St. 538. ? Posamezna številka 6 vinarjev t JUTRO* iaha)* vsak dan — tudi ob nedeljah ia praznikih — ob 3. zjutra), ob ponedeljkih ob 10. do-Sftidnt ~ Naročnina znaša: v Ljubljani v upravttiStvu wu*6io K 120, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto Poletno K 20—, polletno K 10 —, četrtletno K 5‘—, '»»Rečne K 170. Za Inozemstvo celoletno K 30*—. Teiefon številka 303. : V Ljubljani, nedelja dne 27. avgusta 1911. > Leto II. šaBL NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. t Posamezna številk* $ vinarjev t Uradniftve in upravnittvo |e v Frančiškanski allel a Oopiai a« po&iljajo medniSfva, naročnina upravništvc> Nefrankirana pisma «e »e »prejemajo, rokopisi M M vračajo. Za oglase se plufa: peiit vrata 15 v, cumrt-niče, poslana in Mhvaic vr>!i 2» v. Pri večkratn«* oglašanju popust. Za vdgovor j« priložiti anaotko. ; Telefon Številka 303. i Poznajo jih. Naši klerikalci so danes po slovanskem in neslovanskem kulturnem svetu dobro znani. Deloma so si k svoji slavi pripomogli z raznimi svojimi političnimi .uspehi-, deloma jim je k temu pripomogel ljubljanski škof. Vendar vkljub vsemu naše klerikalce tuintam dobro sodijo, češ da imajo dobre namene, in da skušajo koristiti svojemu narodu. Pogostoma je bilo ljudem drugod nerazumljivo, zakaj vlada na Kranjskem in na Slovenskem sploh tak odločen odpor proti klerikalizmu g Mislili so, da so temu krive le osebnosti in dva se gre samo za politično moč; Čehi in Hrvatje — tudi napredni — so včasih priznavali slovenskim klerikalcem njihove zasluge in so jih smatrali za dobro narodno demokratično ljudsko stranko. Niso poznali naših razmer, zato so slabo poznali naše klerikalce. Počasi jih bodo menda spoznali. Stališče, ki so ga zavzeli naši klerikalci o nasproti imenovanju slovenskega docenta na praški univerzi, je poučilo menda vsakega dovolj, kaj so klerikalci. S to zadevo se niso pečali samo naši, ampak tudi drugi časopisi, nemški, češki in hrvaški. Kdor je videl trud dijaštva in posameznih oseb, predno smo dosegli ta mali uspeh — brez velikih političnih, parlamentarnih in časniških bojev, brez koncesij in kompenzacij, ta se je moral nad imenovanjem slovenskega docenta na praški univerzi od srca razveseliti, kajti slovenska univerza bo mogla nastati le tedaj, ko bomo imeli dovolj svojih znanstvenih sil. Te pa morejo vzrasti le v sodelovanju akademičnega dijaštva in to na Univerzi, kjer se shaja največ slovenja dijaštva. Po dolgih letih brezuspešnega boja je nastopilo slovensko dfjaštvo edine pravo pot — skozi Prago v Ljubljano. Zato se je zbiralo zadnje čase v večjem številu dijaštvo v Pragi in po dolgih bojih se je posrečilo imenovanje prvega slovenskega docenta na češki univerzi. Čehi imajo kot šestmilijonski narod le eno univerzo, pri tem pa toliko učenjaškega naraščaja, da je univerza že z domačimi učenjaki prenapolnjena, zato akcija slovenskega študentovstva v Pragi ni lahka. Kako stališče zavzemajo nemške univerze proti tujim docentom, se je videlo iz ropota avstrijskega nemškega časopisja proti imenovanju dr. Zarnika na \vtirz-burški univerzi. Čehi niso bili proti habilitaciji slovenskega docenta na češki univerzi, češka javnost je akcijo slovenskega dijaštva po svojih močeh podpirala in nam želi v tem uspeha, v kolikor tu niso tangirani njeni interesi. Niso pa bili zadovoljni naši klerikalci. In zakaj? To je vprašanje s katerim se je bavilo časopisje. Zakaj? Ali se boje, da bi se akcija sloven- skega dijaštva res posrečila ? Ali se boje univerze? Ali ne marajo Gau-tschevih darov? Kdove? Zagrebški .Obzor- je stališče sluvenskih klerikalcev presodil tako, kakor je menda res. Pravi: Zastonj bi danes Slovenec, klerikalec ali liberalec v tem iskal političnih motivov. Teh ni. So kulturni, konfesijonalni. Slovenski klerikalci so vsled svojih zmag postali ošabni in hočejo, da se jim pokori cel slovenski nared, ne le v političnem oziru, ampak tudi v njihovem kulturnem programu. Ta program je v soglasju z natfki škofa Jegliča in gre za to, da se v slovenski mladini ubije vsaka misel o modernem življenju in o napredku. Na to govori „Obzor“, o pomenu Prage, češke univerze in njenih profesorjev, ki so vplivali na slovensko mlajšo generacijo — in tega upliva se slovenski klerikalci boje, zato so proti Pragi, zato jim ni niti za docente, niti za univerzo, niti za slovensko kulturo. Mi smo te stvari že pojasnili, prav pa je, da jih slišijo tudi naši slovanski sosedje na severu in jugu, da bodo mogli primerno oceniti narodno in kulturno vrednost slovenskega klerikalizma, Važno je to posebno za Hrvate, kamor slovenski klerikalci med mladino skušajo zanesti svoje katoliško narodne vzore. Hrvatom je škof Štrossmayer ustanovil univerzo, Slovencem jo škof Jeglič s svojo stranko — razbija. To je razlika med narodnim in klerikalnim škofom. Po vsem tem bodo pač redki oni, ki bi še verjeli, da je slovenska klerikalna stranka dobra, narodna in bodo priznali, da je boj proti taki stranki rešitev naših narodnih in kulturnih vprašanj. Iz slovenskih krajev. Iz D. M. Polja. Raznoterosti iz črnega kraja. Predstavljam vam tu brhko, mlado Bogomilico z imenom Ivana Remec, zaposleno v papirnici v Vevčah, lftotam je zaposlen tudi neki Anton Čmajžer, vrl čuk in sin odbornika čukarije v D. M. Polju. Mladi Čmajžer, član čukarske godbe, (katera se posebno priporoča tistim hišnim posestnikom, pri katerih se nahaja nebroj miši in podgan) je nastopil s slovito bando pri Flegarju v Udmatu z drugimi svojimi sočuki. Končavši imenitni »koncert-, napotil se je z nekaterimi sobratci v čukarske m kroju v tovarniško restavracijo. Tam je zagledal svojo nekdanjo srčno znanko, katera pa mu je že zdavno odpovedala nadaljnjo ljubezen, in jo je začel nagovarjati in prositi, ako jo sme spremiti domov — rekši, da je ne bode strah, ura je namreč isti čas že zdavno odbila — polnoči. Odrezala se je pa Bogomila, ako ravno so bili popred že časi, v katerih mu je bila zelo — mila, da gre sama domov. Ko je uvidel, da z lepo ne doseže svojega pohotnega cilja, je počakal, da je res sama odšla, jo med potjo dohiti, napade, ter hoče posiliti. Trikrat je poskusil napad, in Bogomila je držeč se pri neki hiši za plot, kričala v pozni noči pomoči. Ko so se začeli javiti ljudje, jo napade še enkrat s tako silo, da je odtrgala pri tem en kos plota in jo odnese z delom plota vred iz obližja ljudi, boječ se, da bi ne bil spoznan. Kako je de-vojka konečno čukarskemu pohotnežu ušla, še ni znano, naznanila pa je že baje vso to zadevo sodniji, katera bo imela potem zadnjo besedo. Pripomniti