* ra PRIMORSKI UMEVNIH GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA j-jto IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-107 Rokopisi s« ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 260, četrtlem- 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir: Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165,330, 650 diru Poštni tekoči račun za STO-ZVU na Ime: »Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime: »Primorski dnevnik* • uprava: Ljubljana 6-90601-19 T R ST nedelja, 16. maja 1948 Poštnina plačana y gotovini oD‘d.zlone m abbon. postale Stev. 898 lit AMERIŠKI VOJNI HUJSKAČI SE BOJIJO MIRU GOVORIJO - DRUGO DELAJO Komentar moskovske ,»Pravde" o sovjetsko-ameriški izmenjavi diplomatskih not - Ves svet odločno zahteva začetek pogajanj lit. tcco- »1^?SK;VA’ M- — Viktorcrv ko-fj? v "Pravdi* ameriško in izjavo in piše: 2n^merijava izjav med vladama ,« vjroA.?11 23511 *■ in 9- t. m. je po-■H hJT"3 150 vsem svetu veliko za-Dopisnik »Reuterja* je pl-*' ~ 36 London sprejel z velikim n^sm vest sovjetskega pri-ki* ter 114 Predi°S ZDA za začetek irt! rn^fJanJ za odstranitev nasprotstev °bema državama. Wr»af00Ski cL® Monde» po-možnost pogajanj med « in S0V-t€tAl<0 zvezo ter pi- ki, a Je ameriška vlada izrazila P° odkritih pogajanjih s So-olai-° zvezo- 7 namenom da se elj( jjj® zaskrbljenost ameriškega h C’ k: ^ in razprši vojna psihoza, iniri efei^021 da razširi svoj strupeni ) p° vsem svetu. Ameriško ljud-»)em ^^oj reagiralo z zadoščenj U* vest 0 sovjetskem pristan-85 otvoritev pogajanj z ZDA. 'j, York Times* Je objavil vest j^.*eilktm naslovom: «Rusi sprej-oev na Poljskem je v zvezi s tem pismom odobrila resolucijo•, v kateri izraza svoje veliko nezadovoljstvo nad političnim zadržanjem Vatikana, ki je nar perjen proti življenjskim interesom poljskega naroda in države. Resolucija zaključuje: cPuljsJca skupnost ne more razu-meti pomena te akcije Vatikana, ki ima namen izraeiti prijateljsko nagnsnje in vliti maščevalnega duha tistim, ki so zavistno povzročili nesrečo poljskega nar6da in čbrugih držav,* Papež molči ko v Grčiji morijo nedolžne Odločen orotest bolgarske vlade In sovjetske mladine. Nova napredovanja demokratične vojske ZM8 sveta v borbi za mir Zasedanje izvršilnega odbora Svetovne zveze demokratičnih zena - Pomoč kolonialnim narodom je med osnovnimi elementi v borbi za mir Jugoslavija-Italija 1:2 ZAGREB, 15. — Pri današnji tekmi za Davisov pokaj med Jugoslavijo in Italijo je bila igra parov. Za Italijo sta nastopila Cucelli in del Bello, za Jugoslavijo pa Mitič in Palada. Prva dva seta je zmagal italijanski par, tretjega jugoslovanski, četrtega pa zopet italijanski. Po drugem dnevu tekmovanja vodi forej Italija z 2:1. (Od našega posebnega dopisnika) RIM, 15. — Izvršilni odibor Zenske mednarodne demokratične zveze ja imel dan;s v dvorani Italijanske splošne konfederacije dela, ki je bila okrašena z zastavami desetih državi, katerih delegatke sodelujejo v eksekutivu, svojo prvo sejo pod predsedstvom tov. Cotton, profesorice na pariški univerzi. Posamezna delegatke so podale poročilo o proslavah 8. marca v njihovih državah. Američanka Dra-per jo izjavila, da so v ZDA bile letos te proslave pod vodstvom odbora za sovjetsko ameriško prijateljstvo, da so ameriške žene s tem potrdile potrebo prijateljstva med narodi obeh držav. Italijanska delegatka Cortini je omenila zbiranje podpisov med ženama po vsej Italiji za mir in o velikem žen. skem kongresu v Rimiu. Po zaslugi žen v sindikatih, tako je še dicdala Cortinljeva, je Italijanska splošna konfederacija dela dosegla, da so prejele vse delavke na praznik 8. marca popolno plačilo svoje mezde, Z velikim navdušenjem so ra v. seči pozdravili češkoslovaško delegatko Grimiskovo, poljsko Orlov- ska bolgarsko Dragoinčevo, ko so VEZNA ZAMENJAVA „METROLIR“ V ISTRSKEM OKROŽJU V | _ i V obrambo in v korist delavcev or* d rf »J** % 6 P r^j i? S iO 10« '% Z jugolirami bodo delavci, ki delajo v mnogo več .blaga, kakor bi ga kupili v Trstu, lahko kupili Trstu z metrolirami S--> organov ljudske oblasti, ki »llko 'eib i j h •>.... . in •»len zatreti živo špekulacijo to ipekuiacii° * valu~ tu* ' obstaja posebno v obalnih O okrožja. ***> i. ^ tploš*0 vzeto, delavci fi-i^fj ° tem veliko razpravljajo, foii , >o in se upirajo temu odlo-ie ^ °^>rl in zavedni delavci, in teh *ltr0- velikti večina v Istrskem toke brezpomembne kri-*n p n i nul jo časa. Ti gradijo ,hi^na3ajo z vsemi moč mA ljudski h . ' Pri njenifc naporih! Govori-'1 J1 0 tem tisti, ki so že mesece ^e8e°e razpletali mrežo ,n ali pa vabljirHmi oblju-fr delavcev, ki so zaposleni o zagotovili ves njihov zar v metrolirih! S podtalnim so ti požrešni krvosesi J***« življenje družinam upri- ' 1//a Imi«i l«i /VIn ir\ 4( <>siuani'l» delavca, delavcev, ki delajo v ki je zaposlen u te,°'težko dobi v privatnih ® d kako blago, če ga ne pM-\ etr°Hrah. Mesar, čevljar, i<-jVi*. *T>odinja stanovanja, gostil-L^n'r>dijaleo rib, zahtevajo od "i Plači?o v metrolirah. In to še Za vsako malenkostno T0 naPravijo, znova da- JN i;''0 v metrolirah! Kako naj iz tega začaranega kro-*tt|*nejro, če so ti tprivile-. e* * "koro prepričani, da se ""5»ro'ir v našem okrožju, več živeti. **o«lit njih bi lahko dobilo doma pod veliko ugod- nejšimi pogoji brez napornega garanja v Trstu za drug« in brez utrudljivih poti. Posebno delavci pri gradnji poslopij bi pri nas sedaj po uvedbi norm lahko dosegli zelo visoke zaslužke. Ce to velja za dober del poštenih delavcev, ki so še vedno kot sužnji privezani na svoje izkoriščevalce, to prav gotovo ne velja za tiste, ki se znajo izmotati iz mreže špekulantov ter izkoriščajo ta svoj položaj na zelo zvit način. Ti so vsi tisti, fci nimajo obveznosti do mesarja ali lastnika stanovanja. To so tisti, fci se Mvijo z najbolj ostudno špekulacijo z valuto. Pošteni In vestni delavci poznajo in obsojajo vse te špekula.nle. Pritisk, ki ga špektulnn-(i izvajajo nad poštenim, delavcem, je nekako omrtvil njihovo revolucionarnost in oslabil razredmp zavest. Oglejmo si samo nekaj neovrgljivih gospodarskih činiteljev, ki so v zvezi z novo razvojno fazo go-rpodarsti>a v Istrskem okrožju. Delavska družina petih Članov (žena in trije otroci) bo po odločbah, M jih bo imela z garantirano preskrbo, prejela na vse nakaznice spodaj navedena živila. Ce primerjamo ceno teh žilM pri nas, s oenami, ki bi jih moral delavec plačati v Trstu, postane jasno, da bo delaveo, ki bo menjal določeno vsoto denarja lahko nabavil veliko več živeža za jugoHre., fci jih bo dobil v zame■ nja\fo, kakor bi ga dobil v Trstu. V tem primeru bo družina, s pe' timi člani dobila na rukintloe zn garanti^vn-i prcslcrbot krušne moke • • - . leg 25.— za 500 Ur. — V Trstu za 3500 lir koruzne moke • • • « > 13.— > 260 > » » » 780 » maščob . . • • • • » 3.60 450 * » > » 1520 > mesa .... 6.40 » 1152 > » » » 3200 » sladkorja , . * • • • > 4.— » 440 » » » 1600 » kave . . 4 0.15 75 » * » 120 » kakaa ... 0.60 180 > » * » 480 » zdroba . . . • • • • » 1.90 72 * > » » 380 * mila . . ( . • • • • > 1,— » 180 > » > » 400 » Skupno 3309 lir Skupno 11980 lir Toda ta druiina n« dobi samo žilril Vsake iri mSSece prejmejo vsi čtoni skupno ISO točk za naba- vo tekstilij in obutve. 8 120 točkami lahko ta družina nabavi: moško sukno ....... za 3000 Hr. — V Trstu za 12.000 lir moški čSvlji..... . » 820 » » » » 2.800 » 7 m perila ........ » 1700 » » » » 6.000 » eno suknjo . .......» 