PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 297 (13.528) Trst, nedelja, 24. decembra 1989 Končno potrjena vest, da je bil romunski diktator Ceausescu skupaj z Ženo aretiran Prelivanje krvi se nadaljuje Preostali pripadniki zloglasne Securitate se še upirajo - Novi boji tudi v Temišvarju Zaskrbljenost mednarodne javnosti - Govorice o morebitnem posegu Sovjetske zveze Ko se Je vojska pridružila upornikom, so tanki postali »javna« prevozna sredstva BUKAREŠTA — Po številnih povsem nasprotujočih si vesteh, so včeraj popoldne po romunski TV dokončno potrdili, da so vojska in uporniki aretirali diktatorja Nicolaa Ceausesca in njegovo ženo Eleno, pred njim pa sta v roke upornikov padla tudi diktatorjev sin Niču in brat Iliu. Nicolae Ceausescu naj bi bil zdaj zastražen v nekem vojaškem oporišču, predstavniki Fronte nacionalne rešitve, ki zdaj dejansko vodijo državo, pa so tudi zagotovili, da bodo diktatorju in ostalim članom njegovega klana sodili »pravično in strogo.« Medtem pa iz Bukarešte prihajajo vesti, da odpor zadnjih Ceausescovih pristašev ne popušča. Ponoči se je streljanje v centru romunske prestolnice celo okrepilo, večina članov tajne policije Securitate pa se je zatekla v podzemne rove in zgradbe v bližini glavne radijske in TV postaje. Podatkov o številu žrtev ni, toda obračun je prav gotovo zastrašujoč. O hudem streljanju so zvečer poročali tudi iz Temišvarja, kjer je popoldne več deset tisoč ljudi že proslavljalo padec osovraženega režima, toda kaseneje so ponovno izbruhnili boji. Iz Temišvarja so prišla še nova pričevanja o številu žrtev pokola pred tednom dni. Med mani-festanti naj bi bilo po nekaterih podatkih mrtvih 4.760 ljudi, tem pa je treba dodati še približno 7.000 oseb, ki so jih varnostne sile zverinsko pobile po aretacijah zaradi sodelovanja v. protes- tnih manifestacijah. V svet so šle tudi srhljive slike iznakaženih in z žico zvezanih trupel, ki so jih odkrili v številnih skupnih grobovih okrog Temišvarja. Vodja Fronte za nacionalno rešitev Ion Iliescu je včeraj zvečer tudi pozval prebivalce Bukarešte, da po svojih močeh pomagajo vojski, ki si prizadeva, da bi strla odpor še zadnjih Ceausescovih pristašev, med katerimi naj bi bili po nekaterih vesteh tudi sirski in libijski plačanci. Da bi bila kos izrednim razmeram, se je vojska na novo organizirala, za obrambnega ministra pa je bil imenovan general Nicolae Militaru. Iliescu je civilnemu prebivalstvu tudi svetoval, da ne nosi orožja, s čimer bi preprečili zmedo, ki bi lahko nastala, ker »teroristi« Securitate nimajo uniform, večkrat pa si na rokav nataknejo tudi simbole uporniškega gibanja. V mednarodni javnosti z veliko zaskrbljenostjo spremljajo razvoj dogodkov v Romuniji. Začelo se je že pošiljanje pomoči, Italija pa je zahtevala tudi sklic Varnostnega sveta. Včeraj so se tudi pojavile dokaj vztrajne govorice, da naj bi Sovjetska zveza vojaško pomagala romunskim upornikom. Toda iz SZ je prišel hiter demanti teh govoric, ob vsem tem pa je agencija Tass kljub vsemu zapisala, da SZ ne bo dopustila, da bi se njenim državljanom v Romuniji kaj zgodilo. Mnogi pa pričakujejo več jasnosti že danes, ko se bo v Moskvi sestal Varšavski pakt. Mir ljudem na zemlji MARKO WALTRITSCH "Mir ljudem na zemlji" je krščansko ^slo, ki nas spremlja že skoro dvati-s°č let in spominja na Kristusovo roj-s'vo v betlehemskem hlevčku. Krčanska mitologija nas je naučila vi-deh' nagega otročička v jaslih, med 'hatero in očetom, ter med teletom in °sličkom. Kakšna razlika s tistim °tročičkom, ki smo ga na televizijskem ekranu videli v petek zvečer, ko v r°munska televizija kazala posnet-v Temišvarju odkrite skupinske drobnice, v kateri je bil tudi pobit nag Jročiček v skupini trupel odraslih, ki 0 noge imeli zvezane z žico! Ajj sploh obstoja kakšna razlika red podivjanimi sodobnimi policisti 0rnunske Securitate, čilske Pinoche-°Ve Policije, rimskimi vojščaki, ki so Pred dvatisoč leti prežali na uporniš-e prebivalce Palestine ter Hitlerjevi-/ in Stalinovimi krvniki? Ali sploh ostaja kakšna razlika med današhjo , raelsko policijo, ki vsak dan pobija .robce, ki si v svoji deželi in na zase-ozemljih želijo nekaj več svo-,,,e .in tudi samostojnost, in tistimi rškimi vojščaki, ki so svojčas divjali a Balkanu in iz otrok podjarmljenih .orodov naredili janičarje? Ali obsto-io razlik med policisti v Južni Afriki, CI - ez sramu tepejo in pobijajo Črnit ?e!ine svobode, in podivjanimi po-orsti ter branilci prekupčevalcev ma-d V Prednji in Južni Ameriki? mičlike ni' kot ie n' bilo rned tisti-' ki so si v preteklosti lastili pravi-nastopati v imenu ene ali druge p r.e- Križarji, ki so iz Evrope šli v t,,!est‘n0j da bi tam osvobodili Kris-izrnhr r?istn0 deželo, so krščanstvo ubijali, pa čeprav pod pokroviteljic °m raznih papežev. Šli so v Pales-sin°' bi si tam pridobili zemljo in ke Vp ter v irnenu križa klali nevernimi . ulro so v srednjem veku ravnali Por, križarji takrat, ko so napadli raJ-e' Bnako so delali Turki in Sa-Dn ®ni vsakokrat, ko so napadli Evro-na ‘n "0teli versko podjarmiti narode zasedenih ozemljih. Enako so dela-linr,r?ncovi iašisti v španski držav-Č?lkl V°M ki so se šli "Cruzado", Voin ° rjazivali špansko državljansko 0bnn(Jina£iO so se. še Pred kratkim funriŽa 1 Homeinijevi muslimanski z v„ rneritalisti, ki se hoteli pomesti v Žt ' kl niso mislili z njimi in dali ProuUf,I1i \°ini’ z na drugem bregu nekni ,ako fanatičnim Irakom, pobiti Se ^ mihjonov ljudi. Enako ravnajo thii*i^nes v Libanonu krščanski in nsJimanski skrajneži. Vsakdo se fa- natično opira na svojo vero, v resnici pa obojim gre zg oblast v deželi. "Mir ljudem na zemlji". Upali smo, da bomo s tem geslom v teh dneh lahko uživali božične in novoletne praznike. Po vsem tem, kar se je v prejšnjih mesecih zgodilo v Srednji in Vzhodni Evropi, po padcu nekaterih diktatorskih režimov in mirnem prehajanju iz diktature v demokracijo, potem ko so ljudje iz Vzhodnega in Zahodnega Berlina skupno podrli zid na široki aleji pred Brandenburškimi vrati, spomenikom, ki simbolizira enotnost Berlina in nemškogovorečih dežel (sliko s tega trga z božičnim drevescem smo izbrali za naše letošnje božično voščilo), potem ko je čilsko ljudsko na prvih svobodnih volitvah po več letih izbralo svobodo in spravilo v kot krvavega diktatorja Pinocheta, smo mislili, da bomo v miru preživeli praznike ob koncu leta. Žal ni tako. V Romuniji je počilo. V doslej zaprti državi je ljudstvo vstalo in si izvolilo svobodo. Kakšna pa je cena te svobode! Mrtvih je na tisoče. Podivjana policija dosedanjega režima kolje ljudi. Videli smo prizore na katere so starejše generacije že pozabile, prizore zelo podobne tistim, ki so jih vojaki-osvoboditelji videli v nacističnih taboriščih, na katere se še spominjajo redki preživeli taboriščiniki. Več tisoč kilometrov daleč, v Srednji Ameriki, pa so za dokaj čudno senzacijo poskrbeli Američani, ki so si še enkrat prilastili pravico zganjati žandarja, ter pričeli svojo vojno s panamskim dikatorjem Noriego, kar pa se je sprevrglo v vojno s panamskim ljudstvom. Ameriške televizijske postaje kažejo prizore pogrebov tam padlih ameriških vojakov. Kaj pa so ti šli iskat v Panamo? Res je, da se je Noriega ukvarjal tudi s preprodajo mamil. Res pa je tudi, da nobena država nima pravice vdirati s silo v drugo. Razni ameriški predsedniki, zadnji med njimi Bush, se igračkajo z nekdanjo doktrino Monroeja o enotni ameriški celini ter Brežjeva o omejeni suverenosti. Ves latinskoameriški svet obsoja ameriški poseg, pa čeprav marsikomu Noriega ni ugajal. 'Mir ljudem na zemlji" torej. Seveda s toplo željo, da bi mir zares zavladal na vsem svetu, v Palestini in v Libanonu, v Romuniji in v Panami, na Irskem in v Afganistanu. V vseh deželah o katerih so žal polne časopisne kronike in tudi v tistih, kjer divjajo "pozabljene" vojne. In tudi pri nas, kjer smo Slovenci za premnoge še vedno "uboga in manjvredna raja". Vsem bralcem Primorskega dnevnika Želimo vesele božične praznike! Ob zadnjih dogodkih na evropskem vzhodu ima božična Jelka ob Brandenburških vratih letos prav poseben pomen Drugi dan zasedanja na 11. kongresu Zveze komunistov Slovenije Slovenska partija stopa nepovratno na pot strankarskega pluralizma LJUBLJANA — Slovenski komunisti so ponovno presenetili. Med najpomembnejšimi soglasno sprejetimi sklepi enajstega kongresa je tudi naslednji, ki ga objavljamo dobesedno: 11. kongres ZK Slovenije pooblašča delegate ZK Slovenije za 14. kongres ZK Jugoslavije, da se dosledno zavzemajo za preoblikovanje ZK Jugoslavije v Zvezo samostojnih republiških organizacij, ki se svobodno povezujejo v ZK Jugoslavije. Sklepi 14. kongresa ZK Jugoslavije, ki bi bili v nasprotju s tem, ZK Slovenije ne zavezujejo. V ZK Jugoslaviji in z njo bo ZK Slovenije v tem primeru sodelovala na temelju svojih programskih opredelitev in interesov za skupno politično akcijo. Ta sklep pomeni, da slovenski komunisti zavračajo dosedaj veljavno statutarno načelo ZKJ o demokratičnem centralizmu in da so dosledni pri zahtevi o sestopu partije iz oblasti ne samo v Sloveniji temveč takoj tudi v Jugoslaviji. Glede naslednjih vprašanj pa je treba poudariti, da je obsežna kongresna razprava v štirih komisijah v bistvu pomenila nadaljevanje razprave in programske usmeritve, ki jo je že predstavil program. Kongres je sklenil, da je treba takoj izdelati nov obsežnejši program, ki bo že imel tudi volilno značilnost. Sklenil je tudi nekatere organizacijske spremembe, predvsem pa je pozval zvezne organe, da takoj poskrbe, da se preneha srbska blokada. Na zaključnem plenarnem zasedanju je mnogo razprav in različnih stališč povzročila tudi izjava o krivicah in dejanjih, ki so imela tragične posledice za ljudi in za narod in ki so bile storjene v imenu socializma in s pomočjo partijskega monopola. CK ZKS naj zato spodbudi ustrezne postopke v za to pristojnih organih in institucijah in naj nudi pomoč da: — se popravijo krivice, ki se še dajo popraviti in da opravičilo in zadoščenje vsem, ki so po krivici trpeli; — pregledajo in preverijo in na osnovi ugotovitev obnovi politične procese v povojnem času ter rehabilitira po krivem obsojene; — ugotovijo osebno odgovornost tam, kjer za to obstoji zakonska podlaga. Izjava nadalje zavrača in obsoja nelegitimno represijo in najbolj grobe povojne in tudi subtilnejše primere, ki so se ohranjali v poznejši čas. Zavzemajo se predvsem, da postane preteklost stvar znanstvene kritične analize ne pa sredstvo političnih in politikantskih spopadov, ki bi povzročali nove krivice. »Pokopljimo mrtve, popravimo krivice živim, toda ne storimo po nepotrebnem novih krivic.« Seveda pa je v dober dan trajajoči razpravi v štirih skupinah prišlo do obravnave številnih zanimivih vprašanj. Franc Šetinc je na primer govoril o Kosovu, ki v uvodnem poročilu načrtno ni bilo omenjeno. Poudaril je, da ni dovolj, da se zgražajo nad dogodki v Romuniji in nič ne rečejo o Kosovu. Sedanja politika ne daje rezultatov, z diferenciacijami, izolacijami in zapori tudi ne bo nobene rešitve, samo vedno več ljudi se potiska na sovražno obalo. Osrednja tema kongresa pa je bil seveda pluralizem, strankarski pluralizem, svobodne volitve in izvajanje teh načel dosledno, v praksi. Vse to pa je bilo povezano tudi s pripravami za volitve, saj hočejo slovenski komunisti na volitvah demokratično uspeti in s tem dobiti resnično legitimnost ljudi. Tudi ta izredno pomemben slovenski dogodek je potekal v ozračju romunskih dogodkov. V Cankarjevem domu so v različnih prostorih delegati stalno spremljali po televizijskih ekranih neposreden prenos dramatične bitke romunskega ljudstva za svobo- do. Kongres je sprejel že v petek ustrezno stališče, ki ga je včeraj še zaostril. Toda predvsem je tudi s temi dogodki prišla do izraza pravilnost odločitve, da je treba kreniti v dosledno demokratično smer in da se je za vedno končalo razdobje realnega socializma, ki pa je v raznih oblikah žal še vedno značilno za nekatere predele Jugoslavije. Tudi zato je bila pozornost deloma že usmerjena na Beograd, kjer se bo od torka do vključno srede sestal centralni komite ZKJ in razpravljal o deklaraciji o političnem pluralizmu, ki je zadnji in odločilni dokument, ki ga pripravljajo za izredni kongres ZKJ. Dokument je za čuda odprt in pluralističen. Že res, da je njegov avtor znani slovenski predstavnik v zveznem CK Boris Muževič, res pa je tudi, da ga je predsedstvo CK ZKJ že sprejelo, kar priča, da ideje o resnični demokratizaciji prodirajo tudi v jugoslovansko stvarnost. Končno je kongres prvič v zgodovini neposredno izvolil svojega predsednika. Med dvema kandidatoma je bil izvoljen Ciril Ribičič. Rodil se je leta 1948, v letu kominforma, toda prav on je dejanski avtor dveh za ves slovenski narod izredno prelomnih dokumentov: ustavnih amandmajev in programa "Evropa zdaj!". Ciril Ribičič je pravnik, njegova vloga med slovenskimi komunisti je postala vedno bolj vidna in odločilna in je bila njegova izvolitev že nekako logična. Komunisti so se odločili, da ga neposredno izvolijo prvič na kongresu in ne na seji CK, zaradi zgodovinske usodnosti in izredne odgovornosti predsednika v sedanjih v Jugoslaviji prelomnih časih. Dosedanji predsednik Milan Kučan bo ostal član predsedstva. Toda očitno je, da bo neposredno posegel v volilni boj, saj je v Sloveniji in po svetu izredno popularen in lahko zato odločilno prispeva k volilnem uspehu slovenskih komunistov. BOGO SAMSA Jaruzelski ni več primeren za predsednika nove Poljske VARŠAVA — Poljski lider gibanja za neodvisnost KPN, Leszek Moczulski, je v intervjuju za tiskovno agencijo ANSA govoril o vplivu, ki bi jih romunski krvavi dogodki lahko imeli tudi na Poljsko. Padec Ceusesca bi moral poljske demokrate spodbuditi za to, da bi odločneje zahtevali odstop predsednika Jaruzelskega, meni Moczulski, saj je general sedaj še zadnji predstavnik, če že ne simbol, nekdanjega evropskega vzhoda. Moczulski pa meni tudi, da je potrebna poglobljena, predvsem pa dosledna analiza odločitve Jaruzelskega, da okliče vojaško vlado. Odločitev, da je Jaruzelski kljub vsemu ostal na čelu države, je po mnenju liderja KPN anahronistična in nevarna, saj že sedaj obstajata dve vrsti oblasti: predsedniška, ki skuša ohraniti vse, kar je zastarelega in vladna, ki teži po hitrih velikih spremembah. Jaruzelski je dvorezen človek, ki se zna odlično držati na površju, je izjavil Moczulski, saj še vedno zatrjuje, da je ostal komunist in da se tej ideologiji ne namerava izneveriti. Poleg tega pa je doslej edini predstavnik poljske države, ki dogodkov v Romuniji še ni uradno obsodil. Javni uslužbenci so dobili novo delovno pogodbo RIM — Skoraj 700 tisoč uslužbencev občin, dežel, pokrajin in gorskih skupnosti je končno dobilo novo delovno pogodbo. Pogajanja med vlado in sindikati so se zavlekla vso noč, tako da je do podpisa pogodbe prišlo šele včeraj ob zori. Po novi delovni pogodbi bodo javni uslužbenci deležni višje mesečne plače, v prihodnjih treh letih se jim bodo povišale za 311 tisoč lir, profesionalna kategorija pa bo po novem razdeljena na osem plačilnih razredov. Gre za veliko pridobitev sindikata, ki je že od vsega začetka pogajanj zahteval, da bi nova delovna pogodba upoštevala poleg profesionalnosti tudi vestnost uradnikov in jih tudi primerno nagradila. Sindikat sedaj upa, da bo nova delovna pogodba postala čim prej operativna, to pa je odvisno od državne birokracije. W msgr. Šuštarja LJUBLJANA — Ljubljanski nadškof msgr. Alojzij Šuštar nam je ob božičnih praznikih poslal naslednje voščilo: Božič in novo leto spadata med tiste praznike, ko si ljudje, posebno sorodniki in prijatelji, med seboj izmenjujejo voščila in dobre želje. Vsebina voščil in želja /e seveda različna, edini pa smo si v tem, da bi bili vsi srečni, zadovoljni in zdravi. Tega vam vsem tudi sam od srca želim na božične praznike in za novo leto. Verni kristjani pa si želimo še nekaj več, božjega varstva in blagoslova, miru z Bogom in z ljudmi, dobrote in ljubezni, ki jo doživljamo v praznovanju rojstva Jezusa Kristusa. Upam, da boste mogli tudi vi vse to doživeti v čim večji meri, verni v Cerkvi v osebnem srečanju z Bogom, oddaljeni od Cerkve v spominu na nekdanja leta in v novem iskanju, neverni v človeški plemenitosti in dobrohotnosti do vsakogar. Ko bomo letos v Sloveniji prvikrat za božič imeli uradno dela prost dan, toliko bolj želim, da bi ga povsod, pri nas doma, v zamejstvu in med našimi sosedi doživeli kot praznik miru, prijateljstva in novega upanja, ter potem vam vsem in vsakemu posebej želim srečno, zdravo in novo leto. Čestitke Jožeta Smoleta za božič in novo leto 1990 LJUBLJANA — Predsednik SZDL Jože Smole je ob božiču naslovil naslednja voščila slovenskim ljudem: Spoštovani! Tisti čas prihaja, ko se srečujejo ljudje pozorneje, ljubezniveje in bolj razumljivo, ko najde srce pot do srca in bližnji do bližnjega. V imenu Socialistične zveze Slovenije iskreno voščim vesel božič in vam želim srečno novo leto. Naj nam po trudapolnem in težkem času letošnjega leta nakloni novo leto miru in sožitja, več človečnosti, vedrine in topline. Praznujmo v znamenju človečnosti, miru med ljudmi in kulturne dediščine velikega dela človeštva. Radosti nas spoznanje, da je na pobudo Socialistične zveze Slovenije Skupščina SR Slovenije sprejela zakon, s katerim je 25. december, dan božiča, postal dela prost dan. S praznovanjem tradicionalnega verskega, družinskega in kulturnega praznika se tako po nekaj desetletjih znova zbližujemo z ostalim kulturnim svetom. Na občečloveški ravni stopamo naproti tisti Evropi, ki teži k združenju in polna upov zre v prihodnost. To je pomemben dosežek v zagotavljanju polne enakopravnosti vseh državljanov, pa tudi predstavnikov vseh verskih skupnosti, ki živijo in delajo v Sloveniji. Naše toplo božično voščilo velja vsem, ki slavite svoj tradicionalni praznik drugače in ob drugi priložnosti. Dragi prijatelji! Vsi si resnično želimo, da bi v novem, 1990. letu, našli učinkovito pot, ki bi nas pripeljala iz gospodarske, družbene in moralne krize. Naša moč je v spoznanju, da je potrebno urejati spore na demokratičen način ter odpirati perspektivo boljšega življenja na osnovi polnega spoštovanja enakopravnosti narodov in narodnosti naše ju-oslovanske skupnosti. Občani, ki nas združuje ocialistična zveza Slovenije, smo z našim ravnanjem že doslej dokazali, da je to prava pot, pot vsestranskega razvoja in napredka naše družbe. Želimo si, da bi se nam na njej polnoštevilno pridružili vsi, ki jo vidijo tudi kot svojo perspektivo. V imenu Socialistične zveze Slovenije vam, spoštovani prijatelji, želim srečno, zdravo in zadovoljno, predvsem pa resnično uspešno novo, 1990. leto! Parlamentarna dejavnost sen. Stojana Spetiča RIM — V komisiji za šolstvo rimskega senata so pred dnevi razpravljali tudi o slovenskem šolstvu. Tam razpravljajo o reformi osnovnih šol, že odobren je bil vladni odlok o zaposlovanju šolnikov. Sen. Stojan Spetič je skupno z drugimi komunisti predložil popravek, ki naj bi uredil nekatere odprte probleme slovenskih šolnikov in njihovega staleža. Še danes je namreč dobra tretjina profesorjev srednjih šol brez ustreznega staleža. Ker je bil odlok tik pred zapadlostjo je senat zavrnil vse popravke. Minister Matta-rella je komunistom obljubil, da bo kmalu uredil odprta vprašanja. V komisiji za šolstvo pa je minister sprejel intepretacijsko resolucijo, ki določa, da se morajo šolske oblasti pri opredeljevanju pouka tujih jezikov v osnovnih šolah (to je ena izmed novosti reforme) posvetovati tudi z deželno komisijo za slovenske šole. Dokument, ki ga je Mattarella osvojil, so podpisali predstavniki vseh strank: Strik Lie-vers (radikalci), Agnelli (PSI), Alberici in Callari Galli (KPI) ter Manzini (KD). Senator Spetič se je, v svojstvu tajnika zunanjepolitične komisije senata, sestal z Marinello Tonago, učiteljico iz Veneta, ki so jo pred mesecem dni zaprli in mučili v San Salvadorju. Osvobodili so jo na pritisk italijanske diplomacije in političnih sil. Spetiču se je Marinella Tonago zahvalila za posredovanje v tej zadevi. V njegovem spremstvu se je sestala tudi z zunanjim ministrom De Michelisom. Senator Spetič je ministroma za notranje zadeve in za pravosodje poslal interpelacijo, v kateri ju opozarja, da se je od letošnjega 17. novembra stopnjevala protislovenska akcija nekaterih tukajšnjih skrajnežev. Spetič podrobneje omenja dogodek, v katerega je bila vpletena naša kronistka 9. decembra. Od ministrov hoče izvedeti kaj nameravajo s tem v zvezi narediti pristojne oblasti. Spetič želi tudi izvedeti ali nameravajo pristojne oblasti v tržaških šolah podučiti mladino o nevarnostih rasizma in ali imajo v mislih odtegnitev finančnih prispevkov društvom ter časopisom, ki so se izkazali v dezinformacijski kampaniji. Predsedstvo proučilo vladne ukrepe BEOGRAD — Predsedstvo Jugoslavije je na zadnji seji, ki jo je vodil dr. Janez Drnovšek obravnavalo izide glasovanja v zboru republik in pokrajin v skupščini Jugoslavije. Kot je zapisano v sporočilu s seje predsedstva so v obliki začasnih ukrepov razglasili zakone o deviznem poslovanju, o skupni devizni politiki in projekciji plačilne bilance, o prenosu tečajnih razlik za devizno varčevanje iz Narodne banke Jugoslavije v breme federacije, zakon o začasnem ukrepu o posebnem prometnem davku za financiranje Jugoslovanske ljudske armade. Ker predlagani začasni ukrep o deležu federacije v ustanovitvenem skladu za jugoslovansko banko za mednarodno gospodarsko sodelovanje v zboru republik in pokrajin ni dobil niti 50 odstotkov glasov, je predsedstvu Jugoslavije temu skupščinskemu zboru priporočilo, naj usklajevanje nadaljuje na seji prihodnji teden, in sicer na podlagi dopolnilnih predlogov vlade. Predsedstvo Jugoslavije je preučilo tudi pobudo za ustanovitev banke za obnovo in razvoj srednje in vzhodne Evrope in poziv francoskega predsednika Mitterranda, naj se tej ustanovi priključi tudi Jugoslavija. Predsedstvo je naložilo zvezni vladi naj čimprej stori vse za dejavno vlogo Jugoslavije pri ustanovitvi te banke. Odstiranje železne zavese ni samo simbolično dejanje F I % Jkf' j* j vi . K „ Jri k jf\v, 15§li*s PRAGA — Odprla so se Brandenbuf' ška vrata, vztrajno pa pada tudi želeZ' na zavesa. Na meji med Češkoslovaški in ZRN so predstavniki in prebivale* obeh držav priredili simbolično mani' festacijo, med katero so prerezali k p' vinsko mrežo, ki je ločevala državi i® odprli majhna zarjavela vrata, ki so j*11 v »zgodovini« železne zavese le red' kokdaj odprli. Slovesnosti sta se udel®' žila tudi zahodnonemški zunanji mi' nister Genscher in njegov češkoslovaš' ki kolega Dienstbier. (Telefoto AP) Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000,- din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno 25.000,- din, trimesečno 65.000. - din, polletno 120.000.- din, letno 240.000. - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije' Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel 7796688, tx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796600 - Tx 460894 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch “4H~ 68-252 Po neuradnih podatkih naj bi bilo v dosedanjih spopadih že najmanj 300 žrtev V Panami se boji v prestolnici nadaljujejo General Antonio Noriega neulovljiv za ZDA V letu dni znatno manj brezposelnih PANAMA — General Antonio Noriega ostaja za ZDA še vedno neulovljiv, pa tudi sam položaj v Panami je tak, da Američani nikakor ne morejo biti mirni. Spopadi z Noriegi zvestimi enotami se nadaljujejo, Pentagon pa je včeraj poslal v Panamo še 2000 vojakov, tako da jih je tam zdaj že precej več kot 30 tisoč. Vest, da je Noriega na begu, je potrdil tudi glasnik ameriškega veleposlaništva v Panami Terence Niwons. Dejal je, da Noriega ni niti med mrtvimi in da so vse vesti, ki so prihajale iz Paname, da so Noriego ujeli oziroma da je bil ubit, neresnične. Niwons pa je spregovoril tudi o domnevni napovedi Fidela Castra, da je pripravljen v Panamo poslati svoje čete, da bi se borile proti Američanom. Glasnik veleposlaništva je dejal, da se mu zdi kaj takega nemogoče in da za zdaj med tistimi, ki nudijo odpor ameriškim enotam niso zasledili Kubancev, Nika- ragovcev in Libijcev. Izredno velik problem za Američane predstavlja vzpostavitev reda v panamski prestolnici in Niwons je izjavil, da naj bi že včeraj nova panamska policija začela opravljati svojo dolžnost. Po nekajurnem nočnem zatišju so se v Panami ponovno oglasili mitraljezi in minometalci, nad prestolnico pa so se pojavila ameriška vojaška letala in helikopterji. Položaj je kaotičen, narašča pa tudi število žrtev. Neki zdravnik iz bolnišnice Santo Tomas je izjavil, da naj bi v petek v bolnišnico pripeljali številne mrtve in ranjene, velike probleme naj bi povzročalo tudi splošno pomanjkanje zdravil, zaradi izrednih razmer pa naj bi bilo tudi razpoložljivo zdravstveno osebje odločno premalo številno. Doslej uradnih podatkov o številu mrtvih in ranjenih še niso objavili, po nekaterih neuradnih podatkih pa naj bi bilo mrtvih že več kot 300, ranjenih pa preko dva tisoč. RIM — V letu dni, od lanskega do letošnjega oktobra, se je število zaposlenih zvišalo za 176 tisoč delavcev. Podatki, ki jih je zbral osrednji zavod za statistiko ISTAT kažejo, da se je v tem času zaposlilo več žensk kot moških, in sicer 114 tisoč proti 62 tisoč. Seznam oseb, ki iščejo zaposlitev se je tako skrajšal za 70 tisoč imen. V uradih za delo so ugotovili, da je 50 tisoč ljudi izgubilo zaposlitev, oseb, v glavnem mlajših, ki še iščejo zaposlitev, pa je bilo oktobra letos 2 milijona in 329 tisoč. Največ zaposlenih je v uradniškem sektorju, 12 milijonov 382 tisoč, najmanj pa v kmetijstvu, 2 milijona 16 tisoč. Skupna delovna sila šteje v Italiji 24 milijonov 43 tisoč, od teh je 21 milijonov 229 tisoč redno zaposlenih, 2 milijona 814 tisoč pa jih je vpisanih v sezname nezaposlenih. V slednjo skupino spadajo osebe, ki so vsaj enkrat vložile prošnjo za kakršnokoli zaposlitev. Nov zaplet v aferi Mondadori: sodišče je zaplenilo delnice MILAN — Afera Mondadori se še nadaljuje, in kot je bilo že napovedano, se sedaj razvija predvsem v sodnih dvoranah. Predsednik milanskega civilnega sodišča je namreč včeraj zjutraj odredil zaplembo delnic AMEF, katerih lastnica je družina Formenton in prednostnih delnic Mondadori, ki jih upravlja družba CIR z De Benedettijem na čelu. Delnice bo hranil milanski komercialist Polverini, kateremu je sodnik Papi že 14. decembra izročil v varstvo del delnic AMEF. Vrednost zaplenjenih delnic sicer ni velika, kljub temu pa so kamen spotike med Berlusconijem oziroma Fininves-tom in De Benedettijem. Družina Formenton upravlja z delnicami 11 milijonov 507 tisoč lir, vrednost delnic AMEF pa znaša nekaj manj kot dva milijona in gre predvsem za konvertibilne obveznice in nominativne delnice. V krogih Fi-ninvesta so vest o zaplembi sprejeli z zmernim optimizmom, saj nič ne kaže, da se bo afera kmalu polegla. V bistvu se sedaj ponovno začenjajo pogajanja in ugotavljanja, kdo pametneje ravna, ali Berlusconi, ki hoče po vsej sili pridobiti večji del Mondadorijevih delnic, ali De Bene- detti, ki svojega deleža noče odstopiti. Od njune sprave pa je sedaj odvisen tudi morebitni preklic zaplembe. Berlusconi je ob tej ugotovitvi pripomnil, da je »žoga sedaj spet v sredini igrišča in nihče ne more napovedati, v katerih vratih bo pristala«. Dejstvo pa je; da bo imela, pa čeprav začasna zaplemba, neugodne posledice tudi za Fininvest, čeprav se je ta odločitev vsaj s pravnega vidika ne tiče. Sodnik Papi je zaplembo obširno utemeljil, večkrat pa je poudaril, da obstaja upravičen sum, da družina Formenton ni z delnicami in obveznicami ni ravnala vselej po dogov-rih in pogodbami, ki jih je z Mondadorijem podpisala decembra lani. V odgovor na natolcevanja, da je delnice prodajala in odkupovala po lastni presoji in brez predhodnega posvetovanja s pristojnimi upravitelji, pa je družina Formenton odločno zavrnila. Te vesti so se prejšnje dni vztrajno širile predvsem preko tiska. Sodnik Papi zato meni, da vse podrobnosti, ki jih je objavila zlasti La Repubblica, niso prav iz trte izvite, in bo sedaj skušal ugotoviti, koliko resnice je v njih. Japonci so pretirano navezani na delo TOKIO — Japonski uslužbenci delajo 2168 ur letno in zelo neradi jemljejo dopust, vendar pa je ta njihova odloči-'ev odvisna v glavnem od pritiska, ki ga izvajajo nanje delovni kolegi in nadrejeni. To je rezultat ankete, ki so jo izvedli za japonsko agencijo za načrtovanje. Vprašali so tuje poslovne ljudi in diplomate, ki živijo na Japonskem, ko/ bi bilo treba po njihovem mnenju storiti, da bi se sta-nie na Japonskem izboljšalo. Izrazili so mnenje, da bi bilo treba predvsem spremeniti delovno okolje in preprečiti Pritiske, zaradi katerih japonski delavci nočejo jemati več Prostega časa in se odpovedati izrednemu delu. Japonski uslužbenci so namreč mnenja, da bi dejstvo, da vzamejo Več kot teden dni dopusta, delodajalci razumeli kot nepri-vrženost firmi, ki jih je vzela v službo. Druge ankete, katerih število dokazuje, da je pretirana Privrženost delu na Japonskem zelo občuten problem, pra-viio, da bi kar 65 odst. Japoncev prazaprav hotelo več Prostega časa, kar 42 odst. pa bi se sprijaznilo z okrnitvijo delovnega urnika, če seveda na bi zaslužili manj. Polovica zuposlenih bi na vsak način raje zaslužila več kot delala utanj. Kar 58 odstotkov Japoncev pa menim, da so njihove Plače premajhne, še zlasti če upoštevamo dejstvo, da je zNljenjski standard na Japonskem izredno visok. Japonske oblasti skušajo prepričati uslužbence, da bi Vzeli nekaj dopusta več, kar bi nedvomno povečalo notra-nio porabo in bi zmanjšalo japonski presežek v zunanji trgovini. Prav tako bi hoteli do leta 1993 zmanjšati delovni urnik na 1800 delovnih ur letno. Ozonska luknja občutno manjša RIM — Italijanski raziskovalci so potrdili občutno zmanjšanje tako imenovane ozonske luknje nad Antarktiko, kar so pred dnevi odkrili tudi novozelandski fiziki. Vest o tem je v posebnem telefonskem intervjuju posredoval vodja italijanske ekspedicije na Antarktiki Mario Zucchelli. Ozonska luknja naj bi bila po njegovih trditvah precej manjša, na bolj natančne podatke pa bo treba počakati še nekaj časa, ki je potreben za obdelavo vseh opravljenih meritev. Zucchelli je tudi povedal, da italijanski raziskovalci letos izredno tesno sodelujejo z ameriškimi, francoskimi in novozelandskimi kolegi. Cilj tega sodelovanja je postavitev skupne mreže meritvenih postaj in ustanovitev enotne banke podatkov o onesnaženosti in klimatskih spremembah s posebnim poudarkom prav na plasti ozona nad Antarktiko. Sedanja odprava italijanskih raziskovalcev je že peta po vrsti, v njej bo skupaj sodelovalo približno 250 znastveni-kov, stroški zanjo pa bodo znašali 60 milijard lir. Na Antarktiki bodo skušali opraviti najrazličnejše geofizične meritve na morju, ledu, zemlji in v atmosferi, da bi tako odkrili, do kakšnih večjih klimatskih sprememb je prišlo na Zemlji pred in po nastanku človeka. Zucchelli trdi, da je prav Antarktika s svojo 500 milijonov let staro ledeno skorjo prava banka pričevanj o klimatskih spremembah, ki so zabeležene v posameznih plasteh. Italijanska odprava si na Antarktiki pomaga z dvema ladjama, od katerih je 65 metrov dolga »Cariboo« pravi plavajoči laboratorij, druga 122 metrov dolga ladja »Barken« pa prevaža ljudi, živila in vso potrebno opremo za delo raziskovalcev. Polarni mraz oklenil države ameriškega Juga Val polarnega mraza že nekaj dni pesti ameriške zvezne države na Jugu. Posnetek je z reke Tennessee v Alabami, kjer ne pomnijo, da bi voda zmrznila (Telefoto AP) UVOZ - IZVOZ - REEKSPORT TOPLOTNA TEHNIKA - REPROMATERIAL1 - BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE DOLINA 445 (Trst) Telefax (040) 228053 Tel. (040) 228800 - 228000 Telex 461105 Delujemo po avtonomnem tržaškem računu in po generalnem računu. '• r ? Gt.g-4^ ‘•pr >• ^ V x fr*- X*17rX'AV-xArrX^?’’X^l7" X V- ^V" V- X^y V^" 'frfrV XV* ^A_, -^A^- x^p- ^ >X M ,^4 'l^K \-\ VX .VA, VA- ^A ^A ,XaK ^x( ^$K ^x( ^N-C VX ^A a)^.(^Tx( VA Vfr M ^x( ^/nC> frfr frfr )/XV )/x( )/x( )/x( )z\( V-( ^T1 g^^ru^]^|njtn4 S^ri2q>trrztr ☆i“r&;^ddSu&SUi*^^^ t>*^v>>? J T? /r/r /X /X SG H ■3 X H 9 Dolina pri Trstu 40 - Tel. 228116, 228186 Sf, Odlična postrežba ob porokah, krstih, birmah in drugih praznikih Možnost prenočišča Bazar Dolina Dolina 40 - Tel. 228186 TOBAKARNA - PARFUMERIJA - IGRAČE - BOMBONIERE SPOMINKI - PISARNIŠKI IN FOTO ARTIKLI Kr' is MANUFAKTURA Draga Strain BOLJUNEC 231 Tel. 228145 v x /r/ /X l i IK L *» -s' • ELEKTRIČNE NAPELJAVE Živec Stanislav ZABREŽEC 56 — Tel. 228423 Jr fr IT r'i rfr1 < rt >■'• ;■', ‘L -X ->< KKTnTT< w y^'i i--". L', ,’•; X ^-. x <••■ rrTTTTTTTrTTT; TT~~ —/•.„„/... '.Ay,.•*... ,/-.yv.'‘....A„/,—A,,.''... .-XX-- ,.XX— ■■■'-■^^.