdi, da je kitajskemu vodstvu svetoval Skrb za izobraževanje starešin Pomembna vloga ZRVS v akciji »Nič nas ne sme presenetiti« LJUBLJANA, IS. februarja — Zveza rezervnih vojaških starešin Slovenije posveča izobraževanju in usposabljanju svojih članov še posebno skrb. Zaradi tega so tudi pripravili republiško posvetovanje s predsedniki in sekretarji občinskih konferenc in medobčinskih svetov ZRVS, ki se ga je udeležilo blizu 150 rezervnih starešin. Največ pozornosti so namenili akciji »Nič nas ne sme presenetiti«, ki jo pripravlja SZDL. V akciji morajo sodelovati vsi člani ZRVS, brez izjeme, še zlasti v dejavnostih v krajevnih skupnosthi, tozdih in v društvih. Pomagali naj bi pri načrtovanju dejavnosti ter pri usposabljanju delovnih ljudi in občanov za obrambne in zaščitne naloge. S svojimi izkušnjami in znanjem morajo v akcijo pritegniti res vse ljudi. B. S. Filmski festival neuvrščenih ZAGREB — Republiška konferenca SZDL Hrvaške je dala polno podporo pobudi iz vrst filmskih delavcev te republike, da se ustanovi filmski festival neuvrščenih in dežel v razvoju. To bo edinr stvena svetovna filmska manifestacija, ki naj bi prvič stekla' jeseni prihodnjega leta v Zagrebu. Zamišljeno je, da bo to dvoletna pNpreditev, ki bi hkrati bila središče informacij o tem, kar se dogaja v kulturi neuvrščenih in drugih dežel v razvoju. To ne bo festival starega tipa, temveč bo imel delovni in informativni značaj, odvijal pa se bo pod geslom »mir, svoboda, neodvisnost, enakopravnost in neuvrščenost«. Filmski sklad neuvrščenih dežel Afrike, Azije in Latinske Amerike je velik in izviren, vendar še vedno premalo znan. Zdaj pripravljajo v Zagrebu sestanek organizacijskega odbora in direkcije prvega festivala. zmernost, in ga opozoril, da bo ZSSR v takem primeru skoraj gotovo intervernirala na severni kitajski meji. »Kitajska to pričakuje,« trdi Jackson in dodaja, da mu je Deng Xiaoping zaupal, da so blizu severozahodne kitajsko-sovjetske meje v Xinjiangu evakuirali mesto s 300 tisoč prebivalci. Tudi brez teh dramatizacij so v ameriško prestolnico zadnje dni prihajale vznemirljive novice iz jugovzhodne Azije. Ameriška vohunska mreža je potrdila sporočila iz Japonske, po katerih patruljirajo okrog vietnamskih obal eskadre sovjetskih ladij. Hkrati se baje kitajska in vietnamska vojska koncentrirata vzdolž skupne meje in v bližino Vietnama oziroma na kitajski otok Hanan, nedaleč od vietnamske obale, je prispelo na desetine kitajskih bojnih letal. Ameriški sateliti, ki krožijo okoli zemlje, baje spremljajo premike kitajskih čet na severovzhodu, v Xinji-angu, kjer bi utegnil po mnenju vojaških strokovnjakov najprej izbruhniti kitajsko-sovjetski spopad, če bi se Kitajska odločila, da bo napadla Vietnam. Ugibanja o kitajskih namenih se nikakor še niso poleg-ne, da bo Kitajska na meji, la. Za zdaj prevladujejo oce-morda pa tudi prek Laosa, »držala svojega južnega sose- da v napetosti«, mu grenila življenje in oteževala dejavnosti v zvezi z okupacijo Kambodže, medtem ko bo z druge strani, prek Tajske, pomagala ostankom vojske Pola Pota, ki ima v Kambodži gverilske boje z Vietnamci. Ali gre kitajska vojaška pomoč čez Tajsko ali ne, je še uganka, ki je niso razvozlali niti po bivanju premiera te države v Washingtonu, kjer je pred nekaj dnevi dobil povečano ameriško vojaško pomoč in obljubo, da bodo ZDA na »tajski strani«, če bo celovitost države ogrožena. Princ Narodom Sihanuk je v New Yorku izjavil, da mu je Deng Xiaoping rekel, da Kitajci pošiljajo v Kambodžo orožje prek Tajske. Premier Kriang-sak na to vprašanje ni hotel naravnost odgovoriti: Tajska je, je dejal, v spopadu med Vietnamom in Kambodžo, »nevtralna«. Dobro poučeni »Business Week« pa piše, da so »komunistični uporniki« na severu države, kjer živi močna kitajska manjšina, nehali delovati: prenehanje dejavnosti je morda cena tihe privolitve, da lahko Kitajska čez Tajsko, to je pravzaprav po edini mogoči poti, pošilja Potovim silam v Kambodži pomoč. Po nekaterih ameriških opisih se bo Vietnam kmalu naučil, da je boj proti okupatorju nekaj popolnoma drugega, kot če si okupator sam. Princ Narodom Sihanuk je dejal, da Kitajska, kot mu je zaupal Deng Xiaoping, računa z boji v Kambodži »naslednjih dvajset let«. DRAGISA BOŠKOVIC V NDjameni, prestolnici 4-miiijonskega čada, ki meri 1,3 milijone kvadratnih kilometrov, v nedeljo dopoldne: med libanonskimi in sudanskimi trgovci kroži geslo, da je treba zapreti trgovine; neznanci dele letake, ki pozivajo k splošni stavki. V ponedeljek je slišati v mestu streljanje in prestolnica je praktično razdeljena: en del nadzirajo čete, pripadne predsedniku Malloumu, drugi del vojska, zvesta premieru Habreju. V torek zvečer streljanje utihne in agencije javijo: v sredo se lahko začno pogajanja med predsednikom Mal-lcumom in premierom Habrejem. Ocena je obveljala kljub temu, da je bilo premirje ponoči nekajkrat kršeno. Opisani scenarij dogodkov ni kaj prida osvetlil dogodkov v čadskem glavnem mestu. Agencijska poročila so dodala le nekaj politično nepomembnih podrobnosti in informacijo, da so francoske čete (2.000 vojakov in okrog 400 svetovalcev) ostale nevtralne, »ker v smislu pogodbe med Cardom in Francijo ni bilo razloga za njihovo intervencijo«. Epizodo iz N’Djamene torej lahko vsaj delno osvetlimo le z ekskurzijo v dvanajst let trajajočo državljansko ali osvobodilno vojno, ki jo v Čadu vodi osvobodilno gibanje FROLINAT s podporo sosednje Libije. Vojna proti osrednji vladi, ki Jo je najprej vodil profrancosko usmerjeni N’Garte Tombalbaye, se je začela med plemeni na severu države. Korumpirano, na francoski neokolonializem opirajočo se vlado predsednika Tombalbaya je gverila tako izčrpala, da jo je 1975 zrušil vojaški udar, ki je pripeljal v predsedniško palačo sedanjega predsednika Felixa Mallouma. S spremembo vlade v NDjameni pa gverila na ugasnila. Nasprotno, razrasla se je in v začetku lanskega leta ogrožala samo prestolnico, čeprav je bil FROLINAT zaradi plemenskega antagonizma (severna in južna plemena, Arabci in črnci) neenoten in je prihajalo do spopadov tudi med posa/ieznimi oddelki osvobodilne vojske, ki le po nekaterih ocenah štela do 4.000 bor / v. Aprila lani so se pod pokroviteljstvom treh držav — Libije, Sudana in Nigra — začela pogajanja, ki so se končala s sporazumom o prenehanju bojev, podpisanem v mestu Sebha. Libija, glavni podpornik FROLINAT, je podprla tako imenovano »zmerno« krilo, ki ga je vodil Gouhouny, glavni tekmec »trdega« Hisena Habreja. Izkazalo se je, da je bila odločitev zgrešena. Po sporazumu v Sebhi so se spet razvneli spopadi, ki so privedli upornike FROLINAT v neposredno bližino glavnega mesta; napredovanje je zaustavila inter-vencija francoskih oddelkov. Iz pogajanj, ki so sledila, je izšla nova vlada, ki jo je sestavil predsednik Malloum. Ravnotežje oblasti je skušal izravnati tako, da je ime. noval za premiera nekdanjega voditelja FROLINAT, »trdega« Habreja. Ta preosnova vlade je pokazala dvoje: da Malloum ni bil tako šibak, kot je bilo videti, in da je FROLINAT vse prej kot enoten. Del FROLINAT je namreč prešel v vladni tabor in s premierom Habrčjem obdržal prevladujoč vpliv med oboroženimi silami na severu (FAN), v obmejnem predelu z Libijo pa vlada ni nikoli vzpostavila svojega nadzorstva; ta območja so ostala pod kontrolo oddelkov FROLINAT. ki so ostali kot ostanek osvobodilnega gibanja potem, ko je Habre prešel v vladni tabor. Je bil sedanji spopad v NDjameni odpor proti navzočnosti francoskih čet v Čadu? Habre je kmalu potem, ko je postal premier, takole komentiral zahtevo FROLINAT, naj se vse francoske čete umaknejo iz dežele: »Te zahteve ni mogoče jemati resno, dokler ima tuja država — mišljena je bila Libija — ki podpira FROLINAT, pod svojo okupacijo del nacionalnega čadskega ozemlja ...« Ali je premier Habrč sedaj spremenil stališče do francoske vojaške pomoči v obliki 2.000 vojakov ali pa so razlogi za spopad med predsednikom Malloumom in premierom Habrčjem drugačne, izključno notranje narave? Edino, kar je v zvezi z dogodki v NDjameni gotovo, je izredno občutljivo ravnotežje sil, značilno za vso afriško celino, ki ob križanju neafriških interesov in vplivo išče pot do večje, avtohtone afriške stabilnosti. V Washingtonu preplet zamere in hvaležnosti Ozračje krize zaradi tragedije v Kabulu in drame v Teheranu — Ameriška padalska divizija je v pripravljenosti? OD NAŠEGA NEWYORSKEGA DOPISNIKA NEW YORK, 15. februarja — V noči med torkom in sredo je napetost, ki je dotlej vladala v ameriški prestolnici, zaradi tragedije v Kabulu In drame v Teheranu zamenjalo ozračje krize. Novici, da so ugrabili ameriškega veleposlanika v Afganistanu in zasedli ameriško veleposlaništvo v Iranu, sta prišli približno ob istem času, nekaj čez polnoč. Prva ju je registrirala »delovna skupina za Iran« y State Depart-men tu, ki so jo ustanovili pred nekaj meseci, da bi noč in dan spremljala dogajanja v tej državi. Prebudili so ne-Kaj najvišjih funkcionarjev administracije in ti so nato še ponoči poskušali ugotoviti, kakšna zveza obstaja med dogodkoma. Kasneje je prispela novica, da je Adolph Dubs, veleposlanik v Kabulu, izgubil življenje v spopadu med policijo in ugrabitelji, še pred svitom je tudi Jimmy Carter zvedel, da je ameriško veleposlaništvo v Teheranu v rokah napadalcev. Medtem ko je predsednik razmišljal, ali naj morda odloži načrtovano pot v Mehiko, pa je prišla novica, da so privrženci nove vlade v Teheranu veleposlaništvo »osvobodili«. Ta kratki film dolgih ur v noči med torkom in sredo bo vsekakor doživljal dopolnila Med drugim ostaja uganka, ali je res, da je bila ameriška 82. padalska divizija v pripravljenosti. Ko je zjutraj prispela novica, da so sile nove vlade v Teheranu osvobodile ameriško veleposlaništvo z okoli sto ljudmi na čelu z veleposlanikom, so funkcionarji ameriške diplo- macije najprej zanikali, da so sploh kdaj zares nameravali uporabiti silo. Na takšno možnost »so sicer pomislili«, vendar so Jo takoj zavrnili, ker bi to pripeljalo do obsežnih bojev, v katerih bi bila ogrožena življenja Američanov. Novi vladi v Teheranu je State Department izrazil priznanje, ker je »hitro in učinkovito pregnala napadalce z območja veleposlaništva«. ADOLPH DUBS: Žrtev napadalcev v Kabulu Vprašanje pa je, kaj vse bodo ti dogodki v naslednjih dneh sprožili na ameriškem vrhu, katerega bojevitejši del že več mesecev obtožuje administracijo, ki »prekrižanih Propadli bonski načrti Zlom iranskega cesa"~tva ima za ZRN dvojni pomen — Zagate z nafto? — Neenakopravno razmerje med država BONN, 15. februarja — Nepričakovano hitra in popolna sprememba v Iranu, ki je znova prehitela vse napovedi o verjetnosti dolge državljanske vojne, je v Zvezni republiki Nemčiji prvorazreden mednarodni dogodek z neposrednimi po. sledicami za gospodarstvo In zunanjepolitično usmeritev dežele. 0D NASE BONSKE DOPISNICE Propad cesarskega Irana in hkratni propad " »razvojne« strategije razvitih industrijskih držav v »tretjem svetu«, je prizadel ZR Nemčijo tako, kot bo prizadel večino velikih porabnikov energije. Izpad iranske nafte napoveduje določen primanjkljaj, ki ga bo mogoče nadomestiti le postopoma in z nedvomno višjimi cenami za sodček surove nafte. Toda ZR Nemčija Je kot velika izvoznica industrijskega blaga še po drugih poteh prizadeta z dogodki v Iranu. Prepričanje o popolni varnosti naložb v Iranu in o absolutni nezlomljivosti režima je v zadnjih letih pripeljalo do skokovitega povečanja izvoza in naložb kapitala. Investicije so se od leta 1972 do konca minulega leta povečale od 120 milijonov na 454 milijonov mark, pri čemer je že dogovorjeni posel o izgradnji šestih jedrskih električnih central z več milijardami mark investicijske vrednosti veljal za enega največjih uspehov za-hodnonemškega gospodarstva sploh. Izvoz industrijskega blaga in opreme (petrokemična industrija, železarstvo, industrija bakra in aluminija) je v istem obdobju zrasel od 1,3 milijarde mark na okoli 7 milijard. Sodijo, da je okoli 40 tisoč delovnih mest v zahodnonemški industriji skoraj neposredno povezano z izvozom v Iran. Spremembe v Iranu imajo torej za močno izvoznico industrijskega blaga dvojni pomen. ZR Nemčija je od Irana dobivala okoli 18 odstotkov vse potrebne uvožene nafte (to je več kot od Saudske Arabije), s čimer je bila zagotovljena tudi varnost plačil za dobave blaga. Trgovinska bilanca je bila izravnana in razmerje med dvema državama je po prepričanju ZR Nemčije ustrezalo idealnemu razmerju med razvito in nerazvito državo. Ena prodaja surovine in ima veliko tržišče, druga dobavlja tehnološko najbolj zahtevno industrijsko blago. Nasprotja, ki jih je povzročilo pristajanje Irana na to, v pogledu iranskega razvoja izrazito neenakopravno razmerje, so najpomembnejši delež vzrokov za hitri propad šahove strategije. Zdaj, ko nastaja nova iranska država, je že očitno, da odpor proti takemu razmerju ni bil samo začasen. Nova republika je v obrisih sporočila, da bo drugače gospodarno ravnala z naravnimi bogastvi in da bo dopustila toliko industrijskega razvoja, kolikor je »deželi potrebno«. Okvirne izjave so tukaj zelo natančno preučili in ugotovili, da nova iranska država ne bo končala procesa industrializacije, da pa bo zane- sljivo prečrtala tiste projekte, ki so sodili v okvir prejšnjih ciljev izgradnje iranske države. V Bonnu menijo, da se bo zmanjšal obseg menjave, da pa se bo morda razporedil na druga področja, ki bi lahko pritegnila nove za-hodnonemške izvoznike. Glede preskrbljenosti z naftnimi proizvodi je bilo v teh dneh slišati različne ocene. Gospodarski minister Lambsdorff