je še, da je dal vrli čuk blagi Bogomilici v tovarni papirja, kjer sta zaposlena, še drugi dan tri krepke zaušnice radi tega, ker mu ni bila na predvečer — mila. Tu imamo tudi neko drugo Bogomilo z imenom Marijo Jager, tudi zaposleno v tukajšnji papirnici. Mogoče je, da se misli v kratkem omožiti, na kar kaže sledeči slučaj. Marija Jager stanuje v hiši, kjer izvršuje pridno svojo obrt neki čevljar z imenom Ivan Gole. Pri tem je zapazila lep likalnik, (po dom. peglezen) dopadel se ji je isti pa tako, da ga je v trenotku, ko se je mislila neopa ženo, vzela pod svoje krilo in odnesla domov. Tatvina je bila naznanjena tukajšnjemu orožništvu. Ko pridejo kot k osumljeni tudi k njej preiska-vat, jim reče z drznim čelom: Če mi tudi vse flikce premečete, likalnika vendar pri meni ne bodete našli. A gospod orožnik se ni dosti zmenil za flikce, ampak odgrnil je brez mnogih besedi posteljco Bogomilice in na mehkem je našel počivati likalnik. Tudi tu bo imela poslednjo besedo — sodnija. Iz Vrhnike. Klerikalna malkon-tenta Mu!ley in Mayer sta baje po Vrhniki že letošnje poletje nadlegovala naprednjake, oziroma tiste može, ki ne trobijo brezpogojno v noben politični rog, da bi se jima pridružili, kar bi imelo za posledico ustanovitev nove politične, takozvane »gospodarske- stranke. Vsa Vrhnika in tudi pristaši S. L. S. so se čudili, ker dobro vedo, da se jima kaj takega ne bi posrečilo, ker vrhniški samostojnomisleči možje ne bodo nikdar tako daleč propadli, da bi se dali zvoditi z Nemci proti lastnim bratoii, kakor to delajo slovenski klerikalci, ki potem še ho čejo, da bi se jim kdo klanjal! Kaj še! Čast vrlini in nesebičnim možem, ki so to odklonili iz lastnega nagiba, dasi želimo morebitni ,,gospodarski-stranki — seve brez Mulleya in Ma-yerja — kar največ uspeha. Naši klerikalni patriciji kandidirajo v občinski odbor dva nemška možakarja-kramarja Mayerja in penzijonista Mulleya, ne morda vsled njiju ne baš preveč katoliškega mišljenja, temveč zato, da bo petero vrhniških Nemcev — vštevši slovenščine popolnoma nezmožnega občinskega policaja — zadostno zastopano v bodočem občinskem odboru, in da bo pozabljeno, da sta ta dva pri državnozborski volitvi prazne listke oddala. Prihodnji občinski odbor bo torej izvoljen, kakor se kaže, uprav po božji volji (»gratia divina favente- op. ured.) in bo proklet, kdor ne bo volil tako, kakor Bog (pa nič^kakšen?!) iz Vovkovih ust govori. Če se bo kdo iz našega trga kedaj poslovil, bo to gotovo firma Vovko & Mulley in dru-govi, tako da svetujemo muzejskemu ravnatelju, da pripravi zanje dovolj gipsa za njih karakteristične maske, ki naj se vlijejo v žalosten spomin na še žalostnejše naše čase. Iz Predtrga pri Radovljici. V Predtrški občini poleg Radovljice imamo nekaj mesecev manj kakor 2 leti župana, kateremu se ima priznati posebna čast za njegovo županovanje. Kakor mož sam pravi, se od 1. 1848 do 1. 1911. nikdar še ni toliko storilo v korist in blagor občine Predtrg kakor ravno sedaj, odkar je bil po neprevidnosti občanov izvoljen on za župana. Predtržani pripoznamo njegovo naporno delo. Prvič, da je prišel med tem časom on sam na svet, drugič, da je ustvaril vodovod kajti, brez njega bi se to ne moglo zgoditi, čeravno je bila prošnja glede vodovoda in za deželno in državno podporo že v letu 1907. pod častivrednim županom Dolžanom predložena deželnemu odboru, tretjič, da so se oče župan potrudili, čeravno so zmučeni od prevelikih občinskih poslov, napraviti železno ograjo čez 10 korakov dolgi mostiček Predtrg-Radovljica Ograja na navedenem mostičku seveda še ni gotova, čeravno je bilo že v treh tednih napol izgotovljena, drugo polovico ograje bodo pa menda prepustili oče župan bodočemu županu, da bode imel tudi kaj zaslug. Ja še nekaj smo pozabili. Med tem časom naredila se je tudi nekaka kanalizacija po načrtu župana samega, ker so bili svoječasno pri vojakih kot pijonir in še celo nosili so pod vratom menda dve zvezdi. Kanalizacija se je napravila na občinski cesti, in sicer tako, da vsak človek, kateri po nji hodi, samo oče župan ne, noge prav na debelo v slamo zaviti, da si ne pretrese po debelem kamenju svojih možgan. Oče župan so res nekaj napravili tako, da bi kaj takega lahko vsak priprost človek napravil; kar se pa tiče vodovoda, pa oče župan ne zaslužijo pohvale, ker se med časom županovanja niso veliko brigali za njega, hvala le gre prejšnjemu županu Dolžanu. To je torej vse, kar so oče župan med časom svojega županovanja naredili za občino Predtrg. Za danes naj bode končano, samo toliko še lahko rečemo, da bodemo v kratkem izgubili sedanjega župana katerega zmožnost je splošno znana in izvolili si bodemo pa nekoliko bolj kunštnega, da bode lahko opravljal občinske posle zastonj in brez tajnika. Predtržani, Iz Hrušice pri Jesenicah. Na Hrušici pri Jesenicah prebiva v železniških stanovanjih okolu 200 železničarjev, ki trpe silno pomanjkanje vode. Večkrat se dogodi, da morajo iti delavci tešč na delo, ker njih žene ne morejo dobiti niti toliko vode, da bi skuhale svojim možem zajutrek. Pokrepčati se’ zamorejo šele v restavraciji, kar je pa spojeno s precejšnjimi stroški. Delavec pa dandanes nima toliko -zaslužka, da bi zajutrkoval po gostilnah in restavracijah. Saj tako komaj preživlja svojo družino. Dolžnost merodajnih faktorjev, bodisi občine ali kogaržekoli bi bila, da bi se malo pobrigali za te uboge trpine. Najmanj, kar more vsakdo zahtevati je voda, kajti brez te vendar ni mogoče živeti, Iz Starega trga pri Ložu. Toliko nesreč, kot se je pripetilo ta teden v naši dolini, se menda še ni pripetilo od turških časov sem. Vsak dan se kaj zve; in cela dolina postaja nekam oživljena. Za dvema smrtnima nesrečama sta prišla na vrsto — vlom in tatvina. Nekemu do zdaj še neznanemu potepuhu se je posrečilo v noči od četrtka na petek vlomiti v Vilharjevo trgovino v Podobu. Splazil se je skozi okno najprej v gostilno, odtod v vežo in skozi vrata v trgovino. Potepuhu je morala biti hiša dobro znana, in tudi ponarejene ključe ali kake vlomilne vitrihe je moral s seboj imeti, sicer se mu ne bi bilo posrečilo skozi dobro zaklenjena vrata vdreti v trgovino. Tu je pogledal seveda najprej po denarju. Ker pa v predalu ni več dobil kot kakih 15 K, ni bil zadovoljen in spravil se je še na železno blagajno. Ta je pa bila trda in vse vlomilčevo vrtanje in praskanje je bilo zastonj. Ker pa le še ni hotel oditi s samo 15 kronami, se je pa moral zadovoljiti z raznim blagom. Pobral je štiri pare čevljev in nekaj sukna v skupni vrednosti 100 K. Ko se je torej z