•\...,XX—...L, X- X— X— „/'.,X-.XX .'v, X.XX-- ■’ ..XX-.X,.', •-. *; incoi - 4 TT4 rt fr /r> J VESEL BOŽIC IN VSE... TOPLO VOŠČI ie K La Combustibile Družina LOVREČIČ DOMJO Domjo 132 - Tel. 820734 fr:xXX.XXXXXš:xXxX.X,;.XX;;XXiXA::xXCXXULXX;iXX/^^ T x ELEKTRIČNI MATERIAL nfr Gaburro Walter fr S K / 5 'Ml | ☆i /X /rti /f/? ☆r frri H KEMIČNA ČISTILNICA M* Bazovica - Ul. Gruden Dolina 190 iULMA rT S. A. S. IMPORT - EXPORT Dolina 190 Tel. (040) 228530 - 228012 Telex: 460142 VVILMA I HOTEL RESTAURANT - TOTOCALCIO - TOTIP IX >n Soma DOMJO 47 - Tel. 820229 XLXXXAXXXXXXX4XAXXxxLXAXOL rx k x;A 53 K JV 'p-', i i .AL r trk Sir Kr /L LL rfr rfr jk ^'XT X XXV i~' X JcLX Q\ X .XXXX/^Xy SUPERMARKET DOMIO DESPAR Guido Jez & C. S.n.c. DOMJO 157 - Tel. 826541 VELIK PARKIRNI PROSTOR K fr $ T? fri /X ZADRIZNA GOSTILNA DOLINA Maria Bandelj Dolina 230 DOMAČA KUHINJA Tel. (040) 228187 /XJXXX X X X XXX.X..X.XLLX.tXXX-XJV. PEKARNI Rudolf Marc I BAZOVICA Ul. S. Kosovel 24 Tel. 226171 1 5 I L X.A Magda Marc BAZOVICA Ul. I. Gruden 64 Tel. 226147 >"■ v~' r> GOSTILNA Pr/ vodnjaku Guštinčič Gigi SlHrx ZAPRTO OB ČETRTKIH ☆ frn fr * I fr X X X X X X X X »J >J x p” > C 7C T-4 'Ji" X > č ^ •( iX ) ('l < '•-* 'Pž m>" > č T f IT 'M X’ M" >f T(" 'i-š, .4 x Vt’ V-C Vf 7L ^-4 X X )■ f 7-4 'M X X7 'j-iT 7-a 'm 'X .X X >-f C-T 'm 'm y-.\J L'i” L C T* ' /. •'. •■ /■ •' '■ /. ■* » ■•■ * .’. ^ ■■ * /. A ^ /■ A •■ ,-, A A A !• ^A_ v/. A /, A A h A ^ A ^ A A ,'. A ,' A /, /, ,' A rj ZASTEKLITVE IZ ALUMINUA • termični rez • kombinacija lesa in aluminija K i.*-*' Žerjal Luciane & sinovi DOLINA 348 (TS) Tel. (040) 228201 J RESTAVRACIJA - HOTEL »PESEK« rx rit ki r'S < ^ Pesek 59 Tel. 040/226294 fr 'fr rfr A.y/l/ Sf VV f Jfr GOSTILNA Z VRTOM Prf lipi najemnik ČUK MARTINA S Ul. Kosovel 5 - BAZOVICA ; C r- 'i X XX T C) C ' 1 'M X X X M' X 'm X •' ,• '■ ,• '. ,- '■ -. A A — f I rfr V-V CVETLIČARNA Mara BAZOVICA Ul. Gruden 48 - Tel. 226517 ...v !X X -S $ tre fr T^~T*F~7£~^T-^T-^ ✓a >> ; < >>• ?x ✓ a >-> »< *^a #•> /v* fr A > '■ A '. A -. •. A A '■ '. A ' A '. S • A ','•.- Vesele praznike vošči HOTEL RESTAVRACIJA TOURING Ir fr fr M Pesek 54 Tel. 040/226100 > fr fr Hitt ržfr rfr ? ŠPORT Ul. Kette 2 - Bazovica Tel. 226515 5 I fr ☆ frl Tri tn sTt a: vaš 7Hx fr/i fr tl frl TRGOVINA JESTVIN v AT* frfr ŠKABAR Marta & Alenka fr OPČINE —Narodna 42 Tel. 211026 fr. fr tj fr fr fr-t ■☆7 frt ki IMPORT - EXPORT MESNICA Albin Bak PADRICE 116 —Tel. 226184 rti ☆j rtT rti frt fr/ fr/ fr/ frt rfr GOSTILNA &£y »/>r/ Pošti« »Alla Posta« Specialitete: meso, ribe, divjačina ZAPRTO OB TORKIH Ul. Gruden 56 — Tel. 226125 BAZOVICA fr fr TRGOVINA JESTVIN DESPAR f: fr ANITA in SIL VERI J SLA VEC OPČINE Narodna 63/1 Tel. 212197 fr TT 7-7 X TTTZ 'IT T fr T-T T-T TT TT tV fr /rfr frfrj tfr’ fr 7Aj in •fr/ POOBLAŠČENA AVTOMEHANIČNA DELAVNICA nxzo OPČINE Bazoviška ul. 60 Tel. 214618 -fr/ •;L / E$ i-frc k-i y V fr' DROGERIJA - PARFUMERIJA BK2 Vi v fr" MARKET PRALNIH PRAŠKOV BEZIN in KOMAR sne PAPIRNICA - VSE ZA VRTNARSTVO OPČINE Ul. S. Pellegrino 27 - Tel. 213969 vošči vsem odjemalcem vesel božič in srečno 1990 fr' j/T?X-R7T'XXXXXX XT-Tfrfrfrfrrfrf ,?-Tf-T7/ XXXTT>rX >VXXXXX'XXXXXfr'fr*XTrXfrffr? Kfrfrfrfr7TXXXXX7 7 :-XXfrXXr. TTVXXfr frV * ‘ ‘ ‘ * M7D0I XM ‘ ‘ ‘ ‘ * ‘ ‘ u;wi H- Xfrf 1 1 1 ‘ ‘ 1 ‘ * ‘ ' 1 1 1 ‘ ‘ ‘ ioIoT • fr ,1. TDnn\/IMA ICCT\/IM i aH ^aJ _________Jt_. . fr.. J Fr^ frr id SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Despar KRIZMANCiC s. d. f. BAZOVICA — Ul. Gruden 39 — Tel. 226128 X/-7-rl-Z'UTTTT W1-TfrT'TZ U X XX7-7 X >/ XTL 7 77-7TT TZlTTi /r fr/ p/ rfr ☆t ☆TTTFfrfrrxWWWTf^xxWTrT*rT'rxLrT.rTTT’rT.rXfrT7'rTrrTT.rTTrTT>TTTPT>TTXfrrTTX7'rTTrTTTTrxfr V>- Jfrf: ¥ fr ”6astronomia Opicina“ /rti fr/ V,A • v, y\ rfr piščanci, pizze, tople jedi OPČINE Narodna ulica 48 MARKET PRALNIH PRAŠKOV UDOVIČ s. d. f. OPČINE Narodna ulica 28 — Tel. 213574 (pri openskem tramvaju) t H rfr fr Pekarna ČOK - KRIŽNIČ Opčine — Narodna ul. 57 1 Xr rfrr rk r,fr GOSTILNA > nudi dnevno sveže domače pecivo in vse vrste kruha rfr Xr rfr ni- frl ENRICO in I AKIO fr j tfr fr' AVTORADIO - RADIO - TV VIDEOKASETE - GOSPODINJSKI STROJI Sprejemamo rezervacije za svečane priložnosti kosila in večerje Kanarin vošči vsem vesel božič OPČINE - Narodna ul. 154 - Tel. 212147 i rfr Bresciani želi svojim odjemalcem in prijateljem vese! božič" S OPČINE - Narodna ul. 39 - Tel. 211711 HT fr J PadrVce SO Tel. 226301 Zaprto ob ponedeljkih Novoletni prazniki v Furlaniji-Julijski krajini Kljub pomanjkanju snega veliko gostov v turističnih središčih VIDEM — Turistični delavci iz naše dežele, predvsem iz goratih predelov, so še kar zadovoljni. Hoteli so za te božične praznike in tudi za novoletne že skoraj v celoti zasedeni, pa čeprav je letošnja zima, kot sicer tudi lanska, dokaj mila. Manjka namreč sneg, ki bi gotovo v zimsko-turistična središča privabil še večje število obiskovalcev. Predsednik trbiške turistične ustanove Armando Cojaniz je v oceni sedanjega položaja ugotovil, da se bo tudi letos verjetno ponovilo, kar se je že zgodilo lani. Turistični delavci se morajo pač pripraviti še na eno krizno sezono. Na Trbiškem je smuka možma le v višjih predelih na Nevejskem sedlu, umetno zasnežene proge pa zaradi visoke temperature kaj kmalu »odpovedo«. Podobno je tudi na območju Zoncolana in Ravascletta, kjer je smuka možna le na višinah nad 2000 metrov. Vse to pa ne zadostuje kot vaba za turiste. Mnogo pobud so že izbrisali iz programa, pa čeprav ne bo manjkalo alternativnih prireditev. Po napovedih se bo tako vreme še nadaljevalo, tako da bomo tudi te novoletne praznike preživeli brez snega. Razvejano delovanje Slovenske skupnosti TRST — Stranka Slovenske skupnosti je imela v teh zadnjih dneh vrsto srečanj. Pred dobrim tednom je bil v Cagliariju na Sardiniji 23. kongras Sardinske akcijske stranke. Kongresa se je udeležila tudi delegacija SSk, v imenu katere je na zasedanju spregovoril deželni podtajnik Andrej Bratuž. Posebej je podčrtal vlogo akcijske enotnosti manjšin v Italiji in Evropi. Bratuž je nato obrazložil sedanji vladni osnutek za slovensko manjšino v Italiji in poudaril poleg pozitivnosti odobritve zakonskega osnutka negativne elemente v zakonskem predlogu. Zato je apeliral na sardinske parlamentarce, da v bližnji parlamentarni razpravi prispevajo k izboljšanju osnutka samega. Tiskovno sporočilo SSk nadalje navaja, da je bil pred nedavnim v Milanu kongres »Lombardske zveze (Lega Lombarda), avtonomistične politične sile, ki si prizadeva za uveljavitev Lombardije in severa nasploh nasproti centralistični politiki rimske vlade. Na kongres je bila povabljena tudi Slovenska skupnost, ki je v Milan poslala pozdravni tekegram in voščila za uspeh avtonomistične, federalistične ter evropeistične politike.« V Ljubljani sta se v četrtek srečali delegaciji Slovenske skupnosti, ki so jo sestavljali deželni tajnik Ivo Jevni-kar, deželni predsednik Marjan Ter-pin, deželni svetovalec Bojan Brezigar in tržaški pokrajinski tajnik Miro Opelt ter Demokratične opozicije Slovenije, ki sta jo sestavljala predsednik Jože Pušnik in podpredsednik Lojze Peterle. V dolgem in prisrčnem pogovoru sta predstavnika Demokratične opozicije Slovenije seznanila goste z nameni DEMOSa ter posredovala informacijo o zadnjih dogajanjih v Sloveniji in v Jugoslaviji s posebnim poudarkom na zadnjih predlogih Markovičeve vlade, pri čimer sta posebno kritično ocenila možne unitaristične-posledice predlaganih ukrepov. Predstavniki Slovenske skupnosti pa so obrazložili predlog za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Delegaciji sta se dogovorili za poglobitev sodelovanja in navezavo rednih medsebojnih stikov ter za nekatere konkretne pobude. Delegacija SSk, v isti sestavi, je tudi obiskala slovenskega metropolita in ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja in mu izrekla prisrčno božično in novoletno voščilo, obenem pa ga je informirala o drugih aktualnih vprašanjih v zamejstvu. Konferenca' o šolstvu čez dober mesec dni TRST — V kraju Montegrotto Terme je bilo prejšnje dni pripravljalno srečanje za vsedržavno konferenco o šoli in šolskih vprašanjih, katere so se ob navzočnosti podtajnikov ministrstva za šolstvo Fincatove in Brocche udeležili skrbniki, inšpektorji, predstavniki šolskih sindikatov, ravnatelji, profesorji, starši in dijaki. Vsedržavna konferenca o šolstvu, na kateri bo minister za šolstvo Mattarella podal smernice bodočega razvoja, bo najbrž v Rimu od 30. januarja do 3. februarja 1990. Med 295 prisotnimi se je srečanja v Montegrottu Terme udeležil podravnatelj strokovnega zavoda »J. Stefan«, prof. Daribor Zupan. Predsednica Fincantova je na .srečanju podčrtala, da si vlada prizadeva za korenito šolsko reformo in da bi šola res postala eden ključnih členov sodobne družbe. D. Z. Gospodarski dopis iz Slovenije Snodnesti na ledu Markovičev program konvertibilnega dinarja je bil v skupščini skoraj v celoti potrjen; nekaj predpisov in zakonov (skupaj šest od dvaindvajsetih) pa republike vendarle niso sprejele: moralo je posredovati predsedstvo države, ki je predlagalo začasne ukrepe, skupščina pa jih je izglasovala. To pomeni, da bodo vsaj leto dni veljali takšni zakoni, kakršne je predlagala vlada. Iz dejstva, da je Markovičevemu programu moralo pomagati predsedstvo, ponekod delajo velike politične sklepe češ, da Markovič nima prave podpore, da je njegov program sprejet na silo, da je sprejet na silo zato, ker se s programom okoriščajo severozahodne republike, južne pa izgubljajo, da gre za prefinjeno politično igro določenih jugoslovanskih krogov... Takšne ugotovitve - vse pa prihajajo iz srbskega političnega centra, kar je razumljivo, saj je to njihov političen stil delovanja in bistvo njihove politične igre -pa zahtevajo vsaj nekoliko razjasnitve. Markovič je v četrtek pozno zvečer pred televizijskimi kamerami sam dokaj dobro osvetlil, za kakšno nezaupanje gre. Povedal je naslednja dejstva: celoten program so podprli vsi državni vrhovi in vse republike, razen ene, pa še ta programa v celoti ni zavrnila. Od šestih vsebinskih sklopov sta izjemno pomembna samo dva: zakon o zadrževanju plač in devizni zakon. Tudi tu je treba narediti razliko in dodati pojasnilo, je dejal Markovič. Devizni zakon je bil v skupščini sprejet v celoti, le določilu o izplačevanju klirinškega izvoza je nasprotovala Srbija. Ni nasprotovala sistemu, ampak posameznosti (vrstnem redu izplačil). Drugače pa je pri plačah. Na zadrževanje plač so imeli pripombe številni delegati. Marsikomu se je zdela zamrznitev neupravičen ekonomski ukrep, drugim so se zdele nepravične meje, ki jih je vlada postavila, tretji bi radi drugačen plačilni sistem... Vlada pred vsemi temi zahtevami noče popustiti: privolila je sicer v nekatere popravke, nikakor pa ni hotela sprejeti drugačne sisteme za plače, ki so ji jih tri dni vsiljevali delegati na sestankih v zvezni skupščini. Tudi v četrtek zvečer je bil Markovič kategoričen: popuščanje, na kateremkoli koncu protiinflacijskega in reformnega programa lahko podre program. Kakšna bomba je tempirana v zakonu, da ga delegati nočejo povsem sprejeti in da vlada tudi noče popustiti? Delegati so prepričani (ne vsi, ampak najbolj udaren del), da so v državi plače že tako majhne, da jih ni možno več omejevati. Ali bomo gospodarski program spet izpeljali na račun najslabše plačanih? Ali gre vse spet na račun juga, ki ima najslabše plače, so bila pogosta vprašanja. Takšna zaskrbljenost je seveda upravičena in razumljiva, vendar se je zelo jasno pokazalo, da je v službi dnevne politike. Dnevna politika pa mora brenkati na socialne strune, če hoče biti dovolj popularna in če si hoče dobiti podporo po načelu, saj vidite, ljudje, kako se trudimo za vas, pa nam ne dajo do besede. Vlada pa mora seveda na plače gledati kot na ekonomsko (ne zgolj socialno) kategorijo. Če hoče zaustaviti inflacijo, mora poseči tudi na tisto področje, na katerega zaradi jugoslovanskih posebnosti skorajda nima vpliva. Mora doseči, da se bodo začele plače obnašati tako, kot narekuje realen zaslužek podjetij. Ker v Jugoslaviji nimamo kolektivnih pogodb, ki bi določale ceno posameznega dela, in ker tudi nimamo pravega trga dela (novi zakoni oboje šele zdaj vzpostavljajo), je treba plače nekako obvladati. Za zdaj z zamrznitvijo, s tem, da je omogočen rahel popravek za tiste, z najnižjimi plačami. Socialne pritiske, ki jih bo zamrznitev povzročila, pa je treba ublažiti s socialnimi programi, za katere je v proračunu (prvič doslej) rezerviran denar. Ne glede na take utemeljitve zvezne vlade razlike v pogledih ostajajo. Si je del jugoslovanske politike zadal nalogo, da bo vladi nasprotoval prav na tem področju in jo prav na tem področju skušal spodnesti in tako izpeljati svojo davno željo? Vsekakor! To je najbolj pripravno področje za populistično politiko. Kaj lažjega, kot spraviti slabo plačane ljudi na ulice! Toda takšna ulica je tudi začetek konca ulične politike, žal pa tudi še konec česa drugega. JOŽE PETROVČIČ Jorg Haider se opravičuje CELOVEC — Koroški deželni glavar dr. Jorg Haider bo v glasilu svoje stranke preklical izjave na rovaš Zveze slovenskih organizacij, češ da v njej deluj ejoi bivši bombaši in udeleženci nasilnih akcij. Ob tožbi inž. Feliksa Wieserja, dr. Marjana Sturma in dr. Teodorja Do-nieja, predsednika, "tajnika in člana Vodstva ZSO, zaradi Haiderjeve izjave 10. julija 1987 je sodnikom dr. Kaiserjem prišlo do izvensodne poravnave. Haider bo kot predsednik Koroške svobodnjaške stranke v strankinem glasilu objavil izjavo, da obžaluje takšne neupravičene očitke in neposrečeno formulacijo, ki so jo sestavili njegovi sodelavci in da se od te izjave distancira. Haider bo plačal sodne stroške in 10.000 šilingov odškodnine. Na drugi obravnavi tožbe predsednika koroškega Heimatdiensta (KDH) nt- Josefa Feldnerja proti univ. prof. nr. Petru Gstettnerju zaradi navedb v njegovi knjigi Zvvanghaft Deutch, je Prav tako prišlo do poravnave. Gstet-tner bo v tisku objavil izjavo, da v njegovi knjigi navedeni očitki niso naperjeni na splošno proti Heimatdi-enstu, pa tudi ne proti predsedniku te °rganizacije. Stranki v sporu si bosta sodne stroške delili. Feldner je tožil Gstettnerja zaradi naslednjih navedb v knjigi: »Da je ta Prihuljeni fašizem spet dobil dostop v Oradno družbo, je dvomljiva zasluga isti nemškonacionalnih in neonacis-rčnih sil, ki so organizirane v KHD.« alje zaradi trditve, da so 1972. leta nasilno odstranili dvojezične krajevne napise »s pomembno podporo KHD«, a nekateri govorniki izpričujejo zves-obo velikonemškemu rajhu in da je orniatdienstovska propaganda polna hujskaških in lažnih gesel. Tožitelje iz vrst ZSO in prof. Gstat-nerja je zastopal dr. Gabriel Lansky, tov n najslavnejših avstrijskih advoka- Zeleni z Obale so se povezali KOPER — Zeleni Slovenije imajo še deveto območno organizacijo in sicer Zelene Obale. Kot je povedal Žare Pregelj, so varstveniki okolja na Obali delovali doslej v piranskem Društvu za varstvo okolja in v Sekciji za varovanje okolja pri koprski ZSMS. Varstveniki okolja iz Kopra so bili velikokrat bolj povezani z Zelenimi iz Trsta, kot med sabo na Obali. Prav zato, da bi bolj organizirano pristopili k varovanju okolja, so se sklenili povezati v Zelene Obale. Žare Pregelj, ki že nekaj časa vodi Zelene na Obali, je ob ustanovitvi nove organizacije povedal, da so prav zaradi slabe organiziranosti Zeleni manjkali v Izoli, kjer so obravnavali (tudi zanje) sporen načrt za izolsko marino. Premalo učinkoviti so bili pri zahtevah, da ob gradnji obalne ceste ne bi uničevali rodovitne prsti, premalo je še zaščitena kmetijska zemlja pred razprodajo... Organiziranje v stranko pa je menda edini način, da prideš do besede odločanja, saj so doslej ideje Zelenih ostajale le na svetih za varstvo okolja. B. Š. Že poleti verjetno po štiripasovnici med Koprom in ankaranskim križiščem KOPER — Če bi šlo vse po sreči, bi se lahko že poleti leta 1990 vozili vsaj po delu nove štiripasovnice med Koprom in ankaranskim križiščem. To je odvisno predvsem od vremena, ki trenutno najbolj narekuje ritem gradnje in povzroča težave vsem voznikom ob tem 6,5 kilometra dolgem gradbišču. Zaradi dežja so vozne razmere med Koprom in omenjenim križiščem še dodatno bolj zapletene, toda vozniki so potrpežljivi, saj vedo, da to ne bo trajalo več dolgo. Še nekaj mesecev zemeljskih del in prav kmalu bodo na vrsti zaključna gradbena dela. Po prvotnih načrtih bi štiripasovnico v celoti morali dokončati do 29. novembra 1990. Čeprav so premoženj sko-pravne zadeve vplivale na enomesečno zamudo z deli, pa bi do poletja, če bi vreme to dopuščalo, lahko zgradili vsaj en ali dva pasu novega cestišča. To pa pomeni, da bi bile že poleti razmere lahko veliko boljše, ker bi se lahko vozili po stari cesti in po novozgrajenem pasu. Cesta med ankaranskim križiščem in koprsko Zusterno je kar zahteven objekt. Poleg 6,5 kilometra dolge štiripasovnice, bodo tu zgradili še 6,3 kilometra najrazličnejših priključnih in izogibalnih cestnih odsekov, viadukt čez železnico, most čez raztežilnik Rižane, podvoz za dostop na njive med železnico in cesto, nadvoz v križišču Bertoki, most čez železnico in razbremenilnik Rižane v Bertokih, tu je še vrsta komunalnih vodov, ki jih je treba regulirati. Če k sami gradnji ceste dodamo še stroške za ureditev premoženjskopravnih zadev, za dodatne objekte in dela na črno- kalskem klancu, od koder prihaja gradbeni material za nasipe, bo predvidena vrednost tega dela štiripasovnice znašala 23 milijonov dolarjev. Pred kratkim so uredili vse premoženjske in pravne zadeve, nejasno je le še, kaj bo z objekti v križišču Slavček (gre za objekte Trgoavta, Sode, Agroservisa in Avtomata). Teh objektov po prvotnih načrtih ne bi bilo treba rušiti, zdaj pa se le zdi, da bi lahko nekatere priključke bolje izpeljali ih se zato o usodi teh objektov še dogovarjajo. Sicer pa računajo, da bi že v letu 1990 asfaltirali vsaj del odkopanega črnokalskega klanca, s tem pa pridobili nekaj cestnih odsekov, kjer bi bilo mogoče prehitevati počasne tovornjake. Na obalnem izvršnem svetu zdaj že pripravljajo vse, da bi lahko prihodnje leto v resnici dograjevali tretji pas pri Črnem kalu. Prav tako so zdaj priprave že tako daleč, da bi leta 1991 res lahko začeli graditi odsek obalne ceste od Izole proti Valeti. Da sami ne bodo zmogli dovolj hitro zgraditi avtomobilske ceste od Pulja do Dragonje, so spoznali tudi v Istri, saj bi tako sodobno cesto sami gradili 15 do 20 let. Če bi celotno istrsko cesto hoteli zgraditi v štirih ali petih letih, bi tudi tu potrebovali kredit tujih bank. Zdaj pa se je tudi Istranom ponudila možnost najetja tujega kapitala za omenjeno cesto. V Istri bodo najprej (prihodnje leto menda) zgradili odsek pri Limskem kanalu in pripravili vse za najbolj zapleten odsek Buje - Višnjan. BORIS ŠULIGOJ agrar S.R.L. IMPORT - EXPORT ZASTOPSTVA TRST Ul. Valdirivo 19 Tel. (040) 631900, 631846 Telex 460195 Krznarstvo iccerie Naša dolgoletna tradicija vedno na razpolago klientom TRST — Ul. delle Torri 2 Tel. (040) 64703 irstvo § x ti Želimo vsem klientom vesele praznike JOŽE ŠIRCELJ ■y D Ji V a : ;i.:rrirr£>:.čJCJjJ:s.x£X.£ilZ5.ŽT: pkri,triri;.rikc.riJ ■j.;,;..:XXXT ip:^. TO: AA-vt:: •:, •:: -rA-O ■:. •„•■_!;. F K /~'| -- ---- ---- --- 14700? *'■ ' V' M7fflL Jw rts V 'r> 4 34016 opčine (ts) - tel. 040/213957 proseška ulica 6 '4 'ir rL;L PODJETJE Alojz Daneu Prodaja GRADBENEGA MATERIALA-LESA IZOLACIJSKEGA MATERIALA-2ELEZNINE IN DRUGEGA OPČINE - Proseška ulica 13 - Tel. 211044 Al (AiVTL\W na OPČINAH Proseška ul. 44 - tel. 212067 PEKARNA XX ■ ..x.DXic xči:; .srALt :CU;s, kriCk:: C k, kkCki kkkkk kkkX AAC A2LAALAAL ---- i™n -H I E5F|-i jr PI/./.l RIA AMIY B t' V J rr A F i r vi \_f' Vi HOTEL - RESTAVRACIJA Valeria vošči vsem vesel božič OPČINE - Narodna ul. 156 - Tel. 211204 Salvo REPENTABOR v h v ki xrxx :i;ccx:icx xccx xocx :k-a:sj:cx x::.cx :x;:a aa. RESTAVRACIJA »Pod Tabrom« COL (Repentabor) št. 8 Tel. 227120 V v <7 ,3, v-p it fr ž ☆ BoVvVC TvVv X TC OwC OČ Fv A ALC a 2-A At A t L a L a LB 7A X, A t \ y r .' A > A A A ■' 'i A « fi » ■' k ir 'A 7V1 nžrs ☆V kri ,,.A & ,..A TRGOVINA JESTVIN Guštin Marjan Tel. 327121 REPENTABOR 43 ki- tp Vri izt- iri trt tri fA ...A.., X v? Th Vri '/rt: Batič GRGIČ ■ trgovina jestvin ■ trgovina oblačil ■ cvetličarna ■ bar vošči vesel božič in srečno novo leto REPENTABOR - FERNETIČI 13 V :i ■ v V V V H P K K H lALP' k k P P r' H V V V 7 V V ’. ' A ' '' T7 A ; ‘ - ‘ ' " ‘ ‘ ' ‘ ‘ ' 123401 V < V 95Wt" ' • Jy - - (Ar hotel A; A1 restavracija 14 Volilih REPEN 151 Tel. 227349 S i-k VA >-N /■< ✓A >M. /•< V’A >-m. /< V »•< Aa A 4 A 4 > /. > >. A k ■'■ A- -■■•• 157*01 -C' SADJE — ZELENJAVA — DELIKATESE ^ David Antoni «£ C. n V <4 TRGOVINA ELEKTRIČNIH PREDMETOV Anica - Sonja PROSEK i ei. |,^ |-^j , v,., ^-j ^ ^ ^ ito.ri./L/L/ vr ttirikrtnk tt itta vr 'iririttfu tt tkiAi-rtru u tri u rr trn vrvrvVi iLlUllKC^/^Bk . r-^-----------------™J-tr v5 tf—<5 Vošči vesele božične praznike in srečno novo teto PROSEK 162 Tel, 225160 Biasutti in Francescutto na tradicionalnem srečanju z novinarji Prihodnost FJK v ohranitvi avtonomije in uresničitvi njene mednarodne vloge Ob podatkih zavoda ISTA T za december Inflacija malo popustila skrbi pa še ni konec Vloga dežele Furlanije-Julijske krajine kot povezovalke z vzhodnoevropskimi državami po velikih spremembah, do katerih je prišlo v zadnjih mesecih, in odnos med deželo in centralnim državnim aparatom v zavzemanju, da FJK ubrani svojo avtonomijo, ki jo zagotavlja deželni statut. To sta bili glavni temi, ki so ju poglobili na včerajšnjem tradicionalnem srečanju ob koncu leta med predsednikom deželne vlade Biasuttijem in predstavniki sredstev javnega obveščanja. Srečanje v kavarni San Marco je uvedel načelnik tiskovnega urada pri deželnem odboru Fulvio Sossi, nakazane teme pa sta nato razvila predsednik Adriano Biasutti in podpredsednik Gioacchino Francescutto. Biasutti, ki je najprej naglasil pomen finančnih dokumentov, ki jih je deželni svet odobril večer prej, se je uvodoma zadržal pri mednarodnem dogajanju. Poudaril je, da je bilo na vzhodnoevropskem žarišču leto 1989 izjemnega pomena. Z vidika FJK pa nastale spremembe lahko bistveno ovrednotijo vlogo dežele in Trsta, ki nista tako več na robu Evrope, temveč v njenem osrčju. Pri tem je izpostavil še bistrovidnost odločitve o ustanovitvi delovne skupnosti Alpe Jadran, ki jo je pred leti marsikdo tolmačil kot poskus poseganja v zunanjepolitične odnose med posameznimi državami. Izkazalo pa se je, je poudaril Biasutti, da je šlo za posrečeno intuicijo, in zgodovinski premiki v vzhodnoevropskih državah silijo deželo, da še odločneje stopa po poti utrjevanja odnosov s temi državami. Manj pozitivno oceno pa je Biasutti dal razvijanju odnosov v letošnjem letu med Deželo in Državo. Glede tega je dejal, da so zavzemanja vsedržavne vlade, da uravnovesi državne izdatke, več kot razumljiva; vendar pa po njegovem mnenju dežela plačuje previsok davek. Ne gre samo za finančna sredstva, temveč tudi za premajhen posluh Rima, da bi Furlaniji-Julij-ski krajini priznaval »drugačnost«. Če je FJK postala avtonomna dežela s posebnim statutom, ker je bila po eni strani nerazvita, po drugi pa, ker so na njenem območju živele različne narodnostne in kulturne skupnosti, utemeljenosti takratne odločitve razvoj dogodkov po Biasuttijevem mnenju še ni presegel. Dežela sicer ni več med manj razvitimi v italijanskem okviru, saj je z ozirom na nekatere gospodarske pokazatelje celo na vrhnjem delu lestvice, še vedno pa ni bilo rešeno ne vprašanje zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti ne priznavanja furlanske kulture. Ob tem, je naglasil Biasutti, pa se odločno postavlja vprašanje konkretnega uveljavljanja pomembne povezovalne vloge v mednarodnem okviru, ki jo v novih evropskih razmerah lahko opravlja FJK. Glede mednarodnih odnosov je Biasutti omenil še trenutne težave z EGS, ki od dežele zahteva precejšnje spremembe v njeni dosedanji politiki, kar pa bi lahko, po mnenju predsednika, izvedli postopoma. V kratkem naj bi-tudi prišlo do izglasovanja pomembnega zakona o obmejnih območjih. Nato je predsednik na kratko obravnaval še nekatera specifična vpraša- nja, kot so npr. turizem, zaščita okolja in prevozi, za razvoj katerih se je zavzemal za širše sodelovanje v okviru skupnosti Alpe Jadran. Poudaril je, da so naložbe v industrijskem sektorju obrodile rezultate, verjetno pa jih je bilo premalo na socialnem in kulturnem področju. V bodoče bo zato morala dežela več pozornosti nameniti kvaliteti življenja njenih prebivalcev. Podpredsednik deželne vlade Francescutto je odločno poudaril tako težnjo, da dežela ohrani avtonomijo ob upoštevanju državnih proračunov, kot tudi nujo, da FJK v konkretnem in s pravimi pobudami uveljavi ustvarjal-no-vezno vlogo proti Vzhodu. V razpravi so se novinarji precej zaustavili ob bolj lokalnih vprašanjih, ki sta se jih Biasutti in Francescutto le obrobneje dotaknila. V ta okvir sodijo politični odnosi v deželni koaliciji, teritorialno zastopstvo v vodstvu deželne uprave in večja teža Furlanije glede na Julijsko krajino (omenjeno je tudi bilo, da sta tako Biasutti kot Francescutto iz Furlanije). Med spore, ki so sicer že poglajeni, so uvrstili tudi odnose s sosednjim Venetom, med pomembne dosežke pa sodelovanje med severovzhodnimi italijanskimi deželami. Glede notranjih nesoglasij sta Biasutti in Francescutto menila, da gre za običajen proces dogovarjanja med strankami, o teritorialnem zastopstvu pa odločajo posamezne stranke in »prevlada Furlanov« sodi v ta okvir. Skupen nastop severovzhodnih dežel pa lahko postane eno najučinkovitejših sredstev v utrjevanju odnosov z evropskim vzhodom, (bip) Na sliki (foto Magajna) Biasutti in Francescutto na včerajšnjem srečanju z novinarji. Po včerajšnji kratki vesti o gibanju inflacije v tem mesecu na podlagi projekcijskih podatkov zavoda ISTAT se k problemu draginje povračamo s podrobnejšim prikazom številk pa tudi s kako spremno mislijo. Statistika je, kot dobro vemo, varljiva, zato ne more biti stvaren odraz resničnih premikov cen v posameznem mestu oziroma njihovega učinka na mesečni gospodinjski obračun povprečne uradniške ali delavske družine, na katero se podatki o življenjskih stroških tudi nanašajo. Že dolgo se govori o nuji po preustro-ju državnega statističnega zavoda, predvsem pa o uvedbi drugačnih preveritve-nih meril. Ker do tega še zmerom ni prišlo, naj pač vsakdo, ki količkaj pozna mikrogospodarski svet, primerja uradne številke z domačimi cenami, tarifami in vsem, kar je z njimi povezano, ko ima iz dneva v dan opraviti z nakupovanjem in - nekajkrat letno - z vplačili za elektriko, stanarino, telefon, odvoz smeti in tako naprej. Toda preidimo k stvari. Decembrske številke, kot so jih navedli izvedenci ISTAT, kažejo, da se je inflacija nekako omilila. Ponazarjajo pa tudi, da se je letošnja raven inflacije občutno poslabšala v primerjavi z lanskim letom, predvsem pa v primeri s cilji, ki si jih je zadal zakonodajalec, ko je snoval gospodarsko politiko za letos. V vsedržavnem merilu se je stopnja inflacije med novembrom in decembrom povzpela za 0,4%, za kolikor so pač tedaj poskočile maloprodajne cene; poskok je bil torej razmeroma blag, posebno še, če upoštevamo, da so tu trinajste plače pa božični in novoletni prazniki. V Trstu je bilo povprečje cen na drobno ta mesec za 0,4% višje kot novembra, kar pomeni,, da je bilo maše mesto na lestvici sedmih "vzorčnih" mest glede censkega porasta na četrtem mestu. Pred njim so Bologna ( + 0,8%), Palermo ( + 0,6%) in Benetke ( + 0,5%), za njim pa Milan in Turin ( + 0,3%) in Genova (0,2%). K porastu življenjskih stroškov pri nas so daleč največ prispevali izdatki za elektriko, gorivo in kurivo ( + 2,4%) -predvsem zaradi tako imenovanega "termičnega dodatka" ( + 2% v vseh navedenih mestih), sledili pa so stroški za prehrano ( + 0,7%) - tudi spričo sezonskih dejavnikov, oblačila in "razno" ( + 0,2%), medtem ko naj bi ostali stroški za stanovanje nespremenjeni. V primerjavi z decembrom 1988 pa je bil porast pri posameznih postavkah v Trstu naslednji: energija +8,6%, prehrana +6,7%, oblačila + 6,2%, "razno" +6,1% in stanovanje + 5,9%. Če bo dokončna analiza ISTAT za december potrdila gornje, bo s tem potrdila upočasnitev inflacijskega procesa tudi glede celoletne primerjave (med letošnjim in lanskim decembrskim trendom), ki bi se tedaj ustalil pri stopnji +6,4%. To velja kajpak za "vzorčna" mesta, ne pa za vse državno ozemlje, kajti nobenega dvoma ni, da bo letna inflacijska stopnja dosegla najmanj 6,6% (novembra je bila 6,5%), pa četudi bi končni decembrski povišek znašal le 0,3%. Upočasnitev censkega višanja nas potemtakem ne more zadovoljiti, tudi zato ne, ker je lanska inflacija znašala 5%. Letošnje leto je v pogledu inflacije vsekakor naj slabše v zadnjem štiriletju: vlada je načrtovala najprej 4%, a pozneje največ 6% porasta, kar pa je bilo nemogoče ne le zaradi mednarodne podražitve surovin, temveč tudi spričo podražitve javnih storitev. D. G. Ustanovili sklad v spomin na prof. Josipa Tavčarja Ob nenadni in prerani smrti profesorja Josipa Tavčarja so se njegovi bivši kolegi s Trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois zamislili, kako bi na najprimernejši način počastili spomin tega tako priljubljenega šolnika. Sklenili so ustanoviti poseben denarni sklad z namenom, da bi vsako leto nagradili dijaka Trgovskega tehničnega zavoda Ž. Zois, ki bi se odlikoval v poznavanju slovenskega jezika in književnosti. Na tak način želijo podčrtati pomen pokojnega profesorja Tavčarja na pedagoškem fn literarnem področju. Obračajo se na vse njegove prijatelje, ki bi želeli povečati višino sklada s svojimi prispevki, da jih nakažejo na tekoči račun: 01-5740/10 pri Tržaški kreditni banki ali jih izročijo uredništvu Primorskega dnevnika. Na pobudo SKK je izšla nova publikacija o Alojzu Rebuli Na pobudo Slovenskega kulturnega kluba je v teh dneh prišla iz tiskarne publikacija z naslovom Večer z Alojzom Rebulo. Elegantna knjižica (založba Slovenska prosveta, oprema Edi Žerjal) obsega zapis pogovora, ki ga je imel pisatelj Rebula 26. novembra lani na srečanju z mlado publiko na sedežu in v organizaciji SKK v Trstu, ki obstaja od leta 1956. V sproščenem pogovoru je stekla beseda o pisateljevem delu in njegovem pogledu na svet in na temeljne življenjske probleme. Izid publikacije sovpada s pisateljevo 65-let-nico in z njegovim odhodom v pokoj po dolgoletnem poučevanju na slovenski klasični gimna- ziji, ki je prav letos slavila 40-letnico obstoja in ima za uspeh jubilejne proslave pomembno zaslugo tudi Alojz Rebula. Knjižica predstavlja portret pisatelja Rebule tudi zato, ker vsebuje v uvodnem delu študijo o njegovem umetniškem delu, izpod peresa prof. Diomire Fabjan Bajc. Dodan je popoln seznam vsega, kar je Rebula doslej napisal in objavil. Večer z Alojzom Rebulo je tako »žepna izdaja« profila enega izmed največjih živečih slovenskih besednih umetnikov, hkrati pa je prijazna oddolžitev s strani mladih, ki ohranjajo na Rebulo drag spomin tudi iz časov skupnega življenja na slovenski šoli v Trstu. Vesel božič in srečno novo leto vsem članom, atletom simpatizerjem in njihovim družinam želi v SD Kontovel vošči čianom, smučarjem in simpatizerjem vesele božične praznike in srečno novo teto Slovensko planinsko društvo TRST vošči vsem svojim zvestim elanom, planincem, alpinistom, jamarjem, smučarjem, mladincem, in vsem prijateljem vesel božič in srečno, zdravo in uspešno novo leto. m foto-kino y|l Valetič Ivo in Karis Jožita želita vsem klientom vesel božič in srečno novo leto TRST— Ul. Buonarroti 6 — Tel. 772996 (prečna Ul. Rossetti) Dijaška matica se toplo zahvaljuje vsem za darovane prispevke ter jim želi srečno in uspeha polno leto 1990 SKD IGO GRUDEN in ŠD SOKOL voščita vsem svojim članom navijačem in simpatizerjem vesel božič in srečno novo leto PD Slovenec iz BORŠTA in ZABREŽCA žeti vsem pevcem članom in vaščanom srečno novo leto 1990 Partizanski klub iz Boljunca vošči vsem članom vesele praznike in obilo sreče v novem, letu 1990 KD IVAN GRBEC IZ SKEDNJA želi vsem članom in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto V repentabrski občini fašisti oskrunili spomenik in kapelico Šovinistični skrajneži in prenapeteži ne morejo na noben način prebaviti slovenskih napisov po naših krajih. Potem ko so v tem mesecu v repentabrski občini že dvakrat pomazali napise na smerokazih, vaških in turističnih tablah, kar je v ponedeljek ostro obsodil občinski svet, so v noči na soboto še dokončali svoje »delo« in se v svoji nerazsodni ihti znesli še nad spomenikom vsem žrtvam fašizma na Colu in nad kapelico Matere božje, »Piljem« na križišču v Repnu. Tako na spomeniku kot na kapelici so pustili svoj gnusni napis »Viva il duce« in se tako jasno identificirali ter razkrili svojo neofašistično matrico. Očitno lahko nemoteno rovarijo po naših vaseh, žalijo čutva slovenskega prebivalstva in povzročajo škodo na javni imovini, ne da da bi jim policijski organi kdajkoli prišli na sled. Po nalogu župana Colje so občinski delavci zasilno zbrisali žaljiva napisa (B. S.) Milje: neveljavna izvolitev novega občinskega odbora? Nova miljska občinska uprava, ki jo sestavljajo KD, PSI, PSDI, PRI in Lista za Milje, se še ni dodobra lotila dela, ko se je že znašla pred hudimi težavami, ki ogrožajo celo njen obstoj. Na petkovi seji miljskega občinskega sveta se je med branjem zapisnika prejšnje seje izkazalo, da so bile med štetjem glasov pri volitvah za nov odbor zakrivljene nekatere hude napake. Po mnenju večine se jih bo dalo popraviti z enostavnim popravkom v zapisniku, medtem ko je bila opozicija - Lista Frausin in edini zeleni predstavnik Benini - pa je trdila, da je treba volitve ponoviti. Vse kaže, da se bodo morali o zadevi izjasniti pristojni nadzorni organi. Že v petek pa je opozicija v znak protesta zapustila sejo občinskega sveta in se ni udeležila kasnejših glasovanj o raznih upravnih zadevah. Druge težave za novo upravo pa prihajajo iz sindikalnih vrst občinskih uslužbencev. Jabolko spora je premestitev šestih funkcionarjev, ki jo je župan odredil v soboto popoldne in bi morala stopiti v veljavo že naslednji ponedeljek, kar je onemogočilo normalen potek predaje poslov in povzročilo nemalo težav. Po mnenju CGIL pa je najhuje to, da je do te "enostranske" županove poteze prišlo takoj po prvem srečanju med sindikati in novo upravo in na katerem je župan Rossini zagotovil največjo pripravljenost k soočenju in sodelovanju. Skupščina predstavnikov občinskih uslužbencev je zato sklenila oklicati stanje sindikalne pripravljenosti ter si je pridržala pravico, da sproži nove protestne akcije. Božični koncert v Štivanu Na praznik sv. Štefana bo v župni cerkvi sv. Ivana v Štivanu ob 16.30 tradicionalni božični koncert dekliškega zbora Devin in Fantov izpod Grmade. Kot že vsa zadnja leta, bo tudi tokrat sodeloval otroški zbor Ladjica iz Devina, ki bo nastopil z božično spevoigro sestavljeno iz besedil raznih slovenskih božičnih ljudskih pesmi. Novost letošnjega koncerta je tudi, da bosta pevska zbora, ki prirejata to srečanje, nastopila izključno v mešani zasedbi. Za rdečo nit sporeda so si namreč izbrali priredbe starih slovenskih božičnih pesmi za mešani zbor. Med koncertom pa bodo predvajali diapozitive na božično tematiko gospoda Bogomila Breclja. •' M«* j 'g■’■■■■ BBB ■■ ■ ■■ B ■ ■■ aee ■■■ ■ ■■■■■■■■■■■ ■■■■■■b ■■■■■■■■■■ ... ... ... ... ■■■■■■■■■ 7> Vrjp x ,x / y x p; p x 7, v f -.v -z, ij -v q.f Tp;^- izizprgi V ■ v' T A / A? H V W' L A? AA7A' /.