Poštnina plačana v gotovini
Leto XXII.
Ljubljana, dne 30. maja I940
Upravništvo In uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana. - « .	« v A , . Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9, polletno 8, ceo-
Knafljeva ul. št. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 T7ll3l<l VS3K CfitftCK letno 36 za inozemstvo rdzen Amerike: četrtletno 12, Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št. 10.711.	polletno 24, celoletno 48 din. - Amerika letno 1 dolar.
Kadar gre za domovino,
je vse drugo nepomembno
Zveza rodoljubnih, bojevniških in viteških združenj je izdala razglas na vso javnost v državi. V njem opozarja na strašni požar, ki je nastal v Evropi in k izavzema čedalje večji obseg, tako da že nihče več ne ve, na katere države se bo še vse razširil.
Tudi jugoslovenski narod spremlja z napeto pozornostjo razvoj zgodovinskih dogodkov, ki bodo odločilni za bodočo usodo. Jugoslovenski narod, ki je miroljuben do skrajnosti in ki je prežet z edino željo, da bi mogel v miru opravljati svojo kulturno nalogo. vidi žalostno usodo dolge vrste malih držav v Evropi, ki so postale žrtve splošnega požara, zato dobro ve, da bo ohranil svojo neodvisnost le, če bo vsak trenutek pripravljen braniti svojo zemljo in doprinesti za svojo državo tudi največje žrtve. Zato sme država terjati od vsakega državljana, od vsakega sina naše domovine, da se postavi v njeno službo za njeno svobodo in neodvisnost. Zdaj je treba vse Jugoslovene du-
hovno združiti v eni misli: domovina nad vse!
Vemo, pravi razglas, da je naša silna in slavna vojska budno na straži in da je po svojem duhu in oborožitvi dorasla vsem in tudi največjim preizkušnjam. Dobro pa tudi vemo, da domovine dandanes ne brani več samo oborožena sila na mejah, marveč da je treba državo braniti v slehernem njenem kraju. Spričo zdajšnih oblik vojevanja je potrebna poleg oborožene sile tudi obrambna ureditev vsega naroda, ker se bo mogoče le tako uspešno boriti in ohraniti svojo domovino. Ves naš narod se mora strniti v notranjo vojsko, ki bo slonela na trdnih organizacijskih osnovah, ki bo opremljena z vsem potrebnim in ki bo oborožena predvsem z duhovnim orožjem, z vero v lastno moč in v zmago pravice in resnice. Vsakdo mora biti pripravljen, da tudi za ceno svojega lastnega življenja sleherni trenutek izpolni nalogo, ki bi se mu zaupala.
Bolgari o potrebi mirnega
sodelovanja na Balkanu
Sofijski list »Slovo« prinaša članek uglednega bolgarskega pisca Nejkova, ki razpravlja v njem o zdajšnih vprašanjih Balkana. Nejkov pravi med drugim:
»Veliki dogodki na zapadu dovoljujejo, kakor se zdi, nekoliko odmora državam na jugovzhodu. Vsekakor nudi to zatišje tem državam priložnost za pregled položaja. Nekateri novejši dogodki kažejo, da je zavest skupne nevarnosti na Balkanu narasla. Medsebojno prilagojevanje se je povečalo na osnovi prijateljskih dejanj. Nekatere velike napake preteklosti se zdaj razumejo in delno celo priznavajo. Sosedne države so bile druga od druge ločene zaradi nespametne politike. Med znaki' pomembnih sprememb, ki se kažejo v duhu sosedstva na Balkanu, omenjamo v prvi vrsti medsebojne
obiske v preteklih tednih. Ti obiski daleč presegajo zgolj gospodarske naloge.
Napake, storjene na gospodarskem področju, se morajo popraviti in meje čim širše odpreti za izmenjavo blaga in potnikov. To bo znamenje zaupanja med sosedi, kar ne bo brez dragocenosti v zdajšnih prilikah. V tem pogledu ne smemo izgubljati časa, delati moramo naglo in z vso odločnostjo, ako nočemo ostali samo pri besedah.
Toda to še ni vse. Razčiščen je je potrebno tudi na političnem področju. Predsodki med sosedi morajo izginiti, zla volja se mora zlomiti. Na njih mesto mora stopiti sodelovanje na področju miru. Zatišje, ki nam ga zdaj dopuščajo dogodki na zaftadu, ne bo za nas resnično zatišje, če ga mi vsi ne bomo izkoristili za ustvarjajoče delovanje.
Kaj terjajo vinogradniki
Ob vznožju Lendavskih goric so člani Vinarskega društva za dravsko banovino imeli v nedeljo 19. maja zborovanje. Na večer pred vinarskim shodom je bil v hotelu »Pri kroni« v Lendavi letni občni zbor, katerega so se udeležili odposlanci podružnic in številni vinogradniki. V nedeljo po otvoritvi vinske razstave in sejma, ki ga je priredila delovna podružnica v Lendavi, je sledil vinarski shod, na katerem je bila ob navzočnosti zastopnikov oblastev, vinarskih in drugih kmetijskih strokovnjakov in vinogradnikov sprejeta tale resolucija:
»Še vedno ni izpolnjena naša glavna zahteva: ukinitev vsake trošarine na vino, odnosno kolikor to ni mogoče; naj se skupna trošarina maksimira od litra na en dinar.
Vsekakor pa naj bi se trošarina na vino pav-šalirala.
Prodaja vina od pridelovalca naravnost porabnikom pa naj bo trošarine prosta. Prav tako naj bo trošarine prosto vino pri zamenjavi vina z drugimi kmetijskimi pridelki.
Dokler trošarina na vino ni maksimirana, se naj zviša odstotek za izgubo v vinskih Skla diščih od zdajšnih 6 odstotkov na leto na 10 odstotkov. Prav tako se naj zviša tudi izguba pri prevozu vina od pridelovalca v skladišče ali iz skladišča v skladišče od zdajšnih 1.5 odstotka na 5 odstotkov. Prizna se naj tudi izguba pol odstotka mesečno gostilničarjem pri zalogi.
Vino, ki ga razstavljajo vinogradniki na vinskih razstavah in sejmih, katere prirejajo
vinogradniška združenja, naj bo trošarin« prosto, če se to vino ne prodaja.
Uredba o zaščiti vin se naj čimprej uveljavi.
Z vsemi možnimi javnimi sredstvi naj sa podpira in pospešuje ustanavljanje kletar-skih zadrug povsod, kjer je potreba in so dani za to pogoji. Pri zidavi zadružnih kleti se naj ne delajo prevelike ovire, ki delo naravnost onemogočajo.
Zakon o vinu se naj najstrože izvaja, namesti se naj zadostno število kletarskih nadzornikov, da bo nadzorovalna služba uspešnejša.
Promet z raznimi umetnimi pijačami se naj prepove ali vsaj visoko obdavči. Iz zneskov za pospeševanje vinogradništva se naj dodeljujejo banovinskim trsnicam večje vsote, da bo omogočena cenejša oddaja cepljenih trt določenega trsnega izbora. Banovin-ske trsnice morajo vinogradništvo pospeševati ne glede na njih lastno donosnost ter morajo služiti za vzor trsničarstvu.
Izvaja naj se strogo nadzorovanje trsnic. Zakotne trsnice morajo izginiti.
Izvrši naj se pregled trsnega izbora za Slovenijo ter nato izda knjiga »Trsni izbor« v besedi in sliki.
Trsni izbor za Prekmurje naj se ponovno preuči in dopolni z ustreznimi sortami, ki se naj prej preizkusijo.
Čim prej se naj uveljavi že pripravljena uredba o sanaciji vinogradništva, popravljena po predlogih Vinarskega društva in banske uprave. Obenem je poskrbeti za čim strožje izvajanje te uredbe. Sporedno s tem se naj omejijo, odnosno iztrebijo samorod-nice.
Za vodstvo obnove vinogradov aaj se namesti zadostno število vinarskih inštruktorjev in nadzornikov, zlasti se naj nameste v Ljutomeru, Ormožu Brežicah, Krškem, Novem mestu, Šmarju pri Jelšah, Konjicah in Črnomlju.
Formalnosti pri odobritvi prošenj za brezobrestna posojila pri obnovi vinogradov se naj poenostavijo in rešitve pospešijo.
Za pobijanje cen modri galici naj se izvedejo svoječasno sprejeti sklepi o osnovanju zadružne tvornice za galico.
Vse podpore iz javnih sredstev naj se podeljujejo predvsem organiziranim vinogradnikom.
Divji zajec je preteklo zimo napravil v vinogradih zelo veliko škodo. Priključujemo se sadjarjem in zahtevamo, da se zajec s pre-membo lovskega zakona razglasi za nezaščiteno divjačino.
Po zgledu drugih naprednih vinarskih krajev v sosednih državah se naj tudi pri nas začne načrtna odbira ali selekcija vinske trte. Pri tem je potrebna izdatna pomoč banovine, ki jo naj blagovoli v ta namen zagotoviti.
Na Krasu bo do sejati snontano pšenico
Italijanska oblastva se v zadnih letih zelo prizadevajo, da bi dvignila kmetijstvo. V vsakem kraju, ki je količkaj primeren za kmetijstvo, gledajo na to, da bi sejali takšno žito, ki bi tam najbolje uspevalo. Zato so v zadnjih letih naredili že mnogo poskusov, med drugim tudi na Krasu. Na vsak način g». skušajo spremeniti v žitorodni kraj«
Tako poročajo iz Temnice, da so oblastva Odredila v tamkajšni občini več poskusnih njiv. Na njih bodo namreč preskušali, kak-8ne uspehe bi dale na kraškem svetu razne vrste žita in krme. Kmetijski strokovnjaki menijo, da bi kmetje na Krasu v prvi vrsti sejali tako imenovano montano pšenico, kajti doslej se je izkazalo, da je pridelek te pše-
Zagrebška »Nova srbska riječ« objavlja uvodnik pod naslovom »Pripravljenost naroda in države«. V njem pravilno ocenjuje zdajšnji položaj in prihaja do zaključka, da se bližamo morda dogodkom, ko bomo morali delati zaključni izpit o svoji politični zrelosti. List piše med drugim: »Sedanji časi so taki, da postaja čisto postranskega pomena naša politična pripadnost. Hrum vojnih dogodkov okoli nas briše vse strankarske razlike med nami. Krogle v vojni ne vprašujejo po strankarski pripadnosti. Strankarske legitimacije niso zavetišča pred bombami sovražnih bombnikov. Starešine vojske se ne določajo po strankarskih ključih. Za nas je odlo-
nice Se naj obilnejši, seveda tam, kjer ta pšenica sploh uspeva. Razumljivo je na dirugi strani, da nekateri kmetje ne gledajo v te načrte z nič kaj prevelikim upanjem. Prepričani so namreč, da sami dosti bolje poznajo svet, na katerem žive, in njegovo rodovitnost.
čujoče danes samo eno: da smo vsi pripravljeni boriti se za vsako ped naše zemlje in za vsak del naše svobode in neodvisnosti. Če bi na vse to prej mislili, bi lahko danes s pesmijo na ustih čakali na nadaljni razvoj dogodkov. Nastopil je čas, ko je treba pokazati vsemu svetu, da smo čez noč vse svoje strankarske razlike pometli in da poznamo in cenimo danes ljudi samo po tem, kdo je med njimi boljši in hrabrejši borec. Morda nam bo ostalo najhujše prizaneseno. Toda, kdor je v usodnih trenutkih pripravljen, ta je dobil že polovico bitke. Duhovna mobilizacija jugoslovenskega ljudstva lahko napravi preko noči prave čudeže.«
šče in lepo peti po šegi tujega gospodarja. Nemara so bili tedaj že zaključeni računi, da bo ta del našega roda nehal peti in misliti po svoje. Toda rod, vkoreninjen na svoji zemlji, je bil odporen.
Naš živelj okoli Selnice ob Dravi je vodil hude borbe za obstanek. Mlade moči so zapuščale domači kraj in dajale svoje sile na razpolago tvornicam v tujini. Zemlja je prehajala v last doseljencev. Po takratnih predpisih so imeli največji davkoplačevalci, seveda razni priganjači največjo besedo. V tem času so stopili na branik naših pravic zavedni ljudje. Število borbenih duhov je postajalo čedalje večje. Vodja je bil France Sagaj, zdrava murskopoljska korenina, prežet z narodno in sokolsko mislijo. V Selnici si je postavil svoj dom. Kot kremen Slovenec je zbral okoli sebe družbo sebi enakih. Sklenili so v Selnici ustanoviti Sokola.
Sagaj France je bil prej član Sokola v Ljutomeru, ki ga je vodil znani dr. Chlau-pek. V dogovoru z dr. Rozino, starosto Mariborskega Sokola in dr. Pivkom je bilo sklenjeno, da se ustanovi odsek mariborskega Sokola v Selnici ob Dravi. Dr. Pivko je postal stalen selniški gost in nas izpodbujal. Sagaj je imel tedaj neštevilo potov do obla-stev za pridobitev dovoljenja ustanovitve selniškega Sokola. Zelo si je prizadeval, da bi Sokol zbral v svoje vrste naše mlade ljudi, ki naj bi postali neomahljivi borci za naše pravice
Zavedni Slovenec France Sagaj je bil tedaj izpostavljen mnogim neprilikam in marsikaj grenkega je moral doživeti. Tujci so hoteli vse njegovo delo onemogočiti. Koliko obrekovanj in prezirnih pogledov je moral prenesti samo zaradi tega, ker je bil neomajen v svoji ljubezni do naroda. S ponosom je pripenjal slovenske barve na prsno stran, češ »Slovenci bomo doživeli še lepše dni, saj imamo mnogo slovanskih bratov.« Poln sile in volje do dela ie pričakoval bližajoči se dan ustanovitve Sokola v Selnici.
Zal se njegov sen izpolnil. Nekaj dni pred dovolitvijo ustanovitve Sokola je nenadno nehalo biti njegovo srce. V najlepši dobi 27 let je šel na počitek v zemljo, ki jo je tako srčno ljubil. Njegovega pogreba se je kljub grožnjam takratnih tuiih samosilni-kov udeležilo mnogo ljudi. Prihiteli so tudi bratje murskopoljskega Sokola v krojih, zavili krsto v slovensko zastavo in jo ponesli na pokopališče, kjer počiva rajnki odet v barve svojega naroda!
Po njegovi smrti je bil ustanovni občni zbor Sokola v Selnici ob Dravi dne 1. septembra 1. 1912.
V spomin zavednemu narodnjaku, ki je neumorno deloval za svoj narod v času, ko so mnogi zatajili svojo kri, bo selniški Sokol ob razvitju naraščajskega prapora zabil prvi žebeli v prapor v spomin Francu Sagaju.
X Kako se živali varujejo pred sovražniki. Živali, ki živijo v družbah, na najrazličnejše načine druga drugo svarijo v primeru nevarnosti Če se bližamo lisičji jami, pred katero se igrajo mladiči, in nas star-Ka zavoha, zaslišimo votle zvoke kakor udarce na majhen boben. Lisica je udarila z zadnjo nogo dvakrat po trdih tleh in že so mladiči izginili na varno. Podobno svarilno službo poznajo bobri. Ko zasluti bober nevarnost, udari eden izmed starih samcev s ploskim repom po vodi, in ta glas, ki se daleč širi, pripravi ostale živali do tega, da se takoj potopijo in poskrijejo v svoje trdne podvodne zgradbe. Azijski divji konji, ki se pasejo v velikih čredah, si postavljajo isto tako stražo. Te straže ne premoti niti najbolj sočna trava, da bi pozabila svojo nalogo, temveč gleda neprenehoma pozorno na vse strani, in če se pokaže kakšna nevarnost, se oglasi s kratkim udarjanjem s kopitom po tleh in z rezgetanjem. Opice niso tako previdne, vendar pa potujejo južno-afriške opice vedno s sprednjo stražo, ki glavno čredo s hripavim lajaniem opozori, naj se ustavi, če nekaj ni v redu.
V Evropi se je zaradi
vojne vse podražilo
V času, ko se del Evrope vojskuje, okušajo vojno zlo tudi druge države, poleg drugega zlasti v obliki splošne draginje. Prav nikjer niso ostale cene živilom in drugim po-irebščinam takšne, kakršne so bile lansko jesen. Izmed nepremičnin pa so se posebno podražila zemljišča, tako mestna kakor kmečka. Le cene zgradbam v vojskujočih se drŽavah se ne dvigajo tako močno. To pač zaradi tega, ker so zgradbe izpostavljene letal-skim napadom, medtem ko zemlja ostane remija, čeprav jo bombniki čisto preluknjajo.
Podražilo se je brez izjeme vse blago ne glede na to, ali je nujno potrebno ali ne. Tako se je med drugim silno podražilo živo »rebro, ki ga v Evropi imata največ Španija
in Italija, čeprav ta tekoča kovina nima ni-kake vloge v vojni. Da so se druge kovine, ki jih nujno potrebujejo v vojni industriji, zelo podražile, je razumljivo.
Vzrok, da so se vsesplošno podražila v Evropi zemljišča, je na dlani. Zemljo kupujejo denarniki, ki se boje razvrednotenja valut, kar je običajna posledica vojne. Vrednost denarja pa ne pada le v vojskujočih se državah, temveč zelo rada, vsaj po malem, popušča tudi pri mnogih nevtralnih sosedih. Izguba premoženja je torej tisti nagib, ki sili h kupovanju zemlje, a močno povpraševanje seveda draži zemljo, ki je imela zadna leta zlasti v Srednji Evropi prenizko ceno.