600 » » » » 2.400 » Skupno 6120 lir Skupno- 24.200 lir Toda na našem trgu. bo delaveo dobil še nešteto drugih za življenje potrebnih stvari, katerih cene so tu na splošna komaj poloiHco tako visoke kot v Trstu. Naravno, da vsega tega dtlaveo ne bi mogel nabavi ti pri nas, če ne izpolni svoje dolžnosti, kakor jo predpisujejo nove ndredbe. Napravimo še en pri mtrjalni račun za isto družino. poročale o velikih uspehih, ki so jih dosegle žene in delavke v državah ljudske demokracije, in ko so poročale o delu, k; so ga izvedle za okrepitev ljudskih oblasti, razvoj ljudske prosvete in dvig življenjske ravni delavk. Francozinja Vern-ieersch Je omenila, da so praznovale francoske žene 8. marec z geslom* «povečanje dnevnih obrokov* im z geslom «mi-ru>, kar pomeni za Francijo ukinitev kolonialne vojn« na Daljnem vzhodu. Na sto tisoče žena, od hiše do hiše, od tovarne do tovarne je sporočilo francoski vladi in sve. tu željo, da se lijihovi sinovi vrnejo iz Indokine. Pri teh besedah se js francoska delegatka obrnila proti predstavnici Vietnama, ki je prišla k seji v svoji lepi narodni noši. Sovjetska delegatka Nina Popova je pokazala na razlike med položajem žena v posameznih državah. V imperialističnih državah pomeni 8. marec za tamkajšnje žene etapo težke borbe za boljše življenje in mnogokrat za dosego naj nujnejših življenjskih pogojev. V državah nove demokracije, zlasti v Sovjetski zvezi, pa žene tekmujejo na že odprti poti za zgraditev nove družbe in za razvoj mirnega dela. Na popoldanski seji je poročala francoska delegatka Bertrand o de. lovanju preiskovalne komisije ženske mednarodno demokratične fronte v Indiji, Burmi in Maleziji. Žalostne razmere, ki po krivdi Imperializma uničujejo materialno in moralno na sto tisoče oseb ter jim jemljejo vso voljo in energijo na odpor, so globoko ganile vse de legatke. V teh deželah vodi delavstvo 50% stavk samo zato, da bi doseglo najnižjo življenjsko raven, in 25% stavic pa proti angleškimi vojaškimi silam, ki hočejo na vsak način zatreti sindikalno gibanj«. Tovarišica Cotton je pri tem vzlik-nila: «Koionialnim narodom moramo pomagati v njihovi borbi ne samo iz čuta bratstva, temveč ker bomo s tem, če bomo pripomogli njim do osvoboditve, oslabili vse vojne hujskače. Imperialist; uga-1 s-riia n ja jo vse to ne samo, da fe obo. P 1 gatijo in da nastopajo proti kolonialnim narodom, temveč da nastopajo tudi proti nam in proti našim demokratičnim gibanjem. Zato je pomoč kolonialnim narodom osnovni element v borbi za m:r». Nato so delegatke preučevale možnosti, da bi organizirale v prihodnjih mesecih konferenco kolonialnih narodov. Ta predlog so z navdušenjem podprle tudi delegatko Jugoslavije, Sovjetske zveze, CSR, Bolgarije, Romunije in ZDA. Prihodnja seja svetovne ženske demokratične fronte bo jutri. glasila za vse poljedelske delavce Cigarete, 560 gr mesečno . . za 1120 lir. mleko, 15 1 po 40 lir . . . . » 600 * zelenjava, 15 kg po 40 lir . . > 600 » sadnje, 15 kg po 50 ljr . . . » 750 » V » Trstu » > » za 3360 lir * 1050 » > 1200 » » 1350 » Delaveo, hi bo zadostil bam, bo lahko nabavil v istrskem okrožju za 12.500 lir blaga. Za isto mnOžino blaga bi mortil v Trstu dati S3.H0 lir. Številke, fci smo jih navedli zgoraj, niso vržene na papir kar tako slučajno. Vsakdo jih lahko z lahkoto kontrolira. Jasno pa dokazu-je/p, da ljudjtka oblAst, ko J* <«- Skupno 3070 lir odred- Skupno 6960 lir dala to odredbo, ni imela namena zadeti poštenih delavcev. Nasprotni: s to odredbo bodo še bolj zaščiteni v njihovih interesih. Drugače pa je za. tiste, fci so špe kulirali in delali vilike dobičke na škodo vseh. Ti se tudi ne morefo imenovat i delavci! Ljudska oblast zato prav gotovo ne bo ščitila njihovih nedovoljenih dobičkov v škodo poštenih delavcev, M. A> te pokrajine stavko od danes opol noči naprej. Do podobnih aretacij je prišlo tudi v kraju Mezzana Rs-battone, kjer je delavstvo prav tako sklenilo, da bo pričelo stavkati, če ne bodo aretiranci do 25. t. m. izpuščeni na svobodo. V Palermu zbirajo še vedno denarna sredstva za delavstvo v ladjedelnici in rudniku v Palermu oziroma v Ragus!. Izvršilni odbor Italijanske splošne konfederacije dela je izdal danes sklep, v katerem ugotavlja, da pomeni borba ladjednlniških delavcev borbo v obrambo napredka gospodarstva in industrijskega razvoja Italije. Voditelj ladjedelnice dr. Guani je izjavil, da so italijanske ladjedelnice obsojene na to, da ustavijo svoja ATENE, 15. — Radio «Svobodna Grčija* poroča, da so edinice demokratične vojske osvobodile dve vasi na področju Hasia in dve vasi na področju Kozana v Makedoniji. Na pobočju gore Hasla je prišlo do spopadov z večjimi sovražnikovimi silami, ki so bile po enodnevnem boju prisiljene na umik. Demokratične sile zasledujejo sovražnika v smeri Grevene. V noči 13. t. m. so partizani obstreljevali s topništvom mesto Konico, Tass poroča, da je antifašistični odbor sovjetske mladine v imenu milijonov mladincev iz Sovjetske zveze odločno protestiral proti terorju v Grčiji. Protest ugotavlja, da krvavi teror v Grčiji narašča iz dneva v dan. Od junija 1946 do danes so razne monarhofašistične organizacije poklale deset tisoč oseb. Med ubitimi so mladeniči, žene in otroci. V zaporih nadaljujejo z množičnimi usmrtitvami, 45.000 demokratov je interniranih na raznih otokih grškega otočja, več tisočev pa ječi po zaporih. Odrasli in otroci so podvrženi nečloveškemu mučenju. Sovrjetska mladina odločno protestira proti usmrtitvam in mučenjem, ki jim je podvržena grška mladina, in zahteva naj se Grčiji povrne svoboda. Tudi glavni odbor bolgarskih sindikatov je poslal glavnemu tajniku OZN resolucijo 180 tisoč kmetov, ki izražajo svoje ogorčenje nad mo-narhofašlstičnim terorjem v Grčiji. Bolgarski kmetje zahtevajo tudi naj preneha ameriško vmešavanje v notranje zadeve Grčije. Bolgarska vlada pa je poslala protestno brzojavko glavnemu tajniku OZN. Ko ves svet dviga svoj glas proti nezaslišanim zločinom grških krvnikov, ni papež smatral za potrebno, da bi o tem izrekel niti besedo, da bi rešil življenje tolikim nedolžnim žrtvam, dočim se je do sedaj ob raznih prilikah potegoval za številne nacistične vojne zločince, ki so bili krivi smrti deset in deset tisočev nedolžnih starcev, žena in otrok. Naj omenimo med drugimi vojnega zločinca Rainerja, in nacistično vohunko «Crni panter», k! je izročala nacistom Zide. Toda v zaporu se je »spreobrnila* in papež ji Je poslal... poseben'blagoslov. bilke. V interesu enotnosti ljudstva poziva gcško-pravoslavna cerkev svojo skupnost in vse državljane, naj volijo za enotno listo kandidatov ljudske fronte. V osvobojeni Kitajski se gospodarstvo dviga SEVERNI JENSI, 15. — Občinske oblasti v Harblrau so izdale poročilo, jz katerega ozhaje, da ae je od lanskega leta število tovarn, delavnic in trgovin v mestu skoraj podvojilo. V teduu od 22. do 29. marca so odpeli 548 predilnic, mehaničnih in kemijskih delavnic ter trgovin a jestvinr.m; za skupni kapital 692,820.000 dolarjev (1 dolar z osvobojenega ozemlja velja 50 kuomjntangovlh dolarjev). Dotok privatnega kapitala v industrijo in trgovino se je začel takoj ko j« Miao Ce Fung v svojem poročilu zajamčil zaščito in razyoj privatne industrije in trgovine v vsej osvobojeni Kitajski. Hafblnski občinski svet je določil 300 milijonov dolarjev za posojila trgovccm in industrijcem, ki naj omogočijo nadaljnji razvoj privatne industrije in trgovine v mestu. V okviru priprav za kongres delovne mladine bo DANES ob 10. uri v dvorani športne zveze E-notnih sindikatov v ul. Con-ti 11 zborovanje, kjer se bo razpravljalo o pogodbi in postopku za mladino zaposleno v obrtništvu, trgovini In poljedelstvu. Ob isti uri bo na Opčinah zborovanje mladih kmetov iz okrajev Opčine, Dolina in Nabrežina. Pravoslavna cerkev v Pragi za ljudsko fronto PRAGA, 15. — V zvez; 2 bodočimi volitvami v CSR Je pfa&ka grško-pravoslavm cerkev izdala pcaiv na grško-pravoslavno skupnost v CSR. V pozivu izjavlja, da se morajo vse konstruktivne sile ljudstva sedaj združiti. Enotnost ljudstva, ki je prišla do izraza v enotni listi kandidatov, odgovarja dela, kajii na podlagi Marshallove-1 Pt^v.uj interesom države, ga načrta bo za italijanske lastnike ledij prikladnejše, če bodo kupili ladje v ZDA. kakor pa da bi jih pustili graditi v Italiji. Danes zaseda tudi Narodni svet italijanske socialistične stranke. De Gasperi pa nadaljuje s političnimi predstavniki strank vladne koalicije razgovore glede preosnove vlade. Bodoče volitve so tudi velike mafalne važnosti, ne smejo pa razbiti enotnosti