vsem potrebnim oprtil, jo je zopet nemoteno popihal, kot je nemoteno prišel. Tatvino je opazil g. Vilhar še le zjutraj, in je takoj naznanil celo zadevo Ložkemu orožništvu. To je bilo takoj na nogah; do zdaj se jim sicer še ni posrečilo dobiti sled za neznanim vlomilcem, a če bodo tako vstrajni, bodo imeli potepuhe morda kmalu v rokah. Ko so zaslišali nočnega čuvaja, če je morda opazil kako sumljivo osebo potikati se okrog Vilharjeve hiše, je pravil, da je videl po noči kako je eden v gostilno skozi okno lezel, da je pa mi- MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA. Denarnega prometa 565*5 milijona K. Stanje hranil, vlog 40 milijonov K. Rezervni zaklad 1 milijon 200 tisoč K. Obrestuje po 4'/4°/o. Za varnost jamči mestna občina z vso davčno močjo. EK. M1CHEL ZEVACO: Ljubimca beneška. On gre tako mirno svojo pot . . . Za njim pa dekle z bodalom v roki . . , Gotovo preži na ugoden trenotek. Ni dvoma, da mu hoče nenadoma zasaditi jeklo med pleča. Naglo se je obrnil; njegov obraz je bil strašen, njegove ustnice so zarenčale hripavo kletev. Bianka je obstala. Videl jo je takšno, kakršna je bila pod cipreso, nepremična, roke prekrižane na prsih; naperjeno bodalce se je svetlikalo medlo kakor nema grožnja, toda Biankin obraz je odseval takšen obup in tako uničenost moči in volje, da se je kardinal pomirjen nasmehnil. Nadaljeval je svojo pot Kmalu je dospel na breg lagune in našel svojo gondolo. S prstom je pokazal Bianki nanjo. Deklica je še enkrat trepetaje zičutila v sebi silen odpor; a vnovič jo je pretresla slika matere, kako jo vleko na morišče: sedla je v gondolo. X. Devica. Aretino je bil kakor jajce v basni: za vsak prazen nič ga Je tresla mrzlica, bal se je svoje lastne sence in ni videl okrog sebe ničesar lažen pasti, zased in sovražnih nakan. Bil je bojazljivec, toda i ojazljivec dokaj posebne vrste, ker je sam oznanjal svojo strahopetnost in ker je t bče znano, da so širokoustneži najbolj samohvalni in kričavi ljudje. Peter A< lino je ravno zaradi te svoje širokoustnosti, ki jo je rad cinično i:a glas priznaval, nenadoma odšel z Imperijine hipu, ko je bila na višku svojega bleska in ter mu je nudila zbog tega nemalo priložnosti, veselice v tist svoje živahno j postaviti se s svoji poezijami pred občinstvom. Vzrok tega odhoda, podobnega pravcatemu begu, je bil napad groze, ki ga Aretino, poznajoč se do dobrega, niti ni skušal premagal. Pozabili nismo — ali vsaj, če je že bralec pozabil, je naša dolžnost, spominjati se ~ da je v teku te veselice v najlepšem trenotku Roland Kandiano zapovedal Petru Aretinu, zvabiti Impe-rijo v kako samotno sobo. Mojster Peter je ubogal; v hipu, ko je hotel stopiti z Imperijo v budoar, kamor ga je odvedla, pa ga je Roland pridržal za roko, vstopil namesto njega, in vrata so se zaprla Aretinu pred nosom Prav od kraja mu to nikakor ni bilo neprijetno; zadovoljen, da je tako opravil svojo nalogo, se je vrnil v veselične dvorane. Toda njegov duh, rodoviten strahovitih domnevanj, in njegova domišljija, ki je bila zmeraj pripravljena vznemirjati se, sta se zganila. Pomislil je, da ima Imperija nemalo vzrokov sovražiti Rolanda. In sklepal je, da če je hotel Roland doseči razgovor z Imperijo v tako skrivnostnih okolnostih, se bo gotovo zgodila kaka drama. In Imperija, premagana od Rolanda, bo gotovo obrnila svoj gnev proti njemu, ki jo je tako mistifiral, to je, proti Aretinu. Ta gnev pa si utegne dati duška v sunku z bodalom, ki mu ga pritisne na Imperijino prošnjo kdo izmed njenih dobrih prijateljev. Kakor hitro mu je šinila ta misel v glavo, je bilo Aretinu pri srcu, kakor da je mrtev človek. Res mu je bil Roland zvest svojemu dogovoru, prihranil že mnogo neprijetnih aventur in ga večkrat rešil zasluženih batin; Aretino je gledal nanj z neomejenim zaupanjem. — Toda je zaključil sam pri sebi, ostati le še eno minuto v hiši te ženske, ki sem jo tako hudo razžalil in ki gotovo že v tem trenotku premišljuje, kako naj se mi osveti, bi se v resnici reklo izkušati hudiča. Kdo ve, če ni že prepozno! Učinek tega premišljevanja je bil, da se je Aretino napotil po veseličnih dvoranah, čim najhitreje je mogel, prerivaje se skozi množico in skrbno pazeč na gesto ljudi, ki se jih je dotikal s komolci. Prišedši na prosto, je planil v gondolo, kakor da bi ga preganjali, in ko je dospel v svojo palačo je zabarikadiral vsa vrata. Aretinke še niso bile legle spat. Izprva so bile brezuspešno moledovale okrog svojega mojstra in gospodarja, naj jih vzame seboj na Imperijino veselico. In ko jim je Peter Aretino dopovedal, da pravzaprav niso nič drugega kakor dekle, povzdignjene skrivaj v dostojanstvo priležnic, so ga so ga prosile naj si vsaj doma prirede intimno veselico, kar jim je Aretino velikodušno dovolil. Med temi prelestnimi dekleti je vladala toraj niajrazposaje-nejša veselost; izmislilile so si cel scenerij, ki je nekako oponašal veselico velike kurtizane. Perina je predstavljala Imperijo; Margerita se je bila našemila za Aretina; ostale so tvorile množico gostov; pile so, obirale slaščice, pele pesmi in igrale na gitaro ter tako po svojih najboljših možnostih oponašale sijaj, ki ga jim ni bilo dovoljeno gledati'. V najmičnejšem trenotku tega prizora, ki ni bil brez nekake naivne gracioznosti, jih je presenetil nenadni povratek Aretina, ki je ukazal naj zaklenejo in trikrat zapahnejo vsa vrata ter dobro zapro vse naoknice. — Oho, je vzkliknila Kiara, torej nam preti obsega? — Ali pa hočejo našega gospoda zopet naklestiti in premikastiti, kakor so ga že enkrat? — Molči, gobezdalo! je zarenčal Aretino, ki mu ni prijalo, da ga spominjajo takih žalostnih aventur. — Pa vendar, dragi gospod^ vsi zmedeni se mi zdite, je dejala Perina s svojim kratkim glasom. — Privežite si dušo s požirkom tegale starega burgundca, je rekla Margerita in nalila do vrha velik kozarec, ki ga je Are- tino duškoma izpil. Mlasknil je z jezikom ter sedel, čuteč se dokaj poživljenega; in takoj so ga obkolile Aretinke, prepiraje se, katera mu bo sedela na kolenih. — Dajte no! je godrnjal Aretino, braneč svojo brado, saj me boste še zadušile, razbojnice 1 — Zadušile s poljubi... A|i ni to lepa smrt, dragi gospod? — Zadušile s poljubi . . . — Zadnšile z ljubeznijo! . . . (Dalje.) Pisarna-UNIVERSAL-agenture : M. MULLEY : i.da, uredi in založi edini popolni slovenski » ^ A i-k za Kranjsko, Koroško, Spod. Štajersko in Primorsko. ADRESAR Važnozainserente. slil da gre kak podobski fant svojo | t:r.c' kiicat in ga zato ni kotel motiti. Drugič bi svetovali takemu nočnemu čuvaju, naj bi