^'™"w;~ jop ; r —a L ~ ^ 5 " ^ 4 ^ is?soi A--x~4 4 ^ ^ ~4 ISTSD3 rk~ --4 4 " 4 6 ' 4 ^ ’ 44 isium" ■ • v- i e z> z-v -. r -r A A < FDTD zx\ , FOTO Trgovina čevljev »SONJA« Prosek 6 Velika izbira lončnic vse leto SEDMAK PROSEK 131 Tel. 225394 Vse za šport Prosek 551 OREL Srečko vošči veselo praznovanje 'SffBfiTSp' Se priporoča! » ' •' i. <'-X .''zv. y\ JT Tx -' t .....7T...' TOBAKARNA IN PRODAJALNA ČASOPISOV X GOSTILNA \ \ Z RIBJIMI SPECIALITETAMI ')/ — m'~' »Boutique del pešce« v \ x KONTOVEL 97 Tel. 225390 Prosek Devinščina 6 Tel. 040/225149 PROSEK 151 ;A.;CcX a.^C;.X:^.;:x.;.x:4::LG. X'XX ACV X.ACA :xrXXtX‘X X;c~x lA/AAA AA/CAA XAC X~CX XSCJi!XW:X AACA. AA/C XCCAC .a. I GOSTILNA ARA Guštin Rebula Bruno AVTORIZIRANI SERVIS /IL/vt ROMEO S.D.F. Iskra E. in Pellizzer R želi vsem vesel božič in srečno novo leto ZGONIK 3 PROSEK 195 SALEŽ 84 — Tel. 040/229190 Tel. 229123 A-AAAŽT TRGOVINA JESTVIN TRGOVINA JESTVIN GOSTILNA Marušič Rebulu GRILANC Najemnik Bastiancich Lidia SALEŽ 20 Tel. 229125 SALEŽ 60 Tel. 229154 /A A A ATTo M ŽATtAl..kiJT...kTiJ£'JCi.ifž...TA A,AaA k^...JČ TRGOVINA, PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Vesele božične praznike želita Gustinčič GOSTILNA KRIŽ 204 — Tel. 220349 GR UD E JV TRGOVINA JESTVIN ZALOGA DRVI, PREMOGA IN KEROSINA PEKARNA SLAŠČIČARNA Košuta Peric ŠEMPOLAJ 49 Tel. 200151 KRIŽ 35 KRIŽ 267 r< X M i*\ ->‘x > ; K M A .X X A A .' Vsem cenjenim gostom JJrl. 1 j naše trgovine z umetno obrtjo, modnim nakitom in srebrnino voščimo vesel božič in srečno novo leto KRIŽ 168 pri TRSTU KRIŽ 135 Tel. 220717 MESNICA GRADBENI - IZOLACIJSKI MATERIAL ŽELEZNINA IN LES Ravbar Boris USSAI žeti vese! božič in srečno novo leto Križ 9/a — Tel. 220368 ir-TTT77 77 7777Tl77,7777777-7>7777T77t?7-T77tT7-77777'j7ITT? p'\ AT TVK KTi>r 77 77 K 77 77 77 77 7? 7777,7- T>f 77777777 7714 77 7777, GOSTILNA DANA NABREŽINA 166 Tel. 200318 Vese/ božič in srečno novo leto PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Ivo Grilanc NABREŽINA 108 Tel. (040) 200231 GOSTILNA SIL VESTER NABREŽINA 97 vošči vesele božične praznike TRGOVINA Mesnica »CARSICA« TV, radio, gospodinjski stroji in radioregistratorji NABREŽINA CENTER 144 - Tel. 200020 TRŽIČ - UL. TIMAVO 15 - TEL. 0481/72574 TRŽIČ: ZORZIN IVANA — trgovina z mesom na debelo in na drobno Trgovina je član “ECO ITALIA NABREŽINA CENTER — TEL. 200123 77 jg jg 'A' t\ Vi’ 77 T7 .7 777™ %g 77-77 77 7777 77 777-7 77 7777 7-T 77 77 77 V7 7777 V? ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI RADIOAPARATI AVTORADIO MIZARSKA DELAVNICA TRGOVINA KRAŠKE OBRTI ((man) \ Nabrežina Postaja 69 x (cesta za Sempolaj) ■ 7 ; Tel. 040/200282 - TRST a 1 Service ■L™*™** Sicem IMPORT - EXPORT 7 Martino Lozar z 34010 TRST — Križ 404 Tel. 220142 Zdravila in denar bodo zbirali tudi med prazniki Tudi iz Trsta odpotovala kolona za pomoč Romunom Tudi iz tTrsta, kot iz drugih evropskih mest, "je sinoči startala solidarnostna kolona za pomoč romunskim državljanom, ki v teh urah doživljajo enega od najbolj dramatičnih trenutkov svoje zgodovine. V državljanski vojni, ki se je razvnela že v petek zvečer med Ceausescovimi četami in ljudsko fronto (ki pa nima niti orožja, da bi se obranila surovih napadov), je bilo po ocenah romunskih državljanov namreč ubitih že na stotisoče oseb, še več pa jih je bilo ranjenih. Ranjencem pa ne morejo nuditi niti prve pomoč, saj v Romuniji primanjkujejo tudi naj-sonovnejši pripomočki in zdravila za učinkovito zdravljenje. Prav zaradi pomanjkanja zdravil, a tudi zaradi nečloveških življenjskih razmer (kaže, da so sploh ukinili električni tok in ogrevanje) je že mnogo Romunov izgubilo življenje. Zato so po vsej Evropi sprožili solidarnostno akcijo, ki jo koordinira Rdeči križ, da bi v to državo poslali vsaj zdravila in druge pomembne pripomočke, kot so na primer tople obleke. V Trstu je solidarnostno akcijo sprožil Odbor za solidarnost med Romuni, ki ga sestavljajo "tržaški" Romuni, a tudi njihovi tukajšnji prijatelji in sorodniki, in ki se je zbral takoj, ko so iz Romunije začele prihajati vesti o surovi Ceausescujevi represiji (odbor je stalno v stiku z romunsko opozicijo v Italiji, ki jo vodi izgnani profesor Gri-Ef°ri Arbore Popescu). V sodelovanju z Rdečim križem so že sinoči organizirali prvo solidarnostno akcijo. Izpred sedeža Rdečega križa je odpotovala kolona avtomobilov in tovornjakov z osmimi tonami zdravstvenega materiala. Njihov cilj je Timišvar, kjer so bili v zadnjih dneh najhujši spopadi. Con-ducatorjevi vojaki so — baje s pomočjo libijskih vojakov, preoblečenih v romunske uniforme pobili kar 12 tisoč ljudi (mesto pa šteje v celoti okrog 270 tisoč prebivalcev). Člani solidarnostnega odbora in prostovoljci Rdečega križa pa seveda ne bodo počivali niti na dan božiča in bodo intenzivno delali, da bi romunskemu ljudstvu priskrbeli čim več zdravil. Kdor bi rad prispeval z zdravili (kaže, da v Romuniji nimajo niti aspirinov), z denarjem ali z drugimi sredstvi, se lahko obrne ma Rdeči križ, ki ima sedež na Trgu Sansovino, oziroma na telefonsko številko 308850, na katero bodo odgovarjali v vseh prihodnjih dneh od 10. do 13. ure in od 16. do 20. ure. Danes zjutraj ob 11. uri pa bo v cerkvi Rožnega venca maša solidarnosti z romunskim ljudstvom. (bg) Na sliki (foto Križmančič) vidimo, kamijon pred odhodom, na katerega so včeraj zvečer naložili najpotrebnejša zdravila in drugo nujno blago, ki so jih zbrali v našem mestu. Opozicije zahtevajo sklicanje skupščine O politični krizi naj razpravlja občinski svet Svetovalske skupine občinskega sveta, ki so v petek vložile podpise, da bi navzlic nerazumljivi politični krizi sklicale za prihodnji teden sejo občinskega sveta (po členu 124 občinskega pravilnika je dovolj, da ena tretjina svetovalcev podpre prošnjo po sklicanju občinskega sveta), so dejansko napovedale vojno strankam upravne večine. Podpisniki prošnje - svetovalci KPI, MSI, Mestne laične in zelene liste, Zelene alternativne liste in Zelenih z marjetico - so namreč izjavili, da se bodo zatekli k Pokrajinskemu nadzornemu odboru, če ne bo župan sklical seje občinskega sveta v roku desetih dni. Po pravilniku imata župan in občinski odbor namreč dolžnost, da v tem časovnem roku skličeta sejo po nujnostnem postopku. Stranke opozicije želijo s tem doseči, da bi o uprav-nopolitični krizi razpravljal občinski svet, to je demokratična inštitucija, ki so jo s svojimi glasovi izoblikovali državljani. Po njihovem mnenju je namreč nedopustno, da so stranke upravne večine sprožile krizo le zaradi medsebojnih obračunavanj (zlasti znotraj KD) in da so s svojim zadržanjem zadnjih dni dejansko izničile vlogo demokratične inštitucije, kakršna bi moral biti občinski svet. V zvezi s krizo na Občini Trst je občinski svetovalec Mestne laične in zelene liste Ghersina izdal ostro tiskovno sporočilo, s katerim obtožuje stranke upravne večine, da se želijo ponovno poslužiti zloglasnega člena 140 občinskega pravilnika, po katerem lahko občinski odbor samostojno odloča o nujnih zadevah. Do 31. decembra je treba namreč sprejeti celo vrsto ukrepov, ki zanimajo dober del tržaških občanov, in o katerih bi moral razpravljati občinski svet. Le-temu pa je bila razprava onemogočena, saj se je v poldrugem mesecu sestal samo enkrat. Številni protesti zaradi parkirišč Številne prepovedi glede brezplačnih parkirišč, ki jih je občinska uprava uvedla ob odprtju ve-leparkirišča v bivšem silosu, so, kot je bilo pričakovati, povzročile precej protestov. Prvi rezultat protestov pa je preklic prepovedi glede parkiranja na dveh straneh Trga Unita. V zvezi s prepovedmi tržaška Občina v posebnem tiskovnem sporočilu ugotavlja, da je želela predvsem doseči boljšo kvaliteto življenja v mestu in preprečiti naraščanje onesnaženosti v zavzemanju, da bi se večina posluževala osebnega avtomobila bolj racionalno in razumno. Z odprtjem veleparkirišča v silosu, trdi nadalje občinska uprava, je bil storjen pomemben korak na poti postopnega izboljševanja, kar pa terja sodelovanje vseh. Istočasno pa občinska uprava zagotavlja, da novi predpisi ne razveljavljajo ustaljene prakse, da ob posebnih priložnostih, npr. ko so predstave v gledališču Verdi, spremenijo Trg Unita v izredno parkirišče. Ker pa se je že po nekaj dnevih izkazalo, da je »normalnih« parkirišč v okolici Trga Unita premalo, so preklicali prepoved, ki je zadevala dve strani trga in sicer, odseka pred Prefekturo in pred palačo Tržaškega Lloyda. V znamenju nakupovalno prazničnih dni Statistike in osebna opažanja zagotavlajo, da doseže nakupovalna mrzlica svoj vrhunec tik pred božičem. Zato je razumljivo, da so vse trgovine odprte na božično viljo po običajnem urniku. Kot prejšnjo nedeljo bo tudi danes mestno središče zaprto za promet, kar naj bi prispevalo k sproščenejšemu nakupovanju, ki ga večina ljudi opravlja v neverjetni hitrici. Ne samo trgovine, temveč tudi javni lokali bodo lahko med prazniki poslovali z daljšim urnikom. Tako npr. odlok občinske uprave dovoljuje, da so javni lokali odprti celo noč v prehodu med 24. na 25., med 25. in 26. decembrom in med 31. decembrom in prvim januarjem. Naslednjo nedeljo, se pravi na Silvestrovo, pa bodo lahko dopoldne odprte trgovine z jestvinami, slaščičarne, prodajalne pripravljenih jedi, drogerije in cvetličarne. V teh dneh se tudi začenja vrsta prazničnih pobud, za katere so poskrbele javne uprave in razne ustanove. Tako je npr. tržaško središče od včeraj dodatno razsvetljeno, začela pa se je tudi igra luči, za katero je na pobudo tržaških trgovcev poskrbela Trgovinska zbpornica. Praznični pečat mestu pa dajejo predvsem kulturne prireditve, med katerimi prednjačijo glasbeni koncerti. Tako je npr. Cappella Civica pripravila več koncertov, spremljala pa bo tudi božično mašo v stolnici Sv. Justa, ki bo jutri ob 10. uri in mašo na dan sv. Štefana, ki bo ob 10.30. Med napovedanimi prireditvami 26. decembra naj omenimo še zborovski večer, ki sodi v okvir božičnih koncertov v priredbi tržaške Pokrajine in Krožka za kulturo in umetnost. V mali dvorani gledališča Verdi bodo ob 18. uri nastopili zbora Monta-sio in Peresson in skupina Cantare. Ob 20.30 pa bo v veliki dvorani na pobudo občinske uprave večer gospelov s skupino Emmit Powel & the Gospel Elites. K Centru so pristopila še štiri druga podjetja Glavnica BIC podvojena Upravni svet tržaškega BIC - Business Innovation Center, ki ga je ustanovila družba SPI (Societa di Promozione Industriale) iz sklopa zavoda IRI, je sklenil Podvojiti glavnico z 2 na 4 milijarde lir. Obenem so k centru BIC pristopila še štiri podjetja, tako da jih je sedaj - po komaj desetmesečnem delovanju centra -vsega skupaj že 16, s čimer je kritih 70 odstotkov rapoložljivih laboratorijskih Prostorov. Vsa štiri nova podjetja delujejo na tehnološko visoko razvitih področjih: Bioallergy se bavi z diagnosticiranjem 'in vitro" alergičnih, avtoimunih ter infekcijskih obolenj, Aerostudi z raziskavami na letalsko-vesoljskem področju, Vi-suals s proizvodnjo in obdelovanjem vizuelnih sredstev ter z izdelovanjem sof-tverov za teritorialno urbanistično načrtovanje, Sipro pa z avtomacijskimi postopki v industriji. Center BIC je ravno v teh dneh prejel 'z Sklada za Trst 90 odstotkov (900 milijonov lir) odmerjenih mu sredstev za finansiranje stvarno izpeljanih načrtov. * Danes popoldne bo ob 17. uri v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu Slovensko stalno gledališče iz Trsta uprizorilo delo domačina Marija ~ruka Lepo je v naši domovini biti. Ob tem pomembnem dogodku za celotno dolinsko skupnost je župan Švab povabil na predstavo tudi župane prijateljskih °očiri Koper, Sežana, Buzet, Tolmin in Špeter Slovenov, ki so se že odzvali vabilu in zagotovili svojo prisotnost. V dolinski občini vlada za predstavo voliko zanimanje. Fotografska razstava v koronejskih zaporih Lloyd Adriatico bo zavaroval tudi kmeta proti toči Tržaška zavarovalnica Lloyd Adria-259 se bo vključila (začenši s sezono 1990) v vsedržavni konzorcij za kritje Posebnih rizikov v kmetijstvu C IR AS in v vsedržavni konzorcij za zavarovali6 proti toči CIAG. Na področju zavarovanja proti škodi zaradi toče bo feyd Adriatico deloval po sozavaro-alnem režimu glede na specifiko, za r, ero so pristojne posamezne sekcije to 80 SARIS (riziki, pri katerih 299U pomaga država), SARGA (riziki H ni škode po toči na kmetijskih pri-0 . h) in SARIEL (riziki, ki jih pomagajo kriti krajevne ustanove). S konzo-So !I®m CIRAS pa bo tržaška družba v ,eI°vaIa sporazumno z državnim za-om INA (Istituto Nazionale delle Assicurazioni). Zborovski koncert v mali dvorani gledališča Verdi Jutri bo v mali dvorani gledališča Verdi prvi koncert iz ciklusa božičnih koncertov, ki ga prireja Pokrajina Trst draguljarno molalan jm Opčine - Narodna ulipa 28 - Tel. 040/211465 OBVEŠČA, daje odprta danes, 24. decembra od 10. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost. Na koncertu, ki ga je pripravila Zveza italijanskih pevskih zborov, bodo nastopili zbor "Vecio Montasio", ki ga vodi Claudio Mačehi, glasbena skupina "Cantarš", ki jo vodi Luciano de Nardi in zbor "G. Peresson", ki ga vodi Arnaldo De colle. Omenjeni pevski zbori bodo izvajali program nabožnih in narodnih pesmi. ■ Danes bodo v cerkvi sv. Spiridtona darovali slovesno mašo s starimi liturgičnimi pesmimi. Maša bo posvečena patronu skupnosti srbsko pravoslavne cerkve v Trstu. Med obredom bodo razdelili tudi blagoslovljeni kruh. Maša se bo pričela ob 17. uri. V veži ravnateljstva koronejskega zapora so sinoči odprli fotografsko razstavo z naslovom "Zapor in mesto", ki sta jo priredila ravnateljstvo Koroneja in krožek Miani, s podporo vsedržavnega ravnateljstva italijanskih zaporov. Otvoritve razstave, ki želi v tem prazničnem obdobju opozoriti na probleme emarginiranih sektorjev naše družbe, so se udeležile številne osebnosti, med katerimi sta bila tudi tržaški župan Richetti in poslanec Coloni, medtem ko bo podtajnik za pravosodje Castiglione (čigar prihod so napovedali za včeraj) obiskal razstavo v petek. O razstavi, ki bo odprta do sobote 30. decembra (ob delavnikih od 17. do 19. ure, ob praznikih pa od 10. do 12. in od 17. do 19. ure) pa sta spregovorila ravnatelj zapora Giovanni Attina in predsednik krožka Miani Maurizio Fogar. Razstava sodi med pobude, ki želijo osvestiti ljudi o problematiki zaporov, o številnih človeških usodah in trpljenju. t Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila naša ljubljena Silvestra Križmančič por. Stefani Pogreb bo v sredo, 27. t. m., 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Bazovici. Žalostno vest sporočajo: mož Car-lo, sin Dario z ženo Adriano in Eri-com ter sestra Marija in brat Ludvik. Trst, Bazovica, Prebeneg, 24. decembra 1989 Zapustila nas je naša draga Ema Lavrenčič vd. Štrekelj Pogreb bo v sredo, 27. t. m., ob 9. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo hči Marju-ča z Aljošo, Janom in Robertom ter sestri Nada in Milka z družinama. Trst, Buones Aires, 24. decembra 1989 Osebje in dijaki liceja France Prešeren sočustvujejo z g. Marijo Volčič ob izgubi drage mame. Ob smrti drage mame izrekajo Marjuči globoko sožalje Diana, Matejka, Giovanni in Tom z družinami. t Nenadoma nas je zapustil naš dragi Claudio Maggini Pogreb bo danes, 24. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v tre-bensko cerkev. Žalujoča hči Roberta, žena Nadia, oče Mario, mama Emilia z Edijem, stric Osvaldo in ostali sorodniki. Trst, 24. decembra 1989 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob težki izgubi naše predrage Lojzke Pipan por. Cantarut se iskreno zahvaljujemo g. župniku Švari za cerkveni obred in za občutene besede, cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja, vaščanom in vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami in jo spremili na zadnji poti. SVOJCI Šempolaj, Trst, 24. decembra 1989 24. 12. 1988 Ob 1. obletnici smrti 24. 12. 1989 Slave Cossutte vd. Cotič se je z ljubeznijo spominjajo hčere z družinami ter drugo sorodstvo. Križ, 24. decembra 1989 Ob nenadni smrti očeta sočustvujejo z Erico in njeno družino lastnika in kolegi pekarne Bukavec. jtttfiSiiSiiiSie Swi iiH ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■■■■■■■■■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ B a ■ ■ i ■■■ ■■■ ■»■ ■ ■■ ■■■ EgBBa* }i ik cvetličarna Kosmina NABREŽINA 108/A Tel. 200375 i - r- TRGOVINA OBUTVE ti ti; Legiša >| MANUFAKTURNA TRGOVINA >X / V |rt" i/ošč/ svojim strankam vesel božič in srečno novo leto s NABREŽINA 156 AT trii /A j A,-.A. J~A,^A,,.A„ a, ,.y AVTOKAROSERIJA TA n; Švara S. & Masten S. Nabrežina Kamnolomi 69 Tel. 200654, 299768 i r Pertot Ivana P? ZIDARIČ S.n.c. V H TrT AT trs ris Skladišče papirja in papirnatih izdelkov za prehrano: NABREŽINA 106/4 Tel. (040) 200055 Vi V yrjV 4 A’ i vrečke, torbe, prtički, higienski papir, kozarci. V Nabrežina 120 — Tel. 040/200232 -v /AAA ...x.X t>,.;TCXCCX XXX S>A C,XAAC TECNOMARMI rtf SNC :ti ŽELEZNINA OBDELAVA MARMORJA IN GRANITA ti Nabrežina Cesta za telovadnico 11/B Tel. (040) 200734/200130 r Tj > Rožica Terčon-Pertot NABREŽINA 124 Tel. 200122 LA :xr:.cx, x'vcx ivic aaca xxjcl ata... a., a.: ■, e tj—^— at: rt u; ava-A a; a; ata; a; /a.: :c£ A, X $ 5 Društvena gostilna Gabrovec '£j Jft Najemnici SAVINA in ANA želita vesel božič in srečne novoletne praznike Tel. 229168 TT V GOSTILNA PIZZERIA, TOBAKARNA * ■sr i Milič i V A A > BRIŠČIKI Tel. 327330 6 ti |63^,|^ - k,- >| IMM« 7,.r AVTOKAROSERIJA Colja - Kante SAMATORCA 53 — Tel. 229377 ti rtr TA tir trt ris MAa...TAAX -r- A TT AXXA/A A A )'tJNFAZUZi..KJ..žZžlJ:A.:Z.At:(: )ti f '• 1 V SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN lin At AT ir GRUDEN DEVIN 50 — Tel: 208139 ti tz rt $ in x<'. V¥/( ☆ tir * i S T^*",ATT'?"'TTT'T",x,"'A^"^xTT7,"Ar 'ii A /. ,». '■ ■ A /, A /, A * A A A A « A » A A ,S A A A I57E0I IkiTt'! tit^ r r s.r.l. UVOZ - IZVOZ 34010 Zgonik (Trst) Tel. (040) 225477 - 225035 Devinščina 21 Telex 461224 V frn HA rt /rt ris rij Al- ti ir TrvvTrtrtrijTrtrTrTVtrtViVVrTrtrtrtJiTtrTrtrtrtrVViTTV V ir Tn in At A T A Tv TrT: AT ti $ ti M IMMOBILIARE FERLAN s„c ris At ris ril TA TA črt ris Sesljan 21/A Devin-Nabrežina Tel. 040/299137 Najemanje in kupoprodaja nepremičnin, podjetij in zemljišč ižFČJTTUZ V ?~AXAaA JL. ,A AAArA /C j/ ?zx.f ..... ....................B«"7 P* > ti ti ris rA r ti f vošči vesele praznike BRlSClKI Tel. 040/227277 X TA Tf TA TA h ■v I ŽELEZNINA IN DROGERIJA Terčon SESLJAN 27/A Tel. 299220 & ti ti rt t’ L ::;:' i ~ , .... X v-. -V; V. ■' 4 A 4 A '• A A A ->vl '■ 4 f ti >F in rir ti fti t; a i ti H ri KAMNOSEŠKO PODJETJE S »Zidane« ŠEMPOLAJ 4/B vošči vesel božič in srečno novo leto A -tr Tt h K, ti 1 At r? aa T? iZ-Z Tr Anrg % rtr rA rir rA Tv' rA' Tv -r.A' CVETLIČARNA Azalea Badetic & Rebula DOSTAVA NA DOM Križ 9 — TRST — Tel. (040) 220727 > 'f ■ir Ft s fti bi r ir tv tt ^ imn/r n-r it m tr nr vv mr tnT trn it vr tr aaa tr ta at i nn tr it vcuc: r vr 'tr mA irti" > tn——1— ‘ ■ ‘ ‘ * 1 * 1 ‘ 1 1 ' ■ 1 ■ * ■ ~5«r v C Al rnn;n\/iM& ktil POHIŠTVO TT ri- ti rt TRGOVINA OTROŠKIH OBLAČIL IN VOLNE Vi Aleksandra NABREŽINA 143 /y 5r \ - Vi TvA At A" A j iti AT in AT . y H ☆' ti? tv s TA Salon Clava Sesljan 52 Tel. 040/299021 Parfumerija - Bižuterija PINO Sesljan 46 Tel. 040/291280 vTr V "i rti ri5 At rir At v A rit tr t i n ris SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN TrT At ti VI Kukanja H Vi rt-5 A.i NABREŽINA 106/B Tel. 200172 Vesel božič in srečno novo leto V- PUPIS in POHIŠTVO SESLJAN ARCOBALENO DEVIN Kakovostna izbira modernega, stilnega in rustikalnega pohištva -sT--—Ar fr Air A tr tr tr f r A A tt A A~tr tr vtir A Air ir i A Ar ir trtr ir A"A ir A trir mn ir trtrtr tr trir lAinA tr trtr it Artr ir 'A Ar ir Ar A tr i id ................ ........."ti Al “M i K ☆ RIBARNICA CONSOLARI LAURA Tel. 291046 SESLJAN 31 ti 1 d i n PEKARNA IN SLAŠČIČARNA V LEGISA SESLJAN 41 — Tel. 299147 Vi Vi COMAGRA s.r.l. IZVOZ - UVOZ KMETIJSKIH PROIZVODOV Sesljan 41/D - 34019 Trst Tel. 040/299415, 299042 - Tx. 461201 HHHEIEVAi-A Xj*|j5 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE MARIJ ČUK Lepo je v naši domovini biti Danes, 24. t. m., ob 17. uri v gledališču »F. Prešeren« v BOLJUNCU v sredo, 27. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na PROSEKU v četrtek, 28. t. m., ob 20.30 v dvorani »A. Sirk« v KRIŽU Kulturno društvo FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi na tradicionalno ŠTEFANOVANJE v torek, 26. t. m. Ob 14.30 lučanje na Gorici. Ob 17.30 prireditev v gledališču France Prešeren s predstavo NEKOČ V STARIH ČASIH... v izvedbi Dramskega odseka KD F. Prešeren. Sodelujejo VANKA in TONGA, VANEK in DREJČEK, tamburaši KD F. Prešeren, Veseli godci in Mix-orkestra. Režija Tatjana Turko. Vljudno vabljeni! mali oglasi GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA priredi danes, 24. t. m., ob 16.30 v telovadnici v Nabrežini TRADICIONALNI KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA Gost večera bo MPZ Fantje izpod Grmade gledališča GODBENO DRUŠTVO ODBOR PROSEK ZA DORAŠČAJOČO MLADINO priredi pri SKGZ v torek, 26. t. m., ob 17. uri in DIJAŠKI DOM IZ TRSTA TRADICIONALNI KONCERT NA ŠTEFANOVO obveščata v Kulturnem domu na Proseku da bo odhod na zimo vanj e na Sodeluje harmonikarski ansambel s Proseka. Roglo 27. decembra 1989. Zbirališče ob 14.30 na želez- Vabljeni! niški postaji v Divači. ROSSETTI V sredo, 27. decembra, ob 21. uri bo v gledališču Rossetti XI. FESTIVAL TRŽAŠKE POPEVKE. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni UT AT -Pasaža Protti. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. V torek, 26. t. m., ob 20.30 bo na sporedu božični koncert. Nastopa THE GOSPEL ELITES. V sredo, 3. januarja 1990, ob 20. uri (red F) bo na sporedu baletna predstava R. Scednina IL CAVALLINO GOBBO. Vstopnice so na razpolago od 2. januarja dalje pri blagajni gledališča. čestitke Drušrvo slovenskih upokojencev v Trstu, Združenje aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem vabijo na TRADICIONALNO NOVOLETNO DRUŽABNOST ki bo v petek, 29. t.m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4. Nastopali bodo: ŽPZ Ivan Grbec iz Skednja pod vodstvom Bože Hrvatič, Vanka in Tonca ter Neva Kranjec s svojo harmoniko. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu organizacij. razstave koncerti Societš del concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 15. januarja 1990, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil KVARTET FAURE. Tor Cucherna Jutriv 25. t. m., ob 22. uri bo na sporedu VEČER BRAZILSKE GLASBE. Poje Alba Maria Lopez do Matos. VERDI V torek, 26. t. m., ob 18. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi BOŽIČNI KONCERT, ki ga organizirata tržaška Pokrajina v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost. Nastopajo zbor MONTASIO (Trst), vokalna in instrumentalna skupina CANTARE (Trst) in zbor PERESSON iz Piano d'Axta (Videm). V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava kiparja PETRA JOVANOVIČA. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN ŠKERK. V muzeju Sartorio je do 21. januarja 1990 na ogled razstava o ruskih baletih Diaghileva. Urnik: vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V muzeju je na ogled tudi zanimiva razstava o čarobnih svetilkah. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 6. januarja 1990 odprta razstava izbranih del tržaških likovnikov. V foyerju Kulturnega doma v Trstu je odprta razstava ob 120-LETNICI SLOVENSKEGA ŠPORTA NA TRŽAŠKEM. Ogledate si jo lahko v jutranjih urah ter na prireditvah v Kulturnem domu. V galeriji Al Bastione - Ul. F. Vene-zian 15 - je do 5. januarja na ogled razstava slikarja G. BARISONA. V galeriji Barbacan je na ogled razstava KRAS IN BOŽIČ '89 v organizaciji Krožka za kulturo II Carso. V galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8 - je do 15. januarja na ogled razstava G. Craglietta ob 100-letnici rojstva. V tržaški občinski galeriji - Trg Uni- ta - je na ogled do 4. januarja 1990 razstava slikarke Marie Anne LOTESTO. Vabimo vas na otvoritev razstave ročnih del in keramik GABRIJELE OZ-BIČ, ki bo v dvorani pri sestrah v Borštu po- božični maši jutri, 25. t. m., po 11. uri. Razstava bo na ogled ob praznikih in ob nedeljah od 14. do 18. ure. Vabljeni! Na Padričah bo jutri praznovala 80. rojstni dan draga mama in nona IVANKA. Iskreno ji voščita vse najboljše hčerka Ana in sin Karleto z družinama. Ko bo jutri naša mama in žena ALDA svoj 40. rojstni dan slavila, bo doma vse skrbi pustila in z nami na potep napotila. Da bi še mnogo let skupno z nami v zdravju in veselju preživela ji želijo Irina, Peter in Sergij. Čestitkam se pridružujejo še tašča Paula in oče Rino s Štefanijo. V Boljuncu hišica stoji, v njej ALDA naša tam sedi in veselo si prepeva prav te dni, saj svojih 40 let slavi. Da bi srečno uživala rimo na »i« ji želimo pevke in skupina Stu ledi. Naš tata in nono MILAN praznuje danes rojstni dan. Vse najboljše in da bi ostal vedno tako mladosten mu želijo hčerki in vnuka. Mojemu MILANU želim vse najboljše. Žena Irena. Jutri praznujeta zlato poroko NARCISO POLI in MARIJA MLJAČ. Vse najboljše jima želijo hči Luciana, zet Ermano, vnukinja Marina in ostali sorodniki. SILVESTER ŠVARA iz Trnovce bo praznoval jutri 79. rojstni dan. Še na mnoga zdrava leta mu želi sin Slavko z družino. Dne 26. t. m. bo praznovala svoj god naša draga žena, mama, nona in prano-na ŠTEFANIJA. Še na mnoga leta ji zeli mož Viktor ter vsi njeni. 26. t. m. bo na Proseku praznovala 50-letnico GRAZIA EMILI. Vse najboljše ji želijo sinova Alberto in Willy, mama in tata, sestri Blanca in Anica, nečaki in vsi, ki jo imajo radi. Dne 26. decembra praznujeta na Krmenki 50-letnico poroke ROŽA in EMIL MAVER Za nadaljnja srečna in vesela leta jima iskreno čestitajo svojci včeraj-danes Danes, NEDELJA, 24. decembra 1989 DUNJA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25 ' Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 4.26 'n zatone ob 13.20. Jutri, PONEDELJEK, 25. decembra 1989 BOŽIČ PLIMOVANJE DANES: ob 6.24 najviš-ia 39 cm, ob 13.58 naj nižja -47 cm, ob 13.58 najvišja -47 cm, ob 20.51 najnižja 13 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 0.56 najnižja "1 cm, ob 6.59 najvišja 42 cm, ob 14.26 hajnižja -55 cm, ob 21.19 najvišja 21.19 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka H stopinj, zračni tlak 1018,3 mb pada, veter 10 km na uro vzhodnik, vlaga 70-°dstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 11,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alberto Gruden, Fran-cesca Farris, Andrea Miriggioli, Giada Repič. UMRLI SO: 42-letni Claudio Maggini, p-letni Nereo Ferluga, 82-letna Vittoria ^ubiana por. Ukmar, 67-letna Silva Maz-paroli, 84-letna Caterina Righi vd. Vesoti, °6-letna Emma Lorenzi vd. Strekelj, 67-ietni Luigi Cucit, 85-letna Paola Vouk ''d. Marcusa, 67-letni Pasguale Neglia, “3-letni Rocco Colavito, 64-letni Ezzelino (lamin, 90-letna Eleonora Valenta vd. Ragato, 59-letna Silvestra Crismancich P°r. Stefani. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 24. decembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 , Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6, ,U1- dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-Iella 41, Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jako-.a 1, Borzni trg 12, Trg Gioberti 8 (Sv. Vfan), Ul. L. Stock 9 (Rojan), Mazzinijev drevored 1 (Milje), PROSEK št. 161. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41. Dnevna služba - od 16.00 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), PROSEK (tel. 225141/225340) -od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu Za najnujnejše primere. Ponedeljek, 25. decembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, UL. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Trg Cavana 1, Ul. Flavia 89 (Milje), Proseška ulica 3 (Opčine). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43, UL. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). Dnevna služba - od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1, UL. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Torek, 26. decembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Cavana 11, Ul. Sette-fontane 39, Ul. Roma 16, Trg Ospedale 8, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE), Proseška ulica 3 - OPČINE. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). Dnevna služba - od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). LOTERIJA BARI 57 46 69 78 31 CAGLIARI 17 22 26 82 11 FIRENCE 6 40 67 49 50 GENOVA 54 83 28 26 49 MILAN 44 88 25 9 41 NEAPELJ 77 75 59 69 84 PALERMO 83 69 15 35 4 RIM 34 8 11 9 49 TURIN 5 49 78 56 85 BENETKE 28 12 44 21 2 ENALOTTO XII X X 2 2 X 1 1 2 1 KVOTE: . 12 47.745.000. kino ARISTON - 15.30, 22.10 Sono affari di famiglia, i. Sean Connery, Dustin Hoffman. EXCELSIOR - 16.00, 20.00 Ghostbusters II., i. Dan Aykroyd, Bill Murrvay, Ha-rold Ramis, Sigurney Weaver. EXCELSIOR AZZURRA - 15.45, 20.15 Oliver & Company, ris., prod. Walt Disney. NAZIONALE I - 15.10, 22.15 The Abyss, r. James Cameron. NAZIONALE II - 15.20, 22.10 Ho vinto la lotteria di Capodanno, i. Paolo Vil-laggio. NAZIONALE III - 15.15, 22.00 Le ragaz-ze della terra sono facili, kom. NAZIONALE IV - 15.50, 22.15 II bambi-no e il poliziotto, i. Carlo Verdone. GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Ritorno al futuro 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox. MIGNON - 15.00, 20.30 Alla ricerca della valle incantata, risanka. EDEN - 15.30, 22.00 Godurie di una moglie spregiudicata, pom., □ □ CAPITOL - 16.00, 20.30 L’attimo fuggen-te, r. Peter Weir, i. Robin WIlliams. LUMIERE - 15.30, 18.00 Batman, i. Jack Nicholson, Michael Keaton, Kim Ba-singer. ALCIONE - 16.30, 22.00 Non guardarmi, non ti sento, kom., i. Gene VVilder, Richard Pryor. RADIO - 15.30, 21.30 Perversioni carna-li, porn., □D. Jutri: Caldi incontri di una moglie infuocata. Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ PRODAM 900 kv. m zazidljivega zemljišča v središču Moše. Tel. (0481) 390238. PRODAM fiat 500 v odličnem stanju. Tel. 229495. PRODAM audi 80, mod. GLE, letnik 1980. Tel. 229234. SILVESTROVANJE NA CIPRU za dve osebi, tudi posamezno, od 28. decembra do 4. januarja 1990, zaradi bolezni oddam. Zelo ugodna cena s popustom. Tel. 394660. PAPIRNICA SARA pri Sv. Ivanu obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta vsak dan do božiča. UGODNO prodam dve kozi in seno. Zainteresirani naj tel. na št. 226413 v popoldanskih in večernih urah. PRODAMO hišo potrebno obnovitve ob glavni cesti v Sovodnjah. Tel. (0481) 530295 ob uradnih urah. DAJEM v najem vinograd. Tel. 231859. NEPOSREDNO prodam skladiščni prostor, 80 kv. m, z notranjo ogrevano pisarno. Tel. 393624. PRODAM fiat uno turbo v dobrem stanju, prvi semester '86, prevoženih 53.000 km. Tel. ob uri obedov na št. 826257. LJUBITELJU živali podarim mlado mucko. Tel. 213856. DRAGULJARNA A.B. - Ul. Foschiatti 9, Trst, tel. 774090, nudi široko izbiro zlatih in srebrnih izdelkov po konkurenčnih cenah, ter daril za vse priložnosti. Velike kupčije v mali trgovini. GOSTILNA PETTIROSSO - Boršt 60, tel. 228151 - sprejema naročila za božična kosila in silvestrovanje. ČE ŽELIŠ urediti vrt po tvoji želji, ti nudimo vsakovrstno pomoč tudi s primernimi stroji, nudimo tudi semena za travnike, gredice in nasade vseh vrst rož in dreves, urejamo tudi ograje ter nudimo montiranje toplih gred vseh vrst po ugodnih cenah. Tel. (0481) 884161 v večernih urah. IŠČEMO gospo srednjih let za stalno oskrbo starejše gospe. Tel. 212436. razne prireditve Damjana je Valterju povila brhkega prvorojenca DIMITRIJA Srečnima staršema iskreno čestita Dramska skupina KD Kraški dom G. SUSHMEL TRST PRODAJA IN SERVIS ČVVEDA, ELEKTRONSKE BLAGAJNE TELEFAX Z ATESTOM \ANDONI TEHTNICE - REZALNI STROJI Ul. S. Francesco 11 Tel. (040) 767884 Kulturna zadruga Ban obvešča, da nas bodo danes, 24. t. m., ob 9.30 pred vaško cerkvico obiskali KOLEDNIKI MePZ PRIMOREC - TABOR. Ob tej priliki bo fotograf E. Halupca ovekovečil vse Banovce. Skupinski posnetek bo možno dobiti na zadružnem sedežu. MePZ Primorec-Tabor bo imel tradicionalno božično koledovanje danes, 24. t. m., pri Banih od 9.30 do 12.00 in po Trebčah od 13.00 do 17.00. Ob koncu vabimo vse vaščane in prijatelje v treben-ski Ljudski dom na krajšo družabnost. Župnija sv. Jerneja in MPZ »Sveti Jernej« z Opčin vabita na koncert BOŽIČNIH PESMI, ki bo jutri, 25. t. m., ob 17. uri v župni cerkvi po slovesnih večernicah. Sodelujejo zbori Vesela pomlad in MPZ »Sveti Jernej«. Vmes poetična meditacija Zore Tavčar SLOVENSKE JASLICE. Brala bo Matejka Maver, koncert pa bo povezoval Marjan Škerlavaj. cvetličarna semenarna AMIDA BOSSI Trst - Tel. 040/762829 Ul. sv. Jakoba 15 (San Giacomo) venci - blazine - palme košarice - šopki Želimo vesele praznike • , m e y Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od srede, 27., do sobote, 30. decembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, UL. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Proseška 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. vam na razpolago PELLICCERIA CERV0 TRST — Drev. XX. septembra 16 — Telefon 767914 VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost Modni kroji po ugodnih cenah Voščimo vesele praznike! VRTNARSTVO A/”11 Giardiniere“ f: — drevesa — grmičevje — sadno drevje ° > Želimo vesel božič in srečno novo leto 34017— TRST— Prosek 1000— Tel. 040/251130 11 10 1.294.000. — 124.000. — 8 TRŽAŠKA POKRAJINA Letna nagrada "Julius Kugy" v višini skupnih 10.000.000 lir TRŽAŠKA POKRAJINA razpisuje za leto 1989 nagradni natečaj na temo: "Hiše iz kamna; kulturno bogastvo našega Krasa: predlog za njihovo ovrednotenje (poti, smerokazi itd)" Natečaja se lahko udeležijo: kategorija A: razredi ali medrazredne skupine obveznih ali predobveznih šol iz tržaške pokrajine; kategorija B: strokovnjaki in zasebniki (razen uslužbencev pokrajinske uprave v stalnem staležu in njihovih zakoncev ter sostanujo-čih sorodnikov v prvem kolenu) ter družbe in združenja z bivališčem oziroma pravnim sedežem v tržaški pokrajini. Rok za predložitev prispevkov zapade 31. 3. 1990. Kopije razpisa s pravili za sodelovanje na natečaju so na razpolago ob delavnikih od 8. do 14. ure v vratarnicah Pokrajine (Trg Vittorio Veneto 4 in Ul. S. Anastasio 3). jr* \ 'y s'>-l i v-y v—, v—,. .05—.' v—»• n~/ ^jA-^JL -«~A—. -»—Ap, v~A~. -^—A—y ^j\~. A—. A—*,, .,~-A~y -*_A_, .>—A—». . S*ES®Sl8iilillii#iiiiiiSSBslisS®$ iz ■9 v I v1-- M trtr At Ati V, -t s STANOVANJSKE INDUSTRIJSKE IN POSLOVNE GRADNJE I GRADBENO PODJETJE Ti < I PANGERC 3 ☆ti tit ELEKTRIČNE INSTALACIJE Ambrožič Milan ROJAN — Ul. Moreri 7 Tel. 414277 A 9 1 > rfi' K M ;-i /•'Iti ;T(M .'-i ^ *m: j--; ; •*. .’-•* ^ ^ A> ; C ? ; -•'ti --'ti A ti A ti-ti ti X1' ti ti ti ti ti ti ti ti ti *•"' . > 177*001 • • "7 OBLAČILA TRST - Ul. Molino a Vento 10 - Tel. (040) 773978 Prijateljem in poslovnim partnerjem želi vesele praznike in srečno novo leto Tik >n V ;i P > A TRST - Ul. Valdirivo 24 Tel. (040) 61835 $C: XZXZz:Z::ZrXZzZZXJ:r:A:Z;ZXZirJZZnXZxX::xiXZXZXKX:XXXXXXXx:CXxkJiXXXXXXXXZZXZZ;:cxXZ:x:CXZZZXXZrXxk TRG SV. ANTONA ji TRST h in X X'ZXXX r At; P NADOMESTNI DELI Auto Jolhf \ Ki ti s N5 K. 4 3 ti-ti I )A r A rti rA /v AT:V'A 4 f .11i:AaA.AaA..AL..Xj.XX hXZ.žZX.X.X...tZJŽZaZj )rX • I77AM4 li S, tr ">S^\ ^ A jrAT\ — ~ ~ r 'H TT iti At in tir T UVOZ-IZVOZ PREDSTAVNIŠTVA POOBLAŠČENI IZVOZNIKI IVECOBB0OLANCIA Iirell* COffltllD 34132 Trst, Ul. Geppa 9, tel. 040/68802 - Telex 460231 ADEXI - Fax (040) 68227 34170 GORICA, Korzo Verdi Sl, tel. 0481/33576 TA AT • pT L; T i > 77 . 7 \ * i 77 ;v. .' < 77 77 77 77 77 ■ < .>■. 17 77 > -. 77 77 77 77 77 77 77 17 7-i ■ . ___________■ ________________■ , ■ , ti >4 TT- ni rit irji r r; ni t 1 TA ☆I $r Tn Ali Ar x At At vV A At 571 An At S ti) IMPORT EXP0RT ZASTOPSTVA TRST Tel. (040) 368714, 368988, 369228, 369064 Ulica Geppa 9 Telex: 460134 AGROF Fax: (040) 362896 GORICA Ulica Trieste 160 Tel. (0481)20982 X im i 1* k ril ?x At rti rti At rA V A At At At S hf r Tl V y-\ Bianchi srl arredamenti TRST - Ul. Crispi 42 - Tel. 764225 HLADILNIKI, MESOREZNICE IN TEHTNICE BREZPLAČNI PREDRAČUNI ZA OPREMO i Jfc k j j 3 X m TRST - Ulica Geppa 9 Tel. 69316 - 69558 - 61579 - 69248 - 630089 Telex: 460559 - PP 185 Telefax: 65616 D. Z O. Z. SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA UVOZ - IZVOZ Filiala: GORICA Ul. Trieste 160 k X i L../ t T X i ■ti lti¥ a X .Atilti. z Ati tiltiti/ti a 1 ti A ti..titi.tiltii V til v .A. SANITARIJE - KERAMIČNE PLOSClCE - KAMINI ŽELEZNINA - GRADBENI MATERIAL Edilma ¥ rt. At A "5 zV'7 L/t TRST — Ul. dell’Uva 2 — Tel. 411309 U % 5 t ■s T n ti A' r j.tikTtita ‘a* 'iti z-r >c j(Tti‘yti >-r -.f^ r ^ k - riti'a t-v w x x ) c FoiLCcn, PRIPRAVLJEN BETON, PESEK, GRAMOZ, GRADBENI IN IZOLACIJSKI MATERIAL, ASFALT, PRIVATNA NAROČILA n TRST — Bazoviška 92 Teli 55443 - 54680 ti /L r ti U iX K iti >v ii M ;ti X iti -ti H iti 'ti X titi /ti K iti ;-n iti rti >{ iti 2ti. tii rti x\ ti 4 ■' r, A 4 7 A A '■ > 7 > >■ A '■ > '■ ,7 A 4 .' ■'. A ■' ^ ti rti KrT >1 ti >1 4 A- ¥ r,. rit tC: Tik rti 74 5 At At At A 7 rti A dentalex :rs ti s.a.s. Prodajalni center z materialom in opremo za zobozdravnike TRST — Ul. del Lavatoio 2/B Tel.: 040/60729 Telex 460457 k ti KI tir trt iVt ti tir ti, T-T' •.At r k xtxx xx xx xx x xx:x:xx x tt x-x xx x x, xx x tt Trvnziz xxx x.x x xxx xxx xxx.xx x xx k xnz x x X x. xxx X I77UJJ X v-» * 1771*02 tv X"' v-| ‘ ‘ ‘ ‘ " ■ rti m t i I 'I rt ti rti N ti s ti ti rti AiLr>Exr>ei2T r TRST Legalni sedež: Ul. Rossetti 111 Tel. (040) 393955, 394001, 394002 Telex 460371 ALPS I Telefax 394002 Filiala: Gorica - Ul. dei Faiti 15 Tel. (0481)533000 rti ti' A A 7 tr At ni rti rti rž5 At l/ošč/ vsem prijateljem in cenjenim odjemalcem vesele praznike in srečno novo leto 1990 Vi v 5- Miran Kuret TRST — Riva Gulil 1/E Tel. 305430 B trt At lik V rt rti tA 7 11 £i> S ti Decorti Glauco s.a.s- X INŠTALACIJSKE NAPRAVE ZA STANOVANJA IN INDUSTRIJSKE OBJEKTE TRST UL. Gapodistria 35 Tel. 820089 ti ti 'ti -ti/ At h\- ti h f: ■Žri titi til ti li 1 -S DRAGULJARNA IN ZLATARNA CavtMar TRST — Ul. S. Lazzaro 15 vošči vsem svojim cenjenim strankam vesele božične praznike in srečno novo teto XXX' 7777577 TT trti ti" : ti tititititititititititititiTrArrntitititi/TtrtitititititrTrtitititiT-rtititititiArtitiArT-rtititititititititititititititititiT-rtiArtiti Ati " ' ’ ^.A t (A ff1 i X '■Xi iti rti ti n- rti CthUalvped p I MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ Filiale: MILAN GORICA FERNETIČI Sedež: TRST Miramarški drevored 3 Telefon: (040) 417831/5 Telex: 460140 CENTTS I Telefax: 43903 Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi, aviopromet, suhozemski transport % ir F ti ti ti trt ,.......^ -.j. -.n 7,r •?> s-- a ti A >ti Trti ti tiri tir tirti X tinti tir tir tirti tir tir tir tr tir tir tir tir 7 r 1 5777777 :fr "tii r tir tir tir t r tir tir tr tir tir vr Obisk pri primorskih izseljencih v Avstraliji Zadnja obljubljena dežela »Ladja je odplula v neznano smer, v srcih nam je razsajal nemir. Pristali smo na peti celini, z delom začeli, kot mravlja v dolini.« (Marčela Bole, primorska pesnica, ki živi v Melbournu) Odlomek spominja na Župančičevo Dumo oziroma avtorjevo gledanje na odhod številnih rojakov v Vestfalijo, Ameriko in druge kraje v tujini. V času, ko je Župančič sestavljal stihe za Dumo, pete celine, o kateri je govor v zgoraj sposojeni kitici, za slovenske izseljence še ni bilo na obzorju. Slovenci so se tja (namreč na peto celino, to je Avstralijo) množično zatekli šele kasneje, ko je ta postala eden večjih »talilnih loncev« na svetu. Ko pomislimo na Avstralijo, pomislimo navadno tudi na naše ljudi, ki živijo tam. V mnogih od nas se pri tem sprošča nekakšen čustveni naboj, kajti skoraj vsak od nas ima tam kakega bližnjega ali daljnega sorodnika. Računajo, da se je v času »avstralske mrzlice« (izraz smo si sposodili od tržaškega narečnega pesnika Romea Va-ragnola) v letih 1954-1956 samo s Tržaškega izselilo približno 20.000 ljudi, od tega tudi več tisoč Slovencev. Srednja in starejša generacija ljudi iz naših krajev se verjetno še spominja slovesa od odhajajočih sorodnikov; okrog tržaške pomorske postaje so se vsakič pred odplutjem ladij zgrnile velike množice ljudi, mnogi od tistih, ki so odšli, so zopet obiskali domače kraje le več desetletij kasneje. Za nekatere pa je bil odhod v Avstralijo potovanje brez povratka. Castel Verde, Toscana, Toscanini, Aurelia in Flami-nia so le nekatere od ladij, ki so odpeljale naše ljudi v prostrano Avstralijo, tja na drugi konec sveta. 35 let kasneje Predstaviti vsakdanje življenje Slovencev iz naših krajev v Avstraliji 35 let po začetku izseljevanja je sila težko. To zlasti zaradi tega, ker se niso strnili v homogene izseljenske kolonije, kot je značilno za južne Evropejce. Znani so namreč primeri, ko so se pripadniki nekaterih etničnih skupin (npr. Italijani v Sydneyu, Srbi v New-castlu itd.) naseljevali skupaj in s tem v veliki meri ohranjali svoj življenjski stil. Naši ljudje - že itak razmeroma maloštevilni - so se razkropili po številnih krajih. Veliko jih je ostalo kar v Melbournu (tj. mestu, kjer se je večina njih izkrcala), veliko jih je šlo v Syd-ney, veliko pa tudi v druge kraje v Avstraliji: v Adelaide, v sončni Brisba-ne, v oddaljeni Perth na zahod, celo v tropski Darwin na skrajni sever celine. K temu naj dodamo, da zemeljska površina Avstralije dosega tričetrt Evrope. Zgovorno je tudi to, da potovanje z letalom iz Sydneya v Perth (s postankom v Adelaidi) traja približno sedem Ur. Poleg teritorialne razcepljenosti so za naše ljudi značilne tudi socialne razlike v sami skupnosti. V socialni lestvici so namreč različno zastopani. Nekatere najdemo med nižjimi sloji (čeprav naj takoj poudarimo, da v Avstraliji ni tolikšnega prepada med višjimi in nižjimi sloji kot drugod), številki pa so seveda napredovali in se uveljavili; zelo veliko jih je šlo že v pokoj, ostali pa so tik pred upokojitvijo. So- cialne razlike med našimi ljudmi seveda otežkočajo raziskovanje njihovega načina življenja. Slovenci in Slovenci V novi deželi imajo Slovenci iz naših krajev razmeroma redke formalne in neformalne stike z rojaki iz Slovenije. Vzrokov je več, najvažnejši je ta, da je zgodnja emigracija iz Slovenije bila pretežno politična, saj so pripadniki tovrstne emigracije bili medvojni kolaboracionisti oz. taki, ki so bili iz kakršnih koli razlogov v nesoglasju s t.i. ljudsko oblastjo v Jugoslaviji. Politična emigracija je v Avstralijo začela prihajati v letih 1947-1948, torej pred tisto iz naših krajev: slednja je bila pretežno ekonomske narave, čeprav tudi tu ni manjkalo takih primerov, ko so ljudje odhajali iz drugačnih razlogov. Bili so npr. tudi taki, ki so odšli v Avstralijo zaradi tega, ker niso želeli, da bi Trst priključili Italiji. Marija, izseljenka iz Rojana, sicer pa knjižničarka slovenskega verskega središča v Melbournu, nas je opozorila še na nekaj drugega: v letih, ko so v Avstralijo prihajali ljudje iz naših krajev, je na peti celini bilo razmeroma zelo malo Primorcev iz Slovenije. Med emigracijo iz Slovenije je namreč takrat bilo veliko Štajercev in Prekmurcev, ti pa seveda niso imeli toliko skupnih značilnosti z našimi ljudmi kot ravno ljudje iz Primorske. Primorci z onstran današnje italijan-sko-jugoslovanske meje so v Avstralijo začeli prihajati v času drugega večjega vala izseljencev, tj. od konca petdesetih let naprej. To je bila v glavnem ekonomska emigracija, ki je šla s trebuhom za kruhom. Med izseljenci iz tistega časa so pa vseeno bili tudi taki, ki so se izselili iz najrazličnejših osebnih razlogov: bilo je veliko avanturistov, precej takih, ki niso hoteli obleči vojaške suknje, tudi'nekaj takih, ki so doma zapustili noseče punce. Vendar tudi ti ljudje so imeli za sabo nekaj izkušenj, ki jih naši ljudje niso imeli. Če so se želeli izseliti v tujino, so morali najprej ilegalno zapustiti Jugoslavijo, nato pa prebiti dlje časa v begunskih taboriščih, tako v Italiji (znano je še posebej tisto pri Sveti Soboti v Trstu) kot v Avstriji. Čeprav so v Avstralijo odhajali večinoma iz prej naštetih razlogov, so se največkrat morali proglasiti za politične begunce. V nasprotnem primeru se tja skorajda niso mogli izseliti. Ilegalno zapuščanje Jugoslavije je trajalo vse do polovice šestdesetih let, odtlej so jugoslovanske oblasti dovolile izseljevanje po legalnejših poteh. Toda naši ljudje so s težavo navezali stike z rojaki iz Slovenije tudi iz drugih razlogov: kot nam je povedal Albin, v Canberri živeči obrtnik iz Gab-rovice pri Komnu, je velika ovira bila tudi v načinu komuniciranja. Slovensko govoreči ljudje s Tržaškega so namreč pretežno pripadali generaciji, ki se je šolala med fašizmom. Slovenščine (zlasti v pisani obliki) ni obvladala dovolj dobro, saj je v šolah v času fašizma niso poučevali. To je povzročilo težave pri povezovanju ljudi, tako da so naši ljudje v Avstraliji raje segli po italijanskih časopisih kot pa po slovenskih. Do rojakov iz Slovenije so se ravno zaradi tega marsikdaj čutili različne, »Kranjci« pa so istočasno imeli naše ljudi za drugorazredne Slovence. Ločitev med ljudmi istega naroda je nenazadnje - in to še pred izselitvijo -povzročila tudi meja. V Avstraliji so se te razlike kazale v vsakdanjem življenju: naši ljudje so si npr. radi sposojali denar pri 1CLE, italijanskem kreditnem zavodu s sedežem v Sydneyu, tisti, ki so prišli v Avstralijo po prihodu Italije v Trst, so razne formalne zadeve urejali preko italijanskega konzulata in še bi lahko naštevali. Rojaki iz Slovenije pa so se v Avstraliji znašli na drugačen način. . Zaradi naštetih razlogov so naši ljudje (čeprav to še zdaleč ne velja za vse) bolj redko dobili stik s slovenski- mi klubi v Avstraliji. To v glavnem velja še zdaj; ljudje iz naših krajev se raje povezujejo na osnovi teritorialne pripadnosti (znana je npr. povezanost med izseljenci iz Benečije) ali pa se odločajo za italijanske klube. Klubov si sicer ne smemo predstavljati kot zaprtih mononacionalnih krogov, saj se v njih (zlasti, če so to večji klubi, npr. italijansko-avstralski klub Marconi v sydneyskem satelitskem mestecu Liverpool) večkrat zbirajo tudi pripadniki drugih etničnih skupin. V enem od takih klubov, tj. italijansko-avstral-skem klubu Fraternity v VVollongon-gu, smo našli Erika, rojaka iz Gorice, enega tistih, ki so iz naših krajev odšli že s prvo ladjo: to je bil parnik Castel Verde, na katerem je bilo približno 600 potnikov. Castel Verde je tržaško luko zapustil 15. marca 1954, na končni cilj, tj. prestolnico avstralske zvezne države Melbourne, pa prispel konec aprila. »... z delom začeli, kot mravlja v dolini« Kljub razlikam so taki naši ljudje kot rojaki iz Slovenije imeli v Avstraliji večkrat zelo podobne izkušnje. To velja zlasti za začetno obdobje bivanja. Pogostokrat so se znašli na istem delovnem mestu, npr. v premogovnikih v Novem Južnem VValesu (New South Wales), nasadih sladkornega trsa v Cjueenslandu, številnih farmah v Victorii, železarnah v VVollongongu in Nevvcastlu, tovarnah avtomobilov v Sydneyu itd. Večkrat so delali v zelo težkih razmerah, kar je veljalo zlasti za gradnjo hidroelektričnega omrežja v Snowy Mountains, tj. avstralskih Alpah na meji med Victorio in Novim Južnim VValesom. Pri gradnji omrežja (jezov, elektrarn, predorov, vodovodov, cest, mostov, podzemskih prostorov itd.) je od leta 1949 do začetka sedemdesetih let sodelovalo približno 100.000 ljudi iz 30 dežel, nekateri zgo- dovinarji pa ocenjujejo, da predstavlja uresničitev tega projekta temelj moderne Avstralije. Med tistimi, ki so tam delali, je bil tudi Vlado, v VVollongongu živeči rojak iz okolice Ilirske Bistrice: v avstralskih Alpah se je zaposlil leta 1967, med delom v visokogorskem predoru pa je nekega dne padel v 300 metrov globok prepad. Na srečo se je po več metrih prostega padanja uspel ujeti za vrv, kar mu je rešilo življenje. Poškodovalo mu je pa roko, saj jo je vrv močno odrgnila. Zatem je imel na delu še več nesreč: nekoč je padla nanj težka svetilka, ranil ga je tudi vrtalni sveder. Na priseljence iz Evrope (to velja tudi za Slovence) so domačini angleškega porekla sprva gledali z nezaupanjem. Oprijela se jih je žaljivka »wog«, vendar sčasoma so se odnosi med »Avstralci« in priseljenci veliko izboljšali. Danes nekateri uporabljajo to žaljivko za novejše priseljence, v prvi vrsti za Vietnamce in druge pripadnike azijskih narodov. Avstralija je verjetno zanimiva za marsikaterega jezikoslovca: izseljenci namreč govorijo pristno narečje, ki je v naših krajih bilo v rabi, preden so se izselili v tujino. Ta govorica se delno razlikuje od tiste, ki se v rodnem kraju govori danes, tako da je prav zanimivo prisluhniti ne samo t.i. prvi generaciji izseljencev, marveč tudi njihovim sinovom, ki so se te govorice naučili. Davek izseljenstva Domala vsi izseljenci imajo doma kak predmet, ki spominja na domače kraje: največkrat so to slike z motivi iz rodnega kraja, keramični izdelki, knjige z ilustracijami itd. Za izseljence ti predmeti veliko pomenijo, saj so delček tistega sveta, v katerem so preživeli mladost. To pa jejte povezano z domotožjem, tj. občutkom, ki je bil izrazit še zlasti prva leta po prihodu v Avstralijo. Domotožje, občutek zapostavljenosti in osamljenosti, problemi s komuniciranjem, stanovanjske težave, pomanjkanje denarja - vse to je vplivalo na različno stopnjo prilagoditve v novo okolje. Danes je velika večina naših izseljencev integrirana v avstralski način življenja. Ta je precej različen od našega, tako, da se med obiskom v domovini mnogi' izseljenci ne morejo več znajti. Izkušnja Bruna, 65-letnega izseljenca iz Trsta s stalnim bivališčem v VVollongongu, mesto 90 kilometrov južno od Sydneya, je zgovorna. Mož je leta 1985 prišel na obisk v naše kraje in tu nameraval ostati leto dni; vzdržal pa je le tri mesece in pol, saj se tu ni mogel polnomočno vključiti v družbeno okolje, poleg tega ga je gnala domov tudi očetovska skrb za sinove. Takih kot Bruno je v Avstraliji še veliko. Njegov prijatelj Franco se je po dolgih letih bivanja v Avstraliji tudi vrnil v Trst. Sklenil je, da stalno ostane tu, vendar po 9 letih je tudi on dokončno zapustil Trst. Vrnil se je v kraj v Avstraliji, kjer je prej živel. Bruno, Franco in še mnogi drugi se ne bodo več za stalno vrnili v domače kraje. Ko se bodo pa spomnili nanje, bo v njih zadrhtelo. To je davek izseljenstva, davek, ki ga ni mogoče odpraviti. IVAN VOGRIČ Med slovenskimi izseljenci je tudi precej Benečanov Večina Slovencev iz naših krajev je v Avstralijo prispela sredi petdesetih Je<. Priseljevanje se je nadaljevalo (udi pozneje, bilo pa je veliko manjše. Vzporedno so se na celino pod kozo-T°govim povratnikom naseljevali tudi r°jaki iz Slovenije, ki so tja začeli Množično prihajati že prva leta po vojni. Dotok rojakov iz Slovenije je trajal do polovice sedemdesetih let, zaradi omejitvene politike avstralske vitici e do Evropejcev, pa je v zadnjih 15 letih skorajda usahnil. Nekateri Slovenci so dospeli v Av-stralijo že veliko let pred vojno, ven-o množični in organizirani migra-ciji sploh ne moremo govoriti. Etnolo-9inja Breda Čebulj-Sajko je pred leti, Pa podlagi podatkov iz literature, odkrila posamezne primere ljudi, ki so n° avstralska tla prispeli v začetku stoletja. Sajkova je izrazila domnevo, ua so nekateri drugi skoraj gotovo Prispeli že v prejšnjem stoletju; domneva je verjetno upravičena, saj so PPr prvi Dalmatinci prišli v Avstrali-že med leti 1850-1860. Raziskovalec lrPa pri iskanju tovrstnih podatkov PPilico težav in tega se je zavedal udi novinar Dela Božidar Pahor, ki je Pred leti - kmalu po obisku v Avstra-1,1 ' zapisal, da se je pred 1. svetovno vojno pri Perthu naselila skupina ljudi, za katere je posumil, da so bili primorski Slovenci. Oblasti so te ljudi uradno prištele med Avstrijce, vendar njihovi priimki so kazali vsaj na slovensko poreklo. Sodelavec Slovenske izseljenske matice Milan Ogrin pa je zapisal naslednje: »... Prvi Slovenci, izhajali so s Primorske, naj bi prišli v Avstralijo okoli leta 1918. Iz tega področja se je izseljevanje povečevalo od leta 1924 dalje, ko je v Italiji zavladal fašizem. Zaposlili so se v rudnikih zlata in premoga.« Zanimivi so tudi podatki, ki smo jih novembra 1989 našli neposredno na terenu. Nanašajo se na izseljence iz Beneške Slovenije, posredovala pa sta nam jih Pepi Bonini in njegova hči Liliana, po rodu iz Klodiča, sicer pa bivajoča v Dandenongu, mestecu nedaleč od Melbourna. Liliana je dospela v Avstralijo leta 1956, prišla je za možem, ki se je tam naselil leta 1949. Pred njim je na peto celino dospel njegov stric, to pa je bilo že leta 1926. To pa je tudi letnica prihoda Be-lokranjčana Jožeta Pluta, ki ga v Zborniku avstralskih Slovencev 1988 označujejo za enega od pionirjev slovenskih priseljencev v Avstraliji. Be- neške pionirje je doslej le malokdo upošteval, kar je krivično. Naj dodamo, da je Pepi Bonini dospel v Victorio šele pred kakimi 15 leti. Skratka -za prvimi priseljenci so prihajali še drugi njihovi sorodniki. Poleg Bonini- jev imamo še druge primere družin, ki so se iz Benečije preselile že pred zadnjo vojno. Takšen je primer družine Vogrič iz Melbourna, za katero nas je opozoril pater Bazilij Valentin iz slovenskega verskega središča v Kewu (Melbourne). Največ Benečanov je v Avstralijo prispelo v začetku petdesetih let. L y SLIKAR STANISLAV RAPOTEC V Avstraliji je iz naših krajev precej takih, ki so se uveljavili. Med najbolj znanimi je gotovo Stanislav Ra-potec, 76-letni slikar, ki živi in ustvarja v Sydneyu. Rapotec je bil rojen v Trstu, v naših krajih pa je živel le malo časa, saj se je že mlad preselil v Jugoslavijo. Nagnjenje do slikarstva je razvil zlasti v Avstraliji, kamor je prispel že leta 1951. Uveljavil se je kot abstraktni ekspresionist in po vsem svetu zaslovel kot »ambasadorski slikar«. Njegova dela visijo namreč v številnih ambasadah, galeriji moderne umetnosti v Vatikanu, narodnih galerijah avstralskih zveznih držav in še drugod. Nekaj slik je podaril slovenskim verskim središčem v Avstraliji (npr. v Sydneyu in Adelaidi), še posebno ga navdihujejo verski rituali. Razstavljal je v Parizu, Londonu, New Yorku in številnih krajih v Avstraliji. Prejel je več nagrad, zadnja pomembna je bila Australia Order, tj. priznanje avstralske vlade ob državnem prazniku 26. januarja 1989. 1 • nedeljski tekni Hsld in radijski sporedi 1 H RAI 1 % RAI 2 7.00 Film: La figlia del diavolo (fant., Šp., r. Jesus Garcia De Duenas, i. Hector Alte-rio) 8.30 Risanke: Čebelica Maja in Psammed 9.15 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet - Ptiči 10.00 Kmetijska oddaja: Zelena linija - Magazine 11.00 Maša in nabožna oddaja 12.15 Zelena linija (2. del) 13.00 Nedeljski tednik, dnevnik . 13.55 Kviz: Toto-TV Radiocor- riere 14.00 Variete: Domenica in... 18.15 90. minuta - Posebnosti 18.40 Variete: Domenica in... 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 TV film: La bottega dell'-orefice (dram., It.-Kan.-Fr. 1987, r. Michael Anderson, i. Ben Gross, Olivia Hussey, Daniel 01bryc-hski) 22.05 Glasbena oddaja: L'attesa - božične pesmi in voščila 23.45 Božično razmišljanje torinskega nadškofa Gio-vannija Saldarinija 23.55 Polnočnica iz Bazilike sv. Petra v Rimu 7.00 7.55 10.05 12.00 13.00 13.20 13.30 13.45 14.35 16.50 18.35 19.45 20.30 22.35 23.50 0.30 ^ RAI 3 Otroški variete: Patatrac; nato risanke Aktualno: Mattina due Variete: Spremenljivo jasno Božični koncert iz Bazilike sv. Marka v Benetkah (Solisti Veneti, zbor gledališča La Fenice, dir. Claudio Scimone) Dnevnik - ob trinajstih Šport in vreme Rubrika: Nonsolonero Nadaljevanka: Ouando si ama Božič v cirkusu Film: II miracolo della 34. strada (kom., ZDA 1947, r. George Seaton, i. Maure-en O Hara, John Payne) Nanizanka: Miami Vice Dnevnik in športne vesti Film: Ritorno al futuro (fant., ZDA 1985, r. Robert Zemeckis, i. Michael Fox, Christopher Lloyd) Aktualno: La pace nel mondo (vodi Paolo Guz-zanti) Rubrika o protestantizmu Variete: Spremenljivo jasno TV Ljubljana 1 8.50 Veliki pianist - Claudio Arrau (Beethoven) 10.00 Nan.: Vita col nonno 10.50 Film: II favoloso dottor Dolittle (fant., ZDA 1967, r. R. Fleischer, i. Rex Har-rison, Samantha Eggar) 13.10 Nanizanka: Professione pericolo 14.00 Deželni dnevnik 14.10 Drobci 14.15 Variete: Prove tecniche di trasmissione (vodi Piero Chiambretti, gost Nanni Loy) 15.50 BlobCartoon 16.15 Film: Irma la dolce (kom., ZDA 1963, r. Billy Wilder, i. Shirley MacLaine) 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.30 Aktualna oddaja: Chi l'ha visto? (vodita Donatella Raffai in Luigi Di Majo) 23.00 Filmske novosti 23.10 Glasbena voščila Luciana Pavarottija m TV Koper 8.30 Otroška matineja. Živ Žav, 9.35 nan. Pika Nogavička (14. del) 10.05 Nad.: Jack Razparač (pon.) 10.55 Videomeh 11.20 Ljudje in zemlja 12.20 Nad.: Veliko sedlo (ČSSR, r. František Mudre, 8. del) 13.20 Festival narečne popevke 14.55 Film: Flashdance (glas., ZDA 1983, r. Adrian Lyne, i. Jennifer Beals, Michael Nouri) 16.30 Dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Film: Božično drevo (dram., Fr.-It. 1969,, r. Te-rence Young, i. William Holden, Virna Lisi) 18.25 Poljubi me, ljubezen moja - španske pesmi 18.40 Risanka, Mernik, Okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.25 Žrebanje Podarim - dobim 20.40 Nadaljevanka: Ljubezen nam je vsem v pogubo (zadnji del) 21.40 Zdravo, 22.45 Dnevnik 23.00 Polnočnica iz Betlehema 23.50 Glasbena oddaja: Dam svoje vam srce 9.45 Dok.: Čampo base (pon.) 11.15 Veliki tenis (pon.) 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Noi la domenica, vmes jahanje, nogomet, odbojka in košarka; 18.00 avtomobilizem formula Indy 20.30 Umetnostno drsanje: mednarodno prvenstvo Francije (posnetki) 22.00 TVD Novice 22.15 Košarka NBA (pon.) 23.45 Golden Juke Box (pon.) TV Ljubljana 2 10.00 Danes za jutri. Oddaja za JLA in dokumentarec Ju-raj Strossmayer 13.00 Športno popoldne 19.30 Dnevnik 19.55 Dok.: Kartoteka zemlje 20.05 Božična simfonija Jessye Norman 21.20 Dokumentarna oddaja: Brata Janez in Jurij Šubic 21.35 Film: Sabrina (kom., ZDA 1954, r. Billy Wilder, i. Humphrey Bogart, Aud-rey Hepburn) 23.25 Športni pregled RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Borutov božič; 10.20 Božični motivi; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestralna glasba; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Nabožna oddaja; 12.00 Ko zgodovina zazveni; 12.30 Črnske duhovne pesmi; 13.20 Glasba po željah; 14.10 V studiu z vami: Sergej Verč (1. del); 15.30 Šport in glasba; 17.00 V studiu z vami (2. del); 19.25 Vračanje v Betlehem: božični koncert, radijska igra Noč v Korintu (A. Rebula), božični pogovor, polnočnica iz cerkvice pri Sv. Ivanu. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Amaterski zbori; 17.30 Radijska igra; 18.00 Operne melodije; 19.30 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. CAHALEŠ 8.30 Nabožna oddaja 9.25 Nanizanka: Webster 10.00 Rubrika: Nonsolomoda 10.25 Nanizanka: Top Secret 11.30 Variete: Rivediamoli (vodi Fiorella Pierobon) 12.30 Superclassifica Show 13.30 Aktualno: Božič na C anale 5 (vodi Marco Balestri) 15.30 Film: Vacanze d'inverno (kom., It.-Fr. 1959, r. Camil-lo Mastrocingue, i. Alberto Sordi, Vittorio De Sica, Michele Morgan) 17.50 Glasbeni vikend 18.00 Kviza: O.K. il prezzo e giu-sto (vodi Iva Zanicchi), 19.45 La ruota della fortuha (vodi Mike Bongiorno) 20.30 Variete: Božični cirkus (vodita Gigi in Andrea) 22.30 Aktualno: Una star di nome Gesu 23.00 Film: Canta che ti passa -Due marinai e una ragazza (glas., ZDA 1949, r. George Sidney, i. Frank Sinatra, Gene Kelly, Kathryn Grayson) 1.45 Nanizanka: Love Boat RETE 4__________________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nan.: II Virginiano 10.00 Film: II cervello di Fran-kenstein (kom., ZDA 1948, r. Charles T. Barton, i. Gianni in Pinotto) 11.55 Aktualnosti: Ciak 12.40 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.49 Variete: Buon pomeriggio 13.45 Film: La vergine sotto il tetto (kom., ZDA 1953, r. Otto L. Preminger, i. VVilli-am Holden, David Ni ven) 15.40 Buon pomeriggio v studiu 17.30 Film: Anche gli eroi pian-gono (dram., ZDA 1956, r. George Seaton, i. VVilliam Holden, Deborah Kerr) 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Tutti insieme appas-sionatamente (glas., ZDA 1965, r. Robert Wise, i. Julie Andrevvs, Christopher Plummer) 23.45 Film: 11 tesoro dei Condor (pust., ZDA 1953, r. Delmer Daves, i. Cornel Wilde) 1.35 Nanizanki: Nero VVolfe, 2.35 Toma ITALIA 1_______________ 8.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 11.30 Nanizanka: Happy Days -Vigilia di Natale 12.00 TV film: 15 anni dopo -Strega per amore (kom., ZDA 1985, r. VVilliam As-her, i. Barbara Eden, Way-ne Rogers) 14.00 Aktualno: Ottanta non piu ottanta 14.45 Filmske novosti 14.50 Nanizanka: Magnum P.l. 16.00 Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke 18.30 Film: Asterbr e Cleopatra (ris., Fr. 1968) 20.00 Nanizanka: Cristina 20.30 Film: Sono un fenomeno paranormale (kom., It. 1985, r. Sergio Corbucci, i. Alberto Sordi, Maurizio Micheli) 22.35 Nanizanka: I ragazzi della 3a C - Buon Natale 23.40 Film: Passaggio per il pa-radiso (kom., ZDA 1985, r. Carey Medoway, i. Lewis Smith, Jason Gedrick) 1.20 Nanizanka: Classe di ferro ODEON___________________ 7.00 Risanke 8.00 Nanizanki: Le spie, 9.30 Ouattro in amore 13.00 Risanka: Capitan Harlock 14.30 Film: C.H.O.M.P.S. super-canerobot (kom., ZDA 1979, r. Don Chaffey, i. Wesley Eure) 16.15 Variete: Sugar 17.15 Risanka: Daimos 19.00 Filmske novosti 19.30 Variete: Sportacus 20.00 Risanke 20.30 Film: Ho fatto splash (kom., It. 1980, r.-i. M. Nichetti, i. Angela Finocchiaro) 22.30 Koncert: Mozartova Missa Brevis KV 275 (dir. M. V. Milkov, orkester in zbor državnega radia iz Sofie) 23.15 Božič na Odeon 23.45 TV film: Una favola fantas-tica (kom., ZDA 1984, r. Glive Donner, i. N igel Davenport, Frank Finlay) TMC______________________ 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Film: Canto di Natale (kom., ZDA 1979, r. Erič Till, i. Henry VVinkler, David Wayne) 14.15 Pravljica: Palčica 16.00 Film: La capanna dello zio Tom (dram., ZDA 1983, r. Stan Lathan, i. Bruce Dern) 18.00 Love me tender - Poklon Elvisu Presleyu 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Risanke 21.30 Božični variete 23.00 Polnočnica iz Betlehema 0.20 Božične pesmi telefriuli 10.20 Rubrika o obrtništvu 11.00 Zelena dežela 11.30 Dražba 12.00 Nan.: La famiglia Smith 12.30 Velike razstave 13.00 Rubrika z županom 14.30 Variete: Buinesere Friul 16.30 Musič box 18.00 Nanizanka: Family 19.00 Dnevnik - šport 20.30 Film: La locandiera (kom., It. 1980, r. Paolo Cavara, i. Adriano Celentano, Clau-dia Mori) 22.30 Voščila L. Pavarottija 23.30 Športne vesti in News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO KOPER (slovenski program) 14.30, 17.30 Poročila; 17.30, 19.00 Dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper - Vročih deset; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.00 Vseradio; 8.25 Pesem tedna; 9.30 Dragi Luciano; 10.10 Superpass; 10.35 Družina; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, šport, rezultati in komentarji; 16.45 Made in YU; 18.00 Glasba; 18.30 Najnovejši LP; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna oddaja: Od nedelje do nedelje; 20.00 Nočna glasba. 