ljudstva. Izročitev belih glasovnic bo grSko-pravosiav-na cerkev sms brala kof odstop od načel, ki omogočajo ohranitev in obrambo državnih interesov; smatrala jo bo kot odklonitev sleherne bed oče odgovornosti do repu- Samo na papirju Marshallov načrt NEW YORK, 15. — V zveri Z znižanjem kredita za izvedbo Marshallovega načrta ugotavlja «New York Times*, da je Marshallov načrt po vsem tem, kar se je o njem govorilo, ostal samo na papirju. List poudarja, da se je pri razprava ljanju v kongresu ugotovilo, da namesto teoretičnega zneska pet milijard dolarjev za pomoč državam zapadne Evrope, razpolaga kongre* v resnici samo z milijardo dolarjev. KRATKE VESTI: TOKIO. — List «Tokio Times* poroča, da so japonski vojni ujetniki, ki so se vrnili iz Sovjetske zveze in ki so sedaj v taboriščih v Maidsuru, popolnoma izločeni od zunanjega sveta. Številne družine niso mogle do sedaj še videti svojih dragih. BARCELONA. — Pirenejski radio poroča ,da je mnogo nacistov, ki so zbežali jz Nemčijje, dobilo zavetišče v Francovi Španiji. Mnogo so jih zaposlili v industrij! v Biska-liji in zaradi tega so odpustili več sto španskih delavcev. AJVGLO-AMER/SKE SPLETKE NA BLIŽNJEM VZHODU Vojno stanje v Palestini Grome ko obsoja breznačetno ameriško politiko, ki pomeni žalitev OZN - Poljski tisk pozdravlja novo židovsko državo JERUZALEM, 15. — Po proglasitvi židovske države Izrael Je svet pričakoval, da bodo morda tudi palestinski Arabci ustanovili svojo samostojno državo, do česar pa ni prišio. Verjetno se hočejo polastiti arabskega dela Palestine, ki ga je OZN vključila v arabski del palestinske države, obmejne arabske države, v prvi vrsti Transjordanija, E. MILIC V Ital Ji se širi stavhaooliedelskih delavcev Gibanje poljedelskih delavcev v pokrajini Mantova in Polesine se širi tudi na pokrajino Modene in Pavije. Izzivanja in samovoljne aretacije delavcev, ki jih je izvršila policija, so razburile do skrajnosti poljedelske delavce. Danes so aretirale oblasti v kralju Goito tajnika krajevne Confederferre in celo nekaj žen. V znak protesta proti tem aretacijam je Confederterra pro- Se včefaj so bili delegati pri OZN prepričani, da predsednik Truman o priznanju držav« Izrael ni predhodno obvestil angleške vlade. Truman, kateremu daje ameriška ustava to moč. Je izvedel priz-ninje Izraela zaenkrat osebno. Danes pa je predsednikov tajnik Ros« izjavil, da je predsednik Truman obvestil prej angleško vlado, preden je priznal Izrael. Ross Je dostavi!, da velja to priznanje samo v okviru mej, ki jilh je določila OZN s svojim sklepom 29. nov. 1947, da ni izključeno da bodo imenovale ZDA diplomatskega zostopnika pri Izraelu in da bodo dovolile prodajo orožja iz ZDA za Srednji vzhod. V ostalem komentira svetovni tisk Trumanovo odločitev v tem smislu, da je hotel s priznanjem Izraela popraviti siab vtis, ki ga je v svetu napravila neodločnost in zmedenost ameriške zunanje politike glede Palestine. V glavnem pa gre Trumami za to, da bi si pridobil za prihodnje predsedniške volitve naklonjenost židovskih volivce^, posebno ker je Wallace nastopil proti politiki obeh vladajočih strank ravno glede Palestine in se TCittaa očitno boj!, da 'bi pri- tegnil Wallace pri volitvah nase tudi židovske glasove. Medtem ko gre Angležem in A-mčričsnom za politiko prestiža, koristi njihovega velekapitala in za gospodarsko oblast nad petrolejem Srednjega vzhoda, je prišlo že na danaSnji sej: glavne skupščine OZN do pravega odpora posameznih delegacij proti ZDA. Delegat Sirije je dejal, da hoče razkrinkati manevre ameriške politike, ki se je pripravljala na priznanje Izraela, »redtem ko je vodila pogajanja za premije v Jeruzalemu in da je sabotirala sklep Varnostnega sveta glede premirja v vsej lestini. Na popoldanski seji glavne skupščine pa je Grom.ko napadel brez-načelno politiko ameriške vlade, ki pomeni žalitev za OZN, pri čemer ga je podpiral tudi poljski delegat. Na seji Varnostnega sveta je predstavnik židovske agencije izjavil, da ima Izrael pravico, da zahteva podporo Varnostnega sveta zlasti proti onim državam, kakor Egipt, ki so napadle Palestino brez povoda, in da mora Varnostni svet uporabiti proti kršilcem miru sankcije, kakor Jih predvideva statut OZN. Angleški in ameriški tisk komentira sicer na široko palestinske dogodke in priznanje Izfaela, toda zaradi moralne odgovornosti nad dogodki ne pride iz rezerve ter skuša ublažiti in prikriti svojo zakulisno politiko. Londonski «Dai-jy Worker» ugotavlja, da pomeni proglasitev židovske države kof a k naprej k uredftvi razno er. Tod*, tako nadaljuje Ust, prijatelji miru že vidijo grožnje oboroženega vpada v PaJestino. Pri tem «Da:ly Worker» zatrjuje, da se izvaja ta. g>.*ožnja edino na povelje Londona m Waih;ngtona. Toda imperialia-mu so dnevi šteti in proglasitev židovske države je velik znak novih časov takoj zaključuje ta liSL Tudi francoski tisk še ni izrazil odkrito svojega stališča, Poljski list «Glos ludu» komentira proglasitev židovske države takole: «Poljska je vselej smatrala, da ima vsak narod, tudi najmanjši, pravico do neodvisnosti. Zaradi tega pozdravljamo z zadovoljstvom proglasitev židovske države kot novo silo, ki ji je uspeio, da se je osvobodila od imperialističnega lažnega protektorata* Po tolikih tež-ki!h izkustvih bodo 2idi brezdvom-ni znali izbrati pravilno pot svoje borbe in svojega razvoja* Haganafti poroča, da so čete S'rije, Libanona Transjordanije in Egipta prekoračile palestinske meje. Egipčani so napadli celo trikrat z bombniki Tel Aviv. Arabci so v dolini reke Jordan obstreljevali židovske naselbine s težkim topništvom. Zidi pa so zavrnili vse arabske napade na cesti, ki pelje v Jeruzalem. Egipčani poročajo v svojem prvem vojnem poročilu, da obstreljujejo s topništvom židovsko naselbino El Davur. Hagana-have čete poročajo še o napredove-njih v zapadnl Galileji. Medtem prihajajo v Izrael židovski prostovoljci s Cipra in iz zapadne Evrope. Po poročilih iz Varšave se pripravljajo tudi tamkajšnji židovski mladinci na odbed r Iarael. Šolniki čakajo zvezdo repatico Ze večkrat so na odgovornih mestih izjavili, da morajo biti na TrzaSkem ozemlju prvenstveno nameščeni domačini in Sele v primeru, da ni strokovno usposobljenih domačih moči, naj se zaposlijo ljudje, ki so prišli iz drugjh krajev. Prav je tako in se strinjamo s tem načelom, dokler se isto izvaja dosledno in nepristransko. V praksi pa je stvar drugačna. Kadar lahko nastopajo proti antifašistom, tedaj uporabljajo oblasti to načelo ne samo z vso strogostjo, ampak s pretirano in do-stjkrat zelo pristransko gorečno-ttjo. Zelo tadi pa zatisnejo eno vko, ali celo obe, kadar je treba popraviti krivico, ki se dela ljudem, ki ne šiviljo njihovi imperialistični politiki Tako imamo v coni A lepo število domačih učiteljev in profesorjev z vsemi potrebnimi kvalifikacijami, ki vlagajo proSnje za namestitev in zaman čakajo na njihovo rešitev. V istem času pa nameščajo po najkrajSi proceduri begunce izza meje. Tako so namestili v Nabrežini Oskarja Gabrijelčiča in na Opčinah Kovača, bivšega didaktičnega ravnatelja v Bovcu. Nobeden od teh dveh ni Tržačan. Poleg njiju bi lahko navedli Se mnogo drugih starejiih primerov. Domačini pa morajo Šteti zvezde in zaman čakajo, da jim vside repatica, ki jim bo pokazala pot na službeno mesto. TRŽAŠKI DNEVNIK Milijarde trošijo za strateške ceste kmetom pa nočejo počrniti škode Samo iz nabrežlnskega okraja 24 kmetov še vedno čaka na 1,139.865 lir za škodo, povzročeno od angloameriških četi. 1945 Tradicionalna prireditev v Bregu Stara tradicija je, da prvo nedeljo v maju priredi mladina v Bregu ples pod okrašenim mlajem. Niti italijanska okupacija ni mogla ukiniti tega običaja, čeprav se je tedaj vriila prireditev v dokaj skromnejSi obliki. Po vojni je ta običaj zadobil svoj normalen obseg. Ker so bile letoSnje prvomajske SREDI VASI STOJI MLAJ proslave tudi naslednjega dne i nedeljo, so mladinci po vaseh v Bregu, v Dolini, Boljuncu, BorStu in Ricmanjih priredili rajanje