Novi vrhovni poveljnik
ruske vojske Timošenko
Kakor smo že poročali, je namesto maršala Vorošilova prišel za vrhovnega poveljnika sovjetskoruske vojske Timošenko. Sovjetski vodje so postali pozorni na Timo-šenka aprila 1. 1918., ko je s tovariši poveljeval rdeči gardi v bojih proti belim in proti Nemcem. L. 1918. se je prvi odred rdeče garde boril na jugu proti dvema divizijama nemške kavalerije, ki sta obkolili tretjo in peto divizijo rdeče garde. Med poveljniki garde je bil samo Timošenko strokovno izobražen, kajti bil je pred revolucijo podporočnik v carovi vojski. Po Timošenkovi zaslugi so rdeči vojaki razpršili nemško kava-lerijo in se nato združili z jedrom rdeče garde, pri kateri je bil kot politični komisar postavljen Stalin.
Timošenko je Ukrajinec iz okolice Kijeva. Najprej je bil učitelj. L. 1914. je bil mobiliziran in proti koncu vojne je bil že podporočnik. Od početka revolucije se je pridružil Leninovi stranki Po uspelih bojih proti Nemcem na jugu je postal Stalinov prijatelj.
Stalinu je pomagal do vzpona in zmage nad Trockim in drugimi tekmeci. L. 1924. je postal poveljnik neke divizije in glavni sodelavec vrhovnega poveljnika Vorošilova. Nato so ga poslali v višjo generalštabno akademijo rdeče vojske. Zapustil jo je z ttaiodličoeišo ocpnn. Poslej ie bival vedno v
Stalinovi bližini. Užival je vedno neomejeno Stalinovo zaupanje. V septembru lani je Timošenko poveljeval četam, ki so se polastile dela Poljske
Med vojno s Finci so že krožile vesti o skorajšnji ostavki maršala Vorošilova. Te vesti so postale zelo verjetne, ko je Stalin poklical iz Kijeva med finsko vojno svojega zaupnika generala Timošenka. Zadne mesce vpojne na Finskem je Timošenko dejansko vodil vojne operacije in po njegovem načrtu je uspel predor Mannerheimove črte. Kakor Vorošilov je tudi Timošenko dober govornik. Po postavi je visok in močan, glas ima rezek, vse na njem kaže pogumnega vojaka. V nasprotju z Vorošilovim pa se zna obvladati. Doslej še ni spregovoril ničesar, kar bi ne bilo po godu Stalinu.
Ko se je ustanavljal selniški Sokol
Selnica ob Dravi, maja Skoro so že pozabljeni nekdanji dnevi, ko smo se s skupnimi močmi borili za pravice naroda in jezika. Dolga je bila pot, preden smo izvojevali kakšno drobtino. V predvojni dobi biti zaveden Slovenec je pomenilo izpostavljati se raznim nevšečnostim. Najboljše je hilo unsta vi ti. svoi lonček na tuje ognji-
Konec mora biti
strankarskih razlik
Politični prefiled
»Službene novine« so objavile v soboto pogodbo, ki je bila sklenjena in podpisana 11 maja v Moskvi z Zvezo socialističnih sovjetskih republik (SSSR). Pogodba je bila sestavljena v ruskem in srbsko-hrvatskem jeziku. Istega dne je
sovjetska vlada ratificirala trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo.
V najkrajšem času bo odpotoval pooblaščenec sovjetske vlade v Beograd, da z jugoslovensko vlado izmenja ratifikacijske listine. Sovjetski listi objavljajo v zvezi s tem poročilo, da je tudi jugošlovenska vlada istega dne ratificirala to pogodbo z objavo v »Službenih novinah«.
Veliko začudenje po svetu je zbudila v torek vest,
da so se na povelje belgijskega kralja Leopolda belgijske čete nehale bojevati in so odložile orožje.
To se je zgodilo v nasprotju z belgijsko vlado, ki je zdaj v Parizu in se je razglasila za edino predstavnico Belgije. Belgijska vlada pravi v razglasu, da bo vztrajala v borbi in da je po ustavi zdaj, ko kralj ne more izvrše---iti svoje oblasti, prešla vsa oblast na vla-c ->. Iz onih Belgijcev, ki so v Angliji in Francki. bo urejena nova vojska. Nemške vesti nravijo, da je kralj pod vtiskom uničujočega učinka nemškega orožja sklenil napraviti konec nadaljnjemu nesmiselnemu odporu, in -e prosil za premirje. Kapitulacija je po nemški zahtevi brezpogojna Iz Pariza javlja Ha-"as. da je dejanje kralja Leopolda toliko hujše, ker se je to zgodilo v trenutku, ko je bil položaj zavezniške vojske na severu težaven, tMa ne brezupen. Tudi švicarski dnevnik »Neue Ziircher Zeitung« izvaja, da je korak kralja Leopolda tem težje razumeti, ker se je belgijska vojska borila hrabro in doslej ni bila poražena.
V Moskvi se je začelo
tretje zasedanje vrhovnega sveta Zveze sovjetskih socialističnih republik.
Za prihodnje dni je napovedan važen govor komisarja za zunanje zadeve Molotova o mednarodnem položaju.
Za 27. maja je bil sklican v Dubrovnik
osmi redni sestanek gospodarskega sveta Balkanske zveze.
Zaradi zaposljenosti članov odposlanstev nekaterih balkanskih držav pa so sestanek odložili za štiri dni, tako da bo šele 1. junija, a ne v Dubrovniku, temveč v Beogradu. Ker ima pri tem sestanku naša vlada dolžnost izvršiti potrebne priprave, je bil nedavno v zunanjem ministrstvu postavljen poseben odbor strokovnjakov, ki je imel že več sej, na katerih so razpravljali o gradivu, ki bo predloženo sestanku. V središču zanimanja tega sestanka bo vprašanje oskrbe balkanskih držav s sirovinami s posebnim ozirom na težkoče, ki so se pojavile v teku vojne in se dnevno stopnjujejo.
Kakor poročajo švicarski listi, je posebna komisija švicarskega zveznega sveta (švicarske vlade) izdala te dni uradno sporočilo o svojih dozdajšnih posvetovanjih. V sporočilu čitamo med drugim: »Po poročilih iz posameznih okrožij so mogli člani komisije soglasno ugotoviti, da kažejo
švicarska oblastva, vojska in narod nezlomljivo voljo, vztrajati pri pošteni nevtralnosti tako nasproti vsem sosedom kakor nasproti obema vojnima taboroma.
Nadalje so ugotovili, da je vsak Švicar, mož in žena, pripravljen doprinesti za obrambo te nevtralnosti kakor tudi svobode in neodvisnosti vse žrtve v blagu 4n krvi, pa naj bodo še tako visoke, in v primeru potrebe nastopati proti slehernemu napadalcu.
Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je imel govor, ki so ga prenašale vse ameriške
O DOL j« močan nekaj kaplji« v po 1 Ca J • vode zadostuje za učinkovito Izpira* nje ust ODOL J« antiseptičen tn zaradi teg a Čuvaj zdravja.
ODOL
radijske postaje. Govoril je o potrebah državne obrambe in o sredstvih, s katerimi bi bilo tem potrebam možno zadostiti, naposled pa tudi o vprašanjih, ki neposredno zanimajo bodočnost Zedinjenih držav. V svojem govoru je nastopil proti slepim in gluhim, ki verjamejo, da Zedinjene države prav nič ne prizadeva evropski spopad, kakor tudi proti tistim, ki iz strankarstva napadajo zunanjo politiko vlade. Te Rooseveltove besede se tolmačijo kot
nekaka priprava Američanov za morebitno udeležbo v vojni.
Roosevelt naslavlja odločen poziv na prebivalstvo, naj »v imenu človeške skupnosti« priskoči na pomoč Rdečemu križu. Naposled je poudaril, da sta ameriška vojska in mornarica odlično preskrbljeni z vsem potrebnim in tudi dobro izurjeni. Roosevelt je govoril nato o zmogljivosti proizvodnje in dejal, da se ta zmogljivost neprestano povečava. Priznal pa je, da še vedno ni v skladu z resničnimi potrebami, toda nov program o oborožitvi določa zmogljivost proizvodnje 50 tisoč vojaških letal na leto. Predsednik je slednjič nastopil tudi proti »peti koloni«, ter dejal, da je treba z vohuni in izdajalci postopati kar najstrože.
Berlinski dopisnik »Basler Nachrichten« poroča, da se čedalje bolj množe znaki, da
se Nemčija pripravlja na odločilen udar proti Aagliji
in da so za Nemčijo operacije v severni Franciji in Belgiji le postranskega pomena, prav za prav priprava za glavni naskok. Prav tako smatrajo v Berlinu, da je v tem trenutku tudi morebitno prodiranje proti Parizu le drugovrstnega pomena. V Berlinu izjavljajo, da je glavna borba Nemčije naperjena proti Angliji in da mora zato Nemčija izkoristiti ugodno priliko.
Po naziranju balkanskega dopisnika »Basler Nachrichten« je
za sovjetsko Rusijo ohranitev nespremenjenega stanja na Balkanu največjega pomena.
V zdajšnem sporu med Nemčijo in zapadnimi velesiiami je doslej sovjetska Rusija sicer igrala vlogo onega tretjega, ki ima od tega prepira dobiček, toda v zadnjem času se je sovjetska zunanja politika očitno pod vtisom dogodkov na zapadu znatno spremenila, kar med drugim kaže tudi zbližanje med Moskvo in balkanskimi državami.
Madžarski poslanik v Moskvi je bil službeno obveščen od sovjetskega komisariata za zunanje zadeve, da
sovjetska Rusija v nobenem primeru ne bo prekršila madžarske nevtralnosti.
Sovjetska Rusija bo spoštovala neodvisnost in samostojnost Madžarske.
Posebni poročevalec švicarskega lista »National Zeitung« poroča iz Bukarešte: »Na zunaj manj opazno, toda že močno poudarja-no stopa v ospredje
izboljšanje v odnošajil) med Rumunijo in sovjetsko Rusijo.
I
Ni še dolgo tega, ko je bilo mogoče slišati v Bukarešti mnenje, da ni Nemčija, temveč Rusija največja rumunska nevarnost. Res so bili odnošaji med Bukarešto in Moskvo v zadnjem času večkrat izredno napeti, a zdaj smatrajo v Bukarešti rusko nevarnost za odstranjeno. Dovolj je razlogov za domnevo, da se mora Rumunija za svoje dozdajšno nevoj-skovanje v veliki meri zahvaliti okolnosti, da je med Nemčijo in Rusijo v podobnem položaju kakor Švedska.
Kakor pišejo londonski listi, je angleška javnost z največjim zadovoljstvom sprejela vest, da je
angleška vlada določila bivšega voditelja laburistične (delavske) stranke sira Stafforda Crippsa, ki je znan po svojem prijateljstvu do Rusov, za svojega posebnega pooblaščenca pri pogajanjih z Moskvo.
Sovjetska vlada je na to imenovanje že pristala in je Cripps že odpotoval v Moskvo. Spremljajo ga gospodarski strokovnjaki. Po mnenju londonskih listov kaže to naglo postopanje na odločnost ministrskega predsednika Churchilla, ki je bil po padcu Chamber-laina prevzel vodstvo vlade. Kakšna pooblastila je vlada dala Crippsu, še ni znano, vendar izključujejo, da bi Churchill to pot ponovil Chamberlainovo napako izza avgusta lanskega leta, ko je poslal v Moskvo vojaško komisijo brez pooblastil. Listi označujejo Crippsa za najprimernejšo osebnost za pogajanja z Moskvo, saj je bil vedno zagovornik sodelovanja z Rusijo.
Ker je belgijska vojska položila orožje,
so zavezniki in Nemci odredili obsežno pregrupacijo svojih bojujočih se edinic.
Kakor javlja Havas, se zavezniki prizadevajo odbiti vse napade Nemcev, ki hočejo izkoristiti kapitulacijo Belgijcev in skušajo napredovati proti vzhodnemu boku zavezniške vojske na severu. Kod zdaj teče fronta na belgijskem ozemlju, še ni jasno. O poteku svojih operacij ne dajejo zavezniki nikakih poročil. Francoska vest pravi, da je ooiožaj zavezniške vojske v Belgiji resen. Nemška vest trdi, da je štela belgijska vojska, ki se je vdala, okoli pol milijona ljudi, a po zavezniških vesteh jih je bilo 300.000.
Na bojiščih v Franciji so bile zadne dni hude bitke, katerih so se udeleževala tudi neštevilna letala. Zavezniki so se na nekaterih mestih umaknili in Nemci so zavzeli med drugim Calais ob morju, vendar kaže, da
se položaj zadne dni ni posebno izpre-menil.
O manjših uspehih poročajo tudi zavezniki, ki trdijo, da nemški uspehi terjajo velike žrtve za Nemce. Iz Pariza celo javljajo, da pripravlja novi zavezniški vrhovni poveljnik Weygand veliko protiofenzivo ob Sommi. Namen ofenzive je predreti pas, ki so ga napravili Nemci s predorom do morja, in dobiti zvezo z zavezniško vojsko v Belgiji, ki je po kapitulaciji belgijske vojske prišla v hud« stisko.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na metliškem sejmu so se prodajali za kg žive teže: voli I. po 7 do 7.50, II. po 6 do 6.50, III. po 6, junci I. po 6.50, II. po 5.50, III. po 5, krave I. po 6 do 6.50, II. po 5.50, III po 4.50 din. V Koprivniku pri Kočevju so bili za kg žive teže: voli po 7 do 8, krave po 5 do 6, junci po 6 do 7, telice po 5.50 do 6.50, teleta po 8 do 9 din.
SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: V Ptuju: pršutarji po 10 do 11, debele svinje po 11.50 do 11.75, plemenske po 9 din, v Kranju: špeharji po 12 do 13, pršutarji po 10.50 do 11 din.
KRMA. V Kranju: lucerna 150, seno 125 do 150, slama 75, v Celju: lucerna 130, seno 120, slama 50 din za 100 kg.
VOLNA. V Kranju: neoprana 24 do 28, oprana 34 do 38 din za kg.
SIROVE KOŽE. V Laškem: goveje po 14, telečje 16, Svinjske 10, v Krškem: goveje 10 do 16, telečje 14 do 18, svinjske 7 do 8. v Ljubljani: goveje 11 do 14, telečje 20, svinjske 5 do 10 din za kg.
MED. V Laškem 20, v Krškem 18 do 24, v Ljubljani 20 do 22 din za kg.
KROMPIR. Cena mu je povprečno 200 do 800 din za 100 kg.
VINO. V krškem okolišu se je dobilo pri vinogradnikih navadno mešano vino po 3.50 do 4.50, finejše sortirano pa po 4.50 do 5 din ZSL liter.
DRVA. V Ljubljani (trda) 140, v Laškem (trda) 80, v Krškem 70 do 90 din za kubični meter.
JAJCA. V Ljubljani 75 do 90 par, v Krškem 50 do 75, v Laškem 75 par do 1 din za kos.
SIROVO MASLO. V Ljubljani (čajno) 32 do 40, v Krškem (navadno) 28 do 30, v Laškem 40 din za kg.
SVINJSKA ZABELA. V Laškem: slanina 20, svinjska mast 24, v Krškem: svinjska mast 22 do 24, v Ljubljani: slanina 18 do 20, svinjska mast 21 do 22 din za kg.
MLEKO. V Ljubljani 2.25 do 2.50, v Krškem 1.50 do 2, v Laškem 2 din za liter.
Sejmi
2.	junija: Motnik;
3.	junija: Murska Sobota (živinski), Novo
Taul Keller	29
DOM
Poslovenil B R
»Gospod Berce, roko mi dajte! Vse je dobro!«
Starec ga je pogledal in ga ni razumel. »Prenaglil sem se. Samo v prvem strahu sem tako govoril. Saj vam odpustim. Mirno, čisto mirno lahko« —
»Mirno!« Jecljajoč smeh se je utrgal z bolnikovih ustnic. »Matija. Lenka!« je zastokal. »Oba vam bosta odpustila. Ali naj jima rečem? Ali naj ju pokličem?« Bolnik je prikimal. »Naj prideta! Takoj naj prideta!« Nekaj minut nato je bil Henrik ie doma. Lenka je jokala. Potem je vzela poročni venec z glave in šla z Matijo in Henrikom v Bercetovo hišo.
Bolnik ju je pogledal. Iztegnil je roko proti njima in oba sta mirno prijela to roko. Potem je omahnil nazaj in zaprl oči.
. Molče so stali okoli njega. Pogled nanj jih je pretresel. Ura je štela udarec za udarcem. Ni štela dolgo in Berce je bil mrtev. Lota je klečala ob njem Henrik pa je stopil k njej in ji položil roko na ramo. Matija in Lenka sta tiho odšla. In ura je štela, štela.
Težka in vroča je bila njegova roka na njeni rami.
. Lota je vstala. Očetu "je zatisnila oči. Zdaj i
mesto, Ormož;
4.	junija: Slov. Bistrica, Križevci, Ptuj;
5.	junija: Krško, Veliki Prelog; 7. junija: Kapele, Loški pPtok.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 28. maja v devizah (prve številke pomenijo službene tečaje, druge v oklepajih pa tečaje na svobodnem trgu):
1 angleški funt za 140.62 do 143.82 (za 173.98 do 177.18) din;
100 francoskih frankov za 79.48 do 81.78 (za 98.40 do 100.70) din;
1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din;
100 švicarskih frankov za 993.36 do 1003.36 (za 1227.55 do 1237.55) din. » *
Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 400 din. Vojna škoda in vse državne vrednote so popustile. Nemške klirinške marke so se trgovale po 14.80 din.
S robne vesti
"= Sovjetsko trgovinsko predstavništvo v Jugoslaviji. Kakor poročajo iz Beograda, bo sovjetsko trgovinsko predstavništvo, določeno v pravkar sklenjeni trgovinski pogodbi s sovjetsko Rusijo, začelo v Beogradu poslovati že v prvi polovici meseca junija. Istočasno bo organizirano tudi jugoslovensko trgovinsko predstavništvo v Moskvi.
= Znatno povečanje bombažnih nasadov v Južni Srbiji. Iz Djevdjelije poročajo, da so kmetje v Južni Srbiji letos zasejali znatno povečano površino z bombažem Dolgotrajna zima je napravila precej škode na posevkih. Predvsem so trpeli makova folja, zato so jih po večini preorali in posejali v glavnem bombaž. Strokovnjaki menijo, da bo letos znašala površina, posejana z bombažem preko 8000 ha nasproti 5450 ha v lansfkem letu. K temu povečanju bombažnih nasadov je v znatni meri pripomogla pravočasna določitev primerne odkupne cene.
= Podražitev opeke. Karte! opekarn v Zagrebu je sklenil podražiti opeko. Podražitev utemeljuje s podraženim premogom in zvišanjem delavskih mezd za 25 do 30 ocMot-kov. Oblastva še proučujejo, ali je podražitev opeke upravičena.
= Ugodnejši tečaj za izseljenske devize. Iz Beograda poročajo, da je na pristojnih mestih načelno sklenjeno, da se za zamenjavo denarnih pošiljk, ki jih pošiljajo izseljenci svojim rodbinam v Jugoslavijo, pri-
je ležal na postelji z zaprtimi očmi in ni ničesar več videl.
Kako majhno je maščevanje!
Oba živeča sta se spogledala.
Da, človeško maščevanje je majhno!
Odvedel jo je iz sobe.
Zunaj, v veži, jo je poljubil na čelo.
»Boja je konec. Lota! Zdaj mora naposled priti mir!«
Tri dni nato so pokopali starega Berceta. Svoj mir je našel poleg sina Nedaleč stran je ležal tudi stari Bukovnik. Tako sta bila tudi v smrti soseda.
Pri pogrebu so stali vsi Bukovnikovi ob Bercetovem grobu. In vaščani so to videli in videli so tudi, kako morajo ljudje odpuščati in pozabljati.
Na poti domov je šel Henrik z Loto. Ob lesniki pri cesti je obstal.
»Lota, zdaj te vprašam v tej težki, resni uri, tretjič in zadnjič, ali hočeš biti moja?«
Prestrašila se je in hotela je govoriti.
»Ne govori, Lota! To, kar misliš zdaj ugovarjati, ne velja več. Prav nič več ne velja! Vse to je bilo že stokrat izrečeno in stokrat pozabljeno. Tudi jaz sam sem vse to že stokrat mislil in rekel. Toda življenje in smrt prekrižata vsako misel. Očeta, ki sta bila sprta, sta že pod zemljo, — med nama pa ni ničesar, kar bi naju moglo ločiti.«
Črna tenčica je vela okoli nje; hladen veter je pihal čez polja. Pred njo je ležala pot v tujino, v prazno, težko bodočnost. In zraven nje je šel on, ki ga je ljubila in ki bi jo edini lahko rešil vsega trpljenja, ki bi jo edini lahko povedel iz te noči na svetlo pot sreče.
znajo ugodnejši devizni tečaji. Ta ukrep ima namen omogočiti rodbinam izseljencev v naši državi, da dobe približno dejansko protivrednost deviz, ki jih pošljejo njihovi sorod-niki-izseljenci. V kratkem je pričakovati, da boj) tem vprašanju izdana končna odločitev.
= Opozorilo vinogradnikom. Zaradi navala toplega in južnega vremena naj vinogradniki takoj izvršijo prvo škropljenje proti peronospori, če tega še niso storili.
— Naše terjatve v Nemčiji so se zmanjšale. Medtem ko so v drugi četrtini maja naše klirinške terjatve v Nemčiji narasle za 2.80 na 7.18 milijona mark, zaznamuje najnovejši izkaz o gibanju klirinških računov v tretji četrtini maja spet občutno nazadovanje teh klirinških terjatev za 3.38 na 3.80 milijona mark. Tudi naše klirinške terjatve v češko-moravskem protektoratu, ki so zadnje tedne naraščale, izkazujejo zdaj zmanjšanje za 11.9 na 45.4 milijona čeških kron.
= Povečanje našega obtoka bankovcev. — Najnovejši izkaz Narodne banke od 22. maja zaznamuje povečanje obtoka bankovcev za 354.2 milijona na 11.300 milijonov dinarjev. Lani v istem času je znašal obtok 7112 milijonov dinarjev. Vzporedno s povečanjem obtoka je narasel tudi zlati zaklad.
Novice
raBMSBBHEffiEHHHBBBHBMnBHMBiMHKSEiS
* Otrokom je treba ob velikih nesrečah najprej pomagati! S pojavom vojne v Evropi je bilo delo za zaščito otrok postavljeno pred novo nalogo: obvarovati mladino pred vsemi grozotami, ki jih neizbežno prinaša vsaka vojna. Mladina predstavlja za vsak narod in vsako državo največjo vrednost. Brez nje ni bodočnosti, ni življenja za narod. Jugo-slovenski uniji za zaščito otrok, ki je v smislu pravilnika o zaščiti pred napadi iz zraka postala pomožni organ vseh državnih, samoupravnih in občinskih oblastev na področju zaščite otrok tako v miru kakor v vojni, ie bila naložena naloga, da pripravi vse potrebno za odstranitev otrok v primeru vojne nevarnosti v varnejše kraje. V sodelovanju 9 pristojnimi oblastvi vodi tečaje za prostovoljne sodelavce v otroških zavetiščih, norela predavanja, daje navodila in podporo za ustanavljanje otroških ustanov, za ureditev otroSkih naselij v tujih družinah, poleg tega pa sestavlia tudi sezname otrok, ki bi v
Tedai je tiho rekla:
»Če me po vsem tem še hočeš imeti, ti bila srečna. O, kako srečna!«
Ničesar ni rekel, ni je poljubil, samo trdno jo je prijel za roko in jo odvedel na svoj dom.
Kaj je dom? Dom ni prostor, dom ni prijateljstvo, dom ni ljubezen. Kaj je dom? Doktor Henrik Bukovnik je premišljal to, ko je lepega jesenskega popoldneva, dosti let pozneje, počasi stopal proti svojemu domu.
Drug človek je postal. Njegov nežni obraz je dobil trden, moški izraz. Solnčni nasmešek je ležal okoli njegovih oči, kakor leži pri tistih zrelih, utrjenih ljudeh, ki so premagali same sebe in življenje. Miren nasmešek, last tistih, ki so se dosti naučili in se ničesar več ne razvesele in ne razžaloste. Henrik je postal tih, zrel in resen.
Danes je bil na vasi pri nekem siromašnem bolniku. Doma bo naročil, naj mu pošljejo kakšno jed, ki največkrat pomaga. Pametno je, če je človek kmet in zdravnik hkrati.
Bukovnikov Henrik je ljubil svoj novi poklic in je imel v okolici tudi dosti priložnosti, da se je v njem udejstvoval. Toda vendar ga je časih prijelo, da je bil samo kmet, nič drugega.
Mladi zdravnik je obstal in pogledal proti vasi. Tam doli ni imel nobenega sovražni: ka več. Same prijatelje, same ljudi, ki so bili veseli, če je z njimi govoril. Še mladi Hrastar ga je pozdravljal.
Vesel je bil končne zmage po tako hudih bojih.
primeru vojne prišli pod javno zaščito. Za ta primer je bila uniji naložena tudi dolžnost, da poskrbi za gmotna sredstva, da bi se izvedla akcija za zaščito otrok bodisi v miru bodisi v vojni. Da bi mogla unija doseči uspeh, prireja vsako leto otroške dneve. Letos so se otroški dnevi v dravski banovini začeli v začetku tega tedna. Letos se proslavljajo otroški dnevi nod geslom: »Otroku se mora v velikih nesrečah in nevarnostih najprej pomagati«. Zato so letošnji otroški dnevi posvečeni nalogi, da se čim bolje pripravi in izvrši vse potrebno, da ne bo niti enega otroka ne matere, ki b' jim v danem trenutku ne mogli nuditi pomoči.
*	Občinske volitve na Hrvatskem so bile pred dnevi. Udeležba je bila na splošno majhna, posebno v občinah z eno samo listo Hrvatske seljačke stranke, večja pa v občinah, kjer je bilo več list in so se skupine med seboj borile. Po uradnem sporočilu je Hrvatska se-ljačka stranka zmagala sama v 425 občinah, Hrvatska seljačka stranka in Samostojna demokratska stranka s skupnimi listami v 106 občinah, sama Samostojna demokratska stranka v 27 občinah. Hrvatska seljačka stran ka je skupaj z muslimani dobila 4 občine skupaj z Nemci pa 1 občino, Kmečka dem. koalicija z raznimi skupinami 1 občino, Samostojna demokratska stranka z drugimi srbskimi skupinami 1, Jugoslovenska radikal-ska zajednica sama 20 občin, z zemljoradni-ki pa 1 občino. Skupna srbska lista je dobila 8 občin, nadstrankarska srbska lista 18 občin, nadstrankarska meščanska lista 2, neodvisni 2 občini, levičarji 1, zemljoradniki 1, Nemci 3 in razne narodnosti 2 občini. Od skupnih 625 občin, kjer so bile volitve, ima Hrvatska seljačka stranka sama ali pa skupaj z drugimi 564 občin, vse ostale skuDine pa 61 občin.
*	Draginjske doklade za rudarske staro-upokojence. Rudarsko glavarstvo je nedavno na posebnem posvetu razpravljalo o ukrepih za izboljšanje položaja rudarskih in plavžar-skih staroupokojencev. Približno 1500 staro-upokojencev in sirot prejema kljub porastu draginje na mesec le po 12 do največ 272.50 din. posledne pa le v redkih primerih. Za izboljšanje položaja rudarskih staroupokojencev je glavna bratovska skladmca dala 250.000, banska uprava pa bo prispevala v proračunskem letu 1940—41. 200.000 din. Na podlagi tega bo vsem prizadetim v najboljšem času izDlačana 20 odstotna doklada za
Voz je prišel po poljski cesti. Janez je sedel na njem in prav nič zadovoljen ni bil videti Kar se je Henrik naselil na 3ukovni-kovem domu, je vzel od njega v najem Ber-cetovo hišo s posestvom vred.
»No. Janez, ali si na polje namenjen?«
Janez je zagodel.
»Pa ne bi bilo prav nič potrebno. Saj je dovoli ljudi zunaj Če pride kakšen gost v gostilno, mora pa Matija sam nositi pijačo. To ni prav «
»Zakaj pa se voziš na polje, če 'maš v gostilni toliko dela?«
»Zakaj? Pametno vprašanje! Ali misliš, da bom zmerom poslušal ženo, ki samo godrnja?«
»Aha! Tvoja žena!«
Oba sta molčala. Henrik se ie sam pri sebi smejal. Janezov obraz pa je postajal ce-dalie mračnejši.
»Da, moja žena! Saj je čisto dobra in pametna, da. — toda jaz! Saj ne popivam, — samo z gosti se malo zabavam. No, saj to mora gostilničar storiti. Drugače ni ljudi k njemu Ona pa me zmerom goni na polje.«
»Janez, ali nisi zadnjič pravil, da te rada glava boli?«
»Da, saj me tudi zdaj.«
»No, potem ti bo pa svež zrak kar dobro del.«
»Hi-hot!«	'
Janez je z bičem ošvignil konja in izginil za ovinkom
Mladi zdravnik je gledal za njim in se smehljal. Janez je še zmerom dober, zabaven fant. Toda kakor vse kaže, ne gospodari v hiši on. Pa menda to ni nič hudega.
nazaj od 1. jan. 1. 1940 dalje.
*	Konec starih lOdinarskih kovancev. Od 31. maja do 31. avgusta letos se umakne iz prometa stari srebrni denar po 10 din. Po preteku tega roka preneha biti ta vrsta denarja zakonito plačilno sredstvo in bo mogoče te kovance v teku šestih mesecev zamenjati brez odbitka z novim denarjem pri blagajnih Narodne banke in državnih finančnih zavodih.
*	Novi lOdinarski kovanci iz niklja. Finančni minister je izdal odlok, po katerem bo od 31. maja začel postopno dajati v promet novi nikeljnasti denar po 10 din. Novi kovanci po 10 din so izdelani iz čistega niklja. Na sprednji strani je vtisnjen desni profil Nj. Vel. kralja Petra II. Okoli lika Nj. Vel. kralja je v krogu napisano »Kraljevina Jugoslavija«, in sicer v cirilici. Na zadnji strani je vtisnjena vrednost kovanca v arabskih številkah »10« z označenjem dinarjev v latinici, pod tem pa je v arabskih številkah napisana letnica 1938. Nad številko 10 je vtisnjena krona kraljevine lugoslavi-je. Na desni strani je v polkrogu vtisnjena bukova veiica, na levi strani pa prav tako v polkrogu lovorjeva vejica. Obe sta zvezani s trakom in se z vrhovi dotikata krone Jugoslavije.
*	Lep jugoslovensko-bolgarski večer v Tržiču. Pred dnevi je priredilo tržiško Bralno društvo v dvorani Sokoiskega doma v okrilju Zveze kulturnih društev jugoslovensko-bolgarski večer. Prireditev je posetilo številno občinstvo. Spored je obsegal slavnostni govor, recitacije, pevske in glasbene točke in bolgarske narodne plese. Za uvod je zapel moški zbor Bralnega društva jugoslovensko in bolgarsko himno. Vse točke so izredno ugajale. Posebno navdušenje je izzvala igra bolgarskih akademikov na glasbilu kavalu, ki sta izvajala bolgarske narodne pesmi. Izven sporeda so izvajali bolgarski akademiki svoje narodne plese. V prijetnem razpoloženju se je po koncertu vršil v počastitev bolgarskih gostov družabni večer.
*	Smrt najstarejšega sokoiskega praporščaka. Nedaleč od Vrbe, kjer je naš pesnik France Prešeren preživljal mladostna leta, je vasica Breg, kier je te dni umrl v 82. letu čevljarski mojster g. Miha Artelj. Pokojni Miha Artelj se je dolga desetletja krepko udejstvo-val v vrstah nacionalnih mož. Bil je med soustanovitelji Sokola na Jesenicah in njegov prvi-blagainik. Pokoini ie moral zaradi svo-
Pri vsej svoii odločnosti pa je bila Lenka do ušes zaljubljena v svojega moža. Dobro sta napredovala v gospodarstvu. Še malo, in Janez si bo kupil Bercetov dom. Potem bo načrt starega Berceta, da bi obe posestvi združil, pokopan.
Čez človeške načrte, ki so zasnovani na denarju, koraka čas.
Z druge strani se je približal stari Rogelj. Ko je njegov sin Janez prevzel gospodarstvo, se je preselil za njim v Bercetovo hišo. Toda že čez teden dni se je vrnil na Bukovnikov dom. Domotožje se ga je polotilo. Ni se mogel navaditi novega stanovanja, novih skednjev in novih polj. Spet je prišel s starim pregovorom, da star maček ne zapusti doma in ostal ie v svojem starem stanovanju. Samo časih je šel zvečer v Bercetovo hišo. da bi »dal svojemu sinu kaj zaslužiti«.
»Kar ponosen je bil, ko je gledal, kako dober oštir je Janez in kako zna govoriti več kakor vsi gostje skupaj. Najlepše je bilo, ko je Janez pripovedoval o Ljubljani, kjer je bil vojak, in kadar je pripovedoval o svojih številnih obiskih v tem mestu, ko je Henrik kot poročen visokošolec tam stanoval z Loto.
In če je Rogelj poslušal svojega sina, se mu ie kar srce odprlo.
Mladi zdravnik se je približal svojemu domu. Janezovi številni nasledniki so se igrali na cesti in tudi niegov edini triletni sinček je bil med njimi. Njegov edinec! Deček mu je pritekel nasproti in Henrik ga je ljubeče dvignil k sebi.
Stari Matija je pogledal skozi okno Ber-cetove hiše. Zdaj je bil v tej hiši, zdaj v oni, kjer so ga pač potrebovali, toda s sr-
jega narodnega prepričanja pred vojno mnogo trpeti. Zaradi nekih izgredov L 1306. pri otvoritvi karavanške železnice v Podrožicl je bil Artelj v Celovcu po nedolžnem obsojen v trimesečno ječo. Da bi se izognil ječi, je izginil v Ameriko. Nevajen težkega dela je kmalu omagal. Duševno in telesno strt se je po poldrugem letu bivanja vrnil v domovino. Čeprav je prišel na Jesenice v nočnih urah, je bil že na poti od postaje do stanovanja aretiran. Prebil je tri mesece strogega zapora v jetnišnici v Celovcu. Pokojnega Ar-telja je vedno tepla zla usoda. Pred 15 leti mu je v Blejskem jezeru utonil edini sin Mirko, pred letom pa mu je umrla žena. Kljub nesrečam pa nikoli ni klonil. Sodeloval je pri vseh nacionalnih društvih na Jesenicah in v Žirovnici. Ko je Sokol v Žirovnici pred leti razvil svoj prapor, je postal Artelj društveni praporščak Pred dobrim letom se mu je pripetila nesreča Na nekem oglu se je vanj zadela kolesarka in si je pri padcu zlomil nogo nad kolenom. Tedaj je Miha legel v posteljo, iz katere ni več vstal. Bodi zna-čajnemu možu ohranjen svetal spomin!
*	Dr. Korošec pri dr. Tisu. Predsednik Slovaške dr. Tiso je priredil te dni slavnostno večerjo na čast predsedniku jugosloven-skega senata dr. Antonu Korošcu in bivšemu ministru Vojislavu Djordjeviču, ki sta se na povratku z bratislavskega velesejma ustavila za nekaj časa v slovaški prestolnici.
*	Slovenec član slovaške opere. Te dni je bil Slovenec Franjo Hvastja angažiran za bratislavsko opero. Hvastja je bivši gojenec ljubljanskega konservatorija in je bil nekaj sezon član ljubljanskega opernega zbora.
*	Vesti s Koroškega. Zaradi številnih vpo-klicev mož in fantov je prešlo glavno breme slovenskega prosvetnega udejstvovanja na Koroškem na žene in dekleta. Preteklo nedeljo sta bila občna zbora slovenskih prosvetnih društev na Brdu pri Šmohorju in v Šmihelu pri Pliberku, v nedeljo pa bosta v St. Tomažu na Celovcem in v Št. Petru na Vašinjah. Vsi ti občni zbori so povezani z materinskimi proslavami z bolj ali manj pestrim sporedom. Nedavno je prišlo na Koroško 270 otrok iz Bavarske. Za več tednov bodo nastanjeni pri zasebnih družinah. Istočasno je šlo na letovanje 253 koroških otrok v razne kraie Nemčije. Pred dnevi je bilo na južnem Koroškem otvorjenih 800 otroških vrtcev, ki jih vodijo nemške učiteljice. Pred kratkfm so našli mizarskega pomočni-
cem je bil zmerom pri Henriku. Vsako leto pred žetvijo je obiskal Matija v samostanu svojo Liziko in vsako leto za božič je dobil njeno pismo. In čeprav je bil star, je bil zadovoljen z usodo. Zdaj so se zasvetile njegove dobre oči, ko je zagledal Henrika.
»Spet moram biti oštirjev namestnik,« je zagodel.
»Saj mi je že sam povedal, da ste ga pognali iz hiše.«
»To ne! Toda prav je tako! Saj tiči ves dan in ves večer v hiši in klepeta kakor mlin. No, kmalu bo nazaj. Zvečer se bom malo oglasil pri tebi.«
»Lepo, Matija. Samo prepozno ne pridi!«
Gospa Lota je stopila na prag domače hiše in Henrik je šel s sinom k njej in ji dal roko. Trop ptic selivk je hitel nad hi5o proti jugu.
»Ali vidiš ptice? Kmalu bo zima,«
»Rada imam zimo,« je tiho rekla.
Razumela sta se.
Šla sta v hišo. Vsa je bila znotraj prenovljena in nad vrati je bilo v steno vdelano bruno, ki je dobilo še svoj napis.
Henrik je pokazal in rekel:
»Ali veš, kaj bom dal tu napisati7«
Vprašujoče ga je pogledala, on pa se ji je ljubeče in resno hkrati zazrl v oči in dejal počasi, s tisto tiho slovesnostjo, s katero izdaja človek samo s trudom pridobljeno življenjsko modrost:
»Na tem brunu bo napisano: ,Dom ]• mir'!«
ka Franca Urbančka v Beli mrtvega. Policiji je dognala, da sta Urbančka umorila nje-, žena in njen ljubček. Oba zločinca čaka
ei kazen. V spodnji Kneži je umrl v sta-72 let Lukiež Dobre vnik. Mož je bil znana dobričina in lep znača\ kar je dokazal tudi s svojim narodnim zadržanjem. V Vo-grčah so pokopali nekdanjega predsednika Slovenskega prosvetnega društva Toneta Grosa. Pokojnik je bil zelo dober pevec in je dolga leta sodeloval pri slovenskem pevskem društvu. Dosegel je 41 let. Zapušča ženo in dva otroka.
*	Tobačne srečke. Pri nedavnem žrebanju tobačnih srečk so bile za amortizacijo izžrebane nasledne serije: 80, 101, 146, 182, 203, 825, 327, 619, 689, 732, 1053, 1081, 1106, 1121, 1127, 1330, 1483, 1749, 1833, 2208, 2242, 2272, 2747, 2907, 3171, 3379, 3752, 4048, 4076, 4105, 4283, 4504, 4570, 4828, 4835, 4915, 49°", 5016, 5072, 5637, 6421, 6467, 6621, 6«r.{, 69' , 6949, 7144, 7207, 7444, 7542, 7570, 7773, 3094, 8136, 8137, 8143, 8198, 8379, 8744, 8803, 8851, 8951, 8945, 9229, 9331, 9396, 9449, 9462, 9983. Dobitki pa so bili izžrebani nasledni: ser. 1478, St. 23. 15.000 din; ser. 7844, št. 4, 1000 din; ser. 110, št. 41, 500 din; ser. 8432, št. 36, 500 din; po 100 din: ser. 484, št. 1; ser. S89, št, 86; ser. 3066, št. 79; ser. 4124, št. 31; ser. 6021, St. 81; ser. 7337, št. 47, ser. 7590, št. 22; ser. ,7766, št. 73; ser. 8080, št. 29; ser. 9487 št. 8; po 50 din: ser. 749, št. 53; ser. 1002, št. 55; ser. 4457, št. 64; ser. 4603, št. 27; ser 4611, k 61; ser. 5177, št. 78; ser. 6528, št. 69; ser. 8805, št. 32; ser. 9541, št. 9; ser. 9735, št. 92.
*	Vesti Agencije Avale v sovjetskem radiu. Kakor poročajo beograjski listi, je v soboto zvečer moskovski radio prvič objavil izv, me vesti iz Jugoslavije, ki jih je dobil preko beograjske Avale. Doslej je objavljal sovjetski radio vesti iz Jugoslavije samo preko Sofije. Prva izvirna vest neposredno iz Jugoslavije, javljena preko moskovskega radia, je b o poročilo Avale, da so jugoslovenske »Službene novine« objavile besedilo trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo.
*	Kakšne skrbi ima slovenski narod. V Beogradu se je nenavno mudilo odposlanstvo Županske zveze, ki je imelo nalogo, da se pritoži, ker še ni izvršena ustanovitev banovine Slovenije. Gospodje so izročili predsedniku vlade g. Cvetkoviču in podpredsedniku Mačku spomenico, v kateri trdijo, da so bile občinske volitve pod Milaflom Stojadi-novičem svobodne in da so torej oni »zastopniki slovenskega naroda in izraz njegove volje. Dalje pravi spomenica med drugim: »Slovenski narod je zaskrbljen, ker ustanovitev banovine še ni izvršena in se odlaša, ne da bi bili za to opravičeni razlogi. Zaradi tega mi slovenski župani z vso resnostjo dvigamo svoj glas in zahtevamo, da se ustanovi banovina Slovenija.« Gg. Cvetkovič in dr. Maček sta, kakor poroča tudi »Slovenec«, predstavnike Županske zveze poučila, da »velike težave v Evropi povzročajo vladi tolikšne skrbi in ji prizadevajo toliko posla, ida se notranjepolitični napredek v smislu politike sporazuma ne more razvijati s tisto hitrostjo, ki bi jo vsi želeli.« Sodimo, da sta jim oba državnika čisto pravilno odgovorila. Časi so danes takšni, da se moramo odkritosrčno čuditi, če se najdejo taki čudni ljudje, ki ne občutijo z vsem svojim bistvom resnosti današnje dobe.
*	Gos se drži gospodarja kakor pes. Lepo vzgojeno gosko ima kmet Luka Suvadžič v Starem Vrbasu. Ze 26 let je stara in je edina spremljevalka kmeta, ki je ostal brez otrok in žene, ki so mu vsi pomrli. Gos se drži gospodarja kakor pes in ga spremlja na vseh potih Zvečer pa prevzame vlogo hišnega stražnika Če se približa hiši kak neznanec, začne takoj gagati in s tem opozori gospodarja na došleca
*	Prodaja posestev v Julijski krajini ob meji brez posebnega dovoljenja prepovedana. Uradni italijanski list je objavil uredbo, ki spreminja zakon iz leta 1935., ki je urejal prodajo nepremičnin v obmejnih pokrajinah Italije. Prejšni zakon ni bil tako strog, kakor je zdajšni izpremenjeni. Prej je lastnik
„u
»o dovoljenje pokrajinskega prefekta, odslej pa to ne bo več dovoljeno. Vsako, tudi delno prodajo nepremičnin v obmejnih krajih bo treba predložiti v odobrenje prefektu. Takšno dovoljenje je potrebno tudi pri prodajah na dražbi.
*	Najvišje cene za kruh v Sloveniji. Na podlagi uredbe o nadzorstvu cen je ban odredil najvišje cene kruhu in sicer belemu do 5.40 din, polbelemu do 5 din, črnemu do 4.50 din za kilogram. Prekrški te določbe se bodo kaznovali.
*	Hiša in hlev žrtev strele. Neurje, ki je divjalo pred dnevi na Martin jem vrhu v škofjeloškem okraju, je napravilo veliko škodo. Posestniku Jožetu Pintarju pa je strela uničila hlev in hišo. Reševalcem se je komaj posrečilo rešiti živino iz hleva. Cenijo, da je škode za 150.000 din, ki je delno poravnana z zavarovalnino.
*	Zaloigra v vrtincih Mure. 391etni Hugo Markuš iz Zgor. Jakobskega dola je spoznal v Mariboru neke moške, ki so prišli iz Ze-muna. Ti so mu izrazili željo, da bi prišli radi v Nemčijo skrivaj, ker nimajo potnih izkaznic. Markuš jih je peljal do Zgor. Jakobskega dola, tam pa mu je le postalo vroče, ker se je zbal posledic svojega dejanja. Dejal je, da je utrujen, zato pa je povedal tujcem, po kateri poti naj gredo, da pridejo do Apač. Dal jim je tudi naslove nekih svojih znancev v Apačah. Za plačilo je dobil Markuš zimsko suknjo, ročni kovčeg in 20 din. Nato so se ti štirje neznanci napotili naprej proti Apačam. Tam sta dva, in sicer oče in sin, dobila ob Muri veliko desko in skušala s takim splavom priti čez deročo Muro na nemško stran. Prijela sta se za de-
in sta z njo plavala proti sredini Mure.
sta pa računala s silno deročim tosom sreči.: Mure. Vrtinci so oba zgrabili in sta izginila pod gladino. Ljudje, ki so gledali njuno borbo z reko, so prepričani, da sta utonila. Ko sta ostala dva videla, da je Mura požrla dve žrtvi, sta se vrnila. Eden je prišel v Maribor, za drugega pa se ne ve, kam je odšel. Markuša so aretirali.
*	Najden utopljenec. Pri Sv. Juriju ob Ščavnici je bil te dni pokopan pogrešani posestnikov sin Jakob Domanjko iz Zanika. Našli so ga v potoku Ščavnici. Rajnkega so pogrešali že od 7. maja.
*	Žrtev strele. Nedavno je tik pred nevihto iz Vesce pri Šenkovem turnu nesel 161et-ni Jože Špenko na njivo materi dežnik. Nevihta ga je prehitela in se je fantič umaknil v zavetje k zidanemu poljskemu znamenju. Kmalu nato je treščilo v znamenje. Dečko se je omamljen zgrudil. Na pomoč mu je takoj prihitel neki moški iz sosedne vasi, za njim pa je prihitela k sinu mati, ki je bila nedaleč proč na njivi. Žrtev strele so naložili na ročni voziček in jo prepeljali domov. K dečku je bil kasneje poklican zdravnik dr. Justin iz Vižmarij. Ponesrečenčevo stanje je resno, vendar je upati, da bo ostal pri življenju.
*	Čuden samomor. Te dni je 221etni mladenič Černe iz občine Št. Ruperta s kolesom nalašč treščil v Mokronogu v neko hišo. Bil je takoj mrtev. Iz pisma, ki ga je naslovil na svoje dekle, je razvidno, da je izvršil samomor iz strahu pred kaznijo, ker je samovoljno zapustil vojaško službovanje.
*	Mrtvec na progi. V nedeljo ponoči je službujoči stražnik na železniškem prelazu v Puharjevi ulici v Ljubljani našel truplo mladega neznanca, ki je ležalo med dvema tiroma. Komisija je ugotovila, da gre za samomor. Pri mrtvecu niso našli ničesar, kar bi dalo sklepati na njegovo istovetnost. Šele pozneje so dognali, da je samomorilec pekovski pomočnik Franjo Černec iz Konjic.
*	Smrtna nesreča mladega kolesarja. Na Telovo se je peljalo več fantov s kolesi iz Zg. Dobrave proti Mišačam. Med mladimi kolesarji je bil tudi 181etni Benedičič Albin. Nesreča je hotela, da se je Benedičič na nekem ostrejšem ovinku zaletel v skalo in obležal z razbito lobanjo v nezavesti. Ponesrečenca so takoj odpeljali v Radovljico k zdravniku. Tam je ponesrečenec prišel že do zmleti jn šel sam iz voza do zdravnika. V n.: ^ ;. j "kodbe niso smrtno nevarne, je bil
poslan v domačo oskrbo. Toda njegovo stanje se je poslabšalo in je kmalu umrl. Pokojniku bodi lahka domača zemlja, svojcem pa izrekamo iskreno sožalje!
*	Trije požari v eni noči. V noči med nedeljo in ponedeljkom sta začeli goreti v, Vonarjih pri Pristavi zidanici posestnikov, Anderliča in Lipnjaka. Požar se je hitro razširil, tako da so domačini komaj rešili vino, sode in druge predmete. Ogenj je gotovo podtaknila zločinska roka, ker je bil v času, ko so v zidanici gasili ogenj zaneten tudi v, Lipnjakovi hiši. Tudi hišo je ogenj upepelil. Rešili so le pohištvo, fra pomoč so prihiteli gasilci iz Pristave.
*	Samomor zaradi bede. V Vrablovi grabi pri Sv. Križu nad Mariborom so našli mrtvega 53-letnega oglarja Matijo Škrbineka. Na vratu je imel globoko rano. V bližini je ležal okrvavljen nož. Kakor sodijo, je Škrbi-nek izvršil samomor zaradi bede.
*	Nevihte na Dolenjskem so bile letos že številne. Te dni se je med nevihto vsipala tudi gosta toča, ki je zlasti v Trebelnem napravila občutno škodo. Tako pogostih treskov ljudje že zlepa ne pomnijo. Na Telovo popoldne je med neurjem treščilo na ve5 krajih v Novem mestu. Treščilo je tudi v Prosvetni dom, kjer obratuje kino »Krka«, in pa v frančiškanski samostan.
*	Mlada žrtev podivjanega vola. Na pašni", u pri vasi Krvavčevem vrhu na Dolenjskem je pasel llletni Ivan Skala očetovo goved. V čredi je bil tudi vol, ki se ga je fant zelo bal. Vedno se je držal precej daleč stran od njega. Te dni pa se je vol pognal za dečkom. V trenutku, ko je deček nameraval preplezati plot, je pridivjal.vol do njega in ga pritisnil čez spodni del života ob plot. Na pastirčkovo vpitje so prihiteli ljudje, ki se jim je posrečilo ukrotiti podivjano žival. Dečka so smrtno nevarno poškodovanega prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Novem mestu, kjer skušajo rešiti mlado življenje.
*	K vesti o samomoru rudarja Antona Li-
povška iz Hrastnika nam sporoča njegova vdova, da je v družini vse do nesrečnega dogodka vladala lepa sliožnost. Zato da ni res, kar pišejo listi, da bi se rajnki ne bil razumel z ženo.
*	Zagoneten strel na mlado dekle. V Trbovljah se je pripetil v nedeljo zvečer zagoneten napad s samokresom na mlado dekle. Trgovska vajenka Zinka Furlanova je sedela okrog 21. v sobi v pritličnem stanovanju, ko se je naenkrat zunaj pri oknu pokazala senca. Naslednji trenutek je počilo in je krogla zadela Furlanovo naravnost v glavo, kjer je obtičala. Dekle je zaradi bolečin in strahu zavpilo, nato pa omedlelo. V sobo so takoj prihiteli domači, ki so ji nudili prvo pomoč, nato pa poklicali zdravnika, ki je odredil, da so jo ponoči prepeljali v bolnišnico v Ljubljano. Dekle, ki se je v Ljubljani spet zavedlo, je izpovedalo, da nima pojma, kdo je streljal nanjo.
*	Hudo kazen zaradi krive prisege je izreklo okrožno sodišče v Murski Soboti. Peter Lepoša iz Križevcev je živel s svojim sosedom v stalnem prepiru in pravdah. V neki pravdi bi moral Lepoša plačati sosedu 350 din. Ko je prišla zadeva pred sodišče, sta Lepoševa žena Marija in Julija Novakova potrdili, da je bil gorni znesek sosedu že plačan. Svoji izpovedbi sta potrdili s prisego. Sodišče je pozneje ugotovilo, da ženski nista govorili resnice in sta zato zdaj vnovič orišii pred okrožno sodišče, ki je Lepoševo obsodilo na eno leto in pol, Novakovo pa na eno leto in štiri mesece strogega zapora.
*	Ropar, ki je oplenil ljubljanskega zlatarja Černeta, prijet. Drzen roparski napad v zlatninsko trgovino Ludvika Černeta v Wolfovi ulici v Ljubljani, o čemer smo že poročali je bil te dni pojasnjen. Dan pred praznikom je prejela policija obvestilo, da je bila v neki hiši na Poljanski cesti najdena sumljiva prtljaga z velikim številom zlatih predmetov in dragocenosti. Kovčeg z zlatnino je prinesel spravit neki moški. Vest o najdbi zlatnine je policija v interesu preiskave čuvala zase in čez praznik budno stražila, kdaj bo prišel ropar po svojo prtljago. V
veži hiše na Poljanski cesti sta čakala v zajedi dva detektiva. Vstopil je visok moški, ki sta ga takoj spoznala. Planila sta jadrno k njemu z naperjenima samokresoma. »Roke kvišku«. Vlomilec se ni prav nič upiral, saj ga je nepričakovano razkrinkanje pošteno zmedlo. Afetiranec svojega zločinskega dejanja ni tajil. Storilec je 45 letni Franc Kavčič, rojen v Desnjaku pri Cezanjevcih v ljutomerskem okraju. Po poklicu je trgovski pomočnik, po vojni pa se je izučil tudi za kuharja.
*	Nevaren vlomilec prijet. Orožnika narednik Mesec Peter in kaplar Pranjič Jure iz Kranja sta na Prezrenjah pri Podnartu naletela na neznanega moškega z velikim nahrbtnikom na ramah in citrami pod pazduho. Orožnika sta hotela neznanca legitimirati, ta pa je zbežal v bližnji gozd. Ko sta se mu orožnika približala, je skočil čez 15 m visoko skalo in bežal naprej. Naposled so ga na polju v Podnartu delavci prijeli. Pri zasliševanju so spoznali v neznancu vlomilca Mežeka Vladislava, ki je letos aprila pobegnil iz mariborske kaznilnice, v kateri bi bil moral odsedeti še dve leti ječe zaradi tatvin. Med begom je odvrgel nahrbtnik in citre. V nahrbtniku je imel nekaj obleke, dva para Čevljev in še nekaj drugih reči. Našli so pri njem okoli 800 din gotovine, par prstanov, dve verižici in tri ure Malo pred aretacijo sta bili na orožniški postaji javlieni dve tatvini, katere je zagrešil prijeti Mežek nekaj ur pred aretacijo.
*	Petnajst let ječe za dve življenji. Te dni se je pred velikim senatom v Murski Soboti zagovarjal Ludvik Potočnik, čevljarski pomočnik iz Brezovščaka Dri Ljutomeru, ki ima na vesti dve življenji. Potočnik je bil na velikonočno soboto v Ljutomeru pri /stajenju. Vendar ni šel v cerkev, ampak ie zavil v gostilno, kjer je popil liter vina. Na povrat-ku proti domu je skušal Potočnik vsakogar, ki ga je srečal, izzivati. Po isti poti se je vračal domov v družbi s svojo ženo in Dri-jateljem Mihaelom Stajnkom posestnik Maks Prajner. ki je z mirnimi besedami pozval pijanega Potočnika, naj da mir Ta pa je brez besede skočil k njemu in zasadil nož Prai-nerju v levo stran vratu. Vbod z nožem ie prerezal nesrečnemu Prajnerju žilo dovod-nico, da je siromak kmalu izkrvavel Pra.j-nerjev tovariš Stajnko je takoj priskočil na pomoč. Mislil je, da je razjarjeni Potočn;k udaril tovariša samo s pestjo po vratu Ničesar hudega sluteč je odrinil naoadalca in
fi tudi s pestjo udaril po
ebrez pomisleka tudi Sfajnku vrat na isto mesto kakor nekaj ®eKt»
Prajnerju. Tudi StajnJču je vročefcrvfii činec prerezal žilo dovodnico, da je na me* stu obležal mrtev. Potočnik je pred sodiščem svoje dejanje priznal, zagovarjal pa se je « pijanostjo. Seveda sodišče tega njegovega zagovora ni preveč upoštevalo in je obsodilo Ludvika Potočnika na 15 let ječe.
•	Tat ga je napadel s sekiro. V nedeljo je hotel neki Franc Jager izvršiti tatvino pri posestniku Križniku v Laz ah pri Drami j ah. Jagra pa je zalotil 251etni posestnikov sin Franc Križnik. Jager je napadel Križnika in ga udaril s sekiro po glavi. Hudo poškodovanega Jagra so prepeljali v celjsko bolnišnico.
*	Rekruti, rezervisti in njih starši, pozor! Z nestrokovnjaško izvršeno prošnjo sta Izgubljena čas in denar. Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le na koncesionirano in strokovno preizku-, šeno pisarno kapetana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica 14), ki vam pove, ali je prošnja sploh izvedljiva ali ne. Če je izvedljiva, vam za malenkosten znesek vloži prošnjo in uredi zadevo. Ne zamujajte časa in hitite z zadevo! Za odgovor priložite znamko za 6 dinarjev.
da ura okoli
»s*
Mar:bor, maia
V petek je nastala okoli Maribora hu^a nevihta. Naliv ie trajal da]ie časa. vmes pa je udarjala tudi strela. Tako i° treščilo v električne stikalne raDr^ve na Fali, v neko hišo v Ul:ci kraljeviča Marka in v naorave radvanjskega transformatorja.
Velik strah sta doživeli rodb;ni Severieva in Javor-ko-va v Dobravi Dri Teznem. Tu je ob času neurja udarila strela do anteni v hišo gostilničarja Severja ;n š;n:la v kuhinjo. V kuhinji so bili domača 16 letna hčerka, mlaiši brat in neka deklica. Severjeva hčerka je bila omamliena brat in deklica oa sta samo padla na tla. Mladenka se je kmalu zbudila iz nezavesti.
Nekoliko huie ie bilo pri Javorškovih. ki
Skoro ob strela sjfcbzi streho & .. ^ Štedilniku je sedal na &t»Ju 181etni doma& gin Lojze, jjk &higem koncu kuhinje pa »ta bila njegova brata, iamed Tcaterih šteje prvi 10, drugi tfa »Šdem let. Vse štiri, ki so bili v kuhinji, je vrglo na tla. Lojze pa je bil omamljen in so ga morali obuditi k zavesti. Nato so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, ker je precej ožgan na glavi. Tudi lase ima osmo-Jene.
Med nevihto je padala tudi prva let osna toča in napravila precej škode po sadovnjakih in vrtovih.
Smrt zglednega Sokola
Škofja Loka, maja Te dni je umrl v Škofji Loki g. France Kokalj, sin posestnika in knjigoveza, star 31' let. Kokalj je bil določen da prevzame po očetu vodstvo knjigoveznice, vendar je usoda hotela drugače.
Ni bilo v Škofji Loki narodne prireditve, pri kateri ne bi sodeloval France. V prejšnjih letih je tudi mnogo telovadil pri Sokolu, ki mu je bil zmerom vnet sodelavec. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Hudo prizadetim svojcem izrekamo iskreno sožalje!
vestnik
ww
Sladkor kot idravllo In lgf*otilo
V vodi raztopljeni sladkor je odlično hladilo za žeio in vročico. Sladkor pomiri razdražene živce in ie zato eno izmed najučinkovitejših neškodljivih sredstev za uspavanje.
Kava in ča-5 izgubita z dodatkom sladkorja nekai dražilnesa učinka. Vrhu tega postaneta 7 d^^kcm sladkorja laže prebavljiva in Driietneiša. Ako do kavi ne more« spati, ji samo rlodai dovoli sladkorja.
Pri obrleniu sluzn:c ori katarju, kašlju in hripavosti oospeši sladkor razvoj bolezni in omili bolečine. Nadležni nočni kašelj s slad-Vo-rio vedo še naiorei nreženeš. Sladkor po-
Hans VVarring:
1
V
i mor
Ribiška povest
»Rajnki je bil delavec kakor najmlajši med nami. Ni poznal počitka.«
Mož, ki je bil izpregovoril te besede z zamolklim glasom, je s silo zadrževal solze. Njegov obraz, utrjen v vremenskih neprili-kah, je drgetal, ko se je oziral po bledih obrazih okoli stoječih ljudi.
»Ali je prišla nesreča nad vas tako hitro, da niste mogli več priti do kopnega?« je vprašalo bledo dekle, ki je stalo nasproti možu in ga gledalo z velikimi očmi, v katerih ni bilo solz.
Bili smo daleč na morju, ko je začelo pihati, in zdajci je nastalo neurje, mnogo hitreje, kakor smo pričakovali. Takoj smo se morali lotiti reševanja mrež. Saj veste, da so mreže ribiško premoženje. Če izgubiš mreže, si berač. Stari bi bil tako škodo lahko utrpel, toda prav ta se je najbolj trudil, da bi bil rešil mreže. Tedaj pa je nastal vihar. Proti viharju smo bili brez moči.«
»Pa še snežni metež se mu je pridružil,« je pripomnil nekdo.
Mož je prikimal. »Da, potem se je zgodila nesreča,« je pripovedoval. »Ničesar drugega nismo več videli okoli sebe kakor vrteče se snežinke in razburkano morje. Nekaj časa smo še držali skupaj vse štiri čolne, potem pa jih je ločil vihar. Le še enkrat' sem kakor skozi meglo videl čoln rajnkega in v njem
njega in oba druga moža. Prav razločno sem videl starega ob krmilu, ki ga je z vso silo pritiskal. Nato so zašli v kipeče valove, kjer smo se vsak zase borili za svoje življenje. Bili smo že tako blizu obale, da smo videli na obali ljudi begati sem in tja. Tedaj sem naenkrat zapazil tesno poleg sebe rajnkega čoln prevrnjen, a o možeh ni bilo nikakega sledu. Mi smo se rešili. Sto rok nam je prišlo na pomoč. Do prsi so stali pogumni rešitelji v vodi in nas vlekli na kopno. Pri-spevši na breg smo popadali na pesek ko mrtvi in šele po več urah smo se zbrihtali. Tedaj so nam povedali, da sta se od štirih čolnov rešila le dva.«
Vse je bilo tiho, slišalo se je le tiho ihte-nje mlade deklice, vnukinje rajnkega.
»Ubogo dekle!« je rekel mož in sočutno pogledal mladenko. »Ta je največ izgubila!«
»Ali misliš, da je izgubila več kakor jaz, Andres?« je vprašala s tresočim se glasom hči rajnkega, tisto bledo dekle, ki je bilo prej prvo začelo izpraševati pripovedovalca.
Vprašani kakor v zadregi ni takoj odgovoril, nato pa je rekel:
»Ne zameri, Ernestina, gotovo te nisem nameraval žaliti, toda vsi vemo, kako je pri vas. Stari mož je ljubil deklico. A kaj bo zdaj s siroto, ki nima ne očeta, ne matere, pa tudi ne dobrega starega očeta?«
»Tudi jaz sem zdaj brez očeta, matere pa sploh nisem poznala.«
»Imaš Drav. imaš prav, pa vendar je pri tebi drugače. Ti si starejša, mirnejša in pre-udarnejša. Ti si boš pač znala pomagati. Ti imaš dobro ime. a kaj bo s to deklico? No, saj veš, da njen oče — tvoj svak — ni bil občini v čast. Tega ljudje ne pozabijo in so ootem ljudje neobzirni tudi proti otrokom. Doslej se seveda ni upal nihče deklici niti skriviti lasu, za kar je skrbel stari, ki je otroka ljubil. To bo zdaj drugače, verjemi mi!«
»Bo pač morala prenašati svojo usodo!« je trdosrčno rekla Ernestina. »Seveda bi bilo lažje zanjo, če bi bila vzgojena v ponižnosti. Kdor ima slabo ime v vasi in občini, naj ne nosi pokoncu glave. Njen oče je bil pijanec in pretepač, a mati neubogljiva hči, ki se je proti volji staršev omožila z njim .«
»Tiho, tiho! Ne stresaj danes svoje jeze!« je rekla stara ženica, ki je doslej s predpasnikom pred očmi stala ob strani. »Oče še ni pokopan, še ni ga vrnilo morje, pa je že nastal prepir, ki mu je bil doslej branil on dostop v hišo. Če se že nočeš ravnati po očetovi volji, se izogibaj prepira vsaj zaradi ljudi. Ne dopusti, da bi našo pošteno hišo vlekli skozi zobe.«
»Stara teta ima prav, Ernestina! Kdor stoji na hribu, ga daleč vidijo. Na vašo nišo gledajo vse oči v vasi. Pomisli to!. .. Zdaj pa zbogom, ljudje božji! Pokličite me, če me boste kaj potrebovali!«
Ribič je dal roko obema ženskama in se obrnil, da bi šel. Tedaj pa sta se ga oklenili dve tresoči se roki. Mlada deklica, ki menda
DOMOVINA št 22
mkamimtmmbuiammim*-*	. -t
miri razburjeni žolč, pospešuje prebavo in sploh dobrodejno učinkuje.
Ljudem, ki so nagle jeze. bi bilo najboljše ponuditi takrat, kadar se raztogote, kozarec sladkorne vode. ki naj jo spijejo v majhnih požirkih
Naposled je sladkor tudi dobro lepotilno sredstvo Piki žuželk, ki niso samo neprijetni. temveč tudi kaze kožo, ne puste sledov, če potegneš po rani košček omočenega sladkorja Izpij kozarec sladkorne vode zjutraj in zvečer, pa bo tvoj obraz imel zmerom lepo in svežo polt.
★
Za kuhinjo
Pečeno zelje z rižem in mesom. Kilogram kislega zelja praži na masti in malo osoli. Potem na drobno sesekljaj četrt kile sočne govedine in prav toliko svinjine Eno celo čebulo razreži na drobno in zarumeni na masti Meso na masti dobro prepraži in zalij z majhno količino vode Ko je gotovo, dodaj četrt kile riža in zalij z vodo, da bo bolj redko, osoli in popopraj Ko je vse to (zelie, meso in riž) prepraženo deni v kožico žlico masti. ooloži na dno oraženo zelie. nato plast praženega riža z mesom spet zelie, potem riž in na vrhu praženo zelje Zatem vse polij s šestimi velikimi žlicami kisle smetane, deni v pečico in praži dobre pol ure.
Kavna krema. Skuhaj petnajst dek dobre kave in jo pooari z vrelo smetano V kotličku stepi osem rumeniakov. žl'co moke. tri decilitre sladke smetane in sedem žlic sladkorja. Kavo. ki si io prej noparila. precedi skozi cunio v kotliček, da odcdek ne nride zraven. Potem vse skupaj mešaj oa vročem ogniu. da se zgosti
Janežev kruh. Mešaj četrt kile slad1"^^ s sedmimi rumeniaki in dodai sneh iz sedmih beljakov, žlico str>1čenecr» ianeža in dvaiset dek moke. Naredi po^olfas+o Struco ;n io soeci. v posebni pekači, ki jo dobiš v vsaki trgovini z že^eznino.
nasveti
Dolgo časa kuhana ied je slaba. Grda razvada ie kuhati jed dokler ne nride čas, da io je treba nesti na mizo Z dolgim kuhanjem izgube iedi velik del hranilnih snovi, ki jih na?p> telo neoc;>mo potrebuie
Čaj ima dražilo tein kakor ima kava dražilo kofein Prepogosto užJvanie čaja zakrivila slabo snanie in hitrejše utripanje srca. Zato nai bolniki snloh ne piiejo čaia Le za
zadnega dela pogovora ni slikala, ker so vsi trije bolj tiho govorili, medtem ko je ona v kotu sobe klečala ob stolu, je stala po'eg njega in si ria.ve kodraste lase odstranjevala z objokanih oči.
»Andres. kdaj, kdaj ga bo morje vrglo na kopno?«
Jecljaje in tiho je izgovorila to vprašanje, toda mož ga je razumel. Skomignil je sočutno z rameni.
»To se ne ve. Odvisno je od vetra. Če bo še nadalje pihal severozapadnik, ga bo morje morda kmalu vrnilo, če pa se veter spremeni ...«
Zamahnil je z roko, kar je povedalo več kakor besede. Deklica se je zgrozila in zakrila oči z rokami.
»Svoje počivališče bo že dobil, Rozika. Morje zmerom vrne, kar požre, in če ga ne bomo mi pokopali, ga bodo drugi ljudje na kakšni drugi obali,« je dejala stara teta tiho.
»Da, stara teta, da! Toda rada bi imela vsaj njegov grob. Hodila bi k njemu zvečer, ko zahaja solnce v morje.«
Spet je zaihtela. Andres je potegnil roko Čez oči in se tiho izmuznil skozi vrata.
V sobi je stara žena objela deklico in pritisnila njeno glavo na svoje rame.
Bodi pogumna, Rozika, bodi pogumna! Mlada si še in boljši časi bodo spet prišli zate. Ne pozabi tega, Rozika, da se godi drugim še huje. Izmed štirih čolnov, ki so lovili ribe, sta se vrnila le dva. Izmed dvanajstih mož je vzelo morje šest, med njimi tri družinske očete. Za nas je poskrbljeno, mi ne bomo stradali. A kaj bo z onimi tremi družinami? Pri njih že trka pomanjkanje na vrata «
tiste, ki nimajo teka in tožijo nad slabo prebavo in stalno utrujenostjo, je dobro, če ga popijejo vsak dan nekaj malega. Pol skodelice na tešče brez sladkorja, mleka ali alkohola se navadno dobro prileže. Seveda pa mora biti čaj res dobre kakovosti.
Kako zdraviš rdeč nos. Rdeč nos ni zmerom posledica preobilnega uživanja alkoholnih pijač. V takem primeru, ko ni alkohol kriv rdečega nosu sta predvsem potrebni redno življenje in uživanje rastlinske hrane. Seveda je tudi potrebna popolna vzdržnost alkoholnih pijač. Zdraviš se za takole: Na nos deneš v čist bencin pomočen košček vate
O padalcih mnogo beremo v tej vojni. To so voiaki. ki jih prineso sovražna letala v zaledje napadene države in jih spuste na zemljo s padali.
Padalo je zanimiv izum. Kadar ie zloženo, zavzema komaj prostornino polnega nahrbtnika in tehta kakšnih pet kilogramov. Če se pa razvije, se nam predstavi v vsega upoštevanja vredni velikosti. Njegov premer je tedaj 10 do 15 m, nosilne vrvi pa so dolge kakšnih 10 m Blago za padala je iz najboljše in najmočnejše svile. Padalo stane 20.000 do 30 tisoč dinarjev.
Padala so takšna, da jih odpro padalci sami s pomočjo vrvic po odskoku, ali pa takšna, ki se po odskoku sama odpro. Najmanjša višina za odskok s padalom znaša kakšnih 70 metrov Priprava se razvije po treh sekundah Tedaj znaša hitrost njenega padanja kakšen polšesti meter na sekundo. Skakati je najbolie iz zadnjega dela letala. Pri tem pa je treba pripomniti, da prav za prav
Če orežagamo drevo, so v deblu vidni kolobarji, ki kažejo, za koliko je drevo zraslo v posameznih letih. Vsak krog pomeni leto dni življenja drevesa. Na podlagi teh kolobarjev so tudi lahko ugotovili, koliko so stqra tako zvana ameriška mamutna dreve-
»Da, stara tetka. to je beda, velika beda. Ali ne bi šli k ubogi Jonatki, da bi videli, kaj manika njej in njenim otrokom. Pred .'.ratkim je tožila da nima več krompirja in stari oče ji je obljubil, da ji ga bo nekaj dal. Tetka, nesiva ii nekaj krompirja!«
»To bo odslej moja zadeva in ne tvoja!« je trdo zarenčala Ernestina. »Zdaj je konec raznašanja darov iz tujega žepa. Če te tako zelo veseli igrati bogato dobrotnico, kar seži v svoj lastni žep. Mislim pa, da v tvojem žepu ni kaj prida.«
Zasmejala se je. Njen hudobni smeh ji je grdo spačil lice. Mlada deklica je stala negibno pred njo in strmela vanjo s široko odprtimi očmi, polnimi strahu. Ti kratki trenutki so zadoščali, da je v duši komaj dozorelega dekleta vstalo spoznanje, da je zdaj za zmerom konec otroške sreče, da zdaj nima nikogar več, ki bi hkratu z voljo imel tudi moč, ščititi jo.
»No, kaj tako zijaš vame?« jo je vprašala Ernestina. »Ali se ti že morda svita, da je zdaj konec tvojega gosposkega življenja? Ali se spominjaš, kako si mi nekoč rekla, da se ta moje karanje toliko zmeniš kakor za bev-skanje starega Sultana? Ali se spominjaš tega? No, zakaj pa zdaj več ne rečeš tega?«
»Za božje ime, Ernestina, pusti vendar te stare zgodbe!« ji je segla v besedo stara teta. »A ti, Rozika, nikar ne odgovarjaj. Vsaj zdaj ne! Pojdi, otrok, pojdi takoj! Zunaj je lepo, bom že jaz poskrbela za večerjo.«
Stara žena je vzdignila tresoče se roke in poskusila potisniti deklico proti vratom. Ta pa se je bilo vzravnala in stala z bledim obrazom pred teto Ernestino. Obe neenaki po-
in ga držiš na njem tako dolgo, da dobiš občutek mraza. Nosu drgniti seveda ne smeš. To stori večkrat na dan in ti bo morda po-magano. Včasih so vzrok rdečemu nosu naočniki. Glavne nosne žilice so tik pod kožo ali celo v koži. Če nosiš naočnike, tp lahko moti krvni obtok in povzroči zaradi zasta-janja krvi rdeč nos. Vsi, ki na tem trpe, naj uživajo čim manj mesne hrane, a dosti so-čivja in sadja. Zlasti pa naj jedo samo take jedi, ki ne terjajo preveč soljenja. Nikdar naj se ne umivajo z zelo mrzlo ali pa z zelo vročo vodo. Dobro je tudi umivanje s svežim mlekom.
ne gre za pravi skok, temveč se padalec iz letala samo vrže. Kakor odskoka se mora dobro naučiti tudi pristanka, kajti sunek ob pristanku na tla je tolikšen, kakor pri običajnem skoku iz višine štirih do petih metrov.
Prvi so uvedli vojake padalce v svoji vojski v Rusiji in njim so sledili Nemci. Rusi imajo zelo izurjene padalce. Tako se je neki ruski letalec vrgel iz letala v višini 8000 metrov. Padalo se mu je pa odprlo šele v višini 3000 m in je nato srečno pristal
Paadlce so v tej vojni že večkrat uporabili z nepričakovanim usipehom. Čitali smo že o pristankih sredi nasprotnikove dežele in o zasedanju nasprotnikovih letališč od čet padalcev brez pomoči drugih čet. Ti vojaki padalci so opremljeni razen z izvrstnim orožjem celo z zložljivimi kolesi. Vsekakor so nevarni vojaki in morajo z njimi resno računati vse vojske na svetu.
sa ali sekvoje. Nekatere med njimi so stare že nad 3000 let.
Debelina drevesnih kolobarjev ni vedno enaka. Kolobar je širši za tisto leto, ki je bilo vlažnejše. To so sicer splošno znane reči, toda zdaj so ugotovili še nekaj drugega.
stavi sta se merili z jeznimi očmi.
V	zunanjosti obeh žensk res ni bilo nič, kar bi kazalo na njuno bližno sorodnost Starejša. Ernestina. je bila majhna, sunljata in šepala je Njen obraz ni bil nelep, imel je finejše poteze, kakor jih običajno imajo vaška dekleta, toda bil je brez barve, obdan od oše-ničnorumenih las in poln zagrenjenosti Mlajša, Rozika, pa je bila živa slika mladostne lepote in svežosti. Njene temne oči so bile polne življenja in polna življenja je bila njena vitka, gibčna postava. Morda je bila prav zavest te prednosti vzrok, da je huda jeza deklico zdajci minila. Namesto nejevoljnega odgovora, ki ga je bila Ernestina pričakovala, sta se zaslišali le dve besedi, ki jih je Rozika izgovorila:
»Uboga Ernestina!«
»Ne potrebujem tvojega pomilovanja, nočem ga!« je zakričala Ernestina, a Rozika je hitro stopila ven iz hiše.
V	sobi je stala stara teta z vzdignjenimi rokami pred Ernestino in jo rotila, naj bo pametna.
»Ernestina, misli na očeta in ne sej prepira. Spoštuj očetovo voljo! Pomisli pa tudi, da je otrok kri tvoje krvi, da je hčerka tvoje edine sestre. Imej usmiljenje z njo!«
»Usmiljenje?« je vzkliknila Ernestina, ki . je bila vsa iz sebe zdaj, ko je prvič smela izgovoriti, kar je bilo dolga leta vrelo v njej. Govorila je tako strašno, da je bila stara teta vsa prepadena. »Usmiljenje?« je nadaljevala Ernestina. »Kdo pa je imel usmiljenje z menoj? Zanemarjali in zapostavljali so me od otroških let. Zaradi svoje najstarejše hčere, lepe Marije, je oče pozabil, da je imel še
Padalci so nova vrsta vojakov
csi^ pege na solnsn zakrivila!® deževno vreme
Pazljivo so preučili letnice številnih dreves, podrtih v Severni Ameriki, v Evropi in drugje po svetu, ter dognali, da se pri večjem številu dreves ponavljajo širše letnice vselej v razdobju 11 let. To pomeni, da je bilo vsako enajsto leto bolj mokro. Doba 11 let se pa krije z dobami pojavljanja peg na soln-cu.
O solnčnih pegah »pogosto trdijo, da imajo vpliv na vreme, česar doslej še niso mogli dovolj zanesljivo ugotoviti. Zdaj pa kažejo prav ti širši kolobarji pri drevju, da morajo
Dolgo časa so mislili zgodovinarji, da so Igralne karte iznašli v Franciji in sicer zaradi tega. da bi se umobolni francoski kralj Karel VI. zabaval. Igralne karte je namreč prinesel na francoski dvor kraljev zdravnik Jacques Gringoneur, kateremu so nekateri potem pripisovali, da jih je izumil. Zdaj pa je bilo odkrito, da so igre s kartami skoro prav tako stare kakor človeška zgodovina. Razumljivo pa je, da so se karte in igre v dolgih stoletjih spreminjale in spopolnjevale.
Ze mnogo prej kakor v Evropi so bile karte znane v Egiptu. 52 kart je pomenilo 52 tednov leta, ena čezštevilna pa tristopetin-šestdeseti dan leta. Njihove štiri barve so predstavljale zemljo, ogenj, zrak in vodo. Simbol zemlje je bila peterokraka egipčanska zvezda (zdaj križ), zrak je bil označen 6 konico stožca (zdaj karo). Pik je predstavljal ogenj. To je bila prav za prav slika priprave, s pomočjo katere so ohranjevali ogenj v egipčanskih svetiščih. Zdajšno srce je bilo tedaj egipčanski kelih, kar je predstavljalo vodo.
Fant, kraljica in kralj so bili egipčanski bogovi. Čeprav so egipčanski svečeniki ljubosumno skrivali skrivnost kart, vendar ni mogla ostati večno skrita. Karte so postale splošno znane. Najprej so se jih posluževali za vedeževanje cigani. Znano je, da so cigani prišli v Evropo iz Egipta. Morda so jih prav cigani prvi prinesli v Evropo.
Karte so se s časom seveda zelo spremenile. Ko jih je uvedel zdravnik francoskega kralja Karla VI. na francoskem dvoru, je
imeti soLnčne pege vendar vpliv na vreme.
Zakaj so leta, ko so solnčne pege močnejše, deževnejša, se pa znanstvenikom doslej še ni posrečilo raziskati. Znano je tudi, da Viktorijino jezero v Afriki vsako leto, ko so solnčne pege izrazitejše, zelo narase. Ob ravniku v Afriki imajo navadno, ko so solnčne pege posebno močne, velike poplave. Ugotovljeno je, da je gladina vode omenjenega jezera vselej ob močnejših pegah na solncu približno za meter višja.
kralje v kvartah imenoval po slavnih kraljih iz zgodovine, kraljice pa po imenih slovitih žen. Fantja so bili vitezi iz srednjeveških časov. Štiri barve so pomenile štiri stanove: srce duhovniški stan, pik vojaški, karo umetniški in križ kmečki.
X Silen potres v Južni Ameriki. V petek 24. t. m. je zadel več pokrajin v Južni Ameriki silen potres. Posebno hud je bil v republiki Peruju. Potres so posebno čutili v Limi, Calacu-, Baranchi in Clorihosu. Natančno število človeških žrtev še ni znano, vsekakor pa je čez 30 mrtvih in čez 500 ranjenih. Posamezne ulice v Calacu, Baranchi in Clorihosu so porušene. Vse telefonične in brzojavne zveze so prekinjene. Ceste so uničene. Prvi potresni sunek so čutili o"o 11.30, drugi pa ob 17. Pravijo, da je bil to največji potres v Peruju v zadnjih 50 letih.
X Kakšne so izgube v zdajšni vojni. Angleško in francosko časopisje trdi, da so imeli Nemci v dosedanjih bojih 500.000 mrtvih, ranjenih in pogrešanih. Nemci zanikujejo te vesti in trdijo, da so njih izgube majhne, če jih primerjajo z doseženimi rezultati.
X Vrhovni poveljnik francoske vojske napaden od nemških bombnikov. Vrhovni poveljnik zavezniške vojske general Weygand je z letalom obiskal zavezniško vojsko, ki se bori v tako imenovanem nemškem rokavu na severu. General Weygand je izvršil obisk z letalom z zelo tveganim poletom. Francoski bombnik, v katerem je odletel proti severu,
je spremljalo šest francoskih lovskih letal. V bližini bojišč« se je Weygandova letalska skupina spopadla s skupino nemških bombnikov. Francoska spremljajoča lovska letala so nemške bombnike pognala s strojnimi puškami v beg.
X Nemci pošiljajo svoje ranjence z zahodnega bojišča zlasti v Avstrijo na Koroško in Štajersko, kjer so vse šole preurejene za bolnišnice. Tako poročajo švicarski listi, ki vidijo v tem dejstvu pomirljivo znamenje za južnovzhodno Evropo.
X Brat angleškega kralja vojvoda Glou-cestrski ranjen. Vojvoda Gloucestrski, ki se je mudil v prednjih angleških postojankah v Belgiji, je bil od drobcev letel ske bombe hudo ranjen na obeh rokah.
X Kaj pravijo Nemci o novem francoskem vrhovnem poveljniku. Na mesto dozdajžne-ga vrhovnega francoskega poveljnika Game-lina postavljeni vrhovni poveljnik Maxime Weygand, ki je doslej vodil zavezniško vzhodno vojsko je znan kot odličen vojskovodja. Glasilo nemških narodnih socialistov *Vol-kischer Beobachter« je nedavno zapisalo o njem, da se ne loti nobene reči, ki bi je ne mogel dobro izvesti.
X Pariški časopisi izhajajo samo na dveh straneh. Po sklepu sindikata pariškega časopisja izhajajo pariški listi od 21. maja dalje na dveh straneh. Ta ukrep ima namen, da se prihrani prevoz časopisnega papirja in da se tako razbremenijo prometna sredstva, ki so narodni obrambi nujno potrebna. Ukrep bo ukinjen, ko bodo razmere to dovoljevale.
X V višini 18.000 metrov ogenj ne more goreti. Neki berlinski profesor je napravil zanimiv poskus. Preiskal je, kakšen vpliv imajo višje zračne plasti, v katerih je čedalje mani kisika, na letalske motorje. Poskuse je delal s prižgano svečo v tesno zaprtem prostoru, kjer je bilo na duhovit način ustvarjeno okolje, povsem podobno posameznim višinskim zračnim plastem. Ugotovljeno je bilo, da v višini 5000 m gori sveča še v redu, nad to višino se pa rumeni del plamena zmanjšuje, modri notranji del pa povečuje. Ob vstopu v stratosfero, to je v višini nad 10.000 m, je rumeni plamen komaj polovico -tako velik, modri se pa znatno poveča. Na višini 15.000 m rumeni plamen komaj še žari, na višini 18.000 m pa sveča ugasne. To se pravi, da v to višino letala ne morejo, ker motor pač ne more delovati brez kisika.
Pridobivaite nove naročnike
Igralne karte so Iznašli
stari Egipčani
enega otroka. Kaj ga je brigala bolehna, bleda, šepava Ernestina! Ta je bila zato v hiši, da so jo tiščali v kot... Potem pa je prišla božja kazen nad našo hišo. Lepa Marija je vrnila očetu dobroto na svoj način. Zmerom je obveljala njena volja... Zmerom je moral oče storiti, kar je ona hotela. V zahvalo pa ga je opeharila. Cele mesece je imela za »ljegovim hrbtom znanje z grofovim konjskim hlapcem, črnim Madžarom, čeprav ji je bil oče rekel: to ni mož zate in ne zet zame. Potrebujem kmeta, ki se razume na gospodarstvo, moža, ki ne zna samo jahati konja, temveč tudi delati. Ko je oče na tej zahtevi vztrajal, se je pokazalo, kako veliki sta bili njena ubogljivost in otroška ljubezen. Pobegnila je s tistim dedcem!«
»Ernestina, kako moreš o nji, ki že počiva v grobu, tako sirovo govoriti! Marija je bila vendar tvoja sestra in svojo neposlušnost je plačala z nesrečnim zakonom.«
»Prejela je le plačilo, kakršno je zaslužila! Oče jo je bil svaril. Tudi ti si jo bila prosila in jo zaklinjala, naj pusti tistega človeka. Star pregovor pravi: Kdor noče ooslu-šati, mora čutiti. Ona je čutila. Pretepal jo je in njeno dediščino po materi je pognal skozi grlo. V gostilnah je bil bolj znan kakor tam, kjer je bilo treba delati. Zmerom spet ji je oče pomagal iz bede, zmerom spet ji je kaj dal. Več je dobila od očeta, kakor ji je pripadalo!«
»Ne očitaj ji tega po smrti, Ernestina! Zate je ostalo še zmerom dovolj. Kdor ostane v gnezdu je zmerom v prednosti proti tistemu, ki mora ven.«
fV nebo kričeča krivica bi bila, če bi bilo
drugače. Medtem ko je ona šla, sem jaz ostala in sem delala ko dekla. Nič veselega nisem poznala, le delati sem morala in skopariti. A potem, ko sta oba pomrla, ona za sušico in on zaradi pijače, je prišla Rozika k nam v hišo.«
Mladenka je nehala govoriti in je pritisnila roke na prsi, ki so ji od razburjenja valovile. Njen obraz je bil mrliško bled, njene ustnice so drgetale.
Teta, če bi imela smrtnega sovražnika, bi mu ne želela tistega trpljenja, ki ie bilo takrat meni usojeno. Dolga leta sem bila gospodarila z očetom, storila vse, kar sem mu brala iz oči in brez uveljavljanja lastne volje stregla le njegovi volji. Pa sem potem morala doživeti, da je bilo s prvim korakom takrat sedemletnega otroka v hišo zbrisano vse, kar sem dotlej bila očetu. Rozika mu je bila vse, jaz pa sem bila spet potisnjena v kot!«
Stara teta je stala pretresena pred mladenko, ki je zdaj strastno zaihtela in položila roke na obraz. To pa je trajalo le trenutek.
»In zdaj hočeš, da bi to trajalo še dalje, da bi še nadalje prenašala, kar mi je postalo čisto neznosno! Zmerom sem morala skrivati svoje gorje, zmerom sem morala stati v ozadju, da je bila lahko ona spredaj. Zdaj sem gospodarica! Moja je domačija, pravico imajn reči ji: pojdi!«
»Tega ne boš storila, zaradi sebe ne, Ernestina! Vem, da je oče določil, naj Rozika ostane v hiši, dokler se ne omoži.«
»Ah!«
»Počakaj, Ernestina, saj ne bo dolgo trajalo. Martin, Martin Klaas, kakor veš, hodi
že dolgo časa za njo.«	1
»Ta!« njen glas je zazvenel kakor krik pota pljajočega se.
»Oče je zmerom govoril, da bi bil ta pravi mož zanjo. Seveda Rozika doslej ni hotela vedeti ničesar o njem, ker ji je mešal misli imenitni gosnod iz mesta, ki je bival poleti pri Wargenerjevih. Toda z leti pride pamet, in kakor ie zdaj pričakovati, bo Martina že vzela. Takšni doživljaji, kakršen ie nesreča starega očeta, lahko napravijo iz lahkomiselnega, razposaienega otroka čez noč resnega, preudarnega človeka.«
»Če ima v sebi podlago za to, gotovo. Toda Rozika ne bo nikoli resna, ker nima ničesar ne v glavi in ne v srcu.«
»Ni res. Ernestina! V njej ni sledu hudobnosti. Samo nekoliko razvajena je, sicer pa ie dobro dekle. Bodi pravična nasproti njej! Pomisli samo, kak vihar mora biti zdaj v njeni glavi, saj je doslej poznala le prili-zovanje in lepe besede. Ljudje so ji zmerom govorili, da ne spada med vaščane in da ie rojena za mestno damo. Mladi gosnodje, ki so bili poleti prišli iz Cranza in Schwarz-orta ter cele tedne bivali v Wargenerjevi gostilni, so storili vse. da so ji čisto zmešali glavo. Bo že spet prišla k sebi, imej le malo potrolienja z njo!«
Ernestina je bila medtem stala ob oknu in tiho zrla ven. Besede stare žene so šle mimo nje. Vse okoli sebe je bila pozabila, samo ena misel je nepretrgano delovala v njeni glavi: Roziko hočejo omožiti z njim, lahkomiselno, ničemurno, vihravo deklino z resnim, delavnim, preudarnim človekom! Oče je tako hoteL	(Dalje) .
Lovil jo je, pa ga je ona ujela
Vesela zgodbica
Ze nekajkrat je v zadnih dneh prišel poslovodja Dušan Potokar prepozno v službo.
»Kako se le more človek tako spremeniti,« je pomislil sam pri sebi trgovec Branko Borovec Potokarjev gospodar, ko njegovega prvega pomočnika tudi danes ni bilo, čeprav se je bližala že deveta ura. »Prav gotovo j« njegove nerednosti kriva kakšna ženska.«
Tedaj pa je Potokar vstopil. Sicer resen mladenič je bil videti razposajen in veder. V gumbnici mu je čisto proti njegovi navadi tičal šopek vijolic.
Zdaj ni bilo več dvoma. Dušan Potokar ]e zamudil službo zaradi ženske. Tisti Dušan Potokar, ki je bil že nekaj let prav tako kakor njegov gospodar Branko Borovec neizprosen sovražnik nežnega spola.
Potokar je odložil suknjo in klobuk ter se približal gospodarju.
»Prosim, gospod Borovec, rad bi vam nekai povedal.«	.
No, zdaj bo prišlo vse na dan, je pomisIU Borovec in nezaupno pogledal svojega uslužbenca. Oba sta bila približno enakih let. Borovec jih je štel nekaj nad trideset, Potokar pa jih je bil pravkar trideset dopolnil. Oba sta bila postavna mladeniča, zato so se ženske rade ozirale za njima in kar niso mogle verjeti, da bi mogla biti sovražnika žensk.
»No, kar z besedo na dan,« je menil Boro-vec.
»Vem, da vas bo presenetilo, gospod Borovec ... Zaročil sem se ...«
Borovec je udaril z roko po mizi. »Potokar, vi ste zblazneli. Da imate že dalje časa neko znanje, sem opazil, toda da se boste zaročili, se iyii še sanjalo ni. Ali vam ena bridka izkušnja ni dovolj?«
Potokar je bil namreč pred leti že enkrat zaročen. Toda ko je moral k vojakom, se mu je zaročenka kratkomalo izneverila in se poročila z drugim.
»Tisto sem že prebolel, gospod Borovec,« je odgovoril Potokar smehljaje se. »Danes mi je kar všeč, da me je Zora zapustila, ker bi sicer zdaj ne imel svoje Nine.«
»Ali je vsaj pošteno dekle?«
»Pošteno in poštenih staršev. Moja Nina je strojepiska pri odvetniku Grmadniku.
»Pri Grmadniku?« se je zavzel Borovec. »Pri tem lahkoživcu? Dragi Potokar, kaj vas je le prijelo, da drvite v nesrečo?«
Potokar se je prizanesljivo smehljal. Saj je vedel, odkod izvira Borovčevo tako neizprosno sovraštvo do žensk. Njegova mati je bila namreč, ko je štel Branko šele osem let, pobegnila z nekim drugim moškln od doma in se ni več vrnila. Potokar je razumel, da je to v njegovem gospodarju moralo zapustiti trpke sledi.
»Pa ste si morali izbrati prav njo?« se je dalje hudoval Borovec.
»Človek prav nič ne izbira,« je zamodro-val Potokar, »temveč pride usoda kiar tako nenadno nadenj. Morda se bo tudi vam kdaj kaj takega pripetilo, gospod Borovec...«
»Če se bo meni kaj podobnega zgodilo, me kar zaprite v norišnico!« je ugovarjal Borovec. »Ne, pri meni je to izključeno!«
»V svoje opravičenje vam že moram pokazati...« je začel Potokar iskati po žepih.
»Kar pustite sliko v žepu!«
»Dovolite vendar, da vam pokažem...«
»Prosim vas, da mi prizanesete,« ga je Borovec že nejevoljno prekinil. »Spametujte se, dokler je še čas!«
Usoda pa je hotela, da je mladi sovražnik žensk Borovec vendarle spoznal zapeljivko svojega uslužbenca.
Borovec je imel navado, da je vsak dan proti večeru, ko je z$prl svojo trgovino z mešanim "blagom, stopil š« aa kakšno uro v kavarn^ v isti ulici.
Tako je nekega večera naletel pred kavarno na vitko in visoko mladenko s prijetnim obrazom. Oblečena je bila v modro obleko in na glavi je imela rdeč klobuček, izpod ka-
terega so se ji vsipali črni kodri.
Mladenka je hodila nekaj časa sem in tja. Zdajci pa se ji je približal visok gospod in se ji pridružil. Bil je Dušan Potokar.
To je torej Potokarjeva nevesta Nina, je ugotovil sam pri sebi Borovec. Ne, takale lepotica pa že ne more biti zvesta Potokarju.
Kar nelkako čudno je bilo Borovcu pri srcu. Namesto v kavarno jo je zavil v mesto. Pred nekim fotografskim izložbenim oknom je obstal in gledal slike, med katerimi je nenadno našel tudi sliko Potokar je ve neveste. Ponovno je moral ugotoviti, da je Nina izredno lepo dekle. Stal je in gledal ter se nikakor ni mogel odločiti, da bi šel dalje.
Ne, to ni nevesta zanj, je sklenil sam pri sebi Borovec. Takšna očarljiva ženska ga bo varala na vse strani.
Ko je drugega večera stopil proti kavarni, je spet opazil Nino v modri obleki.
Mimo nje je prišel mlad gospod in jo pozdravil. Nina mu je odzdravila prijazno se mu nasmehnivši. Kaj se sme nevesta tako nedostojno spogledovati z drugimi? se je vznejevoljil sam pri sebi Borovec.
Zdajci mu je padlo nekaj na um. Preizkusil jo bo. Stopil je proti njej in jo pozdravil kakor staro znanko. »Dober večer, gospodična. Kam pa?«
Mladenka je obstala in ga začudeno, vendar pfijazno pogledala. Vzela ga je torej na znanje kot znanca, o katerem pa sicer ni takoj vedela, kam bi ga dala. Na to pa je Branko Borovec baš računal.
Ko je stala pred njim, je njena ljubkost tako vplivala nanj, da se je že kar sramoval svojega zahrbtnega početja. Toda zdaj mora vlogo doigrati do konca.
»Kaj me več ne poznate?« jo je vprašal.
»Ne, res ne,« se je smehljala. »Ali hočete malo pomagati mojemu spominu?«
»Ne, to pa ne! Sami morate priti na to, kdo sem.«
»Ali ste morda že bili v naši pisarni?« je menila.
»Da, tako je.«
»Zdaj se mi pa že malo zdi, da vas poznam.«
Borovec se je smehljal. Kako zelo se moti, je pomislil.
»Vi si obrazov ne zapomnite lahko?« je govoril dalje Borovec.
»Ne, ker jih preveč vidim vsak dan.« Gledala ga je po strani in napenjala spomin. »Ali ste morda odvetnik ali zdravnik?«
»Ne eno, ne drugo.«
Mladenka je še premišljala, a Borovec si je mislil: takole za kakšnega odvetnika ali zdravnika bi kar zapustila svojega Potokar-ja.
»Torej ste me pozabili,« je nadaljeval Borovec, »a jaz vas imam dobro v spominu. Zmerom sem si želel govoriti z vami.«
»Zakaj pa potem niste prešli v pisarno?«
»Ah, v pisarno! V pisarni vendar ne morem kaj več kramljati z vami,« ji je odgovoril.
»Lahko bi me bili tudi počakali pred pisarno, če ste res že dolgo časa hoteli govoriti z menoj. Zakaj ste odlašali? Medtem bi bila lahko že menjala službo ali pa se omo-žila.«
»Kaj ste res zaročeni?« jo je naglo vprašal.
»Ne, doslej še ne!«
Borovec jo je začudeno pogledal. Kar gladko je zatajila svojega Potokar j a. Pisana ptička je to.
»Čisto prosti ste?«
Mladenka se je zasmejala. »Prosta ko ptica pod nebom. Ne, še noben možak me k sreči ni podjarmil. Moški ste vsi samosilni-ki.«
»Vsi pač ne,« je menil in jo pogledal naravnost v oči.
Ni mu bilo lahko igrati tako zahrbtno vlogo. Poleg tega pa ni bil zavoljo svojega sovraštva do žensk prav nič vajen besedovanja
| z ženskim spolom. Toda če se je enkrat lotil nekega načrta, ga mora tudi izvršiti. Razumeval pa je čedalje bolj, da je to očarljivo I dekle z lahkoto zapletlo Potokarja v svoje ! mreže. Saj se je še sam komaj upiral njeni ; zapeljivosti.
i »Vi ste vsekakor na boljšem,« je menilo dekle z nekakim očitkom. »Vi veste, kdo sem jaz, a jaz se vas ne morem spomniti. Sicer pa, ali tudi res veste, kdo sem?«
»Da, vi ste gospodična Nina. Več pa res na vem.«
»No vsaj nekaj. A vaše ime?«
Branko Borovec je spoznal, da ji odgovora na to njeno vprašanje ne sme ostati dolžan.
»Franjo Jankovič,« je rekel hitro.
Mladenka je začela kazati znake, da bi se rada poslovila in šla dalje.
»Ali bo svidenje še mogoče?« je vprašal oklevaje. »Maj je in zunaj je tako lepo. Ker ste že torej svobodni, menda ne boste odklonili majhen sprehod z menoj ven iz mesta? Kdaj bi lahko šli z menoj?«
»Nemogoče,« je rekla bolj šaljivo kakor lesno. »A kaj prav za prav hočete od mene?«
Branko Borovec je na to odločno vprašanje prišel v zadrego in je zajecljal nekaj, kar naj bi povedalo, da je zadosti imovit in da ima poštene namene.
Mladenka je planila v krohot. »Poštene namene imate? Vi pa ste nagli! Toliko niti ne zahtevam od vas. Če zdaj pristanem na to, da se prihodno nedeljo sestanemo, ne smete tega razumeti drugače kakor s šaljive strani. Veste, še nikdar v življenju se nisem s kakim moškim dogovorila za sestanek. Morda mi ne verjamete, a je kljub temu res. Zdaj pa bi rada vedela, kako je to.«
Torej le za šalo ji je, je ugibal Branko sam pri sebi. Čudna šala je to za nevesto. Potokarju bo to dejstvo, da mi je dovolila sestanek. pač moralo zadoščati.
Branko in Nina sta se še dogovorila, da se bosta sestala pri vodometu v Tivolskem parku in šla na Rožnik. Nina je medtem pogledala na uro in se naglo poslovila.
Kadarkoli je v teh dneh do nedelje videi Borovec na Potokarjevem obrazu vedrost in mirno samozavest, se ga je zmerom lotevalo sočutje.
Človeška sreča je pena na vodi, je modroval sam pri sebi. bkratu pa se je jezil nad neznačajnostjo njegove neveste. Zdaj še ni z njo zvezan, je pomislil. Zdaj je še čas, da ga posvarim. Bolelo ga bo, toda boljša je kratka bolečina kakor dolgo trpljenje, ki ga čaka v zakonu s to lahkomiselno žensko.
Ko sta bila v soboto proti večeru sama v pisarni, je Branko zdajci rekel Dušanu-
»Gospod Potokar. ali veste, da vam je vaša nevesta nezvesta?«
Potokar je planil s stola in zastrmel v šefa kakor v strahu, ali ni morda nenadno zblaznel.
»Nevesta je,« je ponovil Branko. »Z drugimi moškimi se zabava.«
»S kom neki?«
»Z menoj!«
Ves prepadel je zastrmel Dušan Potokar v svojega šefa v domnevi, da se mu je zmešalo.
»Ne, nisem blazen, Potokar,« je rekel Branko Borovec.
»Potem pa sem jaz!« je odločil Potokar. »Gospod Borovec, pomislite, kaj ste rekli. Saj moje Nine sploh ne poznate.«
»Ni tako,« je menil Borovec hladno. »S takimi mladimi damami se je lahko sooz"'-ti.«
»Gospod Borovec!«
»Le mirni bodite!«
»Kako pa naj ostanem miren!« je vzrojil Potokar. »Kdaj in kje ste se seznanili z Nino?«
»Gospod Potokar, žal mi je, da se mi je zahotelo razkrinkati vašo nevesto. Tako ne-odkritosrčna se mi je zdela, da ji nisem mogel zaupati.«
Potokar je hotel nekaj reči.
Pa ga je prehitel šef. »Vašo Nino sem srečal pri kavarni. Videl sem, kako preveč je bila prijazna z raznimi (moškimi, pa sem
DOMOVINA it. 22
■■atnuaaMBHBBBnsfl
Oklenil, preizkusiti jo. Nagovoril sem jo, kakor da bi jo bil že dolgo poznal. Ona je Sla na to. Jutri dopoldne se sestaneva pri vodometu v Tivolskem parku in potem pojdeva na Rožnik.
Potokar je sedel za pisalno mizo in z obo-Bia rokama podpiral glavo. Zdaj pa je planil pokoncu. »Tako?« je rekel zateglo, a v njegovem glasu ni bilo nikakega obupa.
»Pridite jutri ob 9. na Rožnik, pa boste videli.«
»Dobro,« je soglašal Potokar. Pridem. Toda nikar ne mislite, gospod Borovec, da ne zaupam svoji Nini.«
Bilo je lepo pomladno jutro. Topel veter Je pihal in solnce je sijalo.
Branko Borovec je stopal po drevoredu proti vodometu. Kmalu je zagledal mladenko v modrem oblačilu in z .rdečim klobukom.
Vsa razigrana ga je pozdravila. »Gospod Franjo Jankovič, dolgo ste me pustili čakati «
No, razigranost jo bo že minila, si je mislil Borovec, ko jo bom razkrinkal pied Potok ar jem.
»Pa, lažete se tudi, gospod Jankovič,« je rekla.
»Zakai pa?« je bil Borovec skoro prestrašen
»Rekli ste, da ste že bili v naši pisarni. Pregledala sem vse knjige, a nisem našla vašega imena. Zapisani bi morali biti v knjigi, če bi kdaj imeli z nami posla. Z odvetnikom doktorjem Brezovarjem še torej niste v stikih.«
»Saj tudi nisem rekel, da sem bil v Brezo-varjevi Disarni.«
»A tako.« je rekla in se nenadno zasme-jala. Na um ji je morala pasti posebno šaljiva misel, da je bil njen smeh tako prisrčen.
Čim bolj jo je gledal, tem bolj se je zdel sam sebi Judež Iškarjot, toda spet in spet si je rekel, da njena neiskrenost ne zasluži obzirnosti.
Ko sta krenila proti Rožniku, je menil: »Nekdo mi je rekel, da ste zaročeni.".
Mladenka se je spet zasmejala. S-Kaj vse čenčajo ljudje. Pa če bi tudi bila, saj zaročen še ne pomeni omožen. Če bi bila res zaročena, pa bi mi naenkrat postal nekdo drugi bolj všeč ...«
Bi se zaročenca kar gladko otresli, kaj ne?« je dopolnil njen stavek.
Ni mogel doumeti, kako more tako mirno in brez kesanja stopati poleg njega. Kaj res nima nič srca? Ni mogoče, da bi bilo tako prisrčno in prijetno dekle brez vsake vesti.
Ko sta stopala navkreber, sta zdaj pa zdaj obstala in gledala dol na Ljubljano. »Prav za prav je Ljubljana zelo lepa,« je rekla mladenka in skušala iz daljave uganiti, kje je katera ulica.
Borovec ji je le malo odgovarjal. Gledal jo je ko čudež božji in ni vedel, ali naj se jezi nad njeno neznačajnostjo ali pa naj občuduje njeno vedrost in lepoto.
»Zakaj tako malo govorite?« mu je rekla in ga pogledala naravnost v oči. »Ali me zato vedete na Rožnik, da me boste z molkom zabavali?«
Borovec je pogledal na uro in si mislil: Zdajle kmalu pride Potokar. »Pojdiva do bližne klopi,« je rekel, »da si malo odpoči-jeva.«
»Zakaj?« je mirno vprašala. »Kaj ni tu lepo. Čigava je neki tistale lepa hišica na samem?«
Borovec ji ni znal odgovoriti.
»Morda pa greva kar naprej,« je silil Borovec, ki si je naenkrat zaželel, da Potokar ne bi zdajle našel svoje neveste. Menda se mu je mladenka naenkrat zasmilila.
Toda bilo je že prepozno. Zdajci se je na poti pojavil Potokar. Borovec se je hitro obrnil h dekletu. »Pojdite hitro proč, hitro!« ji je zažepetal.
Dekle pa se ni premaknilo.
Potokar ju je zdaj že zagledal. Nekoliko zasopihan je zažugal dekletu: »Lepe komedije počneš!«
Branko Borovec je vdano čakal, da se bo Nina zdajci vsa bleda sesedla, toda mladenka se je izpod klobuka, ki ji je tako lepo pristajal, prisrčno smejala. »No, Dušan, ali nimaš nikakega revolverja s seboj?« ga je vprašala.
Borovec je ves presenečen gledal zdaj dekle zdaj Potokarja. Po žaloigri ves prizor ni dišal. Potokar je komaj zadrževal smeh, mladenka pa se je brez zadrževanja krohotala.
Medtem ko je Branko Borovec še strmel nanju, se je na poti pojavila mladenka v beli obleki, ki je imela prav tak obraz kakor ta v modri obleki. Nina v drugi izdaji je mirno stopila k Potokarju.
Zdaj so se Branku odprle oči: dve sestri dvojčki, čutil je, da jo je hudo polomil.
»Dovolite, gospod Borovec, da vam predstavim svojo nevesto Nino Lokarjevo,« je rekel Potokar in pokazal na damo v boli obleki. »A tale vaša znanka v modri obleki je moja svakinja Lina- Poredna deklina je in rada se šali. Izročim vam jo na milost in nemilost.«
Borovec se je zasmejal. Zlezla mu je bila že toliko v srce, da je bil resnično vesel, ko je slišal, da ta Lina ni Potokarjeva nevesta.
»Praviči se zdaj pri gospodu Borovcu,« je zahteval Potokar od Line. »Reci mu, da si ti vso to komedijo napletla.«
»Ne, saj ni treba,« je vedro rekel Borovec. Lina pa je stopila k njemu ter se ga oprijela.
»Tukajle menda ne bomo ostali,« je menil Borovec. »Povabim vas vse na malo južino na Rožnik.«
»Pojdimo,« je menil Potokar, »a le s pogojem, da bomo slavili še eno zaroko «
»Velja,« je potrdil Branko Borovec, in ko se je dama tesneje stisnila k njemu, skoro ni mogel verjeti samemu sebi, da je bil še pred nekaj urami tako neizprosen sovraž-. nik žensk.	Pavel Petrič.
R AilO
LJUBLJANA
od 2. do 9. junija.
Nedelja, 2 junija: 8: Jutrni pozdrav. — 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiščan-ske cerkve. — 8.45: Verski govor (dr Vilko Fajdiga). — 9: Napovedi, ftoročila. — 9.15: Solistični koncert: Miloš Ziherl (saksofon) s spremljevanjem klavirja {orof. P. Šivic). — 10: Plošče. — 10.30: Radijski orkester. — 12: Slovanski zvoki (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Pevski zbor Delavskega glasbenega društva. — 14: Šramli in citre (plošče). 16 30: Zdravstvo telovadbe (dr. Stane Grapar). — 17: Gospodarska navodila in tržna poročila. 17.30: V čaru operet (Dragica Sokova, Ado Darian in radijski orkester) — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Ob-jeve. 20: Nastop Ciril-Metodovega cerkvenega pevskega zbora iz Kočevske Reke — 20.45: Prenos lahke glasbe z velesejma. — 21.30- Plesni napevi (plošče). — 22. Napovedi, poročila. — 22.15: Radostni zvoki (radijski orkester).
Ponedeljek, 3. junija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan ven-ček veselih zvokov (plošče). — 12: Mandoline in- balalajke (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Zdravstvena ura: Duševna in telesna občutljivost (dr. Zajc-Lavričeva). — 18.20: Naši Američani (plošče). — 18.40: Slovenski delež v tujih kulturah (prof. Vilko Novak). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. — 19.45: Več manire — pa brez zamere (Fran Govekar). — 20: Iz opernega sveta (operni pevec Ivan Franci in radijski orkester). — 21.30: Vesele solistične točke (plošče). — 22: Napovedi, poročila. 22.15: Kvar-ett Fantje na vasi.
Torek, 4. junija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Pisana šara
(plošče). — 12.80: Poročila, objave. — 18« Napovedi. — 13.02: Koncert slovenske pesmi (član opere Lupša in radijski orkester). — 14: Poročila. — 18: Prenos lahke glasbe t velesejma. 18.40: Vplivi nedostojnosti, klet-vin in sirovosti na vzgojo naroda (dr. Stanko Gogala). — 19: Napovedi, poročila. —* 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: 10 minut zabave (Fran Lipah). — 20i Večer rumunske klavirske glasbe (prof Marijan Lipovšek). — 20.45: Radijski orkester.
—	22: Napovedi, poročila. — 22.15: Preženl-mo skrbi (plošče).
Sreda, 5. junija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Godalni oktet (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13s Napovedi. — 13.02: Iz čeških operet (plošče).
—	14: Poročila. — 18: Mladinska ura: a) Slovenski literarni zemljevid: Goriška (prof. Fran Vodnik), b) Za mlade naravoslovce (Zor) — 18.40: Poletna otroška zavetišča na deželi (Marija Kržičeva). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Uvod v prenos. — 20.00: Prenos iz ljubljanske opere ( I. odmoru glasbeno predavanje Vilka Ukmarja, v TT. odmoru napovedi, poročila).
Četrtek, 6. junija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Za vsakega nekaj (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Šramelkvartet »Štirje fantje«. — 14: Poročila. — IS: Radijski orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19:40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Oktet zbora rokodelskih pomočnikov bo pel narodne pesmi. — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Petek, 7. junija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — it: Šolska ura: Škofja Loka danes — pokrajinska oddaja iz Škofje Loke (izvajali bodo učenci ta-mošnje šole, vodil bo Janko Sicherl). — 12: Po slovenski zemlji (plošče). — 12."0: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13 02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 14 10: Tedenski pregled Tujskoprometne zveze. — 18: Ženska ura: Položaj poštnih uradnic (Jela Jeločnikova. — 18.20: Plošče. — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: 10 minut za planince (dr. Mrak). — 20: Rossinijeva komorna glasba za pihala (izvajali bodo Korošec — flavta, Gre-gorc — klarinet, Moravec — rog, Loparnik
—	fagot). — 20.45: Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos lahke glasbe z velesejma.
Sobota, 8 junija: 7: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Zdaj veseli spet bodimo. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Zdaj veseli spet bodimo.
—	14: Poročila. — 17- Otroška ura: Nastop otrok (vodi Slavka Vencajzova). — 17.30: Za najmlajše (plošče). — 17.50: Pregled sporeda.
—	18: Radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregledjdr. Alojzij Kuhar). — 20 30: »Življenje v dveh ...« Pisan
večer s prizori, petjem in godbo.--22:
Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
UTEMELJENA ŽALOST
Ko je imela Ljubljana še avstrijsko vojaško posadko, se je zgodilo, da je spravil nemški vojak v nesrečo hčerko nekega okoliškega kmeta.
Oče zapeljane deklice je bil zaradi nesreče ves obupan. Sosed ga je skušal tolažiti, češ da na tako veliki kmetiji samo koristi, če je družina za enega člana številnejša.
Posestnik: »Saj to me ne skrbi! Toda kako bomo razumeli otroka, ker od nas nihče ne zna nemški?«
NAJLEPŠE ČTIVO!
Ravljent
Klabundt
Broširana knjiga: din 10.— Vezana knjiga: din 15.—
Zgodbe brez groze Plotr - Rasputan
Ravljen; £ma yC/na
Thompson:
Majerjeva: Rudarska balada
ZALOŽBA ..CESTA
i
<
LJUBLJANA
KNAFUEVA ULICA B
opisi
KONJICE-ZRECE. v nedeljo 2. junija bosta tu dva čebelarska poučna tečaja, in sicer prvi ob 8. uri pri čebelnjaku nadzornika proge g. Bajca v Konjicah, drugi pa ob 13. pri čebelnjaku šolskega upravitelja g. Mravlje-ka v Zrečah. Vodja in predavatelj obeh tečajev bo šolski nadzornik g. Močnik iz Maribo- j ra. Vabljeni vsi čebelarji od blizu in daleč, j
CERKLJE NA GORENJSKEM. V nedeljo so pri nas blagoslovih nove fame orgle. Orgle, ki so med prvimi v Sloveniji opremljene z zvonovi, so delo mojstra Jenka iz Št. Vida in so veljale okrog četrt milijona dinarjev. Cerkljani so poskrbeli, da je bil ta praznik čim lepše proslavljen. Pri proslavi dopoldne je izvajal orgelske skladbe znani naš orgelski mojster g. prof. Pavle Rančigaj. Glavna slovesnost je bila popoldne, ko so bile orgle ob pol 15. blagoslovljene, nato pa je izpregovo-ril o pomenu novih orgel stolni dekan dr. Frančišek Kimovec, naš najboljši strokovnjak v poznavanju orgel. Sledil je cerkveni koncert, ki so ga izvajali štirje pevski zbori cerkljanske fare. Dirigiral je dr. Kimovec, za orglami pa je sedel prof. Pavle Rančigaj. Udeležba je bila velika.
ŠMARTNO PRI LITIJI. (Smrtna kosa). Te rdni smo pokopali g. Martina Prelogarja, ki ga je smrt pobrala v 76. letu življenja. Poslednja leta je domoval pri zidarskem mojstru g. Gradišku, v prejšnjih letih pa je bil v službi graščine Črnega potoka, ki je zdaj last graščaka g. Josipa Medice. Prelogar se je polnih 40 let udejstvoval v gasilstvu in je bil več desetletij društveni praporščak. Za požrtvovalno gasilsko delo Je bil odlikovan s srebrno kolajno. Prelogar je bil kremenit narodnjak in naprednjak. Lepo in napredno je vzgojil tudi svojo družino. Njegovega pogreba se je udeležila velika množica ljudi. Bili so navzočni tudi predstavniki gasilskih in drugih društev in šmarskega pevskega društva »Zvona«. Kremenitemu možu bomo ohranili časten spominf
Za smeh ln kratek čas
Gašper: »Ali predstavlja ta slika solnčnl Vzhod ali zaton?«
Mihec: »Gotovo zaton.«
Gašper: »Zakaj?«
Mihec: »Ker slikarja poznam. Tako zgodaj ta ne vstaja, da bi lahko naslikal soln-Čni vzhod...«
OČESNE KAPLJICE
Jaka: »Oprostite, gospod doktor, ali naj jemljem očesne kapljice pred jedjo, ali po jedi?«	I
FILMSKI KANDIDATKI
Debela Zora in vitka Milica sta se pomenkovali o filmskih zvezdah.
»Kaj meniš, ali bi jaz lahko postala filmska zvezda?« je vprašala debela Zora svojo prijateljico.
Milica jo je pogledala malo po strani, pre-motrila njeno okroglino in menila: »Filmska zvezda? To ne bo šlo lahko. Morda kot filmska luna...«
LJUBEZEN DO BLIŽNEGA
Učitelj razlaga v šoli, da mora biti vsak Človek usmiljenega srca in da tudi živali ne smemo mučiti, nato pa vpraša Janezka: »Kakšna ljubezen je to, če pokaram človeka, ki na cesti pretepa osla?«
Janezek: »To je ljubezen do svojega bliž-nega.«
Postani in ostani član
Ciril Metodove družbe!
HALI OGLASI
Naslovi Inserentov oglasov « Šiframi ostanejo strogo tajni.
KMEČKO DEKLE
do 17 let staro, sprejmemo v pomoč gospodinjstvu. Ponudbe na naslov: Kobalč, Lukovica 9, p. Brezovica pri Ljubljani.
MONTERJA
za postavitev tvornice za koščičasto olje in hidravlično stiskalnico iščem. Simun Horvat, Križevci, banovina Hrvatska.
SAMSKEGA KRAVARJA IN VOLARJA
sprejme takoj ©skrbništvo graščine Novega kloštra, pošta Sv. Peter v Savinjski dolini. Plača po dogovoru._
KRAJEVNE ZASTOPNIKE ZA VSE ZAVAROVALNE PANOGE
išče zavarovalnica proti fiksumu ali proviziji. Ponudbe na Anončni zavod SAX, Maribor.	_
ZAKONCA PLEMENITIH IN DOBRIH DUŠ
bi sprejela na doživljenjsko preskrbo upokojenca (-ko). Če ima nekaj svojega posestva in je brez svojcev, bi šla tudi k njemu na dom. Nimata otrok in ne starčev več. Ponudbe je poslati pod šifro »Ljubezen do bližnjega« na oglasni oddelek »Domovine«, Ljubljana.
NOV REDILNI PRAŠEK
»REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko
»■nnMI?! hltr0 111 z maJhnlml str°-
tgj/jgmm škl zredi svoje prašiče.
f ! Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošti 15 din, 3 zav. po pošti 27 din, 4 zav. po pošti 33 din. Mnogo zahvalnih pisem. Prodaja drogerlja KANC, Ljubljana, židovska uL
MOSTOVA ESENCA „MOSTIN"
Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z najhnlml stroški pripravi lzborno, obstojno ln zdravo domačo pijačo. Cena
1	stekl. za 150 litrov din 20.—, po pošti din 40.—,
2	steklenici po pošti din 65.—, 3 steklenice po poŠti din 85.—. Pazite, pravi »Redin« ln »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerlja KANC, Ljubljana, židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 34.
Oglašujte v »Domovini«!
Ali ste se rodili v letih od 1859. do 1935.
Čitalcl »Domovine«, rojeni od leta 1859. do 1935, se naprošajo, da navedejo podpisanemu svoja Ime« na ln natančne rojstne podatke. F. X. KARMAH« grafolog, čigar znanstvena razlskavanja so splo-i šno priznana ln se obsežno komentirajo v vseh listih, se je odločil, da bralcem »Domovine« ustra-t že s senzacionalnimi napovedbaml, na podlagi katerih morejo generacije, rojene med leti 1859« in 1935. popraviti svoje življenjske položaje iS doseči srečo v vsakem pogledu. Ta objava je zeloi važna, ker nudi bralcem edinstveno priložnost, da Izpopolnijo svojo življenjsko srečo. Nepogrešna jasnovidnost grafologije vam bo pojasnila:
1.	vaS značaj, njegove pomanjkljivosti ln kako* vostl,
2.	vaše poglede v ljubezni,	j
3.	vaša pričakovanja v špekulacijah, trgovini«
4.	vaša pričakovanja glede na nasledstvo,
5.	dolgost vašega življenja,
0. vaše prijatelje, vaše pokrovitelje,
7.	vaše neprijatelje, krivične obtožbe,
8.	potovanja, spremembe bivališča,
9.	družinske neprllike,
10. vse, kar želite vedeti o loterijskih uspehih, Stavite mu nekoliko važnejših vprašanj, ki vas najbolj zanimajo, ln dajte mu natančne rojstne podatke. Vse gori navedeno boste dobili ČISTO BREZPLAČNO, ako kupite od pisca njegova knjigo »NAŠE ŽIVLJENJE IN OKULTNU SKRIVNOSTI«. Cena knjigi je samo 30.— din, Denar se pošlje vnaprej na čekovni račun štev. 17.455 na stalni naslov: F. T. Karmah, žaleo*
SAMO	Din 98.—
63719 Po ceni io dobra zapestna ara Shodi Proof, lepo kromirano ohišje s svetlo« čim! Številkami in kazalci . Din 98 —
63796 Ista z anker kolesjem na kamne tekoča* s sekundnim kazalcem . . Din 185.—
63710 Ista s prima anker kolesjem na l® kamnov s sekundnim kazalcem
Din 260.—
Zahtevajte cenik, zastonj in poštnine prosto«
H. SUTTNER, Ljubljana ti
Lastna protokolirana tovarna ar v Švici.
53234823535353534823482348535323232353234853535348534823532353