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Otroški zbor delVAntonia-no vošči vesel božič vsemu svetu (sodelujeta violinist Kostadin Bogdanos-ki, pianist Andrea Bac-chetta, vodi Maria Teresa Ruta) 10.30 Maša 11.45 Nabožna oddaja 11.55 Papežev blagoslov Urbi et Orbi 12.30 Božični koncert (prenos iz Bazilike sv. Frančiška v Assisiju) 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Variete: Piacere Rai 1 16.00 Mladinska oddaja: Big! 18.00 Kratke vesti 18.05 Nanizanki: Padri in pre-stito, 18.45 Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme, dnevnik 20.30 Film: Annie (glas., ZDA 1982, r. J. Huston, i. Aile-en Quinn, Albert Finney) 22.35 Dnevnik 22.45 Variete: Silvan Super Ma-gic Show 0.05 Filmske novosti, dnevnik 0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni ^ RAI 2__________________ 7.00 Otroški variete: Patatrac 9.30 Nanizanka: Capitol 10.30 Leonard Bernstein dirigira 9.. Beethovnovo simfonijo (neposredni prenos iz vzhodnoberlinskega Schauspielhausa) 12.00 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 14.00 Nad.: Ouando si ama 14.45 TV igra: LJamore e una cosa meravigliosa 16.00 Nanizanka: Simpatiche canaglie 16.25 Pravljice pred ognjiščem 16.45 TV igra: (Non) Entrate in guesta časa 17.15 Film: Il coraggio di Lassie (kom., ZDA 1946, r. Fred McLeod Wilcox, i. Elizabeth Taylor) 18.50 Nanizanka: Miami Vice 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Variete: Buon Natale dal Centro dTtalia (vodita Gigi Proietti in Gabriella Carlucci) 23.30 Dnevnik, vreme, horoskop 23.45 Film: Torna piccola She-ba! (dram., ZDA 1952, r. Daniel Mann, i. Burt Lan-caster) ^ RAI 3__________________ 8.40 Veliki pianist - Claudio Arrau (Brahms) 9.35 Nan.: Vita col nonno 10.15 Film: Il fantasma di Can-terville (fant., ZDA 1986, r. Paul Bogart, i. John Giel-gud) 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Rossellini, V-officina della storia 14.00 Deželne vesti 14.10 BlobCartoon 15.15 Film: Guai con le ragazze (glas., ZDA 1969, r. Peter Tewksbury, i. Elvis Pres- ley) 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanka: I mostri 17.45 Dok. oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.30 Variete: Buon Natale da Uno su cento 23.05 Dnevnik nocoj 23.15 Variete: Podeljevanje športnih Oskarjev (vodi Aldo Biscardi) 0.15 Nočni dnevnik 0.30 Dok. oddaja: Pred 20 leti Xf TV Ljubljana 1 9.15 Božič med muppetki 10.00 Likovno-glasbena miniatura - Zsolny 10.25 Dok.: Testen - Slikar prave samote 11.00 Božična simfonija Jessye Norman (pon.) 11.55 Papeževa poslanica in blagoslov Urbi et Orbi 12.40 Spored za otroke in mlade: Radost Evrope, 14.15 Radovedni Taček, 14.30 Otroci glasbe, 14.55 Snežni mož in snežna ženička, 15.05 Formula BMX 15.45 Ansambli: Alpski kvintet 16.10 Žrebanje Podarim - dobim 16.30 Dnevnik 16.50 Film: S Piko okoli sveta (ris., Avstralija 1981, r. Yo-ram Gross) 18.05 Koncert za UNICEF 19.05 Risanka, 19.10 TV Okno 19.15 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film: Na zlatem ribniku (dram., ZDA 1981, r. Mark Rydell,i. Henry Fonda, Katharine Hepburn) 21.55 Dnevnik in vreme 22.25 Osmi dan 23.25 Človek in glasba ~pP| TV Koper _______________ 13.00 Juke Box (pon.) 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet: nemško prvenstvo 15.30 TVD Novice 15.45 Veliki tenis (pon.) 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 Wrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rally Pariz-Dakar (povzetki) 20.20 Rubrika: Pillole 20.30 Golden Juke Box 22.00 TVD Novice 22.10 Nogomet: argentinsko prvenstvo 24.00 Nočni, boks TV Ljubljana 2 17.50 Izobraževalna oddaja: Boj za obstanek 18.15 Svet športa 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.00 Žarišče 20.30 Izobraževalna oddaja: Kakovost med možnostjo in hotenjem 20.50 Svet na zaslonu 21.35 Videogodba RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 8.20 Koledar; 8.30 Božični motivi; 9.00 Maša; 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Mladinski oder: Male zvezdice veliki božični večer; 10.30 Koncert stare božične glasbe - Gallus Con-sort in organistka Angela Tomažič; 11.30 Soft mušic; 12.00 Božični pogovor; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Dekliški zbor Alenka iz Števerjana; 13.20 Glasba po željah; 14.30 Sneg in kraguljčki; 15.45 Božični motivi; 16.00 Radijska igra: Noč v Korintu (A. Rebula); 16.40 Božični motivi; 17.00 Koncert; 18.15 Črnske duhovne pesmi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,. 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringa-raja; 8.40 Pesmica; 9.05 Glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijstvo; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi na glasbenih tekmovanjih; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali: 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Nočni program. CANALES________________ 8.30 Film: La reginetta delle nevi (kom., ZDA 1939, r. C. Francis Riesmer, i. Ann Sheridan) 10.30 Nanizanka: Top Secret 11.30 Variete: Rivediamoli 12.35 Filmske novosti 12.40 Kviz: Il pranzo e servito 13.30 Božič na Canale 5 15.00 Aktualna oddaja: Agenzia matrimoniale 15.30 Film: Piccola stella (kom., ZDA 1934, r. Harry Lac-hman, i. Shirley Temple, James Dunn) 17.00 Kviz: Canale 5 Trophy 20.25 Variete: Striscia la notizia 20.30 TV film: Un bambino di nome Gesu (zgod., It.-ZRN 1987, r. Franco Rosi, i. Mat-teo Bellina, Bekim Feh-miu, Maria del Carmen San Martin, 1. del) 22.30 Film: Il principe ladro (pust., ZDA 1951, r. Ru-dolph Mate, i. Tony Curtis, Piper Laurie) 0.15 Variete: Striscia la notizia 0.35 Nanizanki: Hollywood Beat, 2.00 Cover Up RETE 4__________________ 8.30 Nanizanki: Il Virginiano, 10.00 Dalle 9 alle 5 orario continuato 10.30 Film: La donna e lo spettro (kom., ZDA 1940, r. George Marshall, i. Bob Hope) 12.10 Nan.: Strega per amore 13.40 Variete: Buon pomeriggio 13.45 Film: Il gatto milionario (kom., ZDA 1951, r. Arthur Lubin, i. Ray Milland, Jan Sterling) 15.50 Film: Il grande gaucho (pust., ZDA 1952, r. Jacgues Tourneur, i. Rory Calhoun) 17.30 Film: Amaro destino (dram.-, ZDA 1949, r. Joseph L. Mankiewicz, i. Edward G. Robinson) 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Bianco Natale (glas., ZDA 1954, r. Michael Cur-tiz, i. Danny Kaye, Bing Crosby) 22.50 Koncert: Bernstein dirigira Mozarta in Mahlerja 0.20 Film: La spia dei ribelli (pust., ZDA 1953, r. Hugo Fregonese, i. Van Heflin) 2.00 Nanizanka: Nero VVolfe ITALIA 1_______________ 7.00 Nanizanka: Luomo di Sin-gapore 8.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 11.30 Nanizanki: Happy Days - Il sogno di Richie, 12.00 Nata libera 13.00 Filmske novosti 14.00 Aktualno: Ottanta non piu ottanta 14.40 Deejay Television 15.30 Nanizanka: Časa Keaton 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.30 Risani film: Asterix il galli-co (r. Rene Goscinny-Al-bertUderzo) 20.00 Nanizanka: Cristina 20.30 Film: Spie come noi (kom., ZDA 1985, r. John Landis, i. Dan Aykroyd, Chevy Chase, Donna Dixon) 22.30 Nanizanka: Časa Keaton 23.00 Dirka Pariz-Dakar 23.35 Film: Prendi i soldi e scap-pa (kom., ZDA 1969, r.-i. Woody AUen) 1.15 Nanizanke: Tutti per uno -La mascotte, 1.45 Signor presidente, 2.15 Duetto ODEON___________________ 13.00 Risanke: Merrie Melodies 13.30 Otroški variete: Sugar Natale, vmes risanke Gli or-setti del cuore, Il principe Valiant, Heidi 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke: Il gobbo di Notre Dame, 20.30 Gulliverjeva potovanja 22.00 Film: Tutti a naj a (kom., ZDA 1986, r. Neal Israel, i. Robert Culp, Keith Gor-don) 23.45 Film: Una notte alVopera (kom., ZDA 1935, r. Sam Wood, i. Groucho, Chico in Harpo Mara) TMC 8.30 Risanke: Snack 11.55 Papežev blagoslov 12.30 Risanke 13.15 Film: Racconto di Natale (fant., ZDA 1983, r. Bob Clark, i. Peter Billingsley, Darren McGavin) 15.00 Risanke 17.00 Film: La scarpetta di vetro (glas., ZDA 1955, r. Charles VValters, i. Leslie Caron) 18.45 Cirkuški festival iz Monte-carla 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Batman (pust., ZDA 1966, r. Leslie H. Martin-son, i. Adam West, Burt Ward) 22.30 Božični koncert 23.30 Film: Un magico Natale (kom., ZDA 1985, r. Michael Pressman, i. John Den-ver, Jane Kaczemarek) TELEFRIULI_____________ 10.45 Koncert resne glasbe 12.30 Božič z Lucianom Pavarottijem 13.00 Dokumentarec o Perugii 13.30 Fogolar Australia 14.30 Film: Il mondo sconosciuto degli animali (dok., SZ 1979, r. Šišov) 16.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Little Roma, 18.00 Čristal 19.00 Nanizanka: Family 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 Košarka A2: Kleenex-Fan-toniUdine 23.00 Balet: La belle et la bete 0.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 10.30 Dnevnik; 14.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Na današnji dan, Zanimivosti, Reportaže; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik. Aktualna tema; 13.00 V podaljšku; 15.30 Radio Kp na obisku; 16.30 Reportaža; 18.00 Interna 52; 19.00 Žaključek- RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.2 Glasba; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vl' 9.32 Revival; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti- 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna. 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; l6 j Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Mixage; 18-4 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 19-u Souvenir d'Italy; 20.00 Zaključek. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasb® za vsakogar; 10.00 Dobro jutro in h°r° kop; 12.00 Ostali Trst (pon.); 18.00 ŠP^ 19.30 Potujte s Putnikom; 20.30 Loža operi; 22.00 Nočna glasba. Podvojitev tretje mreže RAI v Bocnu Finančne težave beneškega bienala BOČEN — Tudi v pokrajinah, kjer je že dolgo časa uveljavljena, je dvojezičnost očitno marsikomu trn v peti. V javnih službah in v upravnem življenju si najbrž nihče ne upa protestirati preglasno, glede televizijskih oddaj pa je italijanska narodnostna skupnost na Južnem Tirolskem stalno protestirala, češ da je prikrajšana za del programov tretje mreže RAI. V bocenski pokrajini so namreč občasno prekinjali normalne oddaje tretje mreže in jih nadomeščali s programi v nemškem in v ladinskem jeziku. Zaradi stalnih protestov je vodstvo RAI sklenilo, da bo poskusno podvojilo mrežo pretvornikov tretje mreže, tako da bo na eni mreži predvajala dosedanji spored s programi v italijanskem, nemškem in ladinskem jeziku, na novi tretji mreži pa bodo predvajali neokrnjen vsedržavni program RAI 3. Del tretje mreže bis je začel poskusno delovati včeraj na delu južnotirol-skega območja. Zaenkrat bodo neokrnjeni program RAI 3 lahko sprejemali v Bocnu in v južnem delu pokrajine, kjer živi okoli 70 odstotkov vseh televizijskih naročnikov italijanskega jezika na Južnem Tirolskem. Pred svetovnim nogometnim prvenstvom pa bodo to dodatno mrežo raztegnili tudi na Brixen in Meran, da le ne bi bil kdo prikrajšan za kakšno nogometno tek- Podvojitev tretje mreže na Južnem Tirolskem jasno dokazuje, kako so medetnični odnosi še vedno težavni, čeprav se v zadnjih časih z novim pokrajinskim vodstvom marsikaj premika in so trenja med jezikovnimi skupinami manj izrazita. Zanimivo pa je vsekakor dejstvo, da so se Italijani čutili močno prikrajšane, ker so namesto celotnega sporeda tretje mreže sprejemali tudi programe v nemškem in v ladinskem jeziku. Podvojitev tretje mreže so predstavili pred nekaj dnevi na tiskovni konferenci, med katero so napovedali tudi imenovanje novega ravnatelja pokrajinskega sedeža RAI v Bocnu. Dosedanji direktor Mario Messler je namreč odstopil, njegovo mesto pa bo prevzel dosedanji komisar bocenskega Stalnega gledališča Carlo Corazzola. BENETKE — Beneški bienale se bo moral prihodnje leto zadovoljiti z dokaj skromnimi sredstvi. Direktorji raznih sekcij so za svoje dejavnosti zahtevali okoli 20 milijard lir, dobili pa so vsi skupaj nekaj nad pet milijard lir s tem, kot je dejal predsednik Portoghe-si, da »so postrgali dno soda«. Skromna sredstva, ki jih je dobil bienale, so v vodstvu že izzvala ostre polemike. Direktor odseka za arhitekturo Francesco Dal Co, ki je dobil za načrtovane projekte 500 milijonov lir -med načrti je ta sekcija imela tudi natečaj za prestrukturacijo filmske festivalske palače - je že napovedal odstop. »Znatna krnitev sredstev,« je po seji upravnega sveta bienala izjavil Dal Co, »prizadene predvsem arhitekturni sektor. Njegove načrte je upravni svet sprejel soglasno. Če mi ne bo uspelo uresničiti projektov, bom odstopil.« Po seji upravnega sveta je predsednik Portoghesi izjavil novinarjem, da je s finančnega vidika za bienale eno naj hujših obdobij. Po njegovih besedah kaže, da skušajo nekateri vnesti v bienale bakcile, ki so zrasli izven strukture. »Bienale,« je dodal predsednik, »potrebuje ustrezna sredstva in ustrezne prostore, o katerih pa upravni svet ne more sklepati. Zato smo prosili direktorje sekcij, naj ne odstopajo.« Po petkovi seji upravnega sveta so bila sredstva za leto 1990 takole porazdeljena: tri milijarde in pol je dobil sektor viziualnih umetnosti za razstavo »Odprto 90«; 700 milijonov so dodelili glasbeni sekciji, pol milijarde lir arhitekturni sekciji, 200 milijonov lir gledališki sekciji in 200 milijonov lir filmski sekciji za njeno raziskovalno dejavnost. Za filmski festival, ki bo od 3. do 15. septembra, pa »bo denar od nekje le prišel«. Finančna negotovost ni iztirila direktorja filmske sekcije Biraghija, ki je dejal, da je navajen dela v takih pogojih. Dodal je, da za prihodnje leto razmišlja o festivalu s 36 filmi, deset filmov bi moralo nastopiti na »tednu kritike«, prav toliko pa v odseku za televizijske filme. Poleg teh Biraghi pripravlja še retrospektivo sovjetskega filma v obdobju 1929-36. BTPP01/1 1. JANUAR 90 Buoni del Tesoro Poliennali S BTP so štiriletne obveznice s koriščenjem 1. januarja 1990 in zapadlostjo 1. januarja 1994. • Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih. • Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca d'-Italia ali pri bančnih zavodih 27. decembra do 13.30. S BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale); re- zervirajo se po ceni, ki je lahko 95,85% ali višja. Cena, ki bo iznesena na dražbi, bo objavljena v časopisju. S Dodeljene obveznice je treba poravnati 2. januarja po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. • Obveznice so v ponudbi v svežnjih po 5 milijonov. • BTP imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo. Rok rezervacije za občinstvo: do 27. decembra Izklicna cena dražbe Rok 95,85% 4 leta Letni donos izklicne cene bruto neto torkovi televizijski in radijski sporedi : ....illllSillllii P { RAI 1____________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 (vodi Piero Badaloni) 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Božični koncert iz Bazilike sv. Frančiška v Assisiju 15.00 Italijanske kronike in motorji 15.30 Tednik: A Nord a Sud 16.00 Mladinska oddaja: Big! 18.00 Kratke vesti 18.05 Nanizanki: Padri in pre-stito, 18.45 Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Tednik: TG 1 - Sette 21.30 Igre pod božičnim drevescem 1989 (vodi Claudio Lippi) 22.45 Dnevnik 22.55 Glasbena oddaja: Dan gospela in bluesa (vodi Gianni Mina) 24.00 Nočni dnevnik 0.10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.25 Izbrane Petrarcove rime f~ CANALE5 8.30 Film: Al tuo ritorno (kom., ZDA 1944, r. VVilliam Die-terle, i. Ginger Rogers) 10.30 Nan.: Due come noi 11.30 Variete: Rivediamoli 12.40 Kviz: II pranzo 6 servito 13.30 Božič na Canale 5 15.00 Aktualna oddaja: Agenzia matrimoniale 15.30 Film: II trionfo della vita (kom., ZDA 1934, r. Hamilton MacFadden) 17.00 Kviz: Canale 5 Trophy 20.25 Striscia la notizia 20.35 TV film: Un bambino di nome Gesu (2. del) 22.30 Film: La grande corsa (pust., ZDA 1965, r. Blake Edwards, i. Jack Lemmon, Tony Curtis, Natalie Wood) 1-30 Striscia la notizia 1-50 Nanizanki: Hollywood Beat, 2.55 Cover Up 8.30 Nanizanki: II Virginiano, 10.00 Dalle 9 glle 5 orario continuato 10.30 Film: Una notte sui tetti (kom., ZDA 1949, r. David Miller, i. bratje Mara) | f RAI 2____________________ 7.00 Otroški variete: Patatrac 9.30 Nanizanka: Capitol 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13-30 Mezzogiorno e... (2. del) 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igra: L'amore e una cosa meravigliosa 15.50 Nanizanka: Simpatiche canaglie 16.15 Pravljice pred ognjiščem 16.35 TV igra: (Non) Entrate in guesta časa 17.00 Nanizanka: Passwo.rd 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: II gattopardo (dram., It. 1963, r. Luchino Vis-conti, i. Burt Lancaster, Claudia Cardinale, Alain Delon) 23.25 Dnevnik, vreme, horoskop 23.45 Filmske novosti 23.55 Film: Francis contro la ca-morra (kom., ZDA 1953, r. Arthur Lubin, i. Donald 0'Connor) 12.10 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.40 Variete: Buon pomeriggio 13.45 Film: Matrimoni a sorpre-sa (kom., ZDA 1952, r. Ed-mund Goulding, i. Ginger Roger, Marilyn Monroe) 15.40 Buon pomeriggio... v studiu 17.30 Film: La tua pelle brucia (dram., ZDA 1958, r. Daniel Mann, i. Anthony Quinn, Shirley MacLaine) 19.00 Buon pomeriggio... v studiu 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: La vita e meravigliosa (fant., ZDA 1946, r. Frank Capra, i. James Stevvart) 23.05 Dok.: Hollywood, Holly-vvood(l.del) 23.45 Film: Giamaica (pust., ZDA 1953, r. Lewis R. Poster, i. Ray Milland) 1.25 Nanizanki: Nero Wolfe, 2.25 Toma ITALIA f______________ 7.00 Nanizanka: Luomo di Sin-gapore 8.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke | ^ RAI 3____________________ 8.40 Veliki pianist - Claudio Arrau 9.35 Nan: Vita col nonno 10.25 Film: L'onore di un lupet-to (pust., ZDA 1980) 12.00 Dok.: Meridiana - Fisica e senso comune, Chimica in laboratorio, II principe di San Severo 14.00 Deželne vesti 14.10 Film: Accadde una notte (kom., ZDA 1934, r. Frank Capra) 15.50 Hokej, ciklokros, jahanje 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega 18.10 Dok.: Geo, 18.45 Šport: Derby 19.00 Vreme, dnevnik, deželne vesti 19.45 BlobCartoon, 20.00 Variete: Blob 20.30 Aktualno: Chi l'ha visto? 21.35 Film: David & David (dram., It.-Fr. 1987, r. Gior-gio Capitani) 23.10 Dnevnik - nocoj 23:25 Film: Sorrisi di una notte d'estate (kom., Šved. 1955, r. Ingmar Bergman) 1.05 Dnevnik - v kiosku 11.30 Nanizanke: Happy Days, 12.05 Nata libera, 13.00 Chips 14.00 Aktualno: Ottanta non piu ottanta 14.45 Deejay Television 15.30 Italijanske smešnice 15.40 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke, vmes (16.10) risani film Peter Pan 18.30 Risani film: Le dodici fatic-hp Hi Astpriy 20.00 Nanizanka: Cristina ■ 20.30 Film: Una poltrona per due (kom., ZDA 1983, r. J. Lan-dis, i. Dan Aykroyd, Eddie Murphy) 22.40 Nan.: Časa Keaton 23.10 Dirka Pariz-Dakar 23.45 Film: Frankenstein Junior (kom., ZDA 1974, r. Mel Brooks, i. Jane VVilder) 1.40 Italijanske smešnice 1.45 Nanizanke: Tutti per uno, 2.15 Signor presidente, 2.45 Duetto ODEON_________________ 9.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Risanke 13.30 Variete: Sugar 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke: Dr. Jekyll e Mr. Hyde TV Ljubljana 1 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Ko se korenin zavemo 11.10 Video strani 15.30 Video strani 15.40 Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj - Fižolova torta 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Videogodba (pon.) 17.35 Video strani 17.40 Spored za otroke in mlade: Rok, rada te imam, Kaja 18.35 Dokumentarna oddaja: Skrivnostni svet (1. del) 19.00 Risanka in TV okno 19.15 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Nadaljevanka: Lepotec z otoka (A. Kantof-J. Bes-nard, r. Jacgues Besnard, i. Daniel Ceccaldi, Cathe-rine Rich, 5. del) 21.00 Aktualno: Dinar 21.45 Dnevnik in vreme 22.05 Glasbena oddaja: Diverti-mento in Es 22.55 Video strani 20.30 Film: A tutto gas (kom., Kan. 1981, r. Les Roses) 22.30 Variete: Sportacus 23.00 Dirka Pariz-Dakar 23.30 Film: Tarzan, 1'uomo scim-mia (pust., ZDA 1932, r. Wood Bridge, Strong Van Dyke, i. Johnny VVeissmul-ler) TMC______________________ 8.30 Risanke: Snack 12.00 TV film: II pifferaio di Hamlin (fant., VB 1972, r. Jacgues Demy, i. Donald Pleasence) 13.45 Film: Un Natale da ricor-dare (dram., ZDA 1978, r. George Englund, i. Jason Robards) 15.30 Pravljica: Morska deklica (Andersen) 16.45 TV film: Happy (dram., ZDA 1983, r. Lee Philips, i. Dom DeLuise) 18.45 Cirkuški festival iz Monte-carla 20.00 Vesti: TMC Nevvs 20.30 Film: Buddy System (kom., ZDA 1984, r. Glenn Jodra, i. Richard Dreyfuss) 22.30 Rubrika o motorjih 23.00 Texaški koncert: Live at Wembley (5P) TV Koper_______________ 13.00 Rally Pariz-Dakar 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet: argentinsko prvenstvo 15.30 TVD Novice 15.45 Nočni boks (pon.) 16.30 Golden Juke Box 18.15 VVrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rally Pariz-Dakar (povzetki) 20.30 Nočni boks - posebna oddaja 22.00 TVD Novice 22.15 Rubrika: Obiettivo Sci 23.15 Športna oddaja: Eurogolf 0.15 Ameriški nogomet NFL TV Ljubljana 2 17.00 Poskusni satelitski prenosi 18.00 Beograjski TV program 18.45 Ropot (pon.) 19.30 Dnevnik in Premor 20.00 Žarišče, nato žrebanje lota 20.35 Umetniški večer. Filma: Stiller in Garbo (dok., Šved.), 21.20 Ninočka (kom., ŽDA, r. E. Lubitsch) 24.00 Film: Godspell (glas., ZDA 1973, r. D. Greene, i. Victor Garber) TELEFRIULI______________ 11.15 Film: Concertino con cane, automobile e violino (glas., r. R. Bikov) 13.00 Nanizanka: La' famiglia Smith 13.30 Film: Giulia e il mostro (fant., ČSSR 1979, r. J. Herz) 15.00 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Little Roma, 18.00 Cristal 19.00 Film: II cappello magico (fant., r. N. Kosheverova, i. V. Zolutukhin) 20.30 Buinesere Friul 22.30 Fogolar Australia 23.30 Nanizanka: II grande tatro del West 24.00 Vesti TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 17.00 Poročila in deželna kronika; 8.20 Koledar; 8.30 Evergreeni, 9.00 Zvezdica moja božična; 10.00 Mladinski oder: Božični obisk pri bolni gospe (L. Lombar); 10.30 Koncert božične glasbe z domačimi izvajalci; 11.30 Soft mušic; 12.00 Z gibanjem v zdravje; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Mešani pevski zbor Milan Pertot iz Bar-kovelj; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba: koncert božičnih pesmi v stolnici sv. Justa; 17.00 Naš športnik (iz Sežane); 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes; 14.05 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli lahke glasbe; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Od premiere do premiere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Žgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Govorno-glas-beni program; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Gal-letti; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU; 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, Nočna glasba. UVOZ - IZVOZ ZASTOPSTVA 34070 SOVODNJE (GO) Čase Sparse 76 Tel. (0481) 20181 Telex 460639 IMSAGO I Fax (0481)521388 • STEKLO ZA GRADBENIŠTVO IN POHIŠTVO: float, refleksno, ornamentno, izolacijsko, kaljeno, ogledala itd. • STROJI IN ORODJE ZA STEKLARJE • LASTNA PROIZVODNJA: izolacijska stekla, silikonska tesnila od 1 IMPORT —EXPORT : 34170 GORICA Ulica Alviano 56 7 . Tel. (0481) 532545 Telex 460201 - Alpek I Telefax: (0481) 533969 | VA SU tt rj rti rt< ix: rt H LAGRARIA SERGIJ ZAVADLAV semena, sadike in vsi pripomočki za vrtnarstvo krma in oprema za domače živali' GORICA Ul. Trieste 18 Tel. 0481/520898 i ■Ja irl tn rti o < Ki TT Kit KOVINARSKA DELAVNICA KLEPARSTVO v Franc Cavdek SOVODNJE — Malnišče 10 Tel. 0481/882450 X xxtX.C UUC GOSTILNA DVOR briška vina - domač pršut - pristna domača kuhinja DVOR — STEVERJAN — Tel. 884035 tu A* A trgovina Čevljev »ALPINA« GORICA Korzo Verdi 78 Tel. 531517 1 I 'K -A 771 -A I }| PEKARNA - SLAŠČIČARNA Claudio Cozzutti . GORICA - Ul. Garzarolli 195 - Tel. 0481/521522 Drev. XX. septembra 47 - Tel. 0481/33010 Se priporoča in vošči vesel božič in srečno novo leto 1990 Ob nedeljah odprto do 14. ure K fT K I .... £. 4vi trt Ifi •☆-i AT rVA 7n"i AT XV’ /U 7 xTrTTTnTTT tt AA Tu v /U ir-C V a 7U /a-\ tk ——1—“—-—^“—-—1-1—4—i—:—i—.t—i—i—:—L—x-s B85ED2 ; -7 7- ! ESPEGO s. r. I. ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI Tel. 0481/534660 BEL<$ s. r. I. IMPORT - EXPORT Tet. 0481/534760 Ul. Arcivescovado 15 Tel. 531594 GORICA 'K./AlZALlitL. K J. t t Tl ^ /AlZl.it k GOSTILNA PRI TILDI « Rupnik Marija OSLAVJE 5 - Tel. 535447 žeti vesel božič in srečno novo leto KNJIGARNA IN PAPIRNICA GISS >|T-( M UaUkTTTT WPHTTTtT7T KOLESA IN NADOMESTNI DELI E. Čuk Lastnika: Cefarin in Saksida GORICA Trg Cavour 9 Tel. 535019 TTur tr UTTf /Uir K n JrTTTJt TRGOVINA JESTVIN Briško GORICA Trg Medaglie d'Oro 12 Tel. 531550 GORICA — Korzo Italia 126 Telex 460155 ESPEGO Telefax 0481/532410 COTAR TRGOVINA OBUTVE rT5 rit trt irtr . • ' -/vV yvy. 4vtV &U GORICA - Raštel 72 - Tel. 0481/83667 Vf ns rV U V U 71 ti J UT >7 77 JZ 7,1 TJ /1 7-1 71 71717 7 7-1 7-1 TV 77 J? Ji 7-'l 7-1 7T tl.71 71 7-1 7-l7/l7lTl 77 7-7 Tl Tl.U ll Tl It IX Tl Tl Tl J J ti 7-1 Tl Tl Tl 71 1-7Tl 7-T 7-1 Tl Tl 7-1 T.c 7 r Tl Tl J V tr Tl 't 1? K >-Tj t ' UKtU _i ‘ i 1 t tv.’ ‘ ' Jr u i t? 5 t 5 vru T’ TAJ f. ☆i tri tj tr t K r GRADBENO PODJETJE GORICA t .!> Krasček SOVODNJE OB SOCl vam vošči vesel božič »KOSIČ BENEDIKT« TRGOVINI Ulica Raštel 7 - Telefon 535162 OBUTVE »KOSIČ K2« Ulica Oberdan 7 - Telefon 535520 ir-l tv tv ti ti ta ta 'ti tru: LA ‘ r* /rti rti :V j I tr Podversic Franc GORICA Ul. Brigata Pavia 61 Tel. 0481/530518 VSE ZA ŠPORT j&EORI Ulica Raštel 21 Telefon 531884 VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH ARTIKLOV VSE ZA DOM \Lf/ IN GOSPODINJSTVO )EAL casal nt /r’;7 rit r t i ?A rti ?>' I r> :o/i Ur Oglase pripravil LIEST LrT ☆i rt: rjtJttnrjJtJrulA J /v FOTOGRAFSKI LABORATORIJ Studio d’Arte fotografica Giuseppe Assirelli GORICA — Ul. Ascoli 2 Tel. 531929 Lf rt ☆ & NOVI RAZSTAVNI PROSTORI V PRVEM NADSTROPJU Ul. Raštel 17 - Tel. 33465 ARTIKLI ZA DOM IN GOSPODINJSTVO VSAKOVRSTNA DARILA - PORCELAN - KRISTAL r t r> r \i publiest oglasni oddelek telefon: (040) 7796688 SPLOŠNA — IMPORT - EXPORT - OGflIPdK GORICA - Ul. V. Veneto 49 Telex 461229 ČER-PEX Tel. (0481)82159-33524 Fax. (0481)33524 Letošnje praznovanje božiča med tradicijo in potrošništvom Pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu Za Armenijo smo zbrali nekaj nad 103 milijone Sonce, ki je včeraj spet zasijalo po daljšem času deževnega in meglenega vremena, je še bolj razživelo podobo Gorice, kjer so ljudje v predpraznični mrzlici hiteli po nakupe živil za praznične pojedine in daril, ki so v naši potrošniški družbi neizbežni sestavni del praznovanja božiča. Kdor je pozabil še kaj, bo lahko kupil danes, ko bodo še zadnjič trgovine odprte celo nedeljo. Danes bodo namreč odprte vse trgovine z raznim blagom kot tudi jestvinske trgovine. Treba si bo nabaviti kruha za tri dni, ker bodo nato vse trgovine vključno z jestvinskimi zaprte do srede. V mestnem središču je bilo včeraj zelo živahno, še posebno na sicer majhnem odseku Verdijevega korza, ki so ga pred dobrim tednom zaprli za promet. Hoja in postajanje sredi ceste brez avtomobilov sta prinesla prijetne in nenavadne občutke, toda nemalo je bilo tudi kritik: marsikdo bi si želel v središču pravi otok za pešce, ne pa "otočka", kot so ga mnogi ironično označili. S sedanjimi ukrepi namreč niso bili zadovoljni ne zagovorniki ne nasprotniki zaprtja centra za promet. Prvi bi hoteli več prostora za pešce in kolesarje, drugi pa so se hudovali zaradi težav in zastojev, ki jih je zapora na kratkem vendar za promet ključnem odseku korza, povzročila v vseh bližnjih ulicah. Včeraj in v prejšnjih dneh je bilo zelo živahno tudi v Novi Gorici, kjer bodo letos prvič tudi uradno praznovali božič. Na ploščadi med Kulturnim in Trgovskim domom se vse te dni odvija živahen sejem, kjer je med močnim vonjem po medici in živahno glasbo mogoče nakupiti obrtniške izdelke in druga darila. Poleg tega je ob praznikih na ploščadi vrsta prireditev: nocoj ob 17. uri nastopi ansambel Vrtnica, jutri ob isti uri Big Ben hit kvartet, v torek pa kantavtor Marko Brecelj. V torek bo ob 20.30 na Kostanjevici koncert božičnih pesmi v izvedbi okteta Vrtnica in Big Ben kvarteta. Ob verskih obredih, ki bodo danes ponoči in jutri, sodi k božični tradiciji praznovanje v družinskem krogu. Vse več pa je tudi takih, ki bodo več zaporednih dela prostih dni izkoristili za izlete ali krajše počitnice. Sodeč po rezervacijah v gostinskih lokalih tostran in onstran meje, se bodo kuharji in natakarji tja do torka pošteno namučili, da bodo kos navalu gostov, Danes in jutri ter na Silvestrovo bodo javni lokali v Gorici lahko odprti do 5. ure naslednjega dne. Podobno kot gostinci si manejo roke tudi v turističnih agencijah, kjer so prvi občutili pozitivne učinke vetra z Vzhoda. Ob tradicionalnih ciljih božičnih ter novoletnih potovanj, kot sta Dunaj in Pariz, se letos močno uveljavljajo Budimpešta, Praga in Berlin. Zgodovinski čar, cenejša potovanja in demokratizacija so najbolj mikavni razlogi za te izbire. Manj, vendar le kar nekaj je tudi takih, ki želijo pričakati novo leto pod toplim soncem: kdor si to lahko privošči lahko letos izbira med cenejšimi potovanji v države Bližnjega vzhoda in Arabskega polotoka in dražjimi bivanji na kakem karibskem otoku ali drugih oddaljenih sanjskih krajih. Najbolj nejevoljni so letos smučarji, ki so za bele tedne odšteli kar čedne denarce, jim pa - razen nepričakovanega vremenskega preobrata - preti nevarnost, da bodo ti tedni ostali zeleni. Sedmega decembra lani je katastrofalen potres porušil tri mesta v Armeniji in povzročil nekaj deset tisoč žrtev. Hudo prizadetemu prebivalstvu je takoj priskočila na pomoč mednarodna javnost, vendar bo odpravljanje posledic naravne ujme trajalo še lep čas. Z mednarodno pomočjo naj bi ponovno zgradili nekaj družbenih objektov, kakor recimo šole, bolnišnice, tovarne. Na poziv za zbiranje denarne pomoči so se v naši deželi odzvale, poleg številnih posameznikov, tudi štiri pokrajinske uprave. Opravile naj bi nekakšno vlogo usklajevalca posameznih pobud in z združenimi močmi opremile enega ali več javnih objektov popotresne obnove. Ne vemo, koliko so v sklad prispevali posamezniki in javne ustanove v drugih pokrajinah, imamo pa pregled, koliko sredstev se je doslej zbralo na posebnem računu pri Pokrajini: 103.338.642 lir. Pokrajinska uprava je v sklad prispevala 89,4 milijona, enajst občin na Goriškem pa skupaj 13,9 milijona. Na prvem mestu je vsekakor občina Do- Množična prireditev najmlajših pri ŠZ Dom Okrog petdeset mladih je nastopilo na akademiji Požar uničil počitniško hišo na pobočju Krminske gore Škode je po prvih ocenah okrog sto milijonov lir berdob, kjer so za pomoč Armeniji uspeli zbrati 6.036.042 lir. Druge občine pa so priuspevale sledeče zneske: Slovrenc, 569.500 lir, Fara 1.630.000, Mariano 300.000, Sovodnje 903.195, Poljan 230.000, Moraro 250.000, Romans 580.000, Medea 1.429.000, Vileš 1.000. 000, Šempeter ob Soči 1.000.000. To so zneski, ki so jih na Pokrajini do zdaj vnovčili. Ni izključeno, da bodo v Sklad v prihodnjih tednih prispevale še druge, in zlasti večje občine. Naročila za ladje V tržiški ladjedelnici stopajo v novo leto z dokajšnjim optimizmom. Državno podjetje Finmare namerava namreč tržiški ladjedelnici zaupati gradnjo treh velikih ladij za prevoz sipkih tovorov. Dve ladji sta po naročilu Finmare, tretja pa po naročilu družbe Krupp. Dobri so tudi obeti za nadalnja naročila s strani ameriškega brodarja American Holland Line za potniške luksuzne ladje, namenjene za križare-nje. Eno tako ladjo s v Tržiču v glavnem že dokončali, druga pa je v gradnji. Ameriški brodar se namreč zanima še za možnosti in pogoje gradnje novih tovrstnih plovil. Pogovori so menda že v teku in, kolikor je znano, naj bi v Tržiču zgradili še eno ladjo vrste Grand Princes. Tudi letos, kot je sicer že običaj, je Športno združenje Dom iz Gorice organiziralo v telovadnici Kulturnega doma božično akademijo, na kateri je sodelovalo kakih petdeset mladih športnikov, ki obiskujejo sekcije za športno ritmično gimnastiko, telovadbo, minikošarko in miniodbojko. Pod vodstvom načelnice sekcije za ŠRG Mije Ušaj-Češčut, ki je prisotne malčke in njihove starše uvodoma tudi nagovorila, so Domovi predstavniki v zanimivem enournem sporedu prikazali, kar so se naučili v letošnjih treh mesecih vadbe. Ob koncu, malo za šalo in malo zares, so se v športnih veščinah pomerili tudi nekateri starši, nastopajoče pa je mestno športno združenje nagradilo s priložnostnim darilom. Na sliki (foto Pavšič) skupina mladih Domovih športnikov. Skoraj sedem ur so se goriški gasilci trudili preden so pogasili ogenj, ki je zajel počitniško hišico na Krminski gori, last 52-letne Doly Nataja iz Trsta. Na pogorišče so pohiteli nekaj minut pred 21. uro v petek zvečer, vrnili pa so se nekaj po 4. uri. Na delu so bile tri ekipe. Ogenj je povsem uničil leseno konstrukcijo, opremo in pohištvo ter nasploh vse, kar je bilo spravljeno v stavbi, ki je bila sicer tačas zaprta. Škode je po prvih ocenah nekaj deset milijonov lir, morda pa celo znatno več. Po nekaterih ocenah,, naj bi požar povzročil celo stomilijonsko škodo. Zdi se, da je bila stavba tačas prazna. Prav te okoliščine porajajo sume, da je bil ogenj morda podtaknjen. Gasilce je po nesreči obvestila soseda, potem ko kje opazila, da se iz počitniške hišice dvigajo ognjeni zublji. V teku je preiskava. Verižni trčenji na avtocesti Spolzko cestišče, slaba vidljivost, naglica in ne nazadnje tudi utrujenost so botrovali včeraj ponoči in v prvih jutranjih urah dvema verižnima trčenjema na avtocesti pri Moščenicah. Prva nesreča se je zgodila med poldrugo in drugo uro zjutraj, v njej pa je bilo vpletenih sedem avtomobilov. Okrog tretje ure zjutraj je prišlo do naleta petih avtomobilov. Nekaj oseb je bilo laže ranjenih. Skoraj vsa vozila vpletena v nesrečah, so bila tuje registracije, v njih pa v glavnem zdomci, ki se vračajo domov ob božičnih in novoletnih praznikih. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 17. do 23. decembra 1989. RODILI SO SE: Rosella Iucchi, Lara Bressan, Cristian De Michelis, Daniele Piccoli, Alessandro De Fornasari, Giulio Pizzin, Pamela Abritta, Federico Barletta. UMRLI SO: 70-letni upokojenec Luigi Bressan, 81-letna upokojenka Maria Per-sich vdova Sponza, 85-letni upokojenec Venturino Canciani, 86-letna upokojenka Ida Zorzon, 77-letna upokojenka Angela Sandrin vdova Bandelli, 88-letna upokojenka Angela Bolla, 92-letni duhovnik Michele G rušo vin, 66-letna upokojenka Angelina Tantolo, 84-letni upokojenec Silvano Missi, 39-letni delavec Roberto Cocianni, 61-letna upokojenka Mafalda Canzut, 68-letni upokojenec Alberto Duiz, 85-letna upokojenka Bruna Bressan vdova Pirolo, 77-letna upokojenka Dorina Braida, 65-letni upokojenec Agostino Recca, 66-letni upokojenec Carlo Kucler, 78-letni upokojenec Leopolde Giovanni Peresson. POROKE: zdravnik Sandro Fezeka in bolničarka Silvana Scridel, profesor Ma-uro Valentinsig in uradnica Ada Ruchini, študent Angelo Della Valentina in trgovka Roberta Zollia, učitelj Roberto Travan in fizioterapevtka Annalisa Dorbold. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'Udine — Trg sv. Frančiška 4 — tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute — Ul. C. Cosulich 117 -tel. 711315. PHILIPS NAGLUŠNOST Novo dimenzijo Miniofurne akustične proteze Brezplačni preizkusi sluha in demonstracije vsak četrtek zjutraj od 9. do 12.30 v lekarni Provvidenti na Travniku 34 v Gorici INFORMACIJE: Tel. (0461) 46983 ■ Radio Ljubljana, 3. program (FM 100,4 MHz) bo v torek, 26. decembra, ob 20. uri oddajal literarni večer z naslovom Čedermaci nekoč in danes. Oddajo je pripravila goriška novinarka Dorica Makuc. ■ Verniki goriške krščanske osnovne skupnosti bodo skupaj pričakali božič na sedežu skupnosti Arcobaleno, Ul. sv. Mihaela 38. Zbrali se bodo ob 20.30 in čakali polnočnico ob molitvi in razmišljanju. kino Gorica CORSO 15.30-19.45 (jutri 15.30-22.00) »Willy Signori, e vengo da lontano«. VERDI 15.30-19.45 (jutri 15.30-22.00) »Ri-tomo al futuro II«. VITTORIA 15.30-20.00 (jutri 15.30-22.00) »Oliver & C«. Risanka. Tržič COMUNALE 15.15-22.00 »Lattimo fug-gente«. __________pogrebi_____________ Danes ob 10.15 (zaprtje krste) Alojzija Kristančič iz splošne bolnišnice v Moš. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega očeta in deda Antona Tomšiča se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala zdravniku dr. Tom-masiniju za požrtvovalnost, župniku g. Marjanu, ženskemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so sočustvovali z nami in dragega pokojnega pospremili na zadnji poti. Svojci Sovodnje, 24. 12. 1989 S M R e K K 26. 12. ŠTEFANOVANJE V DEVINU Z ANSAMBLOM HAPPY DAV 31. 12. "POVRATEK V ...90" v Kulturnem domu * Celoletna Mesečna 192.000 lir 20.000 lir □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka. □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m 21 1 št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika. PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aquileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Venelo 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 A jf Občanom, sovodenjskim rojakom po svetu, društvom in organizacijam, vsem prijateljem želi vesel božič Občinska uprava Štev er jan želi svojim občanom, svojim društvom, organizacijam in vsem rojakom vesel božič. občinska uprava Sovodnje 5^|! Občinska uprava Doberdob želi svojim občanom, društvom, organizacijam, sodelavcem in prijateljem vesel božič. | n iri: TRGOVINA JESTVIN Pavšič Emil GORICA Ul. Trieste 261 Tel. 0481/21193 L AVTOKAROSERIJA Gaiotto & Podgomich BARVANJE V PECI - PREIZKUSNI SERVIS STAN D REŽ - Ul. Trivigiano 15 - Tel. (0481) 21366 P fr rlA TOMAUTO v'r;V $ t ir ☆ ti1 it Vv & r) i tv *ff4 3 Ne pozabi! Kavama-lmr »GARIBALDI" cav. uff. ELVIO FERIGO GORICA — Korzo Italia 49 - Tel. 0481/32830 Najelegantnejše zbirališče v Gorici, najprimernejši kraj za važen zmenek ali prijeten oddih. Ob sobotah zaprto. .rit J rt J P r> Th i:ri >s y M i-i^ tt i [74 JI >- * 4 N, ,V".A ^-i. ^4 Wj'Ai iJT ^ a-M V-Jy' .jT'- /fr> ^ \ ■» # h w *n', »fr* y ^ >☆ ^ ^ ■">■ »•'>» a>0: ?V, - x-/ '-- MSSOZ X; M5T05 / $ | •t? ti'A /v ti Irti 1 V PRODAJA NADOMESTNIH DELOV «H3£ŽŽ!L 5 MINI □ METRO □ MAESTROVAN □ MONTEGO J ti 1 ROVER 1300 □ ROVER 1600 □ ROVER 800 □ ROVER 825 Jt C •; ,*** t-- ‘ 'tič Tp/'■ . V - n; ^ ^ ■'V ’ ' ’ K t* P* y-i ■, ^ ^P mjC' 'p ^ . P ^ ■ <'j, ;■'• v-ti ;/’• ;■'- ,.•'•* ‘v^ ' ' J-4 O' 'A *'• J4 >v -"r >J * 'i*' J '' ' “* F;'* j?'" V' •-'* y-x- ;>A a- \ x ' ‘ ☆' ; V' •)>" J' *>> -n, ;■ ■- >-v ••.,>-'• -p t-ti ■ ' . 1 r ‘ ‘ '"'''' / . s . , , . A / . / —i i ‘ '' / ' inčuni L i/'\\ 1 ' ^ N S Msimi i. I' ^ ‘ ^ ^ ' —4—— ' ^ 'bkskOI ' MERI ROSIC TORBICE, DEŽNIKI, KOVČKI IN USNJENI IZDELKI Raštel 27 — GORICA Tel. (0481)33790 Tomažič Stanko GORICA Ul. Nizza 15 - Tel (0481) 533923 ZASTOPSTVO ZA GORIŠKO POKRAJINO PRODAJA NADOMESTNIH DELOV MINI □ METRO □ MAESTROVAN □ MONTEGO ROVER 1300 □ ROVER 1600 □ ROVER 800 □ ROVER 825 OPREMA ZA LIVARNE Železnina SU.NA. - ANIME HOBBVsdf K. NANUT in T. ŠULIGOJ v novih prostorih 34170 GORICA 34170 GORICA Ul. A. Gregorčič 20/5 Ul. Carducci 30 Tel. (0481)21069 Tel. (0481)34730 ?> Ar; rt H. rt Računalniki - stereo HI-FI naprave vseh znamk elektrogospodinjski stroji - radio TV Jože/ Kersevani tiCJVVLLCLC. Ja:, )4 ☆: ☆ti tirti ☆ ti T£ rA- V LA...::J\.:ti.A:ti..x::....Kj...t...J:AJJx.:tiA::L/J.žA rr:☆ i ___________________________________________________.. a KAVARNA ROMAN BAR GORICA Ulica Roma 2 T n rXT? . K-ti JI { t import - export GORICA - Korzo Italia 90 - Tel. 531643 ☆ !'☆ ☆ti y VV' >☆ ☆t ra rt? i I a v: ☆ti ☆ti ☆i t t Giovanni Lulli IMPORT - EXPORT GORICA, Ul. Bellini 4 Tel. (0481)87555, 31184 Telex 460362 Lulli Telefax (0481) 33198 JJI Telefax (0481) 33198 r< ■tr n% %T ><_w K !-i i-i i-{ H M }< M ;4 W W. J-T i-i i-S w>! M-M MM 14 W M (W A M p tiT p K rt: >☆ ☆ti rti) r Tf tr t I ,A' S ☆ti tin ☆ tir: tir ti: yWv tir ti: /Vti tir: M Mar2oli Sf ^/ahut ☆ti ni rt) UVOZNIK RADENSKE TRI SRCA IN PIVA UNION IMPORT - EXPORT X^wm m i iiifei Ul. Trivigiano 13 - Tel. (0481)21945 Fax (0481)22260 - Telex 461178 NANUT I 34170 GORICA rt tr; rt: -rt: ☆ti rt rt ☆ti ;-☆ ☆ tir ?"☆ /rti rt r. r, r- %> ** n. fr' t r -• t MiUli.1 M Tg nr ☆ ti ☆ti ☆ti trti tin R s. r. 1. Korzo G. Verdi 133 - Gorica Tel.: 0481/31884 - 30976 Telex: 460895 KIMEX I Telefax: 0481/85187 w r »mv« Vfc«»as G. M. B. H. Viktringer Ring 26 - Tel.: 0463/562'6 Celovec - Avstrija - Telex: 422801 KIMEX A Telefax: 0463/51657 IZVOZ - UVOZ PO MALOOBMEJNIH, SEJEMSKIH ‘ IN REDNIH RAČUNIH - ZASTOPSTVA -V tr i t tv tT~> tv T w7 XT trV> 11 rt tri rTT rt tir: ☆ ☆ti ☆ ti: tin; rt t' ir TtiTtiti f.trt-T ☆☆☆ Jr -n-pv- >■' \v~ "y? pr >?• TT -pz tz tr tf; 71' TT f TT tU 7J TT.TT f M t Sl Sr PROIZVODNJA INSTALACIJA KLEPARSTVO JI ITI ( MARIO GORICA - STANDREZ Ul. A. Gregorčič 20/2 - Tel. (0481) 21828 ŽREBOVI - CEVI - ČELNE OBROBE - STENSKE OBROBE - DIMNIŠKE OBROBE -STRESNA OKNA - STRESNI ZRAČNIKI IZ POCINKANE PLOČEVINE -PEČENO BARVENE PLOČEVINE - BAKRENE IN PROKROMA PLOČEVINE F rt r; rt TTmTJITmTTTTmTJmm avtoelektriCarstvo »RUM« R. PETEJAN Ul. sv. Mihaela 117 - Standrež Tel. 0481/21915 Zastopnik TURBO VAPOR MOTOR Proizvaja kisik in prihrani gorivo \ ^ JI ☆j,, t J JI A. MLAKAR s.r.i . 1.1. Import - Export SERVISNA DELAVNICA OM ZA POPRAVILO DIESEL MOTORJEV GORICA Ul. Terza Armata 105 Tel. (0481) 20425 Telex 460484 r"7~i rt ☆tir ☆rr tirtir. ☆ti': ☆f rs ■ Sf iz ☆☆ ☆t TVRDKA Nardin Vojko tir ☆ti r;; rt GORICA - STANDREZ Zastopnik za Goriško: RADENSKA - ROGAŠKA PIVO UNION IN FORST Ul. del Carso, 67 — Tel. 21065 rt rj ☆☆ AVTOMOBILSKI DELI IN OPREMA AVTOGAS SERVIS Sprint nuta Klavčič Jože GORICA — Ul. Arcivescovado 13 Tel. (0481) 530114 ☆ti tin rt t tt rt ti?T TJTJtTtTTTTJTJTJtTtTTTTTTJtiJTJtTTTTTTtin t ☆-§ tir ZLATARNA IN URARNA ŠULIGOJ ŠPORTNI POKALI RAFINIRANO ZLATO ZA ZOBE GORICA Ul. Carducci 49 - Tel. 535657 t A S ☆TTT-r7tTJtiT'ntrtrTTTTTJt7t7tTTtT^iJ^nTrTtTrtTiJTTTr'nTTiJTTtrtr'ntrTrTJtTTrtTtrTrtiTtTTTTTtTttirtT7tn:r:rnTTTrnTrTrn';rTr”:":r’:c'-;: t >'• ^ MEBLO MEBLO ITALIANA IMPORT EXPORT INDUSTRIJA ZA PROIZVODNJO POHIŠTVA IN ELEMENTOV 34170 GORICA — Ul. sv. Mihaela — Industrijska cona Telefon: (0481) 21281/20015 — Telefax: (0481) 520206 — Telex 460266 ITAMEB r v 't r §4 > ☆ 0 t j 6 ye /9f3227 S.R.L. Sedež: 34133 TRST — Ul. Cicerone 8 Tel. 040/362301 — p. p. 901 Filiala 34170 GORICA — Drev. XXIV. maja 1 Tel. 0481/31659 — 32173 Telefax 0481/81965' Telex 460857 ☆n tttt-ttttttttttttttttrtn Pogovor z Igorjem Devetakom pred premiero v sredo Zamejci v režiji Andreja Mlakarja prva koprodukcija Kinoateljeja Dvojezični časopis o goriški identiteti Izšla druga številka revije Isonzo-Soča Igor Devetak in režiser Mlakar (drugi in tretji z leve) na delu (Foto Marinčič) Filmski dogodki v Kulturnem domu so že prijetna stalnica, saj se filmska sezona redno odvija vsak teden, od časa do časa pa jo obogatijo še druge zaokrožene filmske predstavitve. Dogodek, ki se bo odvijal v sredo, 27. decembra, pa kljub temu zasluži vso pozornost, saj gre za"premiersko predstavitev novega filma in to ne kateregakoli, pač pa filma s katerim je Kino-atelje opravil produkcijski skok ter obenem filma, ki govori o nas in o naši stvarnosti. Filmu je naslov Zamejci, režiral ga je že uveljavljeni slovenski režiser mlajše generacije Andrej Mlakar, producenti pa so RTV Ljubljana, Pegaz film iz Ljubljane in Kinoatelje. "Intimna premiera za slovensko javnost", kot piše na vabilih, bo v sredo ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. O tem prvem uradnem producent-sko-ustvarjalnem podvigu goriškega filmskega kluba smo se pogovorili z Igorjem Devetakom, ki je bil kot asistent režije najbolj neposredno soudeležen pri snemanju. Povedal nam je, da so film posneli na 16-milimetrskem traku in traja približno tričetrt ure, kar je primerna dolžina za televizijsko predvajanje, kateremu je tudi namenjen. Zamisel za projekt se je porodila po srečanju z ljubljanskim režiserjem Andrejem Mlakarjem, ko je spomladi sodeloval na Film video monitorju v Gorici s serijo TV oddaj Slovenija. »Zanj je bilo snemanje filma med Slovenci v Italiji nekako nadaljevanje tiste serije, ki je na prikupen način predstavljala razne dele slovenske dežele,« pravi Igor Devetak, »za Kinoatelje pa je ta zamisel pomenila nadaljnji kakovostni preskok v dokumentarnih snemanjih po Goriški, Tržaški, Benečiji in tja do Kanalske doline, s katerimi sem se v okviru klubske dejavnosti ukvarjal predvsem jaz.« Od snemanj z majhno videokamero po naših prireditvah in drugih pomembnejših priložnostih iz življenja naše skupnosti je tako prišlo do snemanja filma, ki želi v strnjeni obliki predstaviti Slovence v Italiji in del njihovega življenja. Ne politike in uradnih aspektov tega življenja, pač pa utrip vsakdana in obenem globlje razsežnosti narodnostne skupnosti, ki je zasidrana v tem prostoru. »S snemanjem smo začeli na startu letošnjega pohoda prijateljstva skozi obe Gorici. Nato smo se podali na Tržaško, kjer smo skušali predstaviti mesto, naše ustanove in kulturno življenje, razne etnološke aspekte naše prisotnosti s snemanjem majence in drugim. Podobno predstavo smo skušali dati o Benečiji in Reziji, kjer smo skušali ujeti v kamero nekaj tipičnih utrinkov življenja in navad.« V pogovoru z Igorjem smo tako izvedeli za marsikateri zabaven dogodek s snemanja, ki se je odvijalo v približno treh enotedenskih delih od pomladi do konca poletja. Svojevrstna je bila dogodivščina, ko so v Reziji hoteli posneti nastop ljudskega godca. »Izbrali smo kraj, ki se nam je zdel primeren - trato s hribi v ozadju - in prosili godca, naj bi nam kaj zaigral na citiro. "Ničesar vam ne zaigram, če ni zraven tudi mojega prijatelja z bun-kulo," nam je odvrnil, ko smo že bili na kraju snemanja. Ker ni šlo drugače smo morali poiskati tega prijatelja, toda ko je bila sestava dua dopolnjena, še vedno nismo mogli iz njiju izvleči niti note. Manjkali so stoli. Odpravili smo se v kilometer oddaljeno vas in prinesli dva stola. Toda niti to še ni bilo dovolj, saj benečanski godci potrebujejo lesen pod, da lahko tolčejo ritem s stopali. Hočeš nočeš si je bilo treba zagotoviti nekaj desk, ki smo si jih "izposodili' pri prvem zidarskem odru, na katerega smo naleteli. Ko je bilo vse nared in sta godca končno začela igrati, pa se je od nekod pritepel vaški pijanček in hotel po vsej sili sodelovati kot pevec. Pošteno smo se namučili, da smo lahko v miru posneli naša godca.« To ni bil edini neobičajen pripetljaj med zahtevnim snemanjem, ki je trajalo tudi po 15-16 ur dnevno, saj so marsikaj snemali tudi ponoči. Omembo nedvomno zasluži tudi dan, ko se je ljubljanski RTV menda drugič v zgodovini potopila nagra (magnetofon). »Bilo je v kriškem portiču,« pripoveduje Igor »ko smo snemali delo ribičev. Tonski snemalec se je pomikal po pomolu in pri tem skrbel, da bi ostal izven kadra filmske kamere. Nič čudnega torej, da smo zaslišali krik, ko mu je naenkrat zmanjkalo pomola pod nogami in je z nagro vred čofnil v morje.« Zanimivih in zabavnih dogodkov je bilo še in še, naše bralce pa bo gotovo zanimalo tudi, kaj je v filmu goriškega. »V Gorici smo skušali vsaj bežno predstaviti zunanjo podobo mesta s semeniščem, slovensko šolo v Ul. Bro-lo, snemali smo v Kulturnem domu, seveda tudi v Kinoateljeju, grad, in nekatere kulturne dogodke. Posneli smo odkritje spomenika v Rupi, zadružno klet in Štekarjevo kmetijo v Števerjanu ter precej kadrov v Brdih in drugih krajih na Goriškem.« Igor je z opravljenim delom zadovoljen, saj je bila to zanj prva izkušnja dela z ekipo profesionalcev, od katerih se je lahko marsikaj naučil. Obenem je zadovoljen, ker se s tem filmom začenjajo uresničevati ustvarjalni projekti Kinoateljeja. O uspešnosti tega začetka pa je najbolje, da se kar vsak sam prepriča v sredo ob 20.30 v Kulturnem domu. (mm) Te dni je izšla 2. številka revije Isonzo-Soča. Prva številka zanimive publikacije, ki se v podnaslovu predstavlja kot "časopis na meji" je izšla spomladi, z obvezo, da bo druga številka v prodajalnah jeseni. Uredniški odbor, ki gg sestavljajo Franco Bres-san, Karlo Černič in Dario Stasi, je te dni izpolnil obvezo in ponudil bogato številko, ki zasluži pozornost goriške javnosti, tostran in onstran meje. Tokrat so se uredniki še dodatno potrudili in ponudili bralcem dvojno številko, saj je ob časopisu samem izšla dvojezična priloga o fojbah, ki jo je uredil Karlo Černič. V njej' je priobčena študija Sama Pahorja z naslovom Za resnico o fojbah, tokrat prvič tudi v italijanskem prevodu, medtem ko je bilo slovensko besedilo že objavljeno v Naših razgledih. Kar zadeva sam časopis, je tokrat velika pozornost posvečena zgodovini. Na platnici je nad Sočo narisana odprta knjiga o zgodovini Gorice iz katere se dvigajo oblaki dima in drugi znaki nekdanjih bojev. Revija okuša očitno neobremenjeno in kritično pogledati na pretekle konflikte in trezno razmisliti o sedanjosti v luči ponovno odkrite preteklosti. »Evropa mejnih pregrad med Vzhodom in Zahodom se maje, Churchillove znamenite besede, da "je padla železna zavesa od Liibecka do Trsta", spadajo že v preteklost, berlinskega zidu ni več, oblastniški "socializem", ki je streljal na mejah, je v stečaju. Luknjičasta meja med Gorico in Novo Gorico obstaja že od 50-ih let, toda za fasado uvozov-izvozov in avtomobilov, ki prihajajo in odhajajo, se je dojemanje drugega kristaliziralo v trajnejše in odpornejše pregrade od bo- deče žice. In tudi zgodovina je potisnjena ob zid.« S temi stavki se začenja uvodnik nato pa načenja vprašanja, ki jim druga številka lsonzo-Soče posveča pozornost. V listanju zasledimo najprej intervju Franca Bressana enemu izmed 665 deportirancev: na spomeniku v spominskem parku je na 538. mestu njegovo ime, mož pa živi v Cornu di Rosazzo in pripoveduje novinarju svoje življenjske izkušnje. O fojbah piše sociolog Marjan Tavčar, ki je prispeval tudi članek o današnji krizi v Jugoslaviji. V članku "Sloveni, vil razza dannata" Carlo Michelutti obravnava protislovensko represijo v času fašizma. Tudi v drugi številki Soče se nadaljuje strip o tolminskem puntu, zraven pa je še zapis o polemiki z županom Scaranom, ki je v občinskem svetu zavrnil predlog, da bi na Travniku postavili obeležje puntarjem. Uredništvo Soče, ki je dalo pobudo za spomenik, napoveduje akcijo za postavitev v "zasebni" obliki. Revijo dopolnjuje še kritično razmišljanje ob poletnih razstavah na gradu, pismo o vprašanju identitete našega mesta in zapis o srednjeevropski gastronomiji. Odbor KO Jem V četrtek se je sestal novi odbor KD Jezero v Doberdobu. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Viljem Gergo-let, podpredsednik bo Iztok Devetak, tajnica Majda Gergolet, blagajničarka Sara Ferletič, gospodar Darjo Ferfolja. Nadzorni odbor sestavljajo Elvija Marušič, Karlo Černič in Jože Jarc. ZENSKI BUTIK S iJLVIA Vsem klientom in prijateljem želimo vesele božične praznike GORICA-Ul. Boccaccio 2-Tel. (0481)33224 licrosys Ul. Rabatta 18 - Gorica Tel. (0481) 33093 Urnik: od ponedeljka do petka 9.00 -12.30 In 15.00-19.00 ZASTOPNIŠTVO IN SERVIS RAČUNALNIKOV ASEM - AMSTRAD - NEC Vošči vesele praznike VOLVO 240 P0LAR. NEMINLJIVA ŽELJA PO NJEM FfSf =1 YlfW | šaš £8" -------“-----—-— VOLVO CRALI GORICA VOŠČI VESELE PRAZNIKE VOLVO __Kakovost in varnost_ A MARKET S. ANDREA VOŠČI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in vam obenem nudi številne artikle široke potrošnje po ugodnih cenah ter vsakoletne praznične ponudbe. ŠTANDREŽ - Ul. S. MICHELE A Novi Sicrra 2.0i Twin Cam Station Wagon • Nov motor z dvojno odmično gredjo v glavi, 125 KM, 195 km/h, od 0 do 100 v 9,7" • Kontrolni sistem EEC IV. • Nov menjalnik MT75 s sinhronizirano vzvratno prestavo • Platišča iz lahke zlitine • Oprema Ghia. • Serijska klimatizacija. 24.078.000 lir, ključi v roke. Vošči vsem vesel bo^ič in srečno novo leto Zastopstvo PAOLO GRATTON GORICA - Ul. Aquilea 42 - Tel. 0481/520121-520052 MUZEJ AVTOMOBILA IN TEHNIKE - Ul. Gorizia 164 34070 FARA Tel. (0481) 888404 ■>< & t T ti *f? *: <; fr/: ☆ V- A''’ >? ☆ ☆ X >L X i i-fS. St )4 *': t* frf fn/ f-f ^/*. y v .'\ f' X J3raviko ICuzmin Lesene notranje ureditve parketi - mansarde - opaži Dodatna izbira esenc po najrazličnejših cenah 34070 SOVODNJE OB SOCl (GO) Dolina 7 - Tel. (0481) 882179 -X % tri w**m ir LEKARNA r«l JEZERU DOBERDOB - Tel. 0481/78300 yc JK I ☆ If 1 v--t W i»'4 ... Cenjenim klientom, vsem vaščanom in prijateljem vošči vesele praznike Sn fr ‘‘Ta ■iri "h V ir: 04 Tl GRADBENO PODJETJE Stanko Kosič DOBERDOB — Ul. Gradnikove brigade 3 — Tel. 78024 /:;Ayx :x;;TXu. TX XZCX ri-CTT/C.a/ XIC a; ;t; roffe S.R.L. MEDNARODNI PREVOZI 34170 GORICA - UL. KUGY 22 Tel. 0481 /31835-31672-32416-30231 Telex 461164 ROITZ I Telefax 0481/530259 h rt] r T p •■v aš ;■*• -'4 A -- ••■•V v*y y ' v’y v' "y vr' —j h I > PEKARNA IN SLAŠČIČARNA VIATORI GORICA Ul. Duca d’Aosta 154 Tel. 531645 ('H ni ih _A. >•5 T/ ☆i ☆ 2 u pj EKNOMEC b GORICA - Korzo Italia 76 Tel. (0481) 81032 : STROJI IN OPREMA ZA URADE NAJBOLJŠIH ZNAMK REGISTRATORJI TELEFAX ZNAMK ITAL TEL IN RICOH frf ffr /fr rfr trt rti n) vr rt ''s r $ S rf trti rT) hobles p p frf TI II i-\ Ti i-t T t A'{ A 4 a 4 T> /0 AT A J A a ; 4 / -4 T** t* T7 K i t At A\ A t ;I At II tv ! v > a r. > A ', A A I A A A ', A A A- < A ' A A A A A A A A /■ A A A A A A 0 TI P ■g I 'T TV ☆' frf 01 0' frf fn‘i A A fr * trt ../'..v s /0 1 I 'X TI S ni 00 A* ni r0 r> Ir PROIZVODNJA: lesenih lameliranih oken po meri /tosilne konstrukcije iz lameliranega lesa IZVOZ - UVOZ: zastopstva v lesnem, kemičnem, mehaničnem in elektrotehničnem sektorju 33049 ŠPETER (San Pietro al Natisone ) - Italija Industrijska cona — Tel. (0432) 727286 Telex 450504 HOBLES I Telefax (0432) 727321 70 trt ni ni trt tir i it iti n) rti M” l? J 7 ft . A J HUM 0 0y 188*010.0 •/ r0 IT '■Vi vf1 Tl 'J I 0. v •Tl Ta 3 '/r a fr* ☆f fr* fn 10 ITI 'T H 1 k h 'v m IMPORT - EXPORT I T tekno T' fr* /fr /f f f IT s.r.l — Zaščitna sredstva za poljedelstvo — Kemikalije in bazna kemija — Tehnična svetovalska služba -— Industrijski inženiring Sedež: GORICA Ul. Crispi 2 Tel. (0481) 531600 Telex: 460655 Telefax (0481) 530008 Filiala: TRST - Ul. Aleardi 1 t P- '0 fC rP T^r f fr <7 Ji •Tfr, 'Tl r* TT /r* trt H' /it/ Gostilna pri Mirotu Domača kuhinja, pristna vina goričkega okoliša SOVODNJE — Prvomajska ul. 92 Tel. 882017 K I TT T.j GOSTILNA SOBAN vošči vesele božične in novoletne praznike JAMLJE 50 Tel. 411644 it T ir iti Hi Tl T KII Iv Tv v-;, >T >T H M Zv A A A, A A A A A A A h IT rT? i p 0. Tl 4 URARNA- ZLATARNA Bratina želi vsem odjemalcem srečen božič in uspešno 1989 TRŽIČ Corso del Popolo 28 — Tel. 72674 ti ti Vi ti M 24 J-4 A, iT fc h 71,1 ttihiiTjntit GOSTILNA »Pri Drejcetu« DOBERDOB - Tržaška ul. 6 Tel. 0481/78320 ..K-/ jA Tv ni r*T <1 5 nrrimTrTTTT-zrrrjTTrTrTTn )T. TT manifuttivie, MARTELLANI |p tu. ii‘Ul M 2 SPECIALIZIRANA TRGOVINA S METRSKEGA BLAGA NAJBOLJŠIH ZNAMK-ZAVESE 1» STANOVANJSKA OPREMA — GORICA-Korzo Verdi 91 Tel. 0481/533133 vošči vesele praznike t':r*r hi- ti T'r T fr IT -p •J'rf rri so. be. ma. IMPORT - EXPORT GORICA — Travnik 6 — Tel. 0481/31034 - 33490 Telex 460330 Sobema I SKLADIŠČA IN PISARNE — Ul. Čase sparse 77 Sovodnje ob Soči (GO) Tel. 0481/21213 - 20895 Telex 461207 Sobema I Telefax 20969 Filiala Štivan 3/c — Tel. 040/208798 r0 rfr rfr' 'tir :tc rt riž t M-' . Y j h h a r c a d i a /t' hi zasteklitve Hobles Ul. XXIV. maja - Krmin tel. 0481/62295 že// vese/ tiož/č /n srečno novo leto H M- A-.*V /T ■t .vr Tf TV0 ir in fr/: ip Tv Th TT X, >7: 70 5 europaper, ♦ proizvodnja ♦ trgovina ♦ oprema in repromateriali za papirno, predelovalno in grafično industrijo 34170 GORICA Ul. delUndustria 6 Tel. (0481) 20985 - 21975 Telex 461156 PAPER I Telefax (0481)21117 /TTITITI T-I TITA tl TI >1 >1 TI TIff TI TI TI TI TI U^T-TTIT-TTITIT-n-I TI T-Ttl TI tj TlTIt-ITI TITI /.fTI TI TT7TlUltf TI TI tl'jPlPTCU TTM'X frth-iti ril s IT rti - h ☆i nh fn ff rt) I' V v [0 IT SESTAVLJIVE POLICE NA ZAKLOP BREZ VIJAKOV IN ŽEBLJEV JE POSTAVITEV POLIC IZREDNO LAHKA OBRTNA DELAVNICA VOSCi VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO Goriška ulica 22 — Doberdob — Telefon: 0481/78033 V Pevmi so leta 1946 postavili prvi spomenik žrtvam fašizma V spomin in opomin Goriški del vznožja Brd zaobjema vasi Pevmo, Štmaver in Oslav-je. Ta predel Goriške je izrazito slovenski, saj na njem živi od vedno slovenski človek, ki se je, kot sicer podobno v drugih krajih, moral trdo boriti za lasten obstoj in razvoj. Danes, ko govorimo o Brdih, mislimo na vinograde in na dobro vinsko kapljico. Vinogradništvo v teh krajih je že dolgoletna tradicija. Če pogledamo na stvarnost konec prejšnjega stoletja, bomo ugotovili, da na Oslavju je že veliko kmetov imelo svoje vinograde in pridelovalo veliko žlahtne kapljice. Oslav-ski vinogradniki so zaradi kakovosti vina z uspehom sodelovali tudi na raznih razstavah. Tako so vinske vzorce leta 1879 poslali na razstavo v Kojskem, kasneje pa sodelovali na veliki vinski razstavi v Steverjanu. Nekoliko drugače pa je bilo v Pevmi, kjer je bila večja revščina, saj je bila zemlja v glavnem last veleposestnikov, za katere so naši ljudje delali za malo denarja. Iz takratnih časov je v teh krajih znano tudi lupljenje češpelj, ki so ga v glavnem opravljale gospodinje na domovih, kjer so se zbirale v skupinah in »penčale«, seveda ob klepetu, petju in veselem razpoloženju. Tudi v teh krajih ima prosvetno-kulturno delo svojo dolgoletno tradicijo. Že pred koncem stoletja so v Pevmi imeli Pevsko in bralno društvo, leta 1906 pa je zaradi takratne politične diferenciacije med liberalci in klerikalci nastalo društvo Naš prapor. Pobudo za nastanek skupine je dal profesor in glasbenik Emil Komel, kateremu je priskočil na pomoč Damir Feigel. V okviru društvenega delovanja so najprej ustanovili moški pevski zbor, ki je večkrat nastopil V dvorani »Pri Pekavih«. Pevski dejavnosti za moške se je pridružila lutkarska skupina ter ženski in mešani zbor, ki ju je vodil Emil Komel. Ob koncu prejšnjega stoletja se je tudi med Slovenci na Goriškem začelo razvijati zadružno življenje. Predvsem so nastajale kmečke zadruge, ki so na ta način obvarovale naše kmete pred mestnimi oderuhi, ki so za posojila zahtevali astro-nonske obrestne mere. V Pevmi je domači kaplan posojilnico ustanovil leta 1898 ob sodelovanju domačinov iz Štmavra, Pevme, Podgore, Podsabotina in z Oslavja. Posojilnici in hranilnici v Pevmi je prvi načeloval kurat Anton Jožef Budin. Poslovala je petdeset let, saj je bila razpuščena šele leta 1949. Tudi v teh krajih je prva svetovna vojna prinesla veliko gorja in uničenja. Čele družine so se morale izseliti, okusiti tegobe begunstva, vasi so bile porušene. Po končani vojni vihri so se ljudje vračali v domače kraje, uredili si zasilna bivališča v barakah. Veliko povpraševanje po trdni strehi nad glavo je leta 1921 botrovalo nastanku Stavbenega društva, ki je vaščanom nudilo nizkoobrestne podpore za gradnjo domov. Če je prva svetovna vojna prizadela veliko gorja našim ljudem, je nastop fašizma bil še hujši, saj je posegel v dušo slehernega slovenskega človeka. Fašistično divjanje pa je v naših ljudeh sprožilo odpor in zato nič čudnega, če so tudi domačini iz Pevme, štmavra in z Oslavja prisluhnili in se približali Osvobodilni fronti. Sicer je res, da so mnogi zavedni Slovenci bili takrat že v internaciji v raznih oddaljenih krajih Italije ali pa bili vključeni v posebne kazenske bataljone kraljeve vojske. Kaj kmalu se je v Pevmi začelo množično gibanje v prid OF. V kaverni na Sobotinu je bila že leta 1942 skupina dvanajstih partizanov, kateri je domačin-pismonoša Krrlo Sošol prinašal pošto in ilegalno literaturo. Nekaj dni pred napadom na Jugoslavijo so fašisti aretirali Albina Valentinčiča in ga hudo pretepli in poslali v internacijo. Tako se je zgodilo tudi z Rudijem Bregantom, pri katererji so našli partizansko literaturo. V prvi skupini aktivistov OF so bili Rudi Bregant, Kazimir Prinčič, Mirko Gabrijelčič, Franc Makuc, Marija Peršolja, Romana Sfiligoj, Darinka Boškin, Vera Primožič, Cilka Feigel in drugi. Veliko mladih, namesto da bi odšli v italijansko vojsko, so se raje priključili partizanskim edinicam. Na Oslavju so v začetku leta 1943 ustanovili odbor Osvobodilne fronte, kateremu je načeloval Franc Primožič-Gorenjev. V odboru pa so bili še Jožef Klanjšček, Jožef Primožič-Ferjanov, Jožef Grav-ner, Mirko Gravner in Jožef Primo-žič-Karlotov. V tem kraju so ustanovili tudi odbor Zveze slovenske mladine in Ženski odbor. Medtem ko so možje skrbeli ža osveščanje prebivalstva, zbiranje orožja in za sodelovanje s partizani, so se mladinci, mladinke in žene v glavnem ukvarjali s kurirsko pošto, zbiranjem hrane in oblek ter razmnoževanjem literature. Med najbolj pomembnimi aktivisti Osvobodilne fronte v Štmavru bi omenili Jožefa Figlja-Kacafuro-va, Jožefa Ferija-Čarga in Pepija Figlja-Danjeva. V okviru takratnih pobud bi omenili velik partizanski miting v Buži, kjer so mladinke in mladinci pripravili petje in govore in to kljub bližini fašističnih postojank, med katerimi je bila najpomembnejša pri pevmskem mostu, kjer so črnosrajčniki pregledovali vse, kar-so ljudje nosili iz mesta ali v mesto. Kljub skrbnemu nadzorstvu pa so naši ljudje večkrat prelisičili fašistične skupine in čez most nosili veliko raznovrstnega blaga. Albin Valentinčič, ki se je vrnil iz internacije, je iz Lukežičeve knjigarne nosil pakete papirja za potrebe partizanske vojske. Kot smo povedali je veliko domačinov ob vznožju Brd odšlo v partizane. Največ se jih je borilo v Brdih, drugi pa so odšli v razne kraje Primorske in še kam drugam. Med najpomembnejšimi akcijami na tem območju bi omenili tisto iz 26. junija 1944, ko je skupina partizanov napadla fašistično postojanko, ki je stražila pevmski most. Vojni plen je bil dokaj bogat: dva težka in sedem lahkih mitraljezov, pet brzostrelk, osemnjast pušk, dva samokresa, ročne bombe in veliko vojaške opreme. Druga svetovna vojna je tudi v teh predelih Goriške zahtevala veliko človeških žrtev. Nanje, na prijatelje in tovariše, na sovaščane in sosede so se spomnili že takoj po vojni vihri. V Pevmi so namreč domačini postavili prvi partizanski spomenik, ki še danes stoji sredi vasi v trajen spomin in opomin. Že konec leta 1945 so sestavili odbor, ki je poskrbel za vse potrebno, da so marca leta 1946 odkrili spominsko obeležje. Ob tem gre povedati, da je tudi na pevmskem pokopališču spominska plošča z imeni vseh padlih partizanov. Na sliki spomenik NOB v Pevmi. »Prebivalci vseh treh vasi so nam stali ob strani« v Raporov domačinov, ki so s prostovoljnim delom in s prispevki, ki so jih zbrali ob vznožju Brd, zagotovili Goriški prvi spomenik, ki je spominjal na žrtve pravkar sklenjenih vojaških grozot. Izgradnja partizanskega spomenika Pevmi je zahtevala veliko dela in Med člani pripravljalnega odbora je bil tudi Anton Figelj z Oslavja, kate-rega sem obiskal, da bi kaj več povedal o pripravi na postavitev spomenika ter na njegovo izgradnjo. Kako da ste se kmalu, po koncu v°jne odločili, da boste v Pevmi postavili spomenik v spomin na padle vaščane in prijatelje? . »Takratni člani zveze borcev, ki jih le vodil Mario Furlan, v njej pa so bili se Karlo Sošol, Rudi Bregant, Anton {'dnčič, Karlo Mikluš, Anton Figelj in Mirko Figelj, so sklenili, da bodo sredi pevme postavili spomenik, ki bo spominjal na prispevek, ki so ga naši vaš-^ani dali v narodnoosvobodilni borbi. Ustanovili smo delovni odbor, v kate- rem so bili po tri predstavniki iz vsake vasi. Za Pevmo vem, da sta bila prisotna Mario Furlan, Herman Mikluš in Jože Zalateu. Z Oslavja smo bili Jožef Sfiligoj, Alojz Prinčič in jaz, iz Štmavra pa Stefan Radinja, Ivan Vendramin in Mirko Figelj. V odboru je bil še Anton Prinčič z Oslavja, ki se je kasneje preselil v Ajdovščino. In prav on je poskrbel za načrte spomenika. Med temi smo izbrali tistega, ki je ponazarjal slovenskega očaka in v bistvu našo slovensko domovino: Triglav.« Kako so potekale nadaljnje faze izgradnje spomenika? »Najprej je bilo treba od Občine dobiti privoljenje za gradnjo. Za to je v glavnem skrbel Mario Furlan, ki je delo kar hitro opravil. S tem se je v bistvu začelo pravo delo. Organizirali smo večjo skupino vaščanov in ob Sv. Andreju, namesto da bi šli na sejem, smo odšli v kamnolom nad Štmavrom, pod Sabotinom, kjer smo zbrali yeč primernega kamenja, ki nam je služil pri gradnji. Pri tem delu nam je prišel precej na roko takratni vodja kamnoloma Jože Figelj - Kacafurov, ki je sam izbral nekaj lepših kosov kamna. Na vozove natovorjeno kamenje smo nato odvozili v Pevmo, kjer smo zbrali tudi več stotov peska, ki smo ga dobili ob bregovih Soče. Povedati moram, da se je veliko domačinov odzvalo naši akciji in da je prostovoljno prispevalo k gradnji. Nekateri izmed njih, ki so bili brez zaposlitve, so delali kar cele tedne. Povedati je še treba, da smo spomenik zgradili samo ob solidarnosti naših ljudi. Čeravno v povojnem času so preživljali naši ljudje hude gospodarske stiske, je vsaka družina iz treh vasi prispevala nekaj za spomenik. Gradnja je potekala v začetku kar hitro, nakar smo morali za nekaj časa dela zaustaviti, saj je pritisnil hud mraz, ki nam je preprečil, da bi spomenik postavili v dogovorjenem času. Kljub temu pa smo februarja meseca uspeli v našem načrtu. Pri tem moram povedati, da je glavna zidarska dela opravil Avgust Šuligoj iz Pevme, _ki je bil po poklicu zidar in nam je v času gradnje stal vedno ob strani in pazil, da je vse potekalo v redu. Iz Bukavice pa smo dobili pomoč kamnoseka, ki je izgladil kamene bloke, da so odgovarjali tudi samemu načrtu.« Ko je bil spomenik pri kraju, ste se verjetno zmenili tudi za slavnostno odkritje? »Najprej je bilo treba odločiti, kaj bo na spomeniku pisalo. Naš namen je bil, da bi na to obeležje dali imena vseh padlih borcev. Ker pa takrat nismo še znali točno za imena vseh padlih in da ne bi storili komu krivice, smo sklenili, da bomo na spomenik postavili le splošen napis. Na slavnostni dan, bila je nedelja popoldan, se spominjam, da je bilo precej mrzlo. To pa ni preprečilo, da bi se v Pevmi ne zbrali domala vsi vaščani ter ljudje iz okoliških vasi. Za nas je bil to velik praznik in istočasno žalostni trenutek, saj so nam v spomin prihajali vsi prijatelji in znanci, ki jih ni bilo več. Spomnim se, da po slavnostnih govorih in blagoslovu je nastopil tudi moški pevski zbor iz Pevme in Štmavra.« Za konec še, kako je javnost, predvsem italijanska, reagirala na postavitev tega spomenika, ki je bil v bistvu prvi na Goriškem? Moram reči, da je bilo kar precej takih, ki so z nejevoljo gledali na našo pobudo. Sicer nekateri so šli še dlje in spomenik v kasnejšem času večkrat pomazali in ga oskrunili. Večkrat smo ga zato morali obnavljati in ga urejevati, sicer je to v glavnem opravljal Mario Furlan, ki je stanoval v bližini in je več let skrbel, da je spomenik ostal tak, kot smo ga postavili.