prejšnjo nedeljo. Čeprav so to rajanje priredili po vseh teh vaseh, je to najbolje uspelo v Dolini, kjer 'je mladinska organizacija prireditev odlično organizirala. Visok mlaj okraien z narodnimi zastor vami in delavsko, na vrhu mlaja pa čreSnja, na kateri so bili obesenj kolači in 1800 pomaranč, in predvsem ples je privabilo veliko mladine in okoličanov. Eno tretjino čistega dobička je vaSka ZAM, ki je to z velikimi stroški priredila, poklonila za mladince fizkul-tvrnjke. Otvoritev čitalnice v Skednju Dane« 16. t. m. zjutraj ho gkedenjsko prosvetno društvo po več kot dvajsetletnem premoru nanovo odprlo društveno knjižnico. Vw domačini so vabljeni, da se udeleže otvoritve in da s posečanjem knjižnice in Iz-posojevanjem knjig izpričajo svojo kulturno zrelost in narodno zavednost. Morda bo kdo rekel, da je pfeti-rano pi«anje o neporavnani škodi našim kmetom in posestnikom, ki jo trpijo zaradi povojne vojaške zasedbe na Tržaškem ozemlju. Toda na včerajšnjem sestanku kmetijske strokovne zveze Enotnih sindikatov Je bilo dokazano^ da Je samo v na-brežinskem okraju 24 oškodovanih lastnikov, ki so prijavili 'vojaškim oblastem 1,139.865 lir škode na poljih in poslopjih. Od leta 1945, ko je škoda nastala, pa do danes so pretekla tri leta in kmetje še niso dobili povračila. To so dejstva ki jih potfjuje natančen popis z ugotovitev izpadla na škodo lastnika, Ali pa če navedemo samo še dva taka primera: K. M. iz Sem-polaja je prijavila dne 20. avgusta 1946 na isti naslov 111.000 lir aa podobno škodo povzročeno med 4. majem in 24. julijem 1945 in M. A. iz Praprota, ki je vložila prošnjo 18. junija 1946 za škodo nastalo med 6. majem in 12. julijem 1945. Rešitve še do danes ni od nikoder Ni torej nič čudnega, če se čutijo naši kmetje in posestniki zapostavljene v svojih pravicah. Vprašanje povračila škode na kmetijski imo-vini in zaostala obnova hiš in go- niku in drugih vaseh od fašističnega okupatorja požganih, predstavljajo resno oviro za napredek vsemi potrebnimi podatki, ki se spodarskih poslopij v Prebenku, Zgo-lahko kontrolirajo. Spisek je preobširen za celotno objavo. Zato bomo navedli samo par tipičnih primerov večjih oškodovanj. Kje tiči vzrok zavlačevanju rešitve tega perečega vpravamja, bi bilo preteeav-no In brezkoristno Sisifovo delo. Ugotavljanje škode na mestu bo dan«3 v večini primerov tudi brez-smisleno, ker so lastniki škodo na polju in pri poslopjih večinoma že sami poravnali na svoje lastne stro ške. Zaradi tega bodo morda nastali spori še bolj otežkočill pravično i® hitro likvidacijo škode. Kako bo K. J. iz Sempolaja oblast uradno z ogledom na mestu ugotovila višino stvarne škode, ki jo je prijavil vojaški oblasti v Trstu trg Impero 7, dne 28. 7. 1946 v znesku 136.680 lir in ki je nastala po novozelandskih četah med 4. majem In 24. Julijem 1045, Je vprašanje aaSe ter je več kot gotovo, da bo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Pristanek na upravičene zahteve tiskarjev Malo je manjkalo pa bi danes ostali naši čitatelji brez «Primor-skega dnevnika*. Tiskarji zaposleni v cStabilimento Tipografico Triestino*, kjer se tiska naš list in vsi ostali tržaški dnevniki, so namreč ie včeraj zjutraj proglasili polurno belo stavko, ker podjetje ni hotelo priznati njihove upravičene zahteva po mezdni ureditvi. Ves ipopoldan in pozno zvečer sS je zdelo, da tržaški dnevniki verjetno ne bodo izšli, ker ravnateljstvo sprva m hotelo ničesar slišati o povišanju mezd. Po treh urah pogajanj pa je ravnateljstvo najbrž spoznalo, da mu ne preostaja drugega, kakor da sprejme, kar delavstvo zahteva, saj mu je ver. jetno ostala dobro v spominu zadnja stavka. S podpisom dodatnega mezdnega sporazuma so se delodajalci mo rali obvezati, tako da bodo plačali posamezniku okrog 600 do 800 lir tedenske mezde več, kakor doslej. Tovarišem tiskarjem, ki so s tem energičnem nastopom izvoje-vali pristanek na vse svoje zahteve, prisrčno čestitamo. našega kmetijskega prebivalstva Okrog sto tisoč lir bodo te dni razdelili aa škodo, ki je nastala pri gradnji avtomobilske ceste. Za drflge je predvidena razdelitev v krajšem času. Toda ali Je to splofla omembe vredno v primeri z milijonsko še neporavnano škodo? Poleg vprašanja škode je bilo na sestanku ponovno razpravljan davčni problem, kjer so kmetijski predstavniki izložili številne in krivične davčne odmere, ki popolnoma prezirajo dejanske dohodke in stvarno obdavčenega posestva. Samo v medsebojni pomoči in v enotni sindikalni kmetijski organizaciji leži moč za odstranitev vseh krivio ln stalno izboljšanje gospodarskih razmer na deželi. Za enako delo - enako plačo Žene - delavke zahtevajo, da se tadi na Tržaškem ozemlju izvaja sklep Svetovne sindikalne zveze Izvršilni odbor Svetovne sindikalne zveze je na. svoji seji v Rimu sklenil, da bo njegova prva naloga boriti se za uresničitev gesla: «za enako delo enako plačilo*, ka r velja za ženie delavke, ki do danes ne prejemajo še enakih plač kot njihovi tovariši. Zene-delavke Tržaškega ozemlja so z veseljem sprejele to vest, kajti problem različnih plač je eden izmed tistih, za katerega uresničitev se borijo danes vse demokratične žene in ki so ga dosegle že žene v državah z ljudsko oblastjo. Položaj žen-delavk Tržaškega ozemlja je zelo kritičen, kajti prav delavke so tiste, ki najbolj občutijo brezposelnost (saj je okrog 13 tisoč delavk brez dela); izmed delavk je namreč le malokatera kvalificirana, še manj pa specializirana kar daje delodajalcem še večji pogum, da jih ob vsaki priliki od- Delavska zbornica podpira ofenzivo proti delovnemu ljudstvu Pred uradnim poročilom ES o pogajanjih na uradu za delo ? Ob priliki zlate poroke MARIJE MALALAN ln ANTONA BRIŠČKA kličejo o*rooi ln sorodniki na mnoga leta! Opčine M. maja 19 48. Družine BRECELJ in SIMIČ Literarna in kulturna reviia •*Raza!edi“ Izšla je trojna številka * Razgledov* za leto 1948. Četrta i« peta Številka je v tisku. Cena trojne Številke je S00 Ur. Naročila sprejema uprava a» | sedežu odbora. Istočasno obveščano w iz ulice Foro Ulpiano, da ^ jo jopič svojega sinka, ki J« pomoti zamenjan. Prosi:d* k: so nevede zamenjale ‘* ga prinesijo na sedež odbor RAZNO C AT. V sredo 19- *• m. M Slan«; CAT družinsko zabavo njih družine imenovan «»P° Pie«*. . Kmetijska nabavna in p jls zadruga v Trstu obvešča 3 ne in odjemalce, da je J” nsS dni novo pošiljko tuai modre galic« ki jo prodaja i članom po zmerni ceni. jfeff tudi že prave kose Merkur ge* čije in naravni brusni kamni gama. Vinogradnikom' so.1^r0nili’^ lago po ugodnih cenah »Krui^„T ter žveplalniki Voipi >n v zadružnih prodajalnah * ul. S. Mercadante (poleg * ;7in; i| Stoka) in v Miljah, ul. MazZII> Odg. urednik STANISLAV J Tisk Stabilimento Tip ” IVI A L I O G L VOLNO ZA ŽIMNICE t nizki ceni. Ponterosso st. hišnici. ,80^ MOTORNI COLN 8 m x 1 zina naprodaj z motorjem Krisper, Ljubljana. Smart KOLO prodam danes od 9 ^ Trg Sv. Antona št, 2. artin^ Vsem sorodnikom in znancem naananjam žalostno ve > da me Je po dolgi in mučni bolezni v 71. letu staro za. vedno zapustil moj ljubljeni soprog UKMAR IVAN Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 17, url. Sajež 16. 5. 1948. . 2alujoča soproga FRANČIŠK-* in ostali v družini. Odlikovana mizarska delavnica Roman Batini (BARIČ) T Ul. R S T R. Manna 21 •A%swsvww%vrtwwy%% OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO IKINOlVINABREŽINIg predvaja DANES ob 17 ter jutri, v PONEDELJEK ob 21 veliki barvani film Knjiga v džungli OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO SVEŽE BI® in kozarček domačega vin® samo v gostilni P1** « JOŽETU » TRST li Barkovlje BovedfV Prodam PRODAJALNO ( v predmestju. Pojasnila v p f «N A N D O* — T R S^y Ulioa DONATELLO ^ DRAGO KAirtl* URAR IN ZLATA* , izvršuje popravila ur vseh rfi originalnimi deli. Izvršuje t ^ B«-mete v zlatu, ima v prodaj' obesP boljših znamk, verižice 10 TRST BARKOVLJE, LUNGO: KINO NA OPC 1 N -A, predvaja samo še DANES 16. t. m. dramatični velefllm V glavnih vlogah svetovno znani igraloi. SUŽNJA ZLA Na binkoštni PONEDELJEK in TOREK izvrstni film . NJENA SL1KA V SREDO in ČETRTEK vas bode v siloviti napetosti zabaval film....................... Do zadnje kaplje 0 V SOBOTO in NEDELJO pride na platno težko pričakovani velefilm.................. DRUŽINA Gl DS Oj! OBJAVA: . ———■ ■■ Svetovno časopisje se ravno ite dni pohvalno izraža o nemškem povojnem velefilrau, ***neter.» v ruski coni raz ^ Berlina: «MORILCI SO MED SAK!