se vsaj malo pobrigal za vsako tako sumljivo osebo, ki lazi skozi okno .dekle klicat*! Kakor rečeno je vsa sled vlomilca odvisna od marljivosti orožnikov, kar pa ne bo lahka stvar. Iz Velikovca. Dne 24. t. m. je v Mrzli vodi pri Velikovcu nenadoma nastal požar. Vnela se je hiša posestnika po dom. Skrajnika. Ogenj je baje povzročil bencin-motor. Na lice mesta došle požarne brambe iz cele okolice so preprečile, da se ni ogenj razširil, kljub temu, da je vladala huda vročina. Serajniku je pogorelo vse: hiša, skedenj s hlevom, še druga h kmetiji spadajoča hiša in čebelnjak. Zgorela je tudi vsa krma, slama, žito itd. Tudi večina inventarja je postala žrtev ognja. Nesrečni posestnik je pogorel šele pred petimi leti. Ravno ta večer je gorelo tudi na vzhodni strani Velikovca in tudi v Oselni vasi. Ogenj je bilo opažati že iz daljave. Prošnja do blagih src! Trg Mokronog je zadela grozovita nesreča. Požar je v soboto dne 19. avgusta v Mokronogu ljuto razsajal in spravil v par urah skoro cel trg v pepel. Zgorela so stanovanjska poslopja, hlevi, kozolci, živina, obleka, krma, žito, denar in poljedelsko orodje. Beda je nepopisna! Prosimo torej vsa blaga srca, da priskočijo obupanim revežem’ na pomoč, da se vsaj za prvi trenutek osuše solze onim, ki obupano zro v pogorišča svojih uničenih domovanj. Vsak dar bodisi v obleki, denarju, žitu ali hrani bode našel hvaležna srca obupanih pogorelcev. Pošiljatve hvaležno sprejema .Odbor za podpore nujno potrebne pogorelce.* Mokronog, 23. avgusta 1911. Za odbor: Josip Tekavčič m. p., sodni predstojnik; Ivan Arh m. p., davčni predstojnik; Ivan Pirnat m. p., nadučitelj; Josip Tratar m. p., učitelj; za župnika Hinka Bukowitza Franjo Žitnik m. p, kaplan; Ivan Ziherl m. p., trgovec; Peter Strel m. p., trgovec; Ivan Hutter m. p., sodnik. DNEVNE VESTI. 601etnlco svojega rojstva obhaja v ponedeljek, 28. avg. deželni odbornik in občinski svetovalec g. dr. Ivan Tavčar. Vrlemu narodnemu bojevniku naše iskrene čestitke 1 Zakaj so klerikalci proti uvozu argentinskega mesa? To vprašanje nam je dolgo belilo glavo. Kajti, da tisti vzroki, ki jih je navajal »Slovenec*, prav nič ne drže, je čisto jasno. Zdaj smo pa vendar našli pravi vzrok: gospodje dr. Šušteršič, dr. Krek, dr. Lampe, dr. Šuklje itd. imajo tako malo denarja, da si niti argentinskega mesa ne morejo privoščiti, obenem pa so tako nekrščanski, da ga zato na privoščijo niti drugim. Značilno. Včerajšnji .Slovenec* prinaša članek .Bogoslužne razmere v Pulju*, v katerem kritizira —seveda v zelo mirnih besedah zapostavljanje in zatiranje Hrvatov in Slovencev v Flappovi škofiji. Če se že .Slovenec* spravi nad razmere v kaki škofiji, mora biti že v resnici hudo. Ampak .Slovenec* naj se kar potolaži, kajti njegove jeremijade ne bodo čisto nič koristile. Katoliška cerkev je že taka, da povsod — ne samo v Pulju — nasprotuje težnjam Slovanov, saj je rimska cerkev in ne narodha cerkev. »Vera* našega »dobrega, vernega ljudstva*. V včeraj omenjeni .Duhouni Branui* imamo na str. 23 to-le: Ti so Ti Buhstabi za kugo kateri se morjo per sabe nositi. Gospued Franciskus solarius al škof v salmonii je ana priča, de v leti 1547. se je zgvodivo da so utrenti per Conziliumi al rati, ukupe bili zbrani, škofi inu drugi kuošteršči ta viši, k so Rat deržali da je že čriez 20 škofu inu ta višah na kugi umeruo, tedei je ta patriarh od antiohije, usam te pridioče buchstabe ratou, kateri so od S. Za-hariasa škofa, v Jeruzalemi rezvošani, inu za kugo gorei sehranjeni bli inu poterdeni, to mamo kaker ano šišno pomuč, kader je kuga, da je mamo udrukane per sabe nositi. K so tu sturli ni obeden več na kugi umerou, kader se ti buhstabi na ane duri zašribajo, so usi prad kugo obaruani, kiri pod teisto strieho bonajo. — Buhstabi za kugo so leti. f Z. D. I. A. f B. I. Z f S. A. B. f Z. H. G. P. t B. F. R. S. -Take stvari je prodajala katoliška cerkev našemu .dobremu, vernemu ljudstvu* za .vero* nekdaj; danes mu sicer ne prodaja več .Buhstabov za kugo*, za to pa škapulirje, Svetin jce, roženkrance itd. Nemškega »Schuvereina“ šolske mreže. Zadnji dve leti je pričel .Schulferein* naskakovati vasi pred — Ljubljano! Ker so to večinoma kmečke vasi, kjer se po zakonu po-strebno število 40 šolskih otrok nemške narodnosti ne dobi, da bi Nemci mogli prisiliti občino do zgradbe poslopja, pa dela pot ponemčevanju »Schulverein*. Najprej ustanovi šolo potem pa izvablja notri slovenske revne otroke s tem, da plačuje zanje šolske potrebščine in druge stvari, ki jih starši, večinoma nezavedni delavci, ne zmorejo. Spodnja Šiška, Moste, Vič, to so zdaj postojanke »Schulvereina*. Delavski in železničarski krogi so »Schulverein* agitatorjem teren, na katerem grade nemštvo po Kranjskem. Denarja ima »Schulverein* obilo; kaj pa je temu društvu za par tisoč kron na leto, če ve, da doseže ž njimi med našim narodom svoj namen! Slovenci pozor!, V dobi draginje. Poroča se nam — če je res, seveda ne vemo, in zato tudi ne^ prevzemamo odgovornosti — da dr. Šušteršič z ozirom na neznosno draginjo ne bo hodil več v draga svetovna letovišča, kakor so Biaritz in Gastein. Pravi, da mu absolutno ne nese več in da se bo moral odslej zadovoljiti s Kamnikom, dolenjskimi Toplicami, Bledom itd. — Dr. Krek, ki ga draginja tudi silno teži, je sklenil, da bo odslej otepal samo močnik, kašo, žgance, kislo repo, kislo zelje, fižol in druge take domače stvari. Iz prisilne delavnice se poroča: Kdor je pri Sokolih, je vsak ničvrednež, tako se je izrazil nadpaznik v prisilni delavnici Anton Jeglič, škofov nečak. Sodba takšnega poštenjaka, kakršen je Jeglič, pač Sokolov ne bo bolela, zlasti ne, ako ve, da je prišla iz ust moža, ki je imel čudne afere pri vojakih, ki so povzročile, da je moral bežati in da ga je samo škofova intervencija rešila občutne kazni. Torej poglavje o ničvrednežih bi bilo zelo zanimivo, za klerikalno stranko posebno, gospod škofov nečak, kaj ne ? Otok blejski klnč nebeški. Piše se nam: Vedno kritikujete v vašem cenjenem listu hotele in gostilne na Bledu, naj vam bode tudi poročan napredek iz Bleda; naš gospod škof. svetnik Janez Oblak je prosil pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Radovljici MALI LISTEK. za gostilničarsko koncesijo za jezersko cerkev na Blejskem otoku. Torej adijo naša romarska cerkev, prenovljena bode v lep hotel in ako pride v prihodnje vaš poročevalec na Bled, ga bode lahko gospod župnik Oblak v talarju postregel, tudi bode lahko celo noč krokal, ker tamkaj se ne bode nadzorovalo policijske ure, ker nima naša policija nobenega čolna na razpolago brezplačno. Požar v Tomažji vasi. Letošnje leto je naravnost usodepolno. za ljudstvo. Vsepovsod nenavadna draginja, vsepovsod požari ali poplavi. Še je vsem živo v spominu požar v Mokronogu, ki je zahteval tako ogromne žrtve in že zamoremo poročati zopet p hudem požaru, ki je razsajal v petek v Tomažji vasi pri Škocjanu. Požar je popolnoma uničil nad 20 gospodarskih poslopij. Ogenj je nastal pri posestniku Alojziju Novšaku in se odtod z neznansko hitrostjo razširil po celi vasi. Posestnik Novšak je imel namreč pred svojo hišo celo kopico slame, ki se je iz do sedaj neznanega vzroka vnela. Ker je bila ta dan velika vročina, se je ogenj takoj oprijel bližnjih gospodarskih poslopij. Na veliko nesrečo ni bilo nikogar doma. razen domače gospodinje, ki je v obupu skušala najprej izgnati iz hleva živino, kar se ji pa ni posrečilo. Zasegel je tudi njo ogenj in jo jako nevarno opekel. Ogenj se je med tem razširil po vsej vasi. Vaščani niso bili kos silnemu požaru. Na kraj nesreče so takoj prihitele požarne brambe iz Škocjana, Šentpetra, Št. Jerneja, Bele Cerkve in celo iz Novega mesta. Le z velikanskim trudom in naporom se je gasilnim društvom posrečilo vsaj deloma ogenj omejiti. Škoda je naravnost ogromna, zavarovalnina pa je zelo majhna. Pogorelcem so zgoreli tudi skoro vsi poljski pridelki, vsled, česar je beda še hujša. Dopolnilne volitve v pridobnln-sko komisijo III. in IV. razreda. Na sestanku dne 8. t. m: ob navzočnosti zastopnikov slov. trg. društva .Merkur*, deželne zveze kranjskih zadrug, gostilničarske zadruge, gremija trgovcev in slovenskega obrtniškega društva so se postavili za dopolnilne volitve v pridobninsko komisijo III. in IV. razreda sledeči kandidati: za člana v III. razredu Fran Kavčič, gostilničar v Ljubljani, Privoz; Franc Lovše, mesar v Ljubljani, Jurčičev trg; za namestnika v III. razredu: Josip Maček, gostilničar v Ljubljani, Krojaška ulica in Ivan Stritar, kavarnar v Ljubljani. Za člana v IV. razredu: Engelbert Franchetti, brivec v Ljubljani, Sodnij-ska ulica; Fran Šeber, tapetnik v Ljubljani, Rožna ulica; za namestnika v IV. razredu: Fran Kraigher, krojač v Ljubljani, Gosposka ulica; Matej Oblak, čevljar v Ljubljani. Kongresni trg. — Volitve se bodo vršile za III. razred 30. t. m., za IV. razred pa 29. t. m. obakrat od 9. do 12. ure dopoldoe v veliki dvorani .Mestnega doma*. Voliti je na ta način, da volilci ob izkazu legitimacije glasovnice osebno oddajo ali pa, da pošljejo volilci izpolnjene glasovnice zlegitimacijo vred po pošti. Ker so te volitve zelo važne, prosimo vse interesente, da se ali osebno udeleže volitve ali pa vpišejo na glasovnice omenjene kandidate in podpisane glasovnice, katerim je priložiti tudi legitimacije, oddajo frankirano in zanesljivo najkasneje zadnji dan pred volitvami jna pošto, in sicer na sledeči naslov: Blagorodnemu gospodu volilnemu komisarju pridobninskih volitev III. razreda (oziroma IV. razreda) v Ljubljani, poštno ležeče. Smodnlšnico za deželne brambovce bodo na Gradu opustili, čim se na ljubljanskem polju zgradi nova. Atnpak zakaj se na tem polju tebi meni nič te smodnišnice postavljajo in ljudi ter poslopja v bližini v nevarnost izpostavlja, pa res ne razumemo. Zakaj bi se take-le smodnišnice ne spravile kam na Golovec, kjer je bolj pripraven prostor. Nogometna tekma v Kranju se vrši danes popoldne ob 5. na igrališču pod Gaštejem med ljubljanskim F. K. Ilirijo in kranjskim kombiniranim moštvom. Tekma bo zanimiva, ker si stojita nasproti dve naši najboljši moštvi in zasluži, da se naše občinstvo zanjo zanima, ker je nogometna tekma dandanes po vseh mestih zelo razširjena in je povsod zanjo veliko zanimanje. O igri bomo poročali obširneje. Eiektroradiograf »Ideal* ima danes in jutri nov spored. Na programu popoldanskih predstav med drugim: Toni na umetniški poti, (Komično.) — Japonske pokrajine. (Prekrasen naravni posnetek.) — Rad-grune. (Kinematografija v barvah. Igrajo člani Comedie Frangais.) — Ta spored je oblastveno odobren in pristopen tudi šolski mladini — Dodatek k večernima predstavama ob 7. in polu 9. uri: Fužinar. (Jako zanimiva drama.) — Pri večernih predstavah v ponedeljek in četrtek koncert popolne »Slov. Filharmonije*. Planinska veselica v Kranjski gori se vrši v prostorih hotela Slave v nedeljo dne 3. sept. popoldne, in sicer v prid novemu planinskemu domu na južnem bregu Vršiča tik vrha prelaza med Kranjsko goro in Trento Prijatelji slov. plan. društva ravnajte se potem glede izletov v nedeljo dne 3, septembra. Vsi dobro došli! Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov priredi za svoje člane v nedeljo, 3. septembra ob polu 10. dopoldne v hotelu »Ilirija* sestanek, na katerem se bode razpravljalo o letošnjih društvenih učnih tečajih. Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov si bode 3. septembra ogledalo Kolinsko tovarno. To obeta biti jako zanimivo in poučno, zato opozarjamo vse trgovske sotrudnike, posebno one z dežele, da se tega udeleže. Zbirališče je ob 10. dopoldne v hotelu »Ilirija*. Zunanji gospodje naj blagovolijo naznaniti svojo udeležbo prej zgoraj označenemu društvu. _ O. BERNATOVIČ """ Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba. »Slovenska Filharmonija* koncertira danes ob vsakem vremenu in brez vstopnine v restavraciji in kavarni »Bellevue* (na razgledu Zajec) v Šiški. Začetek ob 4. popoldne. — Ker se bodo pobirali prostovoljni prispevki za nesrečne pogorelče v Mokronogu, se vabi slav. občinstvo na mnogobrojni poset. Razne vesti. * Žetev v Rusiji. Kot se poroča iz peterburških uradnih virov, ne bo letos mnogo slabša od prejšnjih in bo ostala tudi na povprečni višini. * Tisočim Kitajcem odrezali kite. Angleški konzul v Kantonu poroča, da je dobro organizirana tolpa v zadnjih tednih porezala tisočim Kitajcem nasilno kite. Mogoče so ti novodobni roparji fanatični reformatorji, navzeti evropskega duha, ali pa so hoteli izkoristiti sedanje visoke cene las. * Davek za samce. Mestni občinski svet v Lionu je sklenil, zahtevati od vlade in parlamenta dovoljenje, da sme jemati od samcev davek po 10 frankov. Občinski svet računa, da dobi na ta način 300.000 frankov, ki jih hoče uporabiti za družine z mnogo otroci. * Dijakinja — špijonka. Koncem julija je prišla v Przemysl elegantna dama. Stara mora biti kakih 25 let. V knjigo za tujce se je zapisala kot Loise Trombeha. V kratkem si je osvojila tujka s svojim prikupnim nastopom družbo in se priljubila radi svoje intelegence in fine družabnosti posebno častniškimkrogom. Preveč rada pa je hodila na izprehod ob tamošnjih trdnjhvah in sicer sama. Policija jo je pozvala radi tega, da naj se preseli iz hotela v kako privatuo stanovanje. To so napravili radi lažje kontrole, vendar tujki še niso pokazali, da kaj sumničijo. Pred par dnevi je obiskal krasno tujko neki častnik. V sobi je videl več fotografičnih aparatov in veliko raznega orodja za povečanje in pomanj-šanje slik. Častniku se je zdelo to sumljivo in je naznanil celo zadevo vojaški oblasti. Pri hišni preiskavi so dobili toliko gradiva, kakor razne načrte in slike trdnjave, knjigo za šifre itd., da tujka ni mogla več tajiti, da je špijonka. Priznala je, da je dijakinja in dela za rusko vlado. Dosedaj je delala v Zurihu in prodala vladi že veliko gradiva za ogromne vsote. * Mirovni kongres v Rimu. Od 25. septembra do 3. oktobra se ima vršiti v Rimu devetnajsti svetovni mirovni kongres Tako po kongresu bo otvorjena v Rimu medparlamentarna mirovna konferenca, ki bo trajala do 11. oktobra. Letošnji svetovni mirovni kongres v Rimu bo jubilejni kongres. Pred 20 leti, to je leta 1891 je bil v Rimu tretji svetovni mirovni kongres ki mu je predsedoval R. Borghi. Ta kongres je osnoval mednarodno mirovno pisarno, ki je pri pojedinih narodih organizirala mirovno gibanje in kateri je bila za istega na korist svetovnemu miru dodeljena Nobelova nagrada. Dne 26. septembra bo otvorjena v Rimu mirovna razstava. Častni predsednik kongresa bo bivši italijanski ministrski predsednik Luigi Luzzati. V odboru se nahaja tudi češki učenjak dr. Fr. Drtina. * Italijanska nova križarka »San Giorgio" je pred kratkim obtičala blizu Neaplja med skalami. Poškodbe ima velike. Sedaj se trudijo, da bi jo spravili iz skalin v prosto morje. Težave so velike vendar se je nadejati, da se to kmalu posreči. Ob enem pa se je vršila kazenska razpava proti komandantu ladje in oficirjem. Komandant je suspendiran, poročnik Streti je obsojen na 3 mesece trdnjave, poročnik Borgigioni pa na strogi zapor. Velikanski požar, 5 milijonov mark škode. Iz Frankobroda: V tovarnah za kolesa in šivalne stroje v Rtisselhemu je izbruhnil požar. Večji del tovaren je pogorel, na tisoče koles in šivalnih strojev je uničenih. Skoda znaša štiri do pet milijonov mark. En mož je našel smrt v plamenu, več je ranjenih. Tolstovrško slatino ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov : TolstovrSka slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo mm* . E. RUBIN. Navadna drama... Mestna slika. (Dalje.) Kako lepo je bilo z njim plesati! ... In večer, ko sta se vračala, ko sta obstala na stopnicah! ... Se nikdar ni. mislila na to, kar je danes govoril. Čemu ? Petruša jo je imel rad, njo, ne kako drugo. To je bila vsa sreča. In sedaj jo podi gospa zaradi njega iz službe . . . Ona niti ne ve, kako je dober Petruša. Saj so tudi drugi hlapci, a drugi niso taki, Kakšen je tisti, ki pobira smeti: zamazan, zaprašen, raztrgan in smeje se tako neumno. In drugi hlapci! Nobeden ni, kakor Petruša; in ko se je spomnila, da je tudi on hlapec in, da mu je gospa rekla hlapec, je zajokala zopet na glas. Morda je slišal, si je mislila, in ne bo ga več blizu . . . Tako se je končal oni večer . . . II. Čez štirinajst dni je bila v isti hiši, kakor on. Povedala mu je, kaj je rekla gospa in našel je zanjo v isti hiši službo. In od takrat sta stala vsak večer na stopnicah, ki so peljale z dvorišča v prvo nadstropje. Tekel je jima dan za dnem. On je bil na dvorišču, prevažal je vozove, vprezal in izprezal je konje, nosil je vodo, napajal in delal je tam cel dan. Ona je stala na hodišču in pogosto gledala na dvorišče; bil je vesel, včasih si je zapel ali zažvižgal, nagajal konjem, igraje prevažal vozove in včasih zaklical njeno ime. Drugi hlapci so nalagali na vozove, on jih je poškropil, metali so vanj kape in se smejali. Veselo življenje je bilo na dvorišču in ona je bila vesela, kadar je videla, da je on vesel in zadovoljen. Včasih pa je hodil potrt, zamišljen, nejevoljen, jezil se je nad vsakim, ki ga je ogovoril, nosil je glavo upognjeno in take večere je vselej tožil, da ga ni mogla utolažiti in se ji je smisil. Izpraševal jo je neprestano, če ga ljubi in če bi ljubila drugega, ki bi bil \ višji od njega . . . Poljubov se je naveličal in bolj in bolj čuden je postajal. Spominjal se je vedno tistih dni, ko sta se spoznala in vedno je ponavljal: »Veš, Magda, kako je bilo . . Ni mogel pozabiti tistega večera, ko sta se vračala s sprehoda, ko sta se prvič poljubila in sta bila tako srečna. »Vidiš, Magda,* je rekel včasih, ,ni je večje sreče zame, kakor da imam človeka, da me razume, da me posluša, kadar mu tožim. Vidiš, Magda, jaz vem, da bi lahko dobila boljšega, bolj bogatega, da bi te vzel, jaz vse vem, pa poglej: kajne, Magda, tudi jaz sem človek in lahko bi bil to, kar so drugi, da ni usoda naredila tako .. . Ona pa mu je z roko zakrila usta, da ni mogel govoriti. Zunaj je prišel na to misel. Videlo se je, kako ga boli, da je to, kar je. »Saj si dober, Petruša, dober, zame najboljši, je rekla in ga poljubila, kamor ga je mogla. On pa je v takih trenutkih gledal sanjavo, kot da gleda daleč nekam tja za križ in vendar je bila tam mračna stena. Lučiča je plapolala — jesen je bila in vetrovi so veli po hodnikih — in o plapolanju so se gibale sence in zdelo se je, kot da se giblje razpeta podoba na križu . . . Zdelo se je, kot da se zaganjajo v razpelo nočne trne, kakor valovi morja ob obalo, kakor črni vragi ob nebesa, kakor strasti ob nedolžno dušo. Videlo se je, kot da se zaletujejo ob razpelo in ob polrazsvet-ljeno steno, zaletujejo se, butajo neumno jezno ob zid, zasmejejo se svoji neumnosti, da ne zamorejo, in zbeže v nočno tmo nazaj, da pridejo zopet drugi in zopet izginejo. Tako je bilo videti. Lučiča je plapolala, vga-snila ni in kadar je ni hišnica prižgala, je bila na stopnicah temno kot v grobu. Magdo je bilo strah, kajti v temi je videla na belem zidu razločne poteze križa in podoba na njem je bila mrtva . . . Kadar je gledal Pe- truša v križ tako zamišljeno — sanjavo, zdelo se ji je, da govori o ljubezni, o sreči nekih dneh, ki so zdaj neznani, ki človek o njih sanja, kakor otrok, kn stoji pred domačo hišo in gleda v daljavo, kjer za gore zahaja solnce in premišlja, kaj je tam. Magdi se je zdelo, kot da jo nekje daleč še nekaj lepega in da pojdeta tja s Pe-trušo in da vzameta sreče, kolikor se jima bo hotelo. Hlapci so jima bolj in bolj nagajali. Postajali so pod stopnicami, sukali so brke in se smejali. Stare ženice, ki so zdajpazdaj prišle po stopnicah, so zagodrnjale bogvekaj in se priklonile pred križem, vzdihnile so in se prekrižale . . . Petruša je bil bolj in bolj čuden. Ni mogel videti, da vidijo drugi njiju ljubezen . . . »Tudi jaz sem človek,* rekel je nekoč, »ne maram, da bi se norčevali iz mene in iz tebe. Skrila se bova in najina sreča bo najina, ne pa drugih . . Nekaj dni potem se je stepel s hlapcem, ki mu ja nagajal in trdil, da ima Magda pisarja iz kancelije, da je videl njo in njega, ko sta govorila ... Petruša je prijel hlapca za vrat m ga vrgel med vozove, da si je razbil nos in dobil na čelo rano. Dugi jutro ga je gospodar zapodil iz službe. Tisti večer ju ni bilo več na stopnicah. Hišnica je prižgala lučico, a stopnice so bile prazne . . . Prvi sneg je začel padati pod večer, hlapci so po dvorišču prevažali vozove in vpili med konji . . • Magda je slonela na hodišču« zrla na temno dvorišče, kjer je včasih videla njega, slonela je in jokala celi večer Petruša je šel po mestu, k°t izgubljen. Bil je brez službe. Videl je ljudi, ki so delali po ulicah. Videl je pometače, hlapce na vozeh, sluge, postreščke, izvošče, pomočnike, vsi so delali in si služili kruha. On pa je sedaj nič. Srečeval je gospodo, k« J*-hodila lepo oblečena, s palicami v roki, s cilindri na glavi ... Ko je prišel za vodo, videl je zopet nekaj mladih ljudi brez dela; sedeli so na ograji, smejali so se, govorili so v grdetn mestnem narečju in kadili cigarete, ki so si jih delili vedno med seboj na pol. Smejali so se celemu svetu, ogovarjali mimoidoče deklice in vpili za njimi čudne besede. Niso videli, da so raztrgani, zamazani, da žive brez dela, bogve kako, da ne mislijo niti ped naprej in da so zoprni vsem, ker žive tako. Petruša J® vse videl in mislil po navadi. Ze cej dan ni videl Magde in ta dan je bit večnost dolg. Videl je, da ne mor živeti brez nje. (Dalje.) »mirnim« čajo kjerikalni listi zopet o raznih čudežih, ki so se dogodili v čudežni jami. Tako poroča „Freie Kirchen-stimme*, da je v Lurdu te dni nenadoma ozdravela neka Ana Schuldi, ki je imela že osem let akutno jetiko. Vsi romarji in romarice so se bale okoli nje in jo občudovale. Ana Schuldi je za drag denar prodajala konce svoje obleke pobožnim romarjem in romaricam. Ko pa je došla v svoj rojstni kraj nazaj, jo je policija aretirala kot navadno sleparko in goljufico in jo vtaknili v luknjo. Zdravniki so konstatirali, da nikdar še ni imela jetike in da je bila popolnoma zdrava tudi takrat, ko je odpotovala v Lurd. Sedaj bo lahkn premišljevala, na kako čudežen način se lahko pride v ječo. Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatejj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! ali blagajničarka z malo prakso vešča obeh deželnih jezikov, kakor tudi strojepisja želi službe v mestu, ali na deželi. Ponudbe pod .Ljubljančanka" na „Prvo anončno pisarno". dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom in krepak učenec se sprejmeta pri tvrdki Ivan Razbor-šek v Šmartnem pri Litiji. Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd. Anton Kanc Ljubljana, Židovska ulica št 1. Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago. Lastnik m glavni urednik MiUn Pint. Odgovorni urednik V. M. Zalar. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. M&b OglHBl Beseda i> rln. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. or! xv«W. Lep polleten Fox-Tler se ceno proda. Kje, pove .Prva anončna pisarna”. 515/3—1 L. J. Frohlich Redka prilik«. MlekitrnK v dobrem stann se ceno proda. Pojasnila daje J. Aupič, Izlake pri Zagorju ob Savi. 355/3—1 sobni slikar in pleskarski mojster, dekora^ cije, napisi in cerkveno slikarstvo Ljubljana, Hrenova ulica 17, Poštno-hranilnični račun štev. 67.626. IjTilaijaiia, Kongresni "trg: V. | Pred ti skarij a, Risarski atelije. Plisiranje. Kufriranje. Montiranje.!--------- = Tamburiranje in vezenje na roko. == Največja zaloga ženskih ročnih del in vsakovrstnega materitala. Dvh Izurjena stoltirska pomočnika izučena tudi v mizarstvu sprejme „Stolarna v Sodražici". 519/8—1 V najem se odda ali proda spretnemu trgovcu trgovina Brzojavni naslov: BAJEC, Ljubljana, s hišo (vilo), lepim vrtom in gospodarskim poslopjem v Mostah poleg Ljubljane. Več pove lastnica K. MILKOVIČ istotam. Hiše, ki se dobro obrestujejo, se prav po ugodnih pogojih prodajo Polovico kupnine ostane lahko vknjiženo proti malimi obrestmi. Natančneje se poizve na Vodovodni cesti 26, :::::::::::: cvetlični salon Ljubljana, Pod Trančo št 2. Velika zalogasuhih vencev Izdelovanje šopkov in vencev, trakov z napisi itd. Zunanja naročila izvršuje točno. f Vrtnarija je na Tržaški cesti. Dvoje stanovanj po dve sobi, kabinet s pritiklinami se odda takoj. Več v „Prvi anončni pisarni". 520/1_1 Illša s petliul stanovanji in vrtom v bližini župne cerkve Sv. Petra se iz proste roke proda. Naslov pove „Prva anončna pisarna". Uče se drnžabulk z malo svoto, ki ima veselje do trgovine. Ponudbe na upravo „Jutra“ pod šifro O. Č. graver In Izdelovatclj kavčukovih štampilij. Ljubljana, stari trg st 20. Ceniki franko. Korespondenc«. Mlid fant želi dopisovati v zabavo s fletkano punčko. ,.Osmošolec", Jesenice, Fužine poštno ležeče. 356/1—1 i»C0ME posestvo vešč slovenskega in nemškega jezika, strojepisja, stenograf, sposoben v vseh pisarniških delih želi takoj vstopiti v službo. Cenjene ponudbe pod B. R. na upravništvo „Jutra“. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg 6 priporoča radi minule sezlje v okasijl iz proste roke v lepem in prijaznem kraju na Gorenjskem. Poslopja so v najboljšem stanu, pripravna za gostilno, prodajalno ali drugo obrt. Proda se tudi z živino, prešičem in vsem orodjem, ali pa samo posestvo. — Naslov pove „Prva anončna pisarna", Frančiškanska ulica 8. G. FLUX oblastveno dovoljena posredovalnica stanovanj in služb Potfanska cesta št. 6 pritličje levo, dve mmuti od trga, prej Gosposka ulica st. 6 priporoča, oddaja in preskrbuje le boljše službe za Ljubljano in zunaj. Velika izbira privatnih služb. Vestna strokovnjaška in hitra postrežba zagotovljena. Pri vnanjih vprašanjih je priložiti znamko. Ljubljana, Dunajska cesta št. 14 priporoča p. n. občinstvu veliko zalogo cvirnatih in sviljenih rokavic. Vnanja naročila se točno in solidno izvršujejo. iz listra ali pralne v barvah od K 10*— naprej ter panama klobuke in slamnik , J utr O' se prodaja v Trsi u O vinarjev n^slec5LnJIIbL t©Toa3saxxxa*]tL: IJecher ulica Stadion, Bruna, ulica del Rivo, Trevisan ulica Fontana, BufrnfČ, ulica Sette Fontan v, Pipail, ulica Fabra, GramatiCOpulO, ul. Barriera, Bevk, trg Goldoni, Sptider, nilca Barriera, Vovk, ulica Cardncci, Lavrenčič, VojašniČni trg,. Sekovar, VojaMm trg, BeilUSi, Greta, Hrast. Poštni trg, Kichel, Rojan, Rfožt, ulica Miramar, Bajc, ulica Geppa, Magolo, ulica Belvedere, Luzatto, ulica Acqnedott,>. Geržina, Rojan, Segulin, ulica Industria, Raunacher, Čampo Marzio, Lug, ulica S. Lucia, Bruna, SS. Martiri, Zidar, Sv. M. Magdalena Er Cigoj, ulica Massimiliana, Hreščak, ulica Belvedere. Rončel), ulica S. Maroo, Cecllimi, Ulica deli’ Istra, Sv. Hubert in Pasteur. Pouk v klerikalnih belgijskih šolah ne uživa posebnega glasu, četudi šteje zanj klerikalna vlada iz žepov davkoplačevalcev teške milijone. Cele čede redovnic se usipajo po nesrečni deželi, a imajo navadno le zelo dvomljivo učno usposobljenost. In kakršne so učne sile, take so tudi učne knjige, ki jih sestavljajo duhovniki, ki se pri ne ozirajo toliko na znanstveno točnost kolikor na vplivanje pobožnjaštva in klerikalizma v mlade otroške glave. Zlasti zgodovinska dejstva so ^postavljena hudemu zasukavanju in prikrojevanju. Časih pa zaide v te knjige tudi kaka vesela zgodbica, lako je v čitanki, ki jo je sestavil nadzornik teh šol, uvrščenih več zdravniških nasvetov za razne nesreče. Ljudem, ki jih obgrizejo stekli psi, priporoča nadzornik, da se obrnejo na sv. Huberta. Na koncu pa sledi dragocen stavek: „Take ljudi zdravijo tudj v Pasteurjevem zavodu!" torej .udiJ Pa naj še kdo reče, da si vera !n znanost nasprotujeta. Stoprav sedaj je utrjena veljava francoskega učenjaka, da mu niti huda konkurenca vetega Huberta ne škoduje! — Takemu poduku hočejo belgijski kleri-Kalci s Schollertovim šolskim zakonom za vse večne čase zagotoviti letnih nvajset milijonvv. Pri sv. Hubertu, da 1® malo preplačan . . . * Poštna upraviteljica napadena fen ^ težko ranjena. V Laurin na StaJerskem se je pred kratkim °godil zelo premeten napad na ta-•"Osnjo poštno upraviteljico. Okolu Ure zvečer je odšla gospodična upraviteljica Roza Theyrovsky spat. Okno je bilo odprto, sicer pa zagrnjeno. Okolu polnoči je gospodična nenadoma začutila neko roko na svojin obrazu. Ko se zbudi, zapazi pred .mo^co postavo. V tem trenotku Kriči na ves glas iz strahu, toda eznanec jo zgrabi za grlo, pritisne steno in tolče z vso močjo po tnH 'n rarnen‘h. Z velikanskim !j*.orn se gospodični konečno po-neznancu uiti. Ko je hotela zbe-iz sobe, se je po nesreči zadela steklena vrata, ki so se razbila. Med em pa je neznanec skozi odprto v no zbežal na piano, Sele po dolgem ^su so prišli kmetje iz vasi na lice mesta. Postelja, stena in tla so bila Popolnoma oškropljena s krvjo. Zdrav-jV .dalje konstatirali, da ima go-podična tri težke rane na glavi, štiri a celu. Na vrtu je neznani napadalec na begu izgubil klobuk in čevlje. Po-‘lcjja je konstatirala, da je bil napadalec neki človek, ki je prišel šele spomladi iz zapora. Orožniki so dolgo io. S^l’> t°da zaman. Konečno se u Napadalec sam javil sodišču, kjer L izjavil, da je nepoboljšljiv lopov, ovedal je tudi nadalje, da je imel rw?!en ukrasti upraviteljici ključ od Postne hranilnice, kar se mu pa ni Posrečilo. . * Strah. V Strakonicu in okolici je razširila minoli teden vest, da straše duhovi v hiši umrlega dr. Me-Verja. V hiši, ki stoji na enem glavnih trgov mesta, so čuli vsak večer skrivnostno trkanje v zidovih, ki je postajalo vedno močneje. To trkanje, po Cetkom lahko in mirno se je spreme-«Jo v soboto in nedeljo v silno razenje, ki jv. Krivabilo cele množice povednih gledalcev pred skrivnostno o. v mestu se je našla pogumna Ufužba špiritistov, ki so napravili v Skrivnostni hiši. špiritistično sejo. Kma-.u ,se J.e Pogumnim možakarjem oglasil klJe svečano izjavil: »imenujem He dr, Mayer in želim, da se zabrani aražba te hiše, ki se ima vršiti dne tv V m- Veseli špiritišti so to seveda takoj naznanili sodišču. Uvedle so se Preiskave v hiši, podrli so sodni organi celo steno, in našli za njo res strahove, v katerih so spoznali doktorjeve dediče. Hiša je bila namreč silno zadolžena. Na javni dražbi prodana bi komaj pokrila del dolgov, in dediči “i odšli praznih rok. Da bi to ubranili so vprizorili komedijo s strahovi, računali so na ljudsko lahkovernost jn bili uverjeni, da ne bo nihče kupil niše, v katerej straši vsako noč njen umrli posestnik. Podjetne dediče so izročili sodišču. * Vrednost inserata. Z ozirom na dvodnevno stavko, ki je preprečila izdajanje časopisov dva dni v Berolinu v veliki obliki, piše nemško strokovno glasilo izdajateljev časopisov: Trgovci se radi izgovarjajo, kadar se pri njih nabirajo inserati, da z inseriranjem ni bil dosežen uspeh in da inserirajo zgolj glede na konkurenco. Berolinska stavka je te trditve popolnoma ovrgla. velikih berolinskih trgovinah je trpela trgovina, ker niso izšli inserati. Več trgovcev je odkrito priznalio, da so trpeli znatno škodo. Neka na j večjih berolinskih tvrdk je izdala takoj in razdelila 600.000 naznanil, za kar je plačala 5200 kron, medtem ko je bila plačala za celo stran inserata po vseh največjih listih samo 3800 kron in je i uspeh še večji kot uspeh naznanil. Berolinska stavka je praktično pokazala vrednost inseriranja. * Zopet lurdski čudež. Sedaj je ravno ona doba, ko se vračajo romarski vlaki iz Lurda domov in poro- Ceaa-trala. na ZD-Maa-aju.. TJstano-vljesio 16S4. S23 podjrvižiaaic. ID©1xl1ž1e1 3sa,plta,X iaa. rezervo 52,000.000 Icron-Oskrbovanje vseh bančnih transakcij, kakor: Sprejemanje denarnih vlog proti rentnega davka prostim vložnim knji- II Najkulantnejša izvršitev borznih naročil na vseh tu- in inozemskih trgih. Izplačevanje kuponov In izžrebanih vred« žicam, konto-knjižicam in v konto-korentu z dnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. II nostnih papirjev. Kupovanje in prodajanje devis, valut in tujega denarja. Denar se dvigne lahko vsak dan brez odpovedi. Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev strogo v okvirju uradnih JI Izposojevanje železnih blagajnic (safes) za ognjavarno shranjevanje vrednostnih papirjev, dokumentov, draguljev itd., ok kurznih notic. Spravljanje in oskrbovanje (depots) ter zastavljanje vrednostnih papirjev. II lastnem zapiranju strank. Brezplačna revizija žrebanih vrednostnih papirjev. Promese k vsem žrebanjem. "" 1 -..... '' ■ — Ustmena in 'pismena pojasnila in sveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcij vsak čas brezplačno. — - v za slabokrvne in prebolele !”§ # 4 je zdravniško priporočeno črno (^^/dalmatinsko vinoKui. najboljše sredstvo 5 kg franko X 4-50 Novakovič, Ljubljana. i d« 2 vin. obratnih siroShovf.a motorjem Z motllilil uro ta HP z tn