« Na sliki Anton Figelj z Oslavja. Padli iz Pevme, Štmavra in z Oslavja V Pevmi obeležje domačim partizanom Kot smo povedali je bilo veliko ljudi z vnožja Brd v partizanih. Večina se je borila v Brdih, ostali pa so bili v raznih partizanskih brigadah na Primorskem in v drugih krajih. Od teh pa se jih precej ni vrnilo več domov. Ob padlih borcih je bilo tudi več Bricev, ki so umrli v taboriščih ali zaradi posledic grozot vojne. Njihova imena so: Darinko Pimožič z Oslavja, Rajmund Sošterčič z Oslavja, Edvard Sošol z Oslavja, Vladimir Terzar z Oslavja, Valdi Brešan z Oslavja, Edvard Brandolin z Oslavja, Anton Kreševič z Oslavja, Miroslav Kavčič z Oslavja, Friderik Primožič z Oslavja, Mario Boškin iz Pevme, Ladislav Grau-ner iz Pevme, Jožef Kovačič iz Groj-ne, Ladislav Kovačič iz Grojne, Jožef Koršič iz Pevme, Jožef Mačuš iz Grojne, Alojz Makuc iz Pevme, Feliks Padovan iz Grojne, Anton Simšič iz Pevme, Franc Furlan iz Pevme, Anton Skok iz Pevme, Anton Tessari iz Pevme, Jožef Primožič iz Pevme, Ivan Doljak iz Pevme, Alfred Padovan iz Pevme, Alfred Žgavec iz Grojne, Jožko Žgavec iz Grojne, Ignac Figelj iz Štmavra, Peter Pintar iz Štmavra, Stanislav Valentinčič iz Štmavra, Franc Bitežnik iz Štmavra, Jožef Figelj iz Štmavra, Ivan Figelj iz Štmavra, Henrik Klanjšček iz Štmavra, Helena Pintar iz Štmavra, Aldo Boškin iz Pevme, Alfonz Mavrič z Oslavja, Mirko Sfiligoj iz Pevme, Ferruccio Padovan , Karlo Gre-goris in Ladislav Maraž. Na sliki partizansko obeležje na pevmskem pokopališču. Stran uredil RUDI PAVŠIČ Letošnje leto mineva okroglo stoletje od rojstva ruske pesnice Anne Ahmatove (1889-1966) Razumevanje nadčutnega v človekovi osebni drami Anna Ahmatova: Izbor poezije / (izbral, prevedel in spremno besedo napisal Tone Pavček). - Ljubljana: Mladinska knjiga. - (Lirika; 66) Anna Ahmatova sodi s svojo poezijo, predvsem s prvimi tremi zbirkami (Večer, Molek in Bela jata) v tako imenovano »srebrno stoletje« ruske poezije. Tako so imenovali pesniško ustvarjalnost v Rusiji na prelomu stoletja in prvo desetletje tega veka. Čeprav je začela pesniti že v zgodnji mladosti, je šele leta 1910, ob prvi seznanitvi s' posmrtno izdajo pesmi I. Annenskega - Skrinjica iz cipresovine, spoznala, kaj je poezija. V avtobiografski prozi Ahmatova piše, da njen pesniški začetek dejansko izvira v An-nenskem in da je ta ne samo njen učitelj, ampak tudi vzor in navdih Pasternaku, Gumiljovu in Mandelštamu. Jo-sif Brodski je Ahmatovo uvrstil v kategorijo pesnikov, ki nimajo ne genealogije ne opaznega »razvoja«. To je tista vrsta pesnika, ki se kratko in malo »rodi«; ki pride na svet z že ustaljeno dikcijo in z lastno enkratno tenkočutnostjo. Bila je pesnica doslednega metruma, natančnih rim in kratkih stavkov. Njena skladnja je preprosta in brez gnomično zapletenega podrednega členjenja, tako značilnega za večino ruske književnosti. V obdobju, za katero je značilno toliko tehničnega poskušanja v pesništvu, je bila izrazito neavantgardna. Njene prve zbirke so bile enako uspešne pri literarni kritiki in bralcih, kar je posebej zanimivo, če upoštevamo tudi čas izida, posebno druge in tretje zbirke: 1914 (začetek I. svetovne vojne) in 1917 (oktobrska revolucija v Rusiji). Za te njene zgodnje zbirke so značilni občutki, neizogibni za prve zbirke, ki pogostoma govorijo o ljubezni. Pesmi v njih so dnevniško zaupne in neposredne; opisujejo največkrat en sam stvaren ali psihološki dogodek in so relativno kratke (16 do 20 vrstic). Zato so se lahko bliskovito zasidrale v spominu množic in ostale v njem zasidrane skozi ruske rodove do današnjih dni. Pesništvo je bolj kakor Anna Ahmatova druge vrste umetnosti oblika čustvene vzgoje in stihi Ahmatove so njenim bralcem prekalili srca spričo nasilne prostaškosti novega obdobja. Prav zato bi lahko rekli, da razumevanje nadčutnega v človekovi osebni drami izboljšuje možnosti za pretrese zgodovinskih dram. Ahmatova sicer ni zavrnila revolucije, vendar izzivalna poza ni bila primerna zanjo. Sprejela jo je za tisto, kar je dejansko bila: strahotna narodna vstaja, ki je pomenila neznansko povečanje gorja za marsikaterega posameznika. Njeni stihi so zmeraj težili k ljudskemu jeziku, k značilnostim narodnih pesmi; temeljiteje se je poistovetila z ljudmi kakor pesniki, ki so ob tistem času po sili razmer rinili naprej z literarnimi in drugimi programi. Josif Brodski je zapisal, da njene pesmi niso bile povsem vox populi, samo zato, ker ljudstvo nikoli ne govori z enim glasom. Prav tako pa njen glas ni bil creme de la creme, pa čeprav samo zato, ker je bila popolnoma brez ljudskega domotožja, tako zelo značilnega za rusko razumništvo. Na človeka se čas obrača skozi življenje z raznimi jeziki: z jezikom nedolžnosti, ljubezni, zvestobe, izkušnje, zgodovine, utrujenosti, cinizma, krivde itn. Med njimi pa zavzema, kot poudarja J. Brodski, posebno mesto univerzalni jezik ljubezni. Skoraj pretirana trdovratnost ljubezenskih pesmi zgodnje Ahmatove ne priča toliko o ponavljanju strasti kolikor o pogostnosti molitev. Ljubezen se je za Ahmatovo spremenila v jezik, ključ, po katerem je zapisovala sporočilo časa. Pesnice namreč ni zanimalo predvsem lastno življenje, temveč natančno čas in učinki njegove enoličnosti na človeško psiho in posebej na njeno dikcijo. To je bilo popolnoma razločno že v Anno Domini MCMXXI, njeni peti in tehnično govorjeno zadnji zbirki. Omenili smo, da se ruska poezija 20. stoletja začenja dejansko že v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja s prvimi nastopi simbolistov (Balmont, Brjusov, Blok itd.). S krizo simbolizma v prvem desetletju tega stoletja nastopijo pesniški in teoretični uporniki zoper ideologijo simbolizma: akmeisti in futuristi. V skupino akmeistov uvrščamo tri velika pesniška imena: Nikolaja Gumiljova (utemeljitelja akmeizma), Osipa Mandel-štama In Anno Ahmatovo, ki je napisala veliko, pa četudi je vse dolgo življenje pisala samo svoj lirični dnevnik. Po sodbi kritike, pa tudi po pesničini lastni presoji velja ločevati med poezijo njenega zgodnjega obdobja, vse do knjige Anno Domini MCMXXI, in med poezijo, ki se je »rodila« v obdobju strahovlade stalinizma, v drugi polovici 30-tih let do zadnjih pesmi oziroma do leta 1962, ko je končala Pesnitev brez junaka. To delo je pisala od leta 1940 pa skoraj vse do smrti, čeprav so bile prve zaključne variante končane v letu 1962. Pesnitev pomeni višek njene poezije in je v tradicijo ruske epske poezije prinesla pomemben novum: harmonično spojitev izpovedne lirike s pripovedjo, v kateri je na široko zajet čas s preloma stoletja, vojska in množica osebnosti, ki so ta čas človeško in umetniško zaznamovale. Ahmatova je bila zelo stvarna pesnica, ampak kolikor stvarnejša je bila podoba, toliko bolj improvizirana je bila videti zaradi spremnega metruma. Še nobena pesem ni bila nikoli napisana samo zaradi sheme zgodbe, kakor tudi še nobeno življenje ni bilo življe-no zaradi osmrtnice, je nekoč zapisal eden najboljših poznavalcev pesniki-nega opusa J. Brodski. Tisto, čemur pravimo glasba pesmi, je pravzaprav ritem, obnovljen tako, da prenaša vsebino pesmi v jezikovno neizogibno, zapomnljivo žarišče. Glas je sedež ritma v pesmi, ozadje, na katerem dobi vsebina svojo stereoskopsko vrednost. Moč stihov Ahmatove izvira iz njene zmožnosti, da je znala podati brezosebni epski zamah glasbe, ki se je »dvobojeval« z njeno stvarno vsebino. V 20. stoletju se je zvrstilo toliko pomembnih dogodkov, da še danes na posamezna obdobja gledamo skozi dokaj nepoenoteno optiko, kar z drugimi besedami pomeni — iskanje resničnosti v sferi že spoznanega. Od posameznih obdobij zgodovine se pesništvo najbolj približa resničnosti, ker jo strne v nekaj otipljivega, v nekaj, česar bi drugače ne bilo mogoče ohraniti v zavesti. Anna Ahmatova je bila pesnica človeških vezi: varovana, preganjana, oddeljevana. V začetku je kazala tak razvoj skozi prizmo posameznega srca, v kasnejši fazi pa skozi prizmo zgodovinskih dogajanj, ki so vtisnila globok, dokaj grenak pečat v njeno življenje, saj je kot t.i. notranji emigrant v Rusiji preživela ujme dveh svetovnih vojn, dveh revolucij in več pogromov boljševiško-stalinskega nasilja in kot pravi Tone Pavček: »Preživela je kot človek, nadživela kot pesnik«. Pesmi je izbral in prevedel Tone Pavček po izdaji Izbrannoe A. A. Ahmatove, Hudožestvennaja literatura, Moskva 1987. SLAVKO GABERC Zanimivo delo je izšlo pri Državni založbi Slovenije Knjiga Janeza Bogataja o obrti na Slovenskem Domača obrt predstavlja danes celo vrsto delovnih opravil in izdelkov, ki jih ljudje izdelujejo na svojih domovih ali v domačih delavnicah, za lastno porabo ali prodajo. Vse do te novejše opredelitve so domačo obrt opredeljevali kot postransko kmetovo dejavnost, kot izdelovanje najrazličnejših predmetov za podeželje. Opredelitev domače obrti je bila povezana z gospodarskimi oblikami našega podeželja. Sčasoma se je pojem domače obrti spreminjal. In če je bila nekoč domača obrt povezana s kmetijsko dejavnostjo, je danes bistveno drugače. Nekatere nekdanje domače obrti so izginile, druge žive samo še toliko, da za njih vemo, tiste, ki delujejo in ki so se prilagodile današnjemu času, pa predstavljajo povsem novo dejavnost. Domača obrt je torej tudi v slovenski zgodovini, zlasti v gospodarstvu, odigrala svojevrstno vlogo. Od močno pomembne gospodarske panoge se je ta dejavnost deloma skrčila, v nekaterih vejah pa se spet nesluteno razvila. Domača obrt je torej del naše gospodarske zgodovine, pa tudi del naše kulturne dediščine. V času ko staro izginja, deloma pa bistveno spreminja svojo podobo, je pomembno ohraniti vse to našim potomcem. In prikazati domačemu in tujemu svetu kaj imamo, kaj so naši ljudje delali, kaj so ustvarjali in kaj delajo. Res je, da je industrija v marsičem nadomestila dejavnost domače obrti. Toda imamo pa zato tudi primere, ko ta dejavnost živahno, bolj kot kdaj koli, deluje in daje kruh ter zadoščenje mnogim ljudem. Knjiga Janeza Bogataja, ki predava etnologijo na ljubljanski univerzi in ki je pod naslovom Domače obrti na Slovenskem izšla pri Državni založbi Slovenije, naj prikaže zgodovino, razvoj in sedanje stanje domače obrti na Slovenskem. Avtor, ki je svoje raziskovanje posvetil proučevanju materialne kulture Slovencev, je avtor številnih razprav. Njegova sedanja knjiga predstavlja povzetek njegovih spoznanj. Po kratkem uvodu in pojasnjevanju pojma domače obrti, pojma, ki se je z leti nujno spreminjal, prikazuje avtor najprej zgodovinski razvoj domače obrti na Slovenskem. Potem pa se loteva posameznih domačih obrti. V samostojnih poglavjih jih predstavlja kar triindvajset od lončarjev, preko medičarjev, sedlarjev, kolarjev do čipkaric in piparjev. V posebnem poglavju pa obdela še približno toliko drugih, manj razvitih domačih obrti, od glavnikarjev, vrvar-jev, pletilcev, barvarjev do pokrivačev slamnatih streh. Pregled sejmov, prikaza obrti v ljudski pesmi zaključuje knjigo. Janez Bogataj navaja vso uporabljeno literaturo. Prav gotovo je uporabljal tudi bogato gradivo, ki ga je v povojnih letih na svojih terenskih raziskavah zbral Etnografski muzej iz Ljubljane s svojimi sodelavci. Vsi tisti, ki so imeli priliko videti to dejavnost na terenu, vemo, koliko dragocenega gradiva je bilo tedaj zbranega in ohranjenega potomcem. Tako predstavlja Bogatajeva knjiga nek zaključen pregled razvoja in sedanjega stanja slovenske domače obrti. Pri tem avtor ne ostaja samo pri prikazu posameznih obrtnih dejavnosti, temveč podrobno prikazuje tudi izdelke s podrobnimi terminološkimi oznakami, ki so deloma že izginile. Kdo pa na pr. še ve (razen izdelovalcev samih), kako se imenujejo posamezni deli kozolca dvojnika, ali kako se imenujejo posamezne vrste glavnikov ali kakšne so oznake za posamezne dele konjskih komatov. V tej ohranitvi izrazoslovja je poleg prikaza razvoja in stanja posameznih obrti, velik pomen te knjige. Pri tem seveda tekst dopolnjuje bogato slikovno gradivo, ki je deloma v barvah, kar vse bistveno bogati knjigo. Zlasti stare fotografije so izjemno zanimive. Sam tekst je sicer pisan stvarno, preprosto in zanimivo, saj knjiga nima izrazito znanstvenega značaja, temveč je namenjena širši uporabi, predvsem seznanitvi z vsemi panogami slovenskih domačih obrti. Gre torej za zanimivo, široko uporabno knjigo, ki nam poleg prikaza razvoja ljudskega obrtništva pomeni tudi dokaz naše narodne identitete. si. Ru. Prireditev bo 24. junija prihodnjega leta V teku priprave na proslavo 500-letnice hrastovskih fresk Priprave na proslavo petstoletnice stvaritve hrastovskih fresk so v polnem teku in pred dnevi so PTT organizacije Jugoslavije izdale serijo priložnostnih poštnih znamk, ki so le ena od številnih priložnostnih obeležb jubileja, ki bo vrhunec dosegel prihodnje leto 24. junija v Hrastovljah. Pri Obalni konferenci SZDL so že lani imenovali poseben koordinacijski odbor z več delovnimi skupinami za pripravo proslave. Doslej vse poteka tako, kot so si v koordinacijskem odboru zamislili in kot je dejal Milan Vergan, predsednik IS občine Koper s prireditvami izraža spoštovanje kulturnim, zgodovinskim, krajinskim in narodnostnim vrednotam, ki so vezane na Hrastovlje in Istro. Hkrati pa v občini kanijo 500-letnico fresk temeljito izrabiti za predstavitev vasi Hrastovlje, hrastovskega tabora s freskami ter nasploh Kraškega roba in Rižanske doline kot posebne turistične vrednote obalno-kraškega območja. Zato bodo organizirali mednarodni simpozij o kulturni problematiki 15. stoletja, o Rižanski dolini in kraškem robu izdali posebno monografijo, sanirali taborsko obzidje cerkvice Sv. Trojice v mislijo pozac osnovne komunalne infrastrukture z vodovodnim in kanalizacijskim omrežjem ter telefonijo. Odprla naj bi se tudi vrata gostišča, ki bi bilo pomembno tudi za turistični razvoj kraja, kjer si prebivalci dolgo želijo teh pridobitev. Ob obnovi obzidja pa bo seveda ena najbolj vidnih pridobitev, novosti tega kraja, spominsko obeležje, ki ga akademski kipar Jože Pohlen, domačin in človek, ki je 1949. leta pod ometom v cerkvi okril znamenitost, ki mm H Sal jo cenijo daleč po svetu, kleše od konca tega poletja. D. G. Mičnost avtobiografskih zapisov Arhiv ljudskega pisnega izročila iz Trenta (Archivio della scrittura popo-lare) je v prejšnjih dneh priredil v Ro-veretu posvet o oblikah in značilnostih avtobiografskih zapisov, med katere vključujemo dnevnike, spomine in pisma. Udeleženci srečanja so z različnih gledišč osvetlili dokumentarne, jezikoslovne in literarne značilnosti avtobiografskih zapisov in pričevanj. Dnevniki in spomini so sicer izraz osebnega, so pa kljub temu pomembni za večplastno proučevanje preteklosti. Spomnimo naj se pri tem na doprinos arhivistike in memorialistike pri osvetljevanju vzdušja in razmer, v katerih so živeli vojaki na evropskih bojiščih med prvo svetovno vojno. Izjemne situacije in velike zgodovinske spremembe ponavadi spodbudijo človeka, da zaupa svoje misli in neposredna doživetja pisani besedi. Vojna, zapor, konfinacija in emigracija sodijo med najpogostejše spodbude avtobiografskega pisanja. V dnevnikih, podobno kot v spominih, se zrcali osebnost zapisovalca, a tudi miselni in jezikovni vplivi dobe in okolja, kateri človek pripada. Nicola De Blasi je predstavil avtobiografiji dveh lukanskih razbojnikov, ki sta pri objavi doživeli korenite spremembe. Pri tem se postavlja vprašanje, do katere mere lahko urednik spreminja zapise in pričevanja skromno izšolanega človeka. Ali tak poseg lahko iznakaže originalno sporočilo, ki je izraz neposrednega prenosa iz ustne v pisno obliko? To vprašanje si je postavil marsikateri udeleženec posveta v Roveretu. Dnevniški zapisi, ki nam jih je zapustil avstrijski vojak v Teheranu leta 1875, nam omogočajo, da osvetlimo odnos preprostega evropskega človeka z vzhodnim svetom. Še posebno pričevalno vrednost pa imajo pisma, dnevniki in spomini italijanskih vojakov, ki so se udeležili kolonialnih osvajanj v Etiopiji in Libiji in ki lahko prispevajo k boljšemu poznavanju italijanske kolonialne politike in to iz nenavadnega gledišča. Emilio Franzina, italijanski zgodovinar, ki že vrsto let poglobljeno proučuje italijansko prekooceansko emigracijo, je govoril o pomenu avtobiografskih zapisov pri boljšem razumevanju pojava izseljeništva. Spominski in dnevniški zapisi Italijanov, ki so se izselili v Brazilijo, pričajo o težavah, s katerimi so se izseljenci srečali v novem okolju, o vezah, ki so jih ohranjali z domovino in s sonarodnjaki. Mario Isnenghi pa je poudaril, da je za zgodovinarja nujno, da ne izhaja iz enega samega vira, saj je njegova naloga, da ugotavlja običajno, ne pa subjektivno. - Bruna Pertot pa je osvetlila značilnosti valdeških avtobiografskih zapisov. Valdežani so v poznem srednjem veku, posebno v času protireformacije, posvečali veliko pozornost pisnemu izročilu. Pisana beseda je iz generacije v generacijo pričala o preganjanju te skupnosti in o njeni bitki za obstoj. Novinar Saverio Tutino, pobudnik arhiva dnevniških zapisov v kraju Pie-ve Santo Stefano (nad tisoč avtobiografskih zapisov), je -bil mnenja, da so dnevniki in spomini delček podtalnega, ki živi in ki se razvija ob tako imenovanih velikih zgodovinskih dogajanjih. Njegova ugotovitev, da je treba primerno ovrednotiti avtobiografske zapise malih ljudi, nam postavlja vprašanje, kakšna je pravzaprav usoda avtobiografskih zapisov tostran in onstran tukajšnje meje, ki niso doslej doživeli objave. Kdaj in kdo bo zbral in hranil dnevniške zapise vseh tistih Slovencev, ki so doživeli prvo svetovno vojno in ki šo se izselili v Ameriko in Avstralijo ali so preprosto beležil1 občutja, doživetja do pomembnih zgodovinskih dogajanj? Taka pričevanja ne moremo prepustiti le družinski® arhivom ali jih hraniti v zaprašenih predalih, z njihovo poglobljeno anali' zo bomo lahko osvetlili in mogoč6 drugače predstavili marsikateri dog0' dek iz naše polpretekle zgodovine. MARTA VERGINELLA KMETIJSKI OBRAT - AZIENDA AGRICOLA “lili PAROVEL ZORAN Mačkolje 81 - DOLINA - Tel. (040) 231908 Parovel - vedno na uslugo potrošnika LASTNA PROIZVODNJA olivnega olja - penečega se vina sortiranega in flaširanega vina. EDINI ZASTOPNIK LAŠKEGA PIVA ZA TRŽAŠKO OKOLICO. PRODAJA: Ul. Petronio 12 - TRST - Tel. 750286 S. R. L. ^ NEVAH Ul. Maiolica 15/b 7// ( I «Y 2' t.U Ul. Roma 11 - Trst - Tel. 040/362483 Voščimo vesele božične praznike in srečno 1990 Nared bo do začetka svetovnega nogometnega prvenstva Vse mize rezervirane že več tednov prej V vseh naših gostilnah obilno božično kosilo Z letali pridemo iz enega kraja države ali sveta v drugega v nekaj urah. Z lastnega doma na letališče ali v obratno smer pa imamo kup problemov, saj v ta namen porabimo veliko dragocenega časa. Veliko pred odhodom letala moramo zdoma na letališče z lastnim avtomobilom ali pa z avtobusom. Če pridemo na letališče z lastnim vozilom moramo poskrbeti, da ga parkiramo. Stvar ni vedno lahka, niti najbolj enostavna. Na nekaterih letališčih imajo zaprta parkirišča. Takšna so npr., če se omejimo na nekatera v soseščini, na Brniku pri Ljubljani in v Tesseri pri Benetkah. Če gremo na pot za en dan ali dva, bomo parkirnino z lahkoto plačali. Drugače bo, če bomo tam avto pustili teden ali dva. Globoko bomo morali seči v žep, da bomo lahko z avtom zapustili parkirišče. Drugače je v Ronkah, kjer je parkirni prostor odprt vsem in nezavarovan. Tam avto lahko pustimo neomejeno število dni, vendar nismo gotovi, da ne bi kdo vanj vdrl, saj je parkirišče dostopno z glavne ceste. Na letališčih velikih evropskih mest (Milan, Pariz, Madrid, Frankfurt) imajo zaprta in zavarovana parkirišča. Zasebnega vozila ne smemo pustiti na nedovoljenih mestih. Zaradi tega imajo taksisti veliko dela, prav tako veliko ljudi potuje iz mesta do letališča z avtobusi. V Rimu pa je doslej bilo in je še drugače. Na letališče Fiumicino lahko prideš iz Rima s taksijem ali z avtobusi. Seveda lahko prideš tudi z osebnim vozilom. Rimljani svoje avtomobile puščajo na vseh mogočih nedovoljenih mestih pred letališčem. Na dostopnih cestah, na pločnikih. Ni ga mestnega ali drugega redarja, ki bi dal lastniku vozila kazen, saj bi se pojavil nekdo z znano ugotovitvijo in prikrito grožnjo: »Lei non sa chi sono io !«. Iz Rima do vasi Fiumicino vozi podzemska železnica. Iz vasi do letališča z istim imenom je le nekaj kilometrov. Šele sedaj, dobrega četrt stoletja odkar so zgradili letališče, so se na pristojnih mestih odločili, da to železnico podaljšajo do letališča. V bodoče bo možno z osrednje postaje Termini v Rimu priti z železnico v dobri pol uri na letališče. Na zadnjem odseku pred letališčem bodo vlaki tekli v veliki okrogli cevi, ki jo vidimo na naši sliki. S tem bo olajšan dostop na letališče. Na območju letališča pa gradijo tudi velika parkirišča z več tisoč parkirnimi prostori. Vse naj bi bilo nared do prihodnjega poletja, ko bo v Rimu več tekem svetovnega nogometnega prvenstva. Jutri na božični praznik, bodo vsi naši gostilničarji imeli polno dela. Kdor uživa največ slovesa, je vse prostore v gostilni imel rezervirane že pred mesecem dni. V glavnem so se za to pozanimali stalni gostje, taki, ki dobro vedo, da se v neki gostilni zelo dobro je in pije, da so zelo dobro postreženi. V marsikateri drugi gostilni na našem podeželju pa si kakšno prazno mizo našel še pred kakim dnem. Kuharice in kuharji so se potrudili, da bodo gostje dobili na mizo najboljše jedi. Tisti, ki v gostilni nosi odgovornost za pijačo, pa bo poskrbel, da pridejo na mizo steklenice najboljšega vina. Vsak gostilničar se ob takih priložnostih potrudi, da gostu nudi vse to kar najboljšega premore njegova gostilna. Gostje ta dan radi presedijo več ur, zaradi tega, ker se jim nikamor ne mudi, in tudi zaradi tega, ker je božični dan priložnost za snidenje družinskih in sorodstvenih člai ov, ki običajno gredo vsak svojo pot. Tako bo pri nas. Najbrž bo tako tudi drugod v krščanskem svetu, pa čeprav je treba ugotavljati, da bo velika večina ljudi božični praznik preživela kar doma in da se bodo družine zbrale ob pogrnjeni mizi. Tudi na tak način preživljamo božični praznik, saj smo na praznično kosilo v gostilno začeli hoditi šele pred nekaj leti, odkar so se gospodarske razmere izboljšale in je v vsako hišo prišlo nekaj več denarja. Veliko ljudi pa je odpotovalo na počitnice v razne kraje sveta. Tour operaterji pravijo, da je 700.000 Italijanov odpotovalo na tuje, da bi tam preživelo božične oziroma novoletne praznike. V Italijo pride za to priložnost veliko tujih turistov. Veliko teh bo šlo v Rim, da bi tam videlo in poslušalo papeža. V prejšnjih letih je veliko turistov šlo v Betlehem in v Jeruzalem. Tam pa bo letos precej hudo, saj v vsej Palestini, torej v državi Izrael, so spopadi na dnevnem redu. Nekateri so si kot cilj božičnih praznikov izbrali mesta severne Evrope, veliko jih je šlo v Vzhodno Evropo. V vseh teh krajih bodo doživljaji seveda različni od domačih. Veliko ljudi pa je odšlo v vroče kraje, kjer domačini nimajo posluha za krščanske praznike. Z njimi so seznanjeni le, ker za to priložnost k njim pride veliko turistov iz Evrope in iz Amerike. Kdor je šel na daljno pot bo tam gotovo ostal do prvih dni leta 1990 in bo torej tam preživel prehod iz starega v novo leto. Orjaško naselje v bližini Sfinge? Skupina finančnikov namerava na gričih v neposredni bližini piramid zgraditi orjaško turistično naselje s kar 17.000 ležišči. Prav ste brali: 17.000. To naj bi bilo zgrajeno v obliki amfiteatra. V njem bi seveda bilo veliko najrazličnejših trgovin. Sem naj bi prihajali turisti iz vsega sveta. Proti izvedbi tega načrta so že nastopili naravovarstveniki. Trdijo, da bi takšno naselje bilo razlog za spremembo smeri vetrov, zaradi česar naj bi bila oškodovana sfinga, eden najbolj značilnih spomenikov stare egipčanske umetnosti. V agencije ANSA V tedenskem pregledu turističnih novic je italijanska novinarska agencija ANSA objavila tudi vest o idrijskih čipkah. Povedano je tudi, da se v tem kraju na Slovenskem v avgustu vrši čipkarski festival. Navedenih je nekaj podatkov o zgodovini klekljanja čipk v tem kraju. Rečeno je tudi, da so idrijske čipke zelo cenjenje v srednjeevropskih deželah. V agencijski vesti je tudi omenjeno, da bodo v Idriji kmalu praznovali 500-letnico odprtja rudnika živega srebra. Z naše strani seveda dodajamo, da je v Idriji tudi zanimiv muzej in da je v njem tudi bogata zbirka čipk. Idrijske čipke turističnem vestniku Turistično podjetje Portorož - Portorose Azienda turistica Portorož - Portorose Casino Portorož vošči vsem bralcem Primorskega dnevnika vesel božič in srečno in uspešno novo leto Ca*//\.o 25 let igralnice Casino Portorož 75 let igralništva v Portorožu Ca*il\C SALON V1LLA MARIA SALON LIPICA marina aerodrom restaurant p te ';'ry; 7n‘ trt. 'i 5 H Vv- V' tipo-litographart vam nudi raznovrstne tiskovine TRST — ULICA ROSSETTI 14 — TELEFON 772151 Obutve i v* AT? ni rt i Ji FLORA Trg sv. Jakoba 9/1A Tel. 040/727306 y\ i \ ! \ 1-j SADJE - ZELENJAVA Dano Husu TRST - Ul. delflstria 3 X ■iri trt METALMINERARIA uvoz - izvoz predstavništva Trst Ul. Trento 15 Tel. in Fax: (040) 369456 -v-V J n POHIŠTVO Slovbic M. .'.--i yv '■ . x ...... , z .......' - ^ -'T T '' t ’ 1771*03 ^ >v vošči prijateljem, znancem in odjemalcem tudi z one strani meje vesel božič TRST - Ul. S. Cilino 38 - Tel. 54390 S- a-i 1 ik t? t ir •>/ 'ki- tni in) mio mine II\TEX s.r.l. ;l • ,cx ’xu: :nr:x xxxccx 'OcucvL'>cx ,xecx^ex are x rrcx acclc :r:/c.x.,::Kj/csrc,x xxx o, trt /■t I77i.n7 X'.l -- - ----------- «l7Lini V i Ž -M -- ----- ------ --- ------ --------- ---- -----------<7^T /r* I t i RAZSVETLJAVA IN RAZNOVRSTNA DARILA TRST —Trg Goldoni 8 Tel. 775538 ir: rt ik rti h ys, trh tir -?☆ ☆ nS te ■;'V zlatarna JOY urama DARILA ZA VSAKO PRILOŽNOST TRST — Ul. Pascoli 4 rf r Vi t < t tl IMPORT - EXPORT - PREDSTAVNIŠTVA 34132 TRST Ul. Geppa 4 — Tel. (040) 62011 - 62198 Tlx 461148 INTETS I Avil I77IF04 4 jr rp. n iti n tri g te .*5jri H ”™K /4 ™ l.( ) tet ☆ t P tr tr ...- r -/H >n t ☆ •FARGO FINE CHEMICALS s. r. 1. KEMIJA FARMACEVTIKA 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Telex: 461012 Telefax: (040) 363918 Filiala; GORICA Ul. Trieste 160 - Tel. (0481) 20769 tj _A, >$ >r TV- trii rij rt A T| r fj TRGOVINA Ideale G. Foraus Ul. Settefontane 3/c Telefon: 731377 - Trst sanitarije vse za ogrevanje in hidravliko inštalacije in popravila k J aZ,, t, te rt UVOZ - IZVOZ IMPORT - EXPORT - RAPPRESENTANZE s.r.l. ""f rt TRST - VIDEM Sedež: 34135 Trst - Scala Belvedere 1 Tel. (040) 43713 - 43714 - 411826 - 477527 7e/ex 455379 FRIEX - Telefax (040) 43073 Filiala: 33100 Videm - Ul. Roma 36 Tel. (0432) 502424 - Fax 503780 Čedad - Ul. de Rubeis 12 ■F \k-r rr t T S vf Fr ■Piri >4 aV te t-r t c im t*1 tt tt t*17*4' t4 '*A tt >-f i t it t><’ fa tr t t i r 1-4 t-r te tr > r i r i-4 t* te tr i c'-4 ■'•4. t^ >• • x.A..A ■■ A A A A A -■ ■.■■■■'■■■■■■ - A ■■ ■■ ' "/< H ...... ............................................1770? '• v [4 _ _ te p o ?,1 fernondo TRST Ul. Coroneo 7 Tel. 040/761602 obutve.- torbice - usnjena galanterija p n Ti y < ; .. Tt ^ i z < Z N IT Tl Tl z: ». Z z. .'z. > ’. z < Z < Z Z Z1. Ti Ti z Z Z Z Ti z Z Z z ,'z\ 1 i .’ '1 ;z'i z < z z, Z-i Z'i z Z /Z ‘. z i z z z z^j. ,'z-i A iTT Ti z i z Z Ti TT z z Ti z ( z A Ti T7 z z TT Z- ; ; 4 Tl T7 Z Z T T7 z ' T z; ZH Z -i Ti z z 1-. A ■' A A ■' ■' A A ■' \ -j ■' Z. A .-j A A «. ,i ,v '. S S ' ' S S S ,S \ S s > >, - . - ' • .' ■, ’ A Včeraj v italijanski košarkarski A-2 ligi Stefanel zanesljivo Na včerajšnjem domačem nastopu v košarkarskem prvenstvu B-2 lige Zaskrbljujoč spodrsljaj jadranovcev SAN BENEDETTO - STEFANEL 68:79 (34:44) SAN BENEDETTO GORICA: Gnec-chi 2, Paravella, Borsi 2 (2:2), Biaggi 2 (2:2), Ponzoni, Ardessi 3, Vargas 24 (8:9), Vitez 8 (2:2), Esposito 17 (4:4), Po-guette 10. STEFANEL TRST: Middleton 13 (4:8), Pilutti 14, Sartori 16 (3:3), Bianchi, Tyler 23 (5:6), Cavazzon, Lokar, Canta-rello 7 (1:4), Zarotti 6 (2:2), Maguolo. PON: Cantarello (38). PM: San Bene-detto 18:19, Stefanel 15:23. TRI TOČKE: Poguette 2, Esposito 1, Ardessi 1; Middleton 3, Sartori 3, Pilutti 2. GLEDALCEV: 5.200. GORICA — Tržaški Stefanel je slavil v Gorici nadvse suvereno in prepričljivo zmago. Uspeh Tanjevičevih varovancev ni bil nikoli v dvomu, saj je bila tržaška peterka boljša v vseh elementih igre in je že od samega začetka prešla v vodstvo, ki ga odtlej ni več izgubila. Deželni derbi je privabil v telovadnico veliko navijačev obeh ekip, ki so napolnili tribune do zadnjega kotička. Z bolj prodorno igro v napadu in boljšim odstotkom pri metu na koš, so gostje takoj potrdili, da si povsem zaslužijo visok položaj, ki ga zasedajo na lestvici. V prvem delu so bili Tržačani stalno v rahli prednosti (17:12 v 10. min., 25:22 v 15. min), po hudi poškodbi goriškega play-makerja Gnecchija, ki je moral zapustiti igrišče, pa so si v zadnjih minutah priborili 10 točk prednosti. Pri Goričanih sta povsem odpovedala oba tujca, pod vsako kritiko pa je zaigral Poguette, ki ni v tem delu dosegel niti točke. Končna odločitev je padla že v uvodnih minutah drugega polčasa. Z zelo preudarjeno igro si je Stefanel takoj priboril 16 točk prednosti (36:52). Domačini so skušali na vse načine nadoknaditi zamujeno, a vsi napori so bili zaman. Trener Toth je skušal vzpostaviti ravnotežje s številnimi menjavami, tako da je naposled še sam izgubil pravo nit. Med Goričani si samo Esposito zasluži pozitivno oceno, med zmagovalci pa so vsi igrali več kot zadovoljivo, odlična pa sta bila oba Američana in Sartori. Zadnje minute so bile zgolj formalnost, domača publika pa je z metanjem papirčkov na igrišče jasno izrazila svoje nezadovoljstvo. Ekipa je po tem porazu že z več kot eno nogo v B ligi. Nekoliko otožno in istočasno polemično so odmevali s tribun vzkliki Aleksinasu, kateremu ni hotelo društvo obnoviti med poletjem pogodbe. (MAL) OSTALI IZIDI: Ipifim - Glaxo 92:79; Garessio - Marr 108:102; Alno - Hitachi 105:102; Kleenex - Fantoni 92:87; Fi-lodoro - Annabella 104:95; JolIycolom-bani - Banca Popolare 95:74; Teorema - Braga 96:73. LESTVICA: Ipifim Torino in Garessio Livorno 20, Alno Fabriano, Stefanel Trst in Jollycolombani Forli 18, Glaxo Verona in Hitachi Benetke 16, Annabella Pavia in Filodoro Brescia 14, Teorema Arese, Fantoni Videm in Kleenex Pistoia 12, Braga Cremona in Banca Popolare sassari 10, Marr Rimini 8, San Benedetto Gorica 6. A-1 liga IZIDI 14. KOLA: Arimo - Knorr 67:77; Messaggero - Phonola 121:101; Neutroroberts - Enimont 91:93; Paini -Irge 93:81; Philips - Benetton 84:75; Ri-unite - Panapesca 90:83; Scavolini -Vismara 90:81; Viola - Ranger 89:79. LESTVICA: Scavolini Pesaro 24, Ranger Varese in Knorr Bologna 20, Vismara Cantu, Enimont Livorno in Viola Reggio Calabria 18, Phonola Ca-serta in Philips Milan 16, Cantine Riu-nite Reggio Emilia in II Messaggero Rim 14, Benetton Treviso in Arimo Bologna 12, Paini Neaplj in Panapesca Montecatini 8, Neutroroberts Firence 6, Irge Desio 0. JADRAN TKB - LEGNOFLEX ODERZO 92:99 (50:62) JADRAN TKB: Oberdan 2 (2:2), Čuk 19 (7:8), Pregare 2 (2:4), Lesica, Sosič 6 (4:4), Battini 15 (6:11), RAuber 29, Daneu 13 (3:6), Stanisa, Pertot 6 (0:3). LEGNOFLEX ODERZO: Camatta 5 (2:2), Zulian 21 (2:3), Perin 15, Bettin 6, Caramel, Dal Maschio 16 (6:8), Zecchin 11 (5:7), Erri, Amadio 17 (1:6), Gregoris 6. SODNIKA: Tonon in Bubbico iz Turina. PM: Jadran TKB 24:38; Oderzo 16:26. ON: Jadran TKB 24; Oderzo 26. pon: Čuk (32), Rauber (34), Daneu (35), Zecchin (36), Amadio (38), Sosič (40). TRI TOČKE: Rauber 3, Battini 1; Perin 3, Amadio 2; Camatta 1, Zulian 1. GLEDALCEV: 400. Ko prejmeš 62 točk v samem prvem polčasu proti neposrednemu nasprotniku proti izpadu, je jasno, da je potem zmagati izredno težko. In to se je zgodilo Jadranovemu moštvu v sinočnjem kolu prvenstva B-2 lige proti ekipi Legnofle-xa iz Oderza, ki je do včeraj imela le dve točki več od naših košarkarjev. S tako slabo obrambo v prvem delu tekme je bilo tudi jasno, da bodo jadranovci v nadaljevanju le s težavo nadoknadili, kar so v prvem delu srečanja zamudili. Naši so z odličnim začetkom v drugem polčasu (kar 14:2) stanje izenačili na 64:64, minuto kasneje so celo dosegli prvo vodstvo (66:64). To pa je bilo tudi vse. Nato pa so spet popustili. V 29. min. je bil izid v korist gostov že 76:69, tedaj pa sta si nabrala Daneu in Čuk po štiri osebne napake (Rauber jih je štiri imel že prej) ter takoj je bilo jasno, da se našemu moštvu slabo piše. In da je bilo tako, je bilo povsem jasno že pet minut pred koncem srečanja, ko so so vsi trije visoki in standardni Jadranovi košarkarji (Čuk, Rauber in Daneu) morali na klop zaradi petih osebnih napak. Sicer, ponavljamo, naši so izgubili tekmo že v prvem polčasu, ko so povsem popustili v obrambi, saj so jim nasprotniki uhajali proti košu, vselej ko so želeli. Naši so bili kot »pritrjeni ob tla«, nikakor niso mogli reagirati. Skoraj katastrofalni so bili pri skoku pod lastnim košem, saj so jim gostje postartali veliko odbitih žog in potem celo zaključevali iz »druge akcije«. In na srečo, da je v tem delu zelo dobro igral Sandi Rauber, ki je v prvem polčasu dosegel kar 19 točk (od le-teh pa tri trojke). V drugem delu tekme smo že upali na čudež. Na žalost pa se je zgodilo to, kar se v košarki prevečkrat zgodi, in sicer da ti pri zasledovanju nasprotnika uspe nadoknaditi tudi velik zaostanek. Nasprotnika sicer dohitiš, več pa ne zmoreš. Zmanjka ti moči, misliš, da si že opravil svoje in si za trenutek predvsem »men- talno« odpočiješ. Tedaj pa ti nasprotnik spet zbeži. In nekaj podobnega (verjetno prav to) se je zgodilo jadranovcem, Med posamezniki bi, poleg Rauberja, omenili tudi spodbuden nastop mladega Martina Pertota, k;i je sicer zaigral le v zadnjih minutah. Dosegel pa je kar šest točk in tudi ulovil tri odbite žoge. Po tem porazu ostajajo naši košarkarji z osmimi točkami na spodnjem delu lestvice. Do konca prvega dela prvenstva manjka le še eno kolo, v katerem bodo jadranovci (v soboto, 6. 1. 1990) igrali v gosteh proti močni Montebelluni. (B. Lakovič) OSTALI VČERAJŠNJI IZIDI: Cesena -Electrolux Pordenon 96:77; Montichiari -Montebelluna 104:79; Ozzano - Virtus Padova 84:82; Petrarca PD - Castel S. Pietro 100:78; San Dond - Pierobon PD 90:76; Vi-cenza - Imola 106:77; Malaguti San Laz-zaro - Faenza 91:75. šz Jadran vošči vsem športnikom in ljubiteljem športa vesel božič in srečno novo leto V1. jugoslovanski košarkarski ligi Ljubljančani izvrstni SMELT OLIMPIJA - C. ZVEZDA 113:93 (55:53) SMELT OLIMPIJA: Tomovič, Daneu, Zdovc 26, Bačar 6, Virant, Hauptman 14, Kraljevič, Vilfan 11, Kotnik 44, Djurišič 12. CRVENA ZVEZDA: Dabič 9, Aleksič, Nikolič 14, Jankovič 23, Jovanovič 19, Cvetkovič, Radovič 15, Petovič 3, Šilo-bad 10, Trifunovič. SODNIKA: Jovančič (Valjevo) in Na-kič (Varaždin); PON: Zdovc in Virant (36); GLEDALCEV: 1.500. LJUBLJANA — Ljubljančani so igrali res sijajno, njihova zmaga pa je dozorela sredi drugega polčasa, ko so si v nekaj i minutah nabrali 19 točk prednosti. Beograjčani so sicer s tremi trojkami Jankoviča zmanjšali zaostanek na 10 točk, v končnici pa so domači spet zaigrali odlično in čeprav je Zdovc zaradi 5. osebne napake moral na klop, jim uspeh ni mogel uiti. Sinoči sta zlasti blestela center Kotnik, ki je v dresu Olimpije verjetno odigral V derbiju moške odbojkarske C-2 lige Goriški derbi 01ympii OLVMPIA - MEBLO IMSA 3:1 (3:15, 15:6, 15:13, 16:14) OLVMPIA: 1. Cotič, I., S. in A. Terpin, M. Vogrič, Marassi, Špacapan, Bensa, Černič, Komjanc, Dorni. MEBLO IMSA: Petejan, Lavrenčič, Vogrič, M. in A. Feri, Lutman, Superga, Tomšič, Koršič, Peteani, Buzzinelli. GLEDALCEV: 500; POTEK SETOV: 1) 1:6, 2:10, 2:12; 2) 4:0, 6:3, 9:3, 9:6, 11:6; 3) 4:2, 6:6, 11:11, 12:12, 14:13; 4) 5:3, 8:4, 11:7, 11:10, 14:14. GORICA — Petsto in več gledalcev se je sinoči zbralo v telovadnici Športnega središča 01ympie, da bi prisostvovalo slovenskemu derbiju v moški Č-2 ligi. Slo je za pravi praznik športa, ki so ga na žalost pokvarila nekatera pretiravanja, ki so presegla mejo športnega vedenja. Res je, da je derbi nekaj posebnega, vse pa mora ostati v okviru športnega dostojanstva in sinoči so tako nekateri igralci kot tudi del občinstva prekoračili to mejo. Glede srečanja je treba povedati, da je bilo izredno živčno in kot se v takih priložnostih rado zgodi, je tehnično dovršena igra prepustila mesto številnim napakam tako na eni kot na drugi strani. Svoje sta sicer pristavila tudi sodnika, ki nista bila na ravni srečanja in škoda, da sta delno prispevala, da se je živčnost na igrišču in tribunah stopnjevala. V takih srečanjih bi kazalo imeti na razpolago bolj izkušene osebe. Prava igra se je v bistvu začela v tretjem setu, ki je bil po našem mnenju odločilnega pomena, saj je nudil 01ympii dokajšnjo psihološko prednost. Kljub temu pa so igralci Mebla Imse v četrtem nizu, ko je že vse kazalo, da bodo podlegli, izenačili pri stanju 14:14 in imeli možnost uspeha. Disciplinski karton, ki ga je glavni sodnik Golob pokazal predsedniku Corvi, ki je sedel na klopi, pa je pomenil točko več za 01ympio, ki je po dveh zgrešenih servisih dosegla še zmagovito šestnajstico. (R. Pavšič) svojo življenjsko tekmo, in pa Zdovc, ki je odlično vodil svoje moštvo. Čeprav so Ljubljančani bili brez izključenega centra Čurčiča, so Beograjčane nadigrali v vseh elementih, njihova zmaga pa bi lahko bila še izdatnejša, če ne bi bili gostje tako natančni pri metu za 3 točke (dosegli so jih deset). OSTALI IZIDI 11. KOLA: Partizan -IMT 79:82 (49:45); Zorka - Sloboda Dita 94:82 (46:46); Novi Zagreb - Bosna 75:74 (39:34); Vojvodina - Cibona 100:96 (52:49); Zadar - Jugoplastika 90:81 (48:40). LESTVICA: Jugoplastika, Cibona in Crvena zvezda 16, Zadar in Smelt Olimpija 14, Bosna in Vojvodina 12, Partizan in Novi Zagreb 8, Sloboda Dita in IMT 6, Zorka 4. Nove točke za Iskro ZAGREB — V 13. kolu 1. jugoslovanske ženske košarkarske lige je Iskra Delta Ježica v Zagrebu s 87:58 (37:29) premagala Montmontažo. Včeraj v 8. kolu ženskega odbojkarskega prvenstva C-l lige Borovke izgubile v mestnem derbiju bor ELPRO - OMA S. GIUSTO 1:3 (11:15, 12:15,15:7,5:15) BOR ELPRO: Nacinovi, Maver, Fo-raus, Stopper, Vidali, Fučka, Grbec, Vitez in Ažman. Odbojkarice Bora Elpro niso uspele zaustaviti zmagovite poti OMA Mobi-li S. Giusto. Po drugi strani pa so naše tretjič zaporedoma izgubile, tako da je njihov dosedanji obračun pred prekinitvijo lige štiri zmage in prav toliko porazov. Uspeh varovank trenerja Manzina je povsem zaslužen, ker so z izjemo v tretjem nizu prikazale bolj zanesljivo in tudi učinkovito odbojko. Po vsej verjetnosti je prišlo do odločitve v drugem nizu pri stanju 13:11, ko so naše igralke napravile dve napaki ter s tem omogočile nekoliko bolj samozavestnim nasprotnicam vodstvo v nizih z 2:0. Sicer moramo omeniti, da smo bili v prvih dveh nizih priča neverjetno enakima razpletoma. Gostje so najprej povedle s 3:0 in potem v nadaljevanju s 6:1. Borovke so se v pr- Svetova športnica Slovenije LJUBLJANA — Slovenski športni novinarji so za leto 1989 izbrali Matejo Svet kot najboljšo športnico. V moški konkurenci je bil prvi Andrej Jelenc, svetovni prvak v kajaku na divjih vodah. Stojkovič najboljši ZAGREB — Na anketi »Večernjecj lista« in »Generalturista« je bil za letošnjega najboljšega jugoslovanskega nogometaša izbran kapetan Crvene zvezde Dragan Stojkovič. Dobil je 107 točk. Na 2. mestu je Prosinečki s 68 glasovi, Savičevič jih ima 63, Spasič 45, Katanec 44, Sušič 36, Šuker 32, Z. Boban 23, Hadžibegič 18, Baždarevič in Rančev 17. desetletje Lewisu in Navratilovi Milan — V anketi 21 časopisnih in agencijskih redakcij sta kot športnika desetletja izšla ameriški atlet Carl Le-'vis in teniška igralka Martina Navratilova. Lewis je premočno premagal Maradono, Navratilova pa neposredno tekmico Grafovo. vem setu prebudile, ko je OMA izbojevala že štirinajsto točko. Vsekakor pa je obetala dobra končnica niza nekoliko drugačen razplet za borovke. Žal ni bilo tako. Mestni tekmec je še naprej držal vajeti niti v rokah in z izredno uspešnimi servisi Pellaschie-rove in tovarišic spravljale v zadrego sprejem borovk, ki niso mogle organizirati učinkovitega napada. Do ponovnega preobrata je prišlo to pot za spoznanje prej pri stanju 13:6, a po uspešnih petih akcijah je prišlo do omenjenih dveh napak in s tem tudi do drugega delnega poraza. (G. F.) OSTALI IZIDI: AUSA PAV - Albatros 1:3; Ghemar - Latisana 3:1; Venezia - Pav Videm 3:2; Cordenons - Peroni Tržič 3:2. Sisley iztrgal set Philipsu MODENA — V 12. kolu italijanskega odbojkarskega prvenstva A-1 lige je bila osrednja tekma v Modeni, kjer BOR RADENSKA - PONTE Dl PIAVE INDACO 86:90 (48:39) BOR RADENSKA: Blazina 4, Korošec 12 (4:8), Persi 12 (2:2), Paulina, Pieri 37 (6:7), Smotlak 2, Arena 10, Kneipp 7 (2:4), Kovačič 2, Bajc. 3 TOČKE: Pieri in Kneipp 1; PON: Persi (38), Kneipp (40); SODNIKA: Trapam m De Zorzi iz Benetk; PM: Bor Radenska 14:21, Indaco 13:26. Včeraj so borovci zamudili lepo priložnost, da bi se spet prebili v širšo skupino ekip, ki se bori pred izpadom. Na začetku je namreč zgledalo, da bodo le osvojili par dragocenih točk, žal pa se je izteklo drugače. Naši so bili v vodstvu od 4. minute dalje in tri minute pred Odmorom so prednost povišali, zahvaljujoč se nekaterim ukradenim žogam, saj je obramba zelo dobro in borbeno delovala. V drugem polčasu so naši ohranili prednost vse do 18. minute. Zatem je nasprotnik Baldo uspešno zaključil serijo protinapadov in tako so gostje po- je domači Philips sicer zmagal, Sisle-yu pa je moral prepustiti set. Izidi: Al-pitour - Eurostyle 0:3, Maxicono - El Charro 3:0, Philips - Sisley 3:1, Venturi - Gabbiano 3:2, Mediolanum - Seran-giotto 3:1, Terme Acireale - Conad 3:1, Italcementi - Buffetti 1:3. Na lestvici vodi Philips z 20 točkami pred Maxi-conom, ki jih ima 16. Poraz Jesenic ZAGREB — V derbiju 22. kola 1. jugoslovanske hokejske lige je domači Medveščak Gortan premagal Jesenice s 6:4 (1:1, 2:1, 3:2). Piantanida zapustil Bočen BOČEN — Italijanski smučar Gior-gio Piantanida, ki se je poškodoval na nedavnem smuku za SP v Val Gardeni, je včeraj zapustil bolnico v Bocnu in se preselil v bolnico v Bergamu, kjer bo nekaj časa na okrevanju. vedli s 86:82 in prednost tudi obdržali do konca. Trener Žagar je po tekmi izjavil, da je agresivna conska obramba gostov izrinila Borov napad izpod koša. Borov napad pa je slonel le na metu z razdalje, a v tistih trenutkih je bil neuspešen. Gostje so poleg tega polovili več odbitih žog, saj so naši centri imeli res črn dan. V končnici so bili nasprotniki prisebnejšiin so odnesli zlata vredni točki, ki bosta borovcem zelo manjkali. (U. A.) Športno društvo ZARJA vošči vsem članom, atletom in simpatizerjem vesel božič 1989 V košarkarski D ligi Bor zamudil priložnost ROZZOL - BOR CUNJA AVTOPREVOZ 2:3 (11:15, 15:9, 15:11, 4:15, 13:15) BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Giacca, Aiello, Marega, Stančič, De Carli, Starc, Meton, Budin, Pernarčič, Rudež. Sredi nabito polne telovadnice Zandonai so borovci izbojevali pomembni točki v prvem mestnem derbiju z Rpzzolom. Kot se za pravi derbi spodobi, je bilo srečanje napeto od začetka do konca. Borovci so v prvem setu takoj pritisnili in povedli. Ko so že mislili, da bodo zlahka osvojili točki, pa so se domačini razigrali in povedli z delnim izidom v setih 2:1. Plavi so se takoj zbrali in strnili vrste. Nasprotnik so v 4. nizu prepustili prav toliko točk in tako izbojevali tie-break. V petem nizu, ki je bil naravnost dramatičen, pa plavi niso bili zmožni dokončno streti naspronika, tako da je bil izid v dvomu do rezultata 12:12. V končnici pa so bili naši fantje nekoliko priseb-nejši in so z dvema blokoma Marege tudi osvojili tekmo. (Igor) Ženska C-2 liga: samo Agorest uspešen AGOREST - VIRTUS FONTANAFREDDA 3:0 (15:9, 15:6, 15:3) AGOREST: Zavadlav, Roner, Vižintin, Marassi, Černič, Braini, Florenin, Pelerin, Klemše. Po pričakovanju je združena ekipa Agoresta gladko odpravila mlado postavo iz Fontanafredde. O tekmi ni kaj dosti povedati, saj je bila premoč naših predstavnic očitna skozi vso tekmo, tako da je lahko trener Strgar poslal na igrišče vse razpoložljive sile. (R. I.) FINCANTIERI TRŽIČ - SLOGA KOIMPEX 3:2 (15:6, 15:11, 12:15, 10:15, 17:15) SLOGA KOIMPEK: Ciocchi, Fabrizi, Grgič, Kosmina, Lupine, Marucelli, Milkovič, Mijot, Sosič, Škerk, Ukmar, Žbogar. Slogašice so sinoči zamudile enkratno priložnost, da bi se same še trdneje zasidrale na drugem mestu lestvice. Po včerajšnji tekmi ponovno delijo to mesto prav s Fincantierijem. Glavni razlog za poraz tiči nedvomno v slabi igri, ki jo je Sloga Koimpex predvajala v prvih dveh setih, ko je odpovedal predvsem blok, a tudi sprejem ni bil tak kot smo ga vajeni gledati pri naši ekipi. Slogašicam je veliko preglavic povzročala tudi hitra igra Fincantierija na mreži. Stvari so se za našo ekipo ugodno razvijale v naslednjih dveh setih, tie-break pa je bil prava igra živcev. Fincan-tieri je že vodil z 8:3, ko so slogašice izenačile na 10:10, nato so nevtralizirale set žogo domačink na štirinajstici in petnajstim, v končnici pa so bile prisebnejše Tržičanke. Poraz seveda nikakor ne zmanjšuje možnosti za napredovanje Sloge Koimpex, ki bo v naslednjih kolih imela tudi zelo ugoden razpored tekem. (INKA) LIBERTAS MARTIGNACCO - SOKOL INDULES 3:1 (15:2, 9:15, 15:4, 15:6) SOKOL INDULES: Ušaj, Vidali, Ban, Brumat, T. in L. Masten, Legiša. Sokol Indules je v Martignaccu poražen zapustil igrišče. Nabrežmke, ki so nastopile brez treh ključnih igralk (Pertotove, Kraljeve in Škerkove), se v prvem setu niso znašle v prostrani telovadnici. V drugem so se zbrale, reagirale in z dobro obrambo izenačile. Tretji in četrti set sta si bila zelo podobna. Nasprotnice so dobro servirale in napadale, naše pa slabo sprejemale, medtem ko so bili napadi zaradi omenjenih odsotnosti slabo izvajani. Čeprav poražene, so Nabrežinke dale vse od sebe, poznale pa so se posledice gripe, ki je okrnila zadnje treninge. Po sinočnji tekmi čaka ekipo tritedenski odmor, v katerem bi se morale poškodbe pozdraviti, tako da bi 11. januarja Sokol Indules lahko nastopil v popolni postavi. (VIP) Ženska D liga: obe naši ekipi praznih rok BREG AGRAR - AL FUNGO . 1:3 (1:15, 14:16, 15:6, 5:15) BREG AGRAR: Debenjak, Franka in Tatjana Žerjal, Canziani, Pertot, Gaburro, Giorgi. Že v prvem setu se je Al Fungo pokazal kot zelo solidna ekipa in si je včerajšnjo zmago tudi zaslužila. Čeprav so nasprotnice vodile z 10:7, so jih Brežanke dohitele dohitele na 12:12. Z odličnim blokom pa so odbojkarice Al Funga pokazale, kar veljajo, saoj so tudi v drugeih elementih igre povsem nadvladale naše. Zadnji set ni bil kaj prida zanimiv in je potekal v premoči gostinj. Velja pa omeniti, da je bilo, kljub porazu vzdušje v naši ekipi dobro in tudi bili smo priča boljši in bolj prisebnejši igri naših. (Giorgi) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - PORCIA 2:3 (17:15, 13:15, 11:15, 15:8, 5:15) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Drasič, Križmančič, Regent, Škrk, Garbini, Legiša, Štoka, Čebulec. Kontovel je to tekmo naivno izgubil. V prvih treh setih je bila igra še kar izenačena. Odločilen za izid srečanja je bil drugi set, ko so Kontovelke vodile z 9:1, vendar so zatem niz zapravile. Četrti set so naše zlahka osvojile, a v tie-breaku so naredile preveč napak in zmaga je šla nasprotnicam. S tem porazom si je Kontovel zapravil lepo priložnost, da bi osvojil točki in se rešil dna lestvice. Treba je povedati, da to leto ni bilo za Kontovel nič kaj srečno. Upajmo, da bo novo uspešnejše. (Drasič) I T A A 47 t Ji V? Želimo vam SALON POHIŠTVA pri ■IAEIII 1 vesele praznike ■nl|| EDI M0BILI in Ul. Baiamonti 3 - TRST - Telefon 820766 srečno 1990! EDINO PRODAJNO MESTO! Ekskluzivni zastopnik kuhinj *** morcluzzo NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE I n. A At /V v ☆? rts JI ti/ :» iiiimf MISH NASH TRST — Ulica G. Gallina 5 Telefon 741949 & I M it fr X V ti"; —t a— B77P01 , ž" X| ‘ ^ ‘ ' B77AH07 J' C } ( ' """* ' ' ' 8776*57 ' J OBUTVE PRINCIPE TRST Korzo Italia 19 - Tel. 68586 Largo Barriera Vecchia 8 - Tel. 727027 trt VAT? 'h Z 'ifi H 7< tiv M v V £> TT r H ELEKTROAVTO DELAVNICA ☆ti v: Rojc - Roici Tl TRST — Ulica Giulia 28 Tel. 568907 ITALIA ASSICURAZIONI IV Fr J z h h ROSIZH Ran. Bruno RAČUNALNIKI OLIVETTI, CANON, CASIO, HEWLETT Pisalni stroji s slovensko tipkovnico TRST - Ul. Palestrina 5 - Tel. 768059- AGENCIJA Edi Prelec K' Si Fr ti" -k% S?~i vi S ZAVARUJE pred nezgodami • pred požari • pred tatvinami • kredite stavbe • penzije avtomobile potovanja z letalom blago na kamionih, vlakih, ladjah jamstvo v carinskem poslovanju poroštvo (iva, invim itd.) NUDI brezplačno konzulenco in pravno pomoč v primeru avtomobilske nesreče v Italiji in v tujini. Ul. Cicerone 8/A 34133 TRST Tel. (040) 360260 ¥ ☆ tir Z'0'' t JT s Pi Pi *~4 r~\ y-% if\ y>» if\ y\ yi y-\ 'r\ a ; ; 7 '■ A. ,*, A '■ .'. A ’• .'. (t i Iti Iti K -ti > C IT F* Iti Iti >T17 t i Iti Iti k' IT 1 C > 4 'ti '■ 7 '■ /■ A .'■ A, '■ A A * rti rti ☆A ?☆ TA Wr rt, ni rti ti n S _A >1 ¥ S.p.A. ELECTRONICS DEVICES irZ M rt 34133 Trst, Ul. C. Beccaria 8 - Tel. 040/360555-361555, Tx 460461 ?; elektronske komponente euecreonicsHOPstL 34133 TRST, UL. FABIQ SEVERO 22, TEL. 040/62321 rti ir i r h rti k-ti ni rt) ti, Jj IV K' ☆tj tir tri «~V -r' At At tt ☆tj Vv- Vi, ir VZ k l-Z |t, /4 i^******^^^**^^^^^^^* fA j iz Hz^izvzizivzzkzizvzivivzzkzzzi^ivzzzzkzizivivvzzziziziZiZizi.rkzzzvnzizvzvii T Vesele praznike vošči vsem klientom in prijateljem Bife Tomažič »Da Pepi« . M r h >4 ti nit ‘rti /rt r/r ■vt? ?☆■ AT ni? rti tir TRST — Ul. Cassa dl Risparmio 3 — Tel. 68073 H z 3 TT Ti Tl Jr ti n mS ☆4 ☆ti ☆t ☆t ☆l nii ir. Ml ZASTOPSTVA UVOZ IZVOZ Rešim s.r.l. Predstavništva - izvoz - uvoz 34133 Trst - UL Cicerone 8 - p. p. 101 Tel. 040/362676-362286-362397-362973 Telex 460561 Rešim I Telefax 040/361839 ¥4 &V-; r ☆Ttirrr ☆ iti Filiala v Gorici Ul. degli Orzani 16 Z T7 Iti Iti >ti Iti TT ji. L T l-tilti p' 117 (Iti Iti Ti i-T 17 k i ■/ ,ti ,. 7 ", 7 A A. A A A A. A A t A A A '■ A A A. (☆ 'A i T T ITI > rt? CVETJE - SOBNE RASTLINE VENCI - ARANŽMAJI SAVLVA TRST - Ul. deiristria 10 Tel. 755590 ' y rti rt Tl V ¥' ti Tl rt rti ☆j rti rti ☆i ☆ t AT ☆ T tn: rti K /ti ki yk 'ti K /ti /ti AT K ./ti M K /ti H - 4 /ti ti 17 M M K /ti /ti >4 /ti a a A -t :■ \ \ > ■. . -. ' a PROIZVAJA: • zračne batne kompresorje za hobby in za profesionalno uporabo • površinske in podvodne črpalke za vodo: za domačo, za poljedelsko in za industrijsko uporabo - hidrofore. SEDEŽ: 34133 TRST - Ul. Fabio Severo 20 Tel. (040) 361811 - 364486 - Fax (040) 362763 Telex 460636 STAC I ☆Tr ti” tr trti -R ti/titi? trti trtr ti trt? tr trn tn-nt tr trt? tr titi. Vf h* Tl trti ☆t ☆' T h ■iti ☆V 'R ☆x * trt ¥ T 7' X LA rt? tiri rti zV S. R. L. IMPORT - EXPORT rti rti ☆t TRST — Ul. Ghega 2 Tel. (040) 368998-369248-369636 Telex: 460517 TECH NA I Telefax: (040) 361634 PEKARNA SLAŠČIČARNA VERČ irt ☆t til r At TRST — Ul. XXX. oktobra 13 W Tel. 62830 ^1 7 rti iti TRŽAŠKI TEHNIČNI KONZORCIJ tir Proizvodnja — uvoz-izvoz izdelkov in polizdelkov, kovinomehanike, fotolitografije, plastike in elektronike TRST - Ul. Machiavelli 14 - Tel. 362877 - 363702 Telex 461135 - Telefax 362907 TA S ir/ V? ir T T ti rti /i rti rtiT-rtrtrT-nTtiTrtrtnTtrtititrtitrtrtrTrtitiTrtitrTrtrtiTrtrArtrtrAn-rti-TrT-rtrT-rT-rtrtitiTf > .-•... A'J 877870* '.,„ 1 577»«" ?☆ rti IS t A JAŠ 'ti tr tr ☆ ata tr ☆ ☆ tAA tr tr At lirArn trti ☆ ☆'Ati t? itti T? Trti ti ~A_i ‘ I77TO? L X- Zti ^ r-^, , A R ti' F DROGERIJA TOSO Vitt. A vy v_7xV Succ. TRST - Trg. S. Giovanni 6 - Tel. 775403 (L rti Vaša optika ta vase oči ☆i At g 5r ¥ TRST - UL. DELLE TORRI 1/C (za cerkvijo sv. Antona) 65804 v A:-;, v A ti ti tir ti ti ti ti ti ti n < V rti T tr til rt Šarf IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA tir TRST — Ul. Rismondo 9 Telefon 761884, 761819 EKSKLUZIVNA GLAVNA ZALOGA mineralni vodi Rogaška in Radenska pršut »S. Daniele« pivo Puntigam in Reininghaus mineralna voda in pijače Lissa briška vina in kraški teran ■■ti i S S s tir Jr % ☆ ☆f ti-titititititititi^titititi^ti^titi^titititi^tititi^titititititititititi^ti^titititi-tititititititititititititi V petek v Zgoniku slovesno praznovanje 20-letnice namiznega tenisa ŠK Kras Z, Simoneti: »Brez idealnega zagona ne gre« Iz sveta naše telesne kulture Zakaj smo nekaterim trn v peti? So namiznoteniški uspehi ŠK Kras zgolj naključni ali sad lastnosti posameznih talentov? Ali je manjša razvitost namiznega tenisa olajšala te uspehe? Ti sta bili morda osnovni misli, katere je v svojem govoru iznesel predsednik ŠK Krasa Zvonko Simoneta ob priliki praznovanja 20-letnice ustanovitve namiznoteniškega odseka. Slovesnost je bila v petek zvečer v slovesno okrašeni telovadnici športnega centra v Zgoniku. Ob negativnih odgovorih samega Simonete na zgornja vprašanja so tudi ostali govorniki dokazali, da so uspehi Krasa predvsem plod resnega, rednega in vztrajnega dela. Je že res, da namizni tenis glede popularnosti ni nogomet ali košarka, razstavo, katero je vodstvo za to priložnost pripravilo pa je bila nadvse zgovorna. Dva italijanska ekipna naslova, tri absolutni državni naslovi med posameznicami, tri državni naslovi med posameznicami v nižjih starostnih kategorijah, 16 igralk z nastopi v A ligi od sezone 1970/71, 6 državnih reprezentantk itd. Pregled vsega bi terjal prej brošuro kot pa časopisno stran. Samo državnih naslovov je ŠK Kras v namiznem tenisu osvojil kar 42 (ob njih tudi 30 drugih in 44 tretjih mest). Ni pri roki točne statistike, morda pa vsa naša ostala društva skupaj niso dosegla toliko. Dekleta Krasa so kot »azzurre« igrala na 5 evropskih in prav toliko svetovnih prvenstvih. Sonja Milič je bila v Pjongjangu, Marina Cergol pa v Tokiu. V evropskih pokalih je Kras meril moči s predstavnicami iz 9 držav. Vse to ni malo. Mimo tega ni mogel nihče od govornikov. Zgoniški župan Miloš Budin je na primer med drugim omenil zaslugo Krasa kot dobavitelja človeškega materiala, ki preko danih možnosti uveljavlja državljansko pravico ljudi do športa. Budin je tudi povedal, da smo preko športne dejavnosti normalno povezani s svetom, ki nas obdaja. Cesare Sagrestani, predsednik italijanske namiznoteniške zveze FITET, je podčrtal resnost dela pri Krasu, kar daje tudi zvezi gotovost. Izrazil je veliko in prijetno presenečenje nad pogoji za delo, ki so v Zgoniku idealni. Sagrestani se je posebej spoirfnil Sonje Milič, katero je postavil za enega važnih mejnikov pri razvoju te panoge v Italiji. Spregovoril je tudi predsednik SKGZ Klavdij Palčič s posebnim pou- darkom nad korenitim izboljšanjem pogojev za delo v Zgoniku, za kar je bila odločilna velika in močna volja mladih za napredek. Pozdrave sta prinesla tudi predsednik namiznoteniške zveze Slovenije Venček Pajntar (za uspehe Krasa so ponosni tudi v matični domovini), medtem ko se je predsednik ZSŠDI Odo Kalan navezal na priložnostno razstavo. Aktivna igralka Branka Bati-nič je prinesla pozdrav SOFK in Mladosti iz Zagreba. V dar je prinesla tudi semafor za objavljanje točk s simpatično pripombo »če dodamo točko več, ostanemo v A ligi«. Celotno prireditev sta kulturno obogatila harmonikaški kvintet Glasbene matice iz Proseka v uvodu ter pevski zbor Vasilij Mirk iz Proseka-Kontove-la na koncu. Zelo živo je bilo tudi, ko so nastopile igralke raznih skupin. Najprej sta Batiničeva in Alenka Obad prikazali elemente A lige, za njima pa so se razigrale mlajše predstavnice zgoniš-ke namiznoteniške šole. Igralk in igralcev je pri Krasu 54, krožek pa nastopa na raznih prvenstvih z 8 različnimi ekipami. »Rezultati naših najmlajših v zadnjem letu nas navdajajo z optimizmom«, je še povedal Zvonko Simoneta. »Vsekakor bo treba napeti vse sile in to ne samo v našem društvu, ampak v okviru manjšine, od gospodarstva do sredstev množičnega obveščanja, zato da ne bomo zapravili dragocenega ka- pitala znanja in izkušenj, ki smo si ga v teh letih nabrali. Želimo si tudi, da bi naše ekipe, naši igralci in igralke dobili znotraj zamejskega športa primerno priznanje, ker si to zaslužijo. Ob vsem tem pa bi rad poudaril, da brez idealnega zagona ne gre. Večina tistih, ki smo pred dvajsetimi leti začeli, smo še vedno tu, globoko prepričani, da ima še smisel delati. Ob nas rastejo nove, mlade sile; potruditi se moramo in se obnašati tako, da -bodo te sile v društvu ostale, rastle in prevzele naše nove odgovornosti.« Ponoviti uspehe bo težko Ob priliki praznovanja v Zgoniku je bila prisotna skoraj cela nekdanja in sedanja igralska garnitura Krasa. Zbrali smo naslednja pričevanja: Biserka Simoneta, ena najbolj perspektivnih igralk: »Danes je težko reči, če bom dosegla take rezultate kot so jih moje prednic% Kakovost je danes boljša. Tudi sama sem začela s treningi v kletnih prostorih v Sama-torci. Za današnje pogoje gre zasluga igralkam in vodstvu kluba.« Marina Cergol, bivša državna prvakinja: »Spomin na moje igranje pri Krasu je zelo lep. V prvi vrsti sem imela izvrstne prijateljice, ne nazadnje pa tudi zaradi uspehov katere smo dosegli. Kras ima pogoje, katere mu lahko zavidajo vsa druga društva v Italiji. Pri Krasu je sedaj na vrsti zamenjava generacije in uspehi bodo verjetno prišli čez nekaj let.... Doseči to kar smo dosegle mi, pa ne bo lah- ko “ BRUNO KRIŽMAN Ko se v zbornicah v Rimu govori o Slovencih, se Trst razburja; boljše rečeno del Trsta se postavi v bran nekaterih že davno preživelih stališč. Ob zadnji priložnosti sem zasledil na mestnih zidovih zanimiv plakat. Na njem so bili med drugim trije stavki (v latinščini, da bi verjetno izzveneli bolj tehtno in prepričevalno): »Sem bil Rimljan, sem Italijan, nikoli ne bom Slovan.« Zaman sem skušal dojeti pomen teh misli. Drži, da smo Slovenci mnogokrat zahtevali in tudi danes še zahtevamo, da se nam priznajo določene naravne pravice, a nikoli, poudarjam, nikoli nismo zahtevali, da bi kdo - kaj šele vse mesto -zavrgel svojo narodnost in se kar čez noč prelevil v nekaj drugega. Preveč spoštujemo narodnost in narodni ponos, da bi zahtevali od drugih, da se spremenijo. A tudi mi ne dovoljujemo, da bi nas nasilno potujčevali. Ta odpor so naši očetje drago plačali, vendar so vztrajali. Zato je naša dolžnost slediti korakom očetov in primerno ter dostojanstveno odgovoriti na taka stališča. Plakat je bil verjetno namenjen večinskemu narodu. Verjetno je šlo za poskus, da nas prikažejo kot zmaje", ki hočejo vse podjarmiti in narodnostno uničiti. A tile politiki (?) menijo, da jim ljudje še verjamejo, da brez premisleka nasedajo takim govoricam? Normalnemu človeku že razum pravi, da manjšina ne more nikoli preplaviti večine, saj je to biološko nemogoče. A vendar te parole še vedno vplivajo na nastope določenega dela najmlajših someščanov. Časnikarka Barbara Gruden je prav dobro prikazala razpoloženje med mladimi demonstranti. Vpili so, kar jim je bilo naročeno, ampak o našem mestu niso znali ničesar; pokazali so svoje popolno neznanje za dogajanja pri nas in v svetu. Izkoristim priložnost, da izrazim svojo solidarnost Barbari. Psovke in žalitve pa jasno pričajo o moči političnih argumentov proti tako imenovanemu "bilinguis-mu". Zadovoljen sem, da je časnikarska zbornica zavzela tako jasno stališče do manifestantov. Preteklo sredo sem - žal le deloma -ujel neko oddajo po radiu Trst v italijanščini, med katero so časnikar in dijaki obravnavali to aktualno temo. Neki dijak je navedel primer: nekega dne so na njegovi šoli vsi dijaki stavkali "za dvojezičnost", nekaj dni kasneje pa "proti dvojezičnosti". Govor je bil o šoli z italijanskim učnim jezikom. Sam je tako ravnanje označil za popolnoma bedasto in je pripomnil, da so take pobude v bistvu le izgovor, da ne sledijo pouku da se nemoteno izživljajo. Mi Slovenci moramo žal nositi posledice tega neumnega ravnanja. Pride tudi do onesnaževanja stavb in podobno, smerokazi motijo "borce" za obstoj večinskega naroda in še bi lahko naštevali. Kolikokrat je tudi naš pozdrav, ki je odjeknil na igriščih ali telovadnicah, povzročil posmehovanje in zmerjanje naših tekmovalcev; mnogokrat so se sodniki sprenevedali, češ da niso ničesar slišali, in podobno. Včasih so tudi sodniki nastopali proti našim igralcem z izgovorom, da ne razumejo njihovega jezika. Taki primeri so, resnici na ljubo, iz leta v leto redkejši, a vendar praksa dokazuje, da se mržnja in umetno napihnjena čustva še niso polegla. Postavlja se torej povsem logično vprašanje, ki sem ga postavil prav na začetku tega prispevka: zakaj smo nekaterim trn v peti? Nikogar ne ogrožamo, želimo le živeti v miru, v svobodi, v prijateljskem duhu; po drugi strani nočemo kloniti pred nasiljem, tudi psihološkem ne. Naše someščane morda moti, da smo v nekaterih tekmah boljši, moti jih, da želijo časnikarji pošteno opravljati svoj poklic, da naši dijaki obvladajo en jezik več. Govoriti in teoretizirati, da ga znamo kar tako, sami od sebe (verjetno mislijo, da so nam pomagale nadnaravne sile), kar nam omogoča hitrejše pridobivanje delovnih mest, je anahronistično in dokazuje veliko mero neznanja. Če bi sleherni someščan vložil toliko truda kot naši starši, da smo se naučili dva jezika, bi bili vsi dvojezični. Kdor tega noče razumeti, kdor se noče s tem sprijazniti, si sam zapravlja možnost zaposlitve; avtomatično si sam zapira nekatera vrata, a tega smo baje krivi le mi! Zakaj, ni jasno. In prav zaradi tega se bodo občasno še pojavljali taki izpadi, ki koristijo le določenim krogom, ki živijo od hujskaštva in podobno. V mirnem času so »brezposelni« ali nimajo argumentov, s katerimi bi se lahko pripravljali na nove volilne boje. Torej si morajo nekaj izmisliti, da opozorijo nase sredstva javnega obveščanja, da bi lahko pozdravljali z že zdavnaj zarjavelim dviganjem roke. Neki znani slovenski odvetnik mi je nekoč govoril o neki zemljiški pravdi in prišel do zaključka, da bodo sodni stroški višji od vrednosti spornega zemljišča. Svoje misli je zaključil takole: človeška neumnost nima meja. Danes prav dobro razumem njegove misli, vendar se zavedam, da se moramo tudi proti neumnostim bojevati, a to je najtežje, saj te bedak ne razume, ker posluša le samega sebe. ODO KALAN Franco Zotti (Primotor klub) na ralljju Pariz-Dakar Meddeželna liga Sreča za Goričane PRO GORIZIA - VENEZIA 2:1 (1:1) STRELCI: v 24' Giacometti, v 29' Cra-vin, v 65' Juculano. PRO GORIZIA: Pelosin, Cotterle, Tal-landini, Urdich, Stacul, Giacomin, Mene-galdo (Trampuš), Janjanin, Juculano, Giacometti, Trevisan (Del Zotto). VENEZIA: De Grandi, Tubaldo, Čerini, Andreotti, Tagliapietra, Vivarello, Bo-nafin, Cravin, Ongaro, Gradella, Amavi. SODNIK: Baioni iz Pesara. GLEDALCEV: 500. IZKLJUČENA: Stacul (v 74') in Cravin (v 85'). GORICA — Za zmago se Pro Gorizia v prvi vrsti mora zahvaliti vratarju Vene-zie: De Grandi je namreč nezaslišano izustil iz rok žogo po udarcu Juculana s akih 40 metrov. Sicer so si domači glede na prikazano igro zmago zaslužili, saj so bili boljši od nasprotnika, zlasti v drugem polčasu, ko so zagospodarili na igrišču in z Juculanom in Janjaninom zapravili dve izredni priložnosti za zadetek. V prvem delu igre je bila premoč Pro Gorizie vidna, a ni rodila zaželenih sadov. Po golu je namreč Venezia takoj remizirala, tudi »po zaslugi« sodnika, ki je spregledal nedovoljeni položaj gostov, čeravno ga je stranski sodnik na to opozoril in dvignil zastavico. Nadaljevanje srečanja pa je bilo v korist Pro Gorizie, ki je z vključitvijo Del Zotta znatno razživela igro v napadu, (pr) Na slovitem avto-moto rallyju Pariz -Dakar bo letos svojega predstavnika imel tudi Primotor klub, za katerega bo tekmoval 30-letni Goričan Franco Zotti (suzuki 800 big). Zotti je k Primotor klubu prestopil letos, medtem ko je doslej branil barve kluba Pino Medeot. Za Zottija seveda to ne bo prvi nastop na rallyju Pariz-Dakar. Udeležil se je zadnjih dveh izvedb in obakrat je bil med redkimi, ki so prišli do cilja. Njegov uspeh je bil še toliko večji, če upoštevamo, da je nastopil kot zasebnik, torej ni imel vse tiste tehnične pomoči, ki jo svojim tekmovalcem nudijo velike motociklistične ali avtomobilske hiše. Povedati treba še, da je lani vozil z motorjem honda 250 ccm, iz katerega je očitno znal »iztisniti« vse, kar se je dalo, obenem pa ga je znal tako upravljati, da je zdržalo do konca. To pa še ni vse: zmagal je v svoji kategoriji, a na absolutni lestvici je zasedel povsem solidno 31. mesto. Letos je Zottija puščava spet priklicala. Po dolgih pripravah (vadil je v okolici domačega kraja, zlasti veliko pozornost je posvečal telesni kondiciji) je v Milan krenil v sredo. Iz Milana ga je pot zatem peljala v Pariz. Seveda tak nastop terja precejšnje stroške. Zotti si je prejšnja leta potrebna denarna sredstva priskrbel z raznimi »domislicami«. Skakal je na primer celo z mostu na Soči, gledalci pa so seveda »nagrajevali« njegov pogum. Letos je imel nekaj manj težav, saj mu je na podlagi lanskega uspeha priskočilo na pomoč podjetje Golden. Še naprej bo sicer tekmoval kot zasebnik, vendar ne bo povsem prepuščen sam sebi. Vozilo mu je namreč priskrbel francoski team Gauco, pri katerem ima glavno besedo Rahier Gaston, ki se je v preteklosti že proslavil na rallyju Pariz-Dakar. obvestila SK DEVIN obvešča, da bo priredil 7., 14., 21. in 28. januarja 1990 smučarske izlete z avtobusom na razna smučišča. Cene: štirje prevozi 55.000 lir, en prevoz 15.000 lir, samo tečaj pa 40.000 lir. Informacije in vpisovanje v večernih urah na št. 200236. SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG obvešča, da organizira štiri nedeljske izlete in tečaje, ki jih bodo vodili naši vaditelji. Izleti bodo v Sappado v dneh 14., 21. in 28. januarja ter 4. februarja 1990. Vpisovanje in informacije na sedežu društva v telovadnici v Dolini v dneh 2., 4. in 8. januarja od 19. do 21. ure. PLAVALNI TEČAJ LIPICA ZSŠDI obvešča, da bo plavalni tečaj v Lipici tudi 26. t. m. in 2. januarja 1990. SK BRDINA organizira avtobusni izlet v Kranjsko goro ob priliki tekme za svetovni pokal. Izlet bo 6. januarja 1990 z odhodom avtobusa z Opčin ob 6. uri. Vpisovanje na sedežu društva, Proseška 131, 27. t. m. in 3. 1. 1990 od 20. do 21. ure. pohištvo 1 * prosek - trst tei. 225277 KMEČKA BANKA - GORICA KMECKO-DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO-OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA - NABREŽINA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA d. d. - TRST Klin