\ Sov). Sportnl-M«1 ga je dal na razpolago že zs prve dni Junija, Dneve Pre nja bomo pravočasno objavili. fB { W 16. maja 1948 Trubar in Trubarjeve Predavanje Ivana Cankarja v »LJUDSKEM 0URU“ v Trslu dne 21. maja 1908 ■ w “ s dva odlomka predajanja »mo objavil, v zadnjih flV€il Številkah na Stlt.h straneh, to je dne 9. in 12. maja 1. aa tretji strani. novo kapelo so pa na-I" ?}•' *Tega svetega kraja niso “uje odkrili, temveč izbran, po-J^,.in razsvetljen je bil od lOoljSega in najinijega Boga nuiesen način po ognju, luči no^am,eno7n °9nja, zato je ime-«*• nit, n krai P° naSem odreSe-mnft Jezusu Kristusu in njegovi Kuien Devici Mariji*. 'S nfratk° re“eno: tista malopnd-I babUica s svojimi nivim O11 *arii’ ie s svojim l°i->. ;a jr *vasanjem toliko napravi-I* na praznik Marijinega S 8r;i)„ ?e^a avgusta meseca 1561 »kih 1iape-i več £isoi sloven- trinei..a°v ‘n kmetic. Seboj so p %, veliko in (drobno?) tir s? j|r ’ °°’eko, denar, vosek, sveče, kj'/0'”0’ Predivo fn drugih redi, rt la !! iih dor°van Devici Mariji v Veno novo hiSo 0 ,/* 40 nespametno Ijttd-.. mini razdeliii tam v petero 1 Pfldln/t! ff™Či JC V? *« te 1)0 ®n ^ar’ En 1ar tatu fcntcti *traino ra*- v)'. mi ,'n M i« zmerjal z bestija- rš* It, ** niso bili čevljev sezw- 0e kakor danes!... Kaj se je t? čefr £ri*čo Ze- — u jj| n' ratmo dni romala iltfo ^r^lno2!co is sloven- babjeverstvu sloni je j » Lurd? Kaj ni vrat- Vtfct^aznoverstvo Se čako rabilo naSi dbmovini, da rav- ZjV. t*n ^anka?} >lovenska politična TJe w^oZo irisfo ?etj, dones; ed**i reini so-dS)ld srednjeveike teme, ki Se „0jo°r** kakor mora leii nad ^5shn ° dom°vino, je izo- Trm. Je knjiga. To je spoznal boJtL Tv._°^oi začetku svojega ' ti !?n*ke knjige, je lahko razu- ie^f^^o velikanskega dela se »!oCen , Trubar s pisanjem prve %eti ,? kni\9e, J« Zafcfco raau-W Književnega slovenskega »j Icem ° ,afcraž ni bilo. V re«-: 89 km*™1 4o*i Trubar, ,r *ioUet, -° Pojmov iil s(t;ari ne ve 1 tjltn bcse^e- Naravno! Pred i hor>nik° Se brigail katolifki du-feofe,.- . *a Me drugo nego ?a 1 °° ljudstva. Ko je Skof 3&3p s Pomočjo države pokončal r°iil Je lepega in zdravega d 5rm *!. refomacija, so duhovniki ] ljua “ Proti solarn, češ da bi ii .8 brezverske knjige brati, (e \ naučili. Ta strah je J ^Jio ^iv’ bi brali, drugih j to čjJ’0 takrat sploh ni bilo ne-aJco imenovane krivoverske, »upnik je »e leta 1750.. imenovane krtvoi k 'ore! fci ^Pnik je Je Zefa Prpg r®Wio dvesto let po rojstvu j hob^l ^nske knjige, rotil du-P(jan.e’. da naj se ne brigajo za . ‘e in branie. turri.vp.č rijr nni Sje 'vc »n branje, temveč da naj ***k mJadino tgolj krščanski %* jti- Pravi, luteranov bi j, ne bilo, če bi se ljudje bra-t P^ati ne učili *0&i ? -185*- Trwb®r w»» •opj estament svetega pisma in k ,Bp!*e v predgovoru: «Vsem kit an°. da pred Štiridesetimi ul f15S0 §5« fiss® pn>a knjiga) ni bilo 9° pisma, Se manj pa 6 v naSem slovenskem je~ tetišk,aJca^ so, da sta slo- S>a , ogrski jezik tako gro-borbarska, da se jih ne ne pisati ne bratln. Nato j 'eduju kako imenitno dd rih TazvUa protestantska lite-Hj. V sl°venskem jeziku, ler *Ho n fcnjip ne beremo sa- . testih, kjer imajo Sole, Po}e,'J bero /tk tudi t velikim kfi *nkn {n veseljem, po vo->oj”^-e fn njtA otroci kljub prepovedi... iz knjige se ^ hJiaUic’ da *na1° ,vo>e naUr Jo0 *ami proti papistom za-TodU° sad. Trubar sam je ^i. yJP°sabnoodl^ačetka,olmpa-5® ležalo večidel na nje-*e u ramah; na svoje sodelavce *0jlas primerih, n« mogel ‘ • nekateri so mu narav- ^■t%u°v^re delali. Tako n. pr. M gaaniki protestant Klombner, j naravnost obrekoval in baronu Ungnadu. zar Sju.u in podporniku slovenske N".' Trubar je pisal nekoč **e/Q u hrvaSkemu sodelavcu t Konzulu, da ne hrvat-e cirilske, ne slovenske r% ,ne sredo, kakor bi bilo %Lter da bodo iz nj.’h Sker-delali in ribe vanje ta~ % 'tli T ------------------ ^e«, se le pozneje seveda % "'o in knjige so se čudo- c>».» ^0 razširjale po vsem Slo- K? ^/ormator ji v*°»» ^p1 Škofom °b'.o truda, da so do ko-delo Trubarja in \ , Tf.,'h sooo .«ttov borJet;o sobojevnikov. '■>ioi vi jen je je bilo p neprestanega dela in bo-**0 . »• . _ . *^’tngten- na Jia/ici na Dolenj-ife>i ‘ tunija 1508. Kot trinajst- u^°n o pride na Reko ^ t>'v 0ci v Solnograd In t&^Ta KrUh Sl jB Sl^1 9 'm se seznani » Peerom poznejšim Škofom _______________ I ‘t'r&tn; h katerem,u je priSel fc«t06^° 1527 Sprele’ <>a 1* ^ 4llhJe3', pevca, posvetil ga je Vnika ter mu dal 1. 1530. kaplanijo v Celju. Pozneje je priSel v LaSki trg in od tam v Loko pri Radečah, na Dolenjskem. Medtem je začelo posezati reformacijsko gibanje tudi v slovenske pokrajine. Posebno v Trstu m v Ljubljani so se začeli zbirati in oglaiati prvi protestantje. Ze leta 1530., ko je bil Trubar v Celju, je deželni glavar kranjski Ivan Kaoijanar izdal razglas proli protestantom. Leto nato je priSel Trubar v Ljubljano kot slaven pridigar proti izprijenosti v cerkvi in proti celibatu, dokler mu ni Skoj KriStof Ravbar prepovedal pridige v stolni oCrkm. Kranjski stanovi so mu. nato dali Špitalsko cerkev na razpolago. Tam je pridigal do leta 1540. Njegovi nauki so imeli tak vpliv, da je boljSi del duhovščine začel prestopati na stran reformacije. Leta 1540. je pa bil Trubar na kraljevo povelje izgnan iz Ljubljane, dve leti pozneje pa ga je Skof Kacijanar spet poklical iz Loke v Ljubljano. Leta 1544. pa je postal ljubljanski Skof Urban Tekstor, prijatelj Ignaca Lojole, ■ustanovitelja jezuitskega reda, vendar sta tam pridigala Trubar in protestant Paul W'.ener, ki se je bil te olenil. Ampak ko so se začeli ieniti tudi drugi duhovniki in ko je Skof — ki ga skoro nikoli ni bilo v Ljubljani — zvedel, da 6bhaja Trubar v obojni podobi (vino in kruh) — očitni znak luteranstva — je izdal leta 1547. ukas, da naj primejo in za-pro vse glavne protestante; tudi Trubar je bil med temi. Nekatere so res zaprli, Trubar pa je bil na svoji fari &t. Jernej na Dolenjskem (takrat je bilo redko, da je župnik pogledal na svojo faro) in je od tam skrivaj odiel v Trst. Tukaj je v mestu in okolici slovensko pridigal. V Ljubljani so preiskali njegovo hiSo in vse knjige seigali. Leta 1548, se je vsled prošnje kranjskih deielnih stanov vrnil v Ljubljano. Mesta so bila kmalu po večini protestantska, začelo pa se je te gibati ljudstvo po deteli — in takrat je postalo gibanje res sploSno narodno. Kralj Ferdinand je zavel ob tistem času preganjatj voditelje protestantov. Trubar je moral belati na NemSko, kjer je dobil službo pridigarja v Rotenburgu. Nekaj predikantov je pač Se ostalo v domovini, toda vodilnega duha ni bilo. — In sedaj se je zgodilo najvebje in najpomembnejše delo slovenske reformacije, eno izmed najvebjih del sploh v zgodovini slovenskega naroda. Trubar ni mogel govoriti svojemu ljudstvu., zato je pisal — pisal mu je v tislem zaničevanem jeziku zaničevanega ljudstva, o katerem se je sploh sodilo, da ni za pismeno rabo. Leta 1550. je bil ta nai povzdignjen med knjitevne jezike, izila je prva slovenska knjiga, IzSla je daleč v tujini v nemški Tibingi; pisana je z nemškimi črkami, podpisan pa ni ne pisatelj ne tiskar. Trubar se je ime- noval na nji mPhilopatridus llly-rlcusn (ilirski domoljub), tiskar pa {je bil J Jernej Skrjanc s SedmograSkega. Trubar se je bil med tem oženil; leta 155t. se je preselil v Kempten. Započeto delo je nadaljeval z vso svojo energijo. Nič ni pomagalo, da je Skof Tekstor sam šel pridigovat po kranjskih mestih. Ves boljSi del duhovščine je prestopil k prote-testantizmu. Tej se je polagoma pridružilo tudi plemstvo, ki se je Se dobro spominjalo zadnjih kmečkih puntov in je torej vsako vetje ljudsko gibanje gledalo z nezaupljivimi očmj, posebno ie zato, ker so kmetje ob zadnjem puntu 1. 