trdi, da ni vzroka za razburjenje in da se ne morejo ponoviti razmere, ki so Vladale med »naftno krizo« v letih 1973/1974. Po njegovem je razmišljanje o racioniranju naftnih proizvodov odveč, ker je tržišče sposobno z uravnoteženjem ponudbe in povpraševanja preko začasno višjih cen ustrezno zmanjšati porabo nafte. Drugi, na primer eden izmed vodilnih ljudi v organizaciji industrije in trgovine Arne-rongen, pa sodijo, da zahod-nonemška vlada preveč lahko jemlje morebitne posledice zmanjšanji •fMffteta svetovnem tržišču in da je proti koncu , leta zanesljivo pričakovati določeno krizo. Skoraj nihče ne verjame, da bi se v kratkem položaj povsem normaliziral. Nafta, ki jo bodo morda dodatno proizvajale druge proizvajalke (zlasti Saudska Arabija), bo nedvomno dražja. Energetski strokovnjaki opozarjajo, da je z iranskimi dogodki dobil razviti industrijski svet pravočasno energetsko opozorilo. Po njihovem ni mogoče odlašati z iskanjem alterna tivnih energetskih virov, z varčevanjem nafte in s postopnim preusmerjanjem porabe nazaj na premog. Zvezna republika Nemčija ima namreč za približno 200 let zalog kvalitetnega premoga. MOJCA DRCAR-MURKO SPODREZAN FRAK Ko so v Sovjetski zvezi pred dnevi pregledovali izpolnjevanje postavljenih gospodarskih planov za letošnji januar, so ugotovili, da še naprej, tako kot skozi vse minulo leto, šepa proizvodnja celuloz■ nopapirniške industrije,-Podjetja v I • Kotlasu, Klaipedi, Balahninsku in druga, ki izdelujejo celulozo, karton in časopisni papir, so obtožila svoje dobavitelje lesa iz območja Komi-ja, vologde in Kirova, da se ne držijo sklenjenih pogodb. Gozdarji so obtožili železničarje, ki da jim niso dostavili dovolj vagonov za prevoz. Železničarji so obtožili razkladalce, ki da ne iztovariajo dovolj hitro vagonov. In tako naprej. Navsezadnje bodo edina kriva drevesa: ker se niso naučila hoditi, da bi se lahko sama naglo podvizala v papirniške zavode... GromikoinToonzaupno Dengov obisk ali razmere v Iranu: kaj se je zunanji minister ZSSR pogovarjal z ameriškim veleposlanikom? OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 15. februarja — Kaj sta se včeraj pogovarjala sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko in ameTiški ve. leposlanik Malcolm Toom? Po vesti, objavljeni v današnjem moskovskem časopisju, je Gromiko sprejel Tooma na njegovo nosili ln željo,"pogovarjpla pa (la sta se o »sovjetsko-ameriških i»d. sih in ir nekaterih mci mednarodnih problemih«. Kakor povedo dobro ob. veščeni tuji opazovalci, je Toon obvestil Gromika o rezultatih obiska podpred. sednika kitajske vlade Deng Xiaopinga (Teng Hsiao-pin-ga) v ZDA. Stvar je pravzaprav že zastarela, saj je bil sovjetski veleposlanik v ZDA že pri šefu State departmen. ta Vanceu in verjetno ni kakšnih novih momentov glede tega. »Pravda« pa je v ponedeljek že objavila ob. j širen komentar z naslovom »Kdo je potegnil aduta«, v katerem je pravzaprav str. njeno vse, kar je bilo tu že povedanega v zvezi z Den-govim obiskom v ZDA. Opazen pa je pomirljiv zaklju- naciohafttl interesi ZDA v tem, kar si žele vsi miroljubni narodi sveta, namreč, da bi pospešili popuščanje mednarodne napetosti, zaje-žili oboroževalno tekmo in razvili mednarodno sodelovanje. »Sovjetski ljudje — je rečeno v komentarju — so prepričani, da so lahko od. nosi med SZ in ZDA ne le normalni, ampak tudi dobri. Zato pa je treba odstraniti vse umetne zapreke, ki so se, žal, postavile vmes«. Stvar je torej na dobri poti in prevladuje prepričanje, da tako dogovarjanje glede omejitve strateške oborožitve (SALT-2) ugodno, o čemer priča tudi Carterjeva ček komentarja. Rečeno je < izjava namreč, da so tudi temeljni Nervoza na dolarskem tržišču Kriza v Iranu, Carterjev predlog proračuna in drugi dogodki so krepko zanihali tržno vrednost ameriške valute — Kako bodo ZDA zdaj brzdale inflacijo? Nekajkrat zapored se je v zadnjih dneh pokazalo, kako razrvan ln kaotičen jc dolarski trg. Povpraševanje in ponudba po ameriški valuti nista zanihala le zaradi dramatičnih poli. tičnih preobratov v Iranu, Carterjevega predloga proračuna za novo fiskalno leto, temveč celo zaradi razmeroma nepomembnih izjav dveh ameriških ministrov. Trg je najprej nervozno reagiral ob sodbi ministra za energijo Jamesa Schlesinger-ja: »Zdajšnja situacija v Iranu je morebiti resnejša grožnja kot arabski naftni embargo leta 1973«, ko je sprožila pravo razprodajo dolarjev na denarnih borzah. Nekaj zatem pa si je dolar spet opomogel zaradi nove izjave, ki jo je takrat dal ameriški finančni minister Michael Blumenthal: »Centralne banke Evrope in Japonske so solidarne z ameriško centralno banko in bodo skupaj z njo intervenirale v korist dolarja.« Niti prva niti druga izjava pa pri tem ni bila podkrepljena s podatki, niti s podrobno analizo. V ozadju obeh izjav nedvomno tiči strah ameriške administracije pred posledicami dogodkov v zadnjih dneh. Najprej jo tare odhod Reze Pahlavija, ker je z njim za zdaj padel v vodo uvoz iranske nafte in izvoz velikih količin najsodobnejšega in naijdražjega ameriškega orožja v to državo. Da bi bila negotovost še večja, je inflacija v ZDA v posmeh Carterjevim obljubam pokazala najbolj ostre zobe po novembru 1974. Cene na debelo so se v januarju dvignile povprečno za 1,3 odstotka, kar preračunano na letno raven pomeni 16 odst., torej za enkrat več kot je ameriški predsednik obljubljal svojim volllcem. Značilna se končno zdi še situaci'0 na evropskih denarnih trgih: za dolar je bilo prejšnji teden mogoče dobiti v Frankfurtu 1,8 nemške marke (lani oh istem času 2,1 marke), v Parizu 4,2 francoska franka (lani 4,9) v Zilrichu 1,6 švicarskega franka (lani 1,9), v Londonu pa je britanski funt že veljal več kot 2 dolarja (lani 1,9 dolarja). Pet-rodolar, v katerih kupci nafte poravnavajo svoje račune, je od leta 1974 izgubil 28 odstotkov svoje vrednosti. Dolar, ki ga iztržijo za nafto, ni več vreden sto, temveč dejansko le še 72 centov, so izračunale države izvoznice nafte. Ameriške statistike ugotavljajo, da zaupanja v dolar ne izgubljajo le borzni špekulanti in centralne banke zahodnih držav, katerih intervencije na deviznih trgih v prid ameriške valute so se lani sukale okrog 50 milijard dolarjev, temveč tudi Američani sami, ki se očitno brez težav privajajo inflacijskemu AMERIŠKI DOLAR 1968-lovico cenejši. -1978 — V desetih letih z® po- trošanj-u in zadolževanju. Pred tremi leti je Američan v povprečju prihranil 8 odst., v zadnjih treh mesecih lanskega leta je prištedil le še 4,8 odst. svojega zaslužka. Pri tem kajpada nt mogoče prezreti inflacije, ki jo ZDA izvažajo v druge države. Dolar Ima namreč kljub pomislekom mnogih kot »rezervna valuta« protekcijo v mednarodnem plačevanju. Dolar opravlja hkrati nalogo nacionalne valute, valute za poravnavanje mednarodnih računov in valuto, v kateri države oblikujejo devizne rezerve. To mu omogoča »brezmejni privilegij« — kot je nekoč decal eden najostrejših nasprotnikov dolarjeve hegemonije general De Gaulle — da s tiskanjem papirnatega denar'« po mili volji pokriva zunanje primarnkljaije ZDA. Kakorkoli, ker centralne banke niso več primorane po vsaki ceni kupovati grmade ponujenih dolar ev, Je privilegij precej manjši, če pa bi zaupanje v ameriško valuto padalo še naprej in bi ga države prenehale zbirati v deviznih rezervah in uporabljati pri medsebojnih plačilih, bi se nekdanja prednost spremenila v pomanjkljivost. Zdajšnja situacija na valutnem trgu, glede na recesijo s katero se ubadajo ZDA, gotovo ni niti brezupna niti zelo slaba. Ce pa bo tako do konca letošnjega leta, ki je tudi konec prvega mandata ameriškega predsednika, je odvisno predvsem od uspešnosti protiinflacijskih ukrepov, o katerih se bo ta v prihodnjih dneh dogovarjal z ameriškim kongresom, DUŠAN SNOJ Bolj skrb vzbujajoče pa so vesti iz glavnega mesta Afganistana Kabula, kjer so ubili ameriškega veleposlanika. Po sporočilu TASS je to storila »skupina teroristov in sovražnikov Afgani-Sta«b<(!j Pbabbna vest je prišla tudi iz Teherana, kjer je — prav tako po sporočilu TASS — skupina bboroženih Irancev zajela ameriškega veleposlanika in osebje ame. riške ambasade, dokler jih niso osvobodili predstavniki nove oblasti. Prav tako pa prihajajo tudi vesti, da nameravajo ZDA zaščitit; ameriške državljane v Iranu in da so »enote ameriških marincev ter težkih helikopterjev že premestili v bližino iranske meje,« kot piše »Pravda«. List do-daja, da bi utegnil te enote Washington uporabiti za di. rektno vmešavanje v doga. janja v Iranu. Po mnenju dobro obveščenih opazovalcev je bil to pravzaprav poglavitni razlog včerajšniega Toonovega obiska pri Gro-miku. VLADO JARC rok gleda, kako Amerika izgublja pozicije na življenjsko pomembnih točkah po svetu«. Usode veleposlanikov so tema, ki tukaj praviloma izziva največ čustev. Današnji »New York Times«, ki sluti v;har, opozarja v uvodniku: »Razumevanje dogodkov v Afganistanu in Iranu sicer ne more ublažiti naše bolečine, vendar nas lahko reši pred histerijo in resnimi napakami.« administracija zdaj zliva svoj srd na Afganistan, medtem ko je Iranu hvaležna. Sovjetskega veleposlanika v V/ashingtonu so v sredo zvečer poklicali v State Department in tam so ga seznanili z uradnim protestom: med afganistanskimi policisti, ki so napadli hotel, kjer je bil ugrabljeni ameriški veleposlanik, so bili baje štirje sovjetski svetovalci, vendar Afganistancev niso odvrnili od napada, čeprav je Washington prosil, naj ne storijo nič takega, kar bi ogrozilo življenje Adolphu Dubsu. Medtem pa izid drame v Teheranu že razlagajo kot dodatno znamenje, da nova vlada v prihodnosti ne bo antiameriška, kot so se bali. Napadalce na veleposlaništvo opisujejo kot »levičarje-mark-slste«, ne pa kot pripadnike komunistične partije Tudeh, o kateri tukaj trdijo, da je pod kontrolo Moskve. Trenutno je poglavitno vprašanje, ali bo nova vlada lahko zagotovila varen odhod večini od preostalih 7.000 Američanov v Iranu. Sovjetski zvezi so sporočili, da bodo »morda« uporabili ameriška vojaška letala — to so storili zato, da Sovjetska zveza ne bi pomislila, da gre za ameriško vojaško intervencijo, in se potem še sama odločila za kakšne vojaške ukrepe na meji. Med izvedenci v ameriški diplomaciji pa ostaja vprašanje, ali bo nova vlada tem Američanom lahko zagotovila neovirano pot do teheranskega letališča. Gre za ostanek nekdanjega zelo velikega števila — 55.000 — Američanov, »četrte narodne manjšine v Iranu«, kot je »Wall Street Journal« nekoč opisal ameriško navzočnost v tej državi. Ameriški diplomati, vznemirjeni »tftidi drame v Teheranu, povzemajo iz »reševalne operacije« sklep, da ni hujno, da se bo to slabo končalo za ameriške interese. Sprašujejo se le, ali bodo privrženci Homeinija lahko obrzdali »levičarje«, ki bi radi nadaljevali revolucijo. Iz tistega, kar govorijo predstavniki Homeinijevega gibanja v New Yorku in Washlng-tonu, pa je razvidno, da so pobude za to ravnanje nekoliko drugačne. »Ce nam ne pripravljate rešitve, kakršno ste imeli za Allendeja in Čile, smo lahko prijatelji,« je dejal devetindvajsetletni šah-tiar Ruani, fizik z univerze Yale, Homeinijev predstavnik v ameriški prestolnici. DRAGISA BOŠKOVIC Buto ušel vislicam? Pakistansko vrhovno sodišče je ugodilo pritožbi zagovornikov bivšega premiera Alija Buta, ki kar v petdesetih točkah spodbijajo osemsto strani dolgo razsodbo vrhovnega sodišča, s katero je 6. februarja obsodilo Buta na smrt z obešenjem. Vrhovno sodišče se je sedaj odločilo, da bo za deset dni odložilo izvršitev obsodbe, 24. februarja pa bo ponovno pretehtalo razsodbo. Sodišče ima na razpolago tri možnosti: bodisi da potrdi smrtno obsodbo, ali jo po pritožbi zagovornikov razveljavi, kar je manj verjetno, ali pa Buta pon.ilosii na podlagi pozivov, ki so jih te dni poslali številni državniki voditelju hunte generalu Zia ul Haku. Ta možnost se zdi še najbolj verjetna, najprej zaradi tega, ker bi sodišče in z njim general Zia ul Hak lahko vztrajala pri trditvi, da je bivši premier kriv za umor očeta nekdanjega poslanca, vendar pa se je iz »višjih, humanitarnih razlogov« odločilo za pomilostitev. Takšna odločitev bi prišla prav tudi Zia ul Haku, saj bi v očeh domače in mednarodne javnosti omilila vtis, da hoče neusmiljeno obračunati s svojimi političnimi nasprotniki in da gre v »zadevi Buto« predvsem za politični proces in politično obsodbo bivšega režima, ki ga je general Hak 5. julija predlani odstranil z nekrvavim državnim udarom. Četudi bi, denimo, vrhovno sodišče ponovno potrdilo smrtno obsodbo, pa je zelo vprašljivo, ali bodo Buta res obesili (takšna kazen je namreč predvidena po strogem islamskem kazenskem zakoniku), saj bi se s tem le težko izognili nevarnosti državljanskega spopada, ki bi nedvomno še bolj omajal že tako ali tako nič kaj trden položaj predsednika Haka, ne glede na to, ali bi ga odstranili z oblasti generali s pučističnimi ambicijami ali pa bi moral odstopiti pod pritiskom množičnih nemirov. Zia ul Hak se je torej pri vsem tem tudi sam znašel v pasti, iz katere se ne bo lahko izmotati. General Hak je zmotno računal, da bo uspel z radikalnim posegom v nemirne dogodke, do katerih je prišlo po marčnih parlamentarnih volitvah predlani, ko so opozicijske stranke, oziroma kasnejša koalicijska nacionalna zveza, očitale Aliju Butu in njegovi ljudski stranki, da sta potvorili volitve (na teh volitvah je Butova stranka dobila prepričljivo večino). Voditelj udara je že kmalu po rokadi v pakistanskem vrhu obljubil opoziciji, da bo brž ko mogoče razpisal nove volitve, hkrati pa je povabil opozicijsko koalicijo, naj sodeluje v njegovi vladi. Takrat je prišlo v opoziciji do prvega resnega razcepa, saj je dokaj vplivna ortodoksna muslimanska stranka, združenje pakistanskih ulem, odklonila sodelovanje s hunto in izstopila iz koalicije šestih strank. Kazno je, da se je vojaško-civilna vlada kljub bolj ali manj mlahavemu sodelovanju z večjim delom opozicije znašla v praznem političnem prostoru, brez zaslombe med množicami in med domačo industrijsko in finančno oligarhijo. Predsednik Hak si je skušal pridobiti na svojo stran domači kapital s tem, ko je odpravil tako rekoč vse socialne in ekonomske reforme, ki jih je uvedla za evropske pojme socialdemokratsko obarvana vlada ljudske stranke. General kljub tem ukrepom ni uspel ogreti domačega kapitala za huntino politiko, v začetku decembra lani pa se je podal v še bolj nevarne vode, ko je razglasil, da je poslej v Pakistanu v veljavi anahronistična in zelo stroga islamska kazenska zakonodaja. Hunta je uvedbo tega zakonika skrila pod plašč islamizacije države, ki da jo je prejšnja vlada preveč zanemarjala. Vendar pa tudi te koncesije ortodoksnim muslimanskim strankam in islamski hierarhiji niso dosti pomagale, še več, stranka islamske zveze, ki formalno sicer sodeluje s hunto, je v začetku januarja opozorila predsednika, da po državnem udaru kmetijska in industrijska proizvodnja vseskozi upadata, da deželo pesti visoka inflacija, da cene najosnovnejšim življenjskim potrebščinam nenehno rastejo in da je nacionalna ekonomija paralizirana. Ta kritika režima pa je skoraj na isti valovni dolžini kot tista, ki jo je v javnem sporočilu objavil izvršni komite prepovedane ljudske stranke, ki je vladajočo hunto obsodil korupcije, nepotizma, privilegiranosti, oportunizma, tihega podpiranja črne borze in tihotapstva, kar da so postali normalni pojavi v pakistanski družbi pod vojaško vladavino. Strukture oblik, barv Ob retrospektivni razstavi slik akademskega slikarja, doyena obalnih umetnikov, Hermana Pečariča v Piranu Velika razstava izbora iz življenjskega opusa, katero so priredile Obalne galerije v počastitev sedemdesetletnice doyena slikarjev naše obale, skromnega in vztrajnega Hermana Pečariča, nam odkriva zanimivo osebnost in nekaj redkih, povsem nevsiljivih kvalitet. Začetki njegovega slikarstva sodijo še ▼ zgodnjo, predvojno dobo, z njimi pa tudi prvi uspehi in intimna zadoščenja ob solidno reševanih nalogah. Sele pozno, leta 1950, je po neuglajeni življenjski poti uspel dokončati beograjsko likovno akademijo. To mu je morda dalo nekaj več samozavesti, nekaj več sproščenosti in volje ter poguma za slikarski eksperiment; temelji njegovega slikarstva in v grobem tudi umetnostnega gledanja pa se bili že utrjeni in se niso bistveno spre-mirviali. Realistično, nekoliko barvno obogateno in strukturno živahno slikarsko gledanje je značilno za malone ves Pečaričev opus. V okviru teh temeljnih značilnosti zaznamo seveda prenekatero različico, študijski poskus in na- por, razrešitev podvprašanja in zanimivo omejitev v eni ali drugi sestavini te dokaj sintetične optike. Tako se nam predstavi s podobo »Pred debelim rtičem« (1939) s sirkovskim programom in gledanjem, medtem ko sta podobi »Plavje« (1950) in »Smokve jeseni« (1953) že barvno študirani, dokaj prečiščeni in sočno razpoloženjski krajini. Portreti so šibke-je zastopani, med njimi izstopa avtoportret v topli tonaliteti hladnih barv (1947). Pri slikarju z naše obale bi pričakovali več zanimanja za marine, a temu ni tako: Pečarič le včasih preskusi na tej zahtevni snovi svoje oko, občutljivost za svetlobo in barve, kompozicijo in Izrez ter občutek za gibanje tega nemirnega elementa. Scene iz pristanišč, zlasti v zgodnji dobi, vsebujejo nekaj lorraineovske dramatičnosti ob nasprotjih prvih planov v senci in od sonca obžarjenih hiš na obrežjih. Pečaričeva pozornost velja predvsem obali, mestu ob morju, izrezom vzorcev piranskih streh, katere — v nasprotju, denimo, z Omerso — barvno dokaj razgiba in ustvari barvni vzorec namesto tonske strukture, pa še uličicam, vrstam hiš ob trgih, portičem. 2e zgodaj (»Rašpov kolovoz«, 1951) zadene toplo tonaliteto flišnega gradiva in mivkastega ometa, a nekoliko manj razlikuje tipiko struktur znotraj izreza — slike (»Gortanova ulica«, 1954). Barvni študij ga pripelje, podobno kot impresioniste, do poskusov slikanja nočnih izrezov — rezultat je dramatična učinkovitost, kakršno so včasih iskali ekspresionisti. Nasploh pa očitno najraje slika svojo obalno Istro — oljke, hiše med oljkami, griče, polja, pobočja, njive in morje, senene kope, istrske panorame. V barvitem, zmerno pastoznem slikarstvu se menjavajo eksperimenti v duhu časa (lirična abstrakcija — »Ribičevo okolje«, »Rdeča vrša«, 1965) in druge, ne-oplasticizem — »Mediteran«, »Potopljeni čoln«, 1964, »Otok v soncu«, 1968 in druge. Dalj ga ne zadovolji noben dosežek, vselej išče možnost razvoja, JANEZ MESESNEL Po dolenjskih gradovih Na Dolenjskem nameravajo precej razširiti turistične zmogljivosti - Največ obetata grajski in kmečki turizem NOVO MESTO, 15. februarja — Čeprav »o turistične zmogljivosti v širši novomeški regiji, kakor tudi na Dolenjskem, še precej skromne, pa to ne pomeni, da je to področje turi-stično neperspektivno. Na tiskovni konferenci, ki sta jo pripravila »Krka« in turistična agencija »Globtour«, je bilo slišati marsikaj spodbudnega o nadaljnjih razvojnih možnostih turizma na Dolenjskem in v novomeški regi,ji, pri čemer je zlasti razveseljivo, da lahko govorimo ne le o zamislih, marveč tudi že o precej otipljivih programih. Krkin TOZD Zdravilišča in agencija Globtour »turistično« že nekaj let vse uspešneje sodelujeta. Čeprav še niso postavili piko na i, pa so že zelo blizu zaključnim dogovorom o skupnih vlaganjih v nove turistične objekte — zlasti v Dolenjskih toplicah, na Otočcu in v šmarjeških toplicah. Pri tem bi združevali sredstva novomeška »Krka«, Emona — Globtour in še nekatere druge organizacije (Yugotours itd). V razvojnih načrtih sodelujejo tudi velike tuje turistične agencije, zlasti zahodnonemška »ITS«, ki bo letos v Jugoslavijo pripeljala okrog 50.000 zahodnonemških turistov. Ta agencija je že lani prvič v svoje turistične programe vključila Otočec, letos pa še Dolenjske toplice. Razveseljivo je, da so se prvi rahodnonemški gostje lani na Otočcu zelo dobro počutili, tako da je zahodnonemška agencija zahtevala celo več ležišč. Morali pa bi na tem področju še marsikaj narediti tudi za hitrejši razmah kmečkega turizma, ki bi ga lahko razvili z razmeroma skromnimi vlaganji. Na konferengi.^o .tudi Opozorili na velike perspektive, ki se nam odpirajo v tako .a. ./'tl..1*1 ».'! V šoli sožitja Dvojezične osnovne šole v Pomurju sodelujejo s šolami na Madžarskem LENDAVA, 14. februarja — Pred dvajsetimi leti so v Pomurju na narodnostno mešanih področjih pričeli z dvojezičnim slovensko-madžarskim poukom na osnovnih šolah. Dvojezično šolstvo je ves čas imelo velik delež pri enakopravnem vključevanju pripadnikov madžarske narodnostne skupnosti v vse oblike družbenega življenja, prispevalo je k sožitju Madžarov z večinskim narodom in krepitvi vseh oblik njihovega sodelovanja z matičnim narodom. rodnostna skupnost. Lani je Vseh dvajset let so dvojezičnemu šolstvu v Pomurju posvečali posebno družbeno skrb. Zato so rezultati ob pomembnem jubileju temu primerni in hkrati spodbuda za nadaljnje delo. Dvojezične osnovne šole so v tem času prispevale k enakovredni rabi madžarskega in slovenskega jezika in bogatenju kulturne dediščine naših narodov in narodnosti. Lani je dvojezične osnovne šole v lendavski občini v 65 oddelkih obiskovalo • Mladi Madžari imajo po končani osemletki možnost izpopolnjevanja v materinem jeziku tudi na pomurskih srednjih šolah in srednji vzgojiteljski šoli v Mariboru. Dopolnilno izobraževanje je potrebno predvsem bodočim učiteljem in vzgojiteljem na šolah in v vrtcih. šolo obiskalo 32 posameznikov in delegacij iz zamejstva in tujine, kjer se ukvarjajo s problematiko šolanja narodnosti ali manjšin. Tudi te oblike sodelovanja prispevajo k bogatitvi dvojezičnega šolstva v Pomurju. Ob pomembni obletnici je treba opozoriti še na nekatere težave. Solarn namreč primanjkuje učil za realizacijo tako imenovanega madžarskega narodnostnega programa, 1206 | predvsem magnetofonski trakovi, slike, zemljevidi in dia-filmi iz LR Madžarske. Za njihov nakup bo v prihodnje potreben dogovor z republiškim zavodom za šolstvo. IVAN GERENČER imenovanem »grajskem turizmu«. Naša republika ima veliko starih gradov,. preurejenih v gostinske objekte (Otočec, Mokrice, Podvin, Bori, Štatenberg itd.), za katere se navdušujejo tujci. Zato bo Globtour skušal že prihodnje leto za ameriške goste uresničiti posebno »grajsko turo«. Sicer pa so realne možnosti, da bi v prihodnjih letih s skupnimi vlaganji povečali v zdraviliščih novomeške okolice število ležišč za tisoč, pozneje pa za 2000. Seveda na konferenci tudi ni manjkalo kritičnih glasov. Zlasti zaradi ugodne sezone, ki je že skoraj na pragu in bo verjetno še uspešnejša kot lanska. Zato so upravičeno svarili, da lahko letos pričakujemo še več pojavov tako imenovanega prebukiranja. To pa je seveda črna točka našega turizma. IGOR PREŠERN Kraljevčani so obiskali Maribor Pobratenje vzgojno-var-stvenih ustanov — Strokovno sodelovanje MARIBOR, 15. februarja — Dopoldan je prispela na obisk k vzgojnovarstvenim organizacijam Jožice Flander delegacija VVO Olga Jovičič-Rita iz Kraljeva, ki jo vodi Dana Šarič, v njej pi so poleg delavcev tamkajšnjega vrtca tudi predstavniki krajevnih družbeno političnih organizacij. Goste je sprejela direktorica VVO Jožica Flander Erika Jovanovski in jim predstavila njihovo organizacijo 2e takoj na začetku so ugotovili, da bodo ti stiki koristni zato, ker obstajajo v učriovzgojnem procesu predšolske mladine med republikami zelo velike razlike. Ti pogovori in pa pobratenje obeh vzgojnih ustanov, ki so ga podpisali na popoldanski kulturni prireditvi, naj bi postavili temelje za nadaljnje, predvsem strokovno sodelovanje. j. j. učencev, od tega več kot 60 odstotkov madžarske narodnosti. Učni uspeh je bil skoraj stoodstoten, hkrati pa se večina učencev uspešno vključuje tudi v popoldanske in iz-venšolske dejavnosti. K temu seveda prispeva tudi dobra kadrovska zasedba na šolah in nenehno in vsestransko izpopolnjevanje učiteljev. Dvojezične osnovne šole nenehno vzpostavljajo številne • Pomemben jubilej bodo v Pomurju počastili s številnimi prireditvami, razstavami, izdajo posebnih publikacij in biltenov v slovenskem in madžarskem jeziku. Osrednja proslava ho v mesecu juniju v Lendavi, njen pokrovitelj pa je predsednik RK SZDL Mitja Ribičič. oblike sodelovanja na strokovnem, športnem in kulturnem področju. Tako sodeluje lendavska osnovna šola »Drago Lugarič« s tremi šolami na Madžarskem in s šolami na Madžarskem in v Vojvodini, kjer živi madžarska na- Januarja spet rekordi SFRJ je januarja letos izvozila za 8, uvozila pa je za 33 odstotkov več kot januarja lani LJUBLJANA, 15. februarja — O tem, kdaj je mesečni uvoz oziroma izvoz rekordno visok in kakšen Je glede na spreminjanje denarnih tečajev, globlji pomen takšnih rekordov, večkrat razpravljamo. Pa vendar je treba ugotoviti, da sta se tako slovenska kot jugoslovanska zunanja trgovina januarja spet dokopali do takšnih rekordov. Jugoslovanski uvoz je bil januarja večji od onega pred trinajstimi meseci, namreč v decembru 1977. Kaže, da je gospodarska politika dovolila tolikšen uvoz zaradi skrbi za nemoteno preskrbljenost industrije z deli in surovinami. Januarja letos so v Jugoslaviji, po podatkih slovenskega zavoda za statistiko, izvozili za 8,01 milijarde dinarjev, kar je za 8 odstotkov več kot januarja lani in za 35 odstotkov manj kot v rekordnem lanskem decembru. Od tega so v Sloveniji izvozili za 1,82 milijarde dinarjev, kar je za 46 odstotkov več kot januarja lani in za 15 odstotkov manj kot decembra lani. V Jugoslaviji so januarja letos uvozili za 20,19 milijarde dinarjev, kar je za 33 odstotkov več, kot so bili uvozili januarja lani in za 1 odstotek več kot decembra lani. Od tega so v Sloveniji uvozili za 4,03 milijarde dinarjev, kar je za celih 77 odstotkov več kot januarja lani in za 22 odstotkov več kot decembra lani. Razlika med jugoslovanskim januarskim uvozom in izvozom kaže, da je znašal prvi mesec letošnje zunanje trgovine zunanjetrgovinski primanjkljaj 12,18 milijarde dinarjev in je bil za 4.43 milijarde dinarjev aJi za 57 odstotkov večji, kot je bil januarja lani. Slovenski januarska zunanjetrgovinski primankljaj je znašal 2,21 milijarde dinariev in je bil za 1,18 milijarde dinarjev ali za 116 odstotka večji kot januarja lani. IUA POPIT Poroke preko republiških meja Na Kosovu in v Makedoniji se je moč poročiti s 16. letom, drugod pa šele po 18. letu BEOGRAD, 15. februarja (Tanjug) — Isto pravno razmerje je moč različno urediti, zato se zastavlja vprašanje, katerega od več zakonov naj bi uporabili v posameznem primeru. V Makedoniji in na Kosovu je na primer predvidena možnost za sklenitev zakonske zveze s šestnajstimi leti, v drugih republikah in pokrajini Vojvodini pa z osemnajstimi leti. Po katerem pravu razsojati v primeru, kadar bodoča zakonca, ki na primer živita v Sloveniji, želita skleniti zakon v Makedoniji, ker jima leta ne dovoljujejo, da bi to storila v svoji republiki? Zakon izhaja iz tega, da ocenjujejo pogoje za sklenitev zakonske zveze državljana SFRJ po pravu, veljavnem v republiki oziroma pokrajini, na katere teritoriju državljan prebiva. Za sklenitev zakonske zveze pa je pristojno pravo republike oziroma pokrajine, na čigair ozemlju je zakon sklenjen. Status, družinska in dedna razmerja rešujejo načeloma po določilih, veljavnih v republiki ali v pokrajini, v kateri državljan živi in dela, kjer torej prebiva. Droga stvar, na temelju katere se ravna pravo, je po predlogu zakona republiško državljanstvo. Ce starši in otroci prebivajo na območju iste republike oziroma pokrajine in tudi nimajo istega republiškega državljanstva, je za urejanje njihovih medsebojnih pravic in dolžnosti pristojno pravo republike ali pokrajine, na katere območju prebivajo starši oziroma otroci V vseh primerih, kadar gre za otroke, izhajajo iz tistega prava, ki je za otroka ugodnejše. Z letališča Brnik so odposlali šeststo tovorov za himalajce Razen opreme, med katero je tudi nekaj uvožene, je v tovorih za nosače različna hrana, potrebna na trimesečnem pohodu proti najvišjemu vrhu sveta LJUBI,JANA, 14. februarja — 7 ljubljanskega letališča Brnik je danes odletelo v nepalsko glavno mesto Katmandu tovorno letalo s petnajst tonami opreme in hrane za jugoslovansko alpinistično himalajsko odpravo, ki bo poskušala po novi smeri zavzeti nejvišjo goro sveta Mount Everest. Približno štirinajst dni je dnevno po deset alpinistov pripravljalo tovore, da bodo zdržali dolge pot po zraku in časovno še daljšo iz nepalske prestolnice do vznožja »strehe sveta«, kamor jih bo neslo približno šeststo nosačev. Tako so napolnili 300 plastičnih sodov, sto hermetično zaprtih kontejnerjev in 200 plastičnih zabojčkov različnih oblik. »Ali ste že kdaj videli državne reprezentante iz katere koli športne panoge, ki bi nekaj tednov pred odločilnimi preizkušnjami preživeli vse dni v skladišču in pripravljali opremo za potovanje?« nas je vprašal alpinist Viktor Grošelj, zmagovalec 8481 metrov visokega Maka-luja ter številnih sten v Alpah in Hindiukušu, ki bo konec meseca skupaj s 24 kolegi potoval na Himalajo. »Ali bi si upal kdo samo pomisliti na to, da bi košarkarji pred svetovnim prvenstvom ali atleti pred olimpiado pre-čapeli nekaj tednov v skladišču in zavijali hrano in opremo zato, da bi potem lahko sploh potovali? Zadnje tedne ni nihče od nas niti pomislil na trening, ker je bilo preveč dela s pakiranjem.« Izkušnje prejšnjih himalajskih odprav so pokazale, da je treba opremo in hrano pripravljati doma nadvse smotrno, nikakor pa ne enakega blaga skupaj. Med tritedensko hojo po himalajskem predgorju bi se utegnil kakšen tovor izgubiti, nosaču bi lahko padel tovor v naraslo reko in za vedno izginil, prav zaradi takšne izgube pa bi odprava ne imela nikakršne možnosti za vzpon na vrh. Oprema, ki potuje z Jugoslovani v Himalajo, je iz Avstrije, Švice, Italije, Zahodne Nemčije in Jugoslavije. tri ZADNJI TOVORI — V torkovih poznih večernih urah je bila spravljena še zadnja oprema in hrana v sode ir» zaboje. Petnajst ton je bilo treba razporediti v tovore, med katerimi ni smel nobeden tehtati Več kot 30 kilo gramov. Foto: Janez Zme* Tako je v tovorih 12 kilometrov fiksnih vrvi domače izdelave, dva kilometra plezalnih vrvi »Edelwaiss« iz Avstrije, po 200 vponk in klinov, sto snežnih sider, 35 višinskih in 20 baznih šotorov, za tisoč kvadratnih metrov ležišč iz armafleksa, 450 puhastih vreč in puhastih oblek, nekaj sto metrov lestvic ter po 60 lednih kladiv in cepinov. Seveda so alpinisti poslali na pot tudi vso potrebno alpinistično opremo od čelad in čelnih svetilk do višinskih čevljev. »Na seznamu je v celoti približno 500 artiklov opreme,« nam je dejal alpinist Stane Belak, ki je moral skrbeti, da je bila vsa oprema pravočasno v sodih in zabojih in da so bili za vsak oštevilčeni tovor napisani natančni seznami, kakršne zahtevajo carine po vsem svetu. »Najbolj nerodni tovori bodo deli tovorne žičnice, ki jo bomo pritrdili v led v višini nekaj pod 6.000 metrov in z njo prepeljali prek stene tovore za višinske tabore, pa nosila, ki jih hočeta imeti naša zdravnika za vsak primer na vsak način pri roki.« Posebej nam je izkušeni alpinist Belak našteval nekatere dele alpinistične opreme, ki so jih morali kupiti v tujini, čeprav bi jih lahko izdelali pri nas doma. Uvozili so na primer plezalne pasove, čelne svetilke, svilene nogavice in rokavice, ki bodo alpiniste varovale pred izjemno nizkimi temperaturami pod nekaj plastmi volne, debele volnene nogavice in capine, »Prav malo je pri nas tovarn, ki poznajo alpinizem (ali celo samo planinstvo) in njegove zahteve,« je dejal Stane Belak. »Vendar je pri nas za ta dva športa že tako široka baza, da bi se marsikateri tovarni splačalo nekoliko Ljubljani bedel nad nakupom in pakiranjem. »Iz Ljubljane bomo odposlali približno osem ton hrane, v Nepalu pa je bomo kupili še štiri tone,« nam je dejal. »Na seznamu, ki smo ga sestavili na podlagi izkušenj prejšnjih odprav, je več kot 180 vrst hrane.« Tako so poslali iz Ljubljane kar 800 kilogramov sladkorja in 670 kilogramov moke, 220 kilogramov ribjih konzerv in 50 kilogramov čokolade. Popra so vzeli s seboj dva kilograma, najmanj pa so zapakirali kumine, komaj 20 dekagramov. Vrednost hrane, ki jo bodo pojedli naša alpinisti, šerpe in dragi, ki bodo med trimesečnim pohodom proti najvišji točki našega planeta in nazaj »na hrani« pri naši odpravi, znaša 50 milijonov starih dinarjev, od česar so je dobili za deset milijonov dinarjev zastonj. Najbolj radodarna od vseh jugoslovanskih delovnih organizacij, ki so dale hrano, je bila ljubljanska Emona, poleg nje pa še Mlinotest in Fructal iz Ajdovščine, Kmetijsko živilski kombinat iz Kranja in Eta iz Kamnika. Od vse hrane, ki potuje iz Ljubljane v Katmandu, je neznatno majhen delček uvožene: v Franciji so kupila 74 obrokov ameriške dehidrirane hrane, ki je izredno lahka za nošnjo; to bo osnova prehrane za na j višja dva višinska tabora, ki bosta stala v višini nad 8.000 metrov. V Nepalu, deloma v Katmanduju in še več med potjo bodo naši alpinisti nakupili hrano, ki jo je mogoče tam kupiti in ki je prebavljiva tudi za evropski organizem. Tako bodo kupili približno tono riža ter večje količine dala (tamkajšnje leče), tsam-pe (tamkajšnje, na poseben način pražene moke), čaja, čebule, česna, krompirja in mesa. Meso nameravajo kupovati v živi teži — jake, koze in kokoši. Zdaj ko so odposlali tudi največjii del čisto osebne opreme v osebnih sodih, tež- natančneje 'testni ‘zahteve I *ih p° 130 kilogramov^se bo-in želje« .. ' ' ‘tejdo; naši himalajci spet lahko JSoUSt ! SBnESft* Zdomci pridno varčujejo Uspešno delo Ljubljanske banke - Letos računajo na 260 milijonov DM deviznih prihrankov LJUBLJANA, 15. februarja — Preko organizirane varčevalne mreže LB na tujem naj bi letos zbrali za 260 milijonov DM prihrankov, kar je 3,5 odstotka več kot v lanskem letu, menijo v Ljubljanski banki — združeni banki. Ker je ta denar v temeljnih bankah pomemben vir, posvečajo širjenju varčevalne mreže v tujini poisebno pozoimiost. Seveda pa zadnje čase tudi druge jugoslovanske banke pospešeno širijo svoje delovanje v tujini. Ljubljanska banka je na tem področju vsekakor orala ledino in iona sedaj v devetih državah 23 informacijskih birojev in tri stalna varčevalna mesta. Poleg tega sd prizadevajo aktivno sodelovati pri vseh organiziranih dejavnostih Jugoslovanov na tujem. Na delu v tujini je še vedno več kot 600.000 Jugoslovanov, največ jih je v ZR Nemčiji, kjer je tudi najbolje organizirana mreža informacijskih birojev. Sirjenju informacijske in varčevalne mreže sledi tudi rast nakazil. V preteklih letih se je ta večala po povprečni stopnji 135. Na počasnejšo rast vlog iz tujine nedvomno vplivajo tudii družbenoekonomske razmere v posameznih državah pa tudi nastop drugih jugoslovanskih bank na tujem. Na devizne račune v temeljnih bankah združene Ljubljanske banke prihaja preko 30 odstotkov vseh nakazil delavcev iz tujdne. Tako so leta 1973 nakazali 61,6 milijona DM, leta 1974 96,98 milijona DM, leto kasneje 152,47 milijona DM, 1976 205,6 milijona DM, 1977 229,3 milijona in lani 251,3 milijona DM. IZTOK RAZDRIH Kamnika, skrbi na odpravi vseiM-OMBttrtU ■& hitrim pre. brano in je tako tudi v I magovanjem višin J i MARJAN RAZTRESEN Bolje založene trgovine Z ustanovitvijo interesne skupnosti za preskrbo si na obali obetajo veliko boljšo izbiro in tudi kakovost živil LJUBLJANA, 15. februarja — Javna razprava o osnutku dru. žbenega dogovora o osnovanju samoupravne interesne skupnosti za preskrbo s kmetijskimi živilskimi proizvodi na obalnem območju je pokazala, da bo slabosti moč odpraviti lc s širokim in trdnim sodelovanjem. Kaže, da bodo družbeni dogovor o organizirani proizvodnji in oskrbi kmalu podpisali. V 90. dneh po tem podpisu pa bodo ustanovili s samoupravnim sporazumom še interesno skupnost. Pustno veselje Letos ptujsko kurentovanje v preobleki — Etnografski in karnevalski del PTUJ, 15. februarja — Na devetnajsto kurentovanje sta se organizatorja folklorno in turistično društvo iz Ptuja pripravila bolje kot prejšnja leta, tako da bodo tisoči obiskovalci starodavnega mesta gotovo zadovoljni. Osrednji dogodek bo v nedeljo, 25. februarja, ko bo dopoldne najprej nastop etnografskih skupin, ob 14.30 url pa karnevalski spievod po ulicah ln trgih. Ker so organizatorji pripravili nekaj novosti, je prav, da Jim posvetimo nekoliko več pozornosti. Za podpis družbenega odgovora se delovne organizacije odločajo prostovoljno. Pričakujejo pa, da ga bodo podpisale vse temeljne in druge organizacije, ki pridelujejo, predelujejo ali prodajajo kmetijske in živilske proizvode, kmetijske zadruge in organizacije združenih kmetov ter veliki porabniki na obalnem območju. K sodelovanju vabijo tudi droge delovne organizacije, ki že sodelujejo pri oskrbi obalnih občin z živili ali pa želijo v bodoče tam prodajati prehrambeno blago. Tem se bodo gotovo pridružile še občinske konference sve- Za to soboto se bodo v Ptuju predstavili zvončarji z Reke, skupina, ki malce spominja na korante s Ptujskega polja, zanimiv pa bo tudi dogodek v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra, kjer bodo popoldne odprli razstavo, s katero obeležujejo de-seto obletnico delovanja folklornega društva. V okviru prireditev kurentovanja bo prihodnji petek v ptujskem gledališču nastop ljudskih pevcev, godcev in plesalcev, povedati pa še velja, da to pot niso »zaspali« gostinci, ki so prav tako pripravili več prireditev. V ptujskem hote- lu Poetovia bo že v soboto prvi pustni ples, predpustnega veselja pa ne bo manjkalo vse dni pred osrednjim dogodkom. Gostinci bodo ves teden skrbeli za številne pustne dobrote, pri čemer naj opozorimo na štajerske posebnosti, ki so jih že lahko deležni gostje edinega ptujskega hotela. Seveda ne smemo pozabiti, da bodo tudi letos osrednje skupine kurentovanja s Ptujskega in Dravskega polja, da bo pozornost veljala nadvse prizadevnim Markovčanom, ob njih pa velja opozoriti na novince, skutiino »Koledarji« iz Leskovca v Srbiji. Prvič bo v Ptuju tudi skupina »Perchte« iz Fuscha v Avstriji, gotovo pa bodo zanimive tudi tradicionalne udeleženke — maškare iz Turčišča pri Čakovcu. Etnografske skupine bo zaključila številna družina ko-rantov iz Markovec, Ptuja in okolice, tem pa bo veljala največja pozornost. Organizatorji so nam še zaupali, da bo letošnje kurentovanje veljalo okoli 440 tisočakov, da pričakujejo blizu štirideset tisoč obiskovalcev ter da bo v etnografskem in karnevalskem delu blizu dva tisoč nastopajočih. DANILO UTENKAR tov potrošnikov. Vsi naj bi pozneje podpisali še samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS za uresničevanje pomembnih nalog iz družbenega dogovora. Med podpisniki družbenega dogovora bo poleg družbenopolitičnih organov občin in obalne skupnosti tudi splošna banka Koper, kajti za uresničevanje nekaterih nalog bodo potrebni krediti. Po družbenem dogovoru bo oskrba prebivalstva s kmetijskimi in živilskimi proizvodi dejavnost posebnega pomena. Le tako bodo lahko zadovoljevali potrebe vseh potrošnikov, tako s količino, kakovostjo in ustrezno izbiro živil — zlasti kruha, mleka in mlečnih izdelkov, jajc, mesa, zelenjave in sadja. To naj bi veljalo enako za velike porabnike, vključno z živilsko industrijo, kot za tiste, ki se bodo oskrbovali v prodajalnah na drobno in tržnicah. Potrebe bodo ugotavljali in določali s posebnimi načrti za petletno obdobje in za vsako leto posebej. Letni načrt bodo morali pripraviti najkasneje do 30. junija za naslednje leto. Tako bo ostalo dovolj časa za iskanje pridelovalcev hrane drugod, če domači ne bodo mogli kriti vseh potreb. Za manjkajoče količine se bo treba dogovoriti s pridelovalci na drugih območjih še pred setvijo. Ce takih ne bo moč najti, pa naj bi pristojnim organom predlagali uvoz iz drugih držav. Pridelovalci naj bi že pred setvijo vedeli za kupce, trgovci in veliki porabniki pa za dobavitelje vseh načrtovanih količin. Skupno bodo določili tudi tržni red, ki bo urejal ves promet s kmetijskimi pridelki in izdelki. Podpisniki družbenega dogovora bodo skrbeli enako prizadevno za pridelovanje in prodajo kmetijskih pridelkov kot za oskrbo prebivalstva. To sta namreč le dva pola širše dejavnosti. Potrebne bodo tudi nove prodajalne in nove, sodobneje urejene tržnice, skladišča in podobno. Občinske skupščine in interesne skupnosti, podpisnice družbenega dogovora, bodo zagotavljale stavbna zemljišča za nove prodajalne, skladišča in druge objekte brez natečaja, na katerem si zainteresirani navadno zvišujejo ceno; beneficirane obresti za kredite, nižje najemnine za poslovne prostore in namenska sredstva za rizični sklad, iz katerega bodo krili razlike v ceni, kadar bodo na osnovi odlokov občinskih skupščin nižje od dejanskih stroškov. Z davčno politiko pa bodo občinske skupščine spodbujale pridelovanje, predelavo in promet živil. Kmetijske zemljiške skupnosti bodo podpirale kmetijske organizacije pri usposabljanju zemljišč za pridelovanje zelenjave. Splošna banka Koper bo za gradnjo novih prodajaln v okviru družbenega dogovora zahtevala manjšo udeležbo pri najetju kreditov in zaračunavala nižje obresti tudi pri drugih kreditih J02E PETEK MARJAN RAZTRESEN Vorančevo bajto bodo obnovili Preuredili jo bodo v spominski dom — Na Pre-škem vrhu spomenik RAVNE NA KOROŠKEM, 15. februarja — KaJko radi imajo Korošci svojega rojaka, pisatelja in revolucionarja Lovra Kuharja — Prežihovega Voramca ter kako cenijo njegovo literarno in politično delo, priča tudi zavze. tost, s katero so se lotili aik. cij za obnovo Prežihove bajte in za postavitev spomenika svojemu sodobniku. Akcija za obnovo Prežihove bajte na Preškem vrhu nad Ravnami je v sklepni fazi. Njenemu zdajšnjemu lastniku so postavili novo hišo, ta pa je v zameno odstopil Prežihovo bajto, ki jo bodo do septembra letos preuredili v Vorančev spominski dom. Denar za ureditev Vorančevega spominskega doma bosta prispevali kulturni skupnosti Slovenije in občine Ravne, nekaj denarja pa so zbrali tudi pri Prežihovem skladu SRS, ki je posebej za ta namen zbiral prostovoljne prispevke. V bližini preurejenega Vorančevega spominskega doma bodo postavili tudi spomenik temu velikanu slovenske literature in revolucionaaiju. Izdelal ga bo akademski kipar Stojan Batič. Otvoritev Vorančevega spominskega doma — ta bo veljala več kot milijon denarjev — ter odkritje spomenika, bo predvidoma 15. septembra letos. I. P. TEMA DNEVA La Vallet ta Na Malti se je začel sestanek strokovnjakov držav, podpisnic helsinške listine, ki naj v skladu z mandatom beograjskega sestanka KVSE razpravlja o gospodarskem, kulturnem in znanstvenem sodelovanju v Sredozemlju. Ne gre za delovni sestanek v smislu političnih pogajanj, temveč za srečanje strokovnjakov, ki naj pripravijo predloge za Madrid leta 1980. Vendar pomeni uresničevanje bistvenega dosežka med sicer skromnimi rezultati Beograda, kontinuitete procesa miru in varnosti v Evropi. Pomeni tudi, čeprav v omejle-nem obsegu, uveljavljanje za to varnost in sodelovanje bistvene sestavine — njune sredozemske razsežnosti. Toda, s programa je bila v Beogradu zaradi interesov velikih izključena izjemno pomembna sestavina — o varnostnih vprašanjih v Valletti ne bodo govorili. Na ozadju bližnje-vzhodnih dogodkov, ki so zelo sredozemski, je to velika pomanjkljivost. A vendar — kakršnokoli sodelovanje pomeni prispevek k miru in varnosti. JAKA ŠTULAR primorski DNEVNIK 7 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 17. februarja 1979 SMUČANJE ITALIJANSKO PRVENSTVO Herbert plank PRVAK V SMUKU Ciardini je razočaral ■ Danes ženski smuk NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI Primorje - Aurisina v ospredju Jutri bo na sporedu vrsta zanimivih tekem - Juventini vsaj točka? Primorec, Pri- NAMIZNI TENIS f*° Pričakovanju je Herbert Plank (na sliki: med Kerschbaumerjem n Cozziom) zasluženo osvojil naslov italijanskega prvaka v smuku GORTINA D'AMPEZZO — Herbert iank je letošnji italijanski prvak v DnHUltU' Včeraj je namreč v Cortini Podedoval naslov, ki ga je lani osvoji Bruno Gattai, ki tokrat se ni Predstavil na startu. , “ankova zmaga je bila dokaj lah-a. nekoliko pa je razočaral pred-Giuliano Giardimi, ki je pristal 113 koncu le na 7. mestu. Oanes zjutraj bo na isti progi na Poredu ženski smuk. , VRSTNI RED SMUKA ^ Herbert Plank 1’55”58 *• Sigfrid Kerscbaumer 60 stot. sek. 1”41 2”02 2”29 2”74 2 ”93 3”04 ?• Olindo Cozzio r' Osvaldo Kerscbaumer “■ Lorenzo Cancian 2' Riccardo Foppa „■ Giuliano Giardini “• Ganilo Sbardelotto MEIRingeN — Olimpijski prvak -nnsbrucka v veleslalomu, švi-,®r Heini He.nml in njegov rojak, pcialist v : rnuku, Philippe Roux 0,a v teh dneh potrdila, da bosta 0 koncu letošnje sezone prenehala smučanjem. Read prvak fiLAKE LOUISE (Kanada) — Ken nead je tudi letos osvojil naslov kanskega prvaka v smuku pred Da-m Murrayem in Davom Irwinom. ^•UCARSKI TEK 'Mamut isssir Tudi preteklo nedeljo ni bilo vreme nič kaj naklonjeno nogometašem 2. AL, saj so bila v tem prvenstvu prekinjena kar štiri srečanja. Nogometaši bodo še jutri odigrali redno prvenstveno kolo, nakar bodo 25. februarja, 4. in 7. marca odigrali številne zaostale tekme. Primorec - Sovrana Težko je predvideti realne možnosti Primorca v jutrišnjem spopadu s tržaškim moštvom Sovrane, ki je zadnjo tekmo, kot tudi ~ odigrala že pred tremi tedni, moreč se je v zadnjem prvenstvenem nastopu dokaj slabo odrezal, saj je le remiziral z enajsterico Aurisine, zato mora od jutrišnjega nastopa odnesti solidnemu moštvu Sovrane vsaj točko. Giarizzole - Breg V jutrišnjem srečanju med Giariz-zoLami in Bregom so gotovo Brežani veliki favoriti za zmago, saj so v zadnjih nastopih potrdili, da so v izredni formi (v nedeljo je Breg premagal Campanelle s 3:0). Breg pa ne sme nikakor podcenjevati nasprotnika, čeprav sodi med slabše ekipe v tem prvenstvu, saj so Giarizzole v preteklem kolu v gosteh presenetljivo premagale San Marco imiiiiiiimmiiiiiiiimmiiiiiiitiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimi POLFINALE ZENSKE A LIGE Kras-Morano Neapelj Ker je nabrežinska telovadnica zasedena, bo današnje srečanje na stadionu «1. maj» ob 18.30 včeraj v zakopanah Italijan Capitanio pred tremi Sovjeti Zakopane _ Italijan Giulio Ca-vlani0 je včeraj osvojil prvo mesto viničarskem teku na 15 km v ok-jUV svetovnega pokala v smučarskih d,,1, ki je v teh dneh na spore-aa Poljskem. *’a skupni lestvici vodi Norvežan j a.a Pred rojakom Eriksonom. Capi-0r,ni°, je trenutno na 6. mestu, boljši 2 njega je rojak De Zolt, ki zaseda ■ riesto. 1 vRSTNI RED TEKA na 15 KM 2 ,aPitanio (It.) 43'44"08 3 favilov (SZ) 43'45"29 t Goukanov (SZ) 43’47”65 5 “akijev (SZ) 44’00”28 ' rherrat (Fr.) 44”26”70 1 t SKUPNA LESTVICA 2 Sraa (Nor.) 69 3' ^rikson (Nor.) 68 čundbaeck (šve.) 59 5' i*unlie (Nor. ) 56 6' Zolt (It.) 55 ' taPitanio (It.) 52 Žensko namiznoteniško prvenstvo A lige je prišlo v ključno fazo. Danes sta na sporedu prvi dve polfinalni srečanji Kras - AGMA Ma-rano (Neapelj) in GBC Bari - Ca-nottieri Lecco, čez štirinajst dni pa bosta še polfinalni tekmi med istimi tekmeci. Zmagoviti ekipi se bosta nato v finalnem dvoboju spoprijeli za državni ekipni naslov. Izpolnila se je torej želja Kraso-vega trenerja Derganca, da njegove varovanke odigrajo prvo srečanje pred lastno publiko. Pozitiven nastop bi namreč predstavljal dobro psihološko rezervo pred povratnim kolom v Neaplju, kjer je ozračje običajno izredno vroče. Kras bo nastopil s svojo standardno postavo, ki je prav v tem delu sezone dosegla dobro formo. Razred zase predstavlja odlična Sonja Milič, ki ™ !bX;.kweJa, piti) tokrat naleteti na prehud odpor svojih tekmic in dejansko Kras pričenja srečanje z vodstvom 3:0. Vsako podcenjevanje sicer bi ne bilo na mestu, vendar pa je Sonja tako zrela in izkušena igralka, da jo je res težko presenetiti. Za zmago slovenske ekipe pa bo odločilen doprinos ostalih dveh igralk: Dragica Blažina je trenutno v odločilni formi in je v zadnjem mesecu izbojevala vrsto prestižnih zmag, Neva Rebula pa zanjo ne zaostaja in je ob preudarni igri zmožna vsakega podviga. Vendar pa njuna naloga bo vse prej kot lahka. Nasprotno ekipo namreč sestavljata letos odlični Strino in komaj 15-letna Mauriello, ki sodita med najboljše drugokategornice. Veliko bo torej odvisno od trenutnega počutja in psihične trdnosti. V najslabšem primeru bosta morali slovenski igralki meriti na zmago nad tretjo igralko gostujoče ekipe Carranante, ki je sicer tretjekate-gornica, vendar pa je letos osvojila že dva državna turnirja 3. kategorije in utegne biti zelo nevarna. Za nameček naj še dodamo, da Neapeljčanka igra z «anti-top» lopar- jem, kar s tehničnega vidika Dragici in Nevi ne prija. Obeta se nam torej odprt in zanimiv boj za sleherno točko. Zmaga ni že vnaprej oddana eni ali drugi ekipi, vendar pa v Kraševem taboru upajo na zmago, ki naj bi bila čim izdatnejša v pričakovanju povratnega dvoboja. Zaradi zasedenosti nabrežinske telovadnice bo dre-višnja polfinalna tekma Kras - AG MA Marana (Napoli) na stadionu «1. maj* v Trstu s pričetkom ob 18.30. —bs— SMUČANJE JUTRI V OVČJI VASI Veliko zanimanje za pokal «Lepi vrh» SK Devin in KD Lepi vrh bosta jutri v Ovčji vasi priredila smučarska tekmovanja za pokal «Lepi vrh». Zanimanje za to prireditev je preseglo vsa pričakovanja, saj se bo jutri v Ovčji vasi zbralo skoraj 300 ljubiteljev smučanja in smučarskega teka iz zamejstva, Slovenije in Koroške. ATLETIKA ATLETSKO DP V DVORANI Rekord G. Dorio GENOVA — V Genovi se je končalo letošnje italijansko atletsko prvenstvo v dvorani. Med boljšimi izidi zadnjega dne lahko omenimo zmago Gabrielle Dorio na 800 m, ki je s časom 2’04”7 izenačila državni rekord «indoor» Silvane Cruciato. V drugih disciplinah so po predvidevanjih zmagali Sergio Liani, Franco Fava in Carlo Grippo. ZMAGOVALCI MOŠKI Komentar Mirka Novosela Pred ciljem poprečno V Koračevem pokalu in v pokalu pokalnih prvakov so že znani polfinalisti. Medtem ko sta v Koračevem pokalu dva jugoslovanska polfinalista, pa Jugoslavija nima več nobenega predstavnika v pokalu pokalnih prvakov. Škoda, da Radničkemu LMK ni uspel podvig, kajti finalno tekmo tega pokala bodo 0-digrati v ljubkem istrskem mestecu — v Poreču, kjer je v zadnjih časih zanimanje za kakovostno košarko veliko. Sicer pa je v tem pokalu šlo vse po pričakovanju. V polfinale sta se uvrstila oba ita- g . - --- lijanska zastopnika: Sinudgne in Gabetti. Bolonj- zan[ se bodo v polfinalu spoprijeli z Barcelono, Gabetti pa bo igral s, nizozemsko peterko Den Bosch. Bomo v Poreču priča italijan-finaiu? Use kaže, da bo tako, saj sta, po mojem, italijanska Upnika močnejša od svojih nasprotnikov. 4 Znana sta tudi para polfinalnih tekem Koračevega pokala. To sta: j riSoni - Cotonificio in Jugoplastika - Partizan. V polfinalu sta 1 rej «le» dve jugoslovanski peterki, pa čeprav je še pred kratkim s“aalo, da bodo v tem pokalu v polfinalu kar trije jugoslovanski za-■ 0Pniki. Pred polfinalnim ciljem pa sta odpovedali Iskra Olimpija s® v večji meri zagrebška Cibona. „ Favorita za finalno srečanje v Beogradu sta, po mojem, Arri- 2 n* in Jugoplastika. Italijanski košarkarji so v svoji skupini izločili jPtlrebčane, obenem pa bodo v polfinalu igrali s poprečno peterko tonificia iz Badalone. j Jugoslovanski derbi bi se moral, po mojem, končati z zmago g^oplastike. Spličani so trenutno v dokaj dobri formi. Imajo izvrstni ekipo, ki jo sestavljajo zelo dobri in izkušeni košarkarji. Na uani pa je tudi, da je Partizan doslej zelo ugodno presenetil tako r: f.0račevem pokalu kot v državnem prvenstvu. Težko pa je ve £ .* da bodo Beograjčani zdržali s takšnim tempom. Največje vpra-^ pa seveda je: doklej bo ohranil tako formo Dragan Kičanovič? u°> tafco ali drugače, gotovo je, da bo Jugoslavija zanesljivo imela pogradu svojega finalista. tjr U pokalu prvakov je sarajevska Bosna tesno izgubila s favori-z anim Realom v Madridu. Čeprav sedaj Sarajevčani zaostajajo $ v°dečo trojko (Real, Makabi, Emerson) za dve točki, pa imajo nežnost, da se uvrstijo na eno od prvih dveh mest. Doma bodo tnw ec' 'Orali z Emersonom in Makabijem, v gosteh pa z Juven-°rn in Olgmpiakosom. 800 m: Carlo Grippo 1’51”2 60 m ovire: Sergio Liani 8”07 3000 m: Franco Fava 8’02”9 troskok: Paolo Piapan 16,20 m višina: Di Giorgio 2,23 m ŽENSKE 60 m: Marisa Masullo 7”'58 800 m: Gabriella Dorio 2’04"7 V ORGANIZACIJI ŠZ BOR Danes na «1. maju» mladinski troboj Atletska sezona se začenja počasi razgibavati in vse pogosteje beležimo poleg rednih treningov tudi nastope naših mb.dih . tletinj in a-tletov. Doslej so v glavnem tekmovali v krosu, danes Dopoldan pa bo atletska sekcija Bora priredila na stadionu «Prvi maj* v Trstu pregledno tekmovanje v troboju, ki bo vseboval tek na 50 metrov, met krogle in skok v višino. Slednjega bodo izvedli v dvoiani. Preglednega tekmovanja se bodo udeležili atleti in atletinje AK Levstik, ŠD Adria in seveda Bora kot gostitelja. Najprej bo na sporedu tel: na 50 metrov. Kroglo bo vsakdo lahko sunil 4-krat. Naraščajniki bodo metali 5 kg žko orodje, dečki A kategorije 4 k«, vsi ostali 3 kg težko kroglo. Zaporedje višin in začetne višine pri skokih, bodo določene neposredno pred tekmovanjem. Lestvico bod) oestrvili na podlagi ocenjevanja rezultatov po tablicah atletske zveze. kb NOGOMET UTRECHT (Nizozemska) — Nizozemska nogometna reprezentanca, ki bo 24. februarja v Milanu odigrala prijateljsko tekmo z Italijo, ne bo prej odigrala nobenega prijateljskega srečanja z italijanskimi klubi. in gotovo ne bodo jutri brez borbe predali orožja. Grandi Motor! - Zarja Po dveh zaporednih porazih (z Gia-rizzolamd in z Opicino) mora Zarja v jutrišnji tekmi nujno zmagati, če hoče še ostati v stiku z vodečimi. Tudi v nedeljo ni ekipa Grandi Motori nastopila (mora namreč odigrati še tri zaostala srečanja), ker pa je trenutno v slabih vodah, bi morala v tekmi z Zarjo odnesti vsaj točko, prepričani pa smo, da jim bodo znali Bazovci prekrižati račune. Primorje - Aurisina Prosečane čaka jutri dokaj težka naloga, saj jim je v jutrišnjem spopadu z Aurisino nujna zmaga. Giarizzole so namreč povsem nepričakovano v zadnjem srečanju osvojile obe točki in je tako ostalo Primorje z 12 točkami najresnejši kandidat za izpad. Primorje mora zato nujno zmagati, to pa ne bo nikakor lahko, saj kaže, da je Aurisina v dobri formi. v zadnjem kolu je namreč remizirala z Rosandro. Gaja - San Marco Jutrišnji spopad med GajU in San Marcom je izredno važen za oba tekmeca. San Marco je v preteklem kolu doma izgubil z Giarizzolami, Gaji pa sta v tem nastopu neobhod-no potrebni obe točki, saj bi le v primeru zmage ostala še v boju za obstanek v ligi. Naj omenimo še, da mora Gaja odigrati še dva zaostala srečanja. Torre - Juventina Po dveh izrednih zaporednih zmagah čaka jutri štandrežče sorazmerno lažja naloga, saj bodo gostovali pri ekipi Torre, ki sodi med slabša moštva tega prvenstva. S štirimi točkami v zadnjih dveh nastopih je Juventina občutno zboljšala svoj položaj na lestvici, v jutrišnjem srečanju pa bi morala Juventina odnesti vsaj točko, če že ne obe. 3. AMATERSKA LIGA Panzano - Mladost Po nedeljskem remiju z mladim moštvom Vermegliana čaka tudi jutri Mladost lažja naloga, saj bo gostovala pri Panzanu, ki trenutno zaseda predzadnje mesto na lestvici in je v nedeljo z 2:1 izgubil s Sovodnja-mi. Jutri se bo v ekipo vrnil Karel Ferfolja (v nedeljo je bil namreč izključen), ki bo gotovo ojačil napad, zato bi morala Mladost jutri od tega srečanja odnesti obe točki. Poggio - Sovodnje Po treh zaporednih zmagah čaka Sovodenjce jutri težja naloga, saj je bila tekma Sovodnje - Poggio že od nekdaj za ti ekipi pravi derbi. V moštv^ se bo jijtri zelo verjetno vrnil Egon Petejfin. ki je med tednom okrevST1 '<59 'poškodbe, trener Valle pa ne bo moral tokrat računati na izrednega napadalca Samba, ki je v nedeljo «rešil» Sovodnje pred remijem. Kljub temu pa bi morale Sovodnje v jutrišnjem spopadu odnesti četrti zaporedni par točk. (fg) Zdravstveno stanje Ncrca Rocca še vedno resno TRST — Zdravstveno stanje Ne-rea Rocca ostaja še vedno dokaj resno, tako da so ga morali včeraj iz pnevmološke bolnišnice na Opčinah premestiti v glavno bolnišnico v Trstu, kjer naj bi bil znani tržaški nogometni strokovnjak deležen temeljitejših pregledov in intenzivnih terapij. ATLETIKA «Azzurri» za Dunaj RIM — Italijanska atletska zveza je objavila seznam «azzurrov», ki se bodo 24. in 25. februarja udele- žili evropskega dvoranskega prvenstva na Dunaju. MOŠKI - 60 m: Grazioli in Zucchi-ni; 400 m: Malin verni; 800 m: Car-radini in Grippo; 1500 m: Patrigna-ni; 3000 m: Scartezzini; višina: Bruni, Di Giorgio in Raise; daljina: Piochi; troskok: Mazzucato in Pia-pan; palica: D’Alisera. ŽENSKE - višina: Bulfoni in Fos-sati. KOLESARSTVO Pijnen vodita Včeraj ob 18. uri, to se pred Moser MILAN pravi šest ur pred, koncem šestdnevne dirke v Milanu, sta bila Moser in Pijnen še vedno v vodstvu. Vrstni red: 1. Moser - Pijnen 315 2. Pefggen - Fritz 121 3. Gimondi - Sercu (po 1 krogu) 235 ODBOJKA RIM — V predfinaiu italijanskega odbojkarskega pokala so včeraj dosegli naslednja izida: Panini - Klippan 3:2 (2, 6, -6, -5, 12) Edilcuoghi - CUS Firence &2 (8, 2, 7) DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 17. februarja 1979 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 17.30 v Dolini Jadran - Barcolana * * * 16.30 v Gorici, na Rojcah Dom - Mobilcasa MLADINCI 18.30 v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario - Jadran * « * 19.30 v Trstu, športna palača Inter 1904 - Bor KADETI 17.00 na Kontovelu Kontovel - SABA * * * 16.00 v Skednju Servolana - Breg # * # 20.00 v Gorici, na Rojcah Dom - Italcantieri Tržič NARAŠČAJNIKI 18.00 v Tržiču POM - Dom DEČKI 15.00 na Kontovelu Kontovel - Scoglietto ((PROPAGANDA* 15.30 v Krminu Mobilcasa - Dom # * * 15.15 v Dolini (prijateljska tekma) Bor A - Inter Milje NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 18.30 v Trstu, stadion «1. maj* Kras - Marano Neapelj POKRAJINSKE KVALIFIKACIJE ZA PIONIRJE EKIPNO (SKUP. A) 16.00 v občinskem rekreacijskem domu v Križu Nastopata Kras in Mladina MINIBASKET «ZINI & ROSENWASSER» 17.00 v Trstu, športna palača Polet - Inter 1904 B ATLETIKA MLADINSKI TROBOJ 15.00 v Trstu, stadion «1. maj* Nastopajo: Bor, Levstik, Adria ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 18.00 v Trevisu Treviso - Bor # # # 21.15 v Nabrežini Sokol - IVI Colori Mantova ŽENSKA C LIGA 18.00 v Spenei Spenea - Sloga MOŠKA C LIGA 18.00 v Nabrežini Kras - Torriana * « « 20.30 v Moglianu Venetu Mogliano Veneto - Bor .....................................iiiiiimiiiiniiMiimiiiiiiiiiimmimllilmiiiiiiiiMiiiiiimnitilmiiimiiniiiiHi........m.....................um...... ODBOJKA V ŽENSKI B LIGI SOKOL PRED POMEMBNO NALOGO Nabrežinke bodo igrale doma z ekipo Ivi Colori Mantova, ki ima isto število točk kot naše odbojkarice - Borovke v Trevisu Nabrežinke (na sliki: med tekmo z Lihertasom iz Pordenona) bodo danes ob podpori svojega občinstva jurišalc na osvojitev novega, prepotrebnega para točk Odbojkarski konec tedna bo tudi , njih dveh nastopih v Dolini. Upati in r, r, 1 „ 1 „ i 1-_ ■_ 1 • tokrat pester. Zastopniki in zastopnice v 2. in 3. ligi bodo drevi odigrali zadnje kolo prvega dela prvenstva. Prav zaradi tega bo današnje kolo še toliko bolj zanimivo. ŽENSKA B LIGA Po dveh domačih tesnih zaporednih zmagah igra Bor zadnje kolo prvega dela prvenstva v gosteh v Trevisu z istoimensko šesterico. Glede kakovosti domačinke niso enakovredne našim odbojkaricam, toda na igrišču se lahko marsikaj spremeni. Tržačanke imajo vse možnosti, da pospravijo šesti par točk, toda pokazati bodo morale več kot na zad- KOŠARKA V promocijskem prvenstvu ZOPET ZA TOČKE Jadran bo danes igral z Barcolano, Bor pa jutri z ekipo Grandi Motori - Oba v Dolini Po nekaj tednih oddiha bodo danes in jutri odigrali prvo povratno kolo v promocijskem prvenstvu. Jadranovci bodo zaposleni že danes v Dolini, kjer se bodo spoprijeli z Barcolano. Naši košarkarji so seveda v tem srečanju favoriti. Zavedajo pa se, da nasprotnika ne gre podcenjevati. Poraz s Stello Az-zurro jim je namreč bil dobra šola ,. . Tudi borovci so v jutrišnji tekmi z ekipo Grandi Motori favoriti za zmago. Po pekočem porazu v Ljubljani z Old Boysi je trener «plavih» Franko Perco pospešil ritem dela na treningih. MLADINCI Danes se bo za Jadran in Bor zaključilo mladinsko prvenstvo. Resnici na ljubo se bo za Jadran zaključil le prvi del, kajti naši košarkarji bodo verjetno morali odigrati tretjo tekmo s Hurlinghamom za določitev zmagovalca tržaške skupine. Nujno pa je seveda, da danes jadranovci premagajo Ferroviario, ki je predvsem na svojem igrišču dokaj nevaren. Borovci pa bodo prav tako v gosteh igrali z Interjem 1904, ki so ga v prvem delu prvenstva visoko premagali. Jim bo tudi v drugič to uspelo? KADETI Breg in Kontovel bosta danes pred lažjo nalogo. Kontovelei se bodo spoprijeli doma s peterko SABA in so seveda nesporni favoriti za zmago. Brežani pa bodo gostovali v Skednju, kjer bi morali premagati Ser-volano, seveda če bodo zaigrali požrtvovalno in odločno. NARAŠČAJNIKI Bo našima ekipama le uspelo prekiniti «čmo serijo* nastopov v tem prvenstvu? Kontovel je doslej zbral le dve točki, in to v derbiju s Poletom, jutri pa ga čaka težka naloga: srečanje z Interjem iz Milj. Tudi poletovci se bodo spoprijeli z dokaj neugodnim nasprotnikom: s Servolano v Skednju. DEČKI Kontovelovi dečki bodo danes imeli lepo priložnost, da osvojijo nov par točk s Scogliettom, pred težjo nalogo pa bodo Nabrežinci, ki bodo jutri gostovali pri Libertasu. Trnovski maraton zopet preložili Jubilejni, 5. trnovski maraton, ki bi morili biti v nedeljo, 18. t.m., v črnem vrhu nad Idrijo, je preložen zaradi pomanjkanja snega. Organizatorji bodo počakali na ugodno priliko in izvedli jubilejno prireditev, na katero se je vpisalo rekordno število udeležencev, preko 3.000. Nov datum prireditve bodo pravočasno objavili. je le, da igralke niso zašle v krizo, ker bo v tem primeru izredno težko spraviti Treviso doma na kolena. Naš drugi zastopnik — Sokol iz Nabrežine — pa bo igral pred domačimi gledalci. Vrsta Ivi Colori iz Mantove ima po osmih odigranih tekmah enako točk kot Sokol, kar pomeni, da sta obe ekipi v izredno nevarnih vodah (nazadujejo namreč tri ekipe) in zmaga bo zato zelo pomembna. Nabrežinke so v zadnjih nastopih pokazale napredek in to še posebej pred tednom dni v Sehiu. Upati je le, da bodo znale tokrat ta napredek tudi konkretizirati, ker nasprotno bo izredno težko preprečiti najhujše. MOŠKA C LIGA Šesterica Bora, ki je v prvih šestih kolih odpravila vse nasprotnike, drevi gostuje v Moglianu Venetu. Srečanje bo izredno težko, saj je istoimenska ekipa izredno dobra in težko premagljiva pred domačimi gledalci. Ker je nastop Klavdija Veljaka pod velikim vprašanjem, bi pomenila zmaga Bora v Moglianu Venetu pravi športni podvig. Zastopniki Krasa imajo enkratno priložnost, da pospravijo drugi tako težko pričakovani par točk. V Nabrežini se bodo spoprijeli s poprečno Torriano, ki Grilancu in tovarišem res ne bi smela mešati štren. Goriška 01ympia bo sklenila prvi del prvenstva pred domačimi gledalci s srečanjem z ekipo Apies iz Fiume Veneta. Gostje niso izredno nevarni, toda vsiljuje se vprašanje, ali bodo Goričani v tem sedmem prvenstvenem nastopu sposobni prekiniti vrsto dosedanjih porazov. ŽENSKA C LIGA Letošnja prvenstvena vizitka Sloge, ena sama zmaga, ne daja velikega upanja za uspeh s Spineo in poleg tega še v gosteh. Slogašice bolje igrajo doma, ker pa so dre-višnje nasprotnice na vrhu lestvice, je izredno težko pričakovati drugi prvenstveni uspeh slovenskih igralk. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Odbojkarice Brega v domačem srečanju z Donatellom iz Vidma ne bi smele zapraviti enkratne priložnosti za povečanje dosedanjega ne preveč spodbudnega izkupička. Bre-žanke bi lahko upale na obstanek v tej konkurenci samo v primeru zmage. Jutri bo v Gorici derbi med Hrastom in Kontovelom. Dosedanji prvenstveni razpleti so potrdili, da je Kontovel veliko boljši tekmec in s tem nesporen favorit za zmago. To pa samo pod pogojem, da zaigra odločno od samega začetka, ker odbojkaric iz Doberdoba ne gre podcenjevati. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Neposredni obračun v Trstu med Julio in goriško Olympio bo prav gotovo izredno izenačen. Obe šesterici sta v dosedanjih nastopih zaigrali s spremenljivo srečo in u-spehom. 2. MOŠKA DIVIZIJA Tudi v tej konkurenci bo v 7. kolu goriško - tržaški derbi. V tej konkurenci se bosta spoprijela Inter 1904 in Dom. Domovci so tokrat favoriti, ker so nasprotniki v dosedanjih prvenstvenih nastopih poprečno igrali. G. F. PRffcNStvO DEKLIC iNeroden poraz Kontovelk Scarpoteca — Kontovel 3:1 KONTOVEL: Prašelj, Tatjar. v Ci-bic, Valnea Cibic, Štoka, Nadja Me-negatti, Černjava, Viviana Daneu, Vesna Daneu, Mariza Daneu, Husu. Kot smo že poročali, so igrale Kontovelke proti ekipi Scari >tece polfinalno tekmo za naslov deželnih prvakinj. To prvo srečanje pa so slovenske predstavnice giadko izgubile; za tako neroden poraz pa so bile Kontovelke v večji meri same krive, saj so zaigrale zelo slabo. Poleg tega pa niso pokazale med tekmo niti malo zagrizenosti in požrtvovalnosti. Domača eki a fcar-potece ni v bistvkazala nič posebnega, razlikovala se je od Kon tovelk ravno o agresivnosti. Možnosti za napredovanje Kontovelk v finale so po tem pekočem porazu minimah . Ostaja pa možnost, da premagaj > v povratni tekmi na domačem igrišču Scar;. eco z rezultatom 3:0. Kontovelke so v tej tekmi razočarale, če izvzamemo Tatjano Ci bic in Marizo Daneu, ki sta še kar dobro opravili svojo nalogo. H. L. TENIS Brez presenečenj RANCHO MIRAGE — Glavni izidi osmine finala mednarodneg . teniškega turnirja v te: mestu: Connors (ZDA) - Amaya (ZDA) 6:0, 6:4 Tannes (ZDA) - Mayer (ZDA) 4:6, 6:4, 6:3 Solomon (ZDA) - Stockton (ZDA) 6:2, 6:4 Gottfried (ZDA) - Higuc -(Španija) 4:6, 6:3, 6:2 Teltscher (ZDA) - Lutz (ZDA) 6:2, 7:6 SNEŽNE RAZMERE AMPEZZO 30 cm NEVEJSKO SEDLO 100 cm ZAVETIŠČE GILBERTI 280 cm F. AVOLTRI 10 cm F. Dl SOPRA 50 cm VARMOST 110 cm PRAMOLLO 150 cm RAVASCLETTO 30 cm ZONCOLAN 140 cm SAURIS 70 cm TRBIŽ 40 cm VIŠARJE 130 cm OVČJA VAS 40 cm PIANCAVALLO 80 cm SAPPADA 70-110 cm KRANJSKA GORA 40 cm KANIN 220-240 cm VOGEL 245 cm ZATRNIK 30 cm POKLJUKA 70 cm KRVAVEC 100 cm VELIKA PLANINA 45 cm V mnogih krajih, ki smo jih zgoraj navedli še vedno sneži in bi se snežne razmere zatorej utegnile tudi spremeniti. 18.30 v Gorici 01ympia - Apies 1. ŽENSKA DIVIZIJA 20.45 v Dolini Breg - Donatello 2. MOŠKA DIVIZIJA 20.00 v Gorici Dom - Inter 1904 Trst JUTRI NEDELJA, 18. februarja 1979 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Dolini Bor - Grandi Motor! NARAŠČAJNIKI 9.30 na Kontovelu Kontovel - Inter Milje * * * 11.00 v Skednju Servolana - Polet DEČKI 10 00 v Trstu, Vrdelska cesta Libertas - Sokol NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Tappoglianu Torre - Juventina • « * 15.00 v Trstu, Ul. Flavia Giarizzole - Breg * * * 15.00 v Žavljah Grandi Motori - Zarja « * « 15.00 v Trebčah Primorec - Sovrana * « • 15.00 na Proseku Primorje - Aurisina * * # 15.00 na Padričah Gaja - San Marco 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Panzanu Panzano - Mladost * # # 15.00 v Poggiu Poggio - Sovodnje ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 10.00 v Gorici Hrast - Kontovel 2. ŽENSKA DIVIZIJA 15.00 v Trstu Julia - Olympia SMUČANJE V ORGANIZACIJI SK DEVIN IN KD «LEPI VRH* 9.30 v Ovčji vasi Tekmovanje za pokal »Lepi vrh* MINIBASKET «ZINI & ROSENWASSER* 8.30 v Trstu, Ul. Ginnastica Ginnastica - Sokol NOGOMET Avellino — Feyenoord AVELLINO — Avellino in Feye-noord bosta 25. februarja odigr: ri prijateljski) nogometno tekmo. Srečanje se bo pričelo ob 15. uri. LONDON — Prvič v 108 letih so morali, zaradi slabega vremena odložiti vse tekme angleškega nogometnega p iko'n. MINIBASKET «ZINI & ROSENVVASSER* Polet danes Sokol jutri V 3. delu prvenstva «Zini & Ro-senvvasser* v minibasketu bo Polet že danes igral proti Inter ju 1904 B. Tavčarjevi varovanci bi morali danes zmagati. Morali pa bodo igrati zelo požrtvovalno in odločno. Nabrežinski Sokol pa bo jutri gostoval pri Ginnastioi in naši mladi košarkarji bodo pred izredno težko nalogo. Naj omenimo še, da bo v torek na Proseku (ob 18. uri) slovenski derbi med Kontovelom in Borom. V četrtek pa bo Breg v Dolini ob 16. uri igral z ekipo CAMB B. MAX OBVESTILA ŠK Kras priredi v četrtek, 22. februarja, v gostilni Križm-n v Repnu pustni ples. Igral bo ansambel Lojze Furlan. Rezervacije miz v gostilni, telefon 227-115. • « * TPK Sirena obvešča, da bo 3. marca 2. REDNI OBČNI ZBOR na društvenem sedežu, Ul. Cerre-to, v prvem sklicanju ob 20. uri in v drugem ob 20.30. Bologna - Roma X Catanzaro - Inter 2 X I.azio - Fiorentina 1 2 Milan - Atalanta 1 Napoli - Vicenza X Perugia - Juventus 1X2 Torino - Ascoli 1 Verona - Avellino X 2 Brescia - Leccc 1 Pistoiese - Cagliari 1 X Z Rimini Pescara 2 Novara - Triestina X 2 Cerrctese - Siena X 1. 2. 3. 4. 5. 6. prvi drugi prvi drugi pni drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 2 2 1 1 1 2 X 1 2 1 2 1 X 1 1 1 X 1 2 2 1 X 2 2 X Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Monlecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno.50,00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Italilo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 17. februarja 1979 Za SFRJ Oglasi 400 lir za 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mml 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%, Oglasi iz dežele Furlanije- Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. LJzrr f založnikov FIEG^P* Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska I HEIMA TDIENST ZOPET ZAČEL PROTISLOVENSKO GONJO Manjšinska problematika v ospredju desetih Koroških kulturnih dnevov Jugoslavija si je v bilateralnih pogajanjih z Avstrijo in v mednarodnih forumih vselej prizadevala za pravično rešitev problematike koroških Slovencev • Danes na vrsti predavanja o koroški književnosti (Od našega poročevalca) CELOVEC — V ozračju protislovenskega in protijugoslovanskega rovarjenja Heimatctdensta se v koroškem glavnem mestu nadaljujejo kulturni dnevi. Heimatdienst še dalje bolj zaostruje svojo nacionalistično propagando, tako da je bil Celovec v četrtek ponoči spet preplavljen z nalepkami na katerih je napisano: Stop jugoslovanskim podjetjem, komunizem skozi zadnja vrata. To je izzvalo tudi nastop jugoslovanskega konzula, ki je pri pristojnih oblasteh formalno protestiral. To gonjo lahko razložimo tudi s tem, da bodo v Celovcu prihodnji mesec občinske volitve, avstrijski nacionalistični krogi pa si seveda prizadevajo, da ne bi prišla slovenska narodnostna skupnost do veljave, predvsem sedaj, ko je na Koroškem predvidena namestitev nekaterih jugoslovanskih podjetij. Sicer so včeraj Koroški kulturni dnevi, ki se zaključijo danes dosegli svoj vrhunec. Na sporedu je bilo več predavanj, ki so bila tehten doprinos k zgodovinski, politični in družbeni stvarnosti na Koroškem. Po mnenju Varšava: uradno ze 41 mrtvih VARŠAVA — Število žrtev zaradi katastrofalne eksplozije v varšavski mestni hranilnici se vsako uro veča. Pozno ponoči so oblasti uradno sporočile, da je bilo 41 smrtnih žrtev in 77 hudo ranjenih, vendar število še zdaleč ni dokončno. Predvsem poročajo, da je dvajset ranjencev v resni smrtni nevarnosti, poleg tega pa reševalci sploh še niso prodrli v podzemlje banke, kjer je podzemska eksplozija povzročila pravo razdejanje. V prvih jutranjih urah so sredi Varšave še tulile sirene rešilnih avtomobilov, radio pa še vedno poziva krvodajalce, naj_ pridejo v bolnišnice na pomoč. Neuradno trdijo, da se število smrtnih žrtev lahko tudi podvoji, saj računajo, da je bilo v trenutku eksplozije v prostorih banke vsaj 500 ljudi. Glede vzrokov eksplozije o-blasti previdno molčijo in poudarjajo, da je na delu posebna preiskovalna komisija. Vsekakor pa se širijo najrazličnejše govorice. Najbrž je eksplodiral uhajajoči plin podzemskega plinovoda, vendar pravijo tudi, da je morda bilo pod banko večje predvojno skladišče eksploziva. Avstrijski dnevnik «Die Pres-se», ki se sklicuje na dobro obveščene kroge trdi, da je bilo ubitih 228 oseb, eksplozijo pa naj bi povzročil podtaknjen peklenski stroj. Ko je izvedel za katastrofo v varšavskem središču je papež Janez Pavel II. poslal so-žalno brzojavko poljskemu pri-masu in varšavskemu kardinalu Wiszynskemu. lijo, da je pristala na sklenitev o-simskih sporazumov, v drugem delu referata pa je dr. šiškovič razčlenil vprašanje uresničenja pravic slovenske narodnostne skupnosti v okviru italijanske države. Ob koncu je referent dejal, Ja je prava reši tev teh vprašanj odvisna prevsem od premika demokratičnih italijanskih strank k radikalnemu obračunu z o-stanki nacionalističnih in protislovenskih sil. ki že spet dvigajo glavo na Tržaškem in v videmski pokrajini. Na tem mestu je skorajda nemogoče podati izčrpno poročilo vseh predavanj včerajšnjega sporeda, na čeprav je bila obravnavana problematika sila vabljiva in zanimiva. Dr. Bogo Grafenauer je na primer govoril o sodelovanju slovensko in remšk.o govorečega prebivalstva v koroških kmečkih uporih. Razvidno je. da sta pred sko raj točno 500 leti oba naroda tesno sodelovala in skupno nastopala proti fevdalni gospodi, da bi si s tem pridobila svoje osnovne člove ške pravice. Zanimivo pa je tudi to, da so se takrat slovenski kme tje na Koroškem izražati pred oblastmi v svojem jeziku, pa čeprav le te slovenščine niso razumele. Teolog dr. Jože Rajhman je obdelal obdobje protestantizma na Koroškem. Pri tem je dejal, da so koroški Slovenci ohranili svojo na-j rodno samobitnost v veliki meri po ! zaslugi reformacijskega gibanja v 16. stoletju, ki je prvič v zgodo vini tisočletnega skupnega bivanja pokazalo, da je mogoče ustvariti takšno sožitje, ki omogoči manjšinskemu narodu narodno in kulturno rast. Popoldanski del sporeda KKD so zapolnila še tri zanimiva predavanja. ki so bila podana, kot tudi vsa prejšnja, na izrazito znanstveni bazi z ustreznim dokazovalnim gradivom. Janko Malle je podal oris NOB na Koroškem, ta oris pa je označil kot nekakšno vmesno poročilo o raziskavi Slovenskega znanstvenega inštituta na primeru Borovelj in okolice. Po izdatnem posredovanju dokumentarnega gradiva ,je Malle svoj poseg zaključil s tem. da danes nihče ne more tajiti dejstva, da se ie tudi slovenska manjšina na Koroškem uprla in pomagala priboriti avstrijskemu ljudstvu temeljne demokratične svoboščine. Nihče ne more tajiti, da je to bilo mogoče samo zaradi tega, ker se je spremenilo tudi politično vodstvo slovenske manjšine, ki ga je kljub okupatorskemu nasilju prevzel slovenski proletariat v a-vantgardni vlogi OF, v n,jej pa pomembne vloge KPS. Milan Pahor iz Trsta je orisal narodnoosvobodilni boj na Tržaškem med 1941-1945, s poudarkom na slovensko-italijanskih odnosih. Zelo obširen referat je številnemu popoldanskemu občinstvu ' razgrnil takratno zgodovinsko dogajanje na Primorskem, predvsem boj za Trst, pa vse diplomatske bitke, ki so se s tepi v zvezi bile. Referata sta podala še VVillihald Holzer in Herbert Exenberger, in sicer o internacionalizmu v antifašističnem gibanju, oziroma o ilegalnem avstrijskem tisku med leti 19.38-1945. Zvečer so si vsi udeleženci 10. BENECANSKI KULTURNI DNEVI Jezikovna zaščita povezana s socioekonomskim razvojem Dr. Emidij Susič in dr. Bruna De Niarchi orisala odnosa med etničnimi skupinami in njihovo stališče do zaščite materinščine TRŽAŠKI DNEVNIK Obisk v tržaškem pristanišču ČEDAD — Na sinočnjem, drugem predavanju letošnjih Benečanskih kulturnih dnevov sta govorila dr. Emidij Susič in dr. Bruna De Mar chi, sodelavka Inštituta za mednarodno sociologijo iz Gorice, ki jo je prisotnim predstavil načelnik čedajske podružnice SLORI dr. Ferruccio Clavora. Izvajanja dr. Susiča so zajemala iz rezultatov širše raziskave, ki obsega celotno območje ob italijansko-jugoslovan-ski meji in s katero je inštitut skušal dognati, kakšni so odnosi med raznimi etničnimi skupinami, ka ko se te skupine medsebojno zaznavajo. Raziskava je imela predvsem teoretične cilie (hoteli so u-gotoviti. kateri so faktorji tega zaznavanja, oziroma kakšno je to zaznavanje v odnosih do splošne socio-ekonomske situacije in do drugih momentov). Referat je podal v bistvu stanje o dveh, skupinah: nadiških in terskih Slovencev ter Rezijanov. V prvem delu je predavatelj opisal strukturo vzorcev teh dveh skupin, nato pa stališča dveh vzorcev do nekaterih problemov kot so se pokazala v času raziskave (v letih 1972 in 1973), tdko do uvajanja slovenščine v šole. radiotelevizijske oddaje, odnos do avtoritete in podobno. V tretjem delu pa je kratko prikazal, kako ti dve skupini zaznavata strukturo lastne skupine.. Pri se pokazale nekatere razlike v primerjavi s Slovenci iz drugih po-■J— — so pogojene zgodo- v socioekonomskem Koroških kulturnih dni še ogledali tem se je raziskava poslužila zla- v celovškem domu umetnikov pred • stavo «Žalost onkraj sanj* Petra Handkeja v izvedbi Ljubljanske drame. Današnja predavanja bodo v celoti posvečena koroški književnosti, nakar bo sledil umetnostno zgodovinski ogled Celovca pod strokovnim vodstvom. MARIJ ČUK sti naslednjih pokazateljev: kakšna je, po mnenju anketirancev, relativna moč njihove skupnosti v deželi; če mislijo, da kot skupina u-živajo ugled; če so kompaktni; če je med njimi veliko mladih, ki se več nimajo za študente; če je po njihovem mnenju za zvišanje standarda potrebna odpoved etnični identiteti in podobno. Pri tem so .......m,......................n............... Val slabega vremena zajel tudi Italijo Nevarnost poplav v Umbriji in Emiliji Polarni mraz vklepa severno Evropo - Znatna škoda in številne človeške žrtve organizatorjev je obisk na KKD nad vse zadovoljiv, čeprav je opaziti pomanjkljivo udeležbo iz vrst študirajoče mladine. Ta pomanjkljivost je lahko razložljiva, ne pa opravičljiva s tem, da so sedaj na šolah semestralne počitnice. Prav zato pa bi nemara kazalo, da bi Koroške kulturne dneve v prihodnje prirejali ob ustreznejšem datumu, čeprav so pri tem objektivne težave. Na tej osrednji znanstveno-kultur-ni manifestaciji koroških Slovencev smo včeraj najprej poslušali skupni referat dr. Druškoviča. dr. Klemenčiča in dr. Nečaka o avstrijsko-ju-goslovanskih odnosih ned leti 1954 -1978. Iz faktografskega gradiva je predvsem razvidno, da si je jugoslovanska stran v bilateralnih pogajanjih, pa ‘udi v mednarodnih forumih prizadevala čim boljše rešiti manjšinsko vprašanje onstran Karavank, vendar je pri svojem avstrijskem sogovorniku vedno naletela na gluha ušesa. Nekaj konvencij je bilo sicer podpisanih, vendar so se s temi okoriščali pretežno nemško govoreči avstrijski državljani. V diskusiji je bila nato načeta vrsta konkretnih vprašanj od nostrifikacije univerzitetnih diplom pa do zahteve po izčrpnejši obrazložitvi s strani predavateljev o nastanku 7. člena državne pogodbe. Diskutanti so v referatu videli vrsto pomanjkljivosti in v prvi vrsti to, da manjšina ni bila obravnavana kot subjekt, to pa je po besedah dr. Francija Zvvitterja slabost referata, saj je na dlani, da morajo vzgibi za vsakršen sporazum med obema državama priti prav iz vrst manjšine, ki si mora konec kon cev tudi sama priboriti svoje pravice. Ljudstvo mora samo poseči v boj za svojo jezikovno in narodno samobitnost, seveda ob podpori de mokratičnih političnih sil in posameznikov. Ravnatelj SLORI iz Trsta dr. Karel šiškovič je imel nato referat o medčloveških odnosih na primeru o-simskih sporazumov kot rezultatu jnlitike države in strank. V prvem delu svojega poročila je govornik o-Lcazložil proces, ki j- privedel Ita- RIM — Val slabega vremena, ki je zajel vso Evropo, nikakor ne prizanaša in zaenkrat še ne namerava popustiti. Dež in veter še nadalje pestita Italijo. Iz Rima sporočajo, da je Tibera narasla, a da se zaenkrat ni bati poplave. Huje je v Viterbu, kjer obstaja nevarnost, da reka prestopi bregove. Zaradi dežja je v o-kolici Rima prišlo do hude prometne nesreče, v kateri je izgubila življenje ena oseba. Gasilci so v italijanski prestolnici stalno na delu. Tudi iz Pescare prihajajo vznemirljive vesti. Razburkano morje razjeda obalo in je že skoraj doseglo kopališčna naselja. Do sedaj znaša gmotna škoda že nekaj desetin milijonov lir, bojijo pa se, da bo še večja, če se morje ne umiri; če bo morska voda še naprej razjedala obalo, se bodo naselja porušila. Tudi iz Umbrije poročajo o nepreneh-nem dežju in se bojijo poplav, ker so reke zelo narasle. Dež ovira promet med Bologno in Modeno; huda neurja pa so povzročila resne težave tudi v Neaplju in okolici. Mraz in deževje pa še posebno hudo pestita severno Evropo. V severni Nemčiji je zaradi slabih vremenskih razmer zgubilo življenje že pet ljudi. Šole in številne tovarne so zaprte, ker ljudje sploh niso mogli iz hiš. Tudi v Berlinu, na obeh straneh «zida», ni nič boljše. Zaradi snega in leda so prepovedali u-porabo osebnih prevoznih sredstev. Javni prevozi pa delujejo le s težavo in zelo neredno. Obenem sporočajo, da so obnovili nekatere železniške proge in da so že skoraj povsod zopet vzpostavili električno omrežje. Nad tisoč ljudi je bilo blokiranih celih 24 ur na avtocesti Hamburg - Hannover zaradi snega. Po dolgem in napornem delu so jih vojaki končno rešili iz nevarnega položaja. Nič bolje se ne godi Veliki Britaniji, kjer je v severni Angliji zgubilo življenje troje železničarjev, ki so se ponesrečili, medtem ko so popravljali železniško progo. Kaže, da se bo slabo vreme nadaljevalo, saj italijanski meteorološki zavod iz Rima ne napoveduje nikakršnih sprememb. Ves polotok je zajel val nizkega zračnega pritiska, zaradi česar predvidevajo še nadalje močno oblačnost in dež, v višjih gorskih predelih pa sneg. V Pad ski nižini bo še nadalje gosta megla, povsod bodo pihali vetrovi in morje bo še nadalje razburkano. Temperatura je ustaljena, le na jugu Italije se bo mogoče zvišala, (ml) BENETKE — Proces zaradi izkrivljanja preiskave o petoveljskem atentatu se včeraj ni nadaljeval, kot je bilo predvideno, ampak so ga odložili zaradi obolelosti enega izmed treh sodnikov. Proces se bo nadaljeval v sredo, 21. t.m., ko bo do zastopniki zasebnih strank predložili zahteve po zaslišanju dodat nih prič. S krajin, ki pa vinski poti in položaju. Doktorica Bruna De Marchi pa je podala nekatere rezultate sociolin-gvistične raziskave, ki io je inštitut izvedel na pobudo dežele in ki je zajela vzorce jezikovnih skupnosti v deželi z namenom, da se preveri razširjenost posameznih govorov in odnos ljudi do teh govorov. Tako so zlasti ugotavljali, v katerih položajih se govor pojavlja (pri tem je prišlo do izraza, da v formalnih položajih prevladuje italijanščina), ter kakšen je od nos ljudi do možnosti zaščite teh govorov, pri čemer je prišlo jasno na dan, da si velika večina ljudi želi take ali drugačne zaščite svojega govora. Glede beneških Slovencev se je še posebej pokazalo, da V dobri meri sledijo slovenskim množičnim občilom, čeprav jih pri tem ovirajo težave pri branju. Druga značilnost, ki ie še posebej prišla do izraza pri Slovencih, je povezovanje jezikovne zaščite s so cioekonomskim razvojem, ker kaže na zavest, da vprašanje jezika ni ločeno od drugih družbenih vprašanj. Po predavanju se je razvila bogata diskusija, v kateri so prisotni z lastnimi izkušnjami dopolnili sliko ki so jo dala predavatelja. ŽIVA GRUDEN V Benetlaii odkrila mreža tihotapcev s kavo BENETKE — Deželni oddelek davčne policije finančne straže v Benetkah je odkril široko razpredeno mrežo prekupčevalcev in tihotapcev s kavo. Ugotovili so tudi davčne u-taje, ki presegajo 800 milijonov lir V afero je vpletenih pet pražilnic kave, lastnike pa je davčna policija že prijavila sodišču pod obtožbo tihotapstva. Zaplenili so tudi deset ton kave in pet strojeV' Žš iMlhftje kave. Kaže, vsaj po prvih preiskavah, da bodo tihotapci morali plačati nad deset milijard globe. Reševalci skušajo izvleči iz zameta osebni avtomobil na neki cesti v severovzhodni Veliki Britaniji (Telefoto ANSA) Jugoslovanski gostje s spremljevalci na vlačilcu »Tritone* lUllllllIHmilllllllllllHMIIIIIIIIIIIMIIIIHIIIIIIflllllllllllUUIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllllllMIHIIItnilllllllltlll OB ODOBRITVI PRORAČUNA POKRAJINE Podpora demokratičnih stra nk uzakonitvi globalne zaščite Na prihodnji seji o načrtu za avtocestne zveze poglobljena razprava na Krasu TV 3 bo oddajala žc letos jeseni RIM — Čeprav z nekajmesečno zamudo zaradi lanskih polemik, je upravni svet RAI TV odobril zad nje izvršilne sklepe, ki omogočajo začetek oddaj «tretje televizijske mreže* že letos jeseni, f Upravni svet je namreč dopolnil že obstoječi organik za nadaljnjih 87 enot, obenem pa sklenil, da bo v kratkem prešlo v III. omrežje še 500 uslužbencev RAI. Obenem je upravni svet določil finančni «budget» za trimesečje oktober - december 1979. Skupno bo v tem trimesečju razpolagala TV 3 s štirimi milijardami lir. Od tega bo dve milijardi in tri četrt za kulturne programe, ena milijarda za poročila in 300 milijonov za šolske in vzgojne oddaje. Nadaljuje se medtem eksperimentalno preizkušanje oddaj TV 3. Trenutno delata dve premični ekipi v Perugii in v Campobassu. V Moli-seju pripravljajo v tem okviru tudi zanimivo (kidajo o hrvaški jezikovni skupnosti. PRVA ZAKONSKA POBUDA PROTI ZASTARANJU NACISTIČNIH ZLOČINOV V ZR NEMČIJI Dragocena pomoč «Holocausta» (Od dopisnika Tanjuga posebej za ne samo v primeru nacističnih zlo-1 dijev množičnega obveščanja, odgo-Primorski dnevnik) činov, ampak nasploh. Osnutek za- varjajo dobronamerni poznavalci T7/ -/ ti kona ie takoj podprlo in podpisalo] tukajšnjih razmer, da je verjetno BONN - V zahod.nonem.skem Bun m pjslancJ SpD pričakujejo pa, I moralo miniti prav toliko časa, da destagu so se zaceli kazati obris, ^ ^ .jm hn f) hrnfkem pridružilo bi se nemški narod v celoti in trez-vecine, ki naj bi izglasovala po Pred izglasovanjem proračuna za leto 1979, ki ga je pokrajinski svet odobril s 14 glasovi (KPI, PSI. PSDI, SSk) ob «tehničnem» vzdr-žanju KD pred glasovanjem in s 4 nasprotnimi glasovi MSI, MIT in PRI, so si sledile še glasovalne izjave vseh načelnikov svetovalskih skupin, ki jih včeraj zaradi pozne ure nismo mogli objaviti. Po prvih posegih indipendentista Jermana in Brezigarja (SSk) je socialdemokrat Devescovi orisal pozitivne postavke proračuna, izrazil načelno podporo globalni zaščiti z nekaterimi pomisleki glede posameznih členov osnutka KPI in se je zavzel za pritegnitev PRI in PLI k sodelovanju z odborom. Republikanec Foscarini je polemiziral sicer predvsem s KD, češ da se noče jasno opredeliti in je napovedal nasproten glas, bržkone v poskusu, da spravi demokristjane v zadrego. Po ustaljeni praksi so glasovalne izjave podali kot zadnji načelniki večjih svetovalskili skupin. Socialist Carbone je zatrdil, da je treba Trstu poiskati novo vlogo v okviru deželne stvarnosti in razvoja krajevnih avtonomij, kot mu je treba zagotoviti in utrjevati vlogo mostu v okviru perspektiv osimskih spo razumov in bližnjih sporazumov med EGS in Jugoslavijo. Glede Slovencev je dejal, da so načela o globalni zaščiti že osvojena in da :e zato treba stopiti dalje, pospešiti delo posebne vladne komisije in odobritev zaščitnega zakona. Pa-nizon (KPI) je izhajal iz splošne krize in iz neustrezanja javnih u-prav potrebam prebivalstva, ki je posledica nepopolnega izvajanja u-stave. Krizo bo mogoče premostiti le s sklenitvijo «temeljnega sporazuma* med demokratičnimi silami z jasnimi izbirami glede smernic razvoja z odpravo privilegijev parazitskih slojev. V Trstu, kjer so demokratične stranke dokazale svoje zrelost ob enotnosti glede zunanjepolitičnih izbir in demokratičnih naporov za pravice Slovencev je temeljnega pomena utrditev demokratične solidarnosti brez diskriminacij do KPI za odločno zoperstavljanje razkrojevalnim manevrom LpT. Demokristjan Locchi se je zavzel za sodelovanje demokratičnih strank daljšanje roka za sodno preganjanje nacističnih zločinov. Vzporedno s tem, ko se iz dneva v dan veča število poslancev, ki so pripravljeni glasovati za ukinitev zastaranja u-mora, kljub temu, da jih k temu ne bo obvezovala strankarska disciplina. se tudi v javnosti krepi razpoloženje proti zastaranju. Medtem ko so še pred pol leta zahodni Nemci nekako v razmerju 60 proti 40 odstotkov sodili, da je treba nacistično preteklost pozabiti, se je po televizijski seriji «Holocaust» razmerje obrnilo. Sinoči se je, na primer, v popularni televizijski oddaji «Za in proti*, v kateri nastopajo odvetniki, izvedenci, priče, slučaj-nostno izbrani televizijski naročniki pa so «porota», končni rezultat glasil 18 proti 7 v korist ukinitve zastaranja nacističnih zločinov. Vidnim znakom takšnega obrata v razpoloženju javnosti se je hitro prilagodila predvsem vladajoča socialdemokratska stranka. Kljub temu, da so strategi SPD najprej načrtovali dolgotrajnejšo fazo razčiščevanja in pridobivanja somišljenikov in šele nato začetek konkretne in obvezujoče politične kampanje, so že včeraj nepričakovano nastopili v Bundestagu s prvim osnutkom zakona, ki ukinja zastaranje umorov, da se jim bo v kratkem pridružilo še kakih 30 poslancev opozicijske krščansko-demokratske unije. Tudi Genscherjevi liberalci, ki so se na kongresu svoje stranke že o-predelili za ohranitev sedanjega pravnega stanja, torej za zastaranje nacističnih zločinov z 31. decembrom letošnjega leta, ne bodo ohranili enotnosti. Nekaj članov levega krila stranke je napovedalo, da bodo glasovali proti zastaranju. Posebno presenečenje svojim strankarskim kolegom je pripravil bivši notranji minister v bonski vladi Wemer Maihojer, ki je izjavil, da bo v prihodnjih dneh predložil lastni osnutek zakona proti zastaranju nacističnih zločinov. Razlogi za nepričakovano hitro spremembo razpoloženja v javnosti in v krogu ljudi, ki bodo o zastaranju ali ne neposredno odločali, je v veliki meri pripisati notranjepolitičnim, kot tudi zunanjepolitičnim motivom. Gotovo je, da je delež ameriške televizijske nanizanke «Holncaust», ki jo je videlo kakih 20 milijonov zahodnih Nemcev, posebno prepričljiv. Na vprašanje, ali do podobnega srečanja z resničnostjo ni moglo priti že poprej, ali ni podobne reakcije mogla izzvati tudi kakšna učna ura v šoli, knjiga, film ali kakšen drug proizvod me- hi se no zavedal rane, ki jo je utrpel in prizadejal drugim, če bi nekakšen Molocaust» prikazali pred petnajstimi leti, bi nemara izzval prav tako široko pozornost, toda gotovo bi bila čustvena prizadetost ljudi neprimerno manjša. IVO VAJGL Boksarsko srečanje med ugandsko in tanzanijsko vojsko LONDON — Ugandski radio, ki ga slišijo tudi v Londonu, je včeraj poročal, da so vojaške čete Idija A-minija, ko jim je zmanjkalo municije napadle z golimi rokami ali bolje s pestmi «osvojevalce* iz Tanzanije. »Boksarsko srečanje je bilo napeto kot tisto med Mohamedom Alijem in Kenom Nortonom*, se je zaključilo radijsko poročilo. LIMA — V južnem Peruju se je včeraj stresla zemlja. Močan potresni sunek je dosegel šesto stopnjo Richterjeve lestvice. Po prvih vesteh je potres terjal smrtne žrtve in povzročil hudo gmotno škodo. pri poglabljanju perspektiv Trsta, potrdil je pa stališče KD, ki zavrača skupno vladanje s KPI na vseh ravneh. Obsodil je provokacije LpT glede globalne zaščite Slovencev, izrazil pomisleke o nekaterih členih osnutka KPI in potrdil, da ni dovolj uzakonitev zaščite, ampak da je treba ustvariti ugodno ozračje. Proračun je ocenil negativno, napovedal je pa vzdržanje KD pred glasovanjem, ker se zaveda, da sedanjemu odboru ni alternative in da je treba ohraniti odnose sodelovanja med ustavnimi strankami v odločnem nasprotovanju meščanski LpT. Po izglasovanju proračuna je pokrajinski svet zavrnil resbhicijo KD o zdravstvenem konzorciji), o dru-ei resoluciji iste skupine glede velikih cestnih povezav pa bo skupščina poglobljeno razpravljala na eni prihodnjih sej. • V Mladinskem domu v bližini Trga Giarizzole bo danes ob 20.30 ples v maskah z nastopom folklorne skupine Refolo. Včeraj si je ogledala tržaško j11' ko skupina voditeljev in strokovnj«" kov iz vseh važnejših jugoslovanskih pristanišč od Kopra do Bara na Črnogorskem primorju. Na s«-dežu pristaniške ustanove je g°' ste pozdravil predsednik Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče Za; netti, s katerim so bili ravnatelj ing. Colautti in nekateri funkciona; rji pristaniške uprave ter ravnatelj odborništva za industrijo dr. Past0" rini in njegov sodelavec dr. Olive za deželno upravo Furlanije - ^ lijske krajine. V pozdravnih nagovorili sta dr-Zanetti in načelnik jugoslovanskega odposlanstva izrazila željo po temnejšem sodelovanju med italijanskimi in jugoslovanskimi lukami Jadranu ter še zlasti med priste' niškimi strukturami ob sever«® predelu Jadrana v skladu z os®1' skim sporazumom. V tej zvezi sta poudarila, da bodo morala pristan1-šča ob severnem Jadranu v prihodnje voditi enotno politiko do nie«' narodne klientele, ki se poslužuj teh pristanišč, saj bo naše obmooj samo na ta način lahko vzdržal naraščajočo konkurenco luških sl' stemov na severu Evrope. Po razgovorih, ki so potekli v jateljskem in tvornem vzdušju, 50 še ‘ člani 'jugoslovanskega odposlanstva vkrcali na vlačilec »Triton«* ter se odpeljali na ogled luških naprav, predvsem pomola VII, silo®“ za žitarice, skladišč za hitro kvari ljivo blago in nekaterih drug"1 struktur. Ob odhodu je jugoslovansko odposlanstvo povabilo predstav; nike tržaške pristaniške uprave, naJ v kratkem vrnejo obisk v nekatera pristanišča ob istrski in dalmatinski obali. OD 7. DO 14. JUNIJA NA GRADU SVETEGA JUSTA Tudi letos festival znanstvene fantastike Letošnji 17. mednarodni festival znanstvenofantastičnega filma bo na Gradu sv. Justa od 7. do 14. julija. Festival bo razdeljen v dve sekciji; za dolgometražne filme ter za srednje in kratkometražne ter dokumentarce znanstvenega značaja. Kot vsako leto, bo mednarodna žirija podelila najboljšemu filmu «zlati asteroid*, predvidene pa so še druge nagrade za najboljše igralce ter posebna nagrada za najboljši film za televizijo. Končno bo najboljši kratkometražni film nagrajen z, zlatim pečatom mesta Trst. Tud) letos so predvidene nekatere sprite ne manifestacije: v tem okviru posebna sekcija festivala posvečena znanstvenofantastičnemu filmu * otroke kot prispevek k medna!'®«” nemu letu otroka, ki ga je prog1®' sila Organizacija združenih narodi' Prireditelji že sedaj napoveduj«! filme iz Velike Britanije, iz hodne Nemčije, Španije in ZDA, kakor pa so še v teku pogajauJ|j tako da bi festival nudil čim «v popolno sliko svetovne kinematog«« ske produkcije na področju zn«11 stvene fantastike. Informacjje SIP uporabnikom V Trstu delujeta avtomatični izbirni službi 1911-1912 VREMENSKE NAPOVEDI IN VREMENSKE RAZMERE (po podatkih letalsko - mornariške meteorološke službe) — štev. 1911 daje vremenske podatke ter napovedi za deželo Furlanijo-Julijsko krajino — štev. 1912 daje vremenske podatke ter napovedi za vso državo. Vsaka registrirana vremenska služba v več vsakodnevnih izdajah traja približno 2 minuti in se zaračuna za 3 impulze. SIP SOCIETA' ITALIANA PER L' ESERCIZIO TELEF0NIC0