1525. poleg drugega zahtevali tudi, da naj se odpravi davek na odpustke in nova desetina ter da naj občine svobodno volijo svoje tupnike. (Se nadaljuje) mm* UK PREJŠNJI ZNESEK . 170.235 ŽERJAL ANICA .... 10.000 BOŠTJANČIČ KAREL, . 600 ANTONAC GIORGINA . 600 GRGIČ ANTON ..... 600 KARIŽ VLADIMIR . . 600 KODRE LJERKA ... 600 KOLARIČ JOSIP .... 600 KOŠUTA LUCIJAN . . 600 SKUPAJ 184.435 (Nadaljevanje objavljanja dosedanjih darovaloev sledi). OPOZORILO. Prispevki v sklad «za zgraditev novifc zidov na slovanskem kulturnem pogorišču* se sprejemajo: v ul. Ma razreda), tako da bo postopoma imela 8 razredov, kolikor jih je obvezno. Ze po dveh letih obstoja so se pokazali izredni uspehi: otrOci iz 3. in i. razreda že govorijo navadne stavke. Napačno bi bilo misliti, da je gluhonemnioa nekakšna bolnica, ali nekakšen zavod, kjer otrooi, ki jih je narava prikrajšala za sluh, pribijejo svoja leta in se nauče samo kretati (govoriti g rokami). Ne, gluhonemnica je prava šola, kjer se otroci naučijo vse potrebno za življenje, kjer se v višjih razredih učijo kakor v osnovni šoli razne predmete kmt zgodovino, računstvo, zenit Ijepis, prirodopis itd., in kar je najvažnejše, govoriti. Sicer je res, da gluhonemi med seboj govorijo vidno s kretanjem, toda Z ostalimi ljudmi govore kakor vsak drugi. Gluhonemnioa da otroku žit> govor, ki pa zaradi pomanjkanja sluha zveni monotono, raznemi gluhonemega otroka ter ga usposobi, da «i kasneje v svojem življenju lahko s strojim delom služi kruh, da postane iz nedelovne sile delaveo, tvorec, ki ni več v breme staršev in države, ki se ne čuti več manjvrednega, temveč čnako-ml?.dih gojencev in gojenk od 4 Jugoslovanske zahteve do Koroške Althoten(M«ridve») ,_ ** VolJhtra/? < n »Taft J- BUnd.b.ns,, . B ^And-alj \ Hpmea Tr5(f8MUrtt««»vO N— <5*\. v.t a-tbinj n umi Lucsn ravograd Pl!btrW G So revij* Podre itic* Meticj SlovenjGrad«c Jesenice Swytffriea adovljlc* Kčnjiei Vojnik • Polji* n t [Cel]« <*Kra?tna Jfoberid eK«fnrrik Tolmin Škofja Loka »Vbovljt® Videm o idam mo»* Vrhnika E Krika DA BI DOKAZALA SVOJO ZELJO PO MIRU IN OMOGOČILA SPORAZUM V VPRAŠANJU JUGO SLOVANSKO - AVSTRIJSKE MEJE, JE JUGOSLOVANSKA VLADA ODSTOPILA OD NEKATERIH PRVOTNIH ZAHTEV PO PRIKLJUČITVI OZEMLJA KOROŠKE. SLIKA KAZE: ČRTKANA ČRTA POMENI OBSEG PRVOTNIH ZAHTEV, KI SO SEDAJ OMEJTONE NA BIVŠO PLEBISCITNO CONO A IN B V POVRŠINI 2066 KM S 166.000 PREBIVALO; ČRTKANA ČRTA S PIKAMI PA POMENI STARO JUGOSLOVANSKO - AVSTRIJSKO MEJO, DA BI SE DOSEGEL SPORAZUM, JE JUGOSLAVIJA ODSTOPILA ZILJSKO DOLINO Z BELJAKOM TER ODSEK GOLICA-SOBOTA S ST. PAVLOM, ČEPRAV SO NJENE ZAHTEVE TUDI DO TEH KRAJEV GLOBOKO UPRAVIČENE Zmaga zastopnikov vzhodaih držav na konferenci za svobodo tiska v Ženevi V ZAGREBU JE TE DNI VSAKOLETNI MEDNARODNI VELESEJEM NA KATEREM JE JUGOSLAVIJA POKAZALA OGROMEN USPEH, KI GA JE DOSEGLA V PRVIH LETIH FU3TLETKE. SLIKA PRIKAZUJE DVA PRIZORA Z VELESEJMA Prvi odbor konference Združenih narodov za svobodo tiska in obveščevanje je končal dela na resoluciji zoper hujskanje na vojno in razširjanje neresničnih vesti. Predstavniki ZDA, Kanade, Kine, Velikt Britanije, Mexika, Nizozemske, Švedske in Urugvaja so predložili skupen načrt resolucije, v kateri niso, razen v naslovu, zahtevali niti z eno besedo konec hujskanju na vojno. Jugoslovanski, čehoslovaiki in madžarski predstavniki so predlagali neke dodatke, dočim je poljski zastopnik predlagal usta-novitev pododbora, ki naj pripravi skupno besedilo. Zaradi velike moralne sile, ki jUi vsebuje dodatni predlog držav ljudskih demokracij, ni uspel poskus ameriškega zastopnika, da bi bilo njegovo besedilo resolucije z glasovalnim strojem sprejeto. Ameriški zastopnik je tudi poskušal, da bi odklonili madžarski predlog, ki vsebuje priporočilo vladam vseh držav za gprejem ukrepov, ki naj bi zagotovili izvršitev resolucije. Sovjetski, jugoslovanski in madžarski zastopniki ao s silo svojih argumentov prisilili odbor, da je sprejel dodatke k resohvciji. Poslanica se glasi: Z ustanovitvijo OZN smatrajo narodi sveta, da so dali določeno obliko svoji odločitvi zg obrambo človeštva pred vojnimi strahotami in pre-prečenje novega nacifaiističnega in vsakega drugega napada. Smatrajo, da more priti do trajnega in pravičnega miru v veliki meri le. če se širijo resnič- ne in dostojne vesti in ako se krepi osebna odgovornost novinarjev in drugih obveščevalnih sredstev pri iskanju resnice in razlaganju dogodkov. Smatrajo končno, da so netočna poročila, lažnivo in napačno opisovanj^ dogodkov kakor tudi njih potvorjeno razlaganje dovedla narodi v zmoto in povzročila veliko škodo za pravilno medsebojno raeumevanje. Konferenca za svobodo obve-Sčevanja soglaša z resoluefiami na drugem zasedanju glavne skupščine OZN, ki ee nanašajo nn propagando proti miru in na širjenje napačnih in lažnivih poročil ter izjavlja, da je vsaka takšna propaganda nasprotna ciljem •Združenih narodov, vsebovanih v listini OZN, in zahteva sprejem nujnih ukrepov tako v narodnem kakor v mednarodnem pogledu. Posebno je konferenca obsodila propagando, ki je grožnja za mir in ki ščuva k napadu. Obsoja lažniva poročila, ki jih razširjajo organi poročevalske službe bodisi državne ali privatne. Ugotavlja, da takšna postopanja lahko povzročijo največja nerazumevanja in nezaupanje med narodi sveta ter stavljajo v nevarnost svetovni mir, ki je cilj Združenih narodov. Konferenca odločno poziva vse novinarje in drugo osebje poročevalskih uradov vseh narodov sveta ter odgovorne osebe, da naj služijo koristkn prijateljstva, razumevanja in miru ter naj izpolnjujejo svoje naloge. Konferenca izraža svoje pripričanje, da samo tisti poročevalski organi, ki so svobodni v iskanju in širjenju resnice ter tako izpolnjujejo dolžnost nasproti ljudstvu, lahffo prinesejo svoj delež v boju za likvidacijo nacifašistične in vsake druge propagande. Zaradi tega priporoča konferenca za svobodo poročanja vsem državam, da izdajo potrebne ukrepe v cilju izvršitve te resolucije. Neprevidne izjave lorda Pakenhama LONDON. — Telepress poroča, da so člani franceske in Ben", j luxove delegacije, ki sodelujejo na j londonski konferenci o Nemčiji, i razburjeni zaradi izjave lorda. Pa-5 kenhema, k4 jo je pod!il v Fra-.ik-i furtu in v kateri je omenil, da zaenkrat še ni potrebno, da bi imela Nemčija lastnega vojnega :n zunanjega ministra. Francoski delegati so mnenja, da Je nekdo — mišljene so ZDA j — pray gotovo .pl i val na engieško r vojaško poveljstvo v Nemčiji in priporočal, da bi mora'a ln> e to via-| da nove zapadne nemške države tud: vojno n zunanje nvniserstvo, ker bi drugače lor Pakenaam. ki ja angleški minister, za Nemčijo prav gotovo ne podal tako 'Zjave. Delegatom T^andje to *»ene'ux* tudi nj po vetji, da lord Paken-ham jemlje sploh v poštev ustanovitev nemške vojske. Ta izjava je vsekakor še poslabšala razpoloženje, ki ylada v vrstah francoskih in Beneluxov!h predstavnikov na londonski konferenci. vrednega z nedefektnimi ljudmi. Po 8-letni izobrazbi so gojcnoi sposobni, da lahko stopijo v vrtince življenja in se z njim spoprimejo, kakor vsak drug človek. Učit se gredo obrti, kjer so zopet prisiljeni, da z mojstrom in drugimi ljudmi čim več govorijo in si tako še bolj izpopolnijo govor. Pol*g poklicev kot so: mizarstvo, čevljarstvo, krojaštvo. itd., kažejo še posebno vesčlje do črne umetnosti (tiskarstvo). Prav tako postanejo odlični risarji in kiparji. V Jugoslaviji na pr. jih je veliko, ki vršijo profesorski poklio za risanje ali pa so akademski kiparji. M?d kramljanjem s tovarišem upravnikom smo ga mimogrede poprosili, če bi nam razkazal učne prostore. Skoraj užaijen je bil, da smo ga opozorili na ne• kaj, kar je samo po sebi umevnega, Pridno pa Smo si ogledali učne prostore, ki so v drugi popolnoma ločeni stavbi, nam je razkazal stanovanjske prostore, v katerih so lepe zračne sobe z največ štirimi ličnimi posteljami in drugim pohištvom. Presenečeni smo bili nad snago In disciplino, ki vlada v tem zavodu, ki vraču človeški družbi ljudi, za katere W človek mislil, da so za njo ie izgubljeni, in ki obenem vrača tem ubogim ljudem zopdt družbo, zopet življenje. UstarHli smo se v bolniški sobi. Na steni visi razpredelnica, ki kaže težo posameznih gojencev. Vsak se je zredil že po nčkaj mesecih po svojem prihodu v zavod. Kaj bi se tudi ne! Hrana je tečna in obilna (Škrat dnevno), potem pa morje, toneč, zrak In urejeno življenje. Za zdravje gojencev skrbita za vodni zdravnik in zaščitna sestra, za vso ostalo oskrbo pa drugaf osebje. Taki so zavodi naše ljudske oblasti ! Tako smo od sobe do sobe dospeli do jedilmce. Dva in fridesei let dalje nam je eaklioalo v pozdrav: zdravo. Tam na desni ob veliki jedilni mizi sedita dve sestrici, obe zdravi in polnih lia ter nasmejani, da ju je bilo veselje pogledati. «Ta tukaj je 1» Boršta, ona tam iz Trebč, tisti tam iz Buj*, in tako dalje in dalje nam jih je predstavljal upravnik. «Kaj je bilo danes za kosilo!*, je vprašal krepkega dečka, «J«Aa, meso, solata in krompir», nam je Odgovoril g ritrtnt gomrom, kakor so nas prej z živim govorom pozdravili gojenci. «V kateri razred pa hodiš t» tJaz hodim v četrti razred.» cPa ti, kako ti je imet*, je vprašal 8 ali S-letnega dečka. «Vedopiveo Edo, iz Ospa.* Skoraj bi ne verjeli, da so to gluhonemi, ko smo jih pa vedno videli pogCvSrjati se med seboj s kretanjem. In vendar je res, pravi čudež življenja, potrpežljivosti in ljubezni učiteljev na eni strani in gojencZv na drugi. Ko smo se poslovili od gojencev, so nam zopet zaklicali ti pozdrav: zdravo. Nato pa smo se odpravili v šolsko poslopje, ki je poleg stanovanjskega. Najprej smo vstopili u učilnico prvega razreda. To je artikulaoijski razred, kjer se gojenci prvo leto učijo besede, ki jih potem vežejo v stavke. Vse stene sff popolnoma polne zlogov in besed s slikami v različnih barvah. Na ta način imajo gojenci vedno pred očmi zlog ali besedo ter si jo laže vtisnejo o spomin. Poleg tega učenoi izrezujejo črke, zopet raznobarvne, in jih lepijo v zvezke. Klepi so v polkrogu, na eni strani pa je tabla. Na ta način gojenoi vidijo učitelja in lahko kontrolirajo sami sebe. Pri učenju je potrebna velika obojestranska potrpežljivost, volja in ljubezen do dela. Za ljudi, ki imajo sluh, je namreč govor harmonija glasov, za gluhonem« pa harmonija ustnih gibov. Gluhonemi govor vidi, ga odgleduje. Pri učenju, se predvsem poslužuje vida in tipa. V pričetku učenja gojeneo namreč tipa učitelja po prsih, licu, grlu itd., s tem občuti tresljaj prsnega koša, tresljaje v Jabolku itd. ter na ta način poskuša sam doseči iste tresljaje, s čimer izvabi glas. Tako že v 1. razredu učenci spoznajo že sporaj vse glasove, ki Jih vežejo v besede. Počasi prehaja učitelj ie lažjih in bolj vidnih glasov, na težje in manj vidne ter na ta način gojenci v višjih razredih ie lahko vežejo besede v stavke in odstavke ter se v različnih predmetih, ki smo Jih ie omenili, ši bolj izpopolnijo v govoru. Iz prvega razreda smo odšli u drugi, tretji in četrti. Povsod, kakor v prvem, besede s slikami na stenah, zvezki z izrezanimi besedami, ki so že vezane v stavke itd., postopoma vedno več besed, vedno več stavkov, vedno, več odstavkov, vedno telje naloge. * Ah*, je vzdihnil tov. upravnik. «V začetku Je bilo malo tetko, ne kar s« nas tiče, temveč kar se staršev tiče. Starši »o v začetku, ko pribijejo otroka, ne-zaupni, se bojijo, da bi se otroku kaj ne zgodilo, kajti po navadi jim je tak defektni otrok bolj pri srcu kot drugi, ki so zdravi. Sprašujejo se, če bo res govoril. Skratka bojijo se za otroka. Ko pa pridejo za počitnioe » božiču po otroka, boječi i« w skrbeh in ko vidijo, kako jih njihov otrok prvič v življenju pozdravi s pozdravom: pa-pa, a-ta, pa-a-ta, potem se razjokajo od veselja in sreče, dobijo zaupanje v naš zavod, naš pravim zaradi tega, ker je res naš, saj je last ljudstva, ter se poslovijo od za-voda s solznimi očmi, polnimi hvaležnosti in sreče.* LAJO BENEČIJE ST. LENART Iz Jugosiavije je pribežal 13-letni Balutto Luciamo sin Dome-nika, ki je bil v vzgojnem zavodu v Sloveniji, ker je nekoliko omejene pameti Orožniki v naši vasi so ga aretirali ter ga pridržali na orožniški postaji celo noč. Spuščen ja bil naslednjega dne ob 7 in pol. Luciano je iz orožniške postaje šel na dom svojih tovailšev Obi-cia Ivana in Graziana. Pri sebi je imel kar tri revolverje, od katerih je enega držal v roki, druga dva pa pod suknjičem. Ko sta ga dva brata zagledala z orožjem v roki, sta se nekoliko začudila; starejši brat Ivan ga je zapodi J Iz hiše, potem ko mu je izpraznil revolver. Pobalinu pa nikakor to ni šlo v glavo in se je vrnil v hi-šoi kjer je po kratkem prerekanju ustrelil ter ranil Graziana v nogo. V hiši Je odvrgel orožje in hitro zbežal proti orožniški postaji. Orožniki so prišli takoj na mesto ter pričeli z zasliševanjem. Starejšega Ivana so aretirali ter ga odpeljali v zapor. V celici so orožniki izkazovali na vse mogoče načine svojo pristranost. Vaščani vprašujejo, kako je mogoče, da je Balutto prišel naravnost iz orožniške postaje v hišo Obidoviih ter imel pri sebi orožje. Pravijo tudi, da so verjetno hoteli preplašiti ljudi, ker so se isti dan vršile volitve Ce taki pobalini labko skoraj nemoteno streljajo po vasi, kaj bodo šele po volitvah vaščani doživeli? SPOMINI «t LETOVIŠČA V skrbi, da bi ta ali oni med potjo ne padel z vlaka ali zašel na napačno pot, so nas ljubeznivi gost:telji speli po dva in dva. Potem smo udobno posedli po spodnjih policah živinskih vagonov; ta sem, oni tja, kakor je pač naneslo, zakaj bilo nas j« mnogo in prav zares ni bilo mogoče, da bi vsak sedel na lastni zadnjici. Mora! se je torej marsikateri usesti kar na kolena in ta ali oni je sedel celo na komolcu. Vozili smo se zastonj, Kljub temu so se oglašali mnogi razvajenci s pritožbami nad neprimernim vozilom, nfid potovanjem ponoči in, vrag ga nosi, Kraševec je na prvi postaji zahteval, naj mu nekdo prinese steklenico vina ali piva. Prekleti svet, je dejal in dodal, da on nikakor nima namena poginiti od žeje. Res da ne, smo rekli, ampak sedaj je noč in vrag vedi, ali smo sploh na postaji. Navsezadnje pa je vojna, bržkone sploh ne prodajajo pijače, zakaj vse gre na fronte : pivo in, vino in še markkaj. Kraševec Je v cirilici preklel fronto, spomnil se je še dučeja in fi-rerja ter pozabil na žejo. Naslednji dan so nas razložili nekje v Furlaniji. Sedaj so rekli gostitelji, se boste sprehodili. Dobro. Sprehod je trajal nekaj ur in je bilo v dolgem sprevodu dokaj zabavno: povezani med seboj si nismo mogli naprtiti sukenj, vlekli smo jih lepo za seboj v veliko veselje domačinov, ki so pljuvali na nas in kričali, da smo «ri-beli». Torej je bil sprejem edinstven in je zlasti naVdiušil Kraševca, ki je trdil, da pljujejo na nas, misleč, da smo «ta beli*. Ampak tu se res nismo mogli prerekati o tem. Gostitelji so bili nestrpni, priganjali so nas z besedo in puškinimi kopiti, dokler nismo prišli do letovišča. Stalo je na lepem, ravnem prostoru, lično ograjeno z bodečo žico. Tu so nam naročili, naj se slečemo, ker nas bodo ostrigli in prekuhali naše obleke. Tega si sprva nismo dali smo po nekaj nočeh vožnje zavili v hrastov goadič [n. si postavili šotore. Toda pričelo je deževati in Jošt je dejal, da bi ne bilo nič napačnega, ako bi okrog šotora skopali jarek. Ne, to bi ne bilo nič napačnega, kaj menijo ostali? Ostali smo ugotovili, da se bomo dela lotili, čim si preskrbimo potrebno orodje. Toda orodja nismo dobili in tako smo preiežal; vso zimo v blatu. Dež pa je padal in padal in šotori vseh nalivov tudi niso mogli vzdržati; postajalo je res že neprijetno, ta in oni se je naveličal in umrl. Oni pa, ki smo ostali, smo se pričeli nepričakovano debeliti. Postavimo Spat. Vidite, on je hodil okrog v izlizani pidžami s velikim žepom, y katerem je hranil robec, da si je z njim mogel brisati naočnike. Živel Je v blagostanju od sala, s katerim se je bil obložil pred odhodom na pot, in lahko trdim, da je bil podobnejši mrožu kakor človeku. Toda prešli so meseci in mu je s tem prešla tudj zaloga pod kožo. Obvisela mu je prazna in izvotljena vse o-krog pasu, moral jo je torej, kadar koli se je vsedel, privzdigniti kakor krilo, ker pa je bil pripraven, jo je znal uporabiti tudi kot predpasnik vsakokrat, ko 50 nam oskrbniki letovišča navrgli nekaj čebule. Danes pa pride iz šotora in ima trebuh kakor prej, kaj pravim, cel vamp nosi pred sabo. In Rjepkjn. Pride neko jutro na svetlo in se drži za glavo. To pač ni bila več njegova glava, marveč obilna, okrogla stvar, nekak globus, č.gar severni tečaj je predstavljala Rjepkinova pleša. Poleg tega se je temu zredila desna noga, a onemu samo leva roka. Torej se s to enostransko debelostjo nismo mogli zadovoljit], kajti ljudje so umirali: po dva, po trije dnevno. Bila je velika sreča, da se je v ta čas najavil gospod nuncij, poslan od samega papeža. Sezna- dopovedati, kajti stafi Zorc iz Zadobrove je izrazil svoje pomisleke: Nič ne verjamen, je dejal, lahko se zgodi, da skuhajo nas in ostrižejo obleke. Vendar 6mo se nazadnje slekli., Pri tem smo si mogli dodobra ogledati grdogle-dega Živca, ki so ga v Ljubljani tetovirali vse križem po širokem hrbtu. Ker je bil res pestro popisan, smo hoteli te modrikaste okraske tud; otipati. Toda Ben je poskočil, buh, je zatulil in nihče več se ga ni smel dotakniti. Obnašal se je čudno še nekaj tednov potem, stokal je ponoči in se premetaval. Sedaj smo torej bili tu, razmeščeni po lesenjačah. Dnevi so tekli, mi pa smo postajali vse bolj vitki in lahki. Spomladanska toplota se Je nenadno sprevrgla v neprijetno vročino, ki bi nag bila kmalu ocvrla. Ognili smo se temu s krvavo grižo, kij je človeka sprala tako, da mu je postajalo hladno še pod toplo odejo. Da, da, to so bde zanimive spremembe. Poleg tega s0 nam Lahi pogosto olupili temena, torej smo si morali zavarovati občutljivo kožo s pokrivali. S pokrivali 1 To so bile pač krpe obnošene obleke, in smo Jih tako najbolj s pridom u-porabili. Iz moje odtrgane hlačnice je Jošt ukrojil dve in priznal, da je bilo res prvovrstno angleško blago. Toda letovišče tudi prvovrstnemu blagu ni prizaneslo; midva pa, z Joštom, sva bila iz domačega sukna ter sva prestala tud; to. Meni prav za prav nj znano, ali Je bil to res Meljo Jošt, Je li bil res iz Celja in mlinar. Ampak on Je tako pravil in morali smo mu pač verjeti. B:1 Je svojevrsten človek in jie mislil vedno z lastno glavo. Nas je bilo nad sto v lesenjači Jn nad dve sto oči Je nekje ugledalo, postavimo žebelj, o katerem smo mogli potem razpravljati. Cim se je Jošt pojavil, smo ga, kajpada, vprašali ea mnenje. Jošt 'je bil velik, lep človek, s košatimi brčinami pod nosom, torej mož. Naslonil se je sem ali tja na pograd in si pogladil dlake. Prav za prav to ni žebelj, merveč žica, je dejal po premisleku. Ste videli, he, to je žica, tepci! In nas sto bedakov... Kako torej praviš, Jošt, da je to žica? Da, reče preprosto, to je pač ž’ca. To je sicer zelo kratek kos žice. ki ima zatolčeno glavico na enem koncu, toda nič drugega kakor žica. Kajpada to ni bilo do dlake tako, ampak tak je bil približno ta človek, Meljo Jošt, hočem reči. Potem je prišla jesen. Nekateri so si tačas izvrtali rov, čeden, o-krogel rov, ki je bil dolg dovolj, da je pogledal na svetlo onstran žice. Prav tako kakor krti al; piž-moVke. In neke noči so se izmotali ven. Meni nič, tebi nič, zdravo. Ko se je razburjenje poleglo, so nas odbrali kakih sto. Nekaj so jih privezali na kol, ostale pa pospremili na Jug. Mogli bi si ogledati med potjo zanimiva italijanska mesta, ampak nam se je mudilo v Toscano, kajti šlo Je na zimo in tam je bilo vse bolj milo podnebje kakor v Furlaniji. Tako nil; smo se z njim prejšnje poletji v Furlaniji, kjer smo ga čakali, zbrani v posebnem prostoru. Toda ure so tekle, sonce je žgala svetega troža pa od nikoder. Nekateri so posedli, naslanjali so se na komolce, da skrijejo glave v senco onih, ki so še stali. Umišljali so si nad vse pestre kletvice na račun papeževega nuncija in reči meram, nekatere so bile res duhovite. Ta je prišel sedaj sem. Hodil Je torej za nami .n smo mu pač morali bit] pri srcu. Z v soke mize je denel njegov glas in ker večina ni razumela, kaj hoče, ga je bilo res zanimivo poslušati. Po tolmaču pa smo saznali, da je papež sedaj velik revež in da nima denarja. Ko smo bil; na tun, da organiziramo nabiralno akcijo, je tolmač pojasnil, da tega vendar ni treba, ker papež ni tak jn ne računa na tlaše prispevke. Pač pa prosi gospod nuncij, naj mu zapojemo pobožno pesem, ki da jih znamo Slovenc; petj najlepše, kar ve še Iz Furlanije, kjer nas je blagovolil obiskat]. Sneli smo si pokrivala kakor en mož in več tisoč grl je ubralo veličastno «Hej Slovani*. Odkril se je tudi gospod nuncij, pobožno zav]l oči proti nebu in se blaženo trepljal po obsežnem trebuhu. Odpeljal se je srečen in zadovoljen, mi smo ostali in ;mell velike sitnosti zaradi pesmi in petja ]n še zato, ker smo baje nuncija vlekli za nos. Toda bilo nas je na tisoče in smo vsi pripravljeni pr.čati, da se to n! zgodilo. Končno so se v letovišče vrnili mirni dnevi, prijazni dnevi. Papež je osirotel, vendar ni pozabil na nas: Poslal nsin je črnega kaplana z velikim kr že m na prsih :n dolgim jezikom. Bil Je sestradan in suh ko srobot m smo po tem sodili, da življenje v Vatikanu res ne more biti rožnato. Suhec je imel svoje nazore: on. Je dejal, je najprej fašist, zatem Italijan in potem kaplan. Zastavljal je zelo zamotana vprašanja. Znal je ta zlomek hrvatskl in je na primer invalida Bradača vprašal nekoč, kako je vendar mogoče, da so njega, ki mu manjkata obe nogi. poslali v te kraje. Alj itra nemara posebne zas.uge? Da, seveda, reče Bradač. A kakšne vandar? On je pač bil partizanski kurir! Potem je tekal po taborišču, neroden kakor slabo narisana smrt; bili smo v skrbeh, da se nam sesuje, vendar se to ni zgodilo. Pad pa se je moralno sesul takrat, ko Je zvedel, da so Nemci ukradli dučeja. Toda dogodkj so se prehitevali, kakor se reče. Letoviščarji smo bjlj res zaskrbljeni za težave naših gostiteljev, kajti vs; so MHE **' PREDSEDNIK MAD2AR9KE REPUBLIKE ZOLTAN TILDT PRI OTVORITVI DEL NA PREKOPU, KI BO VEZAL REKI DONAVO IN TISO Umetnostma razstnos o Postoj Pretekli teden je okrajni prosvetni svet organiziral v prostorih stare gimnazije v Postojni razstavo slik petih umetnikov — domačinov. Vsa petorioa razstavljajočih slikarjev je doma iz postojnske okolice ali pa tam živi in dela, zato prevladujejo v njihovih slikah domači pokrajinski motivi. V umetnostnem delu jih ne veže niti šola in tehnika niti kak skupen stil, kvečjemu hotenje, izr a- . citi v svojih novejših slikuh delovni zagon povojne stvarnosti. Na razstavi je bil zastopan Leo Vilhar, ki je dolga leta študiral na privatni akademiji v Milanu pri professorju Rossi ju. Potoval je mnogo po zapadni Evropi in tudi po Afriki. Njegove slike izvirajo po večini še iz časov, ko se je potikal po svetu. Med njegovimi afriškimi motivi je prišteti med najboljše: «Bou Sada* (Mesto sreče Alžirj, «Rdeči cvet*, * Afriška samota in * Arabska ulica*. V vseh teh delih je opaziti več ali manj izrazit francoski stil. V novejših slikah, ki jih je izgotovil doma, se je že približal realističnemu stilu, ki ga je zlasti poudaril v sliki sStara Postojna*. Med raataviteljl je bil tudi profesor Rafael Nemec iz Gorice, ki je študiral na akademiji v Benetkah. Na razstavi je imel po večini novejša dela. ki prikazujejo pokrajinske motive iz Postojne in okolice. Ljubi resne, temne tone, kar je verjetno bolj izraz temperamenta, kakor vjfliv umetniške šole. Barvno najbolj svetla slika «Tihožitje» je še iz mladih beneških let. Njegove sli- ke dokazujejo, da se res trudi, najti svojemu temperamentu in talentu v umetnosti pravi izraz. Najb’oljše njegovo delo na razstavi je bilo slastni portret